Ameriška Domovina AMCRICAM IN SPIRIT *OR€SGN IN UNGUAGG ONLY NO. 46 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 8, 1965 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€fi ŠTEV. LXIII — VOL. LXlII Kremi) centralizira Novo vodstvo Sovjetske zveze je obnovilo centralno vodstvo vojne industrije ter skuša tega uveljaviti tudi drugod. Moskva, zssr. — za časa Padanja tovariša Hrusčeva je Veljalo na Ruskem pravilo, da •le treba deželo osvoboditi pred Preveliko močjo centralne vla-V duhu tega načela je takratni režim decentraliziral tudi o-krambno industrijo. Novo ko-^ektivno vodstvo je smer obrni-zopet nazaj v centralizem, važne panoge vojne indu-s*rije pridejo zopet ped kontro-moskovskih ministrstev. Ta sprememba pomeni zmago ru-skih vojaških poveljnikov, ki so 2meraj godrnjali zoper decen-tralizacijo vojne industrije. Se-dai je zmagalo zopet njihovo stališče. Imeli bodo seveda na Pristojna ministrstva v Moskvi Vec neposrednega vpliva kot na ^kdanje pokrajinske industrij-ske svete. Daleč stran od industrije se je 'eba po večji kontroli pokazala na kongresu Unije ruskih ^jiževnikov. Unija je bila usta-P°vljena 1. 1958; njen sedanji cuigres, ki je trajal ves pretek- * teden, je bil prvi te vrste. O-v°ritvene seje so se udeležili ojt komunisti, ki kaj pomenijo: ^ikojan, Brežnjev, Kosygin itd. artija je torej smatrala kongres 4a važno zadevo'. Je pa tudi bila. Predsednik Unije tovariš oolev je namreč navzočim ^ J književnikom zabičal v gla-1 da ni prave kulture brez po-1 ko bo dal V |njih raste, toda obenem raste tu- 'kmetijstvo zanje. prometne 1 spomenici zakonsko obliko. Ca-'di revščina in zanemarjenost.! politike. Rastla so kar sama polkati moramo torej ne debato v Mestne uprave so finančno pre-^ IziCV zac‘nJlh voitev je pa o-sebi. Mestni predeli, ki so bili! Kongresu, vodilni demokratje so'slabe, da bi zboljšale vse, kar je hromil znano koalicijo konserva- u .. I . . * . J : +-ixTYI i V« M rvi /^1 L- vw> f /-\ t r i y-v -os-ivti 1 1-n1 i božanim mestnim prebivalcem udobna, toda cenejša stanovanja. S to idejo se demokratje pečajo že dolgo časa. Opirajo se pri tem na znano dejstvo, da ameriška včasih vzor in ponos mest, so velikokrat propadli ali še propadajo in postajajo gnezda revščine in zanemarjenosti. Cleveland tudi spada mednje, zato tega ni treba podrobnejše opisovati in utemeljevati. Preureditev in obnova naših mest Predsednikova spomenica ima dva cilja: najprvo je treba poskrbeti za boljšo regulacijo naših mest, da bi se promet odvijal hitrejše in cenejše. Treba je obenem poskrbeti, da stare hiše, ki propadajo, izginejo ali pa jih naj rekonstruirajo v sodobne stavbe s stanovanji, ki naj bodo udobna, pa tudi najemnine za- jo že obljubili, republikanci so pa rekli, da je ne bodo sabotirali. Vodi jo naj novo “zvezno tajništvo za mesta” V spomenici pa preclaga Johnson še nekaj drugega: ustanovitev novega federalnega tajništva za modernizacijo mest in njihovih stanovanjskih predelov, pa tudi za zboljšanje stanovanjskih razmer za mestno prebivalstvo. Zdi se nam, da Johnson misli bolj na novo federaho tajništvo kot na modernizacijo mest. Za predsednikovim programom tiči namreč tudi precej politike. V naši federalni administraciji imamo celo vrsto tajništev, ki -i- , v „ itivnih demokratov treba popraviti, države se pa za!, mesta ne brigajo tako kot je tre- ^ ba. Države so večinoma ped vplivom republikanske stranke, ki ima svojo hrbtenico v malih mestih in v podeželskem prebivalstvu. V mestih ni za republikance kaj prida političnega kruha. Zato se pa mesta, ki so v demokratskih rokah, od leta do leta bolj obračajo na federacijo za pomoč. Pomoč tudi dobivajo iz najrazličnejših federalnih virov. To škoduje smotrnosti federalne politike vprid podpiranju mestnega prebivalstva. Tajnišvo za mesta je predložil še J. F. Kennedy Zato so demokratske federalne in republi-ancev. Ni več številčno tako močna, da bi lahko predsedniku kvarila račune. Zato je Johnson napravil sedanji novi poskus. Ako se mu bo posrečilo, da dobi letos ali prihodnje leto novo tajništvo za mesta, bo vse dobro. V 1. 1967 bomo pa imeli že nov Kongres, kamor bi republikanci utegnili spraviti več svojih kandidatov kot jih imajo sedaj. Zato bodo skušali Johnsonov načrt zavreti vsaj do 1. 1967. Kot je trenutno položaj v Kongresu, imajo malo upanja, da se jim ta taktika posreči. Brez upanja pa tudi niso, kajti ameriška politika je silno muhasta. To ve tudi Johnson, Zadnje vesti PHNOM PENH, Kam. — Princ Norodom Sihanuk je v svojem govoru na zborovanju zastopnikov Kambodže ter levičarskih skupin iz Južnega Vietnama, Laosa in Sev. Vietnama dejal, da se komunistične sile ne bodo preje pogajale za mir v Vietnamu, dokler ne bodo Združene države umaknile od tam svojega vojaštva, pa priznal, da bo v tem slučaju stal ‘neposredno pred vietnamskim komunizmom, ki je najgroz-nejše vrste.’ HONG KONG. — Vlada rdeče Kitajske je uradno protestirala v Moskvi zaradi “surovega nastopa” moskovske policije in vojaštva proti kitajskim študentom, ki so pretekli četrtek demonstrirali pred ameriškim poslaništvom v Moskvi. Zahtevala je, da sovjetska vlada prizna svojo “napako,” se “opraviči in kaznuje krivce.” SELMA, Ala. — Državna policija je ustavila pohod črncev od Jod v Montgomery in razgnala njegove udeležence s pendreki in solzivnimi bombami. Več oseb je bilo ranjenih in 35 črncev je iskalo zdravniško pomoč v bolnišnici. SANTIAGO, Čile. — Krščanski demokrati predsednika Freyja so pri včerajšnjih volitvah v parlament zmagali. Dobili so 44.27% vseh oddanih glasov in predsednik republike Frey je prepričan, da bo v novem parlamentu dobil dovolj opore med neodvisnimi poslanci za trdno večino, ki mu bo omogočila izvedbo njegovih socialnih načrtov in reform. Sestanek— Dramatsko društvo Lilija ima nocoj, v ponedeljek, cb osmih svoj redni članski sestanek v Slov. domu na Holmes Avenue. Seja— Podr. št. 15 SŽZ ima v sredo ob 7.30 zvečer sejo v SND na E. 80 St. Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih. Rojenice— Mr. in Mrs. Daniel Pultz s 3318 W. 88 St. se je rodil sinček, drugi v družini. S tem sta postala Mr. in Mrs. Frank Pultz, ki živita v isti hiši, drugič stari oče in stara mati. Čestitamo! Zadušnica— V sredo' ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Zimmermana ob 6. oblentici smrti. Urednikova petdesetletnica— K proslavi 50-letnice urednika V. Lipovca v Baragovem domu je prišlo v nedeljo popoldne kakih sto bližnjih prijateljev Vinka Lipovca in gospe Mare ter urednikovih sodelavcev. Med veselim razgovorom so se vrstili pozdravi, ki jih je začel dr. V. Vovk, končal pa Rev. Father J. Godina. Slavljenec sam se je v zahvalni besedi najtopleje spominjal pok. lastnika in urednika Jaka Debevca in se zahvalil se-aahji iasimcl go^pej Mary Debevec, ki je bila navzoča. Bila je prisrčna slovesnost iskrenih prijateljev. Slovo— Članstvo Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd. je vabljeno nocoj ob 7.30 v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd., da se poslovi od pok. člana Franka Dacarja. Euclidskim demokratom— G. Max Gerl in g. Joško Penko od Slov. demokratskega kluba v Euclidu pozivata vse prisinktne načelnike demokratske stranke v območju Euclida, da volijo rojaka, mestnega odbornika Tony-ja J. Šuštaršiča za splošnega vardnega vodjo. Seja— Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri ob 1.30 redno mesečno sejo. Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih redno sejo. Tajnica bo pobirala asesment od 5.30 dalje. Razstava “Dom in cvetje”-— V soboto so odprli v Public Auditorium v mestu vsakoletno razstavo “Dom in cvetje.” Skupno zavzema 8 akrov površine novega Convention Centra. Odprta bo do prihodnje nedelje. Kanada bo pomagala Pakistanu KARAČI. Pak. — Namestnik državne planske komisije Said Hasan je po povratku z obiska v Ottawi izjavil, da je Kanada obljubila Pakistanu posojilo 51 milijonov dolarjev za gradnjo atomskega središča v Karačiju. -----o----- Veliko padavin RIO DE JANEIRO, Brazil. — V nekaterih predelih porečja A-mazonke imajo na leto do 200 palcev dežja. STOCKHOLM, Šved. — Včeraj je umrla tu kraljica Lujiza, stara 75 let. Sredi tedna so jo operirali, ko ji je zastala kri v desni nogi. Bila je že dalj časa slabega zdravja in jo je že pred časom enkrat zadela srčna kap. iyy /iM£Ri§i4/t Bomvim mjm 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 2a Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2-a Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 46 Mon., March 8, 1965 Moskovski “posvetovalni” sestanek Ko sta se pred par leti Hruščev in Maotsetung do dobra sprla, je začelo tako močno grmeti v Moskvi in Peipin-gu, da so se tresle vse gore v komunističnem svetu. Hru-ščevu je končno zmanjkalo potrpežljivosti. Napravil je načrt, kako naj Moskva skliče veliko mednarodno konferenco vseh komunističnih strank, ki naj obsodi in izobči kitajske razkolnike. Za njegov načrt pa niso bili vneti niti njegovi sodelavci v Kremlju, še manj pa vodilni komunisti zunaj Rusije. Smrtni udarec prvotni zamisli je dal italijanski komunist Togliatti ravno pred svojo smrtjo. Javno je razložil, da ni bila taka konferenca ne samo v nasprotju s sodobno komunistično stvarnostjo, ampak, da bi komunističnemu gibanju napravila tudi veliko škode. Posledica Togliattijevega napada na nameravano konferenco se je hitro pokazala. Kar po vrsti so se oglašale posamezne komunistične stranke in dale Togliattiju prav. Hruščev se je zato začel umikati. Svoj načrt je omejil na “pripravljalno konferenco”, ki naj bi pripravila dnevni red in resolucije za veliko konferenco, ki naj bi kitajske tovariše vrgla iz komunistične skupnosti. Pa tudi s tako pripravljalno konferenco niso bili komunisti zunaj Rusije zadovoljni. Hruščev se je zopet znašel v škripcih. Iz njih so ga rešili njegovi tovariši s tem, da so ga poslali v pokoj. Hruščev je pustil za seboj neprijetno dediščino: predlog, da se pripravljalna konferenca sestane 15. decembra. Novo moskovsko kolektivno vodstvo bi bilo idejo o konferenci najrajše pokopalo, pa ni bilo dosti pogumno, da bi to storilo. Zbalo se je, da bi radi tega preveč trpel ugled ruske komunistične stranke. Zato so konferenco preložili na 1. marca. Zla usoda je pa konferenco pregahjala še haprej. Zmeraj manj strank je bilo pripravljenih, da se jo udeleži. Končno je obljubilo samo 26 strank, da bodo nanjo poslale svoje delegacije. Priprave za konferenco so prišle v tek. Pokazale so, da še teh 26 strank ne bo vseh zastopanih na konferenci in da bodo njihove delegacije sestavljene iz tovarišev drugega in tretjega razreda. Polom posvetovalne konference 1. marca je bil torej viden že pred tedni. Zato je Moskva spremenila svojo taktiko. Pripravljalna konferenca je počasi zgubljala svoj pomen, namen, značaj in vsebino. Pripravljalna konferenca se je kar na tihem spremenila v posvetovalno. Na njej ni bilo več govora o slogi med komunisti in kritiziranju kitajskih komunistov, se je pečala samo z “imperijalistično napadalnostjo” in rohnela proti kapitalizmu in njegovim prisklednikom. Ne bo tudi nobenih priprav za sklicanje “velike” konference, ki naj bi izključila kitajske komuniste. S tem je odpadla tudi priprava dnevnega reda in resolucij zanjo. Od prvotne zamisli tovariša Hruščeva je torej ostalo bore malo. Pa še pri tem je prišlo na konferenco samo 18 tujih komunističnh delegacij. Torej očitna blamaža. Da bi jo svet čim manj opazil, so ruski komunisti sklenili,.da se konferenca vrši za zaprtimi vrati. Celo delegatov niso pokazali domačim in tujim radovednežem. Dalje je konferenca trajala samo par dni, vse breme za njo pa je padlo na tovariša Brežnjeva. Tovariš Kosygin se je spretno umaknil z izletom na velesejem v Lipskem. Šele tam se mu je zasmilil tovariš Brežnjev. Da spelje mednarodno pozornost od Moskve, je v Lipskem znova povabil Johnsona na obisk v Moskvo. Svet naj bi se torej pečal z ugibanjem, ali bo Johnson šel v Moskvo ali ne in kdaj. Pa so zopet kitajski komunisti pokvarili vse račune. Ravno pretekli teden so si privoščili par krepkih udarcev po Moskvi in s tem svet opozorili, da naj gleda, kako se ruski komunisti kuhajo v lastni pari. Sedanja moskovska konferenca je pokazala, kako globoko je padel ruski vpliv na mednarodno komunistično gibanje. Nobena stranka ni poslala, kolikor se ve, svojih vodilnih tovarišev na konferenco. Komunistično časopisje po vsem svetu je pa posnemalo ruske časopise, ki so o konferenci poročali čim manj. Nad 70 komunističnih strank ni zastopanih, med njimi 60 takih, ki praviloma stojijo na ruski strani ali pa so “blagohotno” nevtralne. Nekaj opazovalcev je padlo v skušnjavo, da je tak moralen poraz ruske komunistične stranke pripisalo stalnemu naraščanju ugleda in vpliva kitajski komunistov. Zdi se nam, da se motijo. Tudi za komunistični svet velja isto pravilo kot za svobodni: kjer se velesile grizejo in tepo, naj se male umaknejo, da ne dobe udarcev. Kjer se prepirata Moskva in Peiping, ni mesta za ostale kmunistične stranke. Naj se rajše umaknejo in se v senci prepira med velikima silama vsaj začasno veselijo svoje večje samostojnosti. Da zakrijejo svojo brezpomembnost na obeh straneh železne in bambusove zavese, lahko svoje “nevtralno” stališče razlagajo in utemeljujejo z vsemi zvijačami komunistične dialektike. Tega jim ne bosta zamerila ne Moskva ne Peiping. Vsakem problemu mora biti primešano tudi nekaj ironije. Doživeli smo, da ima trenutno Moskva več ugleda in vpliva v svobodnem svetu kot v komunističnem gibanju. Svobodni svet vidi v sedanji moskovski konferenci samo daj niso imeli še pralnih stro-j posledice napačne špekulacije moskovskih komunistov. To jev, kakor zdaj.) Imam osem] se večkrat pripeti tudi političnim gibanjem v svobodnem “bordarjev” in nas v družini jej svetu, zato se ruski blamaži le smejejo. Drugače pa gledajo šest. Zjutraj najpozneje ob štiA na moskovsko polomijo komunistične stranke. Njihova ve- rih moram začeti vsak dan, da ra v moskovsko moč in nezmotljivost je omajana. Ne vidijo možnosti, da bi zopet oživela v nekdanjem obsegu. Togliatti bo dobil zmeraj več naslednikov, ki bodo Moskvi povedali, kar mislijo in ne tega, kar bi bilo Kremlju všeč. Kadar se tresejo gore, je hudo, kadar se rodijo miši, je pa zoprno. pripravim zajtrk za “borderje”, za moža in za nas. Napolniti jim moram “pelce”, da imajo opoldne za “lunč”. Potem pospraviti sobe, pošiljati in vse počistiti. VEiTI Ni papirja za edini verski list :‘Družina”, edini verski list v Vmes je delo s perilom. Vse Sloveniji, ni dobil dovolj papir-vsem operem in zlikam sama. ja> da bi izhajal na 16 straneh. Potem je treba pripraviti večer-1 Moral je svoj obseg skrčiti na jo za vse in zopet vse pospraviti 3 strani namesto ga razširiti, kot in pomiti in predno je vse gotovo, je navadno že 11 ura ponoči. Tako več ali manj vsak dan/ je uredništvo napovedalo v zadnji številki lanskega letnika. “Družino” izdaja apostolska ad- Obrisala si je čelo s predpas- ministracija za Slovensko pri-nikom in izglodala je res utru- morje> ki jo vodi škof Jenko v jena. Tako se je mučila okrog.Kopru. Noben list v Sloveniji ni skrčil svojega obsega zaradi pomanj- NASA SLAVNA DEŽELA j obeh zbornicah 535. Če to po. še spominjajo, prav gotovo njene! kanja papirja, izhaja jih na ku- jadra zdaj pod novo politično za- množite z letno plačo za vsakega PrMne hčerke in se živeča sestra Pe m VS1 imajo pri iznoena o stavo s ciljem in geslom: “Great $30,000, stanejo nas ti zastopniki Karolina. & 1 v SaJ ze 0 8 lcno vse Society”. Dve besedi, katerih 30,000 x 535, kar znese $16,050,- Takih “^venskih Johan” ka-jpoieg novic kupe komunistične naglas in poudarek ugodno zve- 000. To pa ni še vse. To so le ^ bila pokojna Johana Bre-'propagandne slame ki jo nihče , - -rT , , . ! ffač ip hiln tista leta na tisoče ne bere. Ldmi verski list pa m plače. Vsakemu kongresniku in §ac’ le DU0 usl'd ieia na xlb0Lfc; _ . . ^ . senatorju so dovoljeni nadaljni 45 do 50 let, če še ne več. Nekateri se je v La Salle gotovo ni za mnogotere slučaje. Prva beseda “Great” se do obrniti kot vodilno kolo k ciljem reševanj vseh raznih perečih državnih, gospodarskih in socialnih potreb in zahtev. Predsednik Johnson poudarja, da če bo naša skupnost, ali če hočete družba, prav in zadovoljivo stroški. V Washingtonu ima vsak precej udoben urad z vsemi potrebnimi prostori zanj in za svoje uradnike in uradnice. Nekdo je pred kratkim izračunal, da povprečno z vsem tem poleg po slovenskih naselbinah v A- mogel dobiti papirja niti za domenki. Delale in garale so, ka- sedanji obseg, kaj šele za njegovo povečanje! kor ona. Zdaj, dragi čitatelj, se pa po- kazuje očitno To vsekakor do-‘dobro voljo” ko- stavi v sedanjost in čitaj tu z'munističnih oblasti do katoliške menoj kratek opis, ki ga je objavil nekdo in pripoveduje z njim, reševala razne'plače vsak zvezni senator stane kako živi in kaxo gospodinji to-probleme, ki jih pred nas po- dežele okrog $357,000; vsak kon^ ^asna amerisba mestna zena. Ta- stavlja zlasti revščina v gotovih!grešnik pa okrog $133,000. delih in krajih dežele radi brez- J Kako in odkod ti visoki stro-poselnosti ali radi mnogoterih Jški? Odkod, ker zvezni kongres drugih slučajev, potem ji bo pri-; je ustanova, če ga lahlko tako jal časten naslov “Great Soči-Imenujemo, ki zaposluje vsega ety”. To poudarno geslo in ime skupaj okrog 8,000 ljudi v vseh si je izbral za svojo kampanjo, raznih uradih in poklicnih služ-ga naglašal in si ga je ob usto- bah. To pa stane mnogo “zelenih ličenju postavil za vodilno geslo metuljev”. Senatorji imajo vsak in cilj za dobrobit dežele, ki ga v svojem uradu do 10, nekateri, je z ogromno večino izvolila za ki zastopajo večje države, pa do svojega predsednika in vodite- 40 oseb zaposlenih. Vsak kon-Ija. grešnik pa okrog 11 oseb. Cilj in namen poudarka gesla Tako in to stane nas samo naš “Great Society” je, vdahniti zvezni kongres in senat, javnosti novega navdušenja, kij Kje so pa drugi zvezni držav-naj zbudi v vseh nas zanimanje ni oddelki in uradi? za vsestransko izboljšanje v na-1 Državni urad (State Depart-šem gospodarskem, političnem’ment) ima okrog 25,000 oseb in socialnem življenju, da bo na-1 vseh poklicnih vrst v službi, ša skupnost ali družba in v isti Proračun zri državni oddelek je da bi imeli vsi šidjr srečno in zadovoljno življenje in obstoj, kolikor to človeško mogoče, če se določen na znesek 390 milijonov dolarjev to leto. Kje so stroški za obrambo? le gotov del tega cilja uresniči, j^je strošlki za znanstvena odkri-bo naša Amerika res “Great So-;vanja jn poskušnje? Kje še cela ciety vredna tega imena. vrsta drugih? Saj jih je precej Veliki sp cilji tega gesla in veg) kakor pa svetnikov v lita-imena! nijah ... Pokojni Roosevelt je zmagal s Ali je pri vsem tem čudno, da v Washingtonu zdaj milijoni že svojim gelscm “New Deal”. Truman je po njegovih načrtih za njim nadaljeval. Pokojni Kennedy je imel par dobrih poudarkov za spiošni na-1?i0l tako naprej, bomo kmalu o-predek. Za njih uresničenje ni menjaij razne proračune v “trilijonih”. kole pripoveduje opis: “Sedanja ameriška mestna žena vstane (ne vse, to velja le za povprečnost) okrog 7.30 zjutraj. Nekatere mogoče malo preje, mnoge precej pozneje. Do 8. ure pripravi kavo in mali zajtrk. Malo pokramlja z mo-žičkom in zraven pokadi eno ali dve cigareti, vmes popije malo kave. Potem nekatere peljejo z avtom može na postajo ali pa naravnost do urada in prostorov, kjer so zaposleni. Ko se vrne, si privošči še malo kave in zopet polkadi par cigaret. Čita jutranje liste, nato posluša razna oznanila na radiu in televiziji. Potem, posveti nekaj časa lepotičju (nekatere več, nekatere jnanj), kravžlja si lase, masira obraz,Ipjlšpa, kravžlja o-brvi na očesnicah, itd. Rada je lepa. Potem gre malo v trgovino (shopping) in včasih se zamudi še kje drugje pri kakem “sna-ku” ali “lunču”. Ko se vrne, je že sredi popoldne. Če je mož zaposlen v kakem uradu ali v lastnem privatnem “businessu”, mu telefonira in z njim kramlja kake četrt ure, ne pomenijo dosti več kot na-j^ar p0j ure (četudi niso vaden chicken food ! Zdaj se kegecle govorjene po telefonu računa vse v “bilijonih” in če bo bilo časa. L. B. Johnson zdaj s svojim novim političnim geslom in cilji za “Great Society” je obrnil in obrača pozornost domače in vsejpa uspavajo s prijetnimi novimi svetovne javnosti nase. Dobre j političnimi popevkami o “Great želje nas vseh ga morajo zdaj j Society”, v kateri da bo dovolj spremljati in podpirati, da mu pečenih golobov za vsaka usta. besede govorjene po poceni). Potoži mu, če ji ni šlo vse gladko podnevi, kako je u-trujena, potem kaj je vse videla v mestu in še marsikaj druge-Tako se z nami vsemi poigra-j ga mu p0ve }n razlaga, tako da vajo novi časi, ki nam vsem bolj j možiček že komaj ^ da bi in bolj praznijo nase^ žepe. Nas naredila piko pogovoru. Po telefonskem pogovoru gre naj dobri Bog pomaga kolikor največ mogoče njegova prizadevanja uresničiti, da bo naša družba res postala in da bo vredna imena “Great Society”. Pomagaj mu Bog! * UPRAVNI IN DRUGI STROŠKI Združenih držav so zdaj za navadnega povprečnega človeka težko umljivi. Vse sega v težke bilijone. Blagoslove in sadove naše “velike in srečne družbe” so začeli, kakor izgleda in vse kaže, prvi uživati naši kongresniki in senatorji. Z 4. januarjem so prišla v veljavo določila za višje plače zveznim kongresnikom in senatorjem. Do letošnjega leta je bila njihova plača po $22,500 na leto. Od 4. januarja naprej pa imajo po $30,000 na leto. Povišanje plač znaša torej $7,500. Lep povišek, ki ga bodo prejemali naši zastopniki v kongresu od naše “Velike družbe” (Great Society). Upajmo, da ji bodo hva-ležni za to in pridno in vestno Hm!? Lepi trošti, da bi le bilo res tako? * ŽIVLJENJE VČERAJ IN DANES. — Moja sestrična, pokojna Johana Bregač je prišla v Ameriko leta 1891. To je bilo še par let pred mojim rojstvom. Leto pozneje, 1892, se je poročila v slovenski cerkvi sv. Jožefa v Jolietu s pokojnim Jožetom Bregač. Kmalu za tem sta se preselila v La Salle, kjer je njen mož potem kopal premog blizu 40 let, če ne še več. Zakaj omenjam mojo sestrično, boste kmalu razumeli. Leta 1911 sem jo pozdravil kot mlad fant, ko sem komaj jenjal kratke hlače nositi, v La Salle, tam v njihovi prejšnji hiši na Crossat in 4. cesti. “Kaj je pa tebe prineslo v A-meriko?” me je z začudenjem pozdravila. Pred hišo je ravno o-bešala veliko množino raznega perila. Ko sva se o drugem malo pogovorila, kako je doma v starem vršili svoje službe, v katere jih kraju in tako naprej, mi je na Cerkve v Sloveniji! O tej govore vsak čas in ob vsaki priložnosti vsem tujcem, ki jim hočejo verjeti na besedo! Slovanski škofje k narodnemu umiranju Slovenski škofje so objavili svojim vernikom za novo leto v “Družini” pismo, v katerem pravijo k nevarnosti slovenskega narodnega umiranja v domovini tole: Nas Slovencev vseh skupaj ni niti za eno velemesto. Pa še temu pičlemu številu,- tako pogosto beremo, grozi nič manj ko narodna smrt. Pišejo, da smo glede števila rojstev v Evropi na dnu lestvice. Uradna statistika pravi, da se letno na tisoč Slovencev rodi samo 18 otrok. Pišejo tudi, koliko postelj mora biti v bolnicah zasedenih zaradi splavov. To nas mora navdajati z resno skrbjo. Nešteto je pri nas družin, ki bi brez te žav Cerkvi, Bogu in narodu dale več otrok, ne da bi se družinskemu standardu sploh kaj poznalo. Očetje in matere, res ste naporno zaposleni v službah, pa zato v vašem srcu ne sme otopeti ljubezen do: družinske sreče, včasih malo počivat in tako je kmalu ura 4 ali 5 in mož se vrne. Včasih mu pripravi večerjo, včasih pa, vsaj enkrat ali dvakrat na teden, gresta “out” na kosilo. Kdo bi zmeraj doma packal in kuhal. Po večerji napoti možička včasih še v kako gledališče in da se preživi po modi “novih časov”. To je majhen primer življenja pred 50 in 60 leti, v katerem so živele in garale naše slovenske pionirke — in pa življenje ameriške žene v sedanjosti. Načrti naše “Velike družbe” (Great Society) pa nam obetajo še vse kaj -več. Nekateri pravijo, da bomo delali 3 dni v tednu — 4 dni pa počivali in se dobro imeli. Vesela bodočnost je pred nami. Bog živi našo “Veliko družbo”, da bi bila taka, kot jo slikajo in kot jo pričakujemo, da bi bila, in da bi dolgo živela! Regerčan ricam za okusno pripravljena jedila. Natakarjem za dobro postrežbo in vsem članom in članicam, ki so nam kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu prireditve. Obenem prav lepa hvala delkletom, ki so tako pridno pomagala pri serviranju, da so bili vsi gosti naglo in dobro postreženi. Prihodnja seja kluba bo 9. marca ob dveh popoldne. Po seji bo na razpolago prigrizek. Torej vabljeni ste vsi, da pridete na sejo. Vabimo pa tudi druge, ki niso še včlanjeni pri našem klubu, da se temu pridružite. Mary Debevec, taj. Smrt uglednega rojaka v Sydneyju v Avstraliji V zgodnjih urah 4. januarja je ugasnilo zemeljsko življenje g. Milivoju Lajovicu st. ali Milku, kot se je sam podpisoval. Doživel je 78 let. Nekako pol leta je bolehal na notranjih organih in iskal olajšanja v bolnici in doma. Na srečanje s Sodni- slabše blago, podvrženo pokvar' ki je v otrocih in ki izvira iz žrtve. Niste šli v zakon, da bi spolnjevali svojo voljo, temveč božje naročilo: Rastita in napolnita zemljo. To je rečeno vsaki zakonski skupnosti. V letu 1965 imejmo vsi pred očmi skupno voljo: Nočemo' u-mreti. Vsak človek, tudi otrok, celo nerojen, je božja podoba. Starši, napolnite našo zemljo z božjimi podobami. Napolnite svoje stanovanje, pa čeprav je skromno, s svetlimi, žarečimi očmi in smejočimi se obrazi zdravih otrok, ki nosijo v obrazu vaše poteze in v očeh vaš žar. Ne vdajate se mehkužnosti, ki vas telesno in duševno ubija in odpira na stežaj vrata nezadovoljstvu in razdvojenosti in prežene tudi Boga iz vaših src in vaših družin. Premalo stališč in mnenj občanov Na rednem občnem zboru Društva novinarjev v Ljubljani v letošnjem januarju je dosedanji predsednik društva Dušan Fortič poudarjal potrebo po bolj “stvarnem” poročanju, ki naj daje dejansko sliko položaja, ne pa le “formalno”. Dejal je, da je v tisku in na radiu ter televiziji premalo stališč in mnenj občanov. Industrija Slovenije izpolnila plan Ljubljansko “Delo” je 17. januarja objavilo daljše poročilo, v katerem prinaša podatke o izpolnitvi plana v industriji Slovenije za leto 1964. Plan je bil izpolnjen kljub temu, da je bilo lani za 7% manj električnega toka na razpolago kot v letu 1963. To je povzročilo precejšnje omejitve v elektrometalur-giji in elektrokemiji. Težave so imeli tudi z nabavo reprodukcijskega materiala. Industrija v Sloveniji je povečala svojo proizvodnjo' lani za skupno 11.9(7, od tega na račun povečanja števila delavcev 7% in le ostanek na račun večje delovne storilnosti. V industriji Slovenije naj bi bilo po teh podatkih lani zaposlenih okoli 215,000 ljudi, 15,000 več kot leto preje. Drago sadje Anton Garden, ki je svoj čas urejeval čikaško “Prosveto”, jfc bil lani v starem kraju na obisku v Sloveniji. V svojem poročilu s te poti je nedavno zapisal tudi tole: Bil sem par krat na ljubljanskem trgu in se čudil, zakaj o-blasti sploh dovolijo prodajo tako slabega sadja. Pri nas v Ameriki bi ga ne. Sadje je bilo na splošno večinoma črvivo, obtolčeno ali celo nagnito, ali pa vse troje. Pogosto pa tudi zeleno ali le na pol zrelo. In to zlasti pri grozdju. Kolikor sem jaz videl sadja na ljubljanskem trgu, bi ga vsaj dobri dve tretjini spadalo v sod za žganjekuho ali Pa na smetišče. Pa tudi od ostale tretjine je bilo le bolj malo res kvalitetnega sadja. Kot sem slišal v Ljubljani, je zdaj tržna inšpekcija slabša, kot je bila v stari Jugoslaviji in na trg prihaja je postavila naša “Velika in srečna družba”! V zveznem senatu zdaj sedi 100 zveznih senatorjev in v kongresni zbornici pa 435 kongresnikov (poslancev). Skupaj v izraz taležpasii Cleveland, O. — Klub slovenskih upokojencev na Waterloo vprašanje, kako je kaj njej in Rd. se pra\ lepo zahvaljuje njeni družini, takole odgovorila: vsem posetnilom za tako veliko “V Ameriki je treba delati. Vi- udeležbo njejove prireditve 20. diš tole perilo (bilo ga je res do- februarja v £DD na Waterloo sti). Ob pol treh zjutraj sem za- Rd. čela, zdaj bo pa že poldne. (Te- ’ Posebna zaivala našim kuha- kom ga je pripravil p. Valerij an. Pogreb je bil po sv. maši zaduš-nici iz cerkve sv. Jožefa v En-fieldu v Rookwood pod vodstvom dr. Mikula in p. Valerija-na. Udeležilo se ga je lepo število rojakov dne 6. januarja. Rajni je bil rojen na Vačah pri Litiji. V šolah se je poleg drugega tudi muzikalično temeljito izobrazil. Pozneje je postal v Ljubljani zelo ugleden tovarnar, pod komunisti je izgubil vse in bil dolgo časa v ječi. L. 1957 sta ga sinova Dušan in Milivoj povabila za seboj v Avstralijo, kamor je prišel z ženo, go. Marijo. Njej, sinovoma in vsem sorodnikom iskreno sožalje! (Misli) Ijivosti, kot je prihajalo pred vojno. Cene so bile lani kar visoke-, kilogram sadja povprečno cikroi? 190-200 dinarjev... za kilogran1 sadja, večinoma slabše kakovosti, je bilo treba delati dobrš uro ali pa še dalj. Videti pa je bilo, da so bili ljudje zelo, željo* sadja, kajti v denar je šlo tako-rekoč vse. In kot rečeno po visoki ceni. Anton Garden je v svojem P°' ročilu pisal tudi o hudi stanovanjski stiski po vsej Sloveniji prav posebno pa v Ljubljani-Cene hišam so menda celo višje |kot v Ameriki — računano v dolarjih! L m J “SLOVENIJA” IZHAJA 'h * ffi KOT PRILOGA S ‘'AMERIŠKE DOMOVINE” ® H % g Leto XI. Številka 1 '"■■BRRaiHBSfsaReanaHBBBiiBi pt GLASILO SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE <1 ta ■ is ■ H Dopise pošiljati na: ■ ■ ■ “SLOVENIJA” 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Odgovorni urednik Dr. Ludvik Puš ■ ■ ■ ■ H ■ ■ Pozdravljeni! “Slovenija” kot priloga “Ame-Jiške Domovine” nam je vsem 5|ana reč. Pokojni urednik Jaka ebevec jo je osnoval kmalu po-ko je prišla v Ameriko več-skupina političnih beguncev Slovenije. Sedaj čutimo znova potrebo po njej. “Slovenija” je Sušilo krščanskih demokratov. ^ slovenskega narodno politične-stališča spremlja in razlaga dogodke v naši rojstni domovini lfl splošni .svetovni razvoj v odnosu na Slovence in Slovenijo. ^ Posebno skrbjo in ljubeznijo Pemlja naše lastno življenje in ^zadevanje, narodno politično ^stopanje Slovencev v zdom-stvu. po 20 letih je politična emi-®iacija še vedno v bistveno isti ^°gi kot je bila na začetku: smo 6Pio možna opozicija komuni-sPni diktaturi. Naša naloga in je vplivati na notranje in 2knanje razmere v namenu, da ^ rUŠi totalitarna vladavina ko-^Uliistične partije in vzpostavijo ^Uiokratične svoboščine in u-Stciriove demokratske parlamen-e vlade. Hočemo tak notra- r‘ji kli red v Jugoslaviji, da bo izučeno vsako izkoriščanje Slo-ki naj postane in ostane e^a suverenih držav jugoslovan-' ak narodov. V tem in v vsem rilgem narodno političnem pri-^evanju pa hočemo politični Migranti biti le v pomoč svo-r'“lu narodu in njegovim napo-sj'11 k osvobojenju. Samo dokler žensko ljudstvo svobodno go-^ in nastopati ne more, sku-Politična emigracija govoriti P° 20 letih so se razmere v do-Hni bi smo jo tedaj morali ^Ustiti %e v mednarodnih odno-atl v emigraciji sami zelo tonila. Kot politična sila e narodna skupina v emigra- Čemu politična stranka v zdomstvu ? Pior, ciji ^ . k- nekaj pomeniti le, dokler z jjQ eznijo, v potrpljenju, vztraj-sj ’ 2Vesto in modro, solidno za-. aule svoj cilj in služi svoje-tj^ k>rogramu. Po 20 letih je ču-{jv ’ se tudi slovenske poli-skih6 erna§racije in zlasti krščan-i le ^oniokratov prijemljejo bo-'> ki povzročajo razpadanje. b; sjQ ,rzdanega mišljenja, češ: Pri Vsg''6 ^ako, da moramo vse staro, Pio i^ar ^rnarao) zrušiti, da bi Pov^ z§raditi nekaj boljšega, ij, 6§a- Naj bo še tako mikavna je 2aPeljiva ta misel, strupena ^raz^iralna. Pojavlja se vselej hujgr ljudstvu in gibanju naj-Pred konec prve vojne je in^ dan, v času ko smo in v iP°litično vodstvo po ječah 'IV V kr°Se naaH1 najbolj izo-^ ^eillh že prodira rak divjega, --- ^ J------------- jo J °nfinaciji v Jugoslaviji so v Ljubljani kot po-cjgj Piodrosi; jn ponavlja se se-Pejj .° m odrešenika, ki bi nas č;la lz gorja, ki ga je povzroče 2r):iaSa komunistične revolu- °venija” nam hoče biti o- k: vztrajnosti in zvestobi; Zočar a nas v trpljnnju in ra‘ Po z nami bo iskala ved- keva . n potov in sredstev za re-s {i0j ^ Slovenije, zlasti pa nas A‘cj° ^njevanjem in iskreno be-volje ,*fa^a vsei ki smo še dobre Pe S|.’ a nas ne razpode sovražiš jp6 6 intrig, ki udarjajo med i, je nam lastne strasti napu-§ih ra2'^’ nevoščljivosti ter dru-Čvo^j Sekojnih vzrokov prepir-vr 116 razgrizejo naših za-Nja pa iuh zastavah je Slove-kn, a^irno ob njih zbor. Ure-irCe °Zen zbor požrtvovalnih Naj tudi tale priloga Staro in že zelo izrabljeno in zlorabljeno vprašanje! Pa se vendar zopet in zopet pojavlja v medsebojnih nesporazumih in sporih med raznimi skupinami begunskih Slovencev, ki pravijo, da pripadajo občestvu vernih, češ da je vzrok nesporazuma v tem občestvu pristojna stranka, to je SLS, ker da nobena politična formacija ljudi ne združuje na splošno, temveč jih cepi in razdružuje. Tako tudi SLS, ki prav za prav v begunstvu nima pomena, saj dela zmede s tem, da postavlja pred ljudi, ali celo načenja politična vprašanja, o katerih so mnenja deljena. Politika je grda stvar, pravijo mnogi, in v begunstvu nam je ni nič treba. , Potrebujemo skupnost, tesno begunsko skupnost, tako nadaljujejo v svojem modrovanju, kjer za politiko in politično stranko ni mesta. Ko bo izločena stranka, pravijo, bo konec zdrah in prepirov. Stranka škoduje V zadnjem času najbolj glasni kritiki krivijo stranko vseh mogočih škodljivih pojavov, ki grozijo uničiti našo skupnost. Če se pojavijo nesoglasja med dvema' organizacijama, izpovedujoč ista svetovno-nazorna načela, je po njihovem vmes politika in je v ozadju stranka. Če se v isti organizaciji pričneta oblikovati dve nasprotni struji, hoteč druga drugo izriniti iz vodstva, je kriva stranka. Celo kadar se skregata dva Slovenca, je za kreg odgovorna stranka, ker s svojimi političnimi načrti in delovanjem ustvarja različna mnenja med ljudmi. Tako obsojanje se stopnjuje do smešnosti, kakor da bi brez stranke ljudje ne imeli svojih pogledov na razna vprašanja življenja, kakor da bi brez stranke ambiciozni poedinci ne skušali pririniti se na vodilna mesta v javnih funkcijah, in kakor da bi brez stranke ne bilo tekmovanja med društvi in ustanovami, ki delujejo med istim ljudstvom. Naj kdo točno pojasni, kje se politika začne in kje se neha! Tudi brez sleherne stranke. Govorimo o verski politiki, kulturni politiki, gospodarski in socialni politiki, o narodni in mednarodni politiki... Kje se torej politika neha, kje je več ni? Ali, kje je še ni? Dokler drži definicija, da je politika delo za javni blagor (in ta opis drži že od starih Grkov) in je od javnega blagra odvisen blagor poedinca, lahko pri belem dnevu z lučjo iščemo človeka, ki bi tako. ali tako ne “politiziral.” Namen vsake poštene politične stranke pa ni nič drugega kakor povezati v organizirano skupnost posameznike, ki misli- razmerah doma je vse to razumljivo in opravičljivo. A mi smo v tujini, kjer se mora vsak izmed nas prilagoditi in vživeti v novo okolje in razmere zaradi vsakdanjega kruha in izgrajevanja nove eksistence. Stara politična stranka v begunstvu je odveč, pomeni celo oviro pri tem prilagojevanju, —- povrhu pa še lahko razdvaja. Kdor med nami, ki smo zaradi komunizma (torej iz političnih nagibov) zapustili ob koncu druge vojne domovino, hoče spremeniti značaj svojega odhoda, tega pa ne more, pa naj se še tako trudi. Smo politični begunci, in tega nihče izbrisati ne more. Kot takšni imamo svoje politično prepričanje, vsi brez izjeme, čeprav tega več nočemo priznati. Naše nepriznavanje dejstva ne spremeni. Imamo politično prepričanje o problemih (nacionalnih, socialnih, verskih itd.) svojega naroda v domovini, o njegovih odnosih do obstoječe jugoslovanske državne skupnosti, o njegovem mednarodnem položaju in podobno. Nihče med nami noče biti označen kot nezaveden in slab Slovenec in zato svojega naroda in nacionalnih vprašanj n^ more vreči če^ ramo, češ: me ne briga. Kdor tako reče, je zatajil svoje boljše prepričanje in je suh list, ki nima več življenja v sebi. Takih je, hvala Bogu, med nami malo, če jih je sploh kaj. Suh list ne oživlja nobene organizacije več — je mrtev. Zastarela reč — brez pomena Ogromna večina povojnih izseljencev ima torej politično prepričanje o problemih slovenstva, domovine. A zli se, da ta velika večina po dvajsetih letih misli, da stara politična stranka, prinesena v begunstvo iz domovine, ni sodobna in moderna, ima za- starele ideje in nobenega političnega pomena več. Veliko vprašanje je, če bo imela kak pomen in vlogo, kadar se bo zrušil režim v domovini. Čemu torej vzdrževati jo, čeprav zgoraj navedene obtožbe nič ne drže? To je resno vprašanje, ki zahteva resen odgovor. Glede sodobnosti in modernosti na eni strani, in zastarelosti na drugi, je najprej treba spet povedati, da je slovenska Krščanska demokracija, ki jo predstavlja SLS, pred nekaj leti z veliko vestnostjo in ob sodelovanju domala vseh vidnejših političnih ljudi, koderkoli so se naselili po svetu, izdelala na podlagi vedno veljavnih temeljnih načel kršč. demokracije nov, sodoben in moderen politični, gospodarski, kulturni, verski in socialni program, ki v vsem obsegu vzdrži primerjavo s sodobnimi programi modernih političnih strank. Prikrojen pa je za posebne stvarne pogoje in potrebe slovenskega naroda, kadar mu bo dana možnost na demokratičen način urediti domovino. Kdor je nanj pozabil, ga lahko dobi pri glavnem tajništvu SLS. Sedaj pa še o političnem pomenu stranke. Ali res nuna smisla vzdrževati celo tako pomlajeno stranko, ki pa ne more nič narediti ne sedaj, ne ob prevratu doma? Govoril bom o pomenu stranke sedaj. Kakšna utegne biti njena vloga ob prevratu doma, je problem, ki presega ta-le sestavek. Pisec misli, da bo naloga begunskega vodstva stranke takrat končana in bo stranka stopila v naslednje obdobje, ki bo zelo drugačno, novo. Kaj pa danes in jutri? Nesporna resnica je, da bi v interesu naroda doma bilo potrebno stranko organizirati in Fo smrli dr. ¥. laika Dr. Vladko Maček je med svobodnimi Hrvati imel toliki ugled m vpliv, kot ga ni imel noben drug hrvaški politik v zadnjih desetletjih. Vso 60 letno dobo svojega političnega udejstvovanja je stal na stališču, da je za Hrvate najbolje, da žive v svoji državi, pod svojo narodno oblastjo, a v zvezi in potrebni vzajemnosti z ostalimi slovanskimi narodi na jugovzhodu Evrope. S tem svojim stališčem se je boril tekom dveh desetletij proti Ju-goslovenom, ki so zagovarjali in hoteli uveljaviti narodno edin-stvo in centralistično jugoslovansko državo, kasneje pa proti ustašem in njihovi diktaturi v Neodvisni hrvaški državi. Tudi v črnijo, da je na nekih določenih n&-|graciji je bil s svojim stališčem čelih zgrajen gotovo program za zelo osamljen. Med hrvatsko emi- dosego naj večje mere blagostanja, pravičnosti in reda v družbi, po njihovem prepričanju najboljši; ta program odobrijo, se mu pridružijo in ga podpirajo. V begunstvu je stranka odveč Prav, bo dejal kdo: v rednih “Slovenija” pripomore, da bo ljudstvo pod Triglavom vedelo, da ima v svobodnem svetu zanesljiv zbor svojih zagovornikov. Dr. Miha Krek gracijo prevladujejo ustaški ljudje, med srbskimi političnimi emigranti pa ni še doslej nikogar, ki bi odločno hotel sprejeti Mačkov program o bodočem sožitju teh narodov in je to srbsko zadržanje dajalo vedno novega ognja zagovornikom razbijanja Jugoslavije po emigrantskem časopisju in na zborovanjih. Z Dr. Mačkom je odšel v grob poslednji politik, ki je nesporno užival zaupanje Hrvatov, pa zagovarjal ohranitev jugoslovanske državne skupnosti. Vloga vodnika demokratičnih Hrvatov v emigraciji je po sebi prešla na glavnega tajnika iste Hrvatske Seljačke stranke, ki ji je bil dr. Maček predsednik, na dr. Jurija Krnjeviča. On je bil vsa zadnja desetletja ožji sodelavec dr. Mačka, vendar je bilo lahko opaziti, da v vsem nista soglašala, v taktiki sta se celo mnogo razlikovala. Po vseh dr. Krnjevičevih dosedanjih izjavah moremo soditi, da se bo v bodoče zavzemal za delitev sedanje Jugoslavije na narodnostne države Hrvatov, Srbov in Slovencev in Macedoncev. Za demokratične Slovence bo veljalo tudi v bodoče pravilo, ki smo se ga držali doslej: S Hrvati želimo prijateljsko sodelovati. Neposredni sosedje so nam, med vsemi sosedi edini sorodni narod, soroden po narodnosti, po veri in kulturi. Slovenci hočemo sicer ohraniti svojo lastno narodno politično pot, a prijateljstvo bratskega hr-vatskega naroda nam je predragoceno. Zato bomo pri vsaki odločitvi do skrajnih mej upoštevali hrvatske želje in koristi in skušali krepiti vse osnove stalnega koristnega sodelovanja. Dr. Miha Krek ji dati značaj kontinuitete, če bi vsega tega že ne imeli. Kdor zasleduje sicer redka pa stvarna poročila v naših listih o razvoju, politični moči in svetovnem pomenu krščanske demokracije, bo vedel, kaj mislim. Vsekakor bi vsem, ki berete, priporočil vestno prebrati mojo razpravo pod naslovom “Krščanska demokracija” v Zborniku za 1965. Videli boste razvoj in današnjo zgradbo tega političnega gibanja, ki utegne kmalu postati vodilno v svetovni politiki. Slovenci bi ne bili vključeni v to gibanje, če bi ne imeli organizirane stranke v begunstvu. A nobeno politično telo, ki je rojeno v begunstvu, izven domovine, ni sprejemljivo (eligible) za članstvo. Biti mora stranka, ki je politično delovala doma, a ji je obstoječi režim delo onemogočil. To je samo naša SLS. Kakšen je pomen tega dejstva? Zopet je treba ponoviti, kar je bilo že večkrat povedano. Nekatere stvari mora človek še in še pripovedovati in ne jenjati. In to je, da je SLS ne samo redna in ustanovna članica C. D. U. C. E. in je preko te begunske internacionale zastopana v Svetovnem odboru (World Committee) krščanske demokracije, — marveč ima tudi članstvo v Evropski kršč. demokratski uniji skupno z vsemi kršč. dem. strankami iz svobodne Evrope. Tu je zastopana v odboru direktno po svojem predstavniku, Močim jo v Svetovnem odboru zastopa z njenim glasom izvoljeni predstavnik CDUCE. Že samo dejstvo, da je SLS, čeprav v begunstvu brez politične moči, enakovredna članica teh internacional, je več kot vredno, je imperativno ohranjati njen obstoj. Zakaj že čista navzočnost Slovencev tamkaj je prodornega pomena. Razen tega pa nihče ne ve, kdaj se bo ponudila prilika, da stranka povzdigne svoj glas za pravdo naroda, ko bi od njene intervencije mogle zaviseti važne odločbe, zadevajoče koristi slovenskega ljudstva. “Biti zraven” je, veliko. Imeti priložnost na mednarodnih zborovanjih in kongresih govoriti o Slovencih, njihovi kvaliteti. in usodi, je več. Ob usodnem trenutku za slovenski narod predstaviti svetovni javnosti njegove zahteve in pledirati za zaščito in podporo celotnega krščansko-de-mokratskega svetovnega gibanja v takem trenutku je največ. L. P. Komunistično svarilo Vojna do končne zmage med komunizmom in kapitalizmom je ueizbežna. Danes seveda mi še nismo dovolj močni za napad. Naš čas bo prišel v 20 do 30 letih. Za zmago bomo morali uporabiti iznenadenje. Buržuazijo bomo morali uspavati. Tako bomo začeli najbolj bučno mirovno gibanje vseh časov. Ubirali bomo prav posebna pota in nudili nezaslišane koncesije. Kapitalistične dežele, neumne in na poti v zaton, bodo naglo uporabile novo priložnost za prijateljstvo. — Kakor hitro bodo pozabile na svoje straže, jih bomo zdrobili z našo stisnjeno pestjo! D. Z. Manuilsky Leninova šola za politično bojevanj« v Moskvi 1930 Srbi o zedinjenju Cerkva Zgodovinski sestanek sv. očeta Pavla VI. in patrijarha Atina-gora carigrajskega, ki je priznan kot prvi med pravoslavnimi pa-trijarhi, na Kalvariji v Jeruzalemu, je bil zunanje znamenje, da se je začelo delo za zbližanje vseh kristjanov in javen poziv dveh cerkvenih poglavarjev vsem vernikom, naj molijo in delajo v ta namen. Sestanek je dvignil pozornost vsega sveta. Posebno med kristjani je bil sprejet z velikim veseljem in hvaležnostjo. Značilnega pomena je zadržanje Srpske Pravoslavne Cerkve. Spremljala je srečanje z izredno dobrohotnostjo in naklonjenostjo. Neprijetna in večkrat žalostna zgodovina odnosov med rimsko katoliško in pravoslavno Cerkvijo v Jugoslaviji je to pot bila potisnjena v pozabljenje. Glasnik Srpske Pravoslavne Cerkve je objavil podroben popis sestanka in ga zaključil takole: “Ta sestanek je bil sestanek krščanske vljudnosti. Tako so ga označili. Toda vzdušje, ki je prevladovalo, vzdušje preprostosti, ljubezni in vzajemnega spoštovanja dokazuje, da kljub vsemu, kar se je godilo v zgodovini življenja dveh Cerkva, še vedno ostajajo dotikališča in dobra volja za občevanje in približevanje. Sestanek v Jeruzalemu malo pred začetkom uradnih razgovorov med dvema Cerkvama je srečen preduvod v te razgovore, jih razsvetli in zlasti pokaže jasno, na kakšen način in v kakšnem duhu se bodo ti razgovori razvijali.” V isti številki Glasnika je ponatisnjena tudi izjava, ki jo je dal Patrijarh German dopisniku pariškega dnevnika Le Monde: “Potovanje Njegove Svetosti papeža Pavla VI. k božjemu grobu je zgodovinsko važen dogodek za rimsko katoliško Cerkev in — rekel bi — za celo krščanstvo. Za rimsko katoliško Cerkev zato, ker pomeni, kakor se nam zdi, prvi korak iz njene ve-kovne osamljenosti; za krščanstvo, zato, ker obeležuje prvo jasno potezo v smeri zbliževanja vseh krščanskih Cerkva. Iz vsega srca pozdravljam tudi sestanek sv. očeta papeža Pavla VI. z Njegovo Svetostjo carigrajskim patrijarhom Atinago-rom. Tudi ta dogodek je zelo važen za krščanstvo. Prvič po tolikih stoletjih se bosta sestala poglavar rimsko katoliške Cerkve in prvi med pravoslavnimi pa-trijarhi. Tako se bo začelo ustvarjanje našega skupnega ideala, zedinjenja vseh kristjanov. Kraj sestanka, božji grob v Jeruzalemu, je res tisto mesto, kjer morejo in morajo vsi kristjani imeti skupno govorico. Od tega sestanka pričakujemo, da bo začel novo dobo v odnosih med krščanskimi Cerkvami, kakor tudi da bo znatno pripomogel k skupni stvari miru med ljudmi vseh ver, vseh narodnosti in vseh ras. V teh dneh, ko Srpska pravoslavna Cerkev praznuje dan rojstva Kristusovega, bomo molili k Vsemogočnemu, da bi pomagal in podprl zbliževanje vseh ljudi dobre volje in uresničitev idealov — edinstva krščanske Cerkve in svetovnega miru.” Stojadinovicevi spomini Dr. Milan Stojadinovič je napisal politične spomine, ki so bili po njegovi smrti objavljeni. V cbširni knjigi je mož po svojem osebnem okusu napisal politično zgodovino Jugoslavije med dvema vojskama. Bogata je ta zbirka podatkov in popisovanja zanimivih razvojev. Le žal, da je pisec podlegel skušnjavi in med stvarno popisovanje preveč stresal jezo nad svojimi živimi in mrtvimi sodelavci, če je z njimi doživel kako neprijetnost. Knjiga je polna netočnosti glede Slovencev in krivičnih napadov na dr. Antona Korošca. Nekatere stvari kriče po podrobnem odgovoru in pojasnilu. Spor med dr. Korošcem in dr. Stojadino-vičem je bil v bistvu glede vprašanja ureditve države: Korošec je hotel federativno demokratično ureditev, z močno socialno vsebino, Stojadinovič pa je bil centralist, samosrb, ki je mogel prenesti kvečjemu kako dirigirano demokracijo in dirigirani parlament. Bili so to časi, ko sta bila nacizem in fašizem v cvetju, demokratični vladni sistemi v Evropi pa na tleh. Naslov knjige je “Ni rat — ni pakt.” Škoda. Stojadinovič je bil zmožen napisati kaj boljšega. Pa je podlegel želji, da tolče po svojih nekdanjih sodelavcih in soigralcih v političnem in državnem življenju. Tako je zapis njegovih spominov postal pamflet in ne resna zgodovina političnih dogodkov, ki je v njih pokojni pisec sodeloval. Dr. M. K. -------o-------- Pliberška tragedija Hrvati so v Buenos Airesu izdali obširno knjigo v španskem jeziku z naslovom “La tragedia de Bleiburg” (Hrvati kljub vsem slovenskim opozorilom uporabljajo nemško ime Bleiburg za slovenski Pliberk). V tej knjigi je opisan pokolj hrvaških množic leta 1945 v Pliberku na Koroškem. Kot dodatek je v knjigi popisana tudi slovenska tragedija. Ta popis je po vsej verjetnosti napravil kak Slovenec. Velika škoda pa je, da ta popis ni objektiven in ne odgovarja zgodovinski resnici. Ta popis je revija “Tabor” prevedla v slovenščino in ga objavila brez vsake pripombe. Kot primer velike zgodovinske neresnice naj navedemo trditev na str. 182 omenjene knjige, kjer stoji, da so člani NO in poveljnik slovenske vojske (general Franc Krener) kljub danim in otipljivim dokazom vse svoje podrejene obvezali k nadaljevanju s transporti (Slovenske narodne vojske v Jugoslavijo). Zgodovinska resnica pa je tale: Ko so člani NO in vojaški poveljnik iz ust dr. Janeža slišali in dobili s tem prvi otipljivi dokaz, da gredo transporti v Jugoslavijo, so takoj poslali v Ve-trinj deputacijo, ki je vse vojake in civilno prebivalstvo obvestila o tem, da gredo transporti v Jugoslavijo, ter je pozvala vojake, da naj se preoblečejo v civilne obleke in pobegnejo. To je zgodovinska resnica; vse drugo je laž, porojena iz strankarsko - političnega sovraštva do Narodnega odbora. — Vsem, ki se za to vprašanje za- nimajo, svetujemo, da prečitajo ‘ Vetrinjsko tragedijo” str. 37, 38 in 39 ter Poročilo dr. Jožeta Ba-saja, napisano dne 1. junija 1945 v Celovcu, ki je bilo objavljeno v “Slovenski Besedi” leta 1955 v štev. 5-6 na str. 58 in 59 in v “Vestniku” leta 1964 v štev. 9 na str. 189. Omenili smo en primer neresničnega poročanja. Takih primerov jev poročilu o slovenski tragediji v omenjeni hrvatski knjigi še več. Hrvatom takega pisanja niti preveč zameriti ne moremo, ker so se zanesli na slovenskega poročevalca. Vso obsodbo pa zasluži tisti naš rojak, ki je dal Hrvatom lažnjivo poročilo. Rudolf Smersu -------o-------- Priver gospodarjenja v so&ialisiionesfi sektorja kmetijstva Naj večji polom je doživelo komunistično gospodarstvo,' oziroma državni kapitalizem v kmetijstvu. To kažejo sadovi povsod. Hruščevu kmetijstvo ni šlo, Mao Tse Tungu ne gre, Titu ne gre. Socializirali, oziroma podržavili in podružabili so industrijo, obrt ih trgovino z večjimi ali manjšimi uspehi, ob neopravičljivih žrtvah sicer na vseh področjih, pa vendar; a v kmetijstvu jim ne gre in ne gre. Tito vsa leta svoje tiranije berači za žito in hrano po tujem svetu, čeprav je gospodar države, ki je poprej, predno jo je osrečil komunizem, imela v kmetijskih pridelkih močan delež svojega izvoza. Mao Tse Tung in Rusi kupujejo pšenico, druga žita in hrano po vsem kapitalističnem svetu, posebno v Ameriških Združenih Državah in v Kanadi. Kam bi šli po hrano, če bi mogli uničiti kmetijstvo povsod tako kot so ga v komunističnih državah? Jugoslovansko časopisje večkrat pokaže na zglede komunističnega kmetovanja. Tak zgled je “Kombinat bratstva in edinstva v Bečeju.” To državno komunistično vele posestvo zaposluje preko 3000 ljudi, kmetovalcev, živinorejcev in delavcev. Na stotine milijonov dinarjev so vložili za modernizacijo in socializacijo, da bi ustvarili vzor družbenega kmetijskega podjetja. Lani pa je ta vzorna komunistična kmetija prišla v tako stisko, da ni imela semena za setev. Ni bilo sredstev za nakup semen, na upanje pa mu nihče več ni nič dal. Prišlo je na dan, da je to velepodjetje nabralo v kratkih letih svojega delovanja milijardo in sedemsto milijonov dinarjev dolga. Nobenih dolgov ni več plačevalo. Agrokoop iz Novega Sada zato ni več hotel dobaviti semen, druga — tudi državna in tudi komunistična podjetja — pa so odpovedala dobavo umetnih gnojil, krme za živino in drugega za dnevni obrat potrebnega blaga. Polj opri vredna banka je ustavila kredite. Sedaj je prepir, kdo bo saniral Kombinat bratstva in iedinstva v Bečeju, sredi najplodnejše žitnice Jugoslavije. Prav je povedal sedanji komunistični gospodar, diktator Vuk-manovič, ko je v zbor sindikatov zaklical: “Naše podružabljeno kmetijstvo je stalno prezadolženo.” ------o------ Kako smo na Tržaškem Pismo iz Trsta pove, da so zadnje volitve v štirih občinah in v tržaški pokrajinski svet pokazale tole stanje: Slovenska skupnost ima okroglo 7000 glasov, socialisti okrog 2000, komunisti - Italijani še vedno okoli 17,000 slovenskih glasov. Slovenska skupnost ima sedaj enega deželnega poslanca skupno z Goričani, enega pokrajinskega svetovalca, enega župana in občinski odbor, pet svetovalcev v Dolini, tri v Zgoniku, tri v Nabrežini in enega v Trstu. I. A.: Churchill in Jugoslavija Slovenci se ne odlikujejo ravno po razgledanosti v mednarodni politiki. Do 1. 1914 so gledali v svet skozi dunajska očala, po 1. 1918 pa skozi francoska. Tako Dunaj kot Pariz pa nista bila naklonjena Angležem. Sta videla v njih tekmece ali celo nasprotnike, le redkokdaj prijatelje. Zato so tudi Slovenci videli v Angležih same sebičneže, ki samo gledajo na svojo korist, posebno pa na svoj žep. Tako so sodili zadnjih nekaj desetletij tudi W. Churchilla kot poosebljeno angleško zunanjo politiko, ki pozna samo svoje interese in jim brez usmiljenja podreja interese tujih narodov. Kadar so govorili ali celo pisali o njem, so mislili na izrek: Anglija nima ne prijateljev, ne zaveznikov, ampak samo svoje interese. Duhu tega izreka so bili žrtvovani tudi živ-ijenjski interesi slovenskega naroda. Ta splošna sodba je krivična. Ne trdimo tega zato, ker je W. Churchill sedaj mrtev in je treba gledati na njegovo politiko stvarnejše, ampak zato, da postavimo na pravo mesto tudi medvojne odnose med Slovenci in Angleži. I. Churchill je bil vse svoje življenje od nog do glave politik. Kot tak je smatral, da je njegova dolžnost, da brani v prvi vrsti interese svojega naroda, interese drugih narodov pa le toliko, kolikor so v skladu z angleškimi. Kjer jim nasprotujejo, se jim je treba upreti in jih podrediti angleškim. Ne bi mogli reči, da je W. Churchill s tem odkril posebno politično modrost. Na takem stališču so dejansko vsi politiki vseh narodov, čeprav vsak po svoje skriva svojo politično sebičnost z večjo ali manjšo spretnostjo. Tudi Slovenci ne delajo s svojimi politiki nobene izjeme. Sosedni Hrvatje jim na primer radi očitajo, da so šli v obrambi svojih interesov večkrat predaleč, posebno takrat, kadar se njihovi narodni interesi niso krili s hrvaškimi. Kako je pa Churchill v svojem dolgem življenju branil angleške interese, kot jih je on razumel, v tistih slučajih, kjer je imel opravka z Balkanom? Pc.vdariti moramo, da se Winston Churchill ni dosti brigal za balkanske narode, ampak le za balkanske države, kakršne so pač bile zadnjih 60 let. Zato je imel več razumevanja za “jugoslovanski narod” kot za jugoslovanske narode. S temi je začel računati šele takrat, ko so narodni spori začeli pretresati Jugoslavijo. — Vsaj to, kar je pisal o Jugoslaviji, se da tako razumeti. Churchill je imel opravka z Balkanom že pred rojstvom Jugoslavije tekom prve svetovne vojne. V svojem načrtu o evropski vojaški strategiji je Balkanu zmeraj namenil dvojno vlogo: Balkan mora varovati morsko zvezo s Črnim morjem in Rusijo; Balkan pa mora odpreti tudi pot v srednjo Evropo proti Dunaju in Berlinu. To dvojno nalogo je Churchillova strategija namenila Balkanu tudi tekom prve svetovne vojne; cilj te strategije pa je bil prodor skozi Dardanele, da bi Rusija tudi od juga dobila pomoč od zaveznikov in da ne bi bila navezana samo na Arhangelsk in Vladivostok za zvezo s svojimi zavezniki. Ni še točno dognano, kdaj in kako se je rodila ideja o prodoru skozi Dardanele. Drži pa, da je bil Churchill kot angleški minister za vojno mornarico' takoj z dušo in telesom zanjo in postal njen zastavonoša. Moral je pa pri tem premagati mnoge težave ne samo v svoji lastni vladi, ampak tudi med zavezniki. Končno je pa vendarle prišlo do znamenitih bojev na Gallipoliju ob dardanelski ožini. Zavezniki niso bili nanje preveč dobro pripravljeni. Bojna fronta v Franciji je postala zanje brezno, ki je požiralo kar cele divizije. Zato je bilo mogoče računati na siguren uspeh na fronti v Gallipoliju samo od sodelovanja takrat (leta 1915) še nevtralne Bolgarske. Bolgarska bi pretrgala zvezo med Nemčijo in Avstrijo na eni strani in Turčijo na drugi. Bolgarska bi pa obenem tudi napadla turške in nemške divizije na Gallipoliju s hrbta. Takega pritiska bi pa Nemci in Turki ne prenesli in pot v Črno morje bi se odprla. Bolgarska pa je hotela svojo nevtralnost drago prodati. Zahtevala je nekaj obmejnega ozemlja, ki je pripadalo Srbiji in Grčiji. Grčija je bila takrat tudi v neki čudni nevtralnosti: vlada je bila za zaveznike, dinastija pa za Nemce. Zato je dolgo oklevala, da se sploh spusti v razgovore, kako drago bi prodala svojo nevtralnost. Čisto drugačen je bil položaj Srbije. Avstrija si je začetkom prve svetovne vojne opekla prste s svojim prvim vdorom v Srbijo, morala se je umakniti. Zato ni hotela poskusiti še drugič brez temeljite vojaške in diplomatske priprave. Med diplo-matično pripravo je spadalo tudi zavezništvo z Bolgarsko, Da pridobi Bolgarsko na svojo stran, ji je Avstrija skupaj z Nemčijo obljubila sploh vse, kar je Sofija zahtevala. Zavezniki tega niso mogli napraviti, ker so bili navezani na pristanek Srbije. Hoteli so pridobiti Srbijo, da bi prepustila Bolgarski nekaj ozemlja, ki ga je dobila tekom balkanskih vojn. Na Srbijo so takrat pritiskali od vseh strani. Sam Churchill opisuje ta pritisk v svojih spominih na prvo svetovno vojno takole v poglavju “Razvalina Balkana”: “Pamet, pravica, pravičnost, stiska in celo grožnja kot tudi vladarji, diplomat j e in politiki so pritiskali na Srbijo: vlada in parlament sta se pa upirala trdovratno. Srbija pa je, čeprav se je jasno zavedala nevarnosti, ostala zakrknjena do vseh pozivov, da napravi resnične koncesije. Do zadnjega trenutka je držala sporne makedonske kraje pod svojo “peto” in trmoglavo držala fronto proti premočnim silam, ki so se zbirale proti njej.” i Tako srbsko stališče je bilo med nagibi, ki so pognali Bolgarsko na nemško stran. Posledice so bile tako grozotne, da jih takrat ni mogel nihče dojeti. Propadel je predor skozi Dardanele, propadla je nova zveza z Južno Rusijo. Propadel je načrt, da bodo zavezniki skupaj z Rusijo prodirali iz ruskih pristanišč med Sebastopolom in Odeso proti Galiciji in Kongresni Poljski. Rusija je omagala, boljše-viki so zavladali, prva svetovna vojna se je pa zavlekla in zahtevala nove stotisoče vojnih žrtev. Ravno tako porazne posledice je doživela tudi Churchillova osebna usoda. Moral je prevzeti politične posledice poraza v Dardanelah in odstopiti. Spravil se je pozneje zopet v vlado, toda politična odgovornost za dardanelski poraz je ostala na njem. Nikoli se ne bi več mogel dokopati do vodilnega mešta v angleški politiki, ako ne bi prišlo do druge svetovne vojne. Kdo bi mu mogel zameriti, da tega ni nikoli pozabil in da so spomini na preteklost zmeraj vplivali nanj, kadarkoli je imel opravka s Srbijo, odnosno njeno naslednico Jugoslavijo. Zameriti bi morali preje srbskim, hrvaškim in slovenskim politikom, da niso brali Churchillovih spominov na prvo svetovno vojno. Končno so morali vendarle vsaj toliko poznati angleško politiko, dA bi bili lahko zaključili, da je bil Churehill med .obema vojnama sicer na pol političen mrtvec, da pa so bili časi taki, da ga lahko zmeraj spravijo zopet na površje z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi in z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi skušnjami z Balkanom. Churchill je svoje spomine na prvo svetovno vojno pisal še takrat, ko je upal, da njegova politična kariera še ni zaključena. Zato ni v svojih spominih nikogar napadal v taki obliki, da bi se mu zameril. Jasno pa je bilo zanj eno: ako je Srbija postavila 1. 1915 svoje narodne interese nad zavezniške, zakaj ne bi zavezniki smeli postaviti svojih narodnih interesov na primer nad jugoslovanskimi v drugi svetovni vojni? Zakaj je bila Srbija tako nepopustljiva? Ako pravilno razumemo spis Slobodana Jovanoviča o Bašiču, je bila Pašičeva vlada ravno 1. 1915 politično v škripcih. Opozicija ji je začela rasti čez glavo, zato Bašič ni mogel napraviti nobene koncesije v korist zavezniškim interesom. Tako je srbska politika v 1. 1915 verjetno tudi nekaj prispevala, da smo danes v begunstvu. Da bo pa ironija še večja, je Pašičeva vlada istega leta (1915) postavila v parlamentu kot cilj svoje zunanje politike zedinjenje vseh jugoslovanskih narodov. Zedinjenje je s tem postalo priznan mednaroden problem. Pašičeva izjava je bila dana v Nišu slučajno isti dan, ko je 50 let pozneje Tito v Beogradu razlagal na osmem komunističnem kongresu svojo domačo in zunanjo politiko. Pač pa se je posrečil drugi del Churchillove zamisli v prvi svetovni vojni: Solun je s svojo fronto postal odskočna deska za zavezniško vojaško prodiranje proti srednji Evropi. Prodiranje pa ni prišlo do polne veljave, Bolgarija je kapitulirala pod prvim pritiskom, takoj za njo se je pa sesula avstroogrska monarhija, za prave vojaške akcije je zmanjkalo nasprotnika. Seveda pa pri tej akciji ni igral Churchill že nobene pomembne vloge več. II. Preteči je moralo dobrih 25 let, da je Churchill postal voditelj angleškega naroda v najtra-gičnejših trenutkih zgodovine angleške države. Kot predsednik angleške vlade ni niti za las spremenil osnovnih smernic svoje politike, ki bi se dala na kratko orisati s temi besedami: interesi angleškega naroda so mu bili začetek in konec njegove politike. Njim je podrejal interese vseh drugih narodov, zavezniških in sovražnih. V tistih dnevih, ko je bila Anglija na tleh, je gledal, da škoduje Hitlerju in Mussoliniju ter njihovim zaveznikom, da pridobi na svojo stran nevtralne države in da pri tem ne pozabi, da se narodi ne vojskujejo samo zaradi zmage, ampak z namenom, da dosežejo postavljene politične cilje. Zato se je tudi trudil na vse načine, da uvleče Jugoslavijo v boj proti Hitlerju in Mussoliniju. Ali to koristi 1. 1941 jugoslovanskim interesom ali ne, to je bilo zanj vprašanje, ki ga je podredil ciljem angleške politike. Da takrat in pri tem ni izbiral sredstev, je razumljivo, saj se je angleški narod boril za svoj obstoj. V tem pogledu ni grešil več ali manj kot vsak drug vodilni svetovni politik. Kar kdo njemu očita, lahko očita tudi vsakemu drugemu narodnemu voditelju. Kakor hitro je pa bila Jugoslavija zapletena v vojno vihro, so se Churchillovi interesi krili z jugoslovanskimi, vsaj kolikor se tiče komunizma. Nihče ne more Churchillu odrekati pravilne presoje komunističnih ciljev, izraženih v ruski zunanji politiki. Ravno zato je prav zaradi angleških interesov gledal zmeraj,na to, da ne bi Jugoslavija padla pod komunizem. Pač ni hotel, da bi Stalinov vpliv segal do Sredozemskega morja. Te svoje politike ni tajil, kar pričajo sledeče njegove zunanjepolitične poteze, kot jih je naslikal bivši jugoslovanski poslanik v Ankari dr. I. Šumenkovič v svojem predavanju na Srbski narodni univerzi v Chicagu, ki ga je priobčil Glas kanadskih Srba v svojih februarskih številkah 1. 1961. Šumenkovič je bil zmeraj vesten in stvaren diplomat. Predavanje je imel takrat, ko ni bilo v njem nobenih političnih ambicij več, je torej lahko govoril odkrito kar je mislil, da je res. Predavanje ima značilen naslov: “Naša emigracijah spoljna pohtika.” Zato je v njem posvečeno dosti prostora ravno Churchillu. Izvajanja dr. Šumenkoviča dajejo o Churchillovih odnosih do Jugoslavije sledečo sliko (navajamo samo podatke o odločilnih dogodkih) : a. ) “5. maja 1944 so se začeli na pobudo angleške vlade razgovori med Anglijo in Sovjetsko Rusijo o načrtu, ki bi po njem del Balkana padel pod polno kontrolo in vpliv Velike Britanije, drugi del pa pod kontrolo in vpliv Sovjetske Rusije. Sovjetska vlada je dala svoj načelni pristanek 18. maja, toda želela je, da se o tem preje konzultira ameriška vlada.” “V prvem poročilu, ki ga je angleška vlada dala preko svojega poslaništva v Washingtonu državnemu tajniku Cordell Hul-lu 30. maja, so omenjene kot države, ki bi prišle v sporazum: Romunska — Moskvi, Grška — Veliki Britaniji. V drugem poročilu od 8. junija so omenjene poleg Romunije Bolgarska in poleg Grške Jugoslavija. V tem poročilu pravi Churchill, da smatra za upravičeno, da se Rusi pečajo z Romunijo in Bolgarsko, Anglija pa z Grško, ‘ki je v angleški coni operacij in stari angleški zaveznik.’ Dodaja pa, da ‘isto velja tudi za Jugoslavijo.’ To naj bi pomenilo, naj bi v Jugoslavijo prišla angleška armada, kot je pred koncem vojne šla v Grčijo.” Ameriški drž. tajnik se je odločno uprl Churchillovemu predlogu od 8. maja, ker je mislil, da predlog temelji na načelu ravnotežja sil in delitve vplivnih področij. Bil je prepričan, da so ravno ta načela uničila vse sadove prve svetovne vojne. Še hujši je bil njegov odpor na Churchillov predlog 8. junija. Churchill se je potem obrnil naravnost na Roosevelta, ki je prvi hip predlog osvojil, pozneje pa mu je dodal celo vrsto pogojev, ki so močno zmanjšali vso vrednost predlaganega sporazuma. 1. julija se je pa oglasil pri državnem tajniku Hullu takratni ruski poslanik v Washingtonu Gromiko. Državni tajnik mu je povedal, da bi po mnenju drž. tajništva sporazum moral naj-preje trajati “za poskus” samo tri mesece in da ne bi mogel imeti nobenega posrednega ali neposrednega vjpliva na interese ameriške vlade in ostalih zavezniških vlad. Koncem julija so pregovori zaspali kar sami od sebe. Usoda Jugoslavije pa je bila na polovico že zapečatena. b. ) Koncem junija 1944 je angleški poslanik v Ankari sporoči). Šumenkoviču, da ni še nobenega sporazuma, katera zavezniška armada naj zasede balkansko ozemlje, da pa je že sklenjen drugi načelni sporazum, ki določa: ako je neka zavezniška armada že stopila na tla okupirane države, da jo osvobodi od nacizma, ne more priti v dotično državo druga zavezniška armada, četudi bi ji to strateški položaj omogočah To se pravi: kdor med zavezniki pošlje prvi svoje vojake v Jugoslavijo, je dobil monopol na osvoboditev. Ostali zavezniki se mu v ta posel ne smejo mešati. Ta sporazum je uničil še ostanek upanja, da Jugoslavijo osvobodijo zahodni zavezniki. Ko se je namreč Churchill začel v maju 1944 razgovarjati s Stalinom, je bila Rusija že pred vrati Romunije in je vse kazalo, da bo kmalu tudi v Bolgariji. Churchill je torej Moskvi ponujal nekaj, kar bi bila Moskva dobila že na podlagi gori omenjenega sporazuma. Jugoslavija in Grška nista bili takrat še blizu ruskih armad, zato jih je W. Churchill hotel dobiti pod svoj vpliv. V luči gornjega načelnega sporazuma postane razumljivo, zakaj se je Titu tako mudilo, da zvabi čim preje Ruse v Jugoslavijo in zakaj so Rusi tudi tako hiteli vanjo. e.) Churchillova ideja o zavarovanju angleškega vpliva v Jugoslaviji je pa naletela še na drug odpor: Amerikanci so stalno nasprotovali Churchillovemu načrtu, da je treba Hitlerja napasti tudi od juga. Zato niso bili vneti za vojaško zavezniško ekspedicijo v severno Afriko, niti za prodiranje skozi Italijo, niti za vdor skozi Balkan v srednjo Evropo. Zato je šlo prodiranje skozi Italijo tako počasi, dokler ni leta. 1944 zastalo na črti Firence-An-cona. Ravno takrat pa, ko bi bilo lahko prodreti skozi to črto in vdreti v severno Italijo in Jugoslavijo, so pa Amerikanci odtegnili iz Italije sedem divizij za fronto v južni Franciji. Tako so zavezniki prišli v severno Italijo šele tik pred koncem vojne, v Jugoslavijo pa sploh ne. Tako je bila usoda Jugoslavije zapečatena še drugič pred koncem vojne, gotovo ne po Churchillovi krivdi. d. ) 20. oktobra 1944 so Rusi prišli do Beograda. Titova vlada je prevzela oblast kot priznana zavezniška vlada. Churchill pa še ni odnehal. Na moskovski konferenci, ki se je zaključila 23. oktobra in ki so se je udeležili Churchill in Eden z angleške in Stalin ter Molotov z ruske strani, je bil sklenjen znameniti sporazum 50:50. V vsaki balkanski državi naj bi imela Anglija in Rusija polovico vpliva. Sporazum je na prvi pogled malo vreden, zato se čudno sliši, da je Churchill pristal nanj. Zakaj je to storil, pojasni sledeča novica, ki jo je Šumenkovič dobil od turškega ministrstva za zunanje zadeve. Razgovori o 50: 50 so se začeli na podlagi Stalinovega predloga, ki se je glasil nekako takole: Vas Angleže zanima Jadran in njegovo zaledje, nas pa vzhodna Jugoslavija, razdelimo si torej vpliv na tej podlagi! Po tem predlogu bi bila Jugoslavija ravno tako razdeljena kot so sedaj Nemčija, Koreja, Vietnam, Laos. Churchill je ta predlog odbil. Zakaj, še ni odkrito. Toda Churchill zopet ni odnehal. Šumenkovič trdi, da je zvedel od resne strani, da je W. Churchill v decembru 1. 1944 poklical k sebi takratnega predsednika jugoslovanske vlade Šu-bašiča. Churchill je bil kratek čas preje v Atenah, kjer so ga grški komunisti dejansko napadli z orožjem. Bil je takrat divji nanje. Zato razumemo, zakaj je ponudil šubašiču dve angleški brigadi, “pozneje pa še več,” za izkrcanje v Dalmaciji. Vprašal ga je tudi, “ali je kakšna možnost, da se iz ostankov domobranske armade formirajo oddelki, ki bi skupaj z angleškimi četami držali položaj v rokah in morda prodirali proti Dunaju.” Dr. šubašič je ta predlog odbil. O tej zadevi so poročali tudi drugi viri. e. ) Konferenca v Jalti je bila v februarju 1. 1945, v Potsdamu pa nekaj mesecev pozneje. W. Churchill je skušal tudi na teh konferencah sprožiti plodno debato o Jugoslaviji. Vse to je bilo v luči gori opisanih dogodkov le zvenenje po toči. Usoda Jugoslavije je bila odločena že davno preje v korist komunizma. Sicer pa je tudi Churchill postal že sredi potsdamske konference političen mrlič; njegova stranka je sredi konference zgubila parlamentarno bitko, angleška delavska stranka pa je prevzela vlado. Boril se je junaško za svoje ideje do konca, to mu morajo priznati tudi vsi njegovi nasprotniki, ki jih je imel dosti, tudi v Angliji. III. Kaj pa jugoslovanska vlada v Londonu? Šumenkovič je svojim izvajanjem o angleško ruskih pogajanjih v maju-juliju 1944 dodal tale značilen stavek: “O teh pregovorih, ki so se tikali naše dežele, niso bili naši uradni faktorji obveščeni.” Zato pa Churchill ni varčeval med vojno s pikrimi besedami o jugoslovanski politiki in njenih nosilcih. Človeku prihaja nehote na misel, da je na Churchilla zmeraj vplival spomin na 1. 1915, kadarkoli je v drugi svetovni vojni mislil na Jugoslavijo. Slovenci se pa lahko oddolžijo spominu velikega angleškega državnika na poseben način: naj ne kritizirajo samo tega, kar je po njihovem delal zanje slabega, naj mu priznajo tudi to, kar je zanje vsaj hotel narediti dobrega, pa je bila njegova dežela v znani trojki (Amerika, Rusija, Anglija) prešibka, da bi pomagala njegovim načrtom do zmage- Jeza jih tare Pod tem naslovom je v “Katoliškem glasu” v Gorici objavil slovenski občinski odbornik dr. August Sfiligoj dne 1. februarja članek, ki z njim odgovarja na trditve nekaterih v begunstvu, da Slovenci hočejo razbiti Jugoslavijo, da bi nastala neodvisna slovenska država. Pisec ponovno povdarja, da je sam osebno raziskoval razpoloženje ljudi v republiki Sloveniji in med zamejskimi Slovenci in se trudili da bi zvedel resnico. Storil je to, ker so se bili pojavili napadi na njega in P. Š. (Peter Šorli, duhovnik in narodni delavec v Trstu, op. ur.). Napadi so izšli nepodpisani v Monakovem v Nemčiji in v Torontu v Kanadi. ^ odgovor ugotavlja dr. Sfiligoj Navedel sem to, kar sem slišal, in poudarjam, da nisem slišal niti enega samega glasu za razkosanje Jugoslavije in za nastanek neodvisne Slovenije. Škoda, da niso z nami še Bolga' ri, — pravijo mnogi. “Razkosati Jugoslavijo pomeni narodni in politični zločin,” ^ je dejal starejši goriški izobraženec. Osebno se z izjavo tega izobr3 ženca strinjam in odkritosrčno povem, da je misel neodvisne Slovenije neutemeljena. Teoretično je lahko zamisel kot taka sprejemljiva, toda stvarno gle dana in vzeta je nepotrebna in popolnoma zgrešena. Na Jng0 slavijo in tudi na samo Slovenij0 gledajo od raznih strani poželj ve oči... Močna država nu 1 večjo varnost in širši notranT trg od majhne, ki postane ° prvi priliki plen sovražnika, mora razumeti vsak Slovenec, razumemo zlasti Primorci, kljubujemo tuji sili že več trinajst stoletij in nam je ra zem prisodil narodno smrt, F smo se mu uprli, mnogo pri te žrtvovali in ga pomagali u čiti. Ne rečem, da se ne najdej^ tudi taki Slovenci, ki so Pr° . Glo- Jugoslaviji in za neodvisno no-dej ° venijo. Jaz nisem naletel na benega. Vem pa, da se naj1 hudo jezni ljudje, jezni na Sr čeravno ne znajo povedati za ^ Take ljudi tare neka čudna, opravičena jteza. I UPORNIKI POVEST Spisal Ivan Lah “čeprav,” se je izgovarjal, Pa se ga je le takrat ustrašil, je imel celo življenje zadosti.” “Včasi ste bili še bolj babji, kakor smo zdaj. Jaz bi se ne ga je govoril fant s bal, Stllehom. “Fant,” je rekel Suhoklel, ti niolči, ti nič ne veš. Le ma-govori, pa dosti delaj; še danes bi se dveh ne bal, kar Vas je mladih, in sam sveti ^kac naj me v nebesa vzame, se katerega ustrašim. Ta-krat sem se pa bal in še danes Se čudim, da še živim. Vidiš, *ako je, ko človek kaj poskusi, ‘"kk so te čarovnice že Vodile?” 'še nikoli, fant. “Vidiš, s takim jaz še ne tovorim ne, kot si ti, fant, d sne so pa vodile celo noč od Cvetih zvečer, pa do treh ^'atraj, ko je na Vrhu pri Sv. etru zvon zapel. En milijon Seiri jih videl, pa sem še živ.” “Kakšne pa so?” “Vidiš, fante, kako si be-. ast. Ali sem rekel, da sem kk videl? Vodile so me, pa Je' Lučca pri lučci, ti pa greš, fa ne veš nič, ne kam, kak, kdaj je odgovoril lovci drug za drugim, po dva in več skupaj, in vpili so in se bahali in si stiskali roke. Prikazal se je čušperčan in poleg njega mladi Brinjski. čušperčan je mnogo govoril, drugi so se smejali. Prišel je stari bolehni Blagaj s Turjaškim, vzadi sta prihajala Prapreška dva in cela vrsta mladih lovcev. Metali so puške na stran in se jeli zbirati, da je vsak povedal o svojem uspehu in o različnih slučajih, ki se primerijo navadno na vsakem lovu. Pozno za njimi je prišel Vitko; bil je v lovski obleki, a nekam pobit in nevesel; puška mu je visela črez rame in nič se ni poznalo na njem tistega veselja, ki je navdajal druge lovce. Lovci so polegli okoli ognja. “Le okoli,” je kričal čušperčan in si brisal pot s tolstih lic. Razdelili so se v tri dele. Eni so se zbrali okoli soda in se lotili novega Dolenjca, drugi so se spravili nad divjačino, tretji pa so ležali okoli ognja, izpraznili svoje torbe in čakali, kdaj bo pečenka na ražnju gotova. Ko so si odpočili in oddahnili, so se pomaknili nekateri nekoliko više in začeli gledati daleč na snežne gorenjske gore, ki so se svetile v popoldanskem jesenskem solncu, in na vinske dolenjske griče, ki so ležali na obeh straneh Krke daleč tja do hrvatske meje. Ljudje, ki so se bili ob Dolenjcu razgreli, so začeli peti različne tuje pesmi, a petje se ni razvnelo. “Pečeno,” je naznanil Suhoklel ha veliko veselje vseh in odmaknil raženj z ognja. Vse je poleglo. Jedli so vsi z veliko slastjo; privalili so sod bliže in začeli piti, kakor je to navada. čušperčan je ves čas mnogo govoril. Nazadnje je začel celo peti neko dolenjsko zdravico. In ko je zopet držal ma-joliko v rokah, je začel z mogočnim glasom: “Posluh. Napijem ta požirek na našo stvar. Neprijetno Posebni census v Clevelandu nudi začasno zaposlitev CLEVELAND, O. — Kot smo že objavili, bo v Clevelandu zvezni urad za ljudsko štetje izvedel 1. aprila letos posebno poskusno štetje preko pošte, ki naj pokaže, ali je to dejansko izvedljivo ali ne. Če se bo obneslo, bodo potem leta 1970 izvedli na enak način splošno ljudsko štetje po1 vsej deželi, če ne, bodo o-stali pri starem načinu popisovanja. Za izvedbo poskusnega ljudskega štetja bo zvezni urad potreboval več pomoči za nekaj tednov. To bi bila le začasna in delna zaposlitev. Za zaposlitev prihajajo v poštev ameriški državljani stari vsaj 18 let s končano višjo šolo. Kdor bi se za to zanimal, naj se osebno zglasi od 9. dop. do 4. pop. od ponedeljka do petka ta in prihodnji teden v eni od sledečih šol: na vzhodni strani: Observation School, 2026 Stearns Road na jugovzhodu: Harvey Rice School, 11529 Buckey Road na zahodni strani: Gilbert School, 3288 West 58th Street. AD ne o. črez brezdno greš, pa Padeš vanj, po vodi hodiš, akor sv. Peter, Bog mu daj pa ne utoneš.” , 'Kaj pa sv. Petru želite do-Oro’ saj je v nebesih.” Zato pravim, da nič ne Vidiš, s tvojim očetom sva lovila; bilo je ravno na a°koto pred Martinovo nede-'l0' To je bilo tisto leto, ko !° prišli drugič Francozi v de-el°; pa naj bom dvakrat Su-rogatega, ravno tu v tej proti Lipi j enim . . .” . "Vidiš, fantič, ti si neumen. jV* ne veš, da se mora vsem jLdem, ki so umrli, želeti do-j^0> če ne, te pa zasledujejo, je duh. Kaj misliš, da sv. ^r ni umrl?” ^Seveda je.” , ‘Vidiš, ti bom še eno pove-W ker vidim, da nič ne veš. areka Guzca si poznal?” Nisem ga, oče.” pravim, da si mladič. VkliŠ, tiisva ^zal sem imel jaz svoje pasti,1 poda me razume. Tu pod mile imel on; kjer je mogel, dim nebom, ko se oziram po Childrens’ Hospital 12 let stari Michael Stefansik s 1734 Way- bodilno fronto in zahteva takojšen umik ameriških čet iz Viet- side Rd., sin Andrewa in Elea- nama. nore (roj. Kelly) Stefansik, brat Richarda, vnuk Elmer j a in Marie Kelly, pravnuk Emme Kelly. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v sredo ob 1.30 popoldne na Lake View pokopališče. John A. Blatnik V Euclid Glenville bolnišnici je pretekli petek zjutraj umrl po daljši bolezni 60 let stari John A. Blatnik s 24440 Miles Ave. v Bedford Heightsu, rojen v Clevelandu kot sin pok. Johna in pok. Ane Blantik, lastnikov poslopja, ki je sedaj Baragov dom. Pokojnik je bil zaposlen nad 38 let pri Safety Maintenance Dept, mesta Clevelanda. Zapustil je ženo Mamie, roj. Simms (Simončič), hčer Evelyn, sina Johna, 4 vnuke in vnukinje, 2 pravnuka, sestri Anno Petrick in Dorothy Glinšek ter brata Roberta in Edwarda. Bil je član Društva Ribnica št. 12 SDZ. Pogreb bo danes ob devetih iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Jude ob desetih, nato na Kalvarijo. s starim Guzcem se je, da se naš veseli dan kazi mogla. Kjer sem jaz s takimi spomini. Gotovo je to trte, jih je rezal on ;| prvič in zadnjič. Slavna gos- j, * Je bil na poti. čakaj, sem v.6 ne bom ti želel dobro, m) ’ Kaj boš umrl. Pa mu res nisem. krasni kranjski zemlji, koder so zapovedovali že stoletja naši slavni dedje, ki so se bili - misliš, da me ni zalezo- za njen obstanek, ki so pre-Vsako noč sem ga videl, livali kri v marsikaterem boju, j.1' “križcu” je sedel pa mo- za kar pa mi njihovi dediči 1 ' Ktoral sem mu poškropiti žanjemo slabo zahvalo, tu na 5 Polnoči grob z blagoslovijo- vrhu Sv. Ahaca, ki stoji kot t° v°do, zdaj je pa mir. Vidiš, večen spomin bitke pri Sisku Je, ko je človek izkušen.” in nas spominja na naše hra-,, je zopet zapel. j bre dede, tu kličem vsem be- • Klo, rog, kmalu bodo tu,” lim gradovom, kar se jih sveti ^ekel fant, ki ni imel kaj j po zelenih gričih okoli, kličem Suhoklelovo! jim slavo in večen obstanek. i Naj ta naša domovanja, ki so Novi grobom (Nadaljevanje s 1. strani) j ega sina Edwina na 30120 Mea-dowbrooke, Wickliffe, Ohio, 74 let stari Matt Baraga s 15612 Saranac Rd., mož pok. Anne, oče Edwina, stari oče, brat Antona, pok. Jakoba, pok. Franceta, Matije in Marije Žnidaršič (zadnja dva v Jugoslaviji). Pokojnik je bil doma v Grahovem pri Cerknici, od koder je prišel v Ameriko leta 1913 in je delal v železniških delavnicah N. Y. Central v Collinwoodu 34 let, dokler ni šel v pokoj. Bil je član SDZ št. 8, Kluba Ljubljana in Kluba slov. upokojencev v Collinwoodu. Njegov sin Edwin je lastnik Baraga Realty Agency, njegov brat Anton pa Baraga Winery na Waterloo Rd. Pogreb bo iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo zjutraj v cerkev Marije Vnebovzete, nato na Kalvarijo. Michael Stefansik Včeraj je umrl v Babies’ and leskovska toinlsflsm tafirenea fi zaitsisjala Itseeliiga z JsltJssitM MOSKVA, ZSSR. — Nobena mednarodna komunistična konferenca ni bila zavita v talko meglo kot ta, ki se je vršila pretekli teden v Moskvi. Časnikarji so zvedeli le malo o njej. šele iz u-radnih oklicev so mogli dognati, da je morala Moskva na pritisk satelitov in ostalih komunističnih strank svobodnega sveta spremeniti smer napadov od “Maotsetunga” na “Johnsona”. Moskva bi bila rada napadala kitajske tovariše, pa jih ni mogla, ker so bile vse delegacije proti temu. Zato je moral obveljati kompromis in napadi so bi-li usmerjeni ne na Maotsetunga, Tej bojeviti izjavi ni bilo dodano nobeno bojevito dejanje. Resolucija ne ponuja vietnamskim gverilcem nobene pomoči, ne grozi ameriškim četam in tudi ne napoveduje nobenega obračuna. Moskovski sateliti ne želijo, da se mešajo v vietnamsko krizo in Moskva je morala vpoštevati njihovo željo, da o-hrani na konferenci vsaj senco sloge in solidarnosti. 'političen program povzela od Letošnja senatna debata i krščanske demokracije. L j ud- 0 0’0StmkCiji bo odpadla ska stranka sicer misli na neod- j visnost, želi pa ostati v britanski WASHINGTON, D.C. - Se-imperijalni skupnosti, obenem nat le v januarju sklenil, da bo pa postati tudi članica Organi- imel običajno debato, ah je ome-zacije ameriških držav. Anglija jitev obstrukcije v senatnem se v volitve ne meša, ker zaupa plenumu potrebna ali ne, šele ljudski stranki, da ne bo mislila ! za^efK0m marca, da tako ne po- WmMm mj dobi mm pevlaip prejemkov! WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je že v januarju imenoval posebno komisijo, ki naj ugotovi, ali je povišanje prejemkov civilnih in vojaških u-službencev potrebno ali ne. Komisija naj mu poroča najkasneje do 1. aprila. Pa je predsedniku odbora predstavniškega doma za nakazila za vojaške potrebe kongresniku Riversu padlo v glavo, da je sedaj stavil kar na svojo roko predlog, naj se vojaštvu zvišajo prejemki za okroglo 10-12%. Tega povišanja naj bi bilo deležno 2.7 milijona vojaških uslužbencev, kar jih je v pristojnosti tajništva :za narodno obrambo. Stroški naj bi znašali okoli bilijon dolarjev. Za Riversov predlog je glasovalo 34 od 37 članov odbora. Vkljub temu v Beli hiši niso zadovoljni s to akcijo. Saj ne pomeni ničesar drugega kot simbolično dejanje, ki naj članom odbora pridobi simpatije med generali in admirali. Končno se bo odločilni predlog glasil tako, kot ga bo predlagala John-scnova administracija. Za to bo poskrbel vsaj senator Byrd, če že ne kdo pred njim. Britski Honduras na poti k neodvisnosti Kolonija je že dobila popolno _____^ „ , avtonomijo, Anglija je pa pri- ampak na Johnsona. Konferenč- pravljena, da ji da tudi formal- na pustolovščine. ------o- kvari slovesnega razpoloženja, ki je bilo' takrat potrebno za inavguracijo. I Predlog je koncem preteklega i tedna obravnaval senatni odbor j za dnevni red. Njegova večina je sklenila, da predloga ne bo Amerika in Rusija kar pridno preskušata atomsko silo pod zemljo WASHINGTON, D.C. — Federalna komisija za atomsko si- poslala v plenum. Debate o tem !o je sporočila, da je napravila vprašanju torej letos pretekli teden nov poskus s pod-1 Spi0h ne bo. zemno eksplozijo atomskega’ streliva. Eksplozija je bila močnejše vrste. Pet podobnih eksplozij je bilo že letos. Sunke eksplozije so čutili do 70 milj daleč. Komisija je obenem oznanila, da je isti dan napravila tudi Rusija atomsko eksplozijo, po vsej verjetnosti pod zemljo. Ugotovili so jo tudi opazovalni laboratoriji v Skandinaviji. Da je prišlo do obeh eksplozij isti dan, je treba pripisati golemu slučaju. na resolucija je grmela proti no neodvisnost. O vsem tem bo “odprti napadalnosti ameriškega odločevalo kakih 40,000 volivcev imperijalizma”, “barbarskim v koloniji, ki bodo sedaj volili bombardiranjem”, kar vse u- 8 senatorjev in 18 kongresnikov, stvarja “nevarne položaje”. Več jih namreč kolonija ne ra-Kcnferenca izraža v imenu “ši-jbi. rokih delovnih množic in miro-j Pri volitvah bosta nastopili ljubnih sil vsega sveta popolno dve stranki: ljudska in narodna, solidarnost” z vietnamsko osvo- Zmagala bo ljudska, ki je svoj govoriti n a spovedovanje. Kaženj pripravi, pa tisti-lejnam sveti spomini naše pre- valit[” s°dec vina morava bliže pri- j10? je zapel drugič. gozda je planila besna Jih^a Ts°v. Dva mladeniča sta PL Prišli so nosači s Posp°m' dolgih ražnjih so ,. 1 cele vrste divjačine. Ali teklosti, vladajo podložnim v deželi na večne čase. Prijatelji! Dogodki zadnjih dni nam kažejo pot, katero moramo nastopiti. Upirajo se! Gospoda, leto osorej bomo praznovali na tem mestu svojo zmago. Pokažemo mi svetu, da smo. iše močni, da smo vred-zajca ni nasledniki svojih dedov, da (zapovedujemo mi in bomo za-sPe^°’ Kaj nisi še nič povedovali. To svojo pravico je bilo, bilo?” je vpra-Suhoklel in vrtil. Pad °gnjem. V*,.-- Je zavpil nad njim ^ hlapec. Slih Pa hi ti,” je odgovoril G 0hleh “kaj misliš, da je ih Pako, ^Wal.” hrnl'Uhci 80 jezni začeli jesti t],, } ’ Položili so divjačino na Se ln Nastavili sod. S časom so Prikazali od vseh strani kakor bi gori po- branimo do zadnje kaplje krvi, če bo treba. Mi ne trpimo, da bi plemstvo drugih dežel gledalo na nas s preziranjem, kakor da nismo mogli braniti to, kar je naše. Dvigam torej svojo maj oliko in jo pijem na zdravje vseh, ki se zavedajo svoje moči in jim kličem: (Dalje prihodnjič) Tudi Tito postal Johnsonov svetovalec! WASHINGTON, D.C. — V družbo ZN generalnega tajnika Tanta, angleškega ministrskega predsednika V/ilsona, generala De Gaulla in drugih je želel priti tudi Tito; zato je poslal predsedniku Johnsonu “osebno sporočilo”, ki mu je v njem nujno priporočil pogajanja z rdečo Kitajsko, da se iz vietnamske krize ne razvije velika vojna. Tito pravi, da morajo biti pogajanja “brez vsakih predhodnih pogojev od katerekoli strani”. Po njegovem mnenju pomenijo ponovna bombardiranja “nevarnost večje vojne”. Dodaja, da se o tej krizi posvetuje tudi z drugimi državami. Zadrega za novice vlada tudi v Jugoslaviji, zato je Tito poskusil, da zamaši to vrzel vsaj za komunistično časopisje. Kitajci priredili Ayubu K kanu slovesen sprejem PEIPING, Kit. — Pakistanski predsednik in diktator Ayoub Khan ima volivno dobo za seboj. Sedaj je sklenil, da se osebno udeleži trenj v mednarodni politiki. V ta namen je šel naj-prvo na obisk v Peiping. Tam so ga po vseh poročilih sprejeli tako slovesno kot že dolgo nobenega tujega gosta. Mislijo, da je slovesen sprejem opozorilo indijskim politikom, da naj se zavedajo, da je nasprotnik Indije tudi velik njihov prijatelj. Precejšnjo vlogo igra gotovo tudi okoliščina, da bo Ayub Khan šel tudi naprej v Moskvo in za tem v Washing- Moški dobijo delo Razpis službe Išče se oskrbnika za Slovenski delavski dom, 15335 Waterloo Rd. Informacije dobite pri A. Bozich, 19161 Monterey Ave. Euclid 19, O. Tel.: 481-7094. (4,5,8,10,12 mar) Zen&kt dobijo delo IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa. STAROST NEOMEJENA Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka. JOSEPH & FEISS CO. 2149 W. S3 St. 961-6000 (48) Ženska dobi delo Za kratke ure dela v kuhinji restavracije na 928 E. 72 St. v bližini St. Clair Avenue. Kličite 361-9320. (46) Delo za žensko Iščemo žensko za hišno delo, nič pranja ali kuhe. Svojo sobo in $50 tedensko. Nova hiša. FA 1-2068. MALI OGLASI Hiši naprodaj Naprodaj sta hiši na 1040 in 1042 E, 71 St. $13,500. Za pojasnila kličite 432-2833. — (47) Hiše naprodaj Blizu E. 185 St. bungalow za dohodek, blizu trgovin transportacije, v zelo dotaem stanju. Spodnje stanovanje pripravljeno za selitev. $23,-500. Zidana hiša, 2 spalnici, zgoraj se lahko razširi, preproge, v dobrem stanju. $23,900. 32912 Lake Shore Blvd.— 4 spalnice, 2 kopalnici, gara-ton. Peipinška vlada ima torej | ža; lot 50 x 160_ Cena zmerna. MATERINSTVO — Umetniki vseh narodov in časov skušajo upodobiti materinstvo. Na sliki vidimo mlado Nancy Bell iz Pound Ridge, NA., ko ogleduje zanimiv posnetek znane brazilske stenske slike na razstavi v Hallmark galeriji na Peti Aveniji v New Yorku. ' priliko, sporočiti Moskvi in Wa-shingtcnu marsikaj, za kar običajni diplomatski kanali niso pripravni. Igra “Namestnik” še zmeraj razburja Italijo VATIKAN. — Italijanski škofje so objavili skupno izjavo, ki v njej ostro obsojajo načrtno prikazovanje dela pokojnega papeža Pija XII. v zgrešeni luči. Italijanska policija je predvajanje igre prepovedala, ker je Italija glasom pogodb z Vatikanom obvezana, da, prepove vsako žalitev poglavarja katoliške Cerkve. Sklicevanje na to pogodbo je pa razburilo vse italijanske levičarje. Nennijevi socijalisti so šli še tako daleč, da .so zahtevali spremembo znane Lateranske pogodbe, ki ureja odnose med katoliško Cerkvijo in Italijo. Pogodbo je sklenil Mussolini, j Iz serijalistične akcije se boj rodilo kvečjemu napeto razmerje med socijalisti in krščanskimi demokrati, ki tvorijo osnovo sedanje koalicijske vlade. Za sestanek kličite KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (46) Prijafei’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Za RAČUN POMOČI DR2AVS OHL ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION: Clair Avfc. & fintb Sv.. F.N i-,! V najem Oddamo 3 sobe spodaj; gorkota, kopalnica. $40. Kličite HE 2-2096 ali AN 1-1034. (46) V najem — E. 58 St. — 4 sobe in kopalnico se odda v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138. (48) Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 V najem Oddamo sobo ženski v zameno, da bi varovala 4-letnega otroka, in opremljeno sobo moškemu z hrano ali brez. Kličite 431-0216. (47) PATRICK A. SHEEHAN; NODLAG “Jaz tudi,” mu je odgovoril tovariš, ki se je le nerad spuščal v pogovor. “Kaj meniš ti, Jim?” je vprašal velikan. “Menim, da bi te rad poslušal, Thade,” je dejal Jim nedolžno. “škoda, da to zelišče ni zrastlo na Irskem,” je rekel Thade. “Kak tovarnar in potrošnik in veletržec bi ti bil!” “Le dalje, Thade! Le dalje!” je priganjal Jim, izrabljajoč vsak dragocen trenutek. “Vrh kupa šote, solnčen dan, veter z juga, ki hladi vročino, lepo začrnela pipa in polna tobačnica—” “Nehaj, če nečeš, da ti eno priložim! čemu, za zlodja, dražiš poštenega človeka?” je rekel Jim, ko mu je stopila pred oči lepa prikazen in se je zavedel ostrega nasprotja krog sebe. “Da, hotel sem ti nekaj reči, pa si me prekinil s svojim pripovedovanjem. Menim, d a Lynchi ne bodo sedaj rok križem držali.” “Kaj pa morejo storiti?” “Kaj more storiti človek, če ga je vrag obsedel? Ko sem stopil pred desetimi leti v taki jasni noči iz hiše, meniš, da sem vedel, da bom pognal kroglo skozi admiralov voz? In če bi vedel, da je njegova hči z njim, ali ne meniš, da bi rajši obrnil puško nase?” “Pst!” je dejal Jim oprezno. “Ali ničesar ne slišiš?” “Ničesar ne,” je odvrnil Thade ravnodušno. “In ko si ti, Jim Cassidy, najboljši in najpobožnejši dečko, kar jih je kdaj mati rodila, prežal ono noč na Georgea—” “Pst! Molči, za božjo voljo!” je zašepetal Jim in vstal. “Tudi stene imajo ušesa. Na svojo pipo in nesreča nate!” “Saj sem si mislil, da jo bom dobil,” je rekel Thade mirno kadeč. “Samo ena reč ti jo je mogla potegniti iz ust, Jim!” “Toda kaj si pripovedoval o Lynchih?” je zasukal Jim pogovor, ko je videl, da je ukanjen. “Samo to, da ne bodo mirovali.” “Ned Connors je nevaren mož,” je dejal Jim. “Poznam še nevarnejšega.” “Koga?” “Donala Connorsa. To je edini mož, s katerim bi se ne hotel sestati, kadar je jezen.” “Mislim, da mu bom moral reči, naj se varuje,” je rekel Jim. “Mnogo dobrega mi je že storil.” “Saj ne smeš,” ga je zavrnil Thade kratko. “Zakaj ne smem?” “Kaj te ne veže prisega, ti lopov?” je dejal Thade. “Ali nisi prisegel na prekrižane palice, da ne boš ničesar izdal, kar se tukaj dogodi?” “Prav imaš, res sem popolnoma pozabil. Ampak, opozoriti smem Donala, da more pričakovati obiska, ki ne bo prav dolgo trajal.” “Seve, potem je stvar drugačna.” je odgovoril Thade, premišljevaje, ali bi to bilo dovoljeno. “Nekaj drugega je povedati in nekaj drugega opozoriti. Menim,” je dejal končno, “da bi to smel storiti, samo pazi, da Lynchi ne slišijo o tem, če ti je skrb za življenje ali če bi ne videl rad, da te privežejo na klop.” “Ali si že opravil, Thade? Strašno je mraz.” “Potegni še enkrat!” “Na’a,” je rekel Jim. “Izposodil si bom samo malo iz tvoje tobačnice do jutri. Ah!” je vzdihnil ljubeče, ko mu je Thade izročil malo, ploščato tobačnico, “to je jed, pijača in spanje — vse skupaj!” Malo dni kesneje se je odigral v kovačnici majhen prizor. Zbralo se je, kot navadno, nekaj mož, da se pomenijo o dogodkih in razgovor se je obrnil na Nodlago. “Naj reče kdo, kar hoče, Lynchi imajo prav,” je dejal nekdo, prižigaje si pipo na ognjišču. “Prav bi imeli, če bi mogli dokazati,” je odvrnil drugi. “Ravno to je vprašanje,” se je vmešal tretji. “Nihče ne želi dekletu nič hudega,” se je zopet oglasil prvi, “toda jasno je, da tu ni več prostora za takega otroka. Ljudje imajo svoje misli in Ned Connors bi ne smel zoper nje ravnati, če ima dekleta če tako rad.” “Prav bi bilo, da se ga ostraši, pa nič hudega ne stori. Naj jo vrže na cesto, kjer jo je pobral,” je dejal drugi. Red Kasey je krepko razbijal s kladivom po žareči podkvi, ki jo je držal mlad mož z dolgimi kleščami. Vendar je ujel pogovor in je dejal, visoko zavihtevši kladivo v zraku: “Tistemu, kdor se s prstom dotakne dekleta, prekoljem, pri Bogu, črepinjo kakor tole podkev.” Nakovalo je strašno zaječalo pod težkim kladivom in goste, rdeče iskre so se razletele na vse strani. Mož, ki je držal podkev, jo je prestrašen izpustil, ostali pa so se molče splazili iz kovačnice. In Nodlag, vzrok vsega tega razburjenja, je mirno spala spanje nedolžnosti in presa-njala kratko ped srečne pozabe do jutra. XV. poglavje. V tem dogodkov polnem letu sta zapustila Owen Connors in njegovega sestra stari dom v Glenanaaru — Ov7en, da stopi v neko službo v Lime-ricku, in sestra, da postane je bila tudi botra in od katere so pričakovali velikih reči, ker baje “leži na denarjih”. Veliki sneg je izginil, a dosti nerad, kajti še pozno v majniku je gnezdil v jarkih in globoko doli v zasekah, kamor solnce ni moglo prisijati. Toda ceste in poti so bile utrte in pomla-danja dela so veselo napredovala, kajti oživljajoči vpliv snega je bil zemljo razmehčal in segrel za plug in brano. Razen odhoda Owena in njegove sestre ni skoro nič motilo miru, ki je vedno počival nad kočo v Glenanaaru; in celo takrat, ko so se trgale te vezi, ki so bile tesne kakor življenje samo, so to prenesli z nemo vdanostjo, ki tako zelo spominja na fatalizem in ki je bila vedno značilna za irskega kmeta. Dona! se je oženil nekaj tednov pred adventom. S poroko so odlašali iz več razlogov, kajti vsled majhnih razponov o podrobnostih pogodbe se na Irskem često “vse raz-dere” ali vsaj znatno zavleče. In o Hegartyjevih je bilo znano, da se je z njimi vedno težko pogajati. Družini sta se shajali na semnjih v Kildor-reryju, Kilfinaneu in drugod družica neomožene tete, ki ji j ter sta po gostilnah cele ure SONCE JU BO UNIČILO — V Berlinu so izdelali iz snega par mladih zaljubljencev. Vroča ljubezen in — sonce ju bosta prezgodaj uničila. urejevali, razpravljali, izpre-minjali in določevali podrobnosti ženitninske pogodbe. Slednjič so sklenili po čudni, toda splošni navadi, da stara izročita posestvo in vse, kar mu pripada, sinu Donalu; da prejmeta zato od Hegartyjevih dvesto funtov: da bosta imela pravico do stanovanja in oskrbe v hiši; če bi nastale kake težave o tem, kako je razumeti “primerno oskrbo”, da bo dobil vsak izmed njiju petnajst funtov na leto; in slednjič travo za tri ovce. Taka vrsta pogodbe je splošno v navadi. Včasih je dobra, še večkrat pa je vzrok veliki nezadovoljnosti. Toda zdi se, da ni mogoče na drug način rešiti tega vprašanja. Ko so se tako domenili o teh grčavih točkah, so začeli razpravljati veliko vprašanje o Nodlagini bodočnosti. Bilo je na slavnem semnju v Kilmallocku na dan pred Vsemi svetniki. Navzoči so bili stari Edmond Connors, ki je bil že zelo opešal, Donal ter oče in mati Nane Hegarty. Zbrali so se v zgornji sobi znanega jim krčmarja, ki je velikodušno odstranil vse druge goste, dasi niso mogli spodaj dobiti prostora. Tu ni bilo umazanega pričkanja in barantanja, ki se navadno dogaja pri takih priložnostih, spričo mirne, častitljive postave Edmonda Connorsa, ki je hladno, določno povedal svo-! jo misel in nič več. “če bi ona bila od vašega mesa in krvi, bi nič ne rekli,” je dejala gospa Hegarty glede Nodlage, “dasi se v takih slučajih izroči hiša čista. Toda dekletce, ki je prišlo bogve odkod in ki je bogve kakih staršev — ne, to je čisto drugače.” “Ni, da bi več govorili o tem,” je rekel Edmond Connors. “Kakor sem dejal na semnju v Kildorreryju: Nodlag mora ostati v hiši in z njo se mora isto-tako ravnati kakor z nama.” “Kaj bi vam ne mogla biti za deklo?” je vprašal stari Hegarty. “Plačali jo bomo dobro in nič se ne boste mogli pritožiti. Daj, Ned, zakaj bi se zaradi take malenkosti ne mogli sporazumeti?” j e pristavil sladko. “Saj bi bilo dosti čudno, da bi se razprli zaradi take stvari. Reci, Donal!” “če bi jo vzeli za deklo, bi ji mogla tista, ki pride v hišo” — tako nežno je označil Donal svojo bodočo ženo—“vsak čas na štiri tedne odpovedati službo in jo pognati po svetu.” (Dalje prihodnjič) --------o-------- CHICAGO, ILL. MALE HELP MACHINISTS MACHINE OPERATORS Experienced men — Steady work Fringe benefits — Paid holidays and vacations BREUER ELECTRIC 5110 N. Ravenswood LO 1-6162 (47) HELP WANTED 3RD COOK Experienced. Full time. For early shift. Apply in person after 3 p. m., Dietary Dept. Ask for Suzanne Orson, NORTHWEST HOSPITAL 5645 W. Addison St. (46) RESTAURANT FOR RENT COMPLETELY EQUIPPED RESTAURANT Near Cubs Park. Reasonable. Call Mr. Simmons, LO 1-1717. (47) TUDI V DRUGE NAMENE — Japonci so zgradili za olimpijske igre veliko moderno plavališče v Tokiu. Sedaj ga uporabljajo, kot kaže slika, za umetno drsališče. MAREC MimaUL »m&IDTižE 15 liji? M? 120 1 24 mmm .291«« ) 1 KOLEDAR društvenih prireditev MAREC 14.—Marijin dvor št. 1640 Katoliških borštnarjev priredi zabavno opoldne z igranjem kart v šolski dvorani pri Mar. Vne-bovzeti. Začetek ob 3.30. 14.—Balincarska tekma v SDD na Waterloo Rd. 20.—Gospodinjski klub na Jutro-vem priredi večerjo v SDD na Prince Ave. Začetek ob šestih. 20. —Gospodinjski klub na Jutro-vem priredi (špageti) večerjo ob 6. uri v SDD na 10814 Prince Ave. 21. —Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida ima letni zajtrk “Pancake & Sausages” v novi šolski dvorani od 8. zj. do 1. pop. 21.—Zveza slov. narodnih domov priredi banket v čast “slovenskega moža 1965” v SND na Maple Heights. 28. —Glasbena Matica priredi pomladanski koncert v SND na St. Clair Ave. APRIL 4.—Dramatsko društvo LILIJA poda Finžgarjevo dramo “Razvalina življenja” v Slov. domu na Holmes Ave. 24. —DSPB Tabor priredi svojo pomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue. 25. —Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj pomladanski koncert. MAJ 2.—Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue. 9.—Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti. 9. — Materinski dan Slovenske šole pri Sv. Vidu. 16.—Izlet Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Erie, Pa. Domov grede obisk Slovenske Pristave. 16.—Podružnica št. 41 SŽZ praznuje 35-letnico ob času državne konvencije v SDD na 15335 Waterloo Rd. Večerja ob 5. uri. 16.—Klub slov. upokojencev za Senklersko okrožje priredi zabavni večer z večerjo v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. 16.—Slovenska pristava ima svoj redni občni zbor na Slovenski pristavi. Začetek ob treh popoldne. 29. in 30.—Društvo SPB Cleveland in Zveza DSPB priredi Spominski dan ob 20-letnici žrtev komunistične revolucije in okupacije Slovenije s sv. mašo pri Lurški kapeli na Chardon Road. JUNIJ 6.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik v parku sv. Jožefa na White Rd. 12. in 13.—Zveza DSPB “Tabor” priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO PROSLAVO in Tabor v spomin 20. obletnice vetrinjske tragedije. 27.—Slov. šola pri Sv. Vidu, počitniška prireditev na Slov. pristavi. JULIJ 4. —Slovenski dan s sodelovanjem slovanskih skupin na Slovenski pristavi. 7. —Federacija klubov slovenskih upokojencev v Metropolitan Cleveland priredi piknik na SNPJ farmi. 11.—Pevski zbor “Korotan” priredi na Slov. pristavi piknik. 25. —Slovenska šola pri Marij* Vnebovzeti ima na Slovenski pristavi piknik. AVGUST J.—Slov. smučarski klub ima na Slov. pristavi svoj piknik- | 8. —Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi. 15.—Slov. telovadna zveza ima svoj nastop in piknik na Slovenski pristavi. 22.—Slovaški klub ima piknik na Slovenski pristavi. 29.—Oltarno društvo sv. Vida b<> v farni dvorani serviralo od opoldne do treh pop. kosilo. SEPTEMBER 26. —Klub Ljubljana priredi ob 35 - letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue. 26.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 26.—Društvo sv. Vida štev. 25 KSKJ priredi banket ob 70-letnici obstoja v šentviškem avditoriju. OKTOBER 9. —Proslava 45-Ietnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue. 9.—DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave-24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30. 24. —Cerkveni zbor Ilirija praznuje 40-letnico svojega delovanja. NOVEMBER 7.—Glasbena Matica poda v SNP na St. Clair Avenue opereto “Lucia Di Lammermoor.” 21.—Pevsko društvo JADRAŠ poda koncert v SDD na Wa' terloo Rd. Začetek ob 3.30 p0" poldne. 25, —WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 5. —Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert. V SAHARI ŠE VEDNO NOVOST — Ko je skupina piiščavskih prebivalcev Sahare v Afriki naletela na fotografa, ki je tam stikal za zanimivostmi, je bila presenečena nad “igračo”, ki jo še ni videla. Nato so se drug za drugim dali fotografirati, pa tudi sami “fotografirali”, kot kaže slika.