NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
rMLiroM nsAmra: uarr COSTULHDT,
NO. 127. — ŠTEV. 127.
'Amerika v službi človečanstva.'
-o-
PREDSEDNIK WILSON JE VČERAJ GOVORIL O NALOGAH, KI JIH IMA AMERIKA — VSI, KI SO PADLI V BOJU, SO DO. KONČALI SVOJE VELIKO DELO ZA PROSTOST. — KO JE WILSON GOVORIL, JE BILO NAVZOČIH PRIMEROMA LE MALO LJUDI. — AMERIKA BO MORALA PRESTATI VELIKO 8KU-SNJO. — DOSEČI JE TREBA CILJ. KATEREGA SMO SI PO. STAVILI. — BOJ ZA OBRAMBO	ČASTI IN AMERI
fiKIH PRAVIC. -o-
NEW YORK, THURSDAY, MAY 31, 1917. — ČETRTEK, 31 MAJA, 1917.
Bolezni v armadah.
Poročilo generalnega zdravnika i Zrušenih držav. — Tuberkuloza v Franciji je posledica razmer.
Washington. I). C., 30. maja. — Danes ji* imel pnwls^dnik Wilson na poku|talr*-n v Arlmglonu. kjer počivajo borilei iz državljanske \ojae. jcelo mačilen spominski govor.
Slavno* no aranžirali tukajšnji vetflcani. Navzočih je bilo le primeroma malo
Predalnik Wilson je rekel m»nl drnsrim tikdi sledeč* :
V	programu friavnooti. so <»zna-(Vw> opazke. katere mjslrm napraviti kot govor. Takoj povem, da nisem prišel sem povoriti. Sem sem prt.se 1. ila označim v imenu vladt pomen te slavnostne skupščine. in tla izrazim čuvetva cvpjesi srca.
Vsak tak spominski dan je dan bolestnih spominov. Kljirb teran pa ne morem pojmiti, da se nam smilijo ljudje, katerih spomin častimo danes.
Jaz jhn zavidam, ker so dok on eali svoj veliko delo za svobodo.
Mi še nismo končali tega dela amp»k .smo tra rzvršili samo napol Naša m<*~- se zdaj šele preijakuša dočiin je bila njihova moč že preizkušena.
Ta dan ima značaj žal oh ti. obenem pa tudi značai zavesti, ker vemo. da je našel klic svobode velik odmev v srcih naših mož.
Ako natančno premišljamo o tam. pridemo do zaključka, da so možje, ki so umrli, umrli tsl to. da rešijo I'm jo, da rešijo orodje, katerega «e zdaj poslužujemo v do brobit celeča človeštva.
V	splošnem ie ta veliki boj, v katerega smo zdaj vstopili, ameriški boj. ker je njegov cilj obramba ameriške časti in ameriških pravic.
V	tem boju s« bojujejo možje
ki ljubijo prost»»st. ki so pripravljeni žrtvovati zanjo življenje in preliti svojo kri.
Zdaj lahko rečemo celemu človeštvu :
— Mi nismo osnovali te vlade tla bi imeli prostost in svobodo sami zase, pač pa hočemo tudi pomagati vsem onim. ki se bore na evropskih bojiščih za svobodo.
Niktlo se ne more veseliti stvari. ki so se pripetile v zadnjici strašnih dneh. dovoljeno naj nam l>a bode veseliti se. da imamo priliko pokazati principe, za katere živimo.
Kaj<i, prijatelji moji. najvišji smoter življenja je. doseči cilje katere smo si pojavili.
Napočijo čas. ko so besede brez pomena in ko je treba v pošt ev at i samo velika dela.
In zdaj je napočil tak cas.
Amerika bo imela priliko pokazati vsemu svetu, da je bila stvor* jena in osnovana za to, da služi eelecnu človeštvu.
Washington. D. C., 30. maja. — Tukaj s se vršile velike spominsike sla vnesti, katerih so se udeležili razni dostojanstveniki, med njimi tudi predsednik Wilson, kardinal Gibbons in vrhovni sodniE White.
. Milwaukee. Wise.. 30. maja. — Danes so se vršile po mestu velike parade, katerih se je vdeleiiio posebno veliko naturaliziranih državljanov.
Pariz, Francija. 30. maja. — Tudi v Franciji so praznovali Decoration Day. V ameriški cerkvi se je vršila božja služba, pri kaetri je bil poleg raznih francoskih od-ličnjakov tudi ameriški poslanik * svoj on štabom.
Francosko bojišče.
Boji za St. Quentin. — Nemci obstreljujejo francosko črto. — Napadi v Champagne neuspešni.
bila artilerija živahna samo v o-kraju Wytschaete. Ponoči pa je artilerijski ogenj oživil na ostali fronti.
Angleški natpadi v okrožju Ar-tois so bili odbiti, ravno tako tudi francoski pri Chemin-des-Dames. Ju poza pad no od St. Quemtina smo vjeli mnogo sovražnih vojakov.
Pari*. Francija. 30. maja. — Po večdnevnem premirju so se boji pri St. Quentinu obnovili. Topovi
na obeh straneh so bobneli vso	Straža ruskega carja,
noč iti ves dan. Nemške čete so po- Petrograd. Rusija. 30. maja. — noi'i /»pustile strelne jarke in pri- Poročnik Kozmin. nadomestni go-šlo ie do mnogih Spopadov.	t verner v Petrogradu je obiskal
Nemci so sinoči naskočili fran-p arskoje selo. kjer vojaki stražijo conke za kope pri Mont Blond v bivšega carja.
Champagne, pa pognali smo jih nazaj in na bojišču ie ostalo mnogo mrtvih in ranjenih. Francozi so
O tem poroča sledeče: "Našel sem stražo, ko je sedela, kadila in se pogovarjala z mi
vjeli mnogo nemških vojakov in moidočimi. Straže niso izmenjava
vplenili veliko vojnega marterjala.
Francozi so tsvršili majhen napa*! na hrib št. 304 na levem bregu Mozele 'm so vjeli nekaj mož.
Naša artilerija je prisilila sovražno, da ie morala vtihniti pri Mont Haut fi Casque.
Popoldt ko poročilo:
V Champagne so poskušali .sem ei približati se našim strelnim jar kom pri Wont Fftfcnd. pa smo jih zavrnili. Na bojišču je ostalo mno go mrtvih in ranjenih: vplnfli smo tudi eno strojno puško.
Na levem breru Mozele *mo naskočili nemške postojank.* na itri-
vali po vojaško, temveč nekako domače."
Na stražo je nato poslal sledeči poziv:
4 4 Opozarjam vas. da se spominjate, da stražfte vnhovnega pred-stavitelja stare vlade, ki je kriva strašnega tlačanstva. katerega se je ruski narod otresel z velikimi težavami. Odgovorni smo pred domovino za varstvo tega jetnika in ne morem dovoljevati četam pod mojrm poveljstvom, da bi upoštevali povelja tako zlahka. Upam. da bodo častniki ra moštvo zana-prej držali stražo celo strožje, ka-
vse svoj© sile. brez ozira na p osa mejnika, kot se je z god H o to v Angliji in v Canadi. V francosik armadi ni bil časa ozirati se na p osamam ika in poslefclica tega jo bila tuberkuloza, ki je pričel a razsajati med moštvom v zakopih. Francija skuša sedaj na vse načine popraviti napako, o katerih se ^oličkaj sumi .da so okuženi oil
^ jj^JJJ ^ je odpolkli-
bu št. 304: porušili smo močne in por pa so zahtevale vojaške odred
z«*!o važne sovražne utrdbe ter smo vjeli mnorn vojakrrv. Druirod je bila noč primeroira mirna.
Včerai smo spravili na tla dve nemški letali: tudi v nedeljo je bilo izstreljeno eno nemško letalo pri Filain.
London. Anglija. 30. maja. — Vojni urad je iada'1 sledeče poročilo:
Sinoči smo odbili mnogo sovražnih napadom pri Fomtame-lez-Croi-seiles in zapadno od Lena.
Južno od Nmive Chapelle amo ... neirm e « «pe m
be stare vlade."
Ameriški poslanik zapusti Carigrad.
Stockholm. Švedsko. 30. maja. Ameriški poslanik Ira Nelson Morris na švedskem dvoru, je prejel poročilo, da je Abraham I. Elku* v torek zapustil Carigrad in je na potu v Bern v Švici, kamor bo prišel v petek.
Marlo prej. predno so se prekinile diplomatične zveze s Turčijo, je poslanik nevwrno zbolel na tifu-priza'su in je moral odložki svoj odhod
Cilede statistik je stvar zelo čudna in veliko je ljudi, ki jim sploh ne zaupajo. Drugi pa so zo pet. ki verujejo vanje ter delajo na podlagi njih vse mogoče sklepe. —
V sedanjem vojnem času je statistika čudna stvar. V zadnjem o-ficijelnem poročilu se navaja izgube canadskih čet od *>rič«tka te vojne. Skupno število ranjenih TK>grešanih in mrtvih znaša 89,843 a ce4otno število smrtnih slučajev vsJed bolezni v taboriščih m zako-kopih znaša le 49 častnikov in 1191 mož.
Smrti vsled bolezni tvorijo vsled tega mani kot pet odstotkov vseb smrtnih slučajev iz tega ali onega vzroka. Nevarnost *azsajanja bolezni med vojaki se prične v prvem trenutku, ko se pričnejo zbi rati ljudje v vežbalnrh taboriščih in še predno pridejo v ogenj in pravi vojni položaj.
Iz cedega se da sklepati, da je umrl izmed 411 canadskih voja kov le en vsled bolezni in to v teku skoro treh let neprestanega življenja v taboriščih in zakonih
Med vsemi tradicijami, s katerimi se je pometlo v sedanji vojni. je najbolj odlična ona. da umre vsled bolezni več vojakov kot jih umre vsled dobljenih ran. To je bilo resnično ■gflede preteklih vojn naiprrmer glede vojne med Združenimi državami in Špansko, ko je umrlo vsled bolezni šestkrat večje število vojakov kot vsled ran dohljenih na bojnem polju.
Sijajni vzgled canadskih čet se mora ponoviti v Združenih di žavah. ko bo šlo v kratkem na milijone mož v vežbalna taborišča kjer se jih bo izvežbalo za konečni boj proti evropskim avtokraerjam.
Zdravje čet se je ohranilo pri vseh narodih, ki so zapleteni v sedanjo vojno. Združene države se v tem ozira lahko ozirajo mirno v bodočnoest ter bodo v stanu izvršiti isto. Francija se lahko postavi z istimi ttspehi, če bi ne bilo tuberkuloze, ki razsaja med francoskimi vojaki. Tuberkuloza pa je posledica razmer, ki so vladale v Franeitji še pred pričetkom seoa-nje vojne. Francija ni imela časa izbrati si ljudi z ozirom na njih fizično sposobnost. Napadlo se jo je in pregazilo in braniti se je morala na najboljši način od prvega dneva vojne. Življenje Francije jt-
COPYRIGHT HARRIS A IW. V W*K
Carl S. Wrooman, pomožni poljedelski tajnik.
Boji za Trst.
Cadorna pritiska v bok. — Italja-ni odbijejo ljut napad. — Avstrijci poskušajo obkoliti višine pri Devinu. — Vroči boji pri uorici.
Rim, Italija. 30. mala. — Včeraj so se vršili ob Soči zelo vroči artilerijski boji; Avstrijci so se morali umikati na celi fronti. General Cadorna pošilja v boj velike množice vojaštva, da bi pregnal Avstrijce iz Devina. ki je ključ do Trsta.
Avstrijske postojanke meti Jam-ljem in Medico tvorijo obliko črke V, katere koničasti konec je v Trstu. Proti tej črti je Cadorna nameril svojo te/ko artflerijo. V tem okolišu se vrše najl^ijši boji na kraški planoti ter se zale tuje v avstrijsko levo krilo na višinah pri Devinu ob Jadranskem morju.
Zelo vroči boji se bijejo za hrib št. 652 nekoliko jugovzhodno od Gorice. Dva tisoč velikih avstrijskih topov je bruhalo uničujoč
močno poškodovanih.
Iz raznih poročil se razvidi, da sc prebivalci Trsta pripravljajo, da mesto zapuste, ker se Lahi vedno približujejo. Poroča se, da so bili vsi arhivi poslani na Dunaj: banke, posojilnice in hranilniee pa so se preselile v Ljubljano.
Dunaj, Avstrija, 30. maja. — Avstrijsko vojno poročilo se glasi:
Ob Soči so boji nekoliko ponehali. Proti večeru so Lahi zopet poskusili prodreti našo črto pri Vodicah, kur se jim pa ni posrečilo.
Ravno tako niso imeli nikakih nspehov pri -lamljah.
Z ostalih front ni važnih poročil. —
Pomagaj svoji deželi!
Charles Hanson Towne.
bilo na kocki in napeti je morala srenj med gorama Kuk in Vodice
lo 150,000 francoskih vojakov in poleg tega je še prišlo 50,000 invalidov, katere se je poslalo- iz Nemčije, ker se jih je spoznalo tu-berkoloenim.
ZAfarvsrtv^no star:* čet v Fran ciji ii^ Fiartdriji je sedaj ugodno in bo pofftalo še ugodnejše. Glede ruskih armad se ne ve ničesar po zitivnega. "vendar pa ni pričakova ti istih razmer kot vladajo drugod. Kljub temu pa so rueke čete v zdravstvenem oziru dobro pre stale celo grozovito ruslko-japoti sfco vojno.
Glede Nemcev velja le toliko da znajo nemški zdravniki odstranje v art i bolezni od čet.
Edino izjemo glede tega pravila v sedanji vojn tvorijo dogodki v Srbiji in na Galirpolisu. Kampanjo na Galipolisu	opustila ravno
radi bolezni potem ko se je radi bolezni odstranilo s fronte približno 100,000 mož. V Srbiji pa je i grad svojo zloglasno ulogo legar ali tifus, dokler se ni naučilo ljudi ki narod, da je edina rešitev v čistosti^ posebno v pre gnan ju uši
Pod zaščito artilerije so Avstrijci zapustili svoie zakope in so na skočili goro. Četa za četo so se zaganjale proti laškim postojankam, med t eni ko so topovi vršili svoje strašno delo.
Prvi napad je bil odbit. V drugič in tretjič so se avstrijske kolone zaletele, pa vedno so bile vstavljene na svojem potu. i^ahi so še vedno obdržali višine. Tako ljut .ie bil napad in tako odločen, da je nam bilo mogoče v treh napadih vjeti samo 30 avstrijskih vojakov. Ni. bilo časa loviti sovražnika. toda Avstrijci so imeli izvanredno velike izgube.
Med tem, ko Cadorna neprestano potiska nazaj avstrijsko levo krilo, ne pozabi ojačevati svojega levega krila in centruma. Okoli Gorice odbija vse obupne sovražne napade.
Feldmaršal Hoetzendorf vporab-lja isto taktiko kot jo je tako u-spešno porabil Ludendorff proti Rusom v Voliniji. Med tem ko sta desno krilo in centrum mirna, sc mu včasih posreči, da svoje Tevo krilo malo potisne naprej.
Avstrijci so poskusili malo ofenzivo na Krasu vzhodno od Bose o-malo. Tukaj so bile avstrijske vrste uničene po artileriji.
Poročajo o zračnih bojih pri Sv Marftu. Ko so se vršili napadi na hrib št. 652t bo avstrijski letalci v velikem številu poleteli nac bojišče.
V zraku so se spopadli z laškimi in pričel se ie vroč boj. Avstrijski letalci so bili pod naškni in so morali bežati Uničili amo eno bo-ldalo, vež drugih pa a© je
Strah pred konškripcijo.
Veliko tisoč vojaščine obveznih A-me ikancev je pobegnilo v Mehiko. Samo v Mexico City jin je 2000.
San Antonio, Tex., 30. maja. — Ameriški vladni agenti v Mehiki so sporočili ameriškemu justične-mu department!!, da je pobegnilo več tisoč vojaščine obveznih Amerik ance v v Mehiko. Vzrok tega bega je strah pred konškripcijo.
Danes je zopet poskušalo priti preko meje 100 Amerikancev,-katere so pa vladne oblasti zavsta-vile. Pridržali jih bodo toliko časa, dokler ne bodo popolnoma na jasnem, kaj nameravajo.
Pozneje se je dognal o, da jih je odšlo nekaj v Mehiko po trgovskih opravkih, velika večina pa zato. ker so s hoteli odtegniti vojaški službi.
Največ jih je šlo skozi Brownsville. Pri sebi so imeli malo prtlja go, toda dovolj denarja.
Samo v Mexico City je nad 2000 Amerikancev.
Washington, D. C., 30. maja. — Zvezni detektivi so razkrili v deželi obširno zaroto. Namen članov je bil odvračati ljudi od konškrip-cije. Vse agitatorje proti konškrip. ciji bo zadela huda kazen.
'OH nSAUms 4S8T COETULHDYt
Mirovni pogoji.
-o-i
AVSTRIJSKI IN NEMŠKI SOCJALISTI SO PROTI ANEKSI JI IN VOJNI ODŠKODNINI. — ZAHTEVAJO PREVREDITEV MORNARIŠKEGA PRAVA. — FINSKA IN RUSKO-POLJSKA NAJ POSTANETA SAMOSTOJNI. — JUGOSLOVANSKE DRŽAVE NAJ OSTANEJO V OKVIRJU A VSTRO-OGRSKE MONARHIJE SCHEIDEMANN V KODANJU. — GALICIJA BO ZADOBILA
AVTONOMIJO.
-O
Stockholm. Švedsko. 30. maja Avstrijski in šve*Irski delegati, ki se nahajajo na tukajšnji socialistični konferenci, so izdelali mirov-ni program, ki določa:
Nobena država ne sme anekti-rati tujega ozemlja.
Nobene države se ne sme prisiliti, da bi plačala kako vojno odškodnino.
Jugoslovanske dežele, to sta Hrvaška in Slovenija, naj ostanejo v okrilju avstro-ogrske monarhije in naj zadobe svojo avtonomijo. Če je ne zadobe takoj, je naloga socja listov, da jo bodo čimprej dobili.
Finska in Rusko-Poljska bosta postali neodvisni državi.
Galicija naj zadobi avtonomijo pod suvererrstvom Avstrije.
Morje naj bo prosto. Posebna mednarodna oblast naj določi morske ceste -ter naj rešuje vse spore, ki bi mogoče nastali.
V	vseh ozirih je treba vpoštevati določbe Pariške konference, ki se je vršila leta 1856.
Delegatje so se odločno izjavili proti aneksi ji Belgije.
Po njihovem mnenju bi bilo najboljše, če se združi Srbija s Črno-goro ter tako dobi dostop do mor ja. —
Razmere na Balkanu naj urede balkanske države same, brez vmešavanja. drugih držav.
Glede bodočnosti Alzacije in Lo-taringije ni v programu ničesar menjenega.
Pri konferenco so navzoči tudi češki, poljski in bosenski delegati
V	kratkem času bodo ti delegati sestavili svoj program.
Kodanj, Dansko, 20. maja. — Danes se dospela sem nemška delegacija, kateri načel ju je socjalist Sch eidemann.
Med delegati so tudi dr David Friedrich Ebert, in Hermann Mol-kenbuhr.
H konferenci bodo dospeli naj-brže tudi francoski delegati. Ko je Scheidemann za to izvedel, je rekel:
— To ie izvrstno. — Jaz sem bil i skoraj prepričan, da se bo to zgodilo. Nadalje sem tudi prepričan tla tudi angleških zastopnikov ne bo manjkalo pri konferenci.
Pomagaj deželi s term, da pomagaš državi.
•Stori to sedaj.
Ljudsko štetje (države Neur York ) se je odredilo, da se najdejo rnožje in mladeniči vojaško starosti.
Dela je dovolj zo nas vse.
Tvoja dolžnost je- d;i izpolniš izkaznico, kakor hitro ti je mogoče.
Olajšaj delo v uradu generalnega adjutanta.
Ali ti je znano, koliko dela jo tam v knjigovodstvu v vojnem času ?
Dežela mora imeti tvoje ime, staroBt. posel, opravilo, pristojnost. Vse to mora država vedeti. Ne vpraša te za Salo. Ne; časi za igrax'-e so minuli.
Dovršiti je treba velikansko delo.
Tvoja dežela ti je pomagala; zdaj ti pomagaj svoji deželi.
Iapolni izkatznico državnega štetja.
Viljče govori.
Kodanj. Dansko, 30. maja. — Nemški listi poročajo, da je Viljče obiskal francosko bojišče in je pri tej priliki izustil sledeče *'' krilate " besede:
"Odločitev je blizu. To betiete obrnili nam v prid. kakor ate sto rili d osle i pri vsaki priliki, kajti veste, zakaj se bojujete — za bodočnost ljubljene domovine in za nas vse.
Nada!"—ali bomo boje, dokler ne izvojujemo popolne zmage. Vojni Gospod naj nam da svoj blajrofckyv ▼ tej vojni, ki nam je
Avstrija ni nemška.
fcim, Italija, 30. maja. — Urednik "Vossische Zeitung" Georg Bernhardt, pravi:
"Priznati se mora, da Avstrija ni nemška država, temveč skupina več narodnosti. Avstrija ne more uspevati, dokler ni reorganizirana na podlagi narodnosti. Na teti podlagi ne sloni samo avstrijska moč. temveč v tem leži tudi vrednost nemške zaveznice v političnem in gospodarskem oziru''.
NAZNANILO.
Članom in članicam Slovenskega Samostojnega podpornega društva v Greater New Yorkn se naznanja.
da se vrši v soboto, dne 2. junija
izvanredna seja v navadnih prostorih Beethoven-Hall. Rešiti je treba več važnih toek. zato prosimo vse člane in članice, da se gotovo te seje vdeleže. Pričetek je točno ob osmi uri zvečer.
Odbor.
Država New York hoče vedeti, kaj irrta v svojih mejah.
Hoče vedeti, kdo si in kaj; kje živiš in za kaj si sposoben. Ako si plug, nisi za trgovino in ako si za prodajalno, nisi za kotiarja.
Kar se sedaj dela v državi New York in po drugih državah Unije, se je delalo v Nemčiji zadnjih petdeset let. Nemčija raje nima ljudsko vlade kot pa ljudskega štetja.
Ako v vojnem času sprejmemo nekaj od Nemčije, potem bomo tudi marsikaj dosegli, kar je dosegla Nem čaja po svojih uspešnih metodah.
Država New York hoče dognati, kiaj ima v svojih državljanih in materijalu. Ako ljubiš to deželo, potem idi in ji pomagaj, kakor ve« in znaš. Ako pa v na-sp rot nam slučaju, ljiibi« drugo deželo. potem pojdi ven: ako ne bo3 hotel storit prostovoljrno, boš moral vseeno storiti.
Država New York vrši svojo dolžnost in potrebo.
Bodi tedaj pripravljen na ljudsko štetje.
Stori svojo dolžnost.
Grški parniki.
Atene, 29. maja. — "Pstris" piše. da sta bila potopljena 102 grška parnika s skupno prostornino 300 tisoč ton. Grški je ostalo samo 149 parnrkov s pro»stornino 500 tisoč ton.
Ogrsko ministarstvo.
Crtrih, 29. maja. — Uradno po ročilo iz Budimpešte javlja, da je kralj Karol imenoval za novega ministrskega predsednika grofa Julija Andra&sv-ja.
Potopljen norveški parnik.
Christian sand, 29. maja. — V soboto je nemški podmorski čoln potopil norveški parnik "Norway", ko je bR na potn na Norveško.
Pošiljateljem denarja.
Kakor ie mano, bo sprejemamo nift veft dana« m IsplailU X striji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno ie ispodjnjemo izplačila vojnim nje!* nikom in dragim t Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so findeui po laiki armadi.
Kadar pofljete denar, priložite tudi dophnieo all pfcmo Yojneg* ujetnika ker nam ■ tem pomagate eeetoviti pravilni naatab


GLAS NARODA. 31. MAJA 1917
"GLAS NARODA

(Slovenian Daily.) -
Owned tod publlsbed by tli«
8L0VENIC PUBLISHING
(a eorpormtion.)
FRANK SAKSER, President	LOUIS BENEDIK. Treasurer.
COMPANY
Place of Basiam of tbe corporation and addresses of above officers: Kt Cortlsndt Street. Borough of Manhattan, N>w York City, N. T.
Trn celo leto velja list sa Ameriko
In Canado....................$3.30
fa pel leta .................... 2.00
Za fetrt leta.................. 1.00
Za celo leto sa mesto New York $5.00 Za pol leta sa mesto New York.. 3.00 Za četrt leta ca mesto New York 1.50 Za inozemstvo za celo leto......6.00
%U8 NARODA** Izhaja vsak dan lzvzemžl nedelj In praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.50.
AdvertiMwent on
Dopisi bres podpisa in osebnosti w ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivali&če ____________nsisnl, ds hitreje najdemo naslovnika._
Dopisom in pofiiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
83 Cortland t St .
New York City.
Telefon: -*4iK7 Cortland t.
Zakrnjena srca.
» \ ehkanski viharji, ki »o <if>u.sto-aili Srednje in .1 tržne države ter uničili na Stotine življenj in imetje v vmhnwti nwlijonov dolarjev, ne napravila jo na »vet niti na juuuijaefra utiša. To je *vet, ki se je p»»>irre«nil v vojno ter je pri-«*a kt<jxo vrt ost i. katere se <wavi-cuje z vojno.
Pred tremi ali srečnejših dneh, bi vzbudila taka nesreča pocornost celega civiliziranega nveta. Povsod bi se vzbudi čut dobrodelnosti, sklicevalo bi se javne zborovanja, sledile bi učene razprave o skrivnosti me-teorolocrije in kak prijazni poten tat v Evropi bi morda poslal predsedniku par Iwsed, izražaj«»čih *to-
čin kot jih od časa do časa uniču-jej<» narava« Kile. Vsaki teden ali v dveh požemo Oiicatro, Bofcrton ali San Francisco. ponavljamo tragične RToacote Mont Pelee-ja, Caracas in Lizbone ter se komaj zmenimo za vse to.
L nač P<*
k(»
i in«
Ni pa edinode vojna, ki je zakrk-. . .	. , nila srca elo»veštva. To je cut oto-
-	V pel osti. porajajoč se iz vojne, to je
tfivjairtvo. ki jo spremlja, to so brezsrčna grozodejstva. barbari« zatiranja slabotnih in še hujše kart vse barbarstvo, namreč izjave in opravičevanja, da je v vojni vse u pravičeno in dovoljeno.
Celo jeza božja je postala majhna vspričo bosnosti ljudi, ki so se namenoma in na rafiniran način ulje delujejo ^ilaj na dm? | n^'^ili razdejanju in uničevanju n in v d mračnem obsecu. —j vsera. kar se je zgradilo in primorski čoln irstreli brez po-' ddbHe v srw-wejsih dneh. -
tonilo na "LtMtsnije" ter N*«nivaževan je naravnih nezgod a v trenutku več življenj in kot je zadnja v centralnih držala kot jih uničijo vsi viharji vah Amerike kaže. do kakih me-jii buki prerije. V vsaki velrki ja ie že dospela zakrknjenost člo-bitki. v kateri -o zaposlene le <Ho- voskih src. nastala vsled sedaaije v *k« sile. s«» uniči daiizadnetn sir-{svetovne vojne, započete iz zeolj ša »zemlja in na bolj strašen na- inarterijalnih ozirov.
-—-OOO-
Rumunska.
vo in til
kodiščuw» vstopa Kumunske v o so bile \ndno zavito v temo se zn vzroke, ki so jo napodil je na svojo pest, brez vsake pomoči vprizorilu usodepolni vpad v Transilvanijo. To je sedaj pojasnil ter tudi razkril intrigo, ki je biLa eden i/uned vzrokov izbruha revolueije v Rusiji, g«*n<»-ral I). I1»-m.-o, prejšnji rumunski vojni minister, ki je bil v času, kr. *e je pridružila Rumunska zaveznikom, načelnik rumunskega gene rahlega štaba, General Ilesco, ki je pred kratkim dospel v Pariz. da se posvetuje a francoskimi vojaškimi avtoritetami, je izjavil. <*a je iadal Rumunsko Boris S tuermer, proneonuMci ruski državnik, ki j** bil ruski ministrski predsednik v času, ko je Rumun ska napovedala vojno. General Jlesco je izjavil: — Ruska vlada naon j j v spomladi leta iyi6. predložila popol noma izdelan načrt kampanje. Vpootev pa se ni vzelo morebitne uloge, katero bi igrala Bolgarska. O lede tega nam je zagotovil Stnermer. da ne bo Rolgtarska nikdar dvignila orodja proti Ru-•iji. Mi smo nato zahtevali, naj se odpošlje ▼ Dohrudžo 200,000 ruskih Z.ozirom na to se nam je odvrnilo, da hi 20.000 mož popolnoma ' zadostovalo za izključno politično demonstracijo.
Dvakrat je naš generalni štab prosil rusko vlado, naj prične o peracye z napadom na Bolgarsko ki naj bi zavzel obliko zasederaja kosa ozemlja na desnem bregu Donave. Zarvzetje Ruččuka bi ščitilo naše glavno mesto. Francoski generalni stab je bil popolnoma našega mnenja glede tega kar se ■torki, toda Rusija se je na kriplje upirala.
Ilesco je nato popisal kampanje v Tran-k a»), da bi morsls rumunska armada prodi-* Velike
— Ruske čete i*a niso šle naprej niti za en jard! — je nadaljevali J general. — Nahajajo se še celo sedaj tam, kjer so bile, ko smo vstopili mi v vojno. Ta lenoba je pokvarila načrt, katerega nam je j dala Rusija sama, kajti naš uspeh ; je bil odvisen od hitrosti ter erao-[ žnosti kolikor mogofe skrajšati , velikansko transilvansko fronto v razdalji 800 kilometrov. To bi se moralo z odrti z zasedanjem hi-potenuže trikota, ki teče od Dor-ne Vatre do Oršove
Prisiljene umakniti se na transilvanski fronti, so branile naše čete skozi 40 dni prelaze proti sovražniku, ki jih je glede orožja daleko nadkriljevai. Pregnani z gora. smo morali zavzeti ipocacijo Job Arges reki, da zavarujemo glavno mesto. Tam nas je spravila v pogubo ena naših divizij, i Bila jo to divizija, kateri je poveljeval general Soceeu, ki je bil 1 pozneje obsojen po vojnem pravu. Ta general se je nekega večera brej dovoljenja podal v Bukarešto. in sicer ob 9. uri. Ob polu-desetih se je v popolni teani napadlo njegovo divizijo in ta se je umaknila. Črta ob reki Arges je bila prebita in glavno mesto je bilo izročeno milosti in nemilosti sovražnika.	t
Z vstopom Rumunske v vojno se je hotelo izvesti dvojen načrt, političen in strategičeiL Vlada Stuermerja nas je prisilila napo vedati vojno, ker je potrebovala čete. da krijejo levo krilo ruske armade v Bukovini. Čete na tem krilu pa se je v nasprotju z tzago tovild, katere se je dalo Rumunski in Franciji, pustilo na mestu, kjer so se nahajale. Poraz Ru-munske je videl vnaprej ter ga pripravil Stuermer, ki je nameraval končati vojno, v kolikor pride vpoštev Rusija, s to zmago so-vražnifikega orožja. Njegov fiačrt je bil, da pripusti preplavljenje Rumunske do reke Seretii ter porabi nato nezlomljivo vojaiko silo
m on t za sklenitev miru na podlagi tega poraza, ki bi ne bil ruski poraz ter bi vsled tega ne zmanjšal njegove lastne moči in tudi one ruskega carja.
Ta izvajanja rumunskega generala so zanimiva v številnih ozi-rih, predvsem v tem, ker kažejo, da je igrala ruska carska vlada v resnici dvojno ulogo ter bila vsaki trenutek pripravljena žrtvovati interese zaveznikov svojim lastnim interesom. Korupcija pri glavi je bila tako velikanska, da nas taka razkritja prav nič ne presenetijo. Kažejo pa stokrat ponavljano resnico, da se smejo majhni narodi ter majhne države zanašati le na svojo lastno moč in ne na ono svojih mogočnih sosedov ali zaveznikov, kajti v takem slučaju se jih ponavadi izda ter proda.
Slovenski jetniki.
Veliko je gorje, ki je prišlo nao
evropske narode vsled sedanje vojne in tudi naš slovenski narod je okusil vso težo strašne vojne
Kako se godi našim ljudem, o četom. materam, bratom in se stram, pač natančno ne vemo. — Znano nam je samo. da trpe mnogo in mnosro več kot si moremo misliti. Da bi jim mogli pomagati je izključeno.
Pomislimo pa tudi na naše ro jake, ki se nahajajo v jetnišftvu V deželah, kjer so vjeti, že domačemu prebivalstvu priman jkuje najpotrebnejšega, zlasti živeža kako bi potem še mogli dati vsee*. dovolj ljudem, tujcem, sovražnikom — jetnikom!
j
Trplienje njihov " veli5ko in nemosroče era je nam pojmiti. Na 4a dolžnost je. da pomagamo ti-pečim bratom, da jih obvarujemo pomanjkanja. Mislijo vedno na nas; v mislih imajo nas, 'ki živimo V svobodni deželi, v nas vidijo one. ki jim edini še morejo pomagati.
Hujše, kot prenašati jetništvo iim mora biti pri srcu, ko mislijo na nas, ki imamo vseea dovol " in bi jim lahko pomagali, pa tega — ne storimo. Marsikateri jetnik ima v Ameriki svojega brata, ali kakega drugega sorodnika in dobiva pomoč; toda toliko je takih, ki niso tako srečni, da bi imeli brate in sorodnike; so sami na svetu in sami sebi prepuščeni daleč v tuji deželi kot jetniki, prepuščeni na milost in nemilost usodi. —
To so pomilovanja vredni reveži, ki se morajo smiliti vsafco mur. Potrebno je in naša dolžnost je, da mislimo na te reveže in jiim pomagamo: priskočimo jim na pomoč v veliki sili.
Pred letom smo pozvali nase rojake, da naj zbirajo za najbed nejše med bednimi. Namen tega je bit. da bi se našemu narodu po vojni moglo nekoliko pomagati. Po vseh slovenskih naselbinah so se rojaki odzvali temu pozivu in nabrale so se lepe vsote ki sedaj čakajo dneva, ko jih bo treba obrniti v namen, za katerega so določene.
Vidimo pa potrebo med našimi jetniki že sedaj in moremo jim pomagati, kar pa naSemu narodu v domovini v tem času ni mogoče. —	-:
Ali ne bi bilo primemo, da b; se nelkaj tega nabranega denarja podalo letnikom, ker ga krvavo potrebujejo ?
Bilo bi človekoljubno delo — pravi namen.
V naslednjem navajamo nismo katerega nam je pisal iz Ahmed-nagar v Indiji štajerski rojak Ernest Wudler. ki je doma iz Ljubnega pri Celju:
Ahmednacrar. 1. mar. 1917 Gospod:—
Cast imam sporočiti vam, da se naši tukajšnji rojaki zahvaljujejo vsem, ki so podarili knjige, ka tere ste vi nam poslali. Jaz se vam v svojem imena zahvaljujem za vaš trud, • katerega ste imeli pri tem. Veselilo me je. da sem dobil zopet nekaj novih knjig.
Zdaj pa vas prosim, alko bi vam bilo mogoče, da bi med našimi rojaki v Ameriki poskušali nabirati doneske za Slovence, ki so internirani v tem taboru, (kajti mnogo jih je bolnih in so brez vseh sredstev.
Poznam 12 mož, ki'so v velik! potrebi, toda od doma ne morejo dobiti nHcakega denarja. Mnogi od njih bodo po vojni v peflo-žaju. da vakn bodo mogli vrniti svoto v mesečnih olmldiL Jaz

Mislim pa. da bi bilo najbolje, dati potem to namesto vam Družbi sv. Cirila in Metoda.
Mislim, da bi bila vsota $20C velika pomoč tem jetnikom. Poskušal sem, da bi dobil denar od doma, toda ne vem, ako so prejeli moja pisma : odgovora do seoaj še nisem predel.
V prihodnjih dveh tednih vam bom zopet pisal.
Oprostite mi za nadlogo, katero vam s tem napravljam.
Z iskreni^ pozdravom ostajam Ernest Wudler No. 694 A Camp, Sect. 4,
Ahmednagar, India
Opomba. Ako bi kdo hotel po slati kak znesek, ga lahko pošlje na zgoraj označeni ali pa na naš naslov.
sam ti
tJTO-
Franklin, Kansas.
Kakor sem že v zadnjem dopisu obljubil, da bom kmalu zoipet kaj poročal o fraoikliniski naselbini aato hočem sedaj izpregovoriti par besedi o tistih, ki tako "hvalijo farme v W'Lsconsinu, sami pa le rajše v Kansasu premog kopljejo. ker vidijo, da se bolj izplača. kakor pa v Wis^onsinai na farmah delati, oziroma pairobke kopati ter grmičevje čistita.
Dalje piše neka farm erica rz Greenwoods, Wis., da je miza »rmerom obložena. To je mogoče «emo pri nji, ker njen mož zemljišča prodaja in ima we premožne sorodnike. Svetoval bi dotičnici. da miaflo ogleda willardske nase-Tience, potem bo drugače pisala. Meni je vse doibro znano, kajti bil sem tam in ne bom nikdar več. Za farme v Wisconsin^ je namreč treba več tisočakov in pridnih rok ter velik koš angelskega potrpljenja. To je glavna in brezpogojna potreba, drugače se sploh ne sme misliti na wiscomtsinske farme.
ToTaj začnimo sedaj o Franklinu. Kakor je že mnogim znano, je Franklin ena največjih slovenskih naselbin, kar jih jo na kan* saškem premoge/veni polju. Kraj je zelo prijazen; pocestne železnice vozijo nia vse strani do mes<l in vasi, toraj se človek lahko pelje za mali denar, kamor se mu poljubi.
Franklin šteje kakih dva tisoč prebivalcev. Kar je moških, delamo v premogorovih in spadamo k močni organizaciji United Mine Workers of America, District 14, kateremu predseduje Mr. Alexander Ho vat, ki se neustrašeno in odkrito bori proti tukajšnjim premogarskim baronom za naše izboljšanje. V resnici smo tukaj strogo unijjski delavci, tako da bosi nimajo nič zapovedovati. Bo si se morajo tistega držati, kuia jim delavoi povedo, ako ne, je takoj stavka. Zato so pa tudi delavske razmere dokaj dobre; seveda mnogi jili ne vpoštev a j o. Jaz sem že delal po raznih državah, pa izprevidim, da ima ravno tukaj delavec največ ugodnosti in prostosti napram kapitalistom in bosom.
Tudi je tukaj okrog precej slovenskih farmer je v, ki so si kupili farme še ne po preveč visoki ceni. Sedaj se odpirajo novi rovi p« vseh teh farmah in dotični far merji prodajajo zemljišča na lote, na katere ljudje stavijo svoja do movja; tako si bodo naipravili le pe denarje s svojimi farmami.
Rojak Jodin Cukjati ima svojo Parmo ravno na glavnem prosto-ru, kjer je že mnogo Slovencev kupilo lote in si postavili moderna domov j a. Dali smo temu no ve mu kraju ime Washington; rojak Cukjati pa nam pridno dova-ža premog in sploh vse, kar potrebujemo.
Na Franklinu smo dobili tudi električno razsvetljavo, ki si jo bo lahko dal vSak napeljati v hišo, kar je nekaj aeflo lepega za naselbino. Tukaj je nad sto slovenskih hiš. Razen par rojakov imamo vsi lepo urejena domov j a, eni eelo po dve do tri hiše. Tukaj je nad 600 slovenskih duš. Moderni publični šoli imamo dve, dalje cerkve, izmed katerih je ena katoliška, ter par dvoran za društvene seje. Ravno sedaj gradi novo dvorano rOjak John Kren-kar; delo je prevzel naš rojak Avgust Ohelesnik, o katerem bom pozneje poročal. Dalje imamo sedaj v našem dedu naselbine samo enega venskega mesarja, ker eden je pred kttotkim prenehal. Tako je sedaj še samo Mr. Nick Simončtč, ki je obenem tudi vele-
puje živino; posebno v jeseni nam preskrbi debelih prašičev.- Potem imamo dve slovenski trgovini* Tvrdka Štefančič & Karišnger Co. ima lepo urejeno trgovino; potem John Dobrave, ki ima veletrgovino z vsakovrstnim, blagom in mu zelo dobro gre. Kolikocr mi je znano, tudi on dob^ sedaj «eh> modemi Allen-avtomobil. Dalje imamo tudi svojjo slovensko učiteljico Miss Mici Benedik iz dobro poanane rodbine Frank Debelak. Poučuje prav pridno in marljivo našo mladino; toraj čast »ji
Kar pa je še posebno važno v tako veliki naselbini in po vsej okolici, kakor Anna, Ringa in še mnogo drugih naselbin, kjer gradijo dan z&i dnem nove hiše, je to. da imaimo tudi slovenskega starv-benika in to dobro znanega Av gusta Chelesnika, ki je že mnogo let v tem poslu. On živi na Arma, eno miljo od Franklina. Tam svojo veliko in zelo moderno bišo. opremljeno z vsem kar najlepše, kakor z električno razsvetljavo in vsem drugim; potem lastu je še več hiš. On je pri Slovencih zelo priljubljen, kakor tudi njegova soproga. To se vidi, ker ima on vse stavbinsko delo, kakor'tudi publieme šole se gradijo pod njegovim nadzorstvom^ tako. ima zelo veliko delavcev in dela čez glavo. On je zelo dober tudi za pomagati, ntej si bode v katerikoli bolezni ali kar. že hoče„ tudi rad daruje za dobre reči in tako je oj» velik rodoljub. - Rojaki, daijajte njemu svoje nameravane hiše delati; ker on vas bo postregel najboljše !
Dalje hočem še o nas "kolen-pik&rjev" nekoliko poročati, in to o Slovencih, da tudi mi smo prišli koneeno do prepričanja, da smo opravičena do boljše ugodnosti in to, da sa sitavimo velike in
zahtevajte

BRAND CONDENSED
Ml LK
y »■» K OS IOINAU
2m SO l*t MP*iu bran* dojencev. PUit« pe —Triih kako m brani dojancc.
BORDEN'S CONDENSED MILK CO.
N.w Y«rk.	G. N.
DELO ŽENSK.
peljali so jih v Somerset v zapor, češ, da nočejo delati. Tam jih je superintendent priporočil v prisilno delavnico in priče so jih le z veliko težavo rešile te hiše. Veliko jih je, ki nočejo delati kot skebi; pridejo in mu nabijejo na vrata list ter v petih dneh mora pobrati šila in kopita ter iti iz stanovanja. Kdor se ne gane, pa pridejo deputi in mu zmečejo vse njegove stvari na cesto, kakor se je to žc pri mnogih zgodilo.
Ljudje, varujte se! Kompanija ima agente, ki nabirajo zanjo ljudi ; ti pa ne povedo, da jo .vtrajk in taka svinjariji. Dne 22. maija je prišlo 28 ljudi vseli narodov, ko pa so videli, kako so zapelja ni, so se jokali ter odšli, kamor je kdo mogel, samo da je šel iz te zatirane doline. Rojake sirom A-merike opozarjam; da se varujejo teh ljudi, da ne bodo še koga v nesrečo spravili, kakor so jih že veliko. »Štejem si v dolžnost, da preprečim ljudem nesrečo ' in ne potrebne stroške, če mi je le mogoče. Zatorej vas opozarjani še enkrat, da se varujete. Kadar bo končano to zatiranje, sporočim, če bom še v tej bližini.
Naročnik.
Gaston, Oregon.
ZAHTEVA DA SO CELI DAN NA NOGAH.
Življenje žensk se ne more zavidati. One stoje ves dan na no^ah In upravljajo svoja domača dela, težko <lobe zvečer malo počitka. One postanejo u-trujene in nojje ne morejo več IzUržati. Kolikokrat se prifrodi, radi prevelikega posla, da nofje otečejo.
Zakaj ji m ne odpomorete J Zakaj ne rabite PEDISIN? Nad miljon žensk rabi iu ne tožijo o utrujenosti. PEDISIN krepi živce vaših nog. jih bran!, da ne i>ostanejo utrujene, da se ne pote. ne pečejo, ne dol*? odrastkov, kurjih očes In mehurjev.
Kabite zjutraj PEDISIN pri svoji gospe, zvečer po trudapolnem delu 1h> ravnotako čvrsta, kakor ne bi prav nič delala.
Ne trpite če ni treba. Samo opazujte one. ki rabijo PEDISIN in naročite ga za sel>e. da s«« preneha trpljenje.
Veliki zavitek PEDI5INA za družino, zadostuje za več mescev. $1.00. Pošljite svoje naročilo na ta le naslov :
CROWN PHARMACY

2812 E. 79th St., CLEVELAND, OHIO.
S temi vrsticami želim odgovo-
moderaie' hiše ."Vsak Ti~hoče~lepše riii vsera tistim' ki so me vprašali hiše in kar najbodjše urediti zno-if1™11 farrn v Oregonu. Vse ro-traj in zunaj. Oglašajo se tudi V™sim, naj mi oprostijo, ko klavirji iz slovanskih hiš. Naši nisem tako clo,18° lenemu odgo-
mlajši se marljivo	wnjei.,'
igrati; Kar je pa še najbolj-značilno za nas;" slovenske delavce, da smo si zadnje čase nabavili lepih novih avto-moibilov, da po našem trudapolnem delu svoje družine popeljemo na sveži zrak o-krt»g po farm ali; ker je saima ravnina in dež bolj poredko prihaja, imamo skoro vedno lepo efesto, pozimi kot poleti. Zadnji čas smo dohili avtomobile sledeči: Bartol Oblak, John Bregar, Anton Sraj. Anton Pance, Frank Tovk, John Dobrave in jaz ter ga še tupatam vedno kateri knpi. jaz sem' imel veliko z nijim opraviti, predno sem se ga naučil. Ker nima glave, mu je težko kaj dopovedati,, vedno je hotel biti v jarku. Oe je pa bil kje kak mal hribček, se md je kar počez obrnil; in tako, ako sem se zvečer ven peljal, sem moral vzeti s seboj dve posebni svetilki, da sem jih obesil na strani, da ni slučajno kak drug voznik zapelji v mofjega in ga torpedi-ral, kakor nemški podmorski čbl-ni. Sedaj sem se pa že toliko priučil, da ga *4 kip aim" na cesti. Kolikor mi je zmano, so tudi drugi
voril.
Kakor sem že rekel v dopisu, 'da so tukaj dobre farme, to tudi danes potrdim. Jaz sem 30 milj od Portlanda proti jugu. Večino ma je dobra -zemlja in valovita, pa tudi ravnine je do«ti po vsej okolici v "Washington (*onnfyju. Vsa ta okolica je bila razdeljena v homesteade pred 70. leti TTomesteadi se ne dobijo več in tudi kompanijskega sveta ne. Dobi se pa zemlja od farmerjev.
ži in najde se tudi tak. ki si kupi farmo, potem mu ne gre tako, kakor bi sani hotel, pa izgubi veselje: Kdorr si želi kupiti farmo, naj začne farmariti pri malem denarju, toda mora imeti zelezno voljo in vstrajnost. Ne bom rekel, da f>o šlo vsakemu težko, kakor je šlo meni, zakaj imam družino: 5 sinov in 4 hčere v starosti 2 do 14 let. Verjemite mi. da se ne i g tla m na farmi.
Mleko prodajamo po $2.2."> sto funtov. Vse, kar se pridela se lahko proda. Druga leta smo mleko prodajali poleti po $1.30, pozimi pa po $1.75 sto funtov. Kokošje-reja tudi dobro uspeva ; kdor kokoši dobro krmi. tudi pcnzimi nesejo. Tudi purane redimo.
Vsak, ki si želi farmo tukaj kupiti. bi mu svetoval, da ima vsaj $2000, da d;'> na zemljo in nekoliko denarja za začetek. Vsak naj kupi ne manj kot 80 akrov, ali če prideta dva skupaj in farmo kupita, potem si pa razdelita zemljo. Kdor nima več* kakor en tisoč, ne bo mogel kupiti, ker se težko kitpi mala farma. Tukaj raste oves, pšenica, rž, ajda, proso, koruza (pa ne najboljše), repa, korenje, koleraba, zelje, pesa. kumare. paradižniki (tomatoe«), ki pa ne dozore vsako leto ; fižol ob-
I i ah k o se kupijo farme izčiščene rodi sre<bije; jabolka, hruške, in obrašeene; za čistiti je težko,1 slive, črešnje in vinska trta. kajti vzame dosti truda. Eni pro- Plačati se mora polovica takoj, stori so lahki, eni pa težki za či- včasih tudi dve tretjini na zem-stiti. Na zemlji raste smreka, jel- Ijo, na drugo se mora dati mort ša. vrha. hrast, leska in se dosti i gage in se mora plačati obresti po
drugega drevja. Zemlja je večinoma črna. tukaj ni £eska, tudi kamna ne.
6 od sto.
Tukaj sem dal nekoliko informacij Slovencem, kateri se želijo
Tukaj pozimi večinoma dežuje, j naseliti na farme v Oregonu; žc* Snega pade od 6 do 12 palcev, po nižinah pa nič: tudi ne loži dolgo Leta 1916. je bilo snega 4 čevlje: ležal je približno dva meseca. Letos ga je bilo 6 palcev in je ležal 20 dra. Zime so imeli 22 nad ničlo, pa to je bilo samo 2 dnd; drugače stoji »toplomer od 30 do 50
imeli nekak "trubl" z njimi, »ad ničlo. Poleti, kadar je naj
pre dno so jih naučili prav voziti. Kansas je res dežela avtomobilov, dosedaj je žzdaniih že nad 135.000 licencij. Sedaj pa pride na vrsto Avgust Chelesnik; gotovo ne bo zdržal, da bi ga ne kttpil.
Še nekaj bi kmalu pozabil in to, da smo Jmeli pred kratkima dve poroki. Jožef Meserko si je izbral za nevesto hčerko iz do(brol:znane
bolj vroče, pride toplomer do 96 v senci, pa tudi Samo par dni v letu; drugače je hladneje podnebje, ki je j ako zdravo. Imamo tudi dosti -čiste in zdrave vode. Ako ni studenca pri rokah, se izkoplje vodnjak in se gotovo vodi dobi na vsakem hribu. Včasih je treba kopati od 10 do 50 čevljev.
Iim tudi, da bi drugi farmerji vspodbujali na Se rojake, da bi se naselili na farme, da ne bodo večni su žn ost i.
Pozdrav vsem rojakom.
Mike Jakše.
VABILO na
VELIKO PLESNO
in
1 ZABAVNO VESELICO,
ki jo priredi
društvo Veselih Src. št. 103 SSPZ v Homer City, Pa., v soboto dne 2. junija t. 1.
v prostorih sobr. Gr. Zormana v Ilomer City.
rodbine Valentin Sufhudolčan terl<fežj-a. Kar sem jaz (tukaj, ga je Julij Pirnat pa iz rodbine Lipo glav. Vsi so mladi in čvrsti kot vrtnice^ ki čez nož raze veto. Želimo-jim mnogo sreče in zadovolj-nasti ter da bi jih štorklja v kratkem obiskala s krepkim sinčkom.
Ro jaški pozdrav vsem.
Frank Leskovic.
Poleti je .ponavadi tudi zadosti Pričetek veselice ob 6. uri zvečer,
McDonaldton, Pa.
O društvenih stvareh ne bora poročal, ker sploh tukaj nobene ►ga društva ni.
O delavskih razmerah pa moram nekaj sporočiti. Kakor, že znano, se je začel 1. mag a atrajk Ljudje bo zahtevali povišanje mezde iti unijo, ali žalibože, njih zahteva se ne bo uresničila. J>va tedna smo bili doma, pa so že začeli delat tkkozvani garjevei. to so sami Madžari bili; potem so začedd še Poljaki, da je že. zdaj okoli 30 skebov, ki delajo. Kdor pa noče delati, oziroma skebarti, ga pa pošljejo v zapor. Dne 18. maja so prišli trije deputi in superintendent .zjutraj k . pojavu Franka Bombeču in vprsM* njegove boardioger^e, če gredo ske-bat; vsi so rekli, da ne. Fopoldne
ta kolje M- je pa priflo
bilo še vsako leto; toče tukaj tudi ni in ne viharjev, grmenja in treska,
je
Vstopnina za moške je $1.25,
dame so vstopnine proste. Tem potom vljudno vabimo vsa sosednga društva ter posamezne
Tukaj je dosti mest in dosti rojake in rojakinje, da se te nase žag, ki les žagajo. Slovenci smo veselice v obilnem številu vdele-samo trije, drugi so večinoma A-Jžc- Za sveže Plvo> hladni pnf?™-merikanci ter nekoliko Nemcev.	drago bo skrbel odbor.
Tudi je dosti šol za otroke Tukaj Torej na svidenje 2. junija ob mora vsak pognljati otroke redno 6. zvečer!
v šolo. So jako dobre šole in vsa-1 Ako ko0'	omenjenega
kfc* mora imeti osem mesecev po- društva ne vdeleži veselice, plača uka. Poslopje ne stane dosti, ker(V društveno blagajno $1.25. je dosti lesa in ni drag.	'	^nk Oinejc, tajruk.
Eni ste mi pisali, da ste že imeli'_fol-5 1-6)_
farme, pa ste jih morali pustiti. "Glas Naroda", največji in To se tudi tukaj lahko pripeti, najstarejši slovenski dnevnik v Morebiti se farmer preveč z«dol- Združenih državah. Naročajte se
POPOTNIKI
ftft sls assMBjMl potovati ▼ Olmlaaa,
▼tU pohištvo tal kBUaJAe oprmvo oko m I Zato ob tej grflfld pripon Ji ■ ovoje veliko fso kar le potratajet«. Prt
v cnevoiaad wm postajo im m ao
1*81 aH ps Booodalo 1381 la Jas po vsa Ako pe mMt> poeootao koro m poUtte • St Osfar Ctelr Am |e nstov]
A. GRDINA,



t
OT^lS NAKOTEK, 3T. STAJA B17
nji
GLASILO JUGOSLOVANSKE
JEDNOTE
Ustanovljena leta 1898.
Glavni sedež v ELY, MINNESOTA.
Inkorporirana leta 1900.
>.., i—»
GLAVNI USADNOa:
Predsednik: MIH A Eli EOVANSEK, S. F. D. No. J, Consmsagh,
ri,
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain,
Okie.	'
O la mi tajnik: JOSEPH PISHLEB, Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn, Blagajnik N. S. t LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VEHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburg*,
Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn-
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", Bo. Chicago, I1L
JOHN VABOGA, 6126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNTK, Box 24, S. R., Delmont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St^ Calumet, Mich.
JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn.
MAT. POGORELC, 7 W- Madison St., Room 605, Chicago, HI.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver,
Colo. _
▼RANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj s« pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali nearsdna pisma od strani članov se ne bode osiralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA",
Jednota posluje po "National Fraternal Congress"
lestvici.
y blagajni ima nad $200,000.00 (dvesto tisoč dolarjev).
Bolniških podpor, poškodnin, odpravnin in smrtnin je že izplačala nad $1,220.000.00 (Miljon, dvesto dvajset tisoč
dolarjev.
Jednota zavaruje za $250.00, $500.00, $1.000.00 in $1.500.00 ■mrtnine, ter po $1.00 in $2.00 dnevne bolniške podpore.
Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je sv est, da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
IRO tiči lok
i<!a
Društva Jednote se nahajajo po več naprednih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev Hovih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami
»iT
Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. —-ooo
Iz urada glavnega tajnika.
MttUeoi. ko vlada lepa sloes med glavnim uradom in krajev-ri iui društvi, imamo nekoliko prerekanja v Glasrtu, kar je pa le bolj as*«-bnr-|fs poineua. Ponajveč se napadajo le gotove osebe in s tem se
i«* n<» more tnliti, da je itrtpir v Jednoti.
\ to *e pa rna hitro razširiti v notranjost organizacije, ako bo-pustili razburjati člaifstvo v Glasilu radi našega polili verskega, prepričanja. Tike stvari ne spadajo v na« de-miprej jih opustimo, tem boljše bo za nas.
Nekateri dopusnSki si kar na svojo odgovornost dovolijo goniti <lanedvo pri«'* oil nase dične Jednote, to je proti pravilom nase Jednote. Bolje bi bilo, da bi vsak vabil svojega bližnjega pod okrilje na-ne Jadmote, ne glede na njihovo versko ali politično prepričanje; »to naj vsak po*cneznifc rabi r.a sebe na zato določenih prostorih.
Kot člani m članice stmo dolžni drug drugega spoštovati, ter imeti pml seboj le tiste predmete za katere rflačujemo in po katerih se delijo naše dolžnosti m pravice.
Danes živimo v resnih časih, zatjorej čimprej se opusti strankar-stvo, tem bol je bo za nas vse. Našo pozornost bo treba obrniti na druge bolj važne probleme, katere imamo pred očmi.
Pred vsem moramo skrbeti, da se agitacija za pridobivanje novih in članic vedno bolj razširja in oživlja.
Nekateri ."-lani in članice so se resno poprijeU dela, storili so toliko v sadnjfh štirih mesecih, ds se je za vsak mesec pridobilo za eno lepo društvo novih članov in članic.
Vsa čsHt tem članom in članicam, ki dejansko dokazujejo, da jim je napredek naše dične Jednote pri srcu.
Pri tam se ne morem vzdržati, da na bi osebno imenoval enega izmed agitatorjev, kateri je dokazal, da je agitacija tudi v sedanjih" fesih uspešna, ta naš brat je tajnik od društva štev. 16. v Johnstown, H. g. Gregor Hreščak. Omenjeni j« pričal a agitacijo takoj po no* vem leta in j« do konca aprila pridobil edeninštirideset članov in članic. pole* tega pa še večje število otrok. V nekem pismu me je sago4 lovil, da bode še nadaljeval s agitacijo, imel bi pa rad kaj več posne-nteloev.
Zato apeliram na vas bratje m sestre, da vsi skušate pridobivati, kar največ mogoče novih moči v Jednoto. Vpoštevajte dejstvo, da kar je v korist Jednoti. je tudi v vašo lastno 'korist kot članom m članicam.
Rno izmed mnogih naših nslog. ki jih imamo pred seboj, je »praviti našo Jednoto na popolnost, to je da postane naša Jednota — sol-verttna.
V predzadnjem Glasilu je bil priobčen strokorm jaški račun, po katerem je precenjena vrednost naše Jednote. Proračun je narejen na podlagi sedanje starosti članov m članic v primeri z certifikati, ca katere je Jednota odgovorna in v primeri
Da bo Jednot solventna se pa zahteva 100 Odstotkov, torej nam manjka 11.61 odstotkov. Ker ni Jednota še popolna v tem oziru. še ni rečeno, da je Jednota na slabem stališču ali takorekoč na robu propada.
Aktuar, kateri je cenil p fmoženje naše Jednote, mi je odgovori' "a —"basanje, katerega sem mu stavil, to je: Kako obstoji naši. Jednota glede sofcventnosti sorazmerno z drugimi podpornimi organizacijami! V odgovoru je bilo med drugim tudi to-le:
— Vaša Jednota ima večjo procentujrfno vrednost kakor večina }»odpornih organizacij; je sicer nekaj popolnejših, še več pa slabej-ših in vse tiste, ki niso ppolne, bodo primorane v doglednem času zavzeti potrebne korake da pridejo na popolno varno podlago, zavzeti jih bo morala tudi VAŠA JEDNOTA.
Pismo strokovnjaka nam pove. da smo precej trdni, pove pa tudi, da še nismo popolni za trajni obstoj in to zadnje je važno.
Ko se bo zaključilo fiskalno leto 1917., bode treba zopet preceniti vrednost naše Jednote; to se mora storiti vsako leto. Če dosežemo stopinjo 90 odstotkov že letos, to bode velike vrednosti za vse članstvo Jednote. to bo pomenilo toliko, da se nas ne bo nadlegovalo v onih državah, kjer imamo sedaj postavno pravico do posilovanja. V par državah pa ni mogoče dobiti licence, dokler ne dosežemo 100 odstotkov solventnosti.
Prošnje so bile že povsod predložene, vslišani pa nismo mogli biti povsod radi že omenjenih vzrokov. Naročilo se je pa Jednoti. da se mora spopolniti. Ako bo Jednota napredovala z novimi člani in članicami. bo izdatno pomagalo in mogoče ne bo treba delati kakih radikalnih nreobratov.
Zato pa bratje m sestre na delo. agitirajmo vsi!
Drugo važno vprašanje, katero je že vsakemu znan«, smo v voj ni. Kongres je uvedel obvezno vojaško službo, brezdvomno bode stric Sam poklical pod orožje tudi nekaj članov naCše .Jednote. Mi nimamo v pravilih nobenih določb za ta izvanreden slučaj, razmere so se nepričakovano zasukale in zahtevalo se bo od bratskih organizacij, da pokažejo patriotizem svoji deželi. Po naših pravilih le tisti lahko ostane član Jednote, ki se je v mirnem času prostovoljno vpisal v vojaško službo Združenih držav.
Za situacijo, ki prevladuje sedaj, nimamo ničesar ukrenjenega. Kaj naj storimo?
To je vprašanje, katerega razmotrivajte cenjeni bratje in Sestre! Sredi julija bo revizija in polletna seja gl. uradnikov in nadzorni kov Jednote. Do tega časa lahko razmotrivate o tem vprašanju \ Glasilu. Nekaj bom morali vkreniti. kajti nekatere države se že zanimajo za to vprašanje.
Tudi ameriške podporne organizacije se bavijo s tem vprašanjem ; upam, da mi tudi ne bomo najzadnji. Zelo nepatriotične se bomo ska zal i napram svoji novi domovini, ako bomo kar enostavno črtali one iz naših imenikov, kateri bodo potom konskripcije poklicani služiti domovini.
Pričakujoč, da bode članstvo pričelo razmotrivati to vprašanje, vas bratsko pozdravljam,
Josip PisMer, gl. tajnik.
Naznanila.
Članicam društva Marije Čistega Spočetja št. 120 JSKJ v Kly, Minn., se naznanja, da se je so-brat Jos. J. Peshel -vsled preoibi-lega posla odpovedal tajništvu, kar je osebno naznanil pri redni s«ji dne 13. maja. Na njegov prostor je bila enoglasno izvoljena sestra Frančiška Skubic, katera prevzame urad tajništva z dne 1. junija.
Toraj, drage sosestre, želim vam na>jvečjega uspeha tudi nadalje. Ljubite se med seboj kot prave sestre katoliškega društva tudi oamaprej. Za nujno pomoč sem vam vedno na razpolago in bom tudi nadalje nabiral novih članic.	' i
Z bratskim pozdravom
Jos. J. Peshel.
Iz uradia društva sv. Andreja št. 84 JSKJ v Trinidadu, Codo., se naznanja vsem članom tega društva, da se bo vršila redna trimesečna seja v nedeljo dne 3. junija. Seja se prične ob 9. uri dop. na 322 West Main St., Trinidad. Vabijo se vsi člani, da se te seje v polnem številu vdeleže, ker se imamo posvetovati o dosti rečeh, kar je v korist društva in Jednote ; primorani srno tudi izvoliti novega društvenega tajnika. Toraj naj se člani vdeleže kolikor motgoče v polnem številu.
S srčnim poadravom ostajam vaš udiani sob rat
Mat. Kalčič, tajnik.
Zategadelj je društvo sklenilo, da zahteva, da pisec omenjenega dopisa (ako je sploh kdo pisal kot dopis) prekliče vse od prve do zadnje črke ter se podpiše pod preklic s pravim imenom ter s tem da zadoščenje bratu predsedniku, kojega je v omenjenem dopisu javno napadal. (Preklicati mora v Jednotineon glasilu in v "Ave Mariji" tekom 20 dni.)
Poleg tega društvo .zahteva od g. urednika "Ave Marije", da naznani ime omenjenega dopisnika društvu; ker, ako g. urednik ljubi resnico, bo gotovo mnenja, da se hudobija mora kaznovati pred ljudmi in pred Bogom.
Ako .pa g. urednik "Ave Marije" ne naznani imena dopisnika, se ga. lalhko smatra, da je satm v zvezi z dopisom, ali pa da je največji zaščitnik neresnice ter neutemeljenih osebnih napadov.
Lonašn, O., 20. maja 1917.
Frank Ule, podpredsednik.
John Kumse, tajnik.
John Jortz, blagajnik. (Pečat društva.)
Kuhinja v balkanski armadi Skvarjenje živil vsled ne-
Izjava.
Članstvo društva sv. Alojzija »t. 19 JSKJ v South Lorainu, O., na seji z dne 20. junija t. 1. odločno izjavlja, da dopis v listu "Ave Maria" št. 7 z dne 7. aprila, tičoč se predsednika društva, brsta John Bučtturja, katerega je baje pisal društveni član, je popolnoma neutemeljen. Kar je pisano v omenjenem dopisa, je popolnoma izmišljeno iz osebnega sovraštva, aH pa zgolj iz hudobije. Dopimik omenja tudi govor brata A. Viranta; da je popolnoma izmišljen dopis, osrj zna&i to, da je brat Viraat na zgoraj ome-z sedanjim premoženjem I njeni seji sam i^avM, da tega,
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tem potom Ttagmamjamo prijateljem in znancem, da je dne 15. maja umri iiepdzabljeni mož oz. oče
JOSEPH AN8ICK
v starosti 42 let. Bolehal je poldrugo leto na jetiki.
Rojen je bil v ŠkoJjici na Dolenjskem ter bival v Ameriki celih 20 let, kjer je imel svojo trgovino skozi celih 15 let. Pokojni je 'bil član štirih podpornih društev, in sicer: sv. Flonijana št. 44 KSKJ, sv. Petra in Plavla št. 101 NHZ, sv. Jurija šlt. 22 JSKJ ter društva Eagle.
Vsem cenjenim društvo in prijateljem najsrčnejša hvala za pomoč za časa žalosti in ki so ga spremili k večnemu počitku. Mno-gobrojna vdeležba svedoči, da je bil ranjki priljubljen med rofjaki v naši naselbino. Še enkrat lepa hvala vsem.
Teb«, nepozabljeni mož in oče, pa kličemo: Spavau sladko in lahka naj ti bode črna zemlja.
Žalujoči ostali: IKarj Ansirlr, soproga.
John, John m Beril, sinovi.
Sooth Chicago, 1U.
(31-5—4-6)
Na francoskem bojišču je pri armadah vse tako urejeno kot v
kaki trgovini. Hrana, municija. pisma in paketna pošta, vse pride, tako sistematično kot v kakem mestu. Nekaj milj za fronto so mesta, kjer je življenje skoraj nor malno kot v mirnem časni.
Vse drugačne razmere pa so v Srbiji in Macedoniji. Železnice so povečini enotirne in še te redke. Ceste so 'zanemarjene in kjlanei so veliki; avtomobili, koder sploh morejo voziti, se pomikajo le po časi dalje.
Mnogo postojank na gorah je mogoče doseči le s tovorno živi no.
Francozi in Angleži so imeli v prvi vrsti nalogo zalagati srbsko armado z municijo. potem šele s hrano. Značilno je, kar je rekel nek srbski častnik:
—	Lahko držimo naše poisto janke brez hrane, toda ne brez — smodnika.
Celo štabnim častnikom je bila pogosto hrana zelo omejena. Mno gokrat niso imeli niti konserv, ni ti cvibaka.
V Macedoniji ni mesta, kjer bi bila kaka restavracija, kjer bi se moglo vsaj tako jesti kot v kaki najzadnji vasi na Francoskem. — C4ostilne so nesnažne; tudi Solun ne dela izjeme.
Te razmere popisuje nek čast-nikarski pročevalec in pravi dalje:
—	Najboljšo hrano sem okusil v Častniški kuhinji druge srbske ai-made v DragOmaneih. To je bilo en mesec predno so Nemci pričeli svojo ofenzivo proti Srbiji. Tedaj se je mogla dobiti hrana po vseh vaseh od kmetov.
Najboljši kruh v Macedoniji ji t bil francoski kruh, katerega sc pekli blizu Soluna in je bil star že tri tedne. Prevažali so ga na fronto v vrečah, pogosto pa tudi kakor pri nas — premosr. Kruh je pečen v hlebcih, ki so visoki po štiri palce, skorja je zelo tr da in jo more človek jesti le tedaj ako je zelo lačen. Skorja ima "v prvi vrsti namen obvarovati sredico, da se ne pokvari. Pogosto krat sem jedel tak kruh, da je bil star po dva do tri tedne.
Hrana pri častniški mizi je bila izvanredno dobra. Morebiti je bilo malo preveč zelenjave in rdeče paprike. Reoi se pa mora, da srbski kuharji nadkriljujejo francoske. Čudil sem se raznovrstnosti jedil; toda pozneje se mi je povedalo, da je to pripisovati izurjenosti srbskih kuharjev, ki znajc napraviti iz malega veliko in več stvari iz ene tvarine.
Ko sem bil z nekim angleškim transportnim oddelkom, ki je bil prideljen srbski armadi, so imeli nekega srbskega kuharja, da je angleški kuhar mogel voziti avto mobi.l Dan potem, ko je prišel srbski kuhar, je bil za kosilo odločen kos mesa, ki je bil pripravljen za steak. Ko je poveljujoči častnik pri obedu pogledal na meso. je vprašal kuharja:
—	Kaj ste naredili z mesom?
—	Danes je srbsko kosilo, — je rekel kuhar, — prišlo pa bo več. N
Meso je pa bilo okusno. Nato so postavili na mizo zopet meso. pa imelo je popolnoma drugačen okus in bHo je boljše. Še le potem je bil serviran steak.
Angleži so se čudili, kako je mogel srbski kuhar iz enega kosa mesa naipraiviti tri različne jedi. Še bolj pa so se čudili naslednji dan, ko je Iz ene viiste mesa napravil celo itiri jedi.
Pojasaailo rojakom,
Nahajamo se v novem in težavnem položaju ter marsikdo potrebuje informacije in pojasnila. Mnogo jih je, ki radovoljno izpolnjujejo postave in žeiijo kaj storiti za Ameriko, toda ne vedo, kaj se od njih zahteva. Rojaki potrebujejo proftekcije, pomoči, pojasnil m informacij.
Ako kdo ni na jasnem zaradi državljanstva, ' registracije itd., naj nam piše in mu bomo odgovorili Odgovarjali ne bomo v pismih, temveč v Msta pod naslovom "Listnica im^An''
vihte.
Že dolgo je znano, da se gotova živila kot mleko, meso, divjačina in juha neposredno po nevihti so-razmern hitrejše razkrajajo kot pri normalni temperaturi in celo vspričo sorazmerno hude vročine Neposredno po nevihti pomolženc mleko ali mleko, ki je bil presenečeno na transportu od nevihte, pride na določeno mesto vedno nekoliko skvarjeno, je kislo ali tako kiselkasto, da je razkrojitev le še vprašanje najkrajšega časa.
Dosedaj se je hotelo najti vzrok tej prikazni v uplivu elektricitete. predvsem pa v uplivu ozona, to je neke sestavine kisika. Sedaj pa je vprizoril francoski učenjak Trillat s Pasteur-jevega zavoda v Parizu
Napredovanje brezžičnega ■ telefona.
Brezžični telefon, katerega so dolgo časa smatrali le kot zanimiv eksperiment, stopa, kot vse kaže. iz tega štadija v stadij praktične uporabe. V Ameriki se je od nekdaj posvečalo posebno pozornost tej panogi prenašanja glasov po zraku in v zadnjem času so se u-spehi na tem polju tako pomnožili, da jim je pripisovati resen pomen. Posebno se skuša posvečati dale-kosežnost in sigurnost obrata brezžičnega telefona. Med New Yor-kom in Philadelphijo se baje že namerava otvoriti redno brezžično telefonsko službo, pri čemur se bo uporabilo neko iznajdbo Marconi-jeve družbe. Neki drugi ameriški iznajditelj je izumil naprave na
obširna raziskavanja na tem polj | ladjah, ki omogočil jejo brezžične
in potom teh se je razdejalo vse stare domneve ter prišlo na sletl zanimivi novi pojasnitvi. — Ze v enem svojih prejšnjih del je bi učenjak v stanu dokazati, da zadostuje že malenkostna množina gnilobnih plinov, <la se sorazmerno močno pospeši razkrojilni proces mleka. Znano je, da pospešujejo elektrČni udarci neviht razvoj plinov, nahajajočih se v zemlji in predmetih. To pojasnjuje tudi. da je neposredno po nevihti močnejše občutiti vse duhove kot pa preje. Vsled tega se je lahko domnevalo, da sto ji tako pospešeno uhajanje plinov v ozki zvezi s pospešenim razkroj evalnim procesom mleka in drugih živil. Da prouči vrednost te hipoteze, je vprizoril profesor praktične tozadevne poskuse. Primerjal je vspričo različnih okoliščin razkrojevalni proces mleka s tem, da je na istem mestu in pod enakimi razmerami izpostavljal enako staro mleko upli-votm gnilobnih plinov ob mirnem vremenu in neposredno po nevihti S tem se je moglo dokazati stil. med hitrostjo razkrojevalnega procesa in atmosferieno depresijo. — Izpremembe, katere je opaziti takoj po nevihtah pri d----organskih snoveh kot mesu in gotovih tekočinah, je lahko brez težave pojasniti na isti način.
Norveški raziskovalec Karol Lumholtz. ki deluje sedaj na o-toku Borneo, je poslal pred nekaj časa nova poročila. Vprizoril je važno in uspešno vožnjo po reki Kantingan navzgor. Ta reka se izliva zaT»adno od Bandjermansin v morje. Raziskovalcu je dala vlada na razpolago majhen parnik, ki je izvrstno služil namenu. Raziskovalec sicer ni mogel raziskati vrhnjega teka reke, a je prišel precej visoko navzgor.
Pri tem se je izkazalo, da tvori cela okolica Kantingan reke bogato polje v narodopisnem oziru. — Prebivalstvo obstaja povečini iz Dajakov, ki sicer ne govore malajski, a se nahajajo že tako dolgo pod malajskim uplivom, da so navidez igubili vse svoje prvotne o-bičaje in navade. Kantingan Da-jaki so zanimiv narod posebno ra-ditega, ker so najbolj umetniško nadarjeno pleme med vsemi prvotnimi prebivalci otoka Borneo. Te toviranja, s katerimi si pokrivajo prsa in roke, kažejo lep okus. — Raziskovalec je bil priča pogrebne slovesnosti, pri kateri ga je prav posebno presenetila lepota krste glede oblike, tvarine in o-krašenja. Materijal je bil krasen, kot kreda bel les in na tem lesu so bile naslikane velike in lepe pragozdne cvetlice. Umetniška dovršenost je bila pri tem tako velika, da je človek komaj vrjel svo jim očem in celotni utis je spominjal na francoske gobeline. L um hoHsu se je posrečilo kfcakniti u-tvaritelja tega umotvora. Bili sc štirje mladi možje, ki so rzgotovili krsto v ne več kot dveh dnevih bi konečno so se dali pregovoriti, da napravijo drugo »lično za Lom-hoHfcza. Tri tedne pozneje je vzel naročeno krsto s seboj na potovanje po reki navzdol in upa, da jo pripelje srečno z drugimi narodopisnimi zbirkami vred v Kristi-
telefonsko zvezo z drugimi ladjami na razdajo 210 kilometrov. Na morju je to seveda le majhna razdalja, a čc >e ima enkrat uspešne in zanesljive naprave, je kaj lahko zvišati delokrog s popravo in izboljšanjem strojev.
"National Signaling Co." v Brooklynu, ki zasleduje isti cilj. izrablja v ta namen izume iznajdi-tel j a Fessendes, zilanega strokovnjaka na polju brezžične telegrafi-je. Tej družbi se je prav posebno posrečilo ustanoviti zveze med od-pošiljalno postajo in posredovalnim uradom, tako da ie mogoče izvesti pogovor z vsakega poljubnega mesta. Za uvedbo javne brezžične telefonske službe je to pogoj, katerega je treba na vsak način izpolniti. Vsled tega zaslužijo ti poskusi posebno pozornost. Na razdaljo 160 kilometrov Brooklyn-New London se je doseglo že precej zadovoljive uspehe. Konečno je stopila na plan tudi staro-znana "Western Electric Co." in sicer z novimi aparati.
Od sedanjih poskusov pa do u-stanovljenega. rednega prometa je seveda še velik korak, vendar pa je pričakovati, da ne leži uresničenje tega v tako daljni bodočnosti in to radi številnih, mnogoobe-tajoeih iznajdb nanjnovejšega časa. —
VABILO
na izlet, kateresra priredi društvo sv. Cirila in Metoda, št. 16 J. S. K. J., Johnstown, Pa., v Morel-ville na Slovenski zemlji v nedeljo 3. junija.
Vljudno vabimo vsa bratska društva kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da nas posetijo na goriomenjeni dan. Za dobro postrežbo bode preskrbljeno.
Opomba. — Na redno seji dne 20. maja je društvo sklenilo, da prispevajo člani, ki se ne uldeležijo izleta v društveno blagajno $1.25. Toraj, vsi na plan!
Pozdrav vsem članom in članicam.
Gregor Hreščak, tajnik.
Tvoj pogled. -
SnoČi je pravil oblaček, ki mimo tebe je šel, da si se na nagelj ozrla, ki v oknu je tvojem zvenel.
In nagelj je vzcvetel nanovo in rastel veselo bo spet, veselo bo kelih odpiral — od tvojih pogledov vnet.
Kje je raziskovalec?
.v. Jšiteia



TV? ?

"4V .
5 ž %
GliAS NAHODA, 31. MAJA 1917
Imenik uradnikov
krajevnih društev Jugoslovanske Katoliške Jednote v Zed. državah ameriških.
Društvo «v. Cirile in Metoda iter, t v Ely, Minn.
Predsednik: Jos. J. PrtfelJ; tajnik: Jos. A. Mertel, Box 278; blagajnik: MstevŠ Zgooc. Vsi v Ely, Minn.
DrnStTo sboraje vaško Četrto nedeljo v mesecu t Jo*. Skala dvorani točno ob dveh popoldan.
Društva S?. Srca Jona itev. Z. * Ely,
Predsednik: John Hutar, Box 900; tajnik: Anton Poljano. Box A. F. ; bla-fojnik: Anton (iolobič. Vsi v Ely, Minn.
DruStvo zbornje vsako 4. nedeljo v nieMH-o v Jo«. Skalovl dvorani.
Društvo Sv. Barbaro itev. S, v La Salle,
m.
Predsednik: Jo«. Brgač. 4.TT Crosee Rt; tajnik: Joseph Spellč, 23 St. Vincent Ave.; blagajnik : Math.^Knmp, 1026 First St.. Vsi v La Salle, tli.
DraStvo tboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani gospoda Math Komps. 1026 First St.
Predsednik: Frank Starman, Bur dine. Pa.; tajnik: John Demshar, box 237, Burdine, Pa.; blagajnik Luka
Iiernovdek, Morgan, Pa.
DraMvs Sv. Barbare&tev. 5. v Soudan.
Predsednik: Jos. Oblak, Box 11G2 Soudan. Minn.; tajnik: John Drago-van, B<»* tMi.1. Soudan. Minn.; blagajnik: Anton Gornik, Box 1565 Tower, Minn.
Draftvo zboruje vsako Četrto ned 1J© v mesecu v cerkveni kapeli v To-
itev. 6, v
Drattr« Marije
O.
Predsedulk : Ludovlk IVtkovšek. 1651
E. 3l*t St.; tajnik: (ieorge Petkovsek. 1606 E. 29th St.; blagajnik: John Dougan, 1674 E. Ul*t St. Vsi v lx>raln,
Ohio.
Druitvo zt«oruje vsako tretjo nedeljo V mesecu v g. A. VIrantovl dvorani.
Društva Sv. Cirila in Metoda itev. ».
v Calumet riirh.
Predsednik: Frank Sedlar, 330 0> ee»-!a St.. St. f-annum. Mich.: tajnik: John 1>. Zuni< h, 40WH E. <*one St.. Ca-I timet, Mich.; blagajnik: Joseph S. Stukei, aos — Hth St., Calumet, Mich.
liruštvo zimruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani «v. Jožefa, Calnmet, Mi«-h.
Draštvo Sv. Štefans Mev. 11. v Omaha,
Predsednik: John L'neb, 1450 So 19 St.; tajnik in tsstopnik: Mihael Mravenec, 1454 S«k 17. St.; blagajnik: Joseph Cepuran 142:1 So. 12 St.
IlraStvo zboruje vsako drugo nedeljo v šoli 14 Pine St.
12. v Pitts-
DrwUvo Sv. Joiefa Mev.
burghu. Pa.
Pre«lMetliiik: Frank A1U*. 4903 Kin-coid St., K. E. Pittsburgh, Pa.; tajnik: John Siinon<"it\ 1132 Kahyan St., N. S. Pittsburgh. Pa. blagajnik : Nik. Povile. C.rsib St. 1 Nurnrey Hiti, N. s. Pittsburgh. Fa.
DruSvo zboruje vsako drugo nedeljo v meaeeu v rostorfh K. S. doma itev. 57 Buttler St.. Pittsburgh. Pa.
DraMvs Sv. Alojzija Mev. IS, v Bag gntey. Pa.
Predsednik: Franc Kolenc, box 42, Whitney, Pa.; tajnik: Frank Jordan, box 156. Holstetter. Pa.; blagajnik: Antoo Kak. box 53, Ilolstetter, Pa.
DraAtvo zboruje vsako tretjo nede ljo v mesecu ob 2. uri popoldne v dvorani Anton Ms user ns Holstetter. Pena.
DraMvo Sv. Joiefa Mev. 14. Crockett,
CaL
Predxednik: Joflsf Clemens, P. O. j* £22; tajnik: Mihael Nemanicb. P.
Box 157; blagajnik. Anton Berna-rti. Vsi v Cradnt, Cal. Draštvo stsirujr vsako tretjo nedeljo popoldne v Mihael Nemanicb etanova-aja
v. Petra la Pavla Mev. IS, v Pueblo, Cofe.
Predsednk: Frank Brajda, 703 Metat; tajn'k: Frank Janesh, 1212 Bobni l blagajnik: John Zupancich, 2710 Evans Ave. Vsi v Pueblo, Cola Drufttvo zboruje v Kotžovi dvorani 223 E Norther sjutrsj ob 8. nrl. zvečer ob 7.30.
Društvo Sv. Cirila la Metoda Met. 1«, o Johnstown, Pa.
Predsednik: Ivan TegelJ. 1115 Vir Ave.; tajnik: Cregor HrešČak. • 8th Avenue; blagajnik: Frank lshO. 287 Copper Ave. Vol v John otsorn. Pa.
Društvo sboraje vsako tretjo U© v svoji lastni dvorani 725 Braddley šllev. Johnstown. Pa
ljo v mesecu v Slovenskem Domu ob Društvo Sr Ivana Krstnika štev. 37
tO. url dopoldns.
Društvo Sv. Alojzija štev. IS t
Predsednik: John Bučar, 1G58 E. 33nI St.; tajnik : John Kumše, 1735 E. 33 rd S L; blagajnik John Zore, 1655 E. 31st St. VsJ v Lorain, Ohio.
DraStvo Sboraje vsako tretjo -nedeljo v mesecu ob L url popoMaa v X3. A-Virantovlh prostorih, 1700 M cor. Globe.	** ^
Društvo Sv. Joiefa štev. M, v Gilbert,
Predsednik: Frank Zvone, box 537; tajnk: Joe Novak, bor 611; blagajnik: Anton I pevec, box 721. Vsi v Gilbert, Minn.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Anton Idiharjevl dvorani.
Društvo Sv. Joiefa štev. 21, v Dover. Cofe,
Predsednik: Anton Marinšek, 4822
Washington St. f/tojHik: fitmis-AndOl-šek. 5173 Clark son St.: blaftajnil^ John Cesar, 5115 Emerson St.; zastopnik: Frank Smole, 4C83 Franklin St. Vsi v I »en ver, Colo.
Društvo zboruje vsacega 16. v Matt Sudarjevl dvorani na 4600 Humboldt St., Denver, Colo.
Društvo Sv. Jurija štev. 22 v South Chicago, DL
Predsednik: Marko Hrvat, 9033 Green bay Ave.; tajnik : Anthony Motz, 9041 Ave. M; blagajnik: Nikola Ja kovač. 9621 Ave. M. Vsi v So. Chica-go. 111.
Društvo zbornje vsako tretjo soboto v Medosh Hali, 9485 Ewing Ave. ob 8. uri zvečer.
Društvo Sv. Ime Jezus štev. 25, Eve let h, Minn.
Predsednik: John Nemgar, 120 Jones St.; tajnik: Louis Govže, 613 Adams Ave.; blagajnik: Louis Kotnik, 201 B Ave. Vsi v Eveleth, Minn.
Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v basementu eerkve Sv. Družine.
Društvo Sv. Štefana itev. 24, v Pittsburgh a, Pa.
Predsednik: Martin Antloga, 249 --57 Buttler St.; tajnik Josef Pogačnik. 5307 Buttler St.; blagajnik: Ivan Va-roga, 5126 Natrona Alley. Vsi v Pittsburgh. Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan v Kranj-sko-Slovenskein Doma, 57 Buttler Si
Društvo Sv. Mihaela Arhangdja Mev. 27, Diamond ville, Wye.
Predsednik: John Štremfelj, Dia-moodvllle, Wyo.; tajnik: Anton Koren. I o i 94 Frontier, Wyo.; blagajnik: Anton Tratnik, t>ox 36 Frontier, Wye Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu oh 3. url popoldan v društveni dvorani v Diamond vi I le, Wyo.
Društvo Marija Danica štev. 28. Sub let. Wyo.
Predsednik: Frank Žunter, box 93; tajnik: John Tostoveršnlk, box 111; blagajnik : May Robnik, box 93. Vsi v Sublet. Wyo.
DraMvo zboruje vsako tretjo nede ljo v mesecu v Frank Cirej dvorani.
Društvo Sv. Joiefa štev. 29, Imperial. Pa.
Predsednik: Joseph Sostarfilč, box 94; tajnik: Alois Tolar, box 242; blagajnik : John Virant, box 312. Vsi v Imperial. Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v svoji dvorani v Imperial. Pa.
Društvo Sv. Joiefa Štev. 30, Chisbolm Minn.
Predsednik: L*tmuth Jobn; tajnik: Jacob PetricL; blagajnik: Karol Zgonc Vsi v Chlsholm. Minn.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu popoldan v Lovrenc Ko-vach dvoranL
Društvo Sv. Alojzija Štev. 31, Brad dock. Pa.
Predsednik: Jernej Suša. 1400 East Wolf Ave.. Braddock, Pa.; tajnik Martin Hudale. 1615 Ridge Ave., N. Brad-o,s-k. Pa.: blagajnik: Anton Nemanicb, 1556 Oak Ave., Braddock, Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nede ljo v mesecu v Rubenstajnovi dvorani na 11 cesti vogal Washington Ave.
Društvo Marija Zvezda Mev. 32, Black Diamond. Wash.
Predsednik: Alois Krnc, P. O. box 152; tajnik: G. J. Porento, P. O. box 176; blagajnik: John Juvan, P. O. box 153. Vsi v Black Diamond, Wash.
Društvo zboruje vsako tretjo nede ljo v mesecu predpoldan ob deveti url v Gregor J. Porentovlh prostorih.
Društva Sv.
n v
Društvs Sv.
Itev. S3, Trestle.
Pa.
Jakob Blatnik, Corrln •princa, Moot ; tajnik: John Mlko-*»«••» iVurvta ftnrinaa M na t.: hlsesV «4k;. John MikoUrh, Corvin Bprlngsf,
Predsednik: Anton Eržen, RD 1, box 100 b; Turtle Creek, Pa,; tajnik: Fr Schifrar, RD. 1. box 76s, Turtle Creek, Ps.; blsgsjnlk: John Šlfrar, RD. 1, box 107. Turtle Creek, Pa.; zastopnik: box 107, Turtle Creek, Pa.
Društvo sboraje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slovenski, d v ©i Turtle, Pa.	; i
, . , Hf *
Društvo Sv.
v Clevelanau, O.
Predsednik: Anton BranlselJ, 104S E. 61 s t St; tajnik: Debeve Jakob, 1023
E. 61st St.; blagajnik: PekolJ John, 6011 Bonna Ave., N. E. Vsi v Cleveland, O.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldan v Ivan Grdina dvorani, 6021 St. Clair Ave., NE.
Društvo Sokol štev. 38. v Pueblo. Cela.
Predsednik: Anton Težak, 1632 Ar-man Ave.; tajnik: Anton Kochevar, 1206 Berwind Are.; blaganik: Joe Cu-
lig, 1219 So. Santa Fe Ave. Vsi v Pueb lo, Colo.
Društvo zbornje vsako drago nedeljo vsakega meseca v dvorani druStva sv. Joiefa.
Društvo Sv. Barbare štor. 3». v Roslyn,
Wash.
Predsednik: Valentin Bruketa, P. O.; tajnik: Anton Čop. Box 440; blagajnik: Mile Baričevič, P. O. Vsi v Roslyn, Wash.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Drug Store v Roslyn, Wash.
Mev. 54, v Hib
Društvo Sv. Mihaela štev. 40. v Cla-ridge, Pa.
Pr«lsednik: Anton Jerina, box 204; tajnik: Anton Kosoglav, box 144; blagajnik : Anton Seinrov, box 284. Vsi v Claridge. Pa.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldan v Slovenskem Narodnem Domu.
Društvo Sv. Joiefa štev. 41, v East Palestine, O.
Predsednik: Anton Jurjavčič, box 351: tajnik: Valentin Dajrarin, 674 E. Main St.; blagajnik: John Bradeško, 674 E. Main S. Vsi v East Palestine, O.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan pri sobratu Frank JurjavCiču.
Draštvo Marija Pomagaj štev. 42, v Pueblo, Cofe.
Predsednik: Anton Kralič, 402 E. Mesa Ave.; tajnik: Primož Knafe'e. 1102 Bohimen Ave.; blagajnik: John Erjavec, 1102 Bohimen Ave. Vsi v Pueblo, Colo.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo
v mesecu ob % deveti url zvečer.
Društvo Sv. Alojzija štev. 43. v East Helena, Minit.
Predsednik: Frank Rus, box 27;
tajnik: Frank Per. ich, box 143; blaicajnik: Anton Smole. Vsi v East Helena, Mont.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Fraternal Hall, ob 7. uri zvečer.
Društvo St. Martina štev. 44, v Bar-berton, O.
Predsednik: John Cimperman, P. O. box 431; tajnik: Math. Kramar, box 22:1; blagajnik: Frank Bartoncel, 147 Center St. Vsi v Bareerton, Ohio.
Društvo zboruje vsako drago nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v dvorani U. I>ormiš, 236 Balivar Road.
Društvo Sv. Joiefa štev. 45. v Indiana-I polls, Ind.
Predsednik: Anton Gerbsis, 905 Ketchem St.; tajnik: Louis itudman. Holmes Ave.; blagajnik : Josef Gačnlk. 701 Holmes Ave. Vsi v Indianapolis, Ind.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani sobrata Jožef
GaCnik, 903 Ketchem St. ob 1. uri po-poldan.
Društvo Sv. Barbare štev. 47, v Aspen. Cofe.
Predsednik: Josip Škufca, box 211; tajnik: Louis Zelnik, box 249; blagajnik: John Loušin, box 252. Vsi v Aspen, Colo.
Društvo zboruje vsak tretji ponedeljek v mesecu na 820 East Coper Street.
Društvo Vitezi sv. Jurija štev. 49, Kan will City, Kaos.
Predsednik: John Hu tujec, oVj Barnett Ave.; tajnik: George Bajuk, 527 Sandusky Ave.; blagajnik: Peter Špehar, 422 N. 4th St. Vsi v Kansas City, Kansas.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob tretji uri popoldne v "erkvenl dvorani na 515 Ohio Ave.
Društvo Sv. Petra itev. M, v Brookly-nu, New Yet*.
Predsednik: Gabriel Tassotti, 423 Throop Ave.; tajnik: F. J. Tassotti,
130 Scholes SL; blagajnik: F. J. Tassotti, 130 Scholes St Vsi v Brooklyn,
N. Y.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Klueg's Hubertu« Jaeger Hall, 211 Montrose Ave., Brooklyn, N. T.
Društvo Sv.
Predsednik: Anton Kromar, 302 — 3rd Ave.; tajnik: Joseph Smolz, box 374; blagajnik: John Povsche, box 437. Vsi v Hibblng, Minn.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 popoldan v Max Roga lakes! dvorani.
Društvo Sv. Boka štev. 55, ,v Union-town, Pa.
Predsednik: Martin Prah, box 87; tajnik: Joseph Kramar, box 43; blagajnik: Urban Rupar, box 128. Vsi v Lemont Furnace, Pa.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v slovenski cerkvi St. Mary's R. C. v Uniontown, Pa.
Društvo Sv. Alojzija štev. 57, v Export, Pa.
Predsednik; Josip Pavletič, Box 164; tajnik: Louis Supancich, Box 136; blagajnik: Frank Nagoda, Box 192. Vsi v Export, Pa.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu točno ob 2. uri popoldne v Red Eagles dvoranL
Društvo Sv. Štefana štev. 58. Bear Creek. Mont.
Predsednik: Frank Henikman, box 207; tajnik: Peter Kuchar, box 209; blagajnik: Louis Ambrozich. Vsi v Bear Creek, Mont.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Chesarek dvorani ob 2. url popoldne.
Društvo Sv. Barbare štev. 60, v Chisbolm, Minn.
Predsednik: Anton Panjan, 98 Long-year I.ake R'd.; tajnik: Martin Go-vednik, P. O. Box 307; blagajnik: Ant. Poderzaj, Box 372. Vsi v Chisbolm, Minn.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri do|>o]^ne v Steve Praprotnik dvorani v Chisholm. Minn.
Društvo Sv. Jurija štev. 61 v ib^mf, Pa.
Predsednik: John Simec, 131 Little Garden Alley; tajnik: Fr. špehar, 381 N. River St.; blagajnik: Anton Križe, 327 Haruid St.
Društvo zboruje vsako drugo sredo v mesecu v Clinton Hall, cor. Front A Washington Sts.
Društvo Sv. Florijana štev. 64, v So. Range, Mich.
Predsednik: Paul Lukanlch, South Range, Mich.; tajnik Peter Klobučar, box 32, Baltic, Mieta.; blagajnik: Nick Kroll, Baltic, Mich.
Društvo zboruje vsako drugo nede-ljo V mesecu ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani.
Društvo Sv, Petra in Pavla štev. 66. v Joliet, HL
Predsednik: Anton Kosiček, 1121 Oakland Ave.; tajnik: Anton Barbich, 1609 N. Broadway; blagajnik Mihael 1609 N. Broadway; blagajnik: John Papich, 1607 Broadway. Vsi v Joliet, 111.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldan v stari šoli sv. Jožefa.
Društvo Isus Prijatelj Malenih štev. 68 v Monessen, Pa.
Predsednik: Nikola Vincetich, 1236 Morgan Ave.; tajnik: Michael Mahov-lich, box 178; blagajnik: Ladislav Vrbanič, box 23 People National Bank. Vsi v Monessen, Pa.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu točno ob 2. uri popoldan v dvorani Mije GašpiČa v Wiretonu, (In Moneosenu), Pa.
i Društvo Sv. Petra štev. 69 v Thomas,
W. Va.
Predsednik: John Zadnik, box 422; tajnik: John Lochiner, box 215; blagajnik: John Urbas, box 292. Vsi v Thomas, W. Va.
Društvo zboruje vsako drago nedeljo v mesecu v Mike Buličevi dvorani v Thomas, W. Va.
Društva Zven štev. 70, v Chleagu, HL
Predsednik: Frank Retel, 1827 W. 22nd SL; tajnik: Joseph Bevčič, 2270 Blue Island Ave.; blagajnik: John Zvezich, 2226 Blue Island Ave. Vsi v Chicago, I1L
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu na Lincoln in 22nd Place.
Društva Sv. Janeza Krstnika štev. 7L v Collinwood. O.
Predsednik: Luka Trček, 15621 Holmes Ave.; tajnik: John Malovrh, 16215 Hartmar Ave.; blagajnik: Karol Kral, 705 E. 156th SL Vsi v Collinwood, O.
Društvo zboruje vsako drago nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne.
Društvo Sv. Petra in Pavla itev. 51, v Manj, Utah.
Predsednik: Louis Zaloinik, box 33; tajnik: Josip Kastelic, R. F. D.
No. 7, Box 2 G; blagajnik: Math. Sho-ber, 118 So. Stote St Vsi v Murray, Utah.
Društvo zboruje vsaki drugI torek v mesecu v Foresters HalL
Draštvo Sv. Joiefa Mev. 52,
Predsednik: John Kastelic, b<K 56, Mineral, Kana; tajnik:,Frank Au-frustin, box 360, W. .Mineral, Ksns.;
Peter Bends, box 328, W.
Box 125; tajnik: Anton Kos, R. F. D. L Box 125; blagajnik: Florjan Anses, R. F. D. 1, Box 87. Val v Greensburg, Pen na.
Društvo sboraje vsako tretjo aed»
ljo v mesecu pri sobratu Anton Koss, 3 Keystone Ave., Greensburg, Pa.
DraMvo Sv. Alojzija itev 78, v
Predsednik: .Frank Usnik, R. F. D. No. 1,; tajnik: John F. Mautz, 229 W. 11 th St.; blagajnik: Louis Costello, Vsi v Salida, Cofe.
Društvo sboraje prvo nedeljo po 10. vsakega meseca v društveni dvorani Sv. Alojzija štev. 78.
Društva Sv. Barbara itev. 7», v Hell-wood, Pa.
Predsednik: Matija Rus, box 85; tajnik: Louis Kitt, bor 85; blagajnik^ Frank Ložar, box 68. Vsi v Heilwood, Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v prostorih Louis Kitt.
Društvo Sv. Jerneja Mev. 81, v
Predsednik: Frank Praprotnik, 21 Fast Ave.; tajnik: Martin Jurkas, 515 Aurora Ave.; blagajnik: Frank Lokar, 615 Aurora Ave. Vsi v Aurora, I1L
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v svoji lastni dvoranL
Društvo Sv. Janeza Krstnika Mer. 82, v Sheboygan. Wis.
Predsednik: Mike Skok. 223 N. 8th St.; Lajnik: Anton lic, 708 Georgia Ave.; blagajnik: Anton Borsec, 823 Penna Ave. Vsi v Sheboygan, Wis.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Slovenske cerkve.
Društvo Sv. Martina štev. S3, v Superior, Wye.
Predsednik: Anton Petrovič, box 164 Superior, Wyo.; tajnik: Louis Jerosha, box 141, Superior, Wyo.; blagajnik: Frank Krashovich, box 552 South Superior, Wyo.
Društvo sboraje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v dvorani sobrata Krashovich.
Društvo Sv. Andreja Mev. 84, v Trinidad, Cofe.
Predsednik: Frank Tomaž in, Bowen, Colo.; tajnik: Matt Karcich, 1008 Lincoln Ave., Trinidad, Colo.; blagajnik: Anon Bratovich, 322 W. Main St., Trinidad, Colo.
Društvo zboruje vsake tri mesece In sicer prvo nedeljo v mesecu na 328 W. Main SL, Trinidad, Wyo.
Društvo Sv. Joiefa itev. 88 v Anrori, Minn.
PreUsednik: John Rožanc, box 148; tajnik: Frank Šušteršič, box 236; blagajnik: Mat. Levstik, box 12L Vsi v Aurora, Minn.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu po 20. v Slovenski društveni dvoranL
Društva Sv. Joiefa Štev. 88 v Medvale, Utah.
Predsednik: John Vldic, box 312; tajnik: Peter Blatnick, box 286; blaganik: Danijel Radovič, box 43. Vsi v Midvale, Utah.
Društvo zboruje vsakega 11. dno v mesecu v Radovičevi dvorani ob 7. uri zvečer.
Društvo Sv, Alojzija itev. 87, v St. Louis, Ms.
Predsednik: Louis Praprotnik, 3632 Tholazan Ave.; tajnik: Frank Lubič, 4212 Sarpy Ave.; blagajnik: Robert KunsteL 8405 Hall's Ferry Road. Vsi v SL Louis, Mo.
Društvo zboruje vsako drago nedeljo v mesecu na 3107 So. 7th SL
Društvo Sv. Mihaela itev. 88 v
Društvo Sv. Barbare štev. 72, Taylor, _	Wash.
Predsednik: Ciril Ermenc; tajnik: Joseph Penoza, box 121; blagajnik: Joseph Penoza. Vsi v Taylor, Wash.
Oraštvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu točno ob dragi uri popoldne v Union dvorani v Taylor, Wash.
Društvo Sv. Janeza Krstnika Mev. 75, v Cannonsburg, Pa.
Prdsednlk: Joseph Mravinc, R. D. 1, Box 27; Washington, Pa.; tajnik: John Koprlvšek, Box 214, Meadow Lands, Pa.; blagajnik: Andrew Milavec, Box 3L Meadow lauds, Pa.
Društvo sboraje vsako tretjo nede-
Meadow

■p
Box 204; blagajnik: Anton Vehar, Box 246, Moon Run, Pa.
Društvo sboraje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Barbare.
Beije
itev.
Predsednik: John Starvasnik, box 128; tanik: Geo. Zobetz, box 22; blagajnik: Jakob Petek, box 7. Vsi v Klein, MonL
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo ob dveh popoldan na Bilings Rd. v Jack Runtich dvoram.
Društvs Sv. Joiefa Štev. 88, v Gevan-
da, N. Y. Predsednik: Jernej Slmnovec, box 979; tajnik: Kari Strniška, 114 Miller SL; blaganik Sladič Rafael, 28 Broadway SL Vsi v Gowanda, N. T.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v Shack HalL 14 Jamestown St v .Gowanda, N. X.
Društva "OreT Mev. 96, v New Toricn.
N. T.
Predsednik: Petek Peter, 308 E. 6th St, New York, N. Y.; tajnik Valentin Orehek, 183 Monje^ St, Brooklyn, N. Y.; blagajnik: John Peterka, 525 E. 135th St., New York, N. Y.
Društvo zboruje vsako tretjo soboto v mesecu pri gostilničarju Georg Koenigu. VSI E. 4th St New York. N. Y.
Društvo Vitezi Sv.
itev. 92. v
Draštvo
199, v Menonghan. W. Va.
Predsednik: Anton Sankovič, bo\ 113; tajnik: John Simčič, box 113; blagajnik: Matija TurkoviČ, 112 Aley St. Vsi v Monongah, W. Va.
Društvo zboruje vsako drago nedeljo v mesecu pri sobratu Mat TurkoviČ 112 Alley St v Monongah, W. Vs.
Društva Sv. Feliksa itev. 191, v Wal oenburg. Cofe.
Predsednik: Lorenc Kopušin, box 398, Walsenburg, Colo.; tajnik: Fraak Fink, box 14, Ravenuroad, Colo.; blagajnik: John Sušman, box 159, Farr,
Colo.
Društvo zboruje vsako tretjo nede ljo v mesecu pri sobratu Lorenc Kapu-šln, 7th St, Walsenburg, Colo, ob L uri popoldne.
Društvo Sv. Marije Vnebovzetje itev. 193, v Collinswood, O.
Predsednica: Neža Črne, 986 Ivan hoe R'd; tajnica: Ivana Wrankar, 14904 Silvia Ave.; blagajnlca: Jobana Ferjančič, 986 Ivanhoe R'd. Vsi v Collinwood, Ohio.
Društvo zboruje vsako tretjo nede ljo v mesecu v cerkveni dvoranL
Društvo Jugoslovan štev. 194 v Chicago, DL
Predsednik: Mirko Cigonich, 2321 S. Avers Ave.; tajnik: Joe Blich, 1942 W. 22nd St.; blagajnik: Mike Arčon, 1753 W. 21st PL Vsi v Chicago, I1L
Društvo zboruje vsako četrto nede ljo v mesecu ob 2. uri popoldan v Na-rodnoj dvoranL Racine in 18 SL
Društvo Sv. Martina štev. 195, v Butte. Moot.
Predsednik: John Deslič, 225 So. Gaylord St.; tajnik: John Zupan, 142 Chary St; blagajnik: Martin Evatz, 1259 Talbot Ave. Vsi v Butte, Mont
Društvo zboruje vsako prvo in drugo premembno nedeljo ob 8. uri zvečer na K. A. Hali, 436 Kemper Ave.
Društvo Sv. Janeza Krstnika štev. 196 v Davis, W. Va.
Predsednik: Leopold Jeran, box 72; tajnik: John Mramor, box 517; blagajnik: Andrej Uičič, box 207. Vsi v Davis, W. Va.
Društvo zboruje vsako tretjo nede ljo v mesecu ob 2. popoldan v prostorih John Bogd&novič.
Društvo Dnlnthskl •Slovani' itev. 197 v Duluth, Minn.
Predsednik: Josip Scharabon, 4th Ave. & 4th St., Duluth, Minn.; tajnik: John Movern, 624 — 2nd Ave. N.; blagajnik : Frank Blatnik, New Duluth, Minn.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v John Movern-a stanovanju 483 Mesaba Ave.
Društvo Sv. Antona štev. 198, v Youngstown, Ohio.
Predsednik: Frank Turšič, 532 Tyn-dale Ave., Youngstown, O.; tajnik: Anton Nagode, box 454 Struthers, O.; blagajnik: Anton Klkel, 1116 Franklin Ave., Youngstown, O.
Društvo zboruje vsako tretjo nede ljo v mesecu na 1116 Franklin Ave. Youngstown. Ohio.
Društvo Marija Trsat štev. 199, v Keewatin, Minn.
Predsednik: Anton Lunder, box 151; tajnik: John Hren, box 332; blagajnik: Frank Prilanich, box 74. Vsi v Keewatin, Minn.
Društvo zboruje vsako tretjo nede ljo v mesecu v mestni dvorani ob 2 uri popoldne.
Društvo Sv. Frančiška štev. 119, v McKinley, Miim.
Predsednik: Ivan Menert, box 14; tajnik: Frank Boje, L. box 112; blagajnik: Frank Stupica, box 5. Vsi v McKinley, Minn.
Društvo zboruje vsako tretjo nede ljo v mesecu v McKinley City Hall ob 2. url popoldne.
Društva Sv. Jurija Mev. Ill v Lead ville. Cofe.
Predsednik: Martin Blatnik, 420 Elm SL; tajnik: John Hren, 125 E. 2nd SL; blagajnik: John Hren, 125 E. 2nd St Vsi v Lead ville, Colo.
Društvo zboruje vsakega 10. v mesecu v dvorani Joe Goloba, na 107 Horizon Ave.
Društvo Janeza Krstnika itev. 112, v Kitzvilfe, Minn.
Predsednik: Jos. Tičar, box 239; tajnik: Rudolf Tičar, box 239; blagajnik: Anton Russ, box 208. Vsi v Hibbing,
Minn.
Društvo zbornje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Martin Černugel prostorih v Kitzville, Minn.
Društvo "Slovenec" Mev. 114 v By,
Društvo zboruje vsako drugo
ljo v mesecu točno ob 2. popoldne v prostorih brata Fr. Krasich.
Društvo Sv. Jurija Mev. 118 v Cake-
HL
DraMvo Sv. AleJMJa Mev. 96, v Ceae-
Predsednlk: John Kukovica, 449 — 1st St.; tajnik: John Bxesovsc, Box
Joa Dremelj, Box 275. ljo
Predsednik; Josip Konovee, 2. Caster St; tajnik: Jernej Per, 36 Danube St.; blagajnik: Alois Msrofiek, 21 Sherman St Vai v Little Falls,
N. X.
Ottr, Ore. Predndnik: Jooeph Vldic,
183; tajnik: Jooeph MU&ej, 1404 8t; blagajnik: Matija Justin, 11 k Center Sts. Vsi v Oregon City, Oregon.
Druttva Qborajo vsako tretjo nedeljo v MrLoughlln dvoranL
Predsednik: Joseph Šuštar, 503 Meadow Ave.; tajnik: Anton Oberstar, 400 Moen Ave.; blagajnik: Anton Anselc, 405 Meadow Ave. Vsi v Rockdalle, DL Društvo sboraje vsako tretjo nedeljo ▼ mesecu v Antonije Mavrlfi dvoranL
Mev. 94, v Waoke-H, HL *	-
Rcank , Nagode, 1033 , tajnik: Anton KobaL Ave.; blagajnik: Frank McAllister Ave. Val v Chicago, ni, Društvo sboraje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldan v Math Slana-tovl* dvorani, 10. cesta. North Chicago^ DL
Društvo zboruje vsako tretjo nede-Predsednik : Mihael Kakotovlch, box 56; tajnik: Stefan Jenglch, box 194; blagajnik Petar Veiks, box 86. Val v Cokedale, Colo.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani brata Štefan Jengich ob 10. uri zjutraj.
Draštvo Sv. Ana itev. 119 v Aurora. Illinois.
Predsednica: Agnes Praprotnik, 21 ,Forest Ave.; tajnica: Antonija Javor-nik, 627 Aurora Ave.; blagajnlca: Fr. Kolenc, 21 Forst Ave. Vsi v Aurora, Illinois.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo ob 2. uri popoldan v društveni dvorani sv. Jerneja.
Društvo Marija Čistega Spočetja itev. 129 v Ely, Minn.
Predsednica Francis Koščak, box 920; tajnica: Jos. J. Peshel, box 105; blnsrnjuica: Mary Jerieh, bor 8S4. v-d v Ely, Minn.
Draštvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih stare cerkve, popoldne.
Društvo Sv. Treh Kraljev, štev. 121 v Dodson, MdL
Predsednik: Frank Vodopivec, box 172, Kltzmiller, Md.; tajnik: Jernej Intihar, box 12. Dodson, Md.; blagajnik: Jernej Križaj, bor 75, v Dodson, Md.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo ob 2. uri poi>oldne v Dodson dvorani.
Društvo Sv. Frančiška štev. 122 v Homer City, Pa.
Predsednik: Frank Zetko, box 122; tajnik: Frank Omejc, box 264; blaga) nik: Frank Babich, box 221. Vsi v Homer City, Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri sobratu Frank Fe-renčak.
Društvo Sv. Alojzija, štev. 123 v Iron-ton, Minn.
Predsednik: Dragotin Burgar, Box 272; tajnik: John Merhar, Box 294; blagajnik: Anton Turk, Box 105. Vsi v [ronton, Minn.
Ta imenik uradnikov krajevnih društev je priobčen v glasilu Jednote vsak mesec enkrat. Vsa društva, oziroma njih tajniki so vljudno prošeni, nemudoma jHiročati vse nedostatke in pre-membe njih uradnikov. Imenik je priobčen kakor mi je bilo poročano. Društva. katera še niso poslala zahtevanih podatkov, naj blagovolijo to kmalu storiti.
S pozdravom, Vam ndanl
Joseph Pishler, tajnik.
Uničen opij.
Amoy, Kitajsko, 28. maja. — Tukajšnji cariniki urailniki so n-ničili oni i v vrednosti 90 tisoč dolarjev. Opij je prišel iz Jave. For-moze in IIon-Kongra.
OPOMIN.
Te m potom opominjam vse tixte rojake, katerim sem že pred desetimi leti pozneje posodil gotov denar aH pa dal blago na upanje ter se prav nič ne zmenijo na pismene opomine, da poravnajo svoj dolg v teku 60 dni. Kdor se še na ta opomin ne bo zmenil, ga bom obelodanil po vseh. slovenskih listih, da bodo ljudje vedeli, s kom imajo opraviti. Prizanesel ne bom niti znancem in ne sorodnikom. To velja onim, ki mi dolgujejo po več let in ne sedanjim mojim odjemalcem. Zapomnite si, nehva-ležneži, da. zahtevam samo svoje in nič vašega.
Anton Jerina, Box 204,	Claridge, Pa.
(3x 24&31-5&7-6)
Predsednik: Vincenc Markovich, box 593; tajnik: John B. S m reka r, box A. B.; blagajnik: Jakob Preshiren, box 286. Vsi v Ely, Minn.
Društvo sboraje vsako tretjo nede ljo v mesecu ob pol dveh popoldan v Gleasonovl dvorani na Sheridan SL Ely, Minn.
Sv. Pavla Mev. 119 v
Predsednik: Jurij Mfic, S. R. box 125; tajnik: AndreWflEfogatay, S. R-bor 12; blagajnik: Anton Primožič, S. B. box 12. Vsi v Exprot, Pa.
Društvo sboraje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenski Dvorani v White Valley, Pa.
Mav.lllv
oro


Prirejen po naklon, ki za j« rabil •tar moder menih
S O R O L,
m j« ItV«t»1 čudovito napeiniiB sa krč« v želodca ia trebuhu, bolan , Trat. naduho, glavobol, iiiabs teka, preklad v slavi. itd. itd.
Priredi ca lata kompanija ki izdeluje »lavni "Pain Espalier". staro vredno aradatvo sa vdignenjt.
Pameten človek ima vedno eno steklenico pri rokah.
25c. in COc. v vaeh lekarnah, al pa pri:
F. AD. BICTEB * CO* 74-80 WaaUngtoa SL, NEW VOBfiL
8T. 0L.4IR AVE. JEWELRY OO.
Joseph Marinčič, lastnik, SMS St Clair Ave* Cleveland. OMa.
Slovenoem In bratom Hrvatom priporočam nakup vsakovrstnih ur, verižic, priveskov, prstanov, iwSMmdta. a draSt* In Jednotlnind muki V zalogi vse kar spada v no slstntno, diamante, kukavico, budilke, Columbia gramophone, slovenske in druge plošče. Sprejemam v popravo ure vaškega lsdelks, gramophone in tistnlno In m vsako delo JornHia, Priporočam se aa obilo narod; Jaa bom vaškemu točno In pošteno postregeL Ne pocahlte svoji k svojim.
• •	•• - ■ »	;	- • • .-T/-
D	" ",v
Uradno naznanilo.
oa vojnega departraenta smo dobili sledeče obvestilo, tikajoče se registracije:
Sedem točk glede registracije:
1.	— Le en dan je določen za registracijo, namreč 5. junij 1917.
2.	— Vsak rnožki prebivalec v Združenih državah, če je državljan ali ne, ki je dopolnil svoje 21. leto ter še ni dosegel 31. rojstnega dne, se mora popisati ali registrirati na imenovani dan, 5. junija 19917. Edine izjeme pri tem so Častniki in vpisani možje **edne armade, mornarice, mornariškega zbora ter Narodnih milic in mornariške milice, dočim se nahajajo slednje v službi Združenih držav ter častniki v častniškem rezervnem zboru ter vpisani možje v vpisanem rezervnem zboru, nahajajoči se v aktivni službi.
3.	— Registracijo je razločiti od žrebanja. Imate lah ko ta ali oni vzrok za izjemo, a popisati se morate.
— Registracija je javna dolžnost. Onim, ki se ne zavedajo te javne dolžnosti, se določa v obrambnem zakonu kazen zapora in ne globe.
5.	— Oni, katerim je vsled bolezni nemogoča osebna registracija, naprosijo potom namestnika za kopijo registracijske karte pri okrajnem ali občinskem uradniku. Uradnik bo dal navodila, na kak način je treba izpolniti to karto. Karto mora nato poslati po pošti bolna oseba ali pa nje namestnik in sicer registrarju njenega volilnega okraja. Bolna oseba mora priložiti ovitek (envelope) z znamko ter naslovom na sebe samo. Ta ovitek se ji bo vrnilo s potrdilom o registraciji.
6.	— Vsaka oseba, ki misli, da bo na dan registracije odsotna od svojega volilnega okraja, naj naprosi čim hitreje mogoče za registracijsko karto pri okrajnem uradniku okraja, kjer se namerava muditj, če je pa to mesto nad 30,000 prebivalcev, pri City Clerku. Uradnik bo zapisal odgovore na karto ter jo nato izročil odsotnemu. Odsotni naj pošlje nato karto po pošti registrarju svojegr domačega volilnega okraja, da bo dospela uradniku v roke na registracijski dan.
Priloži naj se na samega sebe naslovljeni in z znamko opremljeni ovitek, da se zagotovi odsotnemu dostavlje-nje registracijskega certifikata.
7.	— Registracijski uradi bodo odprti od 7. zjutraj do 9. ure zvečer na dan registracije, dne 5. junija 1917.
"Oh", j« vzkliknila Iduna, ''rada hi, da bi bila v taboru svojega očeta."
"Kmalu bomo tam, draga go-spiea", <»d vrne knez. "Častiti dvorni maršal", je prisrtavil in se obrnil proti uradniku, "napij srečnemu sestanku te plemenite gOHpice z njenimi prijatelji!"
Vstaja Škenderbepva.
— ZGODOVINSKA POVEST. —
Angleški »pisal Benjamin Disraeli Earl of Beaeonsfield.
(Nadaljevanje). XVII.
(ilasno trobeutanje je oznanja-
XVIII.
Minuli so že trije ali štirje clne-Jvi v Justinijanovem gradu. Nicej lo, da je gospica. lduna popolno- je ves ta čas skušal prepričati ma fvobodna. Knez jo je kmalu Muno 0 njenem praznem strahu, nato v krasiu opravi povabil k po- En dan so pregledovali grad. jediui; čestital ji je, da je zopet drugega dne jo je zabaval z lo-oblekla obleko mojega spola, ako v<»n s sokofti, tretji dan jo je po-tudi ne avoje domovine. Iduna je 1>eij.j k razvalinam bližnjega sve-bila vesela in razočarana Nicej tišča in ji sredi samotnih, krasnih je bil tudi zadofvoljm. Obadva »tebiov čital svojega ljubljenega rta bida vesela in dobre volje ter Bshila
ona »e je veselo m prijazno vnel: j Rrri sel ^ ^ povrnil ^ Kro. ljala Nicej u. Gostovali so, poslu-j join Xicej je nafcl dovolj povolj_ •ah krasno godbo, se ra*govarjadi nih urokov, zakaj toliko časa ne o prestauih dogodkih ter se ncko-'pride. Negotovost je postala sča-hko pomirili glede Skendrove	Iduni tako mučna, da je na-
^	I svetovala knezu, naj brez vsake-
' V dveh aLi treh dneh bomo ^ nadaljnega odlašanja odrine-vedeli kaj več , reče Nice j. j ta. Nieeju tudi sedaj ni manjkalo "Medtem pa je za tebe počitek! mnogovrstnih verojetmih urokov neobhodno potreben. Sele sedaj ,ia & ostaneta v gradu, toda Idu-boi začela čutiti posledice napo-nRje AWtrajaU pri svojem sklepu rov, ki tu jih prestala. Ako je * y resnici, dragi Nicej", je Skemler ie v Kroji, tk> gotovo ob-	.-moja ^^ ^^ o6eta
tvojega	o tvojem be- ^lAvti 0 ujem je uko velika
mi; ako ne pa se ni vrnil, sem od- m skoro nobene nevarnosti, v mill vse potrebno, da se odpotf je katero se ne bi podala, da bi za-braega sola do očeta. Ne boj se! dostfiU tej svoji žal ji. C'irtim da
Jam »em prepričan, d* »e vse dobro t»tt**e. Lepa gosptca, pij na zdravje svojega očeta!"
"Kako morem v tem trenutku vedeti, da morotnti w gleda sinr-t4 v liee? ' odvrne lduna. "Kadar sem daleč od onih, ki jih ljubim, vedno sanjam o nmhovi ne mrei i."
"V tem trenutku", pristavi Nieej, "morati tudi on sanja o tvojem ujetništvu med barbari In vendar kolika zmota! Ta mi aei naj te tolaži in bodri! Se enkrat! Na zdravje piweavnika!"
"Ravno tako postrelljiv gostitelj, četudi ne tako raskoŠm ka-)tor sedanji", je rekla lduna. "Jn miwkm, pride tvoj prijatelj
"Oh, »kari ne akrHi zanj", re-če Nieej. "Nameraval je priti jutri ; toda velike novice. ki sem mu jih sporočil, so morebiti spreme-nil« t,je«ove načrte. Povedal « i«
sem že preveč zlorabila tvojo po trpezljivoat. Toda sedaj nismo več v sovražni deželi in je treba samo najeti nekoliko vodnikov in stražnikov. Fusti me torej, da odidem sama."
"Iduna!" vzklikne Nieej očitajoč. "Oh, Iduna, kako si okrut na! Toga nisem pff-fčakoval."
"Dragi Nieej", odgovori ona, "ti me vedno napačno ra-zume«. Neskončen bi me veselilo, ako bi me ti popeljal aaataj k Hunvadi-ju, toda sedanji čaai niso navtad-ni in ti nisi navaden človek. Ti pozabiš, da je nekdo, ki ima do tdbe večje pravice kakor izgubljeno dekle, namreč tvoja domovina. In naj si bo Skender v Kroji ali ne, Grška potrebuje navzočnosti in dela atenskega kneza."
"Ja-z nimam domovine", odvrne Nieej žalostno, "in nobene at vari, za katero bi se poganjal." "Nacej! Ali je to oni poetični ub, ki je včeraj zavidal Te-iaf"
MN| H
se naveličala življenja v tem gm-du", je nadaljev»l z otožnim glasom. "Tukaj ni ničesar, kar bi te zanimalo; kar se pa mene tiče, pa ima grad vse. kar mi je dragega, in nasmeh od tebe. nasmeh navdušenja, kn jaz ne bom več za vi dal Temistokia, marveč se z njim veselil.''
Sprehajala sta se po grajski dvorani; Iduna je stqpila nekoliko na strain in se delada, kakor da bi hotela natančneje pogledati nek poseben ščit. Nicej pa ji je sledil, položil svojo roko nežno v njeno in jo peljal proč.
"Draga Iduna", je rekel, "odpusti mi, toda ijudje se bojujejo za svojo usodo. Moja je v tvojih rokah. To je boj med srečo in ne srečo, med slavo in. nečastjo. Ne čudi se toraj, ako se nočem brez boja odreči svojemu upanju na boljšo srečo. Še enkrat se obračam do tvojega usmiljenja, ako ne do tvoje ljubezni. Ako bi bila Iduna moja, ako bi samo izrekla, da je mogoče, da postane moji, ni ničesar, tdo«vesno prisegam kar čutim, ničesar ni, česar ne bi bil zmožen in nobenega pogoja, ki ga ne bi rade volje sprejel Toda to gotovost, ali to možnost moram imeti, jaz ne morem živeti brez tebe !''
"Nicej", je rekla Iduna, "tako govorjenje v teli razmerah je skrajno neplemenito!"
"Oh, Iduna, moje življenje od-visi od ene same besede, katere nočeš izgovoriti, in ti govoriš o plemenitosti 1 Ne, Iduna, nisem jaz. ki sem neplemenit!"
"Naj toraj rečem, nepravično, knez Nicej."
"Reci, kar ti je drago, Iduna, samo da rečeš, da si moja."
"Oprostite, gospod, jaz sem svobodna!"
"Svobodna! Ti si me vedno podcenjevala, Iduna. Komu pa dolguješ to svobodo?"
"Sedaj ni prvikrat", je opomnila lduna, "da me spominjaš hvaležnosti, ki sem ti jo dolžan: m spomin nanjo je neizbrisljivo vtisnjen v moje sree, tako da ne more niti sedanji pogovor povzročiti, da bi se čutila manj hvalež-mo. Nikdar ne pozabim, da sem hvaležna za vse, kar mi je dragega. tebi in tvojemu tovarišu!"
"Mojemu tovarišu!" je odvrnil knez bled od strasti. "Mojemu tovarišu! Ali me moraš vedno spominjati mojega tovariša?"
"Nicej". je rekla Iduna, "ako že pozabiš, kar pristoja meni, sc skušaj vsaj spomniti, kar pristoja tebi!"
"Iduna", reče knez, se ji približa itn jo prime za roko, "odpusti mi! Odpusti mi! Jaz nisem gospodar svoje pameti. Jaz nisem nič. jaz nisem prav nič, dokler se Iduna obotavlja!"	v
"Ona se ne pomišlja, Nieej Jaz želim, jaz zahtevam, da se ta pogovor konica in se nikdar, nikdar več ne obnovi!"
"In jaz ti povem, prevzetna ženska", je dejal kndz, škripal z zobmd ter govoril s strastnimi besedami, da nočem biti vee nekaznovano zametovan. Iduna je moja ali nikogar dragega!"
"Ali je to mogoče?" vzklikne Hun vadi jeva hči. "Ali je v res niei prišlo tako daleč? Toda zakaj se čudim temu® Saj že dolgo poznam Niceja. V trenutku zapustim grad."
"Ti si vjetniea", odgovori Nieej mirno in s prekrižanimi rokami se na sloni na zid.
"Vjetniea!" vzdihne Iduna nekoliko prestrašena. "Vjetniea! Jaz ti kljubujem. Ti si samo gost tukaj, kakor jaz. V odsotnosti gospodarja se obrnem do njegovega . .
maršala. Ta nikdar ne pripu£i. i	T^f ^^
, , .	^ f^r^., popravljam po najnižjih cenah, a de-
da bi se prapor njegovega goe|po-|lo trpežno In zanesljivo. V popravo da omadeževal s trmo kakega zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem Se strastnega decaka!"	I nad 18 let tukaj T tem poslu in sedaj
"Kakega gospodar"	^
(harmonike ter računam po dela ka-"Tvojega prijatelja, gospoda korino kdo zahteva, brez nadaljnlb
Justinijana", odgovori Iduna.
"On se pač ni nadejal, da kdo ta-
vendar pa postane moje najljubše 'bivališče, ako postane kraj mojega ženitovanja, kakor se nadejam."
Iduna se je začudeno dzrla naokoli. nato pa se je zgrudila na stol in se zjokala. Knez pa je hodil odločno in hladno po dvorani gori in doti.
"Izdajalec!" zakriči Iduna.
"Gospica Iduna!" reče knez in se vsede poleg nje. "Jaz nočem opravičevati prevare, ki so jo samo tvoji časi mogli povzročiti iu ki jo edini morejo opravičiti Čuj me% gospica Iduna, poslušaj me mirno. Jaz te ljubim z ljubeznijo, ki je ravno tako trajna, kakor .je silna. Knez sem, dostojanstvenik, bogat, zato pač smem prositi za roko hčerke velikega Hunvadija. Jaz sem mlad, gospice na dvoru so me imenovale lepega; ob strani tvojega očeta sem zlomiil nekoliko sulic ea tvojo čast. in celo Iduna je nekoč spoznala, da me smatra razumnim. Bodi torej u-smiljena! Dovoli, da dobe moje krasne Atene dostojno kraljico! Duhovnik je ipripra-vljen, draga deklica. Saono en smehljaj! V nekoliko dneh dospeva v tabor tvojega očeta in potem poklekneva pred njim, kakor jaz sedaj pred teboj,- ter ga prosiva blagoslova za najino srečno zve^o."
Pri teh besedah Nicej zdrsne na kolena, jo prime za roko in ji zre v oči. Bile so žalostne in otožne.
"Zastonj, Nicej!" je rekla Tduna. "Jatz sem ženska, zapušče na in preganjana, vjeta tam, kjer sem se najmanj nadejala preganjanja. Nicej, nikdar ne morem biti tvoja! Sedaj se pa izročam usmiljenju Vsegamogočnega."
"Dobro", reče Nicej. "Z grajskega stolpa lahko vidiš valove Jonskega morja. Ti ostaneš tukaj kot vjetniea toliko časa, dokler ne pride iz Pireja ena mojih ladij, da naju ponese v Italijo. Moja moraš biti, Iduna! Na tebi je. da odločiš, pod kakšnimi pogoji. Ako ostaneš še nadalje trdovratna. potem so za vedno poslovi od svoje domovine in svojega očeta. Ako si pa razumna, potem te čaka usoda, ki ti nudi vse, kar so do-sedaj ljudje imenovali srečo."
S temi besedami je odšel in prepustil nesrečno Tduno v grajski samoti nesrečnim mislim.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. P., Globe, Aria. — V Združenih državah se vrši ljudsko štetje vsakih deset let. Zadnje je bilo leta 1910 in tedaj je imela California 2,377.549 prebivailcev.
Fr. V., Monongah, W. Va. — Kdor bo 4. ali 5. junija star 21 let, se mora registrirati. Kdor bo 4. ali 5. junija star 31 let, se mu ni treba registrirati, pač pa se mora registrirati, ako bo še4e 6. junija star 31 let.
Iz Skandinavije.
Kje se nahaja moj kum MATTJA BLAŽEVIC. podoma Jentič iz Blatne vasi, Roč, Primorsko. Pred nedoigo je pisal moji ženi iz Portlanda, Ored., in je omenil, da se seli v Chicago. Torej če bo citai te vrstice, naj ve, da ne bo kruha iz te vrste moke. To je za enkrat vse. — Prank Grabar, Box 85, Hanna, Wyo.
(29-5—1-6)
Itts SI MOŽB
a delati t nanjaral Dabra pla-ča, stalno dela.
C. Moenaeh Bona Campaay, fH—4 ▼ d> Gawanda. N V.
HARMONIKE
ko zlorabi njegovo gostoljubnost."
"Mojega prijatelja, gospoda Just Lmjajia!" odvrne Nieej iu se zlobno zasmeje. "Čudim se, kako se je mogla oseba, ki ima tak razum, kakor gospica Iduna, dati tako lahko prevariti od stnaestne^a dečaka! Ali je mogoče, da si mogla samo za trenutek misliti, da je kdo drugi go^>odar tega gradu kakor tvoj udani suženj!"
▼praSanj 1917
JOHN WKNZEL, 8L.
Iščem svojo sestro KATARINO MIKLUS, katera se je nahajala d o sedaj y Brooklynu, N. Y., ter sedaj nimam nobene vesti od nje. Ako se sama ne oglasi, prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njen naslov, da mi ga naznani. Hvala vnaprej. — Jos. Miklus, R. F. D. 3, Box 41, Warren, Pa.	(31-5—2-6)
"Kaj!" vzklikne Iduna vsa Rad bi izvedel za naslov svojega prebledela.	j
"Jas imam v resnici east imeti gospico lduno kot svojega go-j sta", nadaljnje Nicej z bridkim' posmehom. "TW grad najlepši v celem
Izlet na Holmenkollen.
Mikalo me je, da bi zapustil mestno zidov je ter si ogledal bližnjo okolico Kristijanije. Obrnem se prortd severni strani, kjer s« vadiguje zaraščeno gorovje, da obiščem osem kilometrov oddalje-!ni Holmenkollei. Vsak tujec, ki ima le kolikaj časa, napravi menda ta izilet, zato ga tudi jaz nisem hotel opustiti. Izvedel sem, da pelje tja gori električna železnica, treba je bilo samo poiskati dotič-no postajo. Iščoč postaje, sem videl tudi nekaj lesenih hiš. Tu moram opomniti, <Ja je v Kristijan^ji veliko lesenih poslopij, ki sb pa ometana m pobeljena, da jih ne ločdš od zidanih. Še hoteli so nekateri leseni ter vsled tega glede ognja jako slabo zavarovalni. Da 'bi se prebivalci rešili v slučaju •nevarnosti, so v višjih nadstropjih pri oknih vrvi, .po katerih bi se o požaru lahko splezalo navzdol.
Železnica drži ob vznožju gore-njega mestnega oddolka, da se vidi mnogo hiš, ki stoje ob vzvišenem robu Kristijanije. Nekoliko časa se peljemo po ravnini mimo dolge vrste lesenih gradičev. Pozneje začne stroj huje delovati ter nas tira po ovinkih in nasipih vedno višje. Slednjič nas sprejme gozd, obraščen s smrekami in borovci, deloma gre železnica tudi med izklesanim skalovjem. Kmalu dosežemo vrhunec Holmenkollen. ležeč 317 metrov nad morjem. Višina ni velika, toda glede iz-bornega razgleda nekaj poseb nega.
Stopimo iz volkov ter koraklamo •po široki cesti še nekoliko višje do turistovskih hiš, ki vabijo popotnika k počitku. Vse hiše so oinonadstropne. lesene in tako lično izrezljane, da sestoje iz samih okraskov. V verandah sedijo izletniki, ki imajo pred seboj vsakovrstna krepeila. A vse to me ni zanimalo. Nekaj drugega je razveseljevalo oko in polnilo dušo. Pogled po fjordu.
Kak na- razgrnjen zemljevid, tako je razprostrt pred menoj za-Hv, dotikajoč se s svojim leske-čim vodovjem obrežja Kristijami-je. V daljni megleni daljavi'se širi nepregledna ravnina veličiaist-•nega oceana, a bližje in bližje pri-'hajajo njegovi objemi, slični velikanski razcepljeni reki, pljuskajoči proti suhi zemtlji. Daleč v morje sogajo ozki polotoki, podobni jezu, ki naj bi krotil besno valovje. Ob skrajnem zalivu je razpoložena, množica poslopij, nad katerimi se vspenja mnogo stolpov v zračne višave. To je Kristijan ija, norveška metropola. Ob njenem roibu pa je preprosto pristanišče, v katerem imajo ladje varno zavetje pred viharjem. Kdo se ne bi spomnil tukaj pogumnih brodasrjev, ki so bili na Norveškeem doma ter odhajali s svojimi nalašč narejenimi ladjami proti ledenemu morju iskat severnega zemskega tečaja.
Pred vsemi mi stopa pred oči dr-izni dr. Fridtjof Nansen. Ker se je uprav iz Kristijanije odpeljal v kraljestvo noči, mra<za in smrti, ne bo odveč, ako posvetim nekaj vrstic temu pogumnemu možu.
Nanseai se je rodil blizu Kristijanije leta 1861. Tudi šolal se je v tem mestu ter obiskoval na on-dotnem vseučilišču predavanja o naravoslovju. Pozneje je opustil omenjeno stroko ter si izbral zem-ljepisje, ki mu je postalo posebno priljubljena vednostna tvarina. Prav ta je bila povod, da se je začel baviti z neznanimi kraji severnega tečaja. V preiskovanje si je izbral največji otok med otoki ledenega morja, Gronland ali Griinland, ki pomeni "zeleno zemljo". Ne dvomimo, da ne bi bila imenovana dežela semtertje zelena, toda zaradi ibilk, ki poganjajo v njenem južnem delu, še nikakor ne zasluži takega imena. Rekli so jej zato zelena, da privabijo kaj vee naselnikov nanjo. Večina njenega površja je snežena puščava z visokirfii gorami Obljudena je tuintam a prvotnimi prebivalci Eskimo, ki se hranijo največ z mesom morskih psov. Nai^ra^e silew veSaa-«anu^4%. hud mriata so povzročile, da je rod Eskimov zaostal v rasti ter je večina pritlikavcev med njimi V te divje kraje se je podat Nansen spomladi 1888. V dražbi treh Norvežanov in dveh Laponcev je odplul iz Kristijanije na otok Is-
Mati je tyiela 19 let.
vrniti v Kristijanijo. Vesel da se H H" Von Sch,lPk Je	na mi-
ie i 7val n	™	IJ°ne ljudem kot splošni dobrotnik. To
je izšlo vse po sreči, premišljuje ptsmo je bllo p^jeto-med kupom zahval.
Hansen, na kakšen nacm bi dose- Zahvaijnjem se vam za čudoviti r-aj,
gel vrh zemlje ob severnem teča- ki imate. Moja mati je bila bolna od
ju. V ta namen zgradi moono lad- kar ^ ™<»*lla pred 10. leti; vedno je
jo, o kateri je mislil, da jei ne bo- trpela in ImeU doktorja in vse ter
do mogle škodovati ledene n!a<rtL nl poma«a,°- Xeko	k
ki Tvl»to J	i ieUane P™1* nam prijatelj in omenil je vaš čaj ter
ki pla\ajo v polarnem okrožju, povedal kakšen uspeh je napravil, nato imenoval jo je "Fraim", kar se smo pisali po eno dolar Skatljo. Ko je * "	' "	pohabila dve škatlji, je rekla, da se i»o.
čuti dobro in močno. Ona pi je dala nam vsem. Se eelo otroku od 2. let in napravil je res čudovit uspeh. Moja mati pove vsakemu, da pomaga vsem trpečim. Pošljem vam en dolar za eno škatljo Bolgarskega Krvnega Taja. Vam vedno udani M. Pawlowski. 2128 X. LiOvel Ave., Chicago. 111.
Nikar ne žrtvujte svojega zdravja s ponaredbaml. Vedno vzemite original a podpisom H. H. Ven Schlicica na zavitku. Za sedem mesecev zadostuje le $1.00 s poštnino vred. Pošljite gotov denar, znamke ali money order, all pa naročite na C. O. D. Prirejen in jamčen le pri:
Marvel Products Company,
9 Marvel Bldg., PITTSBURGH, PA.
Opomba Ako hočete, da zavitek priporočimo, potem pošljite še lOe.
brata FRANKA ŽUGEL, doma
iz SUamne vam, fana Metlika. _________w________
Prosim cenjene rojake, če bdo land, odkoder je Sla vožnja dalje ve za njegov naslov, da ga mi proti Gronlandu. Popotniki so ae naznani, ali naj se pa am ogla- borili * vettlumkirai tefsvubi,
Žnget, predno so prehodili deželo od
.^i .1
pravi v našem jeziku "Naprej". Druga skrb mu je bila, da dobi zanesljivih tovarišev, ki bi upali vstrajati v težavah takega potovanja. Ponujalo se mu jib je veliko, toda izbral je le take, katere je smatral popolno sposobne za »zvanredno službo. Dvanajst je bilo teh pogumnih mož, vsi Norvežani,- Namen, njihov načelnik, je bil trinajsti. Tudi tretja skrb, s čim .naj se ladja oskrbi, se je rešilo povoljno. Zoper mraz so se zavarovali s kolikor mogoče gor-ko obleko ter s tem, da so na ladji imeli dovolj kuriva in. sobo, ki <ni izpušeala gorkote. Zoper polarno noč, ki traja nepretrgoma od 21. novembra do 20. januarja, so si omislili električno luč. Tudi bolezni niso pozabili, ki bi lahko napadla tega ali onega. Ker se na dolgotrajni morski vožnji najraje pojavi skorbut (bolezen na krvi m njena poslediea občno oslabljen je), je Nato sen skrbel iza primerno hrano. Zato ni vzel s seboj osoljenega suhega mesa, kajti tako meso je največkrat povod, da zbole popotniki na morju. Sprem-ljevalo je drzne brodarje tudi nekaj izurjenih psov, ki so vozili sani po ledu in snegu.
Prišel je kresni dan -leta 1893. Nepregledna mnoca ljudstva stoji na obrežju v Kristijaniji, da vidi še enkrat Nansena in njegove tovariše. Ladja "Fram" čaka v pristanišču, pripravljena aa odhod. Zadnji pozdnavi, zadnja voščila za srečno pot. "Fram" se pomiče od brega, plove proti fjordu m se izgublja v daljavi.
Družba trinajsterih je prodrla do 85. -stopinje in 57. minute severne širjave ter se izprehajala med štiri metre debelim ledom v krajih, kjer ni ne jutra, ne poldneva, ne večera, v zamrznjenih pustinjah, kjer se morski somi. beli medvedje in polarne lesiee ne morejo živeti.
Urez posebne nezgode se je vrinil Nansen s svojimi tovariši na Norveško. Dežela je slovesno sprejela jumake, ki so v prosrpeli vede zastavili svoje življenje.
Manj srečen je bil švedski nad-inženir Andree. kateremu je prišlo na misel, da bi sc z zrakoplovom peljal proti severnemu tečta-ju. Vzdignil se je leta 3S97. na otokih Spitsbergen v višave, pa od te dotbe ni o njem ne duha ne sluha.
Slovo Norveškemu.
Daljava od Kristijanije do Stockholma iznaša 576 kilometrov. Rrzovlak. s katerim smo s-? peljali, jo prevozi v dobrih trinajstih uraih.
Kirfa/lu smo dosli do reke Glom-men. Velika, počasi tekoča voda s široko strugo. Norvežanom izkazuje nemajhno uslugo s tem, ker jim prenaša v daljnih krajih posekani les notri do morja. Na njenem obrežju je mnogo žag, ki pripravljene hlode režejo v deske. Ob severni strani mesta Kongs-vtmger, nad katerim se vzdiguje trdnjava enakega imena, se odpre široka dolina. Kakor daleč seže oko. opacdš same gozde, v sredi med njimi pa teče Glommen navidezno často mirno, kakor bi se jej nikamor ne mudilo. Po tej dolini je izpeiljana železnica, držeča v Trondhjem, Mi se je nismo držali, ampak v jugovzhodni smeri zavili proti CSiariottenbergu, kjer so nam zopet pregledovali prtljago. Charlottenberg je namreč že na švedskem ozemlju.
Okolica postajla vedno bolj za-rastla, semtertja se peljemo med skalnatimi soteskami in mimo manjših jezer. Na kolodvorih so nam ponujale stare ženice češnje, rdeče jagode m borovnice. Delale so dobro kupčijo, ker je bilo zelo vroče, taksno sadje se pa v vro-jefrynjžfaa u-
prftfajm V.^jgkam in Norveškem skitoi jM^ftnike tudj, da ne trpijo žeje. Vsak voz ima dolg hodnik, ' ob čigar koncu <js ppsOda >z vodo. Natočiš si je toliko, kolikor so ti poljubi. Pri nas še ne sega napredek tako daleč.
Dospeli smo v Karlstad, glavno postojanko pokrajine Wermland. Mesto je pozidano na severnem obredu jesera Venern ter ima sapo vodi

teka v jezero Klar £lf, mogočna reka, ki izvira na Norveškem.
Nadartjna vožnja nas pripelje v Kristinehamm. Ves okraj ima prikupi ji vo vnanjost in je dobro o-skrbljen z vodo; opaža se tudi cvetoča trgovina. Tod okoli je več rudnikov, v katerih se izkopava železo. Zato vidiš ob desni in levi postranske železniške proge.^ držeče k jamam.
Švedska je sploh bogata na rudninah. V tein oziru slovi najbolj storo mesto Falun, ki leži severovzhodno od Karlstad a,., kjer se nahaja neizcnpljiva zaloga bakra. Mesto iu okolica sta še sedaj, akoprav se baker ne čista več v pečeh, aim pa k v vodi, čezinčez pokrita s strjenimi sajami. Četudi ne dela umazanost, prijetnega u-tisa na tujca, se vendar domačini ne pritožujejo zaradi lega. Pravili so mi, da ima bakreni dim to lastnost, da zabnajnjuje trohnobo in razširjovanje kužnih bolezni. Hiše, večinoma iz lesa, so tako trdne, kakor pred stolotji, ko so bile nove. Drugod je gospodovala kolera ali kaka druga nalezljiva bolezen, v Falumi p,a niso vedeli nič o njej. V rudokopu so našli truplo mladeniča, katerega je pred mnogimi leti ondi zasaio. Truplo je bilo neizpremesijeno in stara mamica je spoznaila v mladeniču svojega nekdanjega zaročenca.
Žail, da sc je začel delati mrak, kateremu je sledila kratka severna noč. Popotniki so se poizgu-bili na posamezn-ih postajah ter naredili prostor v vozovih. Čakal se^n Že težko, da napoči jutro, ko bo ob zaznavanju dne mogoče gledati kraje, mimo kaiterih nai nese parna sila. Hvala Bogu! V Katrineholmu smo že pozdravljali rožnata zarjo, prikazujoč o se nad prostrano planjavo. Vlak drči dalje in dialje proti vzhodu ter priliiti z nami v švedsko provin-cijo Sodormanland. Vožnja gre mimo nekaterih jezer. Tuintam so razdelili jezove, da se je mogla izpeljati proga eez vodo, ponekod so izklesali granitno skalovje ter napravili globoke preseke, skozi katere se vije železnica. Posebno lepo je jezero Barven. Razdeljeno je v vee ozkih zalivov in obsen-čeno s košatimi hrasti. Njegovo okolico prištevajo najdivnejšim, kar jih je na Švedskem.
Kraji, skotai katere se peljemo, so vedno bolj mbljudeni, kar priča, da nismo več ualeč od poglavitnega mesta Švedske. Ko pridemo do postaje Saltskog, se lesketa pred natroi vodena ožina, po kateri se pretaka jezero Malar en v Vzhodno onorje. Omenjena ožina Tii prirodma, ampak umetno izdelana, vezoča jezero z morjem. Vlak adrei čez kanal, irhere seve-rov/?3iodno stran ter nas nese mimo nekaterih tovarn proti Stock-holrac. Skrijemo se v predor, ki je izkopan pod južnim meHtmm oddelkom. Komaj pridemo na svetlo, žc hitimo čez dolg žeflezen most, držeč nad jezerom M al aren. Prvemu mostu sledi drugi. Kamor pogledaš, saima voda, ob njej pa palača pri palači. Severne Benetke !
ROJAKI! — KUPUJTE BONDS ZDRUŽENIH DRŽAV.
Pri spabnegjn in zdroMjenju
▼drgnit« takoj ■ Dr. RfcMar-Jma -
PAIN-EXPELLER
T MU ».»U Ovrmmktk MM ta prO-J«b)J«akok dniaii ndrtta
Jsiias yean ■ varat*
8*. te Ml vUanri P. AB.
;

GLAS NAROD A/sI. MAJA 1917
SLOVENSKO
podp. društvo
©
svete Barbare
ZA ZEDDfJENE DRŽAVE SEVERNE AMERTKE. Sedež: FOREST CITY, PA.
iMwytririM dne 21. januarja 1M! t drxavi Pennsylvania. ---
GLAVNI I KADMKI:
Pr**l«*dnlk r F. S. TAI'CHCR, «74 Ahsay Ave., Rock Springs, Wyo. Podpredsednik : JAKOB IX >LK.\C', box 181, Brooghtoa. Pa. Tsjalk: FRANK PAVLOVClC. box «M7, Forest City, Pa. Pusftotnt tajnik : AVGUST (iOSTIŠA. box 310, Forest City, Pa. Blagajnik: J OS 11» M A KIN«"" I <\ SMS St. Clair Ave.. Cleveland. Ohio. Pomožni blagajnik: A XT. HOCHEVAR, RFI>. No. 2, box 11%, Bridgeport, Obio.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nads. odbora : JOSIP PKTF.RNEL, box AO, Wlllolk, Pa. 1. nadzornik : JMLNRJ HAFNER. Un ttT., KimHne. Pa. SL nadsornlk: IVAN GBO&EU, 885 R l.'17th SL, Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot. odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72. E. Mineral, Kans. L porotnik: FRANC TESOPČlC, R F. D. No. 8, box 146, Fort Smith, Ark, 3. porotnik: JOSIP (iOLOB, 1916 So. 14th St.. Springfield, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
Posebno naznanilo.
naOn sdravljenla. kakor tea* a« računa att aa ako os pusti potem prt
Jo
k la Iml Tukaj ko nadaljeval isti Jo uporabljal v naJboUMh kHalkah ▼ BrropL Pola«
moro aa Vas otorttL
Ali imate
cah, ail v mshurju, na JvtrahT R«vma-tisam, glavobol, so* prtjoT Nečisto kri, boMin« in Slabo« onom ogloot. kito. kaMJ, alaba pljuC«. Jrtvatno botaml its.
Vaša
priložnost.
liho, 4 svat veHkssa i pool-allots, ki Vao prelite natanko s X-tsrfcl. ko nlkdo m nudil tak« lap* priliko bolnim moiklm In Csnakam v tam most«. Nujno Va«
poživljamo, da
takoj vpraiato •v«t. Na CakaJta; odlsisnjo Jo navar
Uradno glasilo: ''GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. T.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki so naprofieni pošiljati vse dopise direktno ua glavnega tajnika In nikakor drugega. I>enar naj se pa po-ilJJa edino imtom j Kitnih. ek*pre*nlb ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor ps ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmerr A Miners National Bank. Forest City, Pa.
V sluAaju, da oitasijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjklJivootL naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da ao snora napako popraviti
I J VALERA:
Pepita Jimenez
ROMAN.
Za "Glas Naroda" priredil J. T.
ZA $1090.06 X-2ARK0V SE'RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE
AKO STE BOLNI.
Pridi to takoj In poatlta so natanko pretakati po tam Specialistu; potom bodota vedall aa VaSo pravo boleaan ln ako morata oadravetL nj«čot uapah In dobar glaa Je posledica vaotna pretakava ln ufianlh metod, katerih aa poaluiuja v vaakom ala čaju. Njegovi rasliCni stroji, katar« J« nabral s vaah delov sveta. tvorijo najpopol oeJU ln najboljši urad v tem meat a. Tukaj morata najti mnogo Čudodelnih atrojev. Id doaetejo svoj namen, ko vso drugo nI več pomagalo. J« vseeno, kaka Jo Vala bolesen; ako adravnlk najde, da Ja ozdravljiva, aa bode ta prepričali, kakor hitro Vaa prične adravltl, da sto na potu boljianja ln stalnega zdravja. Zdravnik no mara V nJega tatko prlatntenesa denarja, ako niste doaegU popolnega uspeha. Oglasit« ao pri nJem ln povejte mu svojo bolesen privatno la saupno.
DOCTOR COWDRICK, Specialist 2047 East ttth Street 4th Floor Betw. Euclid & Prospect, Cleveland, O
Uradna ura: ob delavnikih od S. ure zjutral do A zvečer. Ob nodeljah od 10. do 1.
8
(Nadaljevanje).
ni res! -- Kako? — Na kajtsen način? era neprestano hvalili in ker ste mi neprestano
sokrivca, ee ne celo za
—	Vi sami!
—	Ne. to pa že
—	Zato, ker ste
pripovedovali o njem. In nadalje tudi vem, da ste tudi mene hvalili, ko ste občevali žnjira. — Ali mislite, da sem iz kamna? — Ali nisem stara šele dvajset let?
—	Da, prav imaš. — Jaz sem osel. —Da, k temu Luciferjevemu delu sem jaz veliko pripomogel.
1'bojei vikar je bil tako razburjen, kot da bi bila Pepita njegov
sodnik in on zločinec.
Pepita je smatrala vikarja za svojega glavnega krivea in govorila naprej:
—	Nikar ne bodite žalostni, moj ljubi gospod vikar. — Za božjo voljo, nikar nv> bodite žalostni. — Poglejte me, kako sem brezbožna. Jas grešim, hudo grešim in se mi niti ne zdi vredno, zagovarjati se. r— Toda <• a kaj te, gos^jod vikar, da vam bom še nekaj povedala.
—	Kaj pa, hčrka moja?
—	Tudi če bi mi ničesar ne povedali o njegovih vrlinah, bi jili jas sama odkrila.
—	Niksr se preveč ne razburjaj.
—	Zakaj bi se razburjala? — Jaz vam samo povem, česar niseta ae nikoli in ne boni razen vas nikomur razodela. — Kakšen razloček pa je med vašo hvalo in med mojimi mislimi? — Vi smatrate dan Luihn kot vzor duhovnika, misjanarja, borilca za vero, ki bo začel kmalo pridigovati sveti evangelij.
—	Da, to je tudi v resnici.
—	Vidite, ja/. ga pa smatram za moža. ki je zaljubljen v mene, ki bi lahko postal moja o|>ora in moj spremljevalec za celo življenje. Jaz sem hotela napraviti božji rop.
—	Kakšen božji rop. hčerka moja T
—	Hotela sem ga ukrasti Bogu m cerkvi. — Hotela sem 'krasti kot krade tat, kot krade sovražnik neba. — Odvrgla sem žalovaino obleko, pocabila a*?m na svoje prejšnje življenje, samo da bi ga mogla čimprej onvojiti.
—	Oh, moj Bog, hčerka!
—	In če sem mu ponudila roko. sem hotela pogasiti ogenj, ki mi
je gorel v srcu in po vseh žilah.
—	Dovolj, dovolj, hčerka. — Kaj govorijo tvoje ustnice! — To je greh. — lzpametuj se in pozabi.
—	Ne morem pozabiti, dragi oče.
—	Moraš!	„	'
—	Toda to še ni vse.
—	Kaj ? — Se ni vse ?
—	Po velikem prizadevanju se mi je posrečilo doseči, da je postal tudi d on Luis zaljubljen vame.
—	Kako veš?
—	To mi je povedal s svojimi očmi. — In njegove oči ne laiej«.
Da, njegova ljubezen je ravno tako velika in ravno tako vroča kot
je moja. — Njegova krepost, in njegova pobožnost sta poskušala premagati to strast. -- Ne vrjamem, da sta jo premagali. — Z očmi in obnašanjem %e«n mu dopovedala. da zelo trpim, ker me najbrže m. ijufbi tako kol jaz ljubim njega. — Tedaj se ni mogel več vstavljati izkušnja vi.
—	Kaj ae je zgodilo ?
—	Njegeve uetnice so se približale mojemu licu in hotele poku i iti solze na Ajepn. — In sama ne vem, kako se je zgodilo, da so st moje in njfgfve ustnice našle.	.
—	Kakima sramota, hčerka moja! — Kakšna sramota!
Popita si je zakrila obraz z rokami in začela jokati kakor skesana Magdalena.
In njene roke so bile res krasne, veliko krasnejše kot jih je po-
J&tif^ v svojih pismih. — Belina njeufli rok, pnwojnost rijb n-h prstov krasna oblika, vse to je zadostovalo, da bi mladi človek
u vikarju, ki je bH star skoraj osemdeset let. ae ai zdelo, da je don Luis padel.	\
— je vzkliknil. — Nikar ne jokaj! — Pomiri se. — dvoma že pojutrišnjem odpotoval, in to je japno t premagal svojo stran. — On bo šel in bo sledi kvo*
7akaj me je varal? -- Njega poljub je bil goreči pečat, s katerim me je napravil za svojo sužnjo. — Zdaj, ko sem njegova sužnja, me zapušča in odhaja od mene. — Lepo je začel svoje pridige, lepo je za čel svoje poslanstvo! — Ne, to se ne bo zgodilo in se ne bo zgodilo! Bog naj mi pomaga, da se ne bo zgodilo!
Ta izbruh jeze je tako upi!", al na vikarja, da ni vedel, kaj bi odgovoril.
Pepita je planila kvišku.
V njenem obrazu posebno pa v njenih obraznih potezah je bilo nekaj žalostnega.
Njene oči so se svetile kot dvoje bodal, žarele so kot dvoje solne
Vikar se je začel molče jzprehajati po sobi.
Ona ni bila več podobna plašni srni, pač pa razdraženi levinji
—	Toda, jaz se ne pustim zaničevati, jaz si ne pvrstim raniti sret. do smrti. — Jaz ga ne pustim poteptati z nogami. — Plačala mu bom ftofato mu bom vrnila! — Spominjal se me bo vse večne čase!
—	Nikar, hčerka, nikar!
—	Če je tako svet in tako kreposten, zakaj me je gledal s pogle di, ki so vse razodevali. — Ce'tako zelo ljubi Boga, zakaj hoče uničiti božji stvor! — Ali je to ljubezen, katero je pridigoval Kristus? — Ali je to vera? — Ne, to je brezmejna sebičnost!
Pepita se ni dolgo časa jezila. — Komaj je izpregovorila te zad nje besede, se je opotekla in padla na zofo.
Začela je krčevito ihteti.
Vikarju se je silno smilila. — Takoj ko je izprevidel, da je za čel sovražnik izgubljati svojo moč, je stopil k nji in začel govoriti
—	Pepita, hčerka moja --je rekel — nikar se tako ne razbui jaj ! — Pomisli, koliko in kako se je moral boriti, da je premagal samega sebe. — Pomisli, koliko se je moral zatajevati, da te ni prevaral.* — Akoravno te ljubi, ljubi Boga še bolj. In ljubezen do Bo ga je zmagala v njem?. — Življenje je kratko silno kratko. — Da ues si mlada in lepa, čsz par let se bo« čisto izpremenila. — V ne besih bosta združena in se bosta ljubila kot se ljubijo angelji. — Bog bo zadovoljen z vajino žrtvijo in vaju bo bogato poplačal. — Kaj bi ti koristilo, če bi takega moža kot je don Luis zapeljaia greh? — Povej mi, kaj bi ti koristilo? — Bodi zadovoljna s tem, bodi hrabra, bodi velikodušna! — Skušaj se žnjim, kdo je bolj trden in močan: ti ali on?
Pepita je molčala.
(Dalje prihodnjič).
i
NOVO!
Naznanjam cenjenim rojakom sirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). £ 3258 (Sem slovenska deklica ^r
(Regiment po cesti gre	13«
E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b'lo nr.
(Divja rožica	I 3C
E 3260 (Škrjanček poje žvrgoli -»r.
(Slišala sem ptičko pet' 13«
Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto.
To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo na obe strani.
Se priporoča Vaš rojak: IVAN PAJK, 466 Chestnut St, Conemaugh, Pa.
.♦MtHMMMMMMMOIIMMJMMMIMMMMMMMl

Zaupaj, pa vedi komu!
i
Ali Vam ni znano
da bi morali kupovati rade pijače kjer jih norete dobiti najboljše in sa najnižjo cena. Tako mesto
je samo eno v Ameriki, a to je trgovina na debelo £ REMAN 41 OSGOOD v Pittsburgfc*i, Fa.
Prečitajte pomij i vo sledeči cenik:
Nas B. A O. posebni rdeči in beli wblskey od $1.75 do $4.00 Pravi fini TdrkSly, ^ salona	od $2.50 do $3.00
Čista inočna slivovka,
ga Iona	od $2.50 do $5.00
Najfinejši Ircaanovec ali bruševec galona. $2.50. $3.00 in $5.00 Cojniac galona $2.00 do $5.00 Fino belo ali rdeče mizno
vino	$1.00 galona in ve«.
Sladki Tokajec,
galona	$2.50 do $4.00
FinI, zelo temni rum
galona	od $2.00 de $4.00
Pravi brinjvee, galona
$2.00. $3.00, $3.50, $4.00 ln $5.00 Troplnjevec, galona $3.00 in $4.00 Ml plačamo stroške za poRilja-tev od $5.00 ln več med New Torkom in Chicago.
Prihranili boste ako kupite od nan, ker mi nimamo agentov.
Pišete nam lahko v slovenskem Jeziku.
Breman & Osgood,
112 FULLERTON ST., PITTSBURGH, PA.
JOSIP P. PAAL, upravitelj.
Naša trgovina je ustanovljena
leta 1893.
Dr. LORENZ,
Jas sem edini slovansko govoreči Specialist moiklh bolesti v' Plttsburghu, Pa.
Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure svečer. V petkih od 0. dopoldne do SL popoL Nedeljo od 10 dop. do 2L popoL DR. LORENZ,
Ave. H. Pittsburgh, Pa.
POZOR ROJAKI
Raje nič piti, kakor škodljivo mesanco.
Mnogi pravijo, da pitje opojnih pijač Škoduje, ali se motijo? Zakaj? Zato, ker zmerno uživanje opojnih pijač čistih ln ne ponarejenih odločno škodovati ne more — Škoduje le ničvredna Škodljiva mešanca, katero nekateri prodajajo za čisto, neponarejeno opojno pijačo.
Kadar uživate opojne pijače, pomislite na to, da uilvate Hsto čvrsto in zdravo pijačo!
Toda kje se jo dobi se vprašaš? No v veletrgovini Tvojega brata
ŠTEFANA C A B A LI K A 968 Liberty Ave., - - Pittsburgh, Pa.
(Blizo Union postaje.)	(Blizo Union postaje.)
Br. Štefan Čaballk si Je le s svojo poštenostjo, pridnostjo in točnostjo pridobil tak uspeh. Njegova dolgoletna skušnja v trgovini, njegova poštenost — to mu je zadobilo dober uspeh ln dobro Ime. "Kdor pri Čabaliku kupi, — dobro kupi."
Pri Čabaliku morete dobiti le čiste, čvrste ln neponarejens pijače!
Zato ne pite Škodljivo meSanco, temveč čiste, čvrste ln ne ponarejene pijače, katere dobite pod jamčevlno pri njem.
STEFAN ČABALIK, 968 Liberty Ave., - - . Pittsbargh, Pa.
Blizu Union postaje!
I J. s.	JABLONSKl
n	FOTOGRAF
2303 Professor Ave.	6122 St. Clair Ave.
	cleveland. ohio.
JAKOB WAHČIČ(
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Dr. KOLER
S3S Pen Atc^ PifttsWrgK Pa
laaaaaigiaagfaia™
Hotel Gilbreath
694 East 152. St.
COLLINWOOD — CLEVELAND, 0.
Anton Sershen
vabi vse vrle Slovence is „j— Slovenke na obisk.
Vlnce Je sladko, teče prav gladkm
o Pivo in kranjske klobase delajo kratke nam časa
Bobe sa prenočišča. —•
Godba a ples.
Se priporoča
ANTON S S E S H E H,
694 E. 102. St, Collinwood pri Olmludu. O.
■dlnl SLOVENSKI SALOON V ALLEGHENY, PA.
"H
JOSEF SAVEC, lastnik. i
s...____
•MMMMMMMMt
Frank Petkovšek
Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEGAN, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, ' patentirana zdravila.
PHONE 246	PRODAJA vožnje listke vseh prekomor-
i	skih črt.
Zastopnik	POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in
"GLAS N At ODA"	pošteno.
82 Cortlandt Street,	UPRAVLJA vse v notarski posel spada-
New York, N. T.	joca dela.
fkmmmmimmmimmmmmimmmm^^
Hajstarajša slovensko-hrvatska trgovina z liker? v Ameriki.
(• ststdsale)«............................... $ 8.00
asfcoj <12 iMMa)«...................................................15-00
Troplnjevoe. galona____________C2JS. S2S0. S2.7B tal 101
Troptnjevee, ssDoJ (• sWrts)——---—---—
Troptajovec, saboj (12 stekleni*) ______________ _ ___________
BHvovka. galo» ..——--^r~_____9XTS
»vat mmr Fan Bjm Whiskmy, V tat star
CdSteklSBl«)---------------
______ i
vlao, rteCs, pol Prt odj—a S la 10 Prt
Ma via* pol fea Prt odjeara I ali 10
Prt	______ ________
aa S. 4 ia M
aa *, • la 10 g$im aoMks tLM iaas Si cslsa (psi tanka)
THE OHIO BRANDY