Natisov 15.000.
jqerc" izhaja vsaki itiran z dnevom nedelje. una velja za Av-J za  celo    leto 't, za pol in četrt jraimerno; za Ogr-4 K 50 vin. za celo i za Nemčijo stane celo leto 5 kron, za Bite) pa 6   kron; ihgo inozemstvo se ' naročnino z ožina visokost pošt-Njročnino je pla-jnaprej. Posamezne fseorodajajopo6v. iSlvo  in   uprav-se nahajata  v gledališko   po-'   štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je za celo stran K SO, za V« strani K 4C, za '/« strani K 20, za '/„ strani K 10, za >/i« strani K 5, za '/,. strani K 2'50, za »/•« strani K 1. — Pri večkratnem   oznanilii   se
cena   primerno   zniža.
nedeljo dne 22. septembra
popoldne se vrši pred rotovžem v Ptuju
velika
udska tombola.
tombola fino novo kolo; drnga šivalni fo j;   potem še • 300   drugih   krasnih dobitkov.
Med odmori svira deška godba.
d glas o važnosti nemškega jezika.
Kakor znano   so   Cehi   najhujši   sovražniki »cev in naši prvaški   hujskači jih v tem sodiva pravzaprav  le posnemajo.   Zato_ pa je Simivo, da izpozuavajo  celo zagrizeni Cehi voski   pomen   nemščine.   Mladočeški dnevnik gdove No v i ny",   torej ojstro   glasilo če-j Darodnjaštva, objavil je p. kr. v tem ozira bombni članek, katerega   važnejše   točke ho-ponatisniti. Morda   se potem vsaj kakšne-jroiškemu rogoviležu zjasni v glavi in zbistri J~et, v kolikor mu je to   vsled vpliva sloven-^narodnjaške politike še mogoče. Omenjeni češki dnevnik piše m. dr.: »Znanje ~:ne je v zadnjih   desetletjih pri Čehih ne-»šalo. Zlasti absolventi srednjih šol znajo jisalo ali celo prav nič nemškega . . .   Vpra-m ali je to stanje  za nas zdravo ? Ni več (ebio, da  govorimo   o  neobhodni   p o-tie b i  nemščine. In celo ako bi nemščina ila svetovni jezik, bi bila naša dolžnost, da | tčimo in   da jo učimo.   Mi   živimo   v dr-jt ki jo vladajo Nemci, kjer so dinastija, ar-vlada, osrednje oblasti   nemške,   kjer je "ji uradni jezik nemščina, kjer mora urad-a D8J bode potem v politični ali sodnijski , na  železnici ali na pošti, nemško znati. I ljudstva izvoljenega zastopnika, bodisi za *rai ali deželni zbor, je neobhodno potrebno, yna nemško   (zapomnite   si to, gospodje slo-ii poslanci   a la Terglav,   Meško,    Brenčič '). Cimbolje zna nemško, temuspešneje lahko it. Saj je vendar tudi  občevalni sik   avstrijskih   Slovanov   nem-■Lin», Niti naši tovarnarji, njih uradniki,   ro-in obrtniki   si   ne morejo   brez   znanja "ine pomagati.   Mi smo vendar majhni najin od  vseh   struni   od   Nemcev   obdani. Iz i češke pokrajine 2—3 ure železniške vožnje i smo  v nemški deželi.   Skoraj   en milijon ikov živi v nemških  ali jezikovno me-ajih in je    skoraj   vsak   dan   prisiljen, Šali z Nemci. Mi tožimo, da naši absolventi [ijih šol po maturi ne vedo,   kaj   bi začeli, ^iikljnb velikim   žrtvam starišev tem zopet v padejo.   Eden   vzrokov  tega  pojava je, snajonemškega. V praktičnem ž i v-iiDiu   se   v  vseh    naših    deželah
znanje nemščine potrebuje. Pri takih razmerah je naravnost nevarno, ako se ne vpošteva tega dejstva; kdor je proti znanju nemščine, ta stori greh nad lastnimi svojimi rojaki... Naša dolžnost je tudi, da kot člani malega naroda vsaj en svetovni jezik znamo. Da pod danimi razmerami ta svetovni jezik ne more dragi biti nego nemščina, je samo ob sebi umevno." Tako piše torej zagrizeni češko-nacionalni list o pomenu nemščine in o potrebi učenja. Kaj neki pravijo k temu naši slovensko-narodni' listi in lističi, ki se vsak dan zaletavajo v nemščino, kakor mušice v žarečo svetilko ?! Popri-mite se za nos, slavni gospodje slovenski voditelji, ki vbogemu slovenskemu ljudstvu iz sebičnih vzrokov ne privoščite znanja nemščine 1 Primite se za nos, politični duhovniki, ki celo raz prižnice proklinjate nemške šole! Primite se za nos, nasprotniki, in sramnjte se 1
ill modno blago   2.a'fospodc in gospe
priporoča izvorna hiša         140 .
Prokop Skorkovsky in sin
v Uumpoka na reškem.
Vzorci na zahtevo franto. Zelo zmerne
cene. Na željo hočem dati takoj izgotoviti gospodske obleko.
Politični pregled.
Eucharistični kongres na Danaju se je vršil te dni ob navzočnosti najvišjih cerkvenih in posvetnih dostojanstvenikov ter velikanskega števila pravih in navideznih katoličanov iz vseh delov sveta. Bila je na vsak način ena največjih in naj-impozantnejših manifestacij cerkve. Mi nimamo ne časa ne prostora, da bi natanko te slavnosti popisali. Saj preskrbijo to delo naši klerikalni listi itak dovolj obširno. O temeljni misli eucha-rističnih kongresov se nam ne zdi primerno govoriti v političnem lista. O priredbi sami, pri kateri se je sprehajalo najvišje bogastvo s svojimi neštetimi milijonami po dunajskih ulicah, tudi ne govorimo, ker se spominjamo tistega, ki ni imel prostorčka, da bi svojo trudno glavo iz-poSil. Tako si dovolimo le eno ponižno vprašanje: ali je bil eucharistični kongres manifestacija ka-toličanstva kot veroizpovedi ali pa demonstracija klerikalizma, ki nima ničesar skupnega s čisto vero in katerega cilji so politični, torej zgolj posvetni ? Ako je bil kongres klerikalna parada, potem naj ji, klerikalni listi, ne pripisujte verskega pomena, potem ne recite, da se je tam skoraj 100 tisoč ljadi klanjalo pred verskimi tajnostmi katoličanstva. Ako pa je bil kongres v resnici »eucharistični" in se je šlo le za zvišene naake našega katoliškega verstva, potem — slovenski klerikalni listi molčite in ne izrabljajte s svojimi umazanimi jeziki i to priredbo v proti-ljudske klerikalne namene ...
Stiirgkh ostane. V zadnjem času so se ope-tovano culi glasovi, da bode naš sedanji mini-sterski predsednik grof Stiirgkh odstopil. Ta poročila so bila na vsak način prenaglena. Kajti zdaj se z vso odločnostjo trdi, da Stiirgkh ostane. No, naprednjaki bi za tem „črnim" štajerskim grofom gotovo nobene solze ne jokali.
Vojaško življenje. Pri vajah z zrakoplovom v Oerkony se je balon  iztrgal; več vojakov, ki
so vrvi držali, je bilo v zrak dvignjenih ; potem so popadali na tla. Trije [vojaki so mrtvi. Sodi se, da je dotični zapovedujoči oficir te žalostne nesreče kriv. Potrebna je najstrožja preiskava, kajti vojaško življenje vendar ne sme biti igra-čica v roki gotovih gospodov.
Koroški deželni zbor, tako poročajo listi, bode sklican za 23. septembra na kratko zasedanje, ki pa bode le 6 do 8 dni trajalo.
Odlikovanja. Cesar je podelil avstrijskemu ministerskemu predsedniku grofu Stiirgkhu in pl. Lukacsu veliki križ reda sv. Štefana zaradi njunih zaslug za uresničenje vojne preosnove. Tudi razni drugi ministri so bili odlikovani.
V  Gradcu so se vršile pretekle dni občinske volitve. Kakor znano, so socialisti graški občinski svet z obstrakcijo razbili. Pri volitvah so pa vkljub hudemu odporu meščanskih strank socialisti zopet zmagali, tako da je zdaj celi III. razred njihov. Pričakovati je torej v občinskem svetu zopet burnih dogodkov.
V  ogrskem državnem zboru, katerega so te dni zopet otvorili, ponovili so se pod predsedstvom grofa Tisza zopet oni škandalozni dogodki, ki jih ni videti niti v zastopstvih podivjanih držav. Obstrukcija je napadla z vpitjem in psovanjem vlado in njenega krvnika Tiszo, ta pa je pustil zopet policaje v dvorano in policaji eo s surovo silo protivladine poslance enega za drugim skozi vrata vrgli. Vneli so se nepopisni boji, ki so prava sramota za vse madžarstvo. En minister je bil prav „po domače" tepen. Eden policajev je pokornost odpovedal. Najbolje bi betijarski Tisza napravil »red", ako bi dal vse poslance — obesiti, kateri se njegovi volji ne pokorijo . . .
800 duhovnikov odpadnikov. Republičanska vlada na Portugalskem je uveljavila postavo glede ločitve cerkve od države. Duhovniki, ki so to postavo priznali, dobivajo od države lepe penzije. Zato se je 800 takih duhovnikov našlo, ki jemljejo prav radi od „brezvereke" vlade penzije. Papežu pa se to ni dopadlo, češ da se katoliški duhovnik ne sme pokloniti taki vladi, ki cerkev zasleduje. In zato je papež teh 800 duhovnikov proglasil za »odpadnike". Poroča se, da ti »odpadniki" prav hladnokrvno svoje duhovniške penzije naprej jemljejo.
MOJA STARA
izkušnja me uči, da rabim za negovanje moje kože le Slecken-
pferd-lilij ino-ni lečn o milo od tvrdke Bergmann & Co.,
Tetschen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod.           229
Dopisi.
Iz Velike Nedelje. („N aroduem listu" v odgovor). V »Narodnem listu" z dne 12. t. m. beremo pod zaglavjem »Slovenski otrok v slovensko šolo" neki dopis iz ormožkega okraja. Dotični dopisnik se vklj«b veliki njegovi hrabrosti ne upa niti podpisati; pač pa se_ apa me psovati, češ da sem si v predzadnjem »Štajercu" »izpraznil svojo štajercijansko dušo". A saj se poznava, gospodine, kadar se mački na rep stopi, zacvili. Trezno misleči možje s samostojnim in neomahljivim  značajem,   ki   niso   odvisni ne od
Straschill'ova grenčica iz zelenjave  »«!<•* n vri 1*1 lil   VAloniaV je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših      *tIFa»WllIlIII   «OIOI1J<Ii¥
in   najbolj  uspešnih korenin.  Straschill'ova grenčica iz
vsied tega priznano najboljši želodec okrepčujočl prebavni liker.
političnih duhovnikov ne od strankarskih učteljev ali advokatov, ki se ne pustijo od nikogar ko-mandirati, — se tudi ne vstrašijo, če jih eden gori imenovanih po strani gleda ali zmerja. Taki možje ne kimajo, temveč delajo kot prosti kmetje, ki znajo, da plačujejo in vzdržujejo s svojimi davki vse in tudi svoje zaeramovalce. Nekateri ljudje pač še danes mislijo, da je kmet njih suženj in bi mu radi »štrik" za vrat dali ter ga strahovali, -— pa gospodje, ti časi so minuli! Kmet misli danes že sam nekaj ! Pojdite raje v Srbijo ali na Rusko, tukaj ste pa od nas kmetov plačani in svojo »politiko" boste le tako dolgo uganjali, dokler si bode kmet to dopasti pustil!... A k stvari! »čemu se poučuje na naših slovenskih šolah tudi nemščina in sicer več kod dovolj ?" pravi narodni dopisnik. Dobro ! Lansko leto je prinesel »Narodni list" notico od ormožkega novo izvoljenega okrajnega šolskega sveta in navedel imena izvoljenih, češ da ti bodejo z gotovostjo priskrbeli, da se odpravi »mešan razred" (torej nemščina!!) iz šole na Humu in v Vel. Nedelji. Kdo se tukaj „bije", jaz ali visoko študirani »narodni" g. dopisnik? Kaj pravite k temu ? Zakaj Vam stariši in otroci hrbet pokažejo, da gredo raje v nemško šolo v Ormož, ko se vendar po Vašem mnenju že v slovenskih šolah preveč nemščine uči? Bi vendar potem raje v slovenski šoli ostali in sami modrijani postali... G. dopisnik, vzemite si »cviker" in telefon in pojdiva po občinah. Videli bodete, da noben otrok več nemško ne zna ; in tudi malo mož, razven tistih, ki so bili svoj čas kje v mestu ali pri vojakih. Pričajo nam to različni pisarniški posli s strankami. Kje je torej tukaj »več kot dovolj nemščine"?... Sicer pa imajo tudi slovenske šole dovolj otrok, ki sedijo kakor »bedaki", da rabim g. dopisnika izraz. Se mora pač otroka tudi preje učiti in mu vse razkazati. Zakaj pa potem pošiljajo skrbni stariši (tudi taki, ki niso prijatelji nemške šole) svojo deco v tuje šole ? Ker je treba otroke spominjati na nčenje in ravno tuja šola je nekak opomin, da ee treba učiti.         »Se mar učo otroci v šoli samo jezikov ?" vpraša g. dopisnik. Naj pomisli ta skriti g. dopisnik, da se treba otrokn predvsem učiti naravnih zakonov, v katerih pa je šola še rada tiha, in ti so za kmeta neobhodno potrebni. Nemška šola daje na vsak način otroku isto duševno hrano, kakor slovenska ; jaz sem se celo prepričal, da mu daje več! — Kar se pa razposajenosti otrok tiče, je pač v vseh šolah ednaka, in tudi slovenske šole niso izvzete. Tu bi lahko naštel grde slučaje; mladina, v slovenskih šolah vzgojena, rabi namesto pozdrava — nož. Sicer se pa pametni mož s pobalinsko druhaljo ne peča in jo tudi ne zagovarja; tako druhal se dobi v vseh narodih iu ona spada v kajho, ne pa da bi se ji še obletnice služilo. Pa tudi skritih takih slov, dopisnikov naj se »majka Slovenija" sramuje, ki škilijo za srbskimi javnimi morilci. G. dopisnik naj se briga raje za slov. kmeta, ki je potreben pomoči in kateremu morajo nemški poslanci pomagati, ker slovenski za pečjo spijo! S pijanci, zapravljivci in neznačajneži se pa napreden samostojen gospodar sploh ne peča. Sicer pa vabim g. skritega, zahrbtnega »narodnega" dopisnika, ki si ne upa imena povedati, naj le pride na Križaničevo njivo v Veliko Nedeljo; tam rastejo še različne cvetlice, katerih vonj lahko poduha. Potem bode rekel »mea culpa". Slovenija naj ima trezne, napredno misleče ljudi, ki naj narodu v gospodarskem oziru pomagajo ! Navadni „bum-bum-bum" in kima nje nič ne pomaga. Taki ljudje, ki te fraze rabijo, so »jani-čarji" samih sebe, da zopet rabim g. dopisnika izraz ! — Vaš »štajercijanski"     Al. Križanič.
Cirkovce. Ljubi »Štajerc" ! kar smo doživeli na dan male Gospojnice, ti moramo vendar poročat. Ta dan bilo jo pri nas kakor takrat, ko so tnrki k nam prihajali. Ko bi nas bili turki ta dan obiskali, kakor nekdaj, gotovo bi V3i zbežali. No, in kaj je bilo ? Imela je dekliška zveza in »marijina družba" od političnih farjev napovedan dekliški shod, na katerem je govoril nek g. Foflec. Na tem shodu se je seveda tudi proti našemu ljubemu »Štajercu" hujskalo in nastopilo hud boj, čeprav ni bil »Štajerc" nič proti temu shodu. Ljubi »Štajerc" ! Priti so morale te »marijine devičice" od vseh strani sveta, stare in mlade,  lepe in   nelepe,  kar  zagledal   bi   se
človek v nje. Prišle eo kar v procesijah s svojimi »krigsbanderami", in tudi »krigsmedalje" niso pozabile doma. Še celo sem od Pohorja je pripeljal nek oče svojo lepo Katerco, ki si je dovolj ogledala ta hec, in katera se pojde baje kuhat nčit, no —, in mogoče postane kmalu faroška kuharica —. Ljubi »Štajerc" ! Vse bi bilo prav, samo nekaj se nam ne dopade : Baje je neka še zelo mlada devičica prišla drugo jutro domu. In glejte čudo. Imela je svojo „krigs-medajlo" namesto spredaj, zadej na hrbtu. Kaj pa to pomeni ? Mogoče, je celo noč roženkranc molila ali —, kaj pa bodejo g. župnik rekli, če to izvejo? No, ljubi »Štajerc", poročali ti še bodemo o tem shodu, mogoče prinese kaj na beli dan, ker res čudno je, kaj nam vse naši črni poglavarji teh devic izmislijo, svoje žepe pa polnijo. In vse te prireditve so mogoče za podporo po toči oškodovanih kmetov. — Oj ti sveta nedolžnost, kam ploveš! Za zdaj dovolj! Vaša odkritosrčna                              »Štajercijanka."
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Prišla je pomlad — — Ni špasno, zdaj v jeseni to pesemce peti? Gotovo je boš pa v kratkem slišal v Sv. Lovrencu nad Mariborom, kajti »čuki" hočejo gnezditi tamkaj. Nekaj jih je bojda že zgoraj, a še premalo. Zato pa kličejo in kličejo, da bi jih prišlo več. Mihec, Sv. Lovrenški, ali spiš ? Ne slišiš, kako kričijo, da bi jih prišlo več? Ker to kričanje ne pomaga nič, jih, vabi »Slovenec" v svoji št. 209 od 12. septembra t. 1. V Šv. Lovrencu je še premirno. Miroljubni župnik »mora imeti »Orle" (p. d. »Čuke"). St. Lovren-čani, zdaj pa le hitro z žandarsko postajo zopet v trg, predaleč je izven trga, kajti brez tepeža še ni bilo nastopanja »Orlov." Pa mislimo, da pameten kmet, ki le želi mir, ne bo pustil sinu se družiti z  »Orli."
Frani. V zadnjem »Štajercu" smo slišali o našem župniku Muršecu, o katerem Vam moramo, dragi bralci »Štajerca", zopet nekaj povedati. Pri nas imeli smo še od nekdaj na praznik male maše procesijo kmaši v sosedni fari Slivnici, kar je letos drugače. Naš župnik Muršec, kateremn le politični shodi po glavi rogovilijo, si je kar sam po svojem sistemu uredil to postavo ter nam povedal, da se ta procesija letos ne bode vršila. Zakaj neki to, g. župnik ? Ali morda zato, da morate iti mimo poštenih obrtnikov, katerih hiše nosijo nemške napise ? Dragi bralci! Na dan male maše in zraven še nedelja, stisnil je naš župnik jutranjo božjo službo in večernice, vse ob enem, ter se potem odpeljal. Njegove žegnane pete vlekle so ga nekam v Cirkovce, na nek shod, na katerega je prišlo brezštevilno »marijinih devic", katere prav rad vidi, in tudi device se veselijo, ki so vredne videti njegovo obličje. Tako se je godilo na dan male maše nam ubogim framskim faranom. Zapustil nas je pastir, katerega naj bi mi ubogali. Dragi bralci! Ze nekaj nedelj sem vabil je naš župnik Muršec naša dekleta na ta shod ter rekel iz prižnice, češ katera ne more iti peš, naj se z vlakom pelje. Tako nči torej naš Župnik njemu udano mladino. Ko bi pa v slučaju slabega vremena katera hči ob nedeljah pomagala svojemu očetu pri spravljanju krme, potem bi pa vpil na prižnici, da bi lahko vsi svetniki iz cerkve zbežali. Gotova reč je, da to ne more tako naprej! G. župnik ! Ako ne bodete opustili vaše neumno politikovanje in hujskanje proti nam, ter bolje skrbeli za Vaše ovce, katerih ste Vi pastir, pri-morani bodemo prositi cerkveno oblast za pravega katoliškega duhovnika, ker politikujočega hujskača ne potrebujemo. Mislimo da ste nas dobro razumeli, ker z užigalicami se ni igrati.
Župnika Muršeca pobožne ovce.
Iz občine Trnovske, fare Tomaževske. Dragi »Štajerc"! Tukaj imamo več »marijinih družab-nic", katere se vsako nedeljo od pozne včasih pa tudi od raue sv. maše zberejo pri gostilni »Markrab" v Rakovcih, kjer že vsako čaka njen ljubček. K temi še se pridružijo »marijine dru-žabnice" iz sosednje občine Moravci pri Mali Nedelji, potem pijejo vsaka s svojim ljubčekom pozno v noč, da potem oči na njihovih težkih, od dobre kaplice prenapoljnenih glavicah izgubijo svojo svetlobo in se raditega večkrat prigodi, da kak tak zaljubjen parček pri obhodu domov zaide v grmovje, kjer si potem vzame kvartir za celo noč. Ni tedaj čudno, da zaradi takega ponočnega kvartira v grmovju namesto ene Ma-
rijine družabnice sčasoma postaneta _ dve, kai I pri teh naših devicah pogosto godi. Število t devic, ki so že matere in ki še v kratkem | bodejo, bodejo Vam dragi bralci ob Novem) na razpolago. Ker še bode do Novega leta tali] materic silno   narastlo.    častiti g. g. stirji pri sv.   Tomaža   in  pri Mali Nedelji, fl »Marijino   društvo"    vidno   napreduje, tako hkratu z ene Marijine družabnice postanetadveJ Več opazovalce!, Iz Sevnice.  Dne 5   avgusta je vzela g. Antona   Smrekar, inženirja   in   stotnika žarne brambo   v Sevnici.   Vrli gospod je to S žarno   brambo   ustanovil   pred   31 leti in at« celi čas je bilo prav mirno ter   veselo življenjtl ker je bilo vojaško  povelje   in zastopnost m Nemci   in   Slovenci.   Požarna   družba poznala  hinavske   politike.   Pri   volitvi dne! avgusta se je   izvolil   novi   stotnik   g.   [.ovrenl Krulej,   za   namestnika   g.   Anton   DoklerJ društvo   je   bilo   popolno.   A dne 1. pokliče g. stotnik društvo za ustanovljenje i ga odbora. Vsied delovanja   političnih hnjsl priklati se okoli 30   večinoma od 17 do starih fantičev (večidel trgovskih rdečesrajčnib Eden  teh je  veliko   avstrijskih  realk po je večkrat repetiral, da je napravil končno i turo. Po maturi je eno leto pohajal po Sevj dokler se ni spomnil, da gre na visoko geometra študirat. Skozi 4 leta se je mučil t uspeha;   potem   je  videl,   da   za to šolo; prave   glave.   In prišel je zopet v Sevnico] domačini nemir delati. Ta »geometrični peki pomočnik" je zdaj dosegel čast, da sme zvo] pivo voziti.   Taki   »udi"    so s preklinjanjem^ kričom sestavili novi odbor, seveda ravno i kakor so sami. Eden mlajših članov predlagaj trgovca Verbiča za  blagajnika. Pred  pol let^ je odklonil Maks   Kovač  čast  podstotnika brambe in je grdo  zmerjal   slov.  jezik. Ta) spod je bil že vse: katolik, protestant, Nen Slovenec, — in sedaj se mora na mladih srajčnikov  srbski »pozor" preklanjati. hrvatski Jurček Perjevič, mesar in  »virštlinob« brez »virštlnov", ki ne zna  druzega kakor ,jij ja, ja", ali pa če kakšni vrček v hrbet dobi-J Zanimivi so tudi tisti štiri   gospodje,  h volilni mizi   sedeli   in enkrat 21, potem pal listkov    našteli.   Radovedni   smo   na  delovT tega novega društva! Toliko, dragi »Stajerc'j pišemo danes;   a objavili bodemo iz Sevnice i novice, od brivca in fiakerja itd. itd.
Za okusno govejo juho
dajo najhitreje
,E,E kocke
398
(gotova goveja juha).
Ena kocka da takoj — samo z vrelo vodo polita, brez vsakega drugega pridatka — en krožnik tečne goveje  juhe.   Komad po
Pazite na ime MAGGI in
5
vin.
varstveno znamko
+
zvezdo s križcem.
Novice.
Naš koledar M
Cenjenim  prijateljem  in somišljenikom i znanjamo, da bode tudi letos izšel
„Štajerčevi kmetski koledar
in to v isti obliki ter za isto ceno. Priljubljenost našega koledarja dokazuje dejstvo, da it haja že več let in to vedno v večji nakladi. Tudi letos bode vseboval vse, kar naše ljndstra tekom leta potrebuje.
Prijatelji,   naročajte   si   ta izvrstni koledar pravočasno!
Denarja ni za cerkve! Visoki cerkveni do-fcnstvčniki nimajo denarja za cerkvene zgrad-Hk Krščanska ljubezen   pri teh gospodih, ki tiki do vratn   v zlatn, pač ni   posebno pristna.
■ klerikalnem   „Bonilaziusblattu"   so   ponojali |«cke za zgradbo   cerkve   v Pilsenu. Dobili so
t dr. od visokih dnhovnikov sledeče odgovore: B .Zgradba kolegijskega poslopja zahteva ■8.000 K, katere preskrbeti je bila moja na-Bl Tako so opešala vsa moja sredstva; celo Kgovi  mi bodejo še za nekaj    let ostali. Zato
■ ni mogoče, da bi delal v tem času nena-■ne izdatke. Dr. Karlach, prost." Cerkveno Kadbo smatra torej ta prost za nekaj „nena-■doega'',   za kar nima   drobiža ...    2.  „Rad
■ bil za zgradbo   te   cerkve   nekaj   prispeval.
■ nepričakovano se mi je davke za 7000 kron Balo. Zato moram svoje izdatke omejiti in ne Krem nič dati. Franc Bauer, škof." — Sakra-Bilt, dobodki tega škofa morajo biti pač pre-■j&ni, da so mu davke kar za 7000 K zvišali!
Bj za cerkveno zgradbo pa le nima niti vinarja. Hfepetanje k cerkveni zgradbi pripustijo ta škof »podobni njegovi bogati tovariši vbogim vra-Hni, ki živijo od danes na jutri . . . 64.000 Kje le v mestu Silberbach klerikalno društvo Bed najrevnejšimi ljudmi nabralo. Ti vbogi re-Hi, ti izstradani ljudje so morali dati svoje ■pave krajcarje za cerkveno zgradbo, bogati Hbovoiki pa, ki dobijo v enem letu več nego Bjet teh vbogih družin v celem svojem življenju,
I bogati   duhovniki   nimajo   kronice   za   hišo
Božjo . . .
Iz Spodnje*Stajerskega. V leitersbergu pri Mariboru prodaja naš
& g. trgovec Rudolf Polzi. To pa je zbodlo nekega dopisuna „Slov. gospodarja", tako da je v zadnji številki tega poštenega trgovca grdo napadel in mu skušal škodovati. „Stajerc" se [»tej trgovini že leta dolgo prodaja in dosedaj [te zaradi tega še ni nikdo razburjal. Kdor pozna [g. Polzi, ve tudi prav dobro, da živi ta trgovec v lepem mirn z domačini ter dani noben poli-Ltični hujskač. G. Polzi je splošno spoštovan in njegova prodajalna splošno priljubljena, ker se postopa v nje strogo reelno in solidno. „Gospodarjev" dopisun se presneto moti, ako misli, da bode s tako podlo zahrbtno čečkarijo komu Škodoval. Tako daleč še nismo, da bi morali trgovci postopače okoli „Gospodarja" za dovoljenje prositi, kateri list smejo prodajati. Sicer Eja opozarjamo g. državnega pravdnika na „Go-ipodarjevo" notico; v tej notici se širi nasproti postavi nesramni, lumpovski bojkot. Po našem ■nenjc pa tudi žegnani hujskači nimajo pravice, [teptati postavo ob tla. V ostalem pa naj „Gospodar* (ljudstvo mu pravi „Slepar") piše kar | hoče; pošteni, pametni ljudje se za to propalo jglaeilo sploh ne brigajo, — ljudje pa bodeje i [»naprej tam kupovali, kjer dobivajo dobro, poceni in pošteno blago!
»Narodni dom" v Konjicah dela monda pre-Uneto slabe „kšefte" in prvaško „gospodarstvo' ter .narodna navdušenost" se kaže v prav čudni Mi. Najprve bo imeli v tem „narodnem domu" [najemnika, ki je obenem uradnik Bposojilnice". (Možakar se je skozi 3 leta trudil in je zapravil [nojih par prihranjenih tisočakov. Potem se je ipnakom lepo zahvalil in zapustil prazne pro-[atore ..narodnega doma". Za njim je prišel kot [najemnik koncesionar Janez Mastnak; ta od prvakov s sladkimi obljubami na led spravljeni [revež je v kratkem času zapravil konja, voz in [le okroglo 1000 kron denarja. Revežu je šla izguba tako k srcu, da mu se je zmešalo in so ga morali v graško bolnišnico odpeljati. Sedanji najemnik je obenem nrar. Ne vemo, kako bode temu šlo, — a po našem mnenju je konjiški ,narcdni   dom"   presneto   klavrno   prvaško po-
3
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so  letni in kramaraki sejmi;   sejmi, laznamc-
vani z zvezdico (*)so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (••)
pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 22 sept e m bra v Deutsch-Feistritzu, okr. Frohnleiten. Dne 23. septembra v Trieben*, okr. Rot-tenmann; v Troiach* okr. Murau; v Lassingu, okr. Rot-tenrr.ann; v Št. J ur ju na juž že'.**, okr. Celje; v Lan-genwangu*, okr. MUr2Zu<cl>lag; v St. Florijanu**, okr. Deutschlandsbcrg; v Gratwein, okr. Okolica Gradec; v Saalu, okr Voitsb-rg; v Irdningu**. Dne 24 septembra v Feldbachu**; v Modriachu**, okr. Voitsberg; v Ernovzu, okr. Lipnica; pri Sv. Trojici v Slov. Gor.**, okr. S/. Lenart v Slov. G r.; pri Sv. Marjeti, okr. Slovenska Bistrica; v Šmaitinu pri Slovenjem Gradcu; v OberwOlzu ; v OrmoJu (sejem s ščetinarji); v Remšniiiu**, okr. Marenberg. Dne 25. septembra v Lipn ci**; pri Sv. Trojici v Slov Gor.**, okr. Sv. Lenart v Slov. Gor.; v Ptuju (sojem s ščetinarji); v Imenem (?ejcm s ščetinarji), okr. Kozje; v Mariboru*. Dne 26. septembra na Biegu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (z rogato živino). Dne 27. septembra v Rogatcu (sejem s ščetinarji), pri Sv. Urbanu, okr. Ptuj, v Gradcu (z zaklano klavno živino). Dne 28. septembra v Brežicah (svinjski sejem). Dne 29. septembra v Riegersburgu**, okr. Fcldbach; v Uebelbachu, okr. Feldbach; v Mooskirchen**, okr. Voitsberg; v Stoffernu, okr. Friedberg; v Grafendotfu, okr. Hartberg; v Sochau**, okr. Kniettelfeld; v Glein-statten**, okr. , Arvež; v Spielfeldu, okr. Lipnica; v Wildonu**; v Št. Mihaelu pri Leoben; v Rottenmannu*; pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju**, okr. Ptuj ; V Gais-homu, okr. Rottenmann; v Cmureku*; v Šoštanju**; v Pilštanju**, okr Kozje ; v Passailu**, okr. Wciz; na Vranskem** ; v Št. Rupertu*. okr. Weiz; v Marenberku** ; v Predlitzu**, okr. Murau. Dne 30. septembra v GrObmingu*; v Konjicah**; na Dolu**, okr. Laško; v Št Erhardu, okr. Bruck; v Waltersdorfu**, okr. Hartberg; v Arvežu**. Dne 1. oktobra v Neubergu**, okr. Miirzzuschlag; v Hirschegu-Rain**, okr. Voitsberg; v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Radgoni. Dne 2. oktobra v Lučanah (sejem z drobnico), okr. Arvcž; pri Sv. Petru, okr. Leoben, v Ptuju (konjski srjem, sejem z govedom in ščetinarji); o Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje. Dne 3. oktobra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s konji in rogato živino). Dne 4. oktobra v Schwanbergu**, okr. Deutschlandsberg; v Kirchplatz-Feroitzu, okr. Graška Okolica; v Lankowitzu**, okr. Voitsberg; pri Sv. Lenartu v Slov. Gor.**; v Žalcu**, okr. Celje; v Jurkloštru**, okr. Laško; v Polsu nad Judenburgom; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (z zaklano klavno živino); v Bisch-feldu*, okr. Kniettelfeld;Jv Til'.mitschu*', okr. Lipnica; v Št. Mihaelu nad Leobnom** (tudi konjski sejem); v Ad-mootu**, okr. I.iezen; v Brežicah (svinjski sejem); pri Sv. Marjeti*, okr. Neumarkt.
Umrla je v Gradcu 70 letna gospa Betti Ploj roj. Wegschaider, mati senatnega predsednika dr. Ploja   N. p. v m.!
Zaradi dekleta sta se svoražila fanta Janez Jnrkac in Anton Blazine. V neki gostilni v Dobovi sta se spoprijela. Jurkac je sunil Bla-zinca z nožem v hrbet in mu predrl tudi pluče. Smrtnonevarno ranjenega so odpeljali v bolnišnico,
Pazite na deco! V Dežni pri Laškem igrala se je 4 letna kčerka posestnika Povalje ob nekem griču. Nakrat je padel otroku težki kamen na glavo in ga je smrtnonevarno ranil. — V Slivni prišel je 12 letni šolar Anton Klepej z roko v mlatilni stroj, ki mu je desno roko popolnoma zmučkal. — Sadna preša je padla v Dramljah na 3 letnega sinčka posestnika Franca Mulej. Nesrečni otrok je dobil celo vrsto smrt-nonevarnih poškodb.
Brezsrčna mati. Na Paki porodila je dekla Ana Cuješ otroka. Nesla ga je v svinjak in ga tam pod koritom pustila. Drugi dan so ljudje otroka najdli in mu življenje rešili. K sreči niso svinje otroku ničesar storile. Brezsrčno mati so oddali sodniji.
Vojaška nesreča. Pri vaji s sabljami v domobranski vojašnici v Mariboru sunil je „Waf-fenmeister" Einfalt cugsfirerja Striebl v trebuh in ga je težko ranil.
Junaki noža, V Brežicah uapadel je klobu-čarski pomočnik Leopold OstroŽnik učenca Ned-vedec in ga je z nožem večkrat v vrat ter v roko sunil; učenec je težko ranjen. Tudi pomočnika Lipaca je Ostrožnik z nožem ranil. Suroveža so zaprli. — V Retju pri Trbovljah so se fantje stepli ; seveda zopet zaradi žensk. Gjuro Gjur-jovič je naravnost zdivljal ;napadel je z nožem delavca Antona Reč in Jožefa Olševski ter je oba smrtnonevarno ranil. Pomagal je divjaku tudi njegov brat; orožniki so spravili oba na varno.
Svinja Otroka zgrizla. Vžitkarica Marija Tu-rušek v Petelineku pustila je 1"/« letnega otroka Bvoje hčerke samega. Domača svinja je otroku eno uho popolnoma, drugo pa napol odjedla in ga tudi drugače hudo poškodovala. Težko da bode nesrečni otrok okreval.
Požar. V okolici Rogatca pogorela je hiša posestnika Bele.   Ničesar ni bilo mogoče  rešiti. |
! Tudi pohištvo, življenska sredstva in denar je zgorel. Prebivalci so komaj sosedna poslopja pred požrešnimi plameni rešili. Škode je za več tisoč kron,   posestnik pa je le slabo zavarovan.
Zaprli so v Lubečnem pri Celju fanta Alojza Skrubej, ki se je v stanovanje gostilne Ropan vtihotapil, da bi kradel, pa so ga pravočasno zasačili.
Požar. V Mariboru je nastal v kleti trgovca Matschek ogenj, ki je napravil za 4000 K škode. V kleti je bilo mnogo masti, olja itd. Neki neprevidni uslužbenec je vrgel gorečo užigalico proč; tako je ogenj nastal, katerega 60 pa gasilci k sreči kmalu premagali.
Nehvaležna ljubezen. V Kotu pri Konjicah se je hlapec Job. Visic v deklo Marijo Rupnik zaljubil. Ko ji je zadnjič enkrat zopet svojo ljubezen razodeval, vrgla mu je velik kamen v obraz; izbila mu je s tem več zob in ga sploh hudo ranila.
Pretep. Pri nekem plesu v Žigercih so se fantje iz ljubosumnosti stepli. Brata Franc in Jožef Vonk sta z nožmi Mlinarica in Kozinca napadla ter ju smrtnonevarno ranila. Franc Vouk je hotel tudi še streljati, a k sreči se revolver ni sprožil. Divja brata sta vse pohištvo razbila in tudi krčmarju z revolverjem in nožem grozila. Šele orožniki so napravili red.
Roparski napad. Radgonskega »Schubtrei-berja" Franc Fischer sta pri Franzdorfu ponoči napadla dva cigana z dolgimi nožmi. Imel je eno krono pri sebi, katero sta mu oropala in ga potem izpustila.
Ciganska banda pod vodstvom nekega Gart-nerja in Raka je delala že dalje čssa po Savinjski dolini mnogo škode. Cigani so večinoma. pri kvartanju sleparili, ciganke pa so na razne načine goljufale in kradle. Zdaj so orožniki v Gorici pri Žalcu celo bando zasačili; 5 ciganov je pobegnilo, ostalih 5 z voditeljema pa so dali pod ključ.
Novi geometer. V Ptuju otvoril je gospod Richard S t i g e r, oblastveno avtorizirani civilni geometer v novem rotovžu (2. nadstropje) svojo pisarno, v kateri se sprejema vsa v geometersko stroko spadajoča dela.
Iz Koroškega.
Lippitzbach: Piše se nam: Od kje jemlje „ Mirov" dopisnik poguma, da pogreva zopet znano tožbo iz 1. 1910, ki za g. Valentina Mori p. d. Coma ni posebno častna, za g. župnika Sekola pa precej neprijetna, mi je nerazumljivo. Vi pišete: „Ko bi imel župnik le še eno pričo, pa bi bil zmagal." Ja, seveda bi bil jaz po nedolžnem obsojen, ko bi imel fajmošter še eno tako pričo. A kako bi se to lahko zagovarjalo ? Gospod dopisnik „Mira", le čitajte moje poročilo, katerega sem, da zadevo pojasnim, dne 16. decembra 1910 na strani 13 lista „Bauemzeitung" objavil. Tam bodete našli, da se je g. Sekol pač trudil, dobiti več prič, od katerih pa je cerkveni ključar Andrej Wriesnik iz Rinkenberga pod prisego izjavil: „čom govori pač mnogo, ali vedno resnico!" Od bivšega župana Miklavič iz Moosa hočem molčati, ker je že umrl. In veste, gospod dopisnik, kdo je Com? Citajte, kaj je o Comu sodnik glede njegovega •značaja pred sodnijo prečital. Priča Juri Jug iz Rinkenberga je prisegel, da sem jaz g. Sekola dne 18. septembra 1910 še enkrat razžalil; 6 prič pa je zamoglo priseči, da to ni resnica. Takratno postopanje g. župnika proti meni smatram še vedno kot posledico političnega sovraštva napram nemško-naprednemu učitelju. Da je tožba kakor „Mir" trdi, g. Sekolu 700 goldinarjev stala, ni mogoče; koštala je za polovico manj in g. dr. Brejc je prišel pri temu Še vedno na svoj račun. Tudi izpovedba Vašega zaupnika g. Murnig ne odgovarja resnici. Jaz sem le rekel, da je škoda za doklota, da „igro spila." O „windiscberjih" nisem ničesar omenil. Jaz sem morda dalje kakor Vi med Slovenci živel in moram reči, da so koroški Slovenci dobri in miroljubni ljudje, zato pa se gotovi vrsti hrvatsko-kranjsko mislečim mladičem ne posreči, da bi jih proti nemškim sosedom nahujskali. Sicer pa, g. »Mirov" dopisun, ne zaupajte preveč Vašemu prijatelju Jurju Murnig, ker on ni mnogo boljši od Coma in zgodilo bi se Vam lahko podobno kakor g. Sekolu. H konen naglašam še enkrat: Jaz g. Sekola   nisem  razžalil in nikdo mi ne more
očitati, da mečem z žaljivimi izrazi okoli sebe ter obžalujem, da je povzročil Com svojemu g. župniku take izdatke. Kdo je pisec dotičnega „Mirovega" članka, ki mi je grozil s sodnim stolom božjem, g. Volaučnik to ni bil, g. Sekol tudi ne. — Alois Koch, šolevodja.
Žihpolje. Piše se nam: Našemu g. dekanu Mihlnu smo mi naprednjaki prišli zelo v želodec. Dokaz za to so besede, hi so mi jih gospod Mihi pred kratkim odvrnili na pozdrav „Dober dan" in katere se glasijo: ,Ne bo ravno dober, ko me sreča nemčur!" Ali to Vam povem, g. Mihi, če se med žihpoljskimi „nem-čnrji" ne počutite dobro, potem kar poberite šilje in kopita in idite v deželo onkraj Ljubelja, kjer ni „nemčurjev"! No, pa g. Mihi si mislijo : zaradi nnemčurjev" mi še ni treba oditi od Žihpolj;" imam ja še »Marijine device". In res, gospod Mihi imajo z njih „škrniclvereinom" posebno veliko veselje. Vsaki mesec enkrat jim napravijo spoved, da jih ob tej priliki lažje pridobijo za svoje namene. Ali čujte, g. Mihi, tudi to veselje Vam bo kmalu izginilo, zakaj vaša »Marijina družba" je že precej na kantu in kmalu bo odpotovala v Rim zadnja vaša devica. Prednica tega „škrniclvereina" pa služi celo za kuharico v neki tukajšnji gostilni. Čudno se nam Žihpoljanom tudi zdi, zakaj g. dekan se tako pogostoma vozijo v Celovec? Mi vemo za gotova skrivnostna pota in bodemo o tem še govorili. . . Res žalostne vzglede dajete Vi, g. Mihi, Vašim vernim ovčicam. Pa brez zamere!
„ Nemčur." Prevalje. Piše se nam : Dragi Štajerc! Da se bojo tvoji zvesti bralci iz Prevalj in okolice vedno zanimali za te in imeli dober in poučen list, hočemo skrbeti, da bo vsaka številka prinesla kaj zanimivega iz naših lepih Prevalj. Podamo ljubim bralcem ta dopis : Na jugu od Prevalj in čutensteina se dviga visoka lepa Uršnlska gora. Koroškim štajerskim in kranjskim romarjem je dobro znana, ker jih gre vsako leto po več sto na to goro. Nemško-avstrijsko planinsko društvo je postavilo letos lepo in udobno planinsko kočo, ki je udobna za romarje in turiste, kjer si ti lahko odpočijejo in okrepčajo z jedjo in pijačo in kjer so varni pred vsakim grdim vremenom. Da se je nemško-avstrijsko planinsko društvo toliko potrudilo in toliko denarja žvtvovalo, je gotovo hvalevredno in pametno je, če se kaj takega od vseh stranij podpira. Tako so vse okoliške občine darovale nekaj, le kotoljska in pre-valska ne. Iz Prevalj gre vsako leto veliko ljudij na uršulsko goro in čudno se nam zdi, kako je mogel napredni občinski odbor odkloniti prošnjo nemško-avstrijskega planinskega društva za podporo. Žalostno je, da znani prvak in kapitalist Lahounig nima nobenega smisla za planinska zavetja, ki donašajo toliko koristi deželi. Koliko več turistov iz daljnih krajev bo sedaj obiskovalo naš kraj in on bo gotovo vtaknil od njih še marsikako krono v svojo mošnjo. Zato je nenmljivo kako je mogel v občinskem odboru nasprovati prekoristni prošnji omenjenega društva. To je pač sad hujskarije kranjskih hujska-čev, ki so ga vjeli na svoje limanice in ga spravili celo daleč, da je zatajil svojo mater in ma-terni jezik, od katerih dobro vemo, da so bili pridni in pošteni Nemci. Tukaj imate dragi Pre-valjčani lep zgled, ki vam kaže kam pride človek, če se da zapeljati brezvestnim hujskačem. Mi pa bodimo napredni in kazimo, da smo vneti za vsak napredek, tudi za nemško-avstrijsko planinsko društvo in za tujski promet, ki je že prinesel našimlepim krajem lepe doobičke.
Št. Lipš pri Rajneku. Piše se nam: V naši fari je vseh časopisov dovolj, samo našega poštenega in priljubljenega lista ^Štajerca" nam manjka. Vsak kmet in kmetica, sin in kčerka, celo pošten hlapec si lahko pritrga 3 krone na leto, ker list »Štajerc" samo 3 krone velja na leto in bo izhajal za to malenkost 52 krat. Torej samo 3 krone! Vsaka oseba, katera ga čita, je zadovoljna z njim in je tudi veliko novic iz Koroškega, oziroma iz celega sveta. Namesto 7 naročnikov v naši fari bi jih lahko 50 bilo. Torej dragi Št. Lipšani! Pisatelj teh vrstic prosi, da bi vsi takoj naročili naš dragi list, kjer vsak teden pride kaj prijetnega od Št. Lipša, oziroma iz okolice. Torej bodite ponosni in razširjajte naš dragi list »Štajerc" !
Št. Lipš pri Rajneku. Piše se nam : Kakor
—   4   —     •
povsod, tako tudi pri nas neprenehoma dežuje. Težko se vsakemu kmetu godi, ker vsakemu manjka služabnikov pri delu. Vse gre v fužine delat, — Letina je letos prav dobra. Sicer sadja, kakor vseh stvari, je še dovolj. Ko bi le ubogi kmet sreče imel v vseh zadevah. Pri kmetici Barbi Sr.hiitz p. d. Veidl, je pred-kratkem porodila ena ovca 4 jagnet. Vse je svežo in zdravo. Obilo sreče! Več prihodnjič!
Tedenski živinski sejmi v Beljaku so zaradi
goveje knge na gobcih in parkljih za sedaj odpovedani.
Ustrelil se je v Celovcu slikarski pomočnik Pavel Noschil; baje mu se je zmešalo.
V  spanju Okraden je bil posestnik Rok Čas pri Pliberku. Zaspal je namreč ob cesti. To priliko je porabil neki tat in mu je odnesel 200 kron. Zaprli so vžitkarja Franca Zostenburger, ker ga te tatvine sumničijo.
Zaprli so v Paternionu deklo Nežo Regen-burger; dolžijo jo, da je svojemu gospodarju 120 K ukradla.
Nezgoda. V Celovcu prijela je mašina železničarja Jožefa Mikula. Razbila mu je glavo. Nesrečnež je težko ranjen.
Slepar. Pri kočarju Scharniedling pri Lipi je prosil neki tujec za prenočišče. Priliko pa je porabil, da je vbogemu možu 380 kron ukradel. Sodi se, da je tat znani Joh. Hofer, ki je iz zapora v Spittalu pobegnil.
Krava napadla je v Lendorfu 82 letnega vžitkarja Karla Baumgartner; vrgla ga je ob tla in ga težko ranila. Huda ta krava je že večkrat ljudi napadla.
Obesil se je v Mitterberga posestnik Georg Scherzer. Že dalje časa je pravil, da ga življenje več ne veseli.
Konj udaril je v občini Possau na paši 13 letnega Tomaža Veračnik. Fant je smrtnone-varno ranjen.
Ukradel je nekdo Uršuli Koršič v Tulzachu 180 K denarja.
Iz drevesa padel je v občini Lieserhofen stari posestnik Mattl. Starček je prav hudo ranjen.
V  mlinsko kolo prišel je stric posestnika Tomana v Eberbergu. Čez 30 ur je ne-nesrečnež v kolesu visel; potem so šele mrtvega najdli.
Samomor. V Celovcu se je iz neznanih vzrokov obesil voznik Heilinger.
V  Dravo skočila je pri Beljaku neka dekla, a pionirji so jo pravočasno iz vode rešili. Baje si je hotela zaradi nesrečne ljubezni življenje vzeti.
Pobegnila je iz Feldkirchena natakarica Eliza Friedl. Preje je svojemu gospodarju 155 K poneverila. Natakarica je iz sv. Petra pri Mariboru doma.
Neumno igranje z orožjem. V Portechachu se je igral 14 letni Erich Golob z nabasanim revolverjem. Revolver se je sprožil in je krogla zadela 10 letnega Hermauua Lepterschka ter ga smrtnonevarno ranila.
Bik umoril je pri Paternionu hlapca Tomaža Sakrin. Razmesaril ga je hudo, da je bil revež takoj mrtev.
Ali ste Vašemu otroku, ki še vedno ne zna hoditi, že enkrat Scottove emulzije dali r" Scottova emulzija bode malega okrepčala in dala zlasti njegovim kostem pri-manjkujočo moč, tako da se bode že kmalu na nogice postavil in v kratkem času tudi hodil                       28
SCOTTOVA
EMULZIJA
je zaradi tega tako uspešna v takih slučajih, ker je izredno bogata na redilnih snoveh, zlasti tudi na za rast kosti neobhodno potrebni mineralični soli. Ne more se >leber-tran< v nobeni boljši obliki dajati kakor v Scottovi emulziji, ki je tako lahko prebavljiva
in okusna,   da jo celo najmanjši   prav   radi  jemljejo in
dobro prebavijo.
An mora prava Scottova emulzija biti.
Cena  originalne  steklenice 2 K 60 h. Se dobi  t vseh   apotekah.
Proti vpošiljatvi 60 h v znamkah na SCOTT & BOWNE, z. z o. z.,
Dunaj VII. in pod pozivom na ta list se zgodi enkratna dopoSilja-
tev poizkuSnje po eni apoteki.
Loterijske številke.    LJf
Gradec, dne 31. avgusta: Trst, dne 7. septembra:
30,    1,   8, 129 61, 34, 43, 50J
Krapinsko Toplic« Do 8. septembra doslo je v zfatSi 2«0 strank z 4517 osebami,
r
Gladni živci
^
hrepenijo ravno tako po živčni redilni soli, kakor prazni želodec po hrani. Ako preiščemo živino! substanco bolanega flo-veka, najdemo v ijijpresenetljivo malo LecitbiuJ medtem ko zahvaljuje zdrav človek le normalni množini Lccithina svojo telesno in duševno svežost, Dajte bolnim živcem Lecithisa, dajte jim Nn-trigena, kajti to vsebuje' od vseh redilnih sredstev! največ in najčistejšega Le« cithina.
Gratis-poizkušnjo Nutrigena in brezplačni zdravniiki popis pošljemo vsakomur, da se lahko o nedoseženi dobroti Nuttigena brez vsake obveznosti prepriča.
Zahtevajte takoj  z dopisnico gratis-
poizkušajo.
Nutrlgen-podj etj e
Budapest, VI., Hajos-u. 3, oddel. 175.
i
obi
se mora temeljito negovati in v to je najboljše sredstvo dobro milo; kajti (slaba navadna tržna mila škodujejo preje nego koristijo. Fino
in ustna votlina so dostikrat I mesto infekcij; zato je po-I trebno, da so ista vsak du j dvakrat  z antiseptičnim, im- '
stno  pri/.nunirn sredstvom     I
Lysoform-milo  = Pfeffenninz-Lysoforoi
ima     nenavadno    aromatični    ■
vonj, je nežno  in  vpliva an-    J
tiseptično,   ker   vsebuje    1%    ■
Lvsoforma.   En   poizkus   pre-    ■
priča. Milo je navidezno drago    J
(en kos   i krono),  ker  pa je    ■
veliko   in jako  itdatno, je v    ■
rabi faktično ceno.   Napravite    \
poizkus!                     ■
Zanimivo knjigo o „Zdr Vam pošljem na zahtevo zastonj referent »Lvsoform-tvornic", Dunaj.
izmije. Par kapljic :-----
en kozarec vode in imamo tekočino, ki desinfiscira, ki | odpravi takoj neprijetni duh ! iz ust in konzervira zobe dobro. Tudi za prgljanje jako | primerno. Originalna stekle- | niča 1 krono 60 vinarjev. Na-1 pravite poizkus!
avju in desinfekciji* | in franko. A. C. Hubmann, ! , XX., Pctraschgajse k.      133 |
Zelo dobro idoča
gostilna
z trgovino meSanega blaga, veliko lepo nadstropno hišo tik velike farne cerkve, šole in državne ceste, 10 minut od kolodvora, eno uro od Maribora v zelo priljubljenem in lepem kraju, se takoj zaradi preselitve in nezmožnosti slovenskega jezika za samo 31.000 kron pod lahkimi plačilnimi pogoji proda. Vse natančneje pri Franz Peteline, Zgornja Polskava pri Pra-806
En močen           807
pekovski učenec
se takoj   sprejme na 2'/j teta;
dobi tudi vso obleko v parni
pekariji Leopold i*cd, Andritz
bei (iraz.            807
+Korpulenca+
debelost
odpravi znameniti pristni dr. Richterjev čaj za zajutrk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega okusa iu garantirano zanesljivega vpliva. En zav. K 2 60, 8 zav. K 7--; dopo-šiljatev poštnino prosta od instituta ,Hermes', Miincben 164, Baaderstr. 8. — Spričevala: iT. med. Qn.: konstatira 6—6 ja celo 9>''a kg znižane teže v ca 21 dneh. Dr. W. K. v K.: Z uspehom Vašega čaja za zajutrk jako zadovoljen . . . Dr. Sch, E. v B. Sem jako zadovoljen s čajem za zajutrk, ker je moja teža se znižala. Gospa M. v D. Na moje največje veselje sem izgubila 40 funtov teže.         816
Izvrstne godbene inštrumente
v najčednejši izpeljavi in najboljši kakovosti oddaja j c. in kr. dvomi založnik
Hanns Konrad,
razpošiljal,   sodbenega blja
v Jiostn (Brn) št. 1598
(Češko)
Harmonika.....K  5'-
Citre........K
Orglice    ......K.
Gosle.......K
Okarine......K -1»
Flaute     ......K   1-71)
Akordeon za piskati K 2W v najbogatejši izbiri. Glavni cenik s 4000 podobami na zahtevo vsakomur zastonj in franka.            786
zaslužek
2—4   K  na dar.  in stalno: \ lahko priljubljeno štrikarijo v lastni hiši z masino za hitra štrikanje   „Pater.thebelB,  ne- J doseženo mnogostranska, praktična in trajna,  (jeklene kiju- j čavnice).  Poduk lahek ia za- I stonj. Garantirana povsod traj- , no odjemanje  dela. Prospekt zastonj.   Podjetje za pospeševanje   domaČe   Strikarije Kari
Wolf, VII., Mariahilferstmw štev. 82.        Slo |
Prav lepo posestvo
z zidanim  z opeko kritim { slopjem in   10 orali zemlje,   obstoječe iz snika, travnikov, njiv ing ležeče eno uro cd Maribi lepi legi sredi priljubljene i Zwettendorfa,  se takoj zar preselitve  do   10.  oktobra t vsem   skupaj za samo 11.005 kron proda.   Na-anfineje pore Franz   Petelini v Zgor. P4 skavi pri Pragersken. 805
61
— 5 —
. Ženska,
814
»in slovenskega jezi-i, marljiva, poštena,
I kop»Ii>ču   (Damnf-[l oktobrom   išče. Nate 2vejo  vsak ididiener1, Ober-be tr. 9. Flnj.
[ Hitro. Sedno         803
dekle,
razume in
ročna dela, se
ttipliči 12 K sprej-
Brigeomctru  Sprang
anastasius-Gruu-
* ilrii.o 18.
fozor!  I
čeveli! t pari l 8--. Zaradi jiplalil raznih več-i je naročilo, Se Število Čevelj izdel. ceno. Pro-fTsakomur 2 para 2 pira ženskih Snir-»ijf, mj. ali Srno ga-atme, močno ob-jssnjati Ha, veleeleg. i. liliji velikost po Tt pari koštajo le K BPoSl.o po povzetju (r.eksport čevelj, Kra-^\. Zmenjava dovo-pali cenar nazaj.
Viničar
808
Mo začetkom novem-Pv Razvanju  pri Ma-
Bi Znati mora delo v bokom vinogradu in > delavske moči. Po-!» g. Karla Sark v IL Tikiringhofgasse 25.
iloinostni nakup!
l sreJnje-volika dru-l s 6 sobami in 3 7. jako lepim velikim tzeienjavo, biža pri-imio obrt, sredi v 1 prometnem indu-jftrgu na Špodnje-Sta-[ evert, letni dohodek i kron, se zaradi j takoj za smešno >9.W0 kron proda. "libsti ta ključarja kisla primerna. Več : tVMlnz. Zgornja friPr.tRprhofu.   761
|b prodaj je nova
j hiša,
:iia, z dvema sobama, shrambo, svinjske ?, Irva-nico in dve kleti, rajne :este in cerkve, ure od Ptuja. Tudi jri inven. Ker Zeli v dati se poizve za i cene pri g. Prane litZrornji llajdini pri
Hnjn.   ______750
t se lepa        766
ina in pekarija
zraven  vse v ^oslopje,  2 vrta I is zelenjavo. Več »Šlajercs."
767
je ekstra-
amerik. 18
| kar. zlata
'double S6
uma ank.
remont.
mnogo   prem.
IjSireoa." Le ta ura
irima švic. kolesje
p ni razločiti od zlate
111» K.  Za natanč-
Sfantiram 5 let. 85, 2 k. 9 K BO. itolsr, Gloria-srebrno 0O3K70. Vsaki zastonj eleg. verižico.    Brez snjava dovoljena J   Pošlje po . Kohane, eksp.
8,Sebastian;. St. 52-1.
J:ekovski učenec »
naprej, z dobro uho, sprejme se i čas; oskrba in
is-pecivo Josef «iko (Harkt Tuffcr).
Jako lepa velika      812
vinska preša,
tla iz trdega lesa (Larchen-holz) se zaradi prevelikega števila preš v Halozah proda. Ponudbe pod „M. L. 1860" na opravo »Štajerca.''
Učenec
80*
se takoj sprejme v mesariji in
zelhariji V. llaiike v Šoštanju
(Senbnslein.)
Ura i nfiki
za samo K 250.
Zaradi rak. večjih množin ur razpošilja eksportna hiša: 1 krasno [ozla^eno 86 urno preciz. ankcr-uio z lepo verižico za samo 2 5) K ter tudi s 3 letno pism. garanc, Ako se vzame 3 komade K 6*60, 6 komadov K 10-—. Pošlje po povzetju Slezijska eksport-na taiSa J. Gelb, Nensandez 53. NB. Za kar ne paše, denar nataj.                754
Nove priložnosti!
Werndl-infanterijske puške model 67/77 za krogljo kal. 112 mm S Iv 50 h. Ista puška pre-narejena za šrot kal. 28, na 60 korakov dobro ustreljena samo K 12*—. Puška za potovanje za zložiti (Reiseum-klappuinte) kal. 16, si> nosi jako prijetno v rukzaku, samo 38 K. - FlobcrtpuSke kak 9 mm za krogljo in šrot, fino delo, nese-daleč, zbijo izvrstno, jako lahki pok 24 K. — Fina lancaslre-dvojna puška kal. 16, z dolgim kjučem, levo chokb. 80 K, prima 96 K. — Fina puška (Buchsenflinte) kalib. 16/93, dolgi ključ 70, prima 95 K. — Fina flinta (lSiichs-flinte), ključ med petelini tO K, prima 100 K. Največja garancija. Friedr Ogris, puškar, St. Margareten Koaenlal, Koroško. Po strelu napravijo moje dobro in trajno izdelane puške dobremu strelcu največje veselje.
Viničar
se sprejme za amerik. nasad; biti mora zanesljiv in trezen ter priden. Vstop 11. novembra. Vse natančno ustmeno ali pismeno. Ponudbe na upravo „Štajerca."          783
Proda se
781
lepa hiša
z vrtom v Brežicah na Savi pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Več pove lastnik gosp. Anton Woscnitschko v Slov. Bistrici.
Razpošiljam orožje vsake vrste ^3
na   10  dni   za  polzkusnjo   in vpogled.   Enocevne Lancaster-
Euške od K 20—, dvocevne ancasterpuške od K" 30 —, Hamcrles-puške od K 70 —, floberl-puške od K 8-—, revolver od K 6—, pištole od K 2*— naprej. Ugodni plačilni pogoji. — Ilust. cenik zastonj. t. Dušek, fabrika orožja, Opečno št. 2052 na dri. tel. Češko.
!! I   500 kron !!!
Vam plačam, ako moja Wur-zelvertilger „Riasalbe" ne odpravi tekom 3 dnij in brez bolečim Vaših kurjih očes, bradavice, rogove kože. Cena 1 posodice z garancijskim pismom 1 krono. Keničnv, Kaschau, I Postfach 12/234, Ogrsko.              693
■■ Kovačnica ■
se oda s 1. oktobrom v najem; več se izve pri       770
Otto Švaršnik, Majšperg pri Ptuju.
Ubogljiv in  pošten                              799
rgovski učenec
ko izobrazbo,  ki zna nemško in slovensko,
s  1.  novembrom   1912 ali s  1. januarjem
aec  ima   priliko,   da   obišče tudi tiirazredno
1 nadaljevalno    šolo.    Ponudbe   na    HANS
1M A N N,    trgovina    z   mešanim    blagom,
Judendotf  b.   Leoben.
Kupci posestev, pozor!
V Štebni (St. Stefan), vodovod (Hochquellenleitung) v lepi ravnini ob okrajni cesti blizu železnice se lepo posestvo skupno s sadonosnikom, 3 orale gozda ,'in njive (za 12 firling setve) zaradi družinskih razmer za K 4000 proda. Primerno tudi za prefesionista. Vctv pove lastnik:
Valentin Pavtej. vulgo Smričnik v štebnu. pošta Globasnica na Koroškem.                     758
Lepa skoraj nova hiš«
skupaj z gospodarskim poslopjem, hlevom itd., 4 njive, 2 travnika, vse v lepi vasi Šteben (St. Stefan) ob potoku v ravnini ležeče; hiša enonadstropna ob okiajni cesti; se proda za 5.000 kron. Jako zdrava pokrajina in gorski vodovod (Hochquellenleitung). Natančneja pojasnila daje:
Peter   Petz,   zidarski   mojster   v  Štebnu   pošta Globasnica na Koroškem.                 774
Ksjbnijša pemska razprodaja!
Ceno perje za postelj! j
1 k«. sivih slišanih 2 K; boljših S K 40 h; na pol belili 2 K 80 h; kolib * K; belih ra-hkih 6 K 10 h; 1 kg najfinejših sn<ženo-belih, Slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flaurna (Dauoen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame o K, potem franko.
BBp** Gotove postelja <^BJ
iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 tuiiont, 180 cm dolg, 120 cm Širok, t 2 glavnima blazinama, vsaka 80 cm dolga," 60 cm Široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in fkimnaslim perjem za postelje 16 K; pol-rtaune 20 K; danil« 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne blažite 3 K, 3 K 60, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazai. S. Beniscb, De-schenttz Nr. 710, Češko. (lita). Cenik gratis in franko.
Kupim gostilno z ekonomijo,!
kjer se da Dapraviti dobro kupčijo ali pa kmetsko posestvo z dobrim zemljiščem in z dobro ohranjenimi poslopji, ne predaleč od železnice. Naznani naj se ceno, plačilne pogoje in vse podrobnosti. Ponudbe je vposlati na gospoda Michael Wegschaider, Gradec, Farbergasse i.
Oblastveno avtorizirani
cSLTrilaai g"e©3£CLetex
(novi rotovž, II. nadstropje)
priporoča  se   za  izpeljavo   razdelitev  posestev,
omejitev   in   določitev   mej,   popravkov   mej in
vseh dragih v to stroko spadajočih del.
z malim posestvom na ' prodaj. Hiša je nova, stoji v zelenji blizu gozda, eno 200 korakov od farne cerkve in velike ceste. Pošta v vaji; na kolodvor 10 minut, eno uro od Maribora. V kraju se vse dobiva. Poleg hiše vsa druga potrebna poslopja. Zemlje okoli 2 orala. Najbolj priležno za penzijoniste, kajti posestvice ima krasno lego v krasnem, zdravem kraju. Ugodno tudi za vsak obit. Cena 13 000 K Piynene ponudbe pod ..Hiša M. J.'' na upravništvo ..Štajerca". Osebni razgovor pri g Maka Jellinek-u v Hočah (Kotsch) pri Mariboru.                                       773
Delavci
809
dobijo posebne cene v trgovini z rezanim blagom, perilom in obleko Wesiak, Maribor, Freihausgasse-Nagystrasse (od novega llauptplatza proti „Narodnem domu") v novo zgrajeni „Warenhalle."
bbi Majer m
se sprejme takoj na eno posestvo, kleri urno delo na posestvu, gorici in Čebelarstvu, dobi dve novodojni kravi, veliko svinjsko ograjo, njiv za svojo potrebo po dogovoru; pisma na upravo ^Štajerca" pod „fit. 50."        794
Učenec,
zmožen obeh jezikov, sprejme
se   v trgovini   Juh.   Scholger
Nfg. v Ptnja.       782
Malo posestvo
blizu mesta ali trga z okroglo 10 orali, ako mogoče nekaj gozda, se kupi. Ponudbe na gosp. Franz Skasa, Velenje (Wiillan.)           784
Posestvo
leleče tik deželne ceste, pripravno za rokodelca ali delavca na železnici. Redi se lahko 2 kravi in svinj kolikor hoče. Cena 4200 K. Kdor želi kupiti dobi natančneje pojasnilo pri g. Franc Petelini, Rotendorf, Polskava pri Pra-gerskem            767
z o. z. DUNAJ, IX. 11, Porzellangasse 18.
= Bolinder motorji za surovo olje =
so ceniin v obratu jako ekonomični.Za vsako moč od3 PS naprej Lokomobili za surovo olje,
Naš najmoderneje urejeni special-fabrični etablissement stoji
že 40 let na višku
tovaren za preše in vživa v strokovnih krogih
MT najboljše ime.
Zahtevajte   specialni cenik št. 420a o vinskih in sadnih   prešah,   kompletnih napravah za mošt, hidravličnih prešah, sadnih in grozdnih mlinih, grozdnih reblerjih, strojih za odbiranje jagod itd.
Čez 700 meda j I in prvih nagrad itd.
PH. MAYFARTH & Co.
specialna fabrika za mašine za dobavo vina in porabo sadja             571
1500 delavcev.                    DUNAJ, II., Taborstrasse 71.                   Želi se zastopnike.
Štev.
38.158 II.   4585112.
Razglas.
Iz deželnih saduodrevesnih šol v Gleisdorfu, Brucku na Muri in Celju se oddajo štajerskim posestnikom v jeseni 1912 odnosno v spomladi 1913 v naslednem označena jaboljčna in hrnškina drevesa okroglo sknpaj 50.000 komadov.
Od tega se oddajo tri četrtine po znižani ceni 70 vin. za komad kmetskim posestnikom in ena četrtina nekmetskim posestnikom po tržni eeni 1 krone 20 vin. za komad razven zavoja in voznine k šeleznici.
Naročila sprejema deželni odbor in imajo v danem slučaju obsegati potrdilo občinskega nrada, da je dotičnik kmetski posestnik v občini. Ako se potrebuje drevesa za jesensko sajenje 1. 1912, naj se to v prošnji izrecno omeni in se mora zgoditi naročilo do 15. oktobra 1912. Prošnje se bodo, dokler je še drevja dovolj, ravno tako zajeseusko kakor za spomladno sajenje takoj po objavi tega razglasa sprejemale in po času njih dohajanja rešile. — Več kot 120 komadov se enemn posestniku ne odda. Posestnik se tudi zaveže, da sadi dobljeno drevje na lastni svoji zemlji.
Drevesa se oddajo le proti gotovemu plačilu. Ako je ena ali druga vrsta že oddana, dalo se bode kot nadomestilo drugo ednakovredno vrsto; naročitelju stoji prosto, je-li hoče to drugo vrsto vzeti ali ne.
Ako se na to nadomestno vrsto ne reflektira, se mora to takoj naznaniti.
Drevesa naj naročitelj, ako je to le mogoče, sam prevzame" ali pa se jih pošlje po železnici, takoj po dohoda ogleda.
Pritožbe naj se takoj vodstvu drevesne šole vpošlje. Na poznejše pritožbe se ne bode oziralo.
Seznamek
sadnih dreves, ki se oddajo v sadni dobi 1912/13 iz deželnih sadnodrevesnih šol.
št.
I. Vrste jaboljk
a) v Gleisdorfu
Visoko deblo
Na pol visoko deblo
pritljikavo drevesje
b) v Brucku
Visoko deblo
Na pot visoko deblo
pritljikavo drevesje
c) v Celju
Visoko deblo
Na pol visoko dpblo
pritljikavo drevesje
Mošansker Štajerski zimski Bohnapfel veliki rcinski
Ananas-Reinette.....
Baumanova reineta    .   .   . Damason-Reinttte   ....
Kanada-Reinette.....
Belletleur rumeni    ....
Astracban beli......
Charlamovsky......
Gravensteiner......
Prestolonaslednik Rudolf   . Kardinal flaumani   ....
London-Pepping.....
RibstonsPepping     .... Sch&ner od Booskoopa .  .
Lesno jaboljko rudece pisano ....
Huberjevo mostno jaboljko.....
Danzinger jaboljko (Kantapfel)    ...
Plemenito jaboljko, rumeno.....
Landsberška-Reinette........
Parmene, zlata zimska.......
Jaboljka „Prinz"..........
Poletna-Reinette, rumena......
Kalvill jesenski, rudeči .   >.....
Champagncr-Rcinctto........
Reinsko jaboljko (Rbein. Krummstiel)
H. Vrste hrušk:
8630
2405
160
314
30
30
70
3
46
•iS
320
176
150
7? 10
670 308
Dieis putrasta hruška . . . • Forellen-hruška .....-■ Dobra Louise iz Avranches . . Hardcnponts, putrasta   .  .   ■ •
Joselinc od Mecheln.....
Liegel putrasta......■
Olivier de Serres     • .   .  .  .  ■
PaBtorka hruška......
Salcburgcrica.......
Slerkmanova putrasta hruška
Zimska dehantska.....
Jelenovka.........
Weilerjeva mostna.....
William  „Chrislbirn" .... Bosez steklenična hruška .   .
Tepka    ..........
Staj. mostna hruška .... Rdeča deželna hruška   .  .  .
1665
95 480
Skupaj
12
10
15
125
88 3 S
60
5
30
se
30
18
6(1
16678
390 750
230
250 400
6-
100 770
770
100 200 450 160
90 120
40
80 116
110 490 27 100
116
70 70
200
100
50 100 290 180
13 65 120
K
5166 5170 228 1330 1924 712 2(3
210
696
571
60
132 80
96 106
86
644
5600
16
135 185
10
227 95
243
241 257
910
200
lit
16141
663        20003
112 111
326
584
Poles tega se odda še 380 kom. visokih debelj (Walnuss), 170 breskev pritljikavo grmičje, 70 marelic prit-ljikavih iz drevesne šole v Celjn, 1850 kom. črešeoj, 570 kom. visenj visoka m srrdnje-visoka deblja iz sadjarske šole v Brucku, ki se oddajo le kmetskim posestnikom po znižani ceni.
Gradec, 3. septembra 1912.
Od staj. deželnega odbora.
RAZGLAS.
Da se rejcem žrebet omogoči, podučiti se o cenah žrebet in doseči tudi boljše cene za svoja žrebeta, kakor ■ pri prodaji na domu nikdar ne doseže, ker ima pri tej prodajalec prav ogromne troške, — vpeljalo je mesto jgtiri nove sejme za žrebeta in sicer vsak prvi torek v mesecih avgust, september, oktober ter november. > Ptuj povabilo je k tem sejmom vse kupce, ki so doslej svoje potrebščine na žrebetih potom havziranja v tem jkrili; napravilo je tudi v mnogih časopisih potrebno reklamo za te sejme. Pričakovati je torej, da pride jako ve-fknpcev na te sejme in leži torej v interesu rejcev žrebet, da pripeljejo na sejem tudi mnogo svojih žrebet.
Župan: Jos. Ornig 1. r.
j,*~ .      — ~»        „-w      ...(y.-.»_      *-*      B._—-.      *pv«.v>|       »       lUbVlVOU        »VII.UI      Al    »     "L. I,
Na teh sejmih so kobile in žrebeta štandgelda proste.
tielaven, nemščine zmožen, se sprejme. Kkiba in hrana v hi.ši. Plača 30 K Vpra-|: apoteka „pri zamorcu", Molitor v Ptuju.
in
se dobi
1-6
rezano blago, perilo in obleke
pri Adoifu Wesiak, Maribor, Fteiliaosgasse-tlasysliaBe
(od novega HauptplaUa proti „ Na rodnem domu") v novo zgrajeni
-Warenhalle."
Na obroke!
526
Kdor hoče poceni uro in verižico kupiti, naj piSe natančni naslov. — Vsled velikih zaključkov oddajam po celem Avstro-Ogrskem takoj za K 14*— prvorazredno pravo srebrno remontoar-uro s S srebrnimi pokrovi najfinejše gravirano. In eno 14 karatno zlato verižico, najmodernejše pancer-facije, c. kr. puncirano, 60 gramov težko, za K 140-— po mojih ugodnih pogojih samo 4 K na mesec. Takojšna dobava. Vsepovsodproti povzetju prve svote
R. Lechner, Mfo Z i
[eno pemskolPE.Je za postelje
1 kila sivo slišano K 18-—, boljše K 240, napol belo K 360 belo 480, prima mehko kot daunc K 6'—, vele-prima K 720, najboljša vrsta K 8-40, velefino snežno-belo K 9'60 10 ntUtDliD * 'esnonitnega rdečega, IE |IUMB]]rJ plavega, belega ali ru-ik;ipa, dobro polnjene, 1 tuhent ali 1 spodnja postelj ra, 116 cm Široka K 10, 12, 15. 18. 200 cm dolga Boka K 18, 15, 18, 21. 1 blazina za glavo 80 cm dolga BbK 3, 360 4, 90 cm dolga, 70 cm široka K 4-60, H&ar no dopade. se izmenja ali denar nazaj! Natančni Hustr. cenik povsod zastonj in franko.
1 Sachsel, Lobes Nr. 89 b. Pilsen (Češko). 674
leliko presenečenje!
[Nikdar v življenju to presenečenje! kosov za samo 3 K 80 h. "Wl
I pozlač.  prec.  anker-ura z verižico,   gre  natanko, za a ptirantira, ena moderna zidana kravata za gospode, ^.žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlah-tnjen, ena nožna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji p fcoljerja iz orient, biserov, mod. damski kinfi s patent-J2 eleg.  darnska  armbanda,  1  par uhanov s patentih krasno žepno toaletno  zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 ru roanšete 3 gradov duble-zlatos patent-zaklepom, 1 bim za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux-pred-l reselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek i pisem, za gospode in dame,   20 korespondenčnih pred-b Se &00 drugih  rabnih  predmetov,  neobhodnih  v vsaki Is skupaj z uro, ki je sama ta denar  vredna,  stane  samo BK 8) h. Požlje po povzetju centralna razpoš. hiža
ljungwirth, Krakova štev. 65.
BMOČbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Za kar ne dopade, denar nazaj.                   811
^iporočTjiva domača sredstva.
'i Mezni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi pr»ti ji io bltdičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. jioiina za prša in pljute, stekl. 1*20 K prati i taki sapi Ud. — Čaj in pilule za čiščenje hrvi Sik - Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam u tile in livce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki •*• lloMine. — Bleiburški iivinski prašek a 1*30 K. t prati odvajenju krvi v živalski vodi k 1'60. — trup za podgane, miK, ščurke a K 1"—. Ra»-i L HBTbSt, apotek«, Bleiburj »a Kunfc—.
Na parni žagi                         638
alberta Ružička ¥ RogoZBiti,
železniški progi postaje Ptuj, se ved-f »rate okroglega le8a (Rundholz), ter tudi rti po najboljših cenah kupujejo; nada-t vsaki les, tudi najmočnejši, v „lonu" naj-isreže; prodaja se tudi vse vrste dil in »\n lesa najceneje in izdeluje, ter oblja Ineje ; kupuje in prodaja se tudi vse skega lesa. Vsakdo se lahko na to [mnogo let kot solidno poznano firmo zaupljivo obrne.                        638
Motorji
za surovo olje  z visokim pritiskom od 16 do 100 IIP.  Obratni
trositi 1 do 1'/. vinarja za uro in konjsko moč. Bencin-, petrolin- in bcncol-motorji ležeče in stoječe   konstrukcije od 1 do 60 HP, ter lokomobiti od 2 do 20 HP. Obratni troški č do 6 vinarjev na uro in konjsko moč.                   75
Dunaj, HI., Patdusgasse 3. — Budapest, VL, Vaoikttrut 37 Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno.
vlad.
saem
m m
Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu.
Mestni denarni zavod.
priporoča se glede vsakega med hranilnione zadeve »padajočega posredovanja, istolako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem .......-    -:.,:   vstreže.   r- - ■ -  :
$ Občenje $
%f z avst. ogersko $ $ banko. $
m Ravnateljstvo, sa
Vstanovljena leta
1802.
Giro-konto pri
podružnici avst.
ogerske banke
v Gradcu.
Uradne  ure
za poslovanje s
strankami    ob
delavnikih od
8—12 ure.
Pii w\ ilnik i« lOtročji vozički
na slavnim trgu zrauen apoteke
priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kafre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, neže za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaie, glaže in druge v to stroko »padajoče reči. Bazami oddelek i» od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa za 80 do K l'20.
za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se do-M?a v veliki trgovini
Johann Koss
CELJE
na kolodvorskem prostoru. (Zahtevajte cenik).
1 veliko trgovino Mann Koss, Celje»
jli njene solidnosti, nizkih een in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; itam se vse dobi, kar itt le potrebuje, naj si bode manufakturno blago« gotovih oblek za moške, ženske in otroke, tobuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na-— -        =    grobne vence in trakove, z eno besedo vse.     - ■     ■                 -          ~ ~
75
54
33
— 8 —
Bolane
svinje
Pazite na varstveno znamko „Obelisk" in ime „Sussanol" ter za-vrn.tc druge preparate kot ničvredno posnemanje odločno nazaj. Se dobi v največih apotekah.   Poštna razpošiljatev vsak dan po
Apoteki „znm Obelisk"         745
VIKTOR HAUSER v Celovcu, Kardinalplatz.
Ftuj: apoteka Behrbalk in apoteka pri zamorcu H. Molitor.
Zaiamteni uspeli drugače Mar nazal!
Zdravniška priznanja o izbornem vplivu.
Polna krasna prša
dobite pri rabi                         7i7
med. dr. A. Rix kreme za prša.
Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost
hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza
K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeli K 8'—.
Kosmetisches Dr. A. RIx Laboralcnum Dunai IX.. Bergyasse 17 K.
Razpošiljatev strogo diskretna.
12.000 flanelnih odej
pri nekem požaru rešenih, s čisto malimi skoraj nevidnimi madeži cd vode, sivo, drapp in roža meliranih s trakom ali z lepo borduro, ca 190 cm dolgih, prodam po
stfjr   K 1-50 za en kos.
Tigcrske odeje, ni jih uničiti,  svetovno znane, po K 170 za
en kos. — Pošilja po povzetju,   pri najmanje 6 kosov franko.
J0SEP M1K0TA. KSniginM a. Elbe.                753
Zagorjsnsko belo apnu, Portland- in Roman-cement, traverze, šlisen-železo, železo za obkovanje vozov, štedilniki (šparberd); deli Sparherda za prizidanje, kotlji, vliti in bakreni, stavbeno •»kovanje, vse vrste barv, Tomaževa žlindra, kovaški koks, vse druge vrste železnega blaga, najceneje pri
Alois Matscliek,  Maribor, TFiBttRtfllllt 25,
poleg bolnišnice.                                  341
Vedno tudi velika zaloga najcenejših lesenih dil, lat stafelnov itd.
in astma
Pred posnetki se varuje s pogledom na varstveno znamko
se uspešno odstranijo po rabi mojega leta sem najbolje znanega Eaealvptnsolja (avstralski naravni produkt). Gena originalne steklenice 1 K 60 h, Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus milo, najboljše sredstvo proti pegumi, mozuli, fleki (L°berflecke), finami in nečistosti obraza. — Eucalyptus-bonboni edino vplivni proti kašlju, oslovskem kašlju, astmi itd.
ERNST HESS
=  Klingenthal  i.  S.           =
Se dobi v Ptuju v lekarni „pri zamorcu" H. Molitor.                         67
Najcenejše stenske, budilne in žepne ure dobite pri.
R. Almoslechner, Celje, Spitalgasse,
nasproti hotela „Stadt VVien" ustanovljeno 1. 1865.
Stenske ure od 3 K naprej; srebrna žepna ura skupno s pravo srebrno verižico od 12 K naprej; niklasta budilnica z jako močnimi zvonci 3 K; vse zlato in srebrno blago po najnižjih cenah. Vse zlatnine in srebrnine so pregledane od c. kr. urada za puncifanje na Dunaju Vsa popravila ur in zlatnine se najsolidneje in najbolje pod 2 letno garancijo izvršuje. Izmenjava in nakup starega zlata ter srebra.
oženjen,   se pod dobrimi pogoji   takoj   sprejme.
Več se izve v upravi ,.Štajerca."
Gospodinje !
Previdnost!!
Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, splošno preiskuSene svetovne marke
BLAimSCHEIN
UNIKUJH«
460
M
MARGARINE
preiskusili.
,,UniKUM" ni rastlinska margarina.
,,UNIKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje mosli (Kernfett) s velepastcurizirano smetano in ima vsled tega najvišjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava.
,,UNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši natnrni produkt.
,,UNIKUM"   Je    ^f-V*|   esn*j4» nego navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. za   ^^^^   0
SAMO  BLAIMSCHEIN  ,,UHIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to  na  vsakem  zavoju
razvidno.
Cenjena gospodinja!
Ne pustite so vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar
pečete
curete
kuhate
za kruh s putrom
BLAIMSCHEINs „UNIKUM"-MARGARIN0
Se dobi povsod.                                                                                    PoizkuŠnja gratis in franko.
Združene fabrike za margarino in patra, DUNAJ XIV.
787
se od antoritet po posebnih receptih po dr. Adler & Co., Dunaj III., izdeluje; najboljše priporočeno kot idealno sredstvo za prepre-čenje izpadanja las in odpravo glavnih šnp.
Pristno le z varstveno znamko!
Edina razprodaja za Ptuj :
osef Korner, Mififir
V   PtujU.                               683
in davne
■ 1 kila sivih, slišanih K 2—, boljših 2-40, napol belih prima, ■2-80 K, belih K 4 — , prima kot davni mehkih K S.—, velo-i 5 prima K 7—, 8— in 960. Davne sive K 6-—, 7-—, bele prima J
■         K 10—, prsni flavm K 12.—, od 5 kil naprej franko.
SO     Gotove napolnjene postelje    O!
■ iz "tesno-nitnega, rdečega, plavega, rumenega ali belega inleia ■ J(nankinga), 1 tnhent, ca 180 cm dolga, 120 cm široka, skupaj,
■ z 2 blazinama za glavo, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, ■ ■dovolj napolnjeno z novim, sivim, flavmastim in trajnim per-j S jem za postelj K 16-—, napol davne K  20—, daonsko perje,
■ K 24—. Posamezne tnhne K 10—, 12—  1*-, 16—.    Posa-l
■ mezne blazine za glavo K 3-—, 3-60, *•—. Tnhne 200:140 cm | 5velike K 13—, 16—, 18—, 20—   Blazine  za glavo 90:70J
■ cm velike K 450, 5-—, 5-60 Spodnje tnhne iz najboljšega i ■gradla 180:116 cm velike  K 13— in   16— posije   od 10 K J
naprej franko po povzetju ali naprej-plačilu           669,
S Max Berger, Deschenitz a 115(B6hmerwald). !
■Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne denar. Bo-J gato ilustrovani cenik vsega posteljnega blaga zastonj
Priznano solidna stara Urna orodja
Franz   S o d i a
fabrika  puik
v BOROVLJAH na Koraškem razpošilja na zahtevo svoj  cenik vsakemu
zastonj in fianko. Vi dobite tu iz prve roke izborne ročne izdelke.   Največja gotovost strela,  brez konkurence, najnižje cene. Pošiljatev   na   vpogled    radovoljno     brez kupne obveznosti.
Lastni uspeh s streljanjem s krogljo:  avstrijsko zvezino mojster-8tvo in razna društvena mojsterstva.                 709
Pozor posestniki, za stavbo hiš!
Zagorsko lepo apno, Portland- in Romancement, traverze  in stare „Eisenbahnšine",  opeka za
streho in vse železne potrebščine se kupi po fabriški ceni in najceneje samo pri      363
Hans Andraschitz
tovarniška zaloga železa, cementa in apna v Mariboru, !
Sohmidplatz Nr. 4.
stane moja prava amerikjuiska anker-remontoar-ura, najfinejše zaniklana, 36 urno dobro regulirano anker-Kolesje, skupaj z lepo niklasto verižico, priveskomin futeralom, dokler traja zaloga, vse skupaj le
K 3 - en kos.
3 leta pismene garancije.  — Pošlje po povzetja.
Radium
svetilna budilnic
20 cm visoka, cifernica in I zalci prirejeni   z radium vi bujočo substanco, sveti v tako da se čas lahko nau čita.
Cena enega kosa . . . K \ Z dvojnimi zvonci ..KI S štirimi zvonci . . . K I Itadinm-godbena budil-
3 leta pismene garancije. Pošiljatev po povzetju.
Max Bohnel,
DUNAJ, IV., Margaretenstrasse 27,51.
Orig nalni  fabrični cenik s 6000 podobami zastonj  in lra
Bolj kisla odpadla ji
v vsaki množini kupuje
„Alimentaire", akcijska družba za zervno industrijo, Liebenau pri Grad
Odpadla'jaboljka, zapokana v vrečah se pla
K 4-50 za 100 kil teže prosto na postaji I
tigam. Vreče se odpošiljatelju franko vrnejo.
Vsak   odpošiljatelj    mora    konzervni   fabriki
odpošiljatvi na dopisnici naznanilo vposlati. i
Pri vsaki hiši je treba i galic. Kupujte  in  zahti po-vseh trgovinah „Štaj Čeve   užigalice"! Gli zal. firma brata SI a wit v Ptuju.
8864
23
899