za inozemstvo
Naročnina	^p^	tmmamt Aw ^ ——^ ■iiimiiiiim cene oglasov
Dnevna Izdala ^^B M^m V	^ftk.	^^^^^^^^ ^Inlp' TOk I slolp. pelll-vrsla
za drŽavo SH5 ^^^^	H^	' ■ ^^^ M JUT ^ mali oglasi po 130
s« ^	f ti	^/vjh f
po 3 In 4 Din, v uredniškem delu
mesečno Din	^^Ikg^V	HhV^	VB ^|	vršilca po Din
nedeUska Izdata	^^^^^^^	o Pn večlem □
celoletno v Jugo-	_ ^	^	naroČilu popust
SSSSSSM	s tedensko prilogo »Ilustrirali! Slovenec«
dneva po prazniku
Informativen tisi za sto venski narod
Uprava /e v KopUarievl al.il. « ^ Čekovni račun: C/ubllana šlev. 10.650 ln 10.34U xa tnserale, Sara/cvošt.7563, T.aareh 61. 39.011, Praaa In liunal šl. 24.797
Popolna depolitizacija uradništva
Važna naredha prosvetnega ministrstva - Profesorji smejo biti člani samo strogo stanovskih organizacij
Bolgarska vlada podkupila franc. Sisfe ?
Pariš, 26. jun. (Tel. »Slov.«) Rojalistična »Action Francaise« odkriva škandal z objavo baje uradne listine iz arhivov Quai d'Orsay, ki vsebuje pogodbo med bolgarsko vlado ter med francoskima poročevalskima agenturama »Radio« in »Information« ter listi »Petit Parisien«, »Ma-tin<', »Petit Journal«, »Echo de Pariš«, »Teinps« in drugimi in v kateri se bolgarska vlada obvezuje, dovoliti jim prispevke za nastavitev svojih dopisnikov v Sofiji in odpravljati njihove brzojavke brezplačno, za kar naj bi Francija podpirala bolgarske želje v manjšinskem vprašanju, glede pristopa do Egejskega morja in vrnitve gotovih pokrajin. Ta scnzacijonalna objava vzbuja dvome, ker je »Action Francaise« pred nekaterimi meseci tudi odkrila, da se je »Temps« prodal Rusom za smešno vsoto pol milijona frankov.
Uredništvo le v KopUarievl ulici šl. eilll Kokoplsl se ne vračalo, n et ranit 1 rana ul ima se ne sprelemalo -»• Uredništva ■elefon št. 2050, upravnlštva št. 232S
Madjarski problem
Te dni so v budimpeštanski gosposki zbornici inagnati, baroni in grofi dali ponovno duška svoji miroljubnosti. Glavni tema teh go-govorv je bilo seveda razmerje do male antante in vprašanje ttrianonske mirovne pogodbe.
Da se ogrski plemiči o mali antanti niso izražali ravno najbolj laskavo in ljubeznivo, se razume samo po sebi. Ta krepka zveza prijateljskih držav v svrho čuvanja obstoječega stanja v srednji Evropi zelo bode Madjare in njihove zaveznike. Kolikrat so že napovedali njen razpad! Pred vsakim sestankom ministrov zavezniških držav je budiinpeštansko časopisje vedelo poročati o nesoglasjih, ki so tako velika, da je bil visak sestanek proglašen za poslednjega. Mala antanta pa je vedno še bolj učvrstila vezi in vodno bolj poglobila svoj program. Iz čisto politične zveze se počasi iu vztrajno razvija zveza treh držav tudi na gospodarskem in kulturnem polju. Ravno v tem je zaznamenovali lep napredek kljub vsem diplomatskim intrigam, da bi se vstvarila nesoglasja zdaj med tema, drugič med drugima zaveznikoma. Poglobitev gospodarskega sodelovanja med državami male antante bo pa iudi Madjarsko prisilila, da bo morala prej ali slej spremeniti svoje stališče in iskati zveze s svojimi sosedi. Že itak v težki krizi se nahajajoči državi bi vsaka kljubovalna politika neizmerno škodovala. Popolne izolacije tudi močnejše in bogatejše drtžave ne morejo dolgo prenašati. V pogledu male antante bo morala torej Madjarska kmalu preiti s čisto političnega na gospodarsko stališče in prevladati bo moral hladen razum nad vročimi čustvi in dr-žavnopravnimi utopijami ogrskih magnatov.
Vprašanje trianonske mirovne pogodbe je pa istotako v zvezi z navedenim. Države maie antante ne bodo nikdar dopustile, da bi se na tej pogodbi tudi najmanj spremenilo. Vse odredbe morajo ostati v polni veljavi in moramo samo zahtevati, da jih Madjarska bolj lojalno in bolj promptno izpolnjuje. Že doslej se je marsikaj spregledalo in marsikatera olajšava je bila s privoljenjem male antante Madjarski v izvajanju teh odredb dovoljena. Upoštevajoč težko stanje so države male antante že ponovno pristale na to, da se je odložilo plačevanje obrokov vojne odškodnine; privolile so v razne aranžmane glede materialnih dobav, glasovale so za posojila in se celo same udeležile podpisovanja posojil v svrho sanacije madjarskih financ; od njih je bilo odvisno, ali bo ukinjena mednarodna vojaška kontrola predčasno ali ne.
Vsi 1i in drugi dokazi iskrene miroljubnosti pa se zdi, da se v Madjareki smatrajo zti dokaz slabosti in popustljivosti male antante. Sicer si ne moremo razlagati neprestanega rožljanja ogrske žlahte s sabljo, niti njenega neprestanega izzivanja, niti od madjarske vlade očito podpirane in organizirane ire-dente, niti raznih drugih činov, ki jasno dokazujejo, da se madjarski meredajni krogi še vedno računajo z moKnostjo vsposiavitve starih meja svetoštefanske države. Vsled takega stanja je razumljivo, da je mala antanta zavzela odločnejše stališče. Z nedavno demaršo v Budimpešti jo to svojo odločnost javno manifestirala. Gotpvo je, da bo mala antanta z vso odločnostjo pobijala vsako tendenco in vsak pokret, ki gre za tem, da bi se s trianon-sko mirovno pogodbo vstvarjeno stanje spremenilo. V tem pogledu ne more biti nobenega kompromisa.
To odločno in nespremenljivo stališče male antante ni morda posledica zmagoslavja, ono je globoko utemeljeno v pravičnosti, v načelih etike in človečanske pravice. Svetovna vpjna je ravno v madjarskem slučaju zadostila tem načelom pravičnosti.
Madjari so danes še edino osvajalsko pleme, ki je ostalo v Evropi, kamor so v na-jezdu prihrumeli okoli 1. 800 kot mongolska horda Ugrov z Urala, oziroma s porečja Ka-me, kjer še danes žive in govore čist ogrski jezili njihovi bratje. Oni so več stoletij plenili po cvetočih pokrajinah srednje in zapadne Evrope, od Nemčije do Pirenej, dokler se po krvavih borbah, potolčeni in kolikortoliko ukročeni niso stalno naselili v dolini Donave in Tise, medtem ko so njihovi mongolski sorodniki odjezdili nazaj v Azijo.
Kar je pri temu plemenu najbolj značilno, jo prirojeno sovraštvo do Slovanov. V tem divjem sovraštvu prekašajo vse druge. Celo Turki so podjarmljenim slovanskim plemenom puščali versko in kulturno svobodo, kar je razumljivo, če upoštevamo v tem oziru tolerantne nauke islama.'Pustili so svoje podlož-nike, da so se za takratne čase še dosti svo-
Belgrad, 26. jun. (Tel. »Slov.«) Ena glavnih skrbi sedanje vlade je bila ta, da preskrbi za uradništvo položaj in zaposlenost, ki bi odgovarjalo njegovi stroki in interesu države. Zlasti jc to izrecno rečeno v zakonu o splošni upravi, ker je uradnikom upravne stroke absolutno prepovedano, da bi se ukvarjali s kakim drugim poslom, razen s tistim, ki so v zvezi z občo upravo. Posebni paragrafi so namenjeni depolitizaciji in določene so tudi kazni v slučaju prestopka zoper tc določbe.
Za notranjim ministrom bodo šla druga ministrstva in bodo izdala v svrho popolne depolitizacije, da bi se uradništvo čim bolj posvetilo svoji službi, posebne naredbe. Med prvimi jc prosvetno ministrstvo izdalo naredbo univerzam, s katero prepoveduje vseučiliškim profesorjem, da bi bili včlanjeni kjerkoli, torej
Belgrad, 26. jun. (Tel. Slov.«) Naša pogajanja z Grčijo radi direktnih tarif s Solunom in Grčijo so bila nekaj dni prekinjena, ker je morala grška delegacija odpotovati v Atene po nova navodila svoje vlade. Včeraj dopoldne sc je šef grške delegacije vrnil v Belgrad. Popoldne je grška delegacija predložila naši delegaciji spomenico, kako si ona zamišlja tarif. Istočasno je naš delegat izročil grški delegaciji spomenico, kako si mi zamišljamo rešitev. Na podlagi izmenjave teh misli se je danes dopoldne in popoldne razprava nadaljevala. Popoldne se je
Newyork, 26. jun. (Tel. »Slov.«) Morgan in Parkins sta imela včeraj dolg razgovor z M el Ionom, njegovim državnim podtajnikom Millsom in guvernerjem Youngom od Federal Reserve Boarda. Razpravljali so posebno o odnošaju Amerike do mednarodne reparacijske banke in o vprašanju, ali more Amerika sprejemati nemška plačila, če tudi ni v banki zastopana oficijelno ali oficijozno. V Washing-
Novela k sodniškemu zakonu izide
Belgrad, 26. jim. (Tel. -Slov.«) V pravo-vodnem ministrstvu se je izdelalo več ukazov o vpoikojitvi, premestitvi in nastavitvi sodnih uradnikov. Kakor smo zvedeli, so v istem ministrstvu izdeluje tudi važen ukaz, novela k sodniškemu zakonu, ki bo v kratkem objavljena. Deloma bo spremenila sodniški zakon, zlasti kar se tiče sodniškega položaja, sodnih skupin in izenačenja okrajnih sodnikov s sodniki okrožnih sodišč.
Demanti
Belgrad, 26. jun. (Tel. »Slov.«) Nekateri listi in nekateri zasebniki so pričeli širiti v javnosti vesti, da se promocija znanega angleškega publicista Seton \Vatsona ni izvršila radi tega, ker se je Scotus Viator odrekel promociji na belgrajski univerzi radi današnjega režima. Te vesti se v belgrajskih krogih odločno demanti-rajo in označujejo kot popolnoma izmišljene in kot plod političnega gostobesedičenja.
Soton Watson je prispel v Sarajevo. Tu bo ostal par dni. Stopil bo v stik z raznimi politiki. Z nekaterimi je že imel konference.
bodno mogli razvijati narodnostno in versko, samo če so plačali »harač«. Ogri pa so skozi vsa stoletja do današnjega dne neusmiljeno zatirali svoje podložnike tudi v narodnostnem in kulturnem oziru in z brutalno silo izvrševali madjarizacijo. Gospodstvo Ogrov je najbolj žalostno poglavje v zgodovini slovanskih rodov, pa Evropo sploh. Pri nobenem drugem narodu v Evropi ne najdemo tako izrazito razvitega plemenskega nasilja, kakor pri Ogrih. To nasilje izhaja iz lega, da so v tem osvajalskem plemenu samem do danes nn vrhu nekateri klani, to je familije, ki si danes pridevajo angleško ime »gentry« — v resnici žlalita, ki drži vso oblast v rokah in jc Slovane tretirala po vrojeni mongolski miselnosti kot sužnje. »Slovan ni človek«, je znan ogrski pregovor. Ti instinkti so še v našem stoletju ostali lako močni, da so se ravno Ogri v sve-
v ustanovah, ki niso strogo stanovskega značaja. Vscučiliški profesorji, ki so sc n. pr. zasebno bavili z zadrugami in bili člani kakih drugih zvez, ali ki so bili v predsedstvu kakega kulturnega gibanja, ali ki so sc posvetili praktično gospodarskim in stanovskim težnjam drugih stanov, ne, smejo biti več v teh organizacijah. Vseučiliškim profesorjem je dano na prosto, da sc izjavijo, ali pustijo profesorsko mesto, ali pa pustijo mesto, ki ga imajo kot člani različnih organizacij. Namen je la, da bi se profesorji čim bolj in s čim večjo vnemo posvetili svojemu profesorskemu poklicu.
Kakor čujemo, se bo ta naredba izdala tudi za druge učne moči prosvetnega ministrstva in je to že določeno, kakor se zdi, v načrtu srednješolskega in ljudskošolskega zakona.
vzela nova baza za obojestranska pogajanja. V poštev ne bodo prišli takozvani direktni enotni tarifi, ampak takozvani delni ali vmesni (Sclmitt-tarifen). Na podlagi te baze je naša delegacija sestavila seznam postaj, ki bi bile zainteresirane za uvoz v Grčijo do Gjevgjelije. Prav tako jc sestavila grška dclcgacija seznam grških postaj, ki bi bile zainteresirane za izvoz grškega blaga iz Grčije do Gjevgjelije. V poštev pridejo torej posamezne postaje z ene in druge strani, kakor tudi posamezni predmeti, za katere je treba iz-rečno dovoliti tarif.
tonu se smatra, da jc predsednik upravičen, z eksekutivno ordro odrediti sprejem plačil potom reparacijske banke.
Newyork, 26. jun. (Tel. »Slov.«) Na konferenci v beli hiši so delegati soglasno potrdili Hooverjevo vprašanje, ali Nemčija res more plačevati v Youngovem načrtu določene vsote. Dvomili pa so o tem, ali se vsote morejo stalno transferirati brez oškodovanja nemške valute.
Nova konierenca
Male antanie
Iz Rima se poroča, da bo v avgustu nova konferenca držav Male antanie. Ni pa še točno določen kraj konference in tudi ne dan sestanka. Poleg oficielnih zastopnikov držav Male antante se bodo te konference udeležili tudi gospodarski strokovnjaki.
Na konferenci se bodo obravnavala ta vprašanja: 1. Valutni odnošaji držav Male antante. 2. Gospodarski stiki. 3. Trgovinsko sodelovanje. 4. Ustanavljanje mešanih trgovinskih zbornic in medsebojno sodelovanje posameznih industrij. 5. Odprava vizumov za državljane držav Male antante in olajšanje medsebojnega izseljevanja. 6. Ustanavljanje skupnega trgovinskega, industrijskega in turistov-skega urada. 7. Ureditev obmejnega prometa in zlasti plovbe na Donavi. 8. Sodelovanje emisijskih bank držav Male antante.
Zagrebški »Slobodni glas« je zvečer izšel z vsebino vseh tistih mest, ki mu jih je preventivna cenzura v zadnjem času zaplenila. »Slobodni čas« se je nekoliko časa kolporti-ral, nato pa ga je policija zaplenila.
revni vojski najbolj žalostno proslavili po svoji nečloveški krutosti v Karpatih, na Ruskem in v Srbiji.
Svetovna vojna je samo deloma mogla popraviti vse krivice in zadostiti^ načelom pravičnosti s tem, da jo ogrsko pleme dobilo lastno dnžavo z mejami, ki mu po njegovi veličini pripadajo, dasiravno niso mogli biti osvobojeni vsi naši brali. Z etnografskega stališča predstavljajo sodanjo mejo Madjarsko maksimum, z zgodovinskega stališča pa je madjarska država v Evropi sploh neka — posebnost. To naj imajo oni gospodje, ki bi radi obnovili svetoštefansko državo na mongolsko-fevdalnih osnovah, pred očmi, dn nehajo s svojimi, za Evropo, njen mir in kulturo škodljivimi aspiracijami ter začnejo resnično, realno; miroljubno jvaldiko, v čemer jim bomo mi vedno dobri »usedi.
Belgrajske vesti
Belgrad, 26. junija.
Med predsednikom vlade Živkovičeni in ministrom Sverljugo in Mažuraničom se je
vršila dolga konferenca.
Za izlet v Prago je dovolilo prometno ministrstvo dopuste tudi stalno nenastavljenim osebam železniške stroke. Obenem je dovolilo vozne ugodnosti pri povratkn preko Pliberka.
Komisar agrarne banke Gjuričič sc je vrnil v Belgrad iz Sarajeva, kjer bo ostal več dni. Pregledal bo materija! ler sestavil pregled o vpisu akcij.
Državni svet kot disciplinarno sodišče bo dne 16. septembra razpravljalo o obtožbi zoper uradnike gozdarsko-rudarskega ministrstva, ki so obtoženi korupcije.
Francosko poslaništvo v Belgradu si bo se zidalo svojo iastno palačo.
Ratifikacija konvencij, ki jih je sklenila glede zaščite našega delavstva v Nemčiji naša delegacija v Berlinu, sc pričakuje te dni. Te konvencije ie nemška vlada že ratificirala. Sedaj se čaka na ratifikacijo z naše strani. Trenutno se konvencije nahajajo na dvoru pri Nj. Vel. kralju.
Posmrtne ostanke poljskega generala Bena so danes prepeljali skozi mesto.
Guverner Narodne banke Bajloni, ki se jc vrnil z inspckcijskega potovanja po Južni Srbiji in Črni gori, se jc danes sestal z ministrskim predsednikom Živkovičeni in mu poročal o denarnem stanju podružnic ter o občem gospodarskem stanju teh krajev.
Vesti iz Hrvatske
Na jutrišnjo razpravo zoper Milovana Ža-niča, ki je obtožen po zakonu o zaščiti države, je odšel zagrebški odvetnik dr. Politeo, ki bo skupno z dr. Sekulo Drljevičem zagovarjal dr. Žaniča pred sodiščem za zaščito države.
Temeljni kamen velikega doma za duhovne vaje, ki ga bodo zgradile sestre sv. Križa na Vrhovici za ženski svet, je danes blagoslovil zagrebški nadškof dr. Bauer.
Vesti o težkih vremenskih nezgodah prihajajo iz vseh hrvatskih krajev. Posebno težka nesreča je zadela otok Krk in zagorsko Dalmacijo, zlasti pa kninski svet.
V zvezi z organizacijo Osrednjega tiskovnega urada je imenovan za časnikarskega referenta pri zagrebški oblasti Ante Brozovič, bivši šef novinarskega oddelka pri pokrajinski upravi v Zagrebu. Za časnikarskega referenta pri primorski oblasti je imenovan svetnik Hlava.
Subotiška policija jo aretirala šest tx-eb, ki so v zvezi s komunistično propagando. Med njimi je tudi neka ženska, katere imena pa policija nočo povedali.
Mostarska občina in mostarska oblast bosta ustanovili prihodnje šolsko leto srednjo kmetijsko gospodarsko šolo, v kateri se bodo poučevali predmeti iz, kmetijskega in gospodarskega področja, ki pridejo predvsem v Bosni in Hercegovini v poštev.
Nad Hercegovino se je davi ob 4 utrgal oblak. Padala jo tudi točn, ki je napravila ogromno škodo, zlasti v vinogradih, tobačnih nasadih in na sadju.
Glravni ravnatelj družbe »Dalinatiene« Frank, jo danes prispel v Sibenik. S šibeni-ško ol>č.ino 1m> uredil vprašanje občinskih davkov. Izjavil je, da bodo odslej pri tej tovarni nastavljeni uradniki in delavci, ki bodo naS državljani. 1. julija bo družba preselila svoj sedež iz Trsta v Split.
Neka belgijska tvrdka je prolokolirala pri splitskem trgovinskem sodišču novo tvrdko •fugocement , ki bo v Splitu zgradila novo to-| voruo za ceuieut.
Tariina pogajanja z Grško
Ameriške in nemške reparacije
Nemčija mora v resnici plačati
Seja ljubljanskega
občinskega sveta
Soju ljubljanske občinske uprave se je vršila vfieraj ob 5 popoldne.
Prisotni so bili razen gg. Hribarja, Musarja in Mezeta vsi občinski svetniki. Galerijo so napolnili večinoma magistratni uradniki.
Predsedstveno naznanilo.
Sejo je otvoril s kratkim predsedslvenlm poročilom župan g. dr. l'uc. Sporočil je, da je finančni minister odobril kredit 20,000.(10(1 dinarjev za zgradbo carinarnice in tlakovanje cest do nje. Finančni minister je dalje poslal mestni občini poziv za podpis delnic Privilegirane agrarne banke. Župan je nato sporočil, da se je udeležil 10-letnice slavja ljubljanske univerze ter je ob tej priliki izročil rektorju v imenu slovenskih mest rektorsko verižico. Na županov poziv se je občinski svet pridružil čestitkam k 10 letnici univerze z »Živio« vzkliki.
Znižanje proračuna.
Načelnik finančnega odseka Tavčar je podal svoje poročilo o predlogu glede razprave proračuna za leto 1929, ki ga je občinski svet sprejel dne 24. aprila 1929, katerega pn je finančni minister zavrnil z nalogom, naj ga mestni občinski svet zniža. Poročevalec Tavčar je v svojem poro-
Razprava proti min. Cehovicu
Pilsudski prevzema vso odgovornost
Varšava, 26. jun. (Tel. »Slov.«) Pri držav-nem sodišču se je začela dane« razprava proti bivšemu finančnemu ministru čehoviču. Poleg predsednika tvori sodni dvor 12 znanih poljskih politikov, med njimi general Ze-ligovski, bivši poslanec ruske dume in pozneje poljski poslanec Leonicki, voditelj kmetov in bivši minister Thugutt. Obtoženi minister čehovič se brani na način korektnega uradnika. Skliceval se je na angleško, francosko in nemško fiiiančno-pravno literaturo.
Nato je bil pozvan notranji minister Sklad-kovski. Niti pogledati ni hotel onih treh poslancev, ki predstavljajo tožitelje, in je na kratko odgovarjal na vprašanja predsednika. Razmerje med vlado in parlamentom je urejeval maršal Pilsutlski. O sklepu parlamenta glede prekoračenja proračuna se ne more izjaviti. Socijalist Liebemann je zahteval pojasnila, ali temeljijo večji izdatki v volilni dobi na sklepu ministrskega sveta. Notranji mi-
Stockhoim, 26. jun. (Tel. »Slov.«) V Stock-holmu divja od včeraj ogromen požar, kakršnega ljudje ne pomnijo in ki je povzročil škodo najmanj 5 milijonov švedkih kron. V gl-obokih obokanih kleteh gori papirna zaloga švedske litografične tiskarne, ki je sama vredna 3 milijone švedskih kron. Dalje gori tudi največja
čilu govoril ves čas v nekem nejasnem tonu, tako, nisler je odgovor na to odklonil, da se ni vedelo, s kom pravzaprav polemizira, ali	Zgovorneje je pričal trgovinski minister
s finančnim ministrom, ki je velel znižati prora- Kviatkovski, ki pa je tudi najprej poudarjal,
Sožm pro°tf pioj-ač^ pa Slo" 'opozl^v da si je maršal Pilsudski svoječasno kot mini-občinskem svetu.
Iz stvarnega poročila g. Tavčarja pa je razvidno, da je proračun popravljen v naslednjih postavkah:
Splošna mestna uprava: 266.530 Din (od tega je črtan tudi uslužbenski davek, ki ga mestna občina ne bo več plačala in ki znaša 175.000 Din). Pri mestnih podjetjih so črtani izdatki v znesku 302.620 Din. Pri mestnem dohodarstvenem uradu je črtanih 363.240 Din izdatkov. Zvišana je postavka iz mestnega loterijskega posojila v znesku 200.000 Din.
Črtani so naslednji dohodki: mestna trošarina 560.693 Din, uvoznina 1.320.000 Din. gostašči-oa 600.00« Din, stanovanjski davek 87.500 Din, davek na zavarovalne premije 250.000 Din, davščine na nezazidane parcele 60.000 Din, občinska dokla-da na državne davke 2,211.648 Din.
Nasprotno pa je povišana najemnina od mestnih poslopij za 148.069 Din ter davščina na prenočišča v znesku 230 000 Din. — Pri postuvki »rzdržavanje cest. hodnikov, poslopij, mostov in kanalov« je črtan znesek 1,972.940 Din.
Pri postavki »socialno skrbstvo« je črtano skupno 280.000 Din dohodkov, kljub temu, da se zvišajo občinske davščine na nočni obisk gostiln in kavarn v znesku 223.000 in davek na igre v teh lokalih v znesku 50.000 Din.
Pri postavki ..zdravstvo« se črtajo izdatki 30.000 Din; pri »šolstvu« se pa izdatki črtajo za 43.280 Din, povišajo pa za 50.000 Din.
Pri postavki »znanost, umetnost in prosveta« se znižajo izdatki za 410.000 Din, pri postavkah »prenesen delokrog« in »raznoterosti« so črtani izdatki za 470.460 Din.
Skupno so višji dohodki za 851.069 Din nižji dohodki za 5.089.839 Din. Dohodki so torej nižji za čistih 4.238.770 Din.
Izdatki so nižji za 4,361.770 Din, višji pa za 123.000 Din. — Izdatki so torej nižji za čistih 4,238.770 Din.
Izredni promet je nižji za 5,000.000 dinarjev. Črtani so krediti za mostove in vodne kanale (1,500.000 Din) in za kanale (3,500.000 Din).
Skupno je sedaj reducirani proračun po predlogu finančnega ministra torej nižji za 9,238.770 dinarjev, kot pa ga je občinski svet sprejel dne 24. aprila 1929
Predlogi finančnega referenta.
Da se izvede to popravilo mestn. proračuua, Je predlagal Tavčar naslednje predloge v imenu finančnega odseka:
Rodbinska doklada za otroke do 7. leti starosti se zniža na 5 Din dnevno.
Uslužbenski davek plačujejo od 1. julija 1929 nameščenci sami.
S 1. julijem 1929 se odpove služba vsem pogodbenim nameščencem za dobo 3. mesecev Za kogar se ugotovi potreba, da ostane na svojem službenem mestu, temu se odpoved prekliče.
Ustanovita se Finančno-politični in referat mestnih poslopij;
Ustanovi se referat za uporabo mestnih stanovanjskih hiš.
Odsek za upravo mestnih stanovanjskih hiš naj pregleda naturalna stanovanja mestnih nameščencev.
Vsi glavni blagajniški podi mestnih podjetij se takoj koncentrirajo pri mestni blagajni.
Mestno trošarino pobira občina po tarifi iz leta 1928 z izjemo, da znaša trošarina za južno
strski predsednik prldrŽal določitev politike nasproti sejmu. Kolikor se spominja, se je na ministrskem svetu razpravljalo o prekoračenju proračuna v volivni dobi. Prekoračenje proračuna je bilo potrebno radi težkega trgovinsko-političnega položaja Poljske.
Nekoliko pred eno uro je prišel Pilsudski. Imel je kratek političen govor, da je čehovič vsa dejanja, radi katerih je obtožen, izvršil na izrecno njegovo povelje in odgovornost. Določati politiko nasproti sejmu si je pridržal samemu sebi. Včeraj je šele prvič prečital zakon o državnem sodišču in obtožnico.
Dalje je izjavil Pilsudski: Zakon je prav nesmiseln in obtožnica mu je povzročila ne-voljo, kakor vse, kar pride iz sejma. Za državno sodišče je nesreča, da mora prvi proces voditi proti članu kabineta, na čegar čelu stoji on, Pilsudski, mož s čistimi rokami. Nato je Pilsudski takoj zapustil sodno'dvorano. V imenu obtožiteljev je poslanec Liebermann protestiral proti izjavam Pilsudskega o sejmu. Sejmski maršal Daščlnski je izjavil, da je možno, da se je naknadno izdalo pravilno poobla-stdo za izdatke.
Ogromen požar v Stockhotmu
švedska trgovina s papirjem tvrdke Svaostrom. Gasilci se ne morejo približati ognjišču požara radi prevelike vročine. Radi silnega dima se je zastrupilo 11 gasilcev. Velik del mesta je v dimu. Gasilci skušajo samo preprečiti, da se ogenj nc razširi na druga poslopja.
Urok našoga diromcšu
va
Emest Krulej
(Sevnica.)
Siromaštvo nastaje, ako se gospodarstvo (osebno ali narodno) razvija trajno pod ne-povoljnimi pogoji. Čutimo, da je pri nas preveč takih pogojev. Izdatki posameznika, kakor tudi celine niso v skladu z dohodki. Zlasti pri kmečkem in obrtniškem prebivalstvu ne. Samo nekaj takih nepovoljnih momentov naj navedem.
Slovenija ima približno 1400 živinskih sejmov letno, na katere se prižene čez 500.000 glav goveje živine. Polovica teh sejmov je gotovo od več. Preveliko število sejmov pospešuje le domačo barantijo, ki pa je že mnogega gospodarja pretvorila v rejača al; ga pa spravila na boben. Sejmovi izpolnjujejo svojo svrho le tedaj, ako privlačijo tuje ltupce. Zelo važno je tudi dejstvo, da preganjanje živine od doma na sejem in iz seima na sejem ubija živini težo. Je to izguba čistega mesa v vrednosti circa 30 milijonov dinarjev letno. To je samo pri nepotrebnih sejmovih. Pri vseh sej-movih Slovenije pa iznaša ta izguba gotovo preko 100 milijonov dinarjev letno. Sejmov ne moremo in ne smemo odpraviti, dajo se pa koncentrirati na prometna mesta ob železnicah, ki so tujemu kupcu lahko, brzo in ceno dostopna. Z odpravo preveč številnih sejmov bi se prišlo v okom tudi marsikateri razvadi, j ki znači iz narodnogospodarskega razloga iz-i gubo. Važna je še konstatacija, da je naša sedanja goveja živina do 30% lažja na teži od | predvojne, ki je bila pa tudi plemensko ne-i primerno boljša od današnje.
Resnično siromaštvo se nahaja samo v I vinorodnih krajih. Veliko se je že vinogradov opustilo in bi bilo primerno, da se v slabih in srednjih legah čisto opuste. Samo prvo-
JJCT21 ±«7£0 li 1/JJCIIIVJ,	"■"<■»« 11	i""	J"..............1 1 • T-V	•	1 *
sveže in suho sadje Din 1.50 za kg, za rozine vseh i vrstni nasadi naj bi ostali. Da se vinogradi
vrst 2 Din za kg in za čokolado, kakao in vse j kanditno blago (tako tuji, kakor domači izdelki) po 300 Din za 100 kg.
Uvoznina, gostaščina, vodarina in davščina na prenočišča se pobirajo v izmeri kot leta 1928.
Taksa za predelavo stanovanjskih prostorov v poslovne lokale se določi na 50 Din od vsakega kvadr. metra.
Davek na zavarovalne police se ne pobira.
Davek na nezazidane parcele se pobira v izr meri 2 Din za kvadr. metev.
Davščino na nočni obisk gostiln in kavarn in davščino na igre v gostilnah in kavarnah se pobira v izmeri kot leta 1928.
Devetnajst govornikov prijavljenih.
Način znižanja proračuna, kakor ga je predlagal finančni referent, je vzbudil v občinskem svetu izredno živahno debato ter tudi prav os-tro kritiko. Omeniti moramo predvsem temeljite govore ing. Serneca, dr. Jeriča in dr. Ravni h a r j a.
Podžupan ing. Sernee Je podvrgel temeljiti kritiki okrnitev proračuna, kakor jo je predlagal referent. Zavrnil je izvajanja župana dr. Puca na zadnji seji, češ dn je
tako trdovratno ohranjajo, temu je vzrok velika potreba za domačo pijačo. Mesto sedanje vinske pijače naj se udomači sadjevec kot domača pijača, ali pa še bolje, naj se omogoči pravilno varenje domačega piva in naj se tudi sadje proda. To pa radi računa. Za 500 litrov sadjevca se rabi 1000 kg sadja v vrednosti od 1000 in več dinarjev. Za 500 litrov dobrega domačega piva se rabi 100 kg domačega ječmenovega slada v vrednosti 300 Din. Torej približno 70 para liter, medtem ko stane liter sadjevca dva dinarja, liter vina pa pridelovalca 3—1 Din. Pri srednji uporabi enega gospodarstva 30 hI na leto, znaša diferenca med domačim pivom in sadjevcem 3900 Din. med pivom in vinom pa okoli 10.000 Din. Koliko bi to znašalo pri vseh gospodarstvih Slovenije?
Slovenija uvaža letno do in preko 20.000 vagonov žitaric in moke, kar predstavlja vred-
nost 600—700 milijonov dinarjev. Ali jih ne bi mogel naš kmet spraviti v žep pri intenzivnejšem gospodarstvu, ki je dosegljivo?
Največjo pasivno postojanko v Sloveniji pa predstavlja tekstilno blago in obutev. To je vse treba kupiti za gotov denar. Uradnik, delavec itd. zaslužijo gotovino, kmet pa mora nekaj prodati, da dobi denar za nakup oblačil itd. Če pa ni kaj prodati, si je treba denar izposoditi. In to se dela, ker kmečke rezerve — gozdov — ni več. Torej rastejo dolgovi, kar dokazujejo zemljiške knjige, kakor tudi bilance naših kreditnih zadrug. Prezadolže-nje je po večini tudi vzrok naše emigracije. Nekdaj se je po Sloveniji predlo in tkalo. Tega ni več. Bilo bi do^ro na izboljšani osnovi to produkcijo zopet oživeti, ali kot samostojno obrt, ali kot domačo obrt, ali pa na zadružni osnovi. Stroji niso tako dragi. Marsikje se že najdejo na deželi pleliljke z modernimi stroji, ki prav lepo zaslutijo. S tako obrtjo se ne bi obstoječi industriji nič škodilo, ker naša država uvaža letno samo bombaževih tkanin okoli 6 milijonov kilogramov, še veliko večje količine pa še drugih tekstilnih izdelkov. Ce bi samo oblačilno postojanko ugodno rešili, bila bi Slovenija na konju.
Od kmetov stojijo približno dobro samo oni gospodarji, ki delajo s svojimi domačimi delavci — člani rodbine. To pa zopet dokazuje, da je sprememba dednega prava absolutna potreba, ker sedanje dedno pravo razbija posestva in rodbine ter stvarja proleta-riat, ki služi slejkoprej povečini tujemu kapitalu. Bilo bi zanimivo preštudirati tudi so-lastništvo (kjer obstoja), kako vpliva na gospodarstvo.
Naša obrt bi morala služiti kot seme za našo novo industrijo, se pa v korist tujini elementom slabo tretira. Iz naše obrti bi morala izrasti vsa agrarna industrija (zlasti živilska), ki pa je v naši državi na žalost skoraj vsa v rokah nam tujega elementa. To velja v mali meri za Slovenijo.
Tuji kapital nas izrablja in molze potom kartelov, ali pa nam škoduje narodnogospodarsko s pretiranim izrabljanjem naših si-rovin (Raubindustrie). V par letih izrabi vse sirovine, jx>tem gre z dobičkom v tujino, ali pa na drugo mesto, kjef se pesem z nova začne. Stalno industrijo rabimo.
Veliko zlo je pretiranost akademskih zvanj, katerih tarife so tako visoke, da je že marsikateri gospodar radi njih prišel ob svoje posestvo. Tudi državne takse so pretežke.
Vzgoja v naših rodbinah bi se dala kritiko iti. Malo je avtoritete v njej. V njej raste sebičnost, nesolidarnost, nevoščljivost, škodoželjnost in lažnjivost. Rodbina je osnova države. Kakršna je rodbina v malem, takšna je država v velikem.
položaju, dn bi mogli primerjati popravo proračuna z lanskim in letošnjim celotnim proračunom. Zato naj prevzame za tako popravljen proračun
opozicija zato marca meseca zahtevala odlog pro- odgovornost večina ne pa manjšina! računslce razprave, da se je mogel finančni mi-	Proračun je poprej med izdatki navajal 40%
nister sklicevati pri zavrnitvi proračuna na fin. osebnih izdatkov, sedaj 50%. Če pa upoštevamo zakon, ki je stopil šele z aprilom v veljavo. Dotični paragraf v zakonu je dokaj splošen in ni bil proračun zavrnjen ravno radi njega * *
drugih, stvarnih razlocrov.
Opozicija v občinskem svetu 'ndi ni kriva, če hoče sedaj večina črtati v proračunu take postavke, kot. so socialno skrbstvo in druge. Mnogo drenih postavk je v proračunu, ki bi se dale mesto teh bres večje škode črtati.
Predlog za popravo proračuna ni v soglasju z naročilom finančnega ministra, kajti tu se ne more <rovoriti o kaki temeljiti predelavi. Govornik protestira proti temu, dn k popravilu proračuna ni bila pritegnjena opozicija v taki meri, kot bi bilo potrebno. Občinski svetniki manjšine niso bili v
celotni proračun z izrednim prometom, potem znašajo osebni izdatki še vedno 40%. Odpravila naj temveč iz bi se pavšalirana uvoznina. kar bi dalo 700.000 i do 1 000.000 Din efekta. (Župan dr. Puc: >Saj pride le 19 trgovcev v poštev!«)
Ing. Sernec: »Pa to zadostuje!« Govornik dalje zahteva, da ostane socialno skrbstvo neokrnjeno, je proti temu. da se zviša hotelski davek, ker bo finančni efekt itak neznaten. Iz vsega tega. ker se bodo stroSki za sociaino skrbstvo znižali, ker bodo morali uslužbenski davek plačevati uslužbenci sami, ker se bo povišal hotelski davek, mesto, da bi se štedilo drugje in ker manjšini ni bila dana prilika, da sodeluje pri popravi proračuna, izjavlja govornik, da bo glasoval
proti sprejetju finančnega odseka.
Govorili so nato v smislu opozicije Se dr. Jerič, dr. Ravnikar, ravn. Jeglič in Dachs, dalje proti proračunu in opoziciji hkrati Uratnik ter Likar, za proračun pa dr. Bohinjec, prof. Jarc, Rupnik ter drugi. Tudi med govorniki večine je bilo mnogo kritik proti proračunu, kakor je bil črtan.
Pri glasovanju je bil nato proračun s popravili finančnega odseka sprejet z večino glasov proti desetim.
Poročilo gradbenega odseka je podal profesor Jarc. Obe pritožbi dr. Meglerja se zavrneta. Prizivu »Dobrodelnost« sc ugodi. Ljubljanskemu Sokolu 'r dovoli podal jšanje najemninske pogodbe za 30 let. Francu Jerku se odobri parcelacija.
Sprejet je bi! nato nujni predlo« dr. Bohinjca, da da mestna občina 300.000 Din deloiiraneem kot brezobrestno posojilo za barake ter nujni predlog prof. Jarca, da mestna občina podpiše za 250.000 dinarjev delnic Agrarne banke.
Sejo je ob 9.15 zvečer zaključil župan dr. Puc.
Konferenca vlad
bo v Londonu
Pariš, 26. jun. (Tel. »Slov.«) Poincare je včeraj v kuloarjih potrdil, da je iz Anglije dospel predlog, naj bi se konferenca vkd o Youngovem načrtu vršila v Londonu. Izjavil je, da smatra osebno za bolje, da bi se konferenca vršila v kaki nevtralni državi, n. pr. v Švici. Anglija zahteva zase čast povablja-joče države, vendar se dosedaj še ni odločalo
0	ničemer.
London, 26. junija. (Tel. »Slov,«) »Daily Telegraph« doznava, da se takojšnji pristanek
Nemčije, da se določi London kot kraj konference, pozdravlja tu tem bolj, keT se je v Parizu poskušalo vplivati na Stresemanna, da
bi odklonil London.
London, 26. jun. (Tel. »Slov.«) V političnih krogih se smatra, da Macdonald radi kraja, kjer naj se vrši reparacijska konferenca, ne bo stavljal načelnih vprašanj. Če se bo konferenca sestala šele potem, ko se začno poletne počitnice parlamenta koncem julija, bi on pristal tudi na nevtralen kraj konference
Vladna zmaga
v maroški debati
Pariz, 26, jun. (Tel. »Slov.«) Debata o Maroku se je pozno ponoči končala s tem, da je zbornica izglasovala vladi zaupnico. Na višku debate je bil govor Brianda, ki je izdavil, da je veliki generalni štab izdelal obširen operacijski načrt za zavzetje gorovja Atlas, ki ga je pa vlada začetkom decembra odklonila. Francija hoče mir v Maroku. Voditelj radikalov Daladier je s poudarkom naglašal, da gre v Maroku za dobro pripravljen operacijski načrt. Predlogi socialistov in radikalov, da se imenuje parlamentarna preiskovalna komisija, so bili odklonjeni, vladi pa se je izrekla zaupnica.
Še upanje za španske letalce
Madrid, 26 jun. (Tel. »SI.«) Ker se smatra za gotovo, da so španski letalci prišli do Azo-rov, je še upanje, da so se tam rešili na kakem neobljudenem otoku, posebno ker imajo s seboj živil za 10 do 14 dni.
Lisbona, 26. jun. (Tel. »Slov.«) Španskega letala »Numantie« še vedno niso našli. Reševalne akcije se udeležuje več portugalskih, španskih, angleških in italijanskih ladij ter tudi več letal.
T udi Trocki demontira
Carigrad, 26. jun. (Tel. »Slov.«) Trocki j« izjavil Vašemu dopisniku, da je gladko izmišljena vest »Timesa«, da bi bil Trockega obiskal emisar iz Moskve in da bi mu bila poverjena eventualna misija za obnovo angleško-ruskih odnošajev. Prošnjo za bivanje v Angliji je poslal iz čisto osebnih razlogov in upa, da bo dobil ugoden odgovor.
Drobne vesti
Revizija ženevske konvencije. 1. julija se
začne v Ženevi konferenca o reviziji ženevske konvencije. Sklical jo je švicarski zvezni svet in se je je bo udeležilo 30 držav
Češki katoliški poslanci so vložili interpelacijo, s katero zahtevajo preiskavo proti učitelju Kratohvilu, ki je med šolskim poukom trdil, da izhajajo ljudje iz opice.
Angleški kraljevski par se bo v ponedeljek iz grada Windsorja zopet preselil v bucking-hamsko palačo.
Štajerski socialni demokrati so pri deželnem glavarju dr. Rintelenu protestirali proti delo-vaaju Heimwehra, češ da ogroža javni mir in red. Zahtevali so sodno preiskavo.
Nadir Kan zmaguje. »Morningpost« poroča iz Kalkute, da je Nadir Kan v boju proti Habibulahu zavzel važno strategično točko utrdbo Argon. Med Jagdalahom in Gradezom divja sedaj huda bitka med Nadir kanom in Ha-bibulahom.
Ukrajinske demonstracije v Lvovu. Včeraj na dan grško-katoliških binkoštnih praznikov j ešla ukrajinska procesija več tisoč oseb na pokopališče v Lvovu, kjer so se vršile ukrajinske narodne manifestacije na grobeh dveh ukrajinskih voditeljev. Nastopila je policija, katero so napadli dijaki s kamenjem. Aretiranih je bilo 17 demonstrantov.
Dijaki vrgli bombo v konfer. £obo. Včera) zvečer je bila vržena boinba v konferenčno sobo državne gimnazije v Krotošinu, ravno, ko so imeli profesorji sklepno konferenco. Bomba je napravila samo majhno stvaruo škodo. Smatra se, da so bombo vrgli dijaki iz maščevanja.
Voda zalila japonski rudnik. »Exhange Telegraph« poroča iz Tokia, da je v nekem premogovniku v Kiušiu vdrla morska voda v rove in zagrnila 48 rudarjev. V rove je odšel reševalni oddelek, ki pa se ni vrnil. Bojijo se, da so vsi skupaj utonili.
Strela udarila v pruski dež. zbor. Med hudo nevihto, ki je divjala danes popoldne nad Berlinom, jc strela udarita v poslopje sejne dvorane
1	pruskega deželnega zbora, ko se je ravno vršila seja. Strela je z jasnim plamenom šinila v ozadje predsedniške estrade. S strehe in glavnega vhoda je porušila velike kose zidu in prevrgla pol-arug meter visok kip iz mavca, ljudi pa ni poškodovala.
Dunajska, vremenska napoved. Vreme se bo samo počasi izboljšalo.
IT
Jia
t /
aj/e novega
Koledar
Četrtek, 27. junija: Ema, Ladislav.
Kraljevsko priznanje ljubi/, univerzi
Rektorat ljubljanskega vseučilišča je na svojo udanostno brzojavko Nj, Vel. kralju s proslave 10-letnice 22. junija prejel od marša-lata dvora sledečo zahvalo:
Gospod rektor!
S svojo iskreno zahvalo za rodoljubne izraze udanosti ob priliki 10-letnega plodovitega dela ljubljanske univerze pošilja Njegovo Veličanstvo kralj temu našemu hramu uka in prosvete svoje kraljevsko priznanje.
Izvolite sprejeti, gospod rektor, izraz mojega odličnega spoštovanja
Jeitič, 1. r
Desetlelnica Jugoslov. kat. akad. društva Krek v Pragi
Tekom celega letošnjega šolskega leta se je »Jug. kat. akad. društvo Krek« v Pragi pripravljalo na svojo prvo desetletnico. Zamišljena je bila v večjem obsegu, da bi se čim dostojneje proslavili plodovi desetletnega delovanja.
Končno je prišlo k uresničenju te proslave. Vršila se bo v četrtek, dne 4. julija 1929 ob 8 zjutraj v veliki dvorani Kolegija »Arnošta z Par-dubic«, Praha II., Voršilska ulica št. 1.
Predhodnik sedanjega »Jug. kat. akad. društva Krek« je bilo 1. 1910. ustanovljeno »Slov. kat. akad. društvo Dan«. Ustanovni občili zbor tega društva se je vršil 15. maja 1910. leta. Na tem ustanovnem občnem zboru je bilo navzočih mnogo odličnih osebnosti, med njimi nekatere, ki še danes delujejo v češkem javnem življenju. Omenim naj samo sedanjega praškega arcibiskupa, prevzvišenega gospoda dr. Kordača. Zastopana so bila vsa jugoslov. kat. akad. društva, kakor tudi druga slovanska kat. akad. društva (Poljska, Ukrajinska itd.). Imenovano društvo je bilo v zvezi z vsemi tedanjimi javnimi kulturnimi katoliškimi češkimi delavci. Program društva i je bil jasno izražen v besedah »Moli in delaj!«
To društvo je delovalo do izbruha svetovne vojne, ko jc vse delo zaspalo in počivalo celih pet let. 17. maja 1919 se je društvo prekrstilo v »Jug. kat. akad. društvo Krek«. Novo nastale razmere in nov čas sta zahtevala novo smer. Geslo sedanjega društva je izraženo v besedah: »Na delo krščansko!«
To društvo združuje doslej vse jugoslovanske katoliško misleče akademike in obenem vzdržuje vez med češko in jugoslovansko akademsko mladino. Med češkimi kat. akad. društvi zavzema odlično mesto.
Slavnostni sestanek ob priliki desetletnice obstoja društva bo podrobneje pokazal vse delo in struje, ki so nastopale v društvenem notranjem življenju. Posebna povabila se starešinam ne bodo pošiljala. Zato se pa tem polom vsi — starešine »Dana« in »Kreka« še enkrat najvljudneje vabijo k proslavi.
Prosimo, da posvetite ob priliki Svetovaclav-skih dni svojo pozornost našemu društvu zlasti izletniki — abiturijentje in vsi drugi akademiki, ki obiščete ob tej priliki zlato Prago. Pri nas dobite vse zanesljive podatke o študiju v Češkoslovaški republiki, zlasti pa tu v Pragi, slovanski matici. Prosimo vas, obiščite nas!
Priredil se bo tudi prijateljski sestanek prav v ta namen, da se seznanimo. Cas in kraj se Vam bosta še pravočasno naznanila. Do takrat pa na veselo svidenje!
»Jug. kat. akad. društvo Kreke, Praga.
U j !aiiai» se zaiamfleno ozdravi. Brczplat. navodila daje
1 Otenje HOg „Cliein. Works" Beograd. Wilsonov trg 107
Gospod.-zadružni tečaji Prosvetne zveze
Maribor, 25. junija.
Mariborska Prosvetna zveza je za dvig strokovne izobrazbe našega kmeta organizirala v letošnji sezoni preko 60 gospodarsko-zadružnih tečajev; preko 4C0 naših kmetskih gospodarjev je sledilo specielno kmetijsko strokovnim ter splošno gospodarskim izvajanjem posameznih predavateljev. Na vsakem tečaju sta bili dve splošno gospodarski oziroma zadružniški ter dve kmetijsko strokovni predavanji. Kmetijsko-strokovna predavanja so se nanašala predvsem na travništvo, pašništvo, živinorejo, hmeljarstvo, sadjarstvo, vinarstvo in druge panoge kmetijstva; v splošno-gospodarskih predavanjih pa so se obravnavala vprašanja o bodočih smernicah našega gospodarskega dela, o novem davčnem zakonu, o kmetijskih zbornicah in agrarni politiki, o razvoju zadružništva ler o bodočih nalogah zadružništva.
Predvsem trojen je pomen teh gospodarsko-zadružnih tečajev, ki so se vršili po vseli okrajih mariborske oblasti. Na eni strani je bilo ustreženo stremljenjem zlasti mladih gospodarjev po izpopolnitvi ter poglobitvi gospodarske in strokovne izobrazbe; na drugi strani pa so tečaji delovali na poglobitvi zadružne misli. Saj se je na nekaterih tečajih sprožila naravnost pobuda za ustanovitev novih zadrug n. pr. blagovnih in nabavnih (Murska Sobota), vodovodnih (Slov. Bistrica), živinorejskih (Konjice), mlekarskih (Sv. Križ pri Rog. Slatini) ter sadjarskih (Kozje). Končno pa so ti tečaji dvignili smisel za kmetijsko samopomoč sploh.
Ob zaključku teh gospodarsko-zadružnih tečajev naj izrečemo najprej vodstvu Prosvetne zveze priznanje za širokozasnovano kmetijsko strokovno izobraževanje naših gospodarjev, ki so se s toliko vnemo in nepričakovanim odzivom udeleževali teh iečajev; obenem pa izražamo v imenu prizadetih gospodarjev željo, da se v prihodnji sezoni program teh tečajev po možnosti še razširi in poglobi.
Muslimanska poroka
Bivši minister dr. Behmen se jc oženil s hčerjo bivšega ministra dr. Hrasnice.
Belgrajski listi poročajo iz Sarajeva in Mo-starja o ženitvi bivšega ministra in poslanca dr. Šef-kija Behmena. Poročilo se glasi:
»24. t. m. se je z avtomobilom pripeljal iz Sarajeva v Mostar g. dr. Sefkija Behmen, bivši narodni poslanec in minister. Z njim je prispela gdč. Hiba Hrasnica, hčerka g. dr. Halidbega Hrasnice, bivšega narodnega poslanca, podpredsednika bivše narodne skupščine in ministra. Z njima sta prispela tudi bivša narodna poslanca g. dr. Mahmud Behmen in Šalih Baljič. 25. t. m. zjutraj sta se dr. Behmen in gdč. Hrasnica poročila ter potem odpotovala v Dubrovnik na poročno potovanje.
Beg iz očetove hiše se je izvršil na sledeči način: G. dr. Hrasnica je 24. t. m. odpotoval v Travnik. Njegova žena pa v Sarajevo. Hčerka, ki je ostala sama v očetovi vili v Bugmiru, jc porabila to priliko ter, že poprej sporazumljena z ženinom, sedla na vlak in pobegnila.«
Tako poročajo belgrajski listi, iz katerih posnemamo to poročilo in ki jim prepuščamo tudi odgovornost. Pripomnimo pa, da je ta način ženitve med muslimani narodni običaj in da ne pomeni med muslimani nobene senzacije.
5 letna deklica se igra -obešenko
Zvirče pri Hinjah, 24. junija.
V Zvirčah pri Hinjah se je 24. t. m. igrala z motvozom 5 letna Milica. Sam Bog ve, kaj je dekletce napotilo, da si je dalo zanjko okoli vratu in se obesilo na kljuko vežnih vrat. Najbrže se je igralo. Nesrečna mati je našla ubogo svojo hčerko napol mrtvo. Z veliko težavo se je sosedom posrečilo, spraviti dekletce do tega, da se je malo zavedlo. Da bi ostalo pri življenju, je malo upanja. — Na otroke jc res treba vedno paziti!
Paul Keller — J. Pucelj:
Lesnika
(Konec.)
Dan trgatve je prišel. S tresočimi rokami sta obtrgavala oba nasprotnika svoje sadove, in vsako jabolčce se jima je zdelo težko in kakor da bi vroče gorelo med prsti. Nobena posmehljiva beseda ni šla ne tja čez ne sem čez. ker je vsak mislil, če bi zmerjal, bi se ne izkazal modrega moža in bi zapadel smrti. —
Z oblačnim obrazom je končno sedel Pere-grin doma pred velikim jerbasom svojih jabolk. Vsa družina ga je prosila, naj ja nič ne je od strašnega sadeža, on pa je rekel: »Kaj pomaga? Saj moram jesti! Sicer sem popolnoma izgubljen, čarovniški list mi zaukazuje. Ah, jaz ne morem zdržati negotovosti, jaz bom jabolka s poti spravil kakor hitro se bo dalo, da bom vsaj vedel, kaj je z mano.«
In pojedel je petnajst kosov kakor jesili kislih sadežev naenkrat. Stokal je in cvilil pri tej pojedini in po noči jc rekel: »Zena, jabolko smrti je bilo gotovo vmes; natanko ga čutim v svojem telesu.«
Peregrin je kljub temu spet postal čil, jc jedel posihmal varno samo par jabolk na dan, in čeprav mu ni bilo vedno popolnoma prav, absolutna poguba ni pridrla nadenj. Tako je spet začel upati, je goreče poizvedoval po zdravju Anzelmovem in pazil, če morda 011 sam očitno ne raste v modrosti, ker je morda že zadel na jabolko modrosti. Opazoval se jc skrbno vsak dan v ogledalu, pa ni mogel nobenega znamenja povečane modrosti odkriti na svojem obrazu. Nasprotno se je strahovito ustrašil, ko jc zvedel nekega dne, da se je Anzelrn naročil na časopis. —
Osebne vesti
-A-70-lctni jubilej delavca. Danes praznuje svojo ?0-letnico g. Alojzij P e č n i k. Rojen jc bil na Ježici pri Ljubljani in jc že ko.t mladenič bil med ustanovitelji gasilnega društva v Sto-žicali. V teku svojega življenja je služboval le pri dveh gospodarjih. Najprvo je 27 let delal kot dclavec v nekdanji predilnici. Drugo službo pa je nastopil v tovarni g. Karla Pollaka v Ljubljani, kjer dela že 17 let. Povsod sc je izkazal za pridnega in vestnega delavca. Nazadnje je pri g. Pollaku postal preddelavec pri sedlarskem delu. — Želimo mu še mnogo let sreče in veselja!
•k Promocija. Dne 30. t. m. promovira gospod Danilo Šlcfanovič iz Novega mesta za doktorja prava na zagrebški univerzi. Časti-tamo!
it lz vojaške službe. Po službeni potrebi slu odrejena za pobočniku 34. pešpolka peli. kapetan I. razr. Dragotin Žurek in za jiovelj-nika 6. čete 34. pešpolka peli. kapetan II. rnzr. Mirko Čeme.
Izpit so napravili za čin akt. zrakoplovne-gu podporočnika narednik Alojz Knap; zn čin rez. sanitetnega poročnika knplara-dijaka dr. Ernest Haineršmit in dr. Franjo Puc in zu čin rez. veterinarskega poročnika kaplar-dijuk Marcel Gorup.
lir S pošte. Za zvaničnico 3. skupine 1111 poštnem ravnateljstvu jc nastavljena dnevni-čarka Gizela Novakova. — Za služitelje 2. skupine so nastavi jeni(e) dnevničarji: Emilija Grossova in Jožica Drobninova v Murski Soboti, M. Snoj, Jožko Znidaršič in B. Si r 11 ik na kolodv. pošti v Ljubljani, Pavlu Buhkova, St. Šontkova in Katarina Habjanova v Čokovcu, l''r. Kokovica v Novem mestu, Druga Starčeva v Rogatcu, l'r. Protner, J. Kolman in Ant. Kru-iiuM- mi mariborski kolodv. |x>šti, Ant. Bačnik v Zagorju ob Savi. Kr. Rossmanith pri teh. odseku v Ljubljani, Al. Šajn, Marija Podberščekovii in Ana Bučarjeva na ravnateljstvu, Ncžka Ro-garjevu v Kranjski gori, Iva škcilovu in Francka 1'ikševa na mariborski gl. pošti, Miroslava Jebačinova v Beltincih, Fr. Bevk v Medvodah, Blaž Petan v Trbovljah, Rud. Rautar v Gornji Radgoni, Marija Zimmerlova v Guštanju, Marija Iugličeva v Žireh, Nežku Tekavčeva v Ljutomeru, Fr. Štefančič. Rud. Ljubej in Fr. Na-krst na ljubljanski gl. pošti in Iv. Znidaršič v Žužemberku. — Za pogodbene poštarje St. Ben-kovič v Dobrovniku v Prekinurju, Marija Tur-kova, roj. Vidičeva v Lukovici in Marija Ple-ševa v Studencu pri Ljubljani. — Premeščeni sc. pogodb, jioštar Rud. Murmayer od Sv. Urbana pri Ptuju k Sv. Juriju ob ščavnici in Anica Tomažičeva iz Jareninc k Sv. Trojici v Slovenskih goricah; zvan. 3. skup. Olga Zupančičeva iz Ptuja na Pragersko; služ. 2. skup. Fr. Horvat z mariborske kolodv. pošte v Slov. Bi-slrico. Al. Švagan iz Poljčan v Brežice. Ant. Primožič i/. Kranja na Bled in Katarina Habjanova z Čukovca v Trbovlje. — Pogodb, poštari-ca Ivanka Stipičevičeva, roj. Oražmova v Dol-lenji vas i pri Ribnici na Dolenjskem je odpovedala jjoštno službo. — Pb. ur. T1-5 Pr. Kolnr je vzel za ženo Emilijo Legišcvo.
Šolske vesti
it Vpisovanje na uršulinskih šolah v Ljubljani. Na vnanji meščanski šoli. lia vnanji osnovni šoli in na notranji vodnici bo vpisovanje za vse razrede v pondeljek I. julija in v torek 2. julija od 8 do 12 iu od 14 do 16.
it Deška in dekliška meščanska šola na Jesenicah. Vpisovanje v I. razred bo v nedeljo, 30. jun. od 8—12. Sprejemali se bodo učenci in učenke, ki so uspešno dovršili 4. razred (oddelek) osnovne šole. Pri vpisu morajo vplačati 20 Din v fond za zdravstveno zaščito učencev.
it Vpisovanje na meščanski šoli pri Sv. Lenartu v Slov. gor. bo dne 29. in 30. jun t. 1. od
Misli ic pravočasno m lo
da nu dopustu ne boste imeli te izbere v foto predmetih kot pri nas. Vzemite ali naročite si naš cenik Ma j 1929, da boste lalikn pismeno naročali. Lumiere plošče, papirji in kemikalije so najboljše.
Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
8 do 12. V 1. razred sc sprejemajo učenci(ke), ki so z dobrim uspehom dovršili šliri razrede osnovne šole. K vpisu naj sc prijavijo v spremstvu starišev in naj prinesejo seboj šolski izkaz in krstni izpisek oz. krstni list.
ic Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani in iui obrtnih šolali tega zavoda se vrši vpisovanje v prve letnike od 2. do 5. septembra. Le na Gradbeni rokodelski šoli so vrši vpisovanje od 28. do 30. oktobra.
it Na Gospodinjsko šolo »Mladike« se vrši vpisovanje v ponedeljek, I. julija od 9 do 11 in od 13 do 17. Vpisovanje sc vrši tudi jeseni.
ic Na državni deški meščanski šoli v Brežicah se vrši vpisovanje za vse razrede v soboto, dne 29. t. 111. v ravnateljevi pisarni od 8—12 dopoldne. V prvi razred se sprejmejo učenci in učenke, ki so dovršili 4. razred osnovne šole z dobrim uspehom. K vpisovanju naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo, domovinski in rojstni list. Vsak učenec 111 učenka mora plačati pri vpisovanju 20 Din za zdravstveni fond. Tega prispevka so oproščeni oni učenci(ke), ki prineso od svoje občine potrdilo, da plačujejo njih stariši letno manj kot 30 Din nejx>-srednega davka.
ic V pletarsko šolo v Ptuju se sprejemajo za šolsko leto 1929-30 v I. letnik redili in izredni učenci (učenke), ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. a) Redni učenci (učenke) bodo mogli redno obiskovati pouk. Isti jc praktičen in teoretičen, ter traja dve leli. Šolske potrebščine bodo dobivali učcnci (učenke) brezplačno na zavodu. Po uspešno dovršeni učni dobi sprejmejo odpustnico, ki velja v smislu zakonitih določil, kot pomočniško spričevalo, b) Kot izredni učcnci pa se sprejmejo tudi odrasle osebe, ki že izvršujejo pletarstvo 111 še žele v zavodu izpopolnili izobrazbo v tej stroki, in oni, ki se žele izučiti v pletenju raznih pletarskih izdelkov, ki pridejo v kmetijstvu v poštev. Za te učence je teoretičen pouk neobvezen. Vpisovanje sc vrši od 24 VI. do vključno 30. VIII. 1929. Redni učenci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu starišev oz. njih namestnikov in naj prinesejo s seboj: a) rojstni list, b) domovnico, c) zadnje šolsko spričevalo, č) nravstveno spričevalo. Vpis se lahko izvrši tudi pismeno, vendar je v tem slučaju jx>trebno pri mladoletnih pismeno dovoljenje starišev. Redni in izredni učenci se bodo morali sami vzdrževati. Pouk sc prične 1. septembra. Učenci (učenke), ki bodo sprejeli, sprejmejo o sprejemu pismeno obvestilo.
Ostale vesti
it Udeležencem orlovskega izleta v Prago.
Prvi vlak odpelje i: Ljubljane dne 1. julija 1929 (ponedeljek) ob 19.15 popoldne iz glavnega kolodvora. Vsi morajo bili na poslaji najkasneje ob 18. Zbirališče je pred glavnim kolodvorom. Ta vlak je namenjen za izletnike, ki se zbero v Ljubljani, t. j. za Gorenjce, Notranjce, Ljubljančane in one izletnike, ki bivajo v srezkem poglavarstvu Ljubljana, vsi ostali, bivajoči ob progi Ljubljana—Zidani most in Brežice—Zidani most—Celje—Maribor in stranskih štajerskih progah, potujejo z rednimi vlaki naprej do Maribora, kjer vstopijo v drugi vlak od. 22.-23. ure. Vsakdo teh mora bili v Mariboru na glavnem kolodvoru najkasneje ob '21 zaradi zaca-rinjenja prtljage i. t. d. — Vozni listek (75% popust) kupi vsakdo sam na domači poslaji, na osnovi legitimacije. Listek naj se kupi do Maribora odnosno 81. Hj državna meja. — Pripravljalni odbor.
ic Profesorska in učiteljska mesta. Nn Tehniški srednji šoli v Ljubljani bo s prihodnjim šolskim letom praznili več profesorskih (siiplcntskili) mest za strojegrndbo kemijo in matematiko in eno mesto predmetnega učitelja /. meščnnsko-šolskim izpitom prve skupine ali s štirimi semestri višje pedagoške šole. Rc-
Prišel je sveti večer. Kakor vsa leta, tako so tudi letos visele lesnike v zelenih smrekovih vejah.
Žalosten je sedel Peregrin v krogu svojih ljubih. Še predno bo leto končalo, se mora odločiti njegova usoda; to je v sedmih dneh. Neznanska groza ga je popadla. Se teh deset ja-bolčec na drevesu mora pojesti, potem pride modrost ali poguba.
Če slabo izpade, bo drugo leto na sveti večer njegova družina osirotela. Če ne, zadene onega. Pa — kaj je to?
Ko vzame jabolko z drevesa iu odvije od njega zlati papir, najde pod papirjem majhen listek. Na listku je napisan pregovor:
Res moder jc na svetu ta, kdor vse za mir in slogo da.
Peregrin je izbruhnil klic veselja, jc ugriznil kakor besen v jabolko in ga požrl doli. Jabolko modrosti! On jc rešen! S stokom jc zdrsnil Peregrin na stol in je komaj slišal, kako se drugi veselijo. Potem je plaho pogledal po ogledalu. Da, resnično — bila je poteza v njegovem obrazu, tako od senccv proti čelu tc prej ni bilo. O ti dobro jabolko!
Potem je sedel čisto tiho in je premišljeval. Torej onega jc zadelo, Anzelma! Ta bo moral zdaj v travo vgrizniti.
Bo pač tudi dovolj težka reč.
Če ima kdo tako veliko družino — hm!
Peregrin je hodil po sobi vznemirjen sem in tja, se je tiho ustavil pri oknu in tuhtal
Res nioder ie na svetu ta, kdor vse za mir in slogo da.
Še osem dni in Anzelrn bo tam čez
Kot bi trenil je strgal Peregrin kučmo z
žeblja in rekel, da mora iti ven; Štefan je šel nekaj poti z njim.
Torej Peregrin je res sedel pri Anzelmu v sobi Bilo je zelo poteptano svidenje; vsi drugi so sc hitro umaknili, in onadva sta bila sama.
-Če bi ti ne bil prišel, bi bil pa jaz prišel k Tebi,« je rekel Anzelrn in je mislil pri sebi: »Bog, zgleda Peregrin slabo! Ta ima gotovo že zlo jabolko notri. Sreča, da je Uršula ravno danes moje dobro modrostino jabolko odkrila na drevesu. Ubogega Peregrina mi je zdaj vseeno žal. Čc ima kdo tako veliko družino — lini! Res moder je na svetu ta, kdor vse za mir in slogo da!« Tudi Anzelrn je znal vrstico na pamet.
Sedela sta dolgo mutasta drug pred drugim, samo zavzdihnila sta včasi in sc udarila brez svčta po kolenih.
»Torej,« je začel Anzelrn, »ni zastonj človek moder.«
»Da, da,< mu jc padel Peregrin v besedo, »meni jc vse zgodbe strašno žal; želel bi, da bi bil lesniko blisk razbil še pred obravnavo.«
-To si lahko mislim!« je prikimal Anzelni.
In ko je pogledal v kot v ogledalo, ki jc viselo nad mizo, je opazil, da sc je tudi Peregrin preiskovaje v njem ogledoval.
»Torej,« je rekel Anzelrn, »jaz hočem držati mir in slogo, jaz ne maram z jablano ničesar več imeti.«
•Jaz tudi ne! In nekaj ti bom povedal, Anzelrn; moj Štefan je šel malo z menoj, ta me je napotil na dobro misel. On misli — pa nc smeš vzeti za usiljevanjc — 011 misli, da bi vzel tvojo Uršulo in jaz mislim, da bi ti ne bilo neljubo, če še —«
Se vjema,- mu pade Anzelrn v besedo, »Uršula ga ima tudi rada. Povedala mi je
ravno pred kakim četrt ure. To je zmeraj tolažba za —«
»Da, da, sta pametna, modra otroka. Moreta tudi pustiti svojo zamrzo in prepir.
»In, Anzelrn, ker se pa vseeno ne ve, kako gre z življenjem in smrtjo —«
»Zato prinesimo na čisto!« jc Anzelrn veselo vdaril. Saj bi moral biti človek neumen, če bi ne storil tega. In vendar nismo neumni!«
Naredila sta oba modre obraze, se pogte' dala, in vsak je mislil sam pri sebi: »Uboga para! Se mu že pozna pogin, ves je izpreme-njen.«
Tedaj je stopil Štefan, ki je bil med (cm prijel za očetom, z Uršulo v sobo. Držala sta se za roke. Oba sta gledala tako zvito in pretkano, da je vsak oče mislil zase: »Da, da, čilemu obrazu sc precej pozna, čigavega rodu je.«
»Jc rešitev,« jc rekel Štefan svečano; »slišal sem nekoč pri vojakih od našega generala, čc kaj hudega preti, je treba samo vzrok odpraviti, potem ne škodijo nobeni vzroki več, in tako pravim jaz —«
»Požagamo jo!« sta rekla Peregrin in Anzelrn istočasno in z globokim vzdihom.
»I11 z lesom bomo pekli v štirih lednih svatbeno pogačo. Kar je sežgano, ne škodi nič več«, je rekel Štefan, in dobra Uršika jc k temu prikimala.
Tako sta oba stara sovražnika podžagala lesniko še isto noč. Njuna otroka sta jima pomagala, in božične zvezde so svetile za priče. Ko so šli domov, sta si mislila vsak zase: »Ce bi ne bil moder mož, bi bilo vse drugače prišlo. Tako naredi moj otrok dobro partijo, in onemu sem naravnost življenje rešil. No »aj bo vesel, uši — nc, ljubi sosed!«
flcktanti naj se čimprej osebno oglasijo pri direktorju Tehniške srednje šole.
ir Gg. duhovnike in ostale, ki so dobili zadnjo številko »križa«, podpisana uprava vljudno prosi, da jo blagovolijo po priloženi položnici čimprej poravnati. K d or je ue misli obdržati, naj jo nerazrezano vrne, kdor bi pa številke ne sprejel, naj piše po njo na upravo »Križa«. Ljubljana, Miklošičeva c. 5.
ir V uradih velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani se bo od t. julija do 30. septembra t. 1. uradovalo ob delavnikih od 7.30 do 12.30 in od 16 do IS, ob sobotah pa od 7.30 do 13.30.
ir lz prosvetne službe. Poroča se nam, da prosvetni šef dr. Lončar ui protestiral proti sestavi ministrskih odposlancev ua zasebnih meščanskih šolali v Sloveniji kakor smo poročali dne 7. junija t. 1. št. 127, ampak je nastopil za to, du se zmanjšajo stroški za te ministrske odposlance, ker jih morajo plačevati učenke same.
ir Izplačilo razlik v službenih prejemkih. Poštno ravnateljstvo razglaša: Z izplačilom druge polovice razlike na službenih prejemkih za čas od 1. oktobra 1923 do 30. apr. 1924 je to vprašanje končno rešeno. Toda nekaj zaradi pomanjkanja točnih podatkov, ki so bili ra-čunsko-kontrolneinu odseku trenutno na razpolago, nekaj pu tudi zaradi naglice, s katero so st morale razlike preračuniti, je mogoče, da je bil kdo izmed poštnih uslužbencev pri izplačilu pripadajoče mu razlike prikrajšan, ali pu da se jo zgodila pomota na škodo erarja. Zato se pozivajo vsi tisti poštni uslužbenci, ki menijo, da jim razlika ni bila pravilno nakazana, do to sporoča računsko-kontrolnemu odseku poštnega ravnateljstva najkesneje do konca junija 1929, ker bi ravnateljstvo poznejših reklamacij ue moglo več upoštevati.
ir Promet turistovskega vlaka na progi Ljubljana gl. kol.—Zagreb gl. kol. dne- 30. junija 1^29. V nedeljo dne 30. junija t. I. vozi na progi Ljubljana gi. kol,—Zagreb gl. kol. izredni turistovski vlak z odhodom iz Ljubljane gl kol. ob 21. uri 20 min. in prihodom v Zagreb gl. kol. ob 1. uri. Vlak ima postanek na vseli postajah, razen v postajališčih.
ir Vreme. Dežja je padlo v Ljubljani do srede dop. 66.4 mm; v Mariboru 36 nun, v Za-gre-bu 23 mm, v Belgradu 14 nun. — Včeraj zjutraj je bilo oblačno po celi državi. Toplomer je kazal v L jubljani 17 C, (minimum 10 C) v Mariboru 15 C, v Zagrebu 19 C, v Belgradu 27 C, Skoplju 31 C. v Splitu 27 C. Barometer je v Ljubljani kazal 760.2. v Mariboru 759.3.
ir V »Uradnem listu« od 25. junija t. 1. je objavljena »Uredba o vzdrževanju državnih cest, mostov in propustov« (»SI. novine z dne 3. juniju 1929), nadalje »Uredba o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih« (»SI, novine« z dne 17. junija 1929) in končno »Pruvil-nik za trasiranje in sestavljanje projektov za državne eeste (»SI. novine« z dne 3. jun. 1929).
ir Izletnike za Prago opozarjamo, da se dobi plan in vodič Prage pri Kolodvorski prodajalni v Mariboru.
ir Pri obiranju češenj. Dne 21. junija je obiral češnje v vasi Gradenje, župnija Bela cerkev na Dolenjskem 16 letni Pavlin Alojzij. Pri neprevidnem obiranju je padel s češnje. Pri padcu si je zlomil levo nogo. V zdravljenje je bil pripeljan v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo.
ir Reja domačih zajcev. Spisal dr. Štefan Voszka. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 10. — Knjižica zlasti razpravlja o postanku domačega zajca, njegovi naravi in načinu življenja, o plemenskih vrstah (s slikami), o hlevih in kletkah (s slikami), o krmljenju in krmilih, o ple.menitvi in negovanju (s slikami), boleznih in škodijiveili, i. iko je z:-i jca zaklati in kako je njegovo ineso okusno pripraviti (s slikami) in še o raznih drugih vprašanjih, ki utegnejo zanimati naše zajeje-rejee. Priprava zajčjega me? i v domači kuhinji bn vsakogar gotovo zaniuiila. Naveleniti je tudi II kuhinjskih receptov za pripravljanje ruznili okusnih jedi. Zajčje meso ni nič slabše kot tolelina po redilnosti pa je še več vredno.
ir Ob vročih letnih dneh krepi Ovomal-tine in osvežuje telo. Ista se najprej razstopi v toplem mleku, |>oteni se p« ohladi v ledu. Ovomaltine daje moč a ne obtožuje želodca, kar je zelo važno zaradi poletne vročine.
ir »Schulz l niversal« tehtnica A am daje točno težo in s tem zavaruje Vaš zaslužek do zadnje pare. Zahtevajte brezobvezuo ponudbo ali poset zastopniku, jugo Schulz, d. z o. z. v Ljubljani.
Primorske vesti
Na Proseku so v nedeljo ob navzočnosti tržaškega prefekta in župana odprli novi otroški vrtec društva »Lega Nazionale«. Predsednik tega društva zdravnik Cofler je imel slavnostni govor. Povedal je, da je društvo nazvalo vrtec po dalmatinskem prostovoljcu Rismondo, ker gleda na Dalmacijo »z neskončno strastjo«. Poleg italijanske zastave je vihrala na poslopju tudi dalmatinska. V jutranjih urah pa so va-ščani ugledali na cipresi veliko slovensko zastavo Vrtec jc že dvakrat uničil ogenj.
Ogenj je v nedeljo uničil hišo Alojzija Ferluge na sturi cesti med Opčinnmi in Trstom.
V	Puzinu so v nedeljo z velikim pompotn odkrili doprsni kij) pa/inskega zgodovinarju Karla De Franceschija. Prisostvoval je tudi senator Sulata. Mussolini je poslal pozdravno brzojavko slavilcem »branilca italijanstva Istre«. Saluta je bil ta dan sprejet v fnšistovsko stranko.
Novi j»refekti. Dosedanji tržaški jirefekt Bruno Tornaciari je imenovan za generalnegu ravnatelja javnegu zdravstva; na njegovo mesto pride dr. Otton Porro, do zdaj prefekt v Genovi. Prav tako odide goriški prefekt An-selmo Cassini, ki se upokoji. V Gorico pride tržaški občinski svetnik Sergio Dompieri, bivši vojni prostovoljec, znan kot intransigenten fašist. Imenovanje tržaškega prefekta se smatra /a jx>višanje, ne tako upokojitev goriškega prefekta Cassini ja.
V	Gorici se je vršila v nedeljo blagoslovili na račun vojne škode jx>pravljonc stolnice.
Toča je v ponedeljek zvečer oklestila vse poljske pridelke v okolici Štanjela na Krasu, škoda je velika. Drugod v deželi pa je padal d< brodejen dež.
ir Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, pljučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu. !K>večanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo nu ravne »Frnnz-Josef«-grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s »Frnnz-Josef«-vodo zginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne do bi se bila pojavila pričakovana dinreja. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specerij. trgovinah.
>vir naj se
Ljubljana
Nočna služba lekarn.
Nocojšnjo noč imata nočno službo: 1. Suš-nikova lekarna na Marijinem trgu in 2. Kural-tova lekarua na Gosposvetski cesti.
© Na Vidovdan se vrši v tukajšnji stolnici ob 10 dopoldne slovesni rekvijem. Svečani pravoslavni obred za vidovdanske junake se vrši j istega dne ob pol 9 dop. na vel. garnizijskein vežbališču. Po obredu bo revija in parufla čet ljubljanske garnizije. Oh deževnem vremenu se vrši obred v pravoslavni kapeli v vojašuiei Vojvode Mišica. V tem slučaju odpade parado čet. V evangeljski cerkvi se bo vršila služba božja ob tO dopoldne. Na poslopju Jrživnih uradov bodo razobešene državne zastave Obrtna in trgovinska podjetja morajo biti med slovesnim rekvijemom v stolnici zaprta. Delo v državnih uradih počiva.
© Obratovališea na Vidov (lan. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani obvešča vse obrtnike, da morajo biti na Vidov dan dne 28. junija med službo božjo vsa obratovališča zaprta.
© Razobesite zastave! Mestna občina ljubljanska bo dala na svojih jioslopjih v čast gostom, ki pridejo k slavnosti blagoslovitve motorne brizgalne I. proslov. gasil, in reševalnega društva v Ljubljani, razobesiti zastave. Vabim gg. hišne posestnike, da slede temu vzgledu in okrase svoja poslopja z zastavami.
© Preselitev pošte Ljubljana 4 iz Kopitarjeve ulice v novo mestno hišo nn Pol janski ctsti štev. 15 se bo zaradi nepredvidenih r> izvršila šele dne 4. julija t. 1. Občnstvo naj ta dan poslužuje drugih pošt.
© Ne izzivajte vojakov! Na policijsko direkcijo je te dni prišlo cel šop pritožb, v katerih se pritožujejo vojaške oblasti, da občinstvo nima prav nič obzira do vojakov. Pritožbe navajajo zato precej dokazov. Tako je na primer pred dobrim tednom dni vozil z vozom mesarski pomočnik D. D. mimo vojašnice na Poljanski cesti. Na križišču Poljanske in Domobransko ceste jo pretrgal četo vojakov-kolesarjev. Podrt je tri vojake na tla in jo hotel odkuriti dalje Eden od vojakov je skoči1 k njonm in ga hotel ustaviti. Voznik pa je oplazit po vojaku z bičem Bil Je nato ovaden policiji in dobil denarno kazen 820 Din, oziroma 8 dni za-jiora. Dobil bi pa še več, k sreči pa ni imel nobene predkazni. — Enak slučaj se je pripetil pred dnevi blizu tobačne tovarne. Tudi tam je neki voznik pretrgal vojaško kolesai-sko četo Bil je zato prav občutno kaznovan. — Pred topničar-sko vojašnico pa si je dovolil neki moški dovolj drzno norčevanje iz vojakov kolesarjev. Prijeli so tudi njega in kot oba prejšnja, tudi ta ni ušel zasluženi kazni. — Na prošnjo policijske direkcije in vojaških oblasti objavljamo te slučaje in jxiziv-Ijamo občinstvo, naj se v prihodnje izogiblje takim slučajem, zlasti pa naj ue izziva vojakov.
© Ceha. Pride vinski bratec v krčmo, naroča in plačuje zase in včasih še 'za družbo Ko mu zmanjka denarja, naroča vseeno dalje, dokler S8 ne pojavi natakarica in zahteva pošteno plačilo za vse popito in vse pojedeno. Ker denarja ni, se pojavi še stražnik in tako se zgodi, da pride mnr-sikak vinski bratec pod paragraf — radi nepla čane cehe. Delavec Janez T. je pošten fant, še nikdar ni nikogar prikrajšal za ficek. V torek zvečer si ie privoščil malo zabavo. Nekje na Vidov-danski cesti si je povabil neko dekle ter jo vodil iz krčme v krčmo. V zadnji krčmi, nekie blizu Židovske ulice, je revež od Štefanov in litrov omagal. Imel je denar, plačati pa ni mogel. Izročil je 125 Din povabljenki in ji dejal, naj plača zanj. Ženska pa, mesto da bi šla k natakarici, je izginila skozi stranska vratn ln ušla. Tako bi Janez kmalu prišel pod parncrraf, kljub temu, da je imel pošten namen plačati vse, kar je dolžan. K sreči ga paragraf fte m rad i tega ne bo pri je? Vse druge sitnosti so bile s Petrom P. V gostilni na Glincah se je napil, najedel, ko pa je prišel čas plačila, je obrnil vse žepe, iz nobenega pa ni nič parilo. Prijeli so ga. pa policiji pa ie svečano obljubil, da bo v treh dneh plačal vse. Ko je rok plačila ootekel, ie mož izginil iz L.iubljaue Sedaj ga pa iščejo radi neplačane cehe. Da. gostilniška ceha, koliko sitnosti je radi nje! Piti je lahko, plačati pa je seveda hudo.
© Izpod jiostelje ukradel čevlje. Tatovi pa so včasih res sitni in še celo v spanju okradejo človeka. Tak slučaj se jf> pripetil železničarju Josipu Tavželju v Bohoričevi ulici. Tavželi se ie zvečer vlegel spat, čevlje in nogavice pa je vlakni! pod posteljo. Zjutraj je pogreši! oboje, kajti neznan tat je izmaknil črez noč oboje. Čevlji in nogavice so bili vredni 300 dinarjev. Drznost tatov je včaeih prav skrajna.
□Mestni župan dr. Alojzij Juvan se vrne dne
30. t. m. z dopusta in je strankam od 1, julija dalje ob običajnih uradnih urah na razpolago.
□	Koncert v mestnem parku priredijo drevi
ob 11). uri kot na predvečer Vidovega dne tukajšnji trgovski akademiki. — Igra železnicarska godba. Vstopnina običajna
□	Razpis cestarskih mest. V območju mariborskega cestnega nadzorstva se razpisujeta dve mesti oblastnih cestarjev in sicer na oblastni cesti Maribor—Dravograd na progi od km 4—9 s sedežem v Kalilnici ter na progi od km 23—27 s službenim stanovanjem v cestarski hiši. Prošnje je treba vložili do dne 1." julija na Inkajšnji oblastni komisarijat. Prosilčeva starost ne sme presegati 40 let.
□	Cerkvena proslavu Vidovega dne kot spominskega dne preminulim boriteljem za domovino se vrši v tukajšnji stolnici in mestnožupnijski cerkvi ob 10. uri dopoldne s slovesno pontifikalno mašo. Službe božje se udeleže predstavniki voja-jaških in civilnih, državnih in samoupravnih ob-lastev in uradov. V času med službo božjo bodo trgovski in obrtni obrati zaprti. Državna poslopja in uradi razobesijo ta dan zastave.
□	Preselitev knjižnice Prosvetne »ve«e. Te dni je pričela knjižnica tukajšnje Prosvetne zveze lKilovati v svojih novourejenih prostorih v pritličju na Aleksandrovi 6, kjer je imela preje svoje poslovne prostore »Slavija«. Nabavile so se nove knjižnične omare z višinskim hodnikom, kakor je to pri vseh modernih knjižnicah. Te dni se pričakuje večja pošiljatev novih knjig; tudi se naprošajo prijatelji in podporniki kat. prosvete, da priskočijo knjižnici na pomoč s knjižnimi darili. V sosednjih prostorih pa se bo v jeseni otvorila tudi čitalnica, kjer bodo članstvu Prosv. zveze na razpolago različne revije in časopisi. Opazilo se je že te dni, odkar jiosluje knjižnica v novourejenih lokalih, da se je knjižnični promet precej dvignil. Knjige se izjiosojujejo vsak dan od 8. do 12. in od 15.' do 18. ure-
□	Kje so naše meje... — Mesta Maribora namreč, pa ne v katastralnem smislu besede, ampak z ozirom na zgodovinsko-razvojno priključevanje perifernih delov mestu Mariboru. Omenjene meje je po dolgotrajnem študiju določil profesor Franjo Baš, ki je v svoji razpravi, ki je izšla v tukajšnjem Časopisu za zgodovino in narodopisje, upošteval zlasti topografsko - geomorfološko momente, ki so odločali glede poučne ustalitve mestnih meja. Želeti bi bilo, da bi omenjena razprava, ki je za poznavanje zgodovinskega razvoja mestnih meja izredno pomembna, izšla v čim več posebnih iztislh.
□	Vajeniška in pomočniška razstava se bo otvorila jutri ob 10 uri v unionski dvorani.
□	V Maribor je prispel ie dni vseučiliški profesor dr J. Polec ter posetil vdovo pokojnega narodnega borca dr. K. Verstovška, ki ima ix>leg dr. M.ii.arona največ zaslug za to, da se je ustanovila ljubljanska univerza; vseuč. profesor dr. Polec je izrekel soprogi velikega pokojnika v imenu ljubljanske vseučiliške uprave najprisrčnej-šo zahvalo za pozdrrvno pismo, ki ga je bila poslala ob desetletnici naše univerze, katere proslave se radi nenadnih ovir ni mogla udeležiti. Obenem je visoki gost položil v imenu ljubljanske vseučiliške uprave na grob dr. K. Verstovška lep spominski venec, znak hvaležnosti Almae matris
nec»ni«Jr.tonarfraiBCč
špecijalist za zobozdravništvo in ustne bolezni
UubUeii«, Sv. Petra cesta 14/1
do 1. avgusta 1929 HC OfdUlira
Alexandririae enemu izmed najpožrtvovalnejših svojih ustanoviteljev.
□	Služba božja na planinah. Aljažev klub bo tudi letos oskrboval ob nedeljah in praznikih službo božjo pri Arehu, na Smolniku in nn Urški gori. Redna služba božja se začne na vseh treh planinskih postojankah na Petrovo, neha se z zadnjo nedeljo v avgustu. Služba božja se vrši vsakokrat in j>ovsod ob devetih, tako da izletniki, ki odidejo iz Maribora z ranim vlakom, zložno lahko pridejo do sv. maše na Smolnik in še tudi k Arehu; ravnotako se bodo mogli tudi izletniki iz Slo-venjgradca in Guštanja udeležiti pravočasno službe božje na Urški gori. Klub si je ietos oskrbel prenosljiv planinski oltarček, ki je ua razpolago tudi za izredne planinske prireditve na takih planinskih postojankah, kjer ni svetišča Vendar je pa treba vse take prireditve prijaviti vsaj 14 dni poprej na naslov tukajšnjega Aljaževega kluba Slov. plan. društva.
□	Iz mestnega poveljstva. Vidovdanske proslave se imajo glasom tozadevne odredbe mestnega poveljstva udeležiti vsi rezervni oficirji v uniformi; oni ki je še nimajo, pa v civilni obleki. Vsi, ki so tehtno zadržani, se morajo pravočasno opravičiti pismeno pri mestni komandi. Postroj-stvo trup bo ob 8.45 na Teznu; zbor rez. oficirjev ob 8.30 radi vpisa v prezenčno knjigo, ki se bo nahajala pri tajniku tuk. zveze rez. častnikov in bojevnikov.
□	Zopet nemoralna afera. Po Mariboru krožijo že delj časa sem neke govorice o nemoralni aferi, pri kateri gre za spolno zlorabo mladoletnih deklic. Zadeva se je izročila drž pravdništvu, ki bo proti krivcem uvedlo kazensko postopanje. To je že <5rugi slučaj spolne zlorabe mladoletnih tekom letošnje sezone nemoralnih afer v Mariboru.
□	Podlegel. V tukajšnji bolnici je preminul včeraj ob tričetrt na 9. uro dopoldne mesar in gostilničar Ivan Dreislger iz Lajteršperga. Kakor smo poročali v zadnji nedeljski številki se je pokojni Dreisiger v soboto dne 22. t. m. ponesrečil na vogalu Sodne in Aleksandrove ceste. Splašil se je konj in Dreisiger je padel z voza tako nesrečno, da je obležal na tleh v nezavesti in da je zadobil težke poškodbe na glavi, čelu in obrazu, ki jim je sedaj jx> štiridnevni borbi s smrtjo podlegel. Pogreb blagega pokojnika, ki je užival v vseh tukajšnjih krogih ugled in spoštovanje, se vrši jutri jiopoldne na mestnem pokopališču v Pobrežju.
□	Društveni izlet na vrh sv. Urbana priredi v nedeljo dne 7. julija katol slov. izobraževalno društvo v Studencih. Zbirališče ob 5. uri zjutraj pri cerkvi sv. Jožefa. Udeleženci iz Maribora se zbirajo ob istem ča«u na križišču Strme ulice jn Koroške ceste. Odhod ob pol 6. uri. Pri sv..Urbanu bo ob 9. uri sveta maša s kratkim cerkvenim govorom.
Ce He
Pazite na ime Niggero! olje ali kremo (Patent št. 5922), ki sta naj-i starejši, preizkušeni in najbol'ši sredstvi za sohičenje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in dro-•rerijah. — Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
TIHOTAPSKE ŠTORIJE
»Plačam, samo da vunta pride,« je dejal ! oče Matevž pri kazenskem oddelku tukajšnje J carinarnice. Njegova sta stara« je namreč »šmu-glerca« in je za pokoro dobila 280 dni čepenja; 30 dni je že imela zu seboj, ostalo je Matevž kanil odkupiti. Zato je bil prisopihal v Maribor, da bi pobaral, kako bi se dalo to onega viti.
»Dobro, če tako mislite.«
»Kolko koštu te nali tu špus; samo radi Barbke mi je. Kaj bi s penezi brez nje. Doma jo rabim.«
»Dva jurija in pol bote dali očka.«
»Pa naj bo; nate. Samo da jo z Barbko od-kurivu odtod.«
»Čajte, očka; ne pojde ta zadevščina tako zlahka.«
»Kali; koga ste djali?«
»Še pol leta bo sedela; od monopolne uprave ji šc teče kazen.«
»De te šembraj!« Pokukal jc oče Matevž, sc počohal, pomislil malo ter sc odločil. »Kolko košta te toti monopol?«
»Ja; počakajte! In še tucat incsecev od finančne upruve. Boste plačnli?«
»Gromska pištolo; ne odrajtam. Pa naj sodi ; bf.bencu. Za koga je šmuglola. Srečno.«
Dva in |>ol jurija je bil odrnjtnl Matevž v dobri volji in usmiljenju do svoje Barhike. Pn \ 1 si je bila Bnrbika natovorila preveč grehov. Zato ho sedela še tucut iu pol mcsccev. — »SmugLc
•©■ Drevi predava v mestnem kinu o Devici Orleanski preč. g. kalehet Ltrkman Franc. Predavanje se vrši pred začetkom filmske predstave velikanskega filma »Devica Orleanska', ki v 7 dolgih in dramatično skrajno napetih dejanjih zgodovinsko verno slika čudežno rešiteljico Francije.
& Celjske brivDJ.ce bodo jutri na Vidov dan zaprle saiao med službo božjo t, j. od 9 do 10 dopoldne. V soboto, na praznik sv. ! etra in Pavla, bodo brivuice od 7 do 12 odprte, popoldne pa zaprte. Pravtako ostanejo ves dan zaprte v nedeljo dne 30. junija.
& Na Vidov dan bo ob 8 zjutraj na Glaziji vojaška spominska svečanost v počaščenje Kosovskim junakom ter vsem onim, ki so v raznih časih in borbah žrtvovali svoje 2ivl.;onje za osvobojenje našega naroda. Po končani svečanosti bo paradni pohod mimo mestnega magistrata. Ob 9 dopoldne pa bo v mestni župni cerkvi svečana zadušnica.
& Trgovine na Vidov dan. Gremij trgovcev Celje razglaša, da bodo po novi uredbi o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratov na Vidov dan — v petek 28. t. m. — trgovine zaprte samo ob času službe božje, to je od 9 do 10 dopoldne.
•©• Šola šolskih sester v Celju priredi v dneh 28., 29. in 30. junija v svojih šolskih prostorih raz,-stavo ženskih ročnih del in risb. Kot vedno bo gotovo ludi letošnja razstava nudila zanimiv vpogled v snovanje šolskih sester na tem polju ter obisk razstave iskreno priporočamo.
& Ceijska legija proslavi 10-letnico udeležbe pri koroških osvobodilnih bojih. Celjska legija je namreč zopet samo klasičen primer, kako je sila in vztrajnost malega naroda predvsem v umskem in srčnem zdravju njegovega preprostega ljudstva. Legija je bila organizirana v Celju. Legijo je spočetka tvorilo le dijaštvo in uspeh je bil vsled tega vnaprej problematičen. Odhod prve čete legijonarjev — štela je komaj 30 ljudi — v Ljubno v času, ko se je govorilo o naglem prodiranju Nemcev, je bila navidezno drznost. Zdravi optimizem dijakov je računal drugače in se ni varal. Saj je bilo takrat treba le začeti in zaupali ljudslvu na deželi. Takoj po prihodu legije v Ljubno so se začeli priglašati k legiji kmečki fantje-domačini in v nekaj dneh se je stalež legije potrojil. Zgodilo se je to kljub temu, da so bili takrat mnogi vpoklicani na 6-teden-sko orožno vajo in so vedeli, da jim služba pri legiji kot iregularni četi ne bo všteta v čas orožne vaje. Z vzorno disciplino in kar največjo požrtvovalnostjo so se posvetili osvobojevalni službi v naj-kriličnejšem momentu, ne pričakujoč niti najmanjšega priznanja. Naloga legije je bila po navodilih vojaškega poveljstva v Šoštanju, čuvati koroško-štajorsko mejo med Staknelskim vrhom pri Šoštanju in Slemenom nad Solčavo. Desno krilo je moralo vzdrževati vez z ljubljanskim pešpolkom na Belanskein vrhu, levo pa s skupino tedanjega podpolkovnika, sedanjega generala Naumoviča na Pav-iičevem sedlu. Celjska legija je svojo nalogo dobro izvršila in gotovo gro prvenstvena zasluga za lo našim požrtvovalnim tovarišem iz Gornje Savinjske doline, ki so se v tolikem številu legiji priključili in kot izborili poznavalci terena delo legije lajšali. V nadaljnem so je legija seveda udeležila velike jugoslov. ofenzive, ki se je pričela 28. maja 1919. Misel proslave 10-letnice teh dogodkov je izzvala v Gornji Savinjski dolini mnpgo navdušenja in traka občina Ljubno je tudi že votirala za stroške proslave 500 Din. Vsa županstva so izdala proglase na bivšo legijonarje, da se proslave, ki se bo vršiln v Ljubnem dne 29. junija ob vsakem vremenu, polnoštevilno udeležijo. — Legijonar St. M.
•Cr Ropar fakopin je bil tudi v Celju. Kakor znano je prosluii ropar Jakopin ob aretaciji na vse načine hotel dokazali, da ou ui Jakopin, temveč
čisto navaden Ignac Koečak iz Krke pri Stični. Pod tem imenom se je Jakopin sprehajal v letošnjem aprilu tudi po Celju, kjer je kupil pri tvrdki Ivan Roje v Prešernovi ulici kolo znamke »Opek za Din 1850.—. Bilo je to 20. aprila t. 1. Gospa je bila sama v trgovini, ko je okoli 8 zjutraj vstopil *Ko-ščakc in zahteval kolo najboljše vrste. Po ceni ni dosti povpraševal in je kolo plačal s samimi 100-dinarskimi bankovci. Vse obnašanje je kazalo, da se. možakarju zelo mudi. Kopijo dobavnice je vtaknil v žep in baš la kopija je sedaj njegov poset v Celju odkrila. Ko je šel iz trgovine, je še gospej obljubil, da bo pripeljal še več svojih znancev iz Dolenjske v njeno trgovino kupovat kolesa. Pravil je tudi, da si je že prejšnjo nodeljo ogledoval izložbo, pa da ni mogel kupiti, ker je bila trgovina zaprta. Nekaj dni po tej kupčiji je ga. Rojčeva še enkrat videla >Koščakat, ko je peljal kolo v roki mimo trgovine. Vprašala ga je. kako je s kolesom zadovoljen, pa je rekel, (ia mu je kar všeč. Seveda gospa ni vedela, da je imela >čask kupčevati s tako »odlično roparsko osebnostjo. Zanimivo pa je, da se je Jakopin najbrž dalje časa nahajal iakrt^ v Celju in ni nemogoče, da se bo našel še kak njegov greh, ki ga je zagrešil v Celju, in za katerim niorda celjska policija brezupno stika po grešniku.
& Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt
in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko
okolico, Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek dne 2. julija t. 1. od 8 do 12 dopoldne v rav-nateliski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Slranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase.
• •
Dopisi
Bled
Akademski pevski zbor, priredi ob priliki
j>ro8lave desetletnice ljubljanske univerze, ki se obhaja pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v »Zdraviliškem domu«'na Bledu, danes dne 27. junija ob pol 21 koncert slovenske umetne in narodne pesmi. Spored je najlepši in najznačilnejši iz naše modeme literature in akademski zbor je nedvomno eden prvih zborov v državi, če ne prvi po umetniški sili — ]>ravi o zboru kritik g. dr. Vurnik. Program je A. P. Z. izvajal že z velikim uspehom v Celju, Mariboru in Ljubljani, na Bledu pa bo dodal še nove — izvirne narodne pesmi v harmonizaciji — dirigenta Franceta Marolta.
Rogaška Slatina
Pravoslavna služba božja se je pričel« opravljuti v zdravilišču u« pravoslavno Duhove, t. i. v nedeljo 23. t. m. Bogoslužje opravlja g. profesor Nikola Tcodorovič iz Vuk ovara kot zastopnik častitljivega protopresvitera in svetniku patrijaršije g. Nikole Trifunoviča iz Belgrada.
Kulukarji pri povečauju Društvenega domu pri Sv. Križu kuj pridno gibljejo in stavba lepo napreduje. Čast fantom, da po težkem dnevnem delu najdejo še čusa in volje, da s svojimi žulji pripomorejo drugim do prosvetnega ognjišča!
Vidov dan se bo praznoval v zdravilišču s sledečim vs|>oredoni: Na predvečer 27. t. m. oh pol devetih velika razsvetljava z umetnim ognjem in promenadni koncert v parku. 28. t. ni. ob 9 v kapeli Sv. Ane slovesna služba božja z molitvijo za padle, ob pol 10 pu parastos v
pravoslavni cerkvi Sv. Petra in Pavla. Zvečer je koncert zdraviliške godbe v veliki dvorani v korist Ubožnegn zaklada zdravilišča. — Otvoritev novega gledališča na prostem se je morala vsled tehničnih zaprek odložiti na prve dni julija.
Požar. V noči od ponedeljka na torek je zopet neusmiljeno gospodarila v okolici nevihta z gromom in strelo. Strela je udarila v gospodarsko poslopje kmeta Franceta Čoli v Prišlinu, občina Hum, na bližnjem Hrvatskem. Pogoreli so mu hlevi, krma in 4 glave živine,
Trbovlje
Pozor Trboveljčani! Prost, gasilsko društvo Trbovlje-trg priredi in vabi na poletno prireditev, ki bo dne 30. junija na gasilskem vrtu. Zvečer veliki umetni ogenj s prizorom »obloganje trdnjave v svetovni vojni«, razne zabave in srečolov, poskusi z raketnim aeropla-nom itd. Igra celokupna delavska godba. — Gasilci imajo pri samih raketih, ki se bodo spu-Sčali v zrak pri domačem pyrotehniku čez 3000 Din izdatkov in ker vodstvo vedno polaga posebno pažnjo, da se gostje kar najbolje počutijo, se veselice gotovo udeležimo vsi brez razlike stanu.
Samopomoč rudniških vpokojencev v Trbovljah je izplačala za posmrtnino za rajnkim Jože Jordanom Din 830.
SV. KRIŽ PRI LJUTOMERU.
Šolska mladina pri Sv. Križu priredi na Petrovo dne 29. L m. v Slomškovi dvorani v Križevcih in dne 30. t. m. v nedeljo v Veržeju v dvorani g. Hedžeta bajno igro »Prstan«. Začetek ob 3 (15). Čisti dobiček je namenjen šo-larski knjižnici. Vsi prijatelji mladine vljudno vabljeni.
Metlika
Razstava ročnih del. V nedeljo dne 23. t m. se je vršila razstava deških in ženskih roč-nik del na osnovni osemrazredni metliški šoli. Podobna razstava v malo manjšem obsegu se je vršila pred kakim mesecem v Drašičih pri Metliki, ki se je po zatrdilu nekaterih tudi lepo obnesla. Glede te zadnje moramo reči, da so razstave zelo potrebna naprava in to zato, da so v spodbudo drugim in razstavljalcem samim, da se za nadalje še bolj navdušijo zu napredek. Tu moramo konstatirati velik napredek tekom štirih let. Letos je četrta razstava s to izjemo, da so bila razstavljena letos tudi de-ika ročna dela. Razstava je bila tudi zelo okusno urejena. Od 1. do VIII. razreda se vidi stop-njema napredek posameznih razredov. Želimo še mnogo uspeha učiteljstvu, kakor tudi učencem.	.
Sejem. Zdi se nam, da tudi gostilničarjem ni preveč ugodil ta sejem, ker ni bilo ljudi niti kramarjev. Pa teh zadnjih je morda še bilo več kakor pa kupcev. Tudi živina ni imela prometu, ker ni bilo pravih kupcev. Cena je seveda v takem slučaju takoj manjša, pa ljudje ne morejo pod ceno dati. Denarja pa tudi manjka povsod. Da bi kdo na sejem denar prinesel prodajat, bi imel vedno zadosti ljudi, a takega ni. Po vino naj bi prej kdo prišel, pa bi bilo tudi druge kupčije več.
Kočevje
Slovo slepcev. Te dni se poslavljajo od nas ge zadnji slepci, ki dosedaj še niso dobili od doma obvestilo, da jih rodne občine sprejmejo. Poslavljajo se težko, vendar s trdnim upanjem, da bodo še prišli vkupaj v zavod^ kjer g>j bili prosti vsake brige za svoje, drugače tako bedno življenje. Do 1. julija morajo zavod, po dekretu, ki ga je dobil g. upravitelj, zapu-Btiti vsi odrasli slepci.
Mlekarna. Naše mesto potrebuje nujno svojo mlekarno. Vsak drug kraj, tudi na deželi, se ponaša s to koristno ustanovo, pri nas pa je še vedno ni. Potreba se čuti velika, kajti danes smo vsi navezani le na mlekarice, ki do-našajo inleko na dom. To pa je večkrat krivo, da se mleko radi solnca in soparice pokvari in skisa. Poleg tega donašalke mleko še druže. Mleko stane liter 3 Din. dočim je povsod drugod ceneje. Tudi mlečnih izdelkov, ki so n. pr. v Ljubljani neprimerno cenejši, rabimo.
V A VTA VAS
Že po naravi je lep naš kotiček tu pod Stra-Ikim hribom, a še bolj prijeten, ker se vedno vrste važnejši dogodki za razvedrilo in zabavo Dne 13. junija smo sprejeli prevzvišenoga g. škola prav slovesno; zvečer pa mu je pevski zbor zaf>el za podoknico 4 pesmi — 2 moški zbor, 2 mešani zbor. Cerkev je bila za sv. birmo ;'ot mlada ne vesta vsa v vencih in cvetju. — V nedeljo 23. f. m. smo šli v šolo ogledat si ročna dela in kuharske Izdelke gospodinjskega tečaja, ki se je letos vršil v šoli. Na delih smo se prepričali o veliki pridnosti mladine in učiteljstva. — Za praznik sv. Pe-
8. skok ob palici, 9. tek 3000 m, 10 iinale 110 m z zaprekami. U. Štafeta 400x300x200x100 m
Prireditelj je za oba dni nastavil nizke cene, vsled česar pričakujemo, da bo športna javnost v velikem številu posetila zanimiva atletska tekmovanja.
*
Desetletnica I. S. S. K. Maribora. V dnevih od 28. do 30. junija obhaja SK Maribor desetletnico svojega obstoja. »Maribor« je nastal takoj po prevratu iz želj in hotenja maloštevilnih idealistov, ki so videli v športnem klubu predvsem močno naci-jonalno torišče, s pomočjo katerega naj bi se borili združeni Slovenci proti takrat mogočnim Nemcem. Dolga leta je SK Maribor predstavljal samo protiutež rovarjenju neutolažljivih nemških elementov, ki so se zbirali pod raznimi, tudi športnimi firmami- Velik dotok slovenskega življa v Mariboru in porast samozavesti našega dijašlva je klub kmalu moralno močno dvignil, tako, da sa mu je posrečilo prekositi svojega rivala na zelenem polju. Odtlej peije »Marlborova« pot stalno navzgor. Z ogromnimi žrtvami je umel nuditi svojemu članstvu to, kar je obljubljalo njegovo ime: gojitev športa. Iz malega, neznatnega kluba se je razvil mogočen zaščitnik in razširjevalec športa na štajerskem. Njegova zasluga je, da so se skeptični širši sloji izobraženega in neinteligentnega ljudstva polagoma začeli otresati sovraštva in odtujevanja napranr športu. Danes sledi vsakdo v mariborski oblasti z zanimanjem športnim vestem. »Maribor«, ki ni imel na svoji strani mogočnih denarnih mecenov, kot jih je imel njegov nemški nasprotnik, je kljub vsemu temu poslal v nogometu okrožni prvak in resno ogroža prvenstvo Slovenije. V hazeni, ki jo je kot prvi uvedel v našo državo, nosi časten naslov državnega prvaka. S propagando močne tenis sekcije je zainteresiral ves Maribor za beli šport tako, da prednjači danes štajerska metropola vsej Sloveniji. Uvedel je v Mariboru plavalni šport itd. Predaleč bi segli, ako bi hoteli podrobno našteti vse njegove zasluge. »Maribor« pa se ni zadovoljeval samo s športom, marveč se je zavedel, da mu je poverjena kot slovenskemu športnemu klubu v Mariboru še druga misija. Z j združitvijo vseh nacijonalno mislečih Mariborčanov
gospodarstvo
Živinska razstava v Nov. mestu
V nedeljo, dne 23. t. m. se je vršila razstava goveje živine in prašičev, katero je priredil živinorejski odbor okrajne blagajne v Novem mestu. Udeležba goveje živine ie bila zelo velika. Prignanih je bik) 30 bikov, 15 bikcev, v starosti 1 do i1 A, leta iu preko 159 krav in telic, torej vsega skupaj okrog 200 glav goveje živine. Videlo se je, da prevladuje žc tudi med našim podeželskim govedom temni ali rujavosivi tip monlafonske pasme, v manjši meri pa je bil zastopati še belo- ali pšeuično-sivi tip domače živine, oz. križanci med to in mentakmsko živino. V splošnem je bilo opaziti že večjo bri^o pri naših kmetovalcih za povzdigo živnoreje, vendar so se pri letošnji razstavi poznale katastrofalne posledice lanske suše, lako da živina v splošnem ni bila v tako dobri kondiciji, kaker bi bilo želeti. Živinorejski odbor je imenoval dve ocenjevalni komisiji, v katerih so bili zastopani tako kmetijski strokovnjaki in veterinarji, kakor tudi priznani živinorejci in po en zastopnik tukajšnje kmetijske podružnice. Komisiji sla imeli dosti napornega dela, da sta natančno precenili prignano živino in najboljši nrisodili nagrade. Prva nagrada je znašala 300 Din, druga 200 Din in tretja 100 Din. Oslali pa, ki niso mogli priti v poštev pri nagradah, so dobili po razdalji svojega bivališča potnijio v znesku 20 do 50 Din,
Prigon prašičev je bil žalibog ze'o majhen. Razen kmetijske šole na Grmu, ki le razstavila 1 mrjasca, 1 brejo svinjo z rodbino, skupno 0 komadov, ki so dobili vsi prvo priznanje, je bil razstavljen samo še en mrjasec križane domače pasme s Hfischevo in dve svinji« in en mrjašček islega tipa; te živali pa so dobile drugo nagrado. Vidi se, da bo treba glede prašičjereie v novomeškem okraju še v
so je krepko propagirala narodnokulturna in gospo- t temelju začeti na zbeljševanju.
darska zavest, ki smo je bili štajerski Slovenci tako j potrebni. Med tem ko se je v državi bil boj med posamezniki za prazen nič, na škodo vsega naroda, je »Maribor« združevale v sebi vse sloje in vse stranke, bil nekaka mala složna državica za se, od katere je izhajal topel žar, ki ie blagodejno vplival na vso okolico. V težkih dnevih političnih borb je »Maribor- marljivo deloval naprej. Njegovo članstvo, dasi po političnem mišljenju raznoliko, je nahajalo v delu za procvit kluba uteho in složno delo je rodilo bogate sadove, s katerimi se lahko danes | SK Maribor' po kratkih desetih letih delovan ja po- j nosno ponaša. Od stopnje do stopnje je napredo- i valo delo marljivih rok. Vsi, od prvega do zadnjega, od 3. juniorja do predsednika, so v vzorni disciplini delovali za napredek, ki ni izostal. SK Ivlari-bor je znan kot eden najdiseipliniranejših članov LNP-a, kar najboljše perlustrira klubovo delovanje. — Odbor, ki mu predseduje že dolgo vrsto let ravnatelj Ciril To man. in ki sestoja iz najodličnejših predstavnikov mesta Maribora, je znal z veščo roko krmariti veliko barko, napolnjeno z razbrdano mla-dežjo, po viharni živlienski poti. Vzgojil je vzorno mladino in danes so lahko vsi stariši, kojih sinovi in hčerke se udejstvujejo v »Mariboru«, klubu hvaležni za vzgojo, ki si jo pridobe poleg zdravja. SK Maribor spada danes med najagilnejša mariborska društva in vse mesto zasleduje njegovo delovanje z zanimanjem ter beleži vsak njegov uspeli z zadovoljstvom in ponosom. SK Mariboru izrekamo tudi mi ob njegovi desetletnici najiskrenejše čestitke ter mu kličemo: Vlvat, crescat, floreat!
Službeno iz LHP-a. Seja upravnega odbora se vrši danes v četrtek ob 20 v damskem salonu kavarne Emona. Naprošajo se vsi gg. odborniki, da se seje gotovo udelžijo. —• Tajnica.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcijn). Na mitingu za prvenstvo Ljubljane startajo sledeči atleti- v četrtek, 27. L m.: Outrata, Pavlin, Stegu, Rak, Vidmar, Kumer, Tinta, Banko, Stepišnlk II., Majhenlč; v petek, 28. t. m.: Banko, Outrata, Rak, Pavlin, Stepiš-nik II., Rotar, Vidmar, Ilovar, Gradišar, Šporn, Tinta, Kumer, Vrečko. — Prvi dan morajo biti navedeni atleti na igrišču Ask Primorje ob 16.30, drugi dan pa ob 15.30. — Načelnik.
Prireditve in društvene vesti
Občni zbor zveze uradniških vdov in sirot v Ljubljani se bo vršil dne 4. julija 1029 ob 3 popoldne v prostorih Krekove prosvete, Poljanska cesta. — Odbor.
»Ljubljana.« Danes ob 8 zvečer važna pevska vaja v Unionit. — Obvezno. — Pevovodja.
Prostovoljno gasilno drušivo v Stražišču priredi dne 29. t. m. na dan Sv. Petra in Pavla veliko tombolo in veselico na Pantah pred Gas. domom. Ako hočeš dobiti lepo spalno opravo, moško kolo, šivalni stroj, zaboj sladkorja, vrečo moke, 100 m
, ... _____ _	___ ..».J Qno .„,>■; I
plašče in celo kuponsko polo, da dobe v zameno
radi izvršene valorizacije izdane nove delnice s kuponi.
(iospodarska razstava v Skoplju se vrši letos od 8. do 16. septembra. Ta razstava je važna radi
tega, ker se Južna Srbija neprestano obnavlja in prehaja iz ekstenzivnega v intenzivno gospodarstvo in postaja vedno važnejši konzument blaga. Nn drugi strani ima Južna Srbija svoje posebne kulture; postaja pa tudi imigrantska dežela radi premajhne naseljenosti in izseljevanja muslimanov, Odobreno je že znižanje vožnje. Vsem interesentom daje pojasnila skopljanaka Trg. zbornica in tamošnja »Glavna poljoprivredna zadruga«.
Borza
26. junija 1929.
DENAR
Na deviznem tržišču so se tečaji le malenkostno izpremenili. Berlin in Praga sta popustila, učvrstila sta se pa Trst in Loudon. Promet je bil srednji, nekaj več prometa je bilo v devizah London in Berlin. Vse zaključene devize jc dala Narod, banka.
Devizni teče?! na ljubljanski borz;
26. junija 1929.
tra in Pavla	! Sffi«* S^aSK S^m??
»Divji lovec«. Kljub vročini in težkemu delu pa . 3 d ^ J ^ ^ ^^ dobro kapljico in
jedačo ie dobro preskrbljeno.
Glasbena šola v Kranju priredi v četrtek, dne 27. t. m. točno ob 18. uri v gimnazijski telovadnici javno produkcijo svojih gojencev in gojenk. Vab-ljeui so člani, slarši in glasboljubivo občinstvo sploh. Vstopnine ni.
Merkurjev izlet. Trgovsko društvo ->Merkur« v Ljubljani priredi za svoje člane ter prijatelje društva s svojimi rodbinami v nedeljo, dne 7. julija 1.1. celodnevni vrlo hvaležni izlet na pri rod no najlepšo točko Kokrske doline v va3 Kokro pri Kranju. Odhod iz glavnega kolodvora s turistovskim vlakom ob 5. uri 15 minut zjutraj ter povratek z zadnjim vlakom v Ljubljano. Prijave, ki so potrebne
—..J: ________-	---- :.. T/.,n^<n A t-Ts^lsrn 4*» t- rarli
»Divji lovec«. Kljub mladi ljudje vztrajno hodijo ob večerih k vajam. — Gasilno društvo si je nabavilo novo motorno brizgalno, da bo v slučaju nesreče lažje pomagalo bližnjemu. Nova brizgalna bo blagoslovljena v nedeljo, 7. julija t. 1. Popoldne isto nedeljo pa bo velika veselica, katere dohodki se bodo porabili za jmtje stroškov brizgalne, ki stane okoli 50.000 Din. Kdor se hoče zabavati in pomagati društvom, naj pride k nam!
Spo^S
Propagandno lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane.
ASK Primorje priredi na svojem igrišču na Dunajski ce9ti v četrtek, 27. i. m. in na Vidovdan, 28. t. m. propagandno lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane. Poleg prireditelja, ki nastopi v svoji sedanji najmočnejši postavi, sodeluje tudi Ilirija s svojo
kompletno atletsko ekipo. Ne samo v nogometu in ______________ _
plavanju dosedaj, temveč tudi v lahki atletiki so vsa | Vršl ob 20 v Filharmonični
dosedanja srečanja med obema rivaloma nudila Goaliča, Mezetove in Rusa nastopi violinist Pfoifer višek borbe v domačem športu, vsled česar je ludi
radi prevoza izletnikov iz Kranja do Kokre ter radi kosila, sprejema društvena pisarna, Gradišče 17-1. (telelen štev. 26-52) najkasneje do ponedeljka, dne 1. julija .v uradnih urah. Vabimo na obilno udeležbo, zlasti še gg. pevce. — Odbor.
Opozarjamo na nocojšnjo sklepno javno produkcijo gojencev drž, konGervatorija, ki se , .,„ n..,,---------i^.jj dvorani. Pole" solistov
pri tej prireditvi pričakovati ogorčeni boj za vsak poedini placement.
Akoravno je to prvenstvo za poedince, vendar bo mogoče v končnem rezultatu ueoficielno ugotoviti nadmoč enega ali drugega kluba, ki sta itak vodilna v tej športni panogi v Sloveniji. Z nastopom nekolicinc znanih atletov, ki se nahajajo v izborm formi, kakor Žorga, Šporn, Korče, Petkovšek in drugi, pridobiva prireditev na zanimivosti, kajti mirno računamo na zboljšanje več slovenskih odnosno jugoslovanskih rekordov. Prvi del prireditve, ki se vrši v četrtek, 27. I. ni. ol> 17 vsebuje sledeče točke:
1. Prcdtcki 100 m, 2. met krogle. 3. finale 100 in 4. skok v višino z zaletom, ^ predteki 200 m, 6'met°diska, 7. prcdtcki 400 ui, 3.'skok v daljavo z zaletom, 9. prcdtcki na 110 m«z zaprekami, 10. tek 1500 m, 11. predteki 4' 100 m; nadaljevanje se vrši v petek, 28. t. m. ob 16. Program je sledeči: 1. Finale 4X100 m, 2. met kladiva 3. finale 200 m, 4. troskok, 5. finale 400 m, 6. mel kopja, 7. tek 800 m,
ter pianista Novakovič in Šivic Pavel. Soliste spremljala na klavirju gojenca Lipovšek in Šivic Pavel. V II. delu izvajajo gojenci Golob Franja, Rus in Sivec Josipi na 3 Ovofakove samospeve s spremlje-vunjem orkestra. Pri sklepni toči,i nastopi samostojno konservatorijski orkester ter pod vodstvom ravnatelja Poliča in izvaja Dvorakovo simfonično pesnitev Golobček. Spored je izredno zanimiv, naj-vestneje naštudiran in obeta umetniški užitek. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Sedeži po 10, 7 in 5 Din, stojišča po 2 Din. Podrobni spored 1 Din.
Udruženje rezervnih oiicira ratnika, pododbor Ljubljana poziva vse tovariše člane, da sr na Vidov dan t. j. 28. t. m. udeleže slavnostne svet" maše. ki se bo darovala ob desetih v stolnici. Zbl rališče ob pol desetih pred Mestnim domom. Od tu skupen odhod v cerkev.
Ruska Matica. V soboto dne 29. junija priredi Ruska Matica v balkonski dvorani univerze ob 100-letnici ruskega pisatelja G. M. Danllevskega predavanje g. lektorja ruščine ua univerzi dr. Ni-
Da je bilo nvogoče izplačali vse te nagrade, gre zahvala kmetijskemu ministrstvu, ki je na intervencijo bivšega poslanca in ministra dr. Kulovca nakazalo znesek 8000 Din, dalje ljubljanski oblastni samoupravi, ki je dala v ta namen 7500 Din in vsem tistim denarnim zavodom iu cbčiiif.m, ki so tudi v ta natnen poklonile manjše zneske.
BILANCE iN POSLOVNA POROČILA
Obrtna bnnka kraljevine SHS. Iz poročila za dobo cd 1. jan. 1029 do 31. maja 1929 posnemamo, da znaša sedaj vplačana glavnica že 41.8 milj Din (1928 37.2), od česar odpade na državo 12, na delničarje 29.8 (25.2) mili. Diu; skupaj torej že 55% predpisane glavnice 75 milj. Din (delež države 30, delničarjev 45; država je vp'ačala tretjino, delničarji pa že dve tretjini). Vsi plasinani so znašali: pri centrali 65.7, pri glavni podružnici Zagreb 14, skupaj 79.7 milj. Din napram 69.8 milj. Koncem 1028. Narodna banka je Obrtni banki povečala re-eskonini kredit od 17 na 25 milj. Vlcgc so v 1.1929 narasle od 16.5 na 19.5 milj., od tega pri centrali 15.2 milj. Bruto dobiček za prvih ž mesecev t. I. skupno s prenosom iz 1918 v znesku 0.1 milj. Din znaša 1.86 napram 0.89 milj. za prvih 5 mesecev 1928; bruto dobiček glavne podružnice znaša 0.36 napram 0.07 milj.; skupno torej 2.2 milj. Din napram 0.96 za 1928. Uspehi pa bi bili še boljši, če bi država vplačala svoj delež. — Kaj je s podružnico Obrtne banke v Ljubljani?
Zadružna zveza v Celju je štela koncem ieta 1928 161 članic in se je njeno članstvo lani znižalo od 175 na 161 zadrug. Omeniti je, da je pred krizo v 1. 1926 štela Zveza koncem I. 1925 183 članic. Denarni promet vseh zadrug je znašal 1927 1.609.8 mili. Din, vloge so napredovale od 219 na 237 milj., posojila pa od 140 na 201 milj., pač pa so padle naložbe na 36.4 milj. Din. Največ prometa beleži Zadruga za izvoz jajc v Št. Juriju ob j. ž. (1927 254 milj. Din.) Poročilo Zveze za 1928 navaja, da jc sanacija že skoro pri kraju; bilanca kaže uravnoteženost. Zadruge so morale doprinesti velike žrtve za sanacijo Zveze, ki je bila potrebna zbog velikih, izgubljenih naložb pri Slavenski banki.
Jugočeška, tekstilna ind., d d., Kranj. Poslovanje lani sc je razvijalo norinaUio. Tuja konkurenca je bila lani prav močna. Nova velika kalorična centrala je skoro dovršena in se v njej že izvršujejo zadnje montaže. — Tuja sredstva so se povečala od 67.3 na 82.5 milijonov, čemur odgovarja povečanje investicij od 33.1 tia 34.1, dolžnikov od 18 na 26 ter zaloga od 276 na 33.5 inilj. I Bilančna vsota je dosegla 94.2 (79.0) milj. Din. — Bruto donos se je lani povišal od 14.6 na 17 milj. in znaša po znatnih odpisih (2.7) in dotacijah rezer. (1.2) čisti dobiček 0.6 (0.5) milj. Din. Dividenda znaša zopet 4%.
Kovina, prva jugoslovanska metalurg, industrija v Mariboru izkazuje za 1928 pri donosu 4.-! (5.4) 7.075 Din čistega dobička napram 47.051 Din za 1927 in 12.661 Din za 1926. Koncem 1925 je znašala izguba 1.833 milj. Din. Bilanca izkazuje pri kapitalu 3.75 milj, znižanih tujih sredstev od 13.6 na 8.5 milj. Din pri nespremenjenih investicijah 4.9 milj. in znižanje zalog ter doižnikov od 10.5 na 5.6 milj. Din.
KONKURZ! iN LIKVIDACIJE
Konkurz je razglašen o imovini Dularja Cirila, Irgovca v Novem mestu 3,'; prvi zbor upnikov 2. julija; oglasiti se je do 20 julija, ugotovitveni narok 1. avgusla.
Konkurs je razglašen o imovini Gabr. Starka, prot. trgovca z ineš. blagom v Uljaniku; prijaviti do 18. julija.
Odsvojitvena prepoved: Bogdan Bjelič, trgovec, Daruvar; Monopol Expcrt i Iniport Peiar Bi-kar i Pajo Mihajlovič, Zagreb.
Prisilna poravnava: Repič Franc, trgovec v Ljutomeru (potrjena).
Likvidacija: Strojna zadruga v llajdinu, r. z. z o. z.,; šišenska hranilnica in posojilnica v Spodnji
šiški, r. z. z n. z. v likvidaciji.
*
Delničarji Deln. stavhiliske družbe »Union« v Ljubljani (Grand hotel Union) se naprošajo, da pri predložitvi kuponov za lelo 1928 predlože tudi
	povpraš	(ion.	srednji	sr.25.VI.
Amsterdam	__	2287.-	—	2287.-
Berlin	1365.75	1358.75	1357.25	1357.50
Bruselj		790,58	—	—
Budimpešta	—	993.04	—	—
Curih	1094.40	1097.41	1095.90	1095.91
Duuai	—	800.44	—	800.44
London	275.70	276.50	276.10	276.0:'
Newyorb	—	S6.83	—	—
Pariz	• —	222.71	—	—
Praga	168.23	169.03	168.63	168X6
Trsi	—	■.'97.92	—	397.7H 1 ■
kolaja Preabratenskega o »G. M. Dacilevakcm kot pisatelju in historičnem roraanistu«. Začetek ob 17. Vstop prosi. Vabljeni so vsi prijatelji ruske i literature.
Rndioenianaeljsko termalno kopells?«
dolenjske toplici:
(Toi-lto* pri Novem most«) •o edino In trojno alenirno zdravilno sredstvo pri -k....«>iirm„ nmimlffilah. {enakih boleinlh t.t.d. — KopnllMue nanrave to vseskozi neposredno nu tavtrkih. — Sezona od 1, niajn do 80. septembra. -ZelnanUka postaja Straža-Toplice, dolenjska ielei-uioa. - Zahtevajte prospekte, — Cene »nllane, posebno v prod- ln po sezoni.
Zagreb. Amsicrdani 2283- 2289, Berlin 1355.75 do 1358.75, Budimpešta 991.54—994.54, Curih 1094.40 1097.40, Dunaj 798.94—801.94, London 275.70 do 276.50, Newyork 56.735-56.935, Pariz 221.71 do 223.71, Praga 163.23—169.03, Trst 296.83-29S.83.
Belgrad. Berlin 1355.75—1858.75, Dunaj 798.74 do 801.94, Curih 1094.40—1097.40, London 275.50 276.50, Pariz 221.71—223.71, Praga 168.23—169.03. Trst 296.92—298.92.
Curih. Belgrad 9.12625, Berlin 123.85, Budimpešta 90.65, Bukarešt 3.0875, Dunaj 73.04, New-vgrk 519.75, Pariz 20.325, Praga 15.3875, Sofija 3.76, Trst 27.13, Varšava 58.25.
VREDNOSTNI PAPIRII
Ljubljana. Celjska 170 den., Ljubljanska kred. 123 den., Praštedioua 850 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 125—130, Kranjska ind. 250 den., Ruše 275-280, Stavbna 50 den., šešir 105 deu.
Zagreh. Drž pap,: vojna škoda ar. 404.50 do do 405.50 (404.50—405), kasa 404.50—405 (404.50). termini: 7. 407 den., 12. 422—425, 7 odst. inv. pos. i 83.50—84.50, agrari 49—51. Bančni pap.: Hipo 202—203, Poljo 15.50-16, Hrv. 50 den., Kredit. 93 den-, Lj, Kr. 123 den., Medjun. 55.50, Prašted. 850—855 (850-852.50), Zem. 132—133 (132). Ind. pap.: Guttmanu'205—207 (205), Slavonia 170—175 (170), Danica 120—130, Drava 400 bi, Sečeran« 405—407, Brod. vag. 143—150, Union 165—175. Isis 20 bi., Trbovlje 503-507, Vevče 125 denar, Nar. šum. 30—40, Piv. Sar. 215 bl„ Jadranska plovidba 575 bi.
Belgrad. Narodna banka 7750—7720, 7 odst. invest- pos. 83.75—84.75, agrari 49—51.50, vojna škoda 407—406.50.
Dunaj. Don. sfjv. jadr. 82.20. Wiener Rnnk-verein 22.10, Bodencredit 100.35, Creditnnstalt 53. Esconipteges. 21.50, Živilo 105.50, Union 24.90. Aussiger Chemischo 238.50, Guttmami 24.75, Mun-dus 172, Alpine 40.30. Trboveljska 62, Kranj. ind. 28, Levicam 6.52, Rima Murany 110.75.
Žito
Cena koruze je danes nekoliko nazadovala, tako da velja v bački ali sremski nakladalni postaji 217.50—222.50. Kupčija v tem predmetu se je zelo skrčila. Laplalske koruze ni na ponudbo, inzolanka se pa (>omija po 255 medjimurska nakladalna postaja, kar je močno pretirano ter za naš trg ne pride v poštev. Zn jišenico so ostale cene neizpremenjene, celo nekoliko so se izboljšale. Gornjebačka potiska pšenica velja 212.50 do 215 nakladalna postaja. Vendar izgledu, da pojde cena za pšenico tudi pri nas zopet niže, kajti v Čikagi je včeraj po dolgi dobi neprestanega dviganja, cena nazadovala za dve točki. — V pšenič-nih inlevskih izdelkih je tendenca nekoliko sla-bejša in tudi cene so neznatno nazadovale.
V Ljubljani notirajo:
Dež. pridelki (vso samo ponudbe, slov. post., plači j. 30 dni, dobava promptna): pšenica bačka 80 kg 2 odst. 257.50—260 junij 262.50-265, moka Og vag. bi. fko. Ljubljana 365—370, koruza laplatska za julij, avgust in september 292.50—295, bč. ml. tar 270.50—272.50, nav. vozn. 277.50—280, ječmen bar. piv. 70-71 kg 315-317.50, bč 67-68 kg 290 do 292.50. oves bč. 275—277.50.
Novi Snd. Pšenica: bč. 207.50-212.50. bč. pot. 210—215, bč. bn. 217.50-220. — Moka: 0g 302.50 -312.50, št. 2 282.50—292.50. št. 5 267.50 do 277.50, št. 6 260 -265, št. 7 240-250, St. 8 170 do 180. — Otrobi: bč. bn. 120—180. Tendenca mirna. Promet: 54 in pol vagona pšenice, 18 koruze in 7 vagonov moke.
Les
Na ljubljanski borzi ie bilo zaključeno: 20 vagonov drv in 5 vagonov krajnikov, skupaj 25 vag. Tendenca neizpremenjena.
Živina
Na živinski sejem v Ptuju dne 18. t. m. je bilo prignanih 576 glav goveje živine, od tega 281 krav, 115 telic, 1 tele, 96 volov, 62 juncev, 18 bikov in 80 konj, ki so notirali: krave 4—7.50, telice 6 do 10, teleta 13, voli 8.50—10, junci 8.50—9, bik 7.50 do 9.50 Din za kg žive. teže. Konji so notirali od 750 do 6000, žrebeta od 250 do 1250 Din za komad. Prodanih je bilo 312 glav goveje živine in 49 konj. — Na svinjski sejem dne 19. t. m. je bilo pripeljanih 229 svinj, cena je bila 9—13.50 Din za kg žive teže, za praseta 100- 250 Din za komad. — Prihodnji živinski sejem se vrši 2. julija.
Budimpešta. Tendenca medla. Plenica; okt. 22.28 22.95, zaklj. 22.94—22.95, marec 24.82 do 24.25, zaklj. 24.81 24.92. Rž: okt. 18-18.40, zaklj. 18.30 18.32. marec 19.80—20.05, zaklj. 20.05 do 20.05. Koruza: julij 22.90-22.80, zaklj. 22.72 do 22.74. maj 18-18.18, zaklj. 18.11-18.14.
vela iivmhip mMMt^.
Za kulisami govorečega filma
Nemi film se dela ob najveselejšem hrupu, govoreči pa nasprotno ob smrtni tišini. Na znamenje z zvoncem nastopijo umetniki in od tega trenutka dalje se vrši vise z »ročnim obratom«. Tiho je okolu studijskih prostorov, da človeku sapa zastaja; stare studijske romantike je konec in razburljivega vrvenja po dvorišču tudi.
Gledališki igralci so vdrli v Hollywood, gledišča so se prilagodila kinu, za frontno službo sposobne zvezde se uče govoriti in peti. Nastala je vojna. Za tuje zvezde v Holly-woodu ni več nobene nade, ako ne znajo gladko govoriti angleški — to se pravi ameriški.
pojma. Filmski režiser pa nasprotno ničesar ne razume o gledališkem odru. Logično je, da se oba prav dobro razumeta med seboj.
Armada statistov izumira. Konec je bo z bivoli vred. Sveža, zdrava mlada dekleta, ki sc bila ušla z doma in bila na kaki garden-parly : izbrana za »kraljico lepotic« ali dobro nameščena, pomivajo sedaj krožnike v belili oblekah ali služijo kot natakarice v lloll\vyo-odu ali Los Angeles. Plesalke, ki so iz New Vorka preplesale v Hollywood v nadi, da pridejo k filmu, strežejo sedaj v restavracijah s samopostrežbo , kar pomenja, da samo pospravljajo«.
Moški so trdovratnejši. Ves dan oprezu-jejo okolu studijskih prostorov — zapuščeni in neobriti. Med njimi so stari gospodje, ki so si služili kruh s svojo brado, strici, ki so jim plačevali njih grdobo, ali pohabljenci, ki šo dobivali plačo za svojo grbo. l'o ves dan stoje pred studijskimi vrati in kdor pride skozi ta vrata, je v njihovih očeh svetnik.
Tako opisuje življenje in vrvenje v Kollv-\voodu, ameriškem filmskem središču. Henry Major.
špansko letalo »Numancia«, na katerem je znani španski letalec major Franco dne 20 junija odletel čez Atlantski ocean. Ocl tedaj letalo pogrešajo in ga kljub iskanju doslej se niso mogli nikjer najU.
Joseph Montague Kenworthy, angleški delavski voditelj, ki mu je poverjena naloga, da neslužbeno prouči možnosti za obnovo trgovinskih zvez med Anglijo in Rusijo. Kenworthy, ki je poseben zaupnik Macdonaida, odpotuje v Rusijo. (Karikatura je angleškega izvora.)
In tudi ameriške zvezde morajo na cesto, ako imajo slab glas. Besedo ima naglo sodstvo. V filmski obrti gre potihem vse navskriž. Vsak skuša priti pod streho, neznanci z velikim glasom sede na pogodbah, vpokojene zvezde se nenadoma spomnijo svojega glasu. Pisatelji, glasbeniki, pevke služijo denarja na kupe. Dospeli so učitelji glasbe, petja, govorjenja. Učiteljev za duševne vaje še ni. A ti sploh niso potrebni.
Neka proslula literarna glava trdi, cla so se nad Hollywoodom odprla sedma nebesa. Sam — literat namreč — je moral resno pisateljevanje opustiti, zato pa ima sedaj svoj avto s šoferjem in svojo jahto in pravkar si kupuje športne konjičke. Na nekak način je pač treba pregnati čas treh tednov, ki so mu jih dovolili, da spiše dialog, za katerega potrebuje samo dve uri. Filmsko ljudstvo tega ne more razumeti. Napisal bo o tem knjigo.
Pisatelji pa lahko pišejo, kar hočejo — saj jim itak vse izpremene. Za govoreči film. Preje se je tibijal samo predmet, sedaj tudi dialogi. »Morilci domislekov«, tako se imenujejo izpreminjevalci dialogov, zaslužijo po tisoč dolarjev na teden.
Tak izpreminjevalec ima svojega sorodnika: double«. Ta dvojnik govori namesto zvezd, ki imajo slab glas. Zvezda premika ustnice, toda glas je Jackov. Začasa nemih filmov je moral dvojnik pasti s konja ali v morje. Z govorečim dvojnikom se je treba samo prepirati, ker ne govori vedno s takim čuvstvom, kakor navdaja zvezdo.
Tudi režiser ima svojega dvojnika: gledališkega režiserja, ki o filmu nima nobenega
Bzsnditi odpeljali guvernerja
Ameriški bančni vlomilci so te dni zopet izvršili izredno drzen napad. Oplenili so hišo državnega guvernerja, ukradli njegov
avto-
*o vlomili v neko banko. Kinneju in tovarišema se je posrečilo, da so se osvobodili, nakar sii hiteli v Orosino, kjer so takoj alarmirali meščansko stražo in policijo. Okrog dva tisoč oseb je šlo zasledovat roparje, pa jih niso mogli izslediti. Ta napad dokazuje, da ameriške oblasti še vedno niso kos takim napadi-,m in delovanju banditov. Najnevarnejši ban-diti so bili v državi Jovi, pa se je neumorno delavni policiji posrečilo, da jih je skoro popolnoma iztrebila. S pomočjo radia se takoj alarmira policija in meščanska straža, ki jo tvorijo bivši vojaki. Najbolj drzni so banditi v zapadnih ameriških državah.
mobil, odpeljali guvernerja in še dva avto-mobilista, ki sta se jim hotela zoperstaviti, nato pa so izvršili vlom v banko. Guverner se-verozapadne ameriške države Idaho, W. B. Kinne, je sedel pretekli četrtek popoldne v svoji vili, ko so nenadoma vdrli v stanovanje štn-je neznani ljudje, ki so napadli guvernerja in ga zvezali. Nato so roparji pokradli ves denar in nakit, ki so ga našli v vili, vzeli avtomobil iz garaže, posadili vanj guvernerja in se odpeljali proti goram. Nasproti jim je pri-vozil nek avto, v katerem sta bila dva moška. Ko stii videla guvernerja zvezanega v avtomobilu, sta ga skušala osvoboditi; roparji so ju pa z naperjenimi samokresi prisilili, da sta se udala in presedla v njihov avtomobil. Nato so roparji tudi ta dva zvezali in se odpeljali dalje. Po večurni vožnji so roparji ustavili avtomobil, privezali vse tri jetnike ob drevesa in jo nato odkurili proti Pierceu, kjer
Neprostovoljno pristalo letalo. V Ameriki je že zelo mnogo zasebnih letal. Brez nezgod seveda ni naša rfita kale zasebmTletalo, ki je v stiski pristalo na vili guvernerja v New Jerseyu Trojica, 1« se je nahajata na letalu, je odnesla zdrave pele — izvzemat nekaj prask m pa stran
Zakaj so Angleži vitki
V dobi, ko zavzema šport tako važno mesto v javnem in zasebnem življenju, je naravno, da je vitkost geslo in da sc debelosti vsak brani kakor ve in zna. Pri tem vzbujajo Angleži občudovanje in zavist, ker so po naravi vitki in se jim ni treba bati vsake žlice jedi in počitka, da se nc bi odebelili. Odkodi ta odlika anglosaškega plemena? Nekateri so dolžili angleško podnebje, češ da močno izčrpava. Toda drugi to zanikavajo in pravijo, da ima Anglež svojo vitkost zahvaliti svoji prehrani.
Anglež ne pije. Pivovarn nikjer ne najdeš. Pri jedi ne pijo vina, marveč vodo. Tisto malo whiskyja - žganja, ki ga pijo posamezni Angleži, ne šteje. Vpoštev prihaja, kar je splošno v navadi, vsakdanje angleške juhe so vodene, nemastne in nimajo po ničem okusa. Izjema je paradižnikova juha, ki si jo more pa vsak sam — soliti. Krompir je komaj kdaj na mizi. Po tem slanem krompirju brez masti, ki pride kdaj na vrsto, se nikomur ne ccde sline in še manj po ohrovtu, ki je kuhan v slani vodi, iztisnjen in brez masti ali omake, ali po grahu, ki prihaja na mizo istotako trd in suh. Namizni porcelan je v toliki meri okusen, kakor so neokusne jedi, ki se nahajajo v njem. Toda v tem jc ravno skrivnost tc priproste kuhinje: ne vzbuja teka. Brez skrbi moremo vzeti od vseh pet vrst jedi, ki pridejo na mizo — slednjič ne bomo užili drugega nego par žlic vodene juhe, kosec suho ocvrte ribe brez prikub, samo s kolescem citro-ne, potem koscc omlednega mesa, o katerem nikoli nc veš, ali je koštrun, jagnje, tele in kaj drugega, ki je pa večinoma ipak koštrunovina, zraven vodena zelenjava, iztisnjeni ohrovt, dalje kurjo perot, kuhano v suhem rižu, o omaki komaj sled, nazadnje puding, narezan v tanke rezine, potem kuhano sadje in slednjič par keksov brez kruha in grižljaj sira. To je vse. Običajno sc v družinah izpušča ena do dve vrsti jedi in tako vstaneš izza krasno pogrnjene in s cvetlicami okrašene mize — lačen. Angleška kuhinja nc pozna nobenih težkih in mastnih jedi, tudi ne močnatih nc stepene smetane. Ocl vsake jedi užijejo le malo —- saj so tudi brez okusa, omled-nc. Ampak to je ravno: Ne ješ iz slasti, marveč iz potrebe in samo za potrebe.
Roparji ubili in oropati poljskega velefinančnika
Na progi Berlin—Vratislava so našli blizu postaje Guben truplo znanega poljskega velefinančnika in bivšega vseučiliškega profesorja dr. Stanislava N. Pinkusa, ki ie zadnja leta s svojo družino živel v Berlinu. Zadnji del glave je bil popolnoma zdrobljen; razen tega je bilo na glavi več poškodb z ostrim orožjem. Pri mrtvecu so našli le nekaj fenigov denarja; listnica, ura in aktovka manjkajo. Po vsem lem sklepajo, da je bil dr. Pinkus napaden in oropan na vlaku, mrtvo truplo so pa storilci vrgli z vlaka. — Dr. Pinkus je bil zelo zanimiva osebnost. Na nemških univerzah si je pridobil več doktoratov, nakar je dobil sto-lico za kemijo na univerzi v Manchestru. Po večletnem delovanju na tem mestu je dal znanstvenemu delu slovo in se posvetil kupčijskim poslom, pri čemer so mu zveze na Angleškem zelo koristile. Posredoval je zlasti za Poljsko — kjer ima dva brata, katerih eden spada med najodličnejše poljske odvetnike — več velikih inozemskih posojil. Razen tega je v Varšavi ustanovil banko, ki goji predvsem zveze z Anglijo. Nedavno je dr. Pinkus po kupčijskih opravkih odpotoval v Varšavo; sedaj so njegovo mrtvo truplo našli ob železniški progi, po kateri se običajno ni vozil. Dr. Pinkus je bil star 50 let. Njegova žena in hčerka sta ga dan za dnem pričakovali. Piu-kuaeva hči je bila prej tajnica na angleškem poslaništvu v Berlinu, sedaj pa je zasebna tajnica pri nekem filmskem podjetju. Za storilci še nimajo nobene sledi.
50.000 mark brez gospodarja
Neki blagajniški uradnik nemških državnih železnic se je te dni vozil po oldenburški progi in prišedši v Hannover opazil, da je pozabil v vlaku zavoj s 50.000 markami državnega denarja. Takoj so brzojavili na vse postaje in kmalu dobili obvestilo, da je denar rešen. Med vofišnjo je bil sprevodnik preiskal vlak in našel v mreži za prtljago večji zavoj. Ker med potniki ni bilo lastnika, je sprevodnik zavoj vpričo potnikov odprl in našel v njem 50.000 mark. Zavoja ni bil med dolgo vožnjo nihče opazil ali se vsaj nihče ni brigal zanj in tako je lepa vsota tudi brez gospodarja slednjič srečno dospela v prave roke.
Električna žarnica na znamkah. Za 50-letni jubilej električne žarnice, ki jo je iznašel Edison, so Združene države izdale rdeče spominske znamke po 2 centa.
Smešnice
Bončar: »Pravijo, če je količkaj v človeku, potovanje to spravi na dan.«
Lončar: »Da, res je tako, to sem izkusil pivi dan, ko sem se vozil po morju.«
On: »Lepo barvo imate. Gotovo ste napravili dolgo pot.«
Ona: »Da, v naši drogeriji je ni dobiti.«
Ona: »Ko bom umrla in me ne bo več, no boš nikdar več dobil take žene kot sem jaz.«
On: »To mi bo nekoliko v tolažbo.« *
m
»Včeraj sem videl vašega očeta. Kako častitljiv mož iu kako lepe, snežnobele lase ima.«
»Da, za te se ima zahvaliti samo meni!«
Jufiaij
F. S. Finžgar:
Pod 8vobodnym slnncem
(Praha 1928, Šole a Šimaček).
Redke so slovenske knjige, ki prodro v svet. Ne mislite, da je slovensko duševno življenje pre-siromašno, da bi snielo prestopiti slovenske meje. Saj nima več vrednot v svoji književnosti desetmili-jonski beloruski narod, ki je po stoletnem umiranju začel zopet kulturno in politično živeli šele pred desetimi leti, a vendar knjige Kolasa in Kupale prihajajo v nemški in francoski obleki na zapad. Cehi tudi niso čakali na Gesemanna in Spino. Ko se vsi narodi silijo i' široki svet in potiskajo druge v senco, se pač tudi propaganda slovenske umetnosti ne sme prepustiti naključju, še manj je mogoče razumeti, da slovenski listi prezro prevode slovenske knjige v tuje književnosti. Če bi se v propagandi učili od Čehov, se ne bi zgodilo, da bi bila Finžgar-jeva knjiga »fod svobodnim soincem« v češkem prevodu pet mesecev prej na prodaj v Sofiji, kakor ]e izšla o njej prva vest v slovenskih listih. Prevod je oskrbel že pred leti češki župnik Rudolf Linhart. Dediči so po njegovi smrti prodali rokopis založništvu Šolt a Š maček, ki ie izdal na koncu lanskega leta obe knjigi skupaj na 620 straneh. Prevod je tako dober, da t-e knjigi niti ne opazi, da ni vzrast-la na čeških tkh. Izšel je nekaj tednov pozneje kot je poslal češki:pisatelj Rudolf Hofineisler na književni trg roimn »Pri zibelki praslovanstva«, kjer obravnava skoijj isto snov kakor Finžgar. Ob Finž-garju je kritik,-, vrgia senco na Hofmeistra in mu postavila Finžgarja za vzor. Češka kritika je sprejela Finžgarja žejo prisrčno. Dr. Jan Bartoš končuje svojo occto sledeče: »Tako knjigo je inogel napisati samo jrravi umetnik, a tak je Finžgar jx> vsej pravici. Moramo se čuditi, da ta roman s tako velikimi vrednotami ni bil že davno preveden v češčino.« Upamo, da bo »Pod svobodnim soincem« še bolj zrahljdo tla tudi za simpatični sprejem Finžgarjeve Delle Ančke in Pregljevih Božjih mejnikov, ki izidei« v češkem prevodu v nekaj tednih. Skoda samo, d; Finžgarja ne izdaja katoliški založnik Ladislav Kuncir, ki bi dal knjigi tudi prvovrstno umetniški opremo.	Jan.
Napori najmlajših
Nedavno sem na tem mestu poročal o knjigi »Lirika najinladh«. Te dni pa sta se zopet pojavili dve publikaciji v isto smer, »Ilustrovani Almanah Naša Iskra« (AUksinac) in pa »Mlaua Bosna«, ki je svojo tretjo številko drugega letnika posvetila umetnosti najmlajših (Sarajevo). Radi tega, ker prinašata obe ludi nekaj boljših, nadpovprečnih stvari in še zal), ker so proizvodi novih, še ne-kristaliziranih h ustaljenih umetnikov vselej zanimivi za mladistno fiiozofijo kakor tudi radi re-volucijonarstva > izrazu in formi, se bom malo obširneje ozrl lirnje.
Obe knjižiti (»Naša Iskra«, 68 str., 10 Din; »Mlada Bosna«, 32 str., 6 Din) sta po razporeditvi snovi čisto enaki Celo nekaj istih imen najdemo v eni kakor v d-ugi. Po pretežni večini je to sama itiladostna lirika, tudi v prozi; le nekaj odlomkov iz obširnejših romanov in novel je bolj pripovednih. Almanah »>aša Iskra« je uredil D. J. Kiseli-novič, ki tudi urejuje istoimeni mladinsko-dijaški Časopis v Aleksincu, »Mlado Bosno« pa Branko St. Kebcljič. Pesmi jo prispevali besedni virtuoz, ponekod ujevidevsko vagabundski, pesimistično na-etrojeni Dušan j ar kovic, ki v svoji iskrenosti pridobiva simpatije in ki mu prorokujejo bodočnost; melanholični Heraegovec S. A. Burina, s prevodni-Stvom se pečajoči- Nikola Mirkovič (glej nedeljske literarne priloge »Prager Presse?), sentimentalno-ljubezenski Svet. M. Maksimovič (»Sada si daleko kao proleča, koja su minula, kao ptice, koje su odletele«.), premalo čuvstveni Jovan Popovič, čisto krklečevska Dora Pilkovič, že priznava Siniša Pau-novič in Desimir Blagojevič, bolni sin Bosanske Krajine Marko Vranješevič, Mačvanec Janko D. Tufegdžič, subtilni in čisti Dobriša Cesarič, emo-eijonalni Vlado Vlaisavljevič in še več drugih, manj zatonih. Proze je manj; pozornost zasluži izredno impresivna »Slika jedne mladosti« rasnega Sarajevčana Novaka Simiča z izredno zadetim miljejem in opisom dijaškega življenja v Sarajevu; zgoščeni in potencirano realistični »Skok u sebe« Banjalu-čana Ilije Grbiča; formalno zastarela, široka slika »Komitska verenica« D. Veselinoviča nikakor ne spada v ta okvir in je le neuspelo mašilo. Posebej moram opozoriti na informativne sestavke Slobo-dana Popoviča (Psihologija mladičske lirike), B. St Kebeljiča in Franje Alfireviča. Boško Novakovič je dal obširnejšo studijo o mladem pripovedniku Branimiru čosiču i ozirom na njegov zadnji roman »Dva carstva«.
mzvee
Poudariti moram, da sti knjižici radi svoje mladostnostl ljubki in zanimivi in da jima dajo poseben Čar kratke iskreno nvtobiogrnfije vseh, katerih dela so priobčena. Vzporedno z avtobiogra-fijami gredo tudi slike njihove. Onim, ki se zanimajo za mlado srbohrvatsko pesem in prozo, bi knjižici samo priporočil. Zato, da bi videli, kako književno aktivni so mladi v jugovzhodnem delu naše države.
Belgrad, 25. junija 1029.
Tone Potokar.
' Komorni večer gojencev
Snogi v torek 25. t. tn. jc bila v Filharmoniji pod naslovom komornega večera tretja javna produkcija gojencev državnega konservatorija v Ljubljani. Topol so nastopili goslači iz šolo gg. prof. .lana Šlaisa in Emerika Berana; eno točko je na klavir spremljal I. Ravnikov učenec M. Lipovšek.
Godalni kvartet: kons. F. Stanič (I.), L. Pfel-fer (II.), V. šusteršlč (viola) in B. Leskovic (čelo) je izvajal v spomin Schubertove 100-letnice njegov kvartet v A-molu op. 29, skladbo močno lirično -čustvene vsebine in zgodnjeromantične gradnje. Kaže nam avtorja v razcvetu in se drugod često izvaja. Drugi kvartet je bil A. llvofakov op. 96 v F-duru, dan v spomin 25-letnice avtorjeve smrti. G Leskovic je izvajal Chopinovo sonato v G-molu za čelo, spremljal ga je na klavir M Lipovšek.
G. Leskovic je zelo muzikalifien, impulziveti interpret, čeprav včasih malo nefln v tonu in morda celo tupalam v ostrosti intonacije. Kvartet je stvar, ki si je Slovenci želimo, pa zlepa ne dobimo. Morda nam bo tate generacija enega dobavila? G. Stanič kot primist je zelo fin, kakor tudi violist g. šušter-šič, ki kaže lep ton, zelo dober goslač je g. Preifer, ki ima že nekaj renomeja, vendar celola še ni pokazala enote, v kateri se treba znati od hipa do hipa podrediti ali izstopiti, tu treba dolge vaje. Cello je bil včasih preglasen tudi če ni ravno imel voditi, v ostalem so se pa izvajači zelo potrudili zadeti umetnostni značaj skladb Schuberta in Dvofaka in se vanje uživeti. Dozorelosti umetniške interpretacije pa seve od njih še ne gre zahtevati. Kakor že so nas Zikovci in Ševčikovci razvadili in konser-vatorijski kvartet morda strogo sodimo, moramo biti vendar veseli tega napredka in si želeti stalnega kvarteta. G. Lipovšek je imel ob Leskovicu težko nalogo, ki jo je dobro rešil, če le ne bi preveč rabil pedal. Večer je bil srednje obiskan.	V.
Dr. Fr. Bradač: Češko-slovenski slovar.
Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1929. Str. 315. — Za pouk češčine je pri Slovencih zdaj prav dobro preskrbljeno: imamo Orožiiov Učbenik ler Bradačev češko-slovenski slovar. — Da preizkusim Bradačev slovar glede natančnosti, sem vzel v roke nam Slovencem najbolj znano češko delo, Božene Nemcovč, roman: Babička. Čital sem jirvo poglavje, ki je dokaj obsežno in vsebuje par podrobnih opisov z deloma redko rabljenimi besedami (n. pr. opis starinske obleke Babičke). Pazno sem primerjal besedo za besedo (samostalnike, pridevnike, glagole, veznike, prislove...), ali je vse v slovarju. Uspeh primerjanja. Od več stoiin besed B. samo treh ni zabeležil: zulibati (kar pa se lahko razume iz: libati), varhanky (škrici suknje), odbrati se k... (kar pa je isiotako lahko umljivo). Reči moram torej: prof. B. je izvršil svoje delo z največjo vestnostjo, napravil res temeljito in malo-dane izčrpno. Slovenski izrazi so adekvatni, točni. Prijetno izne.nadijo tudi rekla. Glagole navaja v nedolečniku. Glede tega bi izrazil željo (za drugo izdajo): kjer se določna oblika precej loči, naj bi se dostavila tudi prva oseba sed. n. pr. jeti — jedu, prišli, predu, praii, preji; tam v začetku pogl. stoji: manžel pMjal službu... Kazalo bi v slovar deti obliko ter pripisati: prim. pfijmouti. Pri jenž bi kazalo dostaviti: jehož itd. Kar bi se za to več porabilo prostora, bi se dal pa pridobiti s tem, da bi g. avtor črtal besede, ki so ix>vsem iste kakor v slovenščini, n. pr. prosba, ploi, osvojiti si, karati... mogoče cel<5: pohreb, oddech, motov idlo ... J. D.
Kraljestvo božje ima med drugim sledečo vsebino: Nadaljevanje življenjepisa pokojnega Pavleta Šumana. — Zgodbe svetih očetov. — Sv. Venceslav. — Milosrdnice v Plovdivu. — Zgled katoliških učenjakov. — Razgled po katoliškem svetu. — Vesti s krščanskega Vzhoda. — Opozarjamo zlasti na vesti iz Rusije, ki nam v celoti podajajo verno sliko njenih političnih in kulturnih razmer.. »Kraljestvo božje« se naroča pri Upravi v Mariboru, Koro-ščeva ulica 12 in stane 12 Din na leto.
»Deset let Prvega slovenskega športnega kluba Maribor« je naslov slavnostni knjigi, ki jo je omenjeno društvo izdalo ob svoji desetletnici kot revijo svojega dela. Ta revija je prvi, ln moramo reči posrečeni, poizkus med Slovenci dvigniti športno publicistiko iz tesnega okvirja kronike, statistike in analutotlke na bolj široko podlago vsebinske in estetske zaokroženosti. Knjigo oživlja veliko fotografskih posnetkov iz športnega življenja.
Petr Lavrov: Kyrylo ta Metodij v davno-siovjanskomu pysmenstvi. (421 strani, 12 label.) Ukrajinska akademija znaiiosli. Kiev 1929. — To je pomembna publikacija, ki obogatil jo slavistiko In kulturno zgodovino Slovanov. Delo priča o velikem uvaževanju nesmrtnega delovanja solunskih bratov ludi v sovjetski Rusiji. Delo ima veliko dodatkov, tako n. pr. o svetem Cirilu in Metodu v slovanskem pesništvu, kjer avlor reproducira Kol-larove sonete o sv. Cirilu iu Metodu v .Slavy dce-ra<, dve jiesmi Svatopluka Čeha, dve slovaški pesmi, tri slovenske od Gregorčiča in Aškerca, tri bolgarske od Karavelova, Vazova in Wichajlovskcga, ono hrvatsko od Preradoviča in dve ruski, od Homja-kova in Tjulčeva. TjutSeva himna solunskima bra-loma je bila napisana 1869 k tlsečletnici sv. Cirila in Metoda za slavnostno zborovanje Pelrogradskega slovanskega društva, a se lam nI smela prebrati, temne se je šele pozneje v češkem prevodu objavila v Pragi. — Druge priloge prinašajo tekste oirll-metodijskih življenjepisov in vzoren litoraren pregled ter bibliografijo, žal samo do 1.1819.
Izjava
V oceni koncerta APZ v »Jutru« od 12. t. m. rabi g. škerjanc take metode, da jih moram kot vodja koncerta post festum odločno zavrniti. — Za kritiko g. škerjanc ne kaže sposobnosti, ki jih danes ] za to zahtevamo, zakaj koinpetenten in ne za stilno ' estetsko presojo, ne za razvojno ali kulturno vred-| notenje. Mesto tega tvezi naivnosti (n. pr. zahteva i od 25 pesmi od 11 skladateljev — enotnosti!), uporablja kritično nepomembne reporterske fraze ' (vročina, težko dihanje, težavnost skladb za pevce, , pevnost itd.) ali pa se kakor sleherni lajik bavi s svojimi subjektivnimi počutki bi »nafitroji« med | koncertom (patetično žaloben program, ki ni dal ; dihati in aplavdirati, skladbe so mu »sveže*, moč-| ne«, »silne«, kompozicija »mogočni- itd.). Zoper j nastroje se ni moč braniti, neutemeljeni izpadi so j pa revanš meni, sestavljafu programa, na katerem Š. ni bilo ter gg. Ukmariu in dr. Vurniku, vsem trem nepozabnim, a pravičnim kritikom škerjanče-vega dirigelitovanja. Ker nikakor ne uvidim, zakaj naj bi bil ravno A. P. Z. že ponovno žrtev Šker-jančevih »kritik«, izjavljam v imenu A. P Z., da »Jutru« prihodnjič ne pošljem vstopnic, če nam ne zagotovi kritika.
Frane« Marolt, pevovodja A. P. Z.
V »Slovencu« sem ocenil 2. t. m. zadnji Šker-jančev koncert in zaslužil nato Š.-ovo atako na cesti, po čemer sem se kar pripravil na plačilo. Dočim so vsi kritiki moje skladbe 12. t. ni. toplo pohvalili, so edino pri njem »skozi padle« kot »ponesrečili začetniški poskusi«, »mesalijansa itd. Dne 18. t. m. (»Jutro«, članek »Zborin) je prišel še drugi obrok. Še ena skladba je pri 6. čisto propadla, toda z določnim namigom, zakaj.
Vilko Ukinar.
*
S profesorji godbe se prekljati zaradi stilnih analiz je huda reč in g. škerjanc sam toži, kako te reči mešajo ne-poučene ljudi. No, pa naj se vendar pouči! Tudi izjavljam, hudi in strokovni moj kolega od »Jutra«:, da me družbo v skladišču, kamor nas vi mečete nestrokovnjake in podobno, nikakor ni sram. Oča Beethoven so tam in cela berlinska filharmonija, kritikarjev pa nič koliko in bo kmalu Evropa tu, Škerjanc — solo pa tam. Pa zdravo! O priliki še kaj povejte!_ Vurnik.
Orel
Jugoslovanska Orlovska zveza priredi na Vidov dan dne 28. t. m. ob 6 popoldne na Medija-tovem dvorišču na Dunajski cesti št. 17 (posluj)jo Vzajemne zavarovalnice) nastop reprezentančnih vrst za slovanske in mednarodne tekme v Pragi. Vstopnina: sedeži po 10 Din, stojišča po 5 Din. Člani, vojaki, dijaki in otroci j>o 2 Din. — Vstop-nice se dobe v orlovski pisarni v Ljudskem domu ter na prireditvenem prostoru 1 uro pred pričetkom. V slučaju dežja se vrši nastop naslednji dan na istem prostoru ob 3 popoldne
Vsi telovadci in telovadkinje, ki gredo v Prago se morajo brezpogojno udeležiti skušnje za proste vaje, ki se vrši dne 1. julija 1929 ob 9 dopoldne v Ljubljani in Mariboru. V Ljubljano morajo priti k skušnji telovadci in telovadkinje iz kranjske, ljubljanske in novomeške jiodzveze. Vsi telovadci in telovadkinje od Litije dalje in oni iz celjske in mariborske podzveze pridejo na skušnjo v Maribor. Prapore vzemite s seboj. — Tehnično vodstvo J. O. Z.
Radio
Programi Radio-Ljubtjana t
četrtek, 27. junija: 12 30 Reproducirana glasba. 13 časovna napoved, borzna jioročlla in reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18 Koncert Kadio-orkestra: Offenbach: Hoffmannove pripovedke, Dvofak: Dve sliki: 1. Vspoininani, 2. Rej skriku, Čajkovsky: Elegija, Seibold: Widmuny. Aletter: V smrekovem gozdičku, Yradier: La Pa-loma. 20 Antologija slov. lirike, Bratipa. 19 Repro-duc. glasba. 111.30 Dobevec C.: Pesmi S. Kosovela. 20.30 Zgodovina Slovencev O novih turških vojnah in o vpadih Krucov, prof. Silvo Kranjec. 21 Duetni večer, izvaja Radio-orkester: Mussorgsky: Solza (vijolina-klavir), Muskowsky: Španski ples št. 4 (trompeta-klavir), \Venzel op. 156: Elegija (oello-klavir), Bralims: Zazibalka (harmonij - klavir), BlaauvV: Igrajoča ura (zvončki-klavir), Remusat: No toucher jias a ln Railie (flavta-klavir), Mendels-sohn: Pesmi brez besed (harmonij-kkivir), Braga: Serenada (vijolina-klavir), Paudert: Arija zn pozavno in klavir, NVen/.el op. 156: Nocturno (collo-ldavir). 22 Časovna napoved in jioročila.
Drugi programi i
Četrtek, 27. junija. Belgrad: 12.45 Plošče. — 13.30 Dnevne vesti.
—	17 »Žena doma in v družbi 11.« — 17.30 »Umetniška svojevrstnoSt naših narodnih bosanskih vezenin.« — 20 Naša moderna arhitektura. — 20.05 Radijski kvartet. — 21.30 Iz življenja antike. — 21.55 Dnevne vesti. — 22.20 Prednašanje narodnih pesmi iz Kosovskega cikla. 22.40 Srbska ciganska kapela. — Zagreb: 18.15 Plošče. — 19.30 Prenos iz Prage. — 21.40 Lahka večerna glasba. — Praga: 16.30 Koncert Ševčikovega kvarteta. — 19.30 Koncert učencev drž. jiraškega konservatorija. — 22.20 Plošče. — Stuttgart: 16.35 Pojioldanski koncert. — 20.15 »Valčkov sen', opereta v 3 dejanjih. Oskar Straufl. — 22.46 Plesna godba. — Toulouse: 12.46 Koncert.. — 18 Špansko pesmi. 13.15 Plesna glasba. 20.30 Plošče. — Kntovice: 17 Plošče. — 17 Prenos koncerta iz Varšave. — 20.30 Prenos koncerta iz Krakova. — 22.45 Plesna glasba. — Rim: 13.15 Koncert tria, — 17.30 Popoldnnski koncert. — 21 Večer italijanske glasbe, vmes opereta: Suzanina skrivnost. — Berlin: 17 Koncert. — 18 Groteskni humor (recitacije). — 20.30 Pevsko točke. — Nato do 0.30 plesna godba. Približno 2: Prenos iz New Yorka: Zaključni dvoboj za svetovno prvenstvo v boksanju: M. Schmeling in Paolino. —- Dunaj: 11 Dopoldanska godba. — 16 Popoldanski koncert. — 17.15 Glasbena mladinska ura. — 18 Predavanje o simpatiji in antipatiji. — 19 Alkoholizem iu delo.
—	20.06 Operetni fragmenti. — Milan: 11.15 Plošče.
—	13.35 Jazz. — 16.30 Otroško petje. — 17 Jazz. — 20.30 Verdi: Nabukodonozor opera; nnto jazz. — Riiilnpest: 9.15 Orkestralni koncert. — 12.05 Koncert. __ 12.06 Koncera. — 16 Glasbena Šola. — 18 Koncert vojaške godbe. — 20.15 Veseloigra. -22.30 Koncert ciganskega orkestra.
Petek, 28. junija. Belgrad: 9 Prenos slovesne službe božje iz Saborne cerkve. — 12.10 Narodne pesmi (plošče).
—	13.15 Dnevne vesti. — 17 Ljudske pesmi. — 20 Kosovski večer. — 22.30 Dnevne vesti. — 22.40 Narodni pevski večer moškega kvarteta. — Zagreli: 11.30 Promenadni koncert zagrebške vojaške godbe.
—	16.30 Prenos slavnostnih tekem ob priliki desetletnega obstoja jugoslovanske nogometne zveze. — 20.35 Lahka večerna glasba. — Praga: 11.30 Plošče.
—	12.20 Opoldanski koncert. — 16.25 Prenos te Bratislave: Koncert. — 19 Jugoslovanski večer (govori dr. Uhlif, O Vidovem dnevu). — 22.25 Plesna godba. — Stuttgart: 16.15 Popoldanski koncert. — 20 Večerno slavje ob desetletnici versailleskegn mira (1919). — 22 Waterloo. — Toulouse: 12.45 Koncert. — 13.45 Koncert (odlomki iz komičnih oper). — 21 Slavnostni koncert. — Katovice: 16.80 Plošče. — 20.30 Simfonični koncert iz Varšave. — Rim: 13.15 Koncert tria. — 17.30 Popoldanski kon-eedt. — 21 Straufi: Valčkov sen opereta. — Berlin: 17 Zabavna glasba. — 20 Proslava 28. junija 1918 (Versailles): Koncerl. — Dunaj: 11 Dopoldanska godba. — 16 Popoldnnski koncert. — 17.25 Avstrijski komponisti. — 18.20 Tedensko športno jKiročllo
—	20 Izlet na planino Suhi. Nato večerni koncert
—	Milan: 11.15 Plošče. — 18.35 Jazz. — 16.30 Otroško petje. — 17 Jazz. — 20.80 Simfonični koncert.
—	23.35 Jazz. — Budapcat: 9.15 Koncert vojaške godbe. — 12.05 Koncert trin. — 17.45 Koncerl ciganskega orkestra. — 19.35 Plošče: Higoletto (Verdi) opera. — 22.20 Koncert opernega orkestra m
pihala; nato Jazz. ...............................................................................
Vse| dinar
za Slo vensko Stražo
iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiniiiHiiimBn
ti-1
» c »H .9
- £ 5<Q
. O
IO-J r- O SI w Slu , .. ji . _) .5 JI g * bei Sq
B V , . _
E. » a-a -2 s: u a **
.£) Q M ■- .
H-b,-
S1"
T. C. Bridges:
Na pomoč
zi
66
Roman.
fN ■oc „ 3 C« «J o > X m
I
o C
a '
> ®Sq
j o1 —i a »j® •ojcnD NSJ .
_ ow
0 ~ 00 •-> J«
« >uJ Ig3
—j r-, (/)
» n'Z
a
O rsi »-J <U
•Sso
aH 9 a KJ c/3 - .
JZ«„ > l
-r co . -a	cr. o
*3>z I"
"aOJ j.
*uzyo s
JC o ,
^^ »

»Rešen je,« mu pove Jim. »Indijanci so ga pustili. Lopovi bežijo kot zajci.«
Greg se mukoma spravi na noge in začne opoteka je se teči dol po pobočju. Ostali mu sledijo, Ba-kairi, kolikor je oslalo živih, so res, kakor je povedal Jim, bežali kot zajci.
Fantje so bili tako hitro na vznožju, da bi hitreje sploh ne mogli priti in Greg plane naravnost k očetu. Bil je zvezan na rokah in nogah in se ni mogel ganiti. Greg se za nobeno drugo reč ne zmeni, ampak prileti do njega, zdrkne na kolena in začne rezati vezi, Jim
pa stori isto pri Andyju.
»Joj, kako sem vesel, da vas zopet vidim, Jun!« reče Andy. »Mislil sem že, da sva to pot izgubljena.
Kdo pa je streljal?«
»Alan Upton,« odgovori Jim; prav tedaj pa pade nanju neka senca in rezek glas izpregovori:
' »Meni ni tako ime pa tudi prav nič ne verjamem, da bi znal Upton tako streljati. Cele tedne sem se trudil, da sem svoje ljudi izuril.«
Jim se ozre kvišku in si gleda iz oči v oči s — Stephenom Gadsdenom.
65. Gadsden se sklicuje na hvaležnost.
Jim je kar buljil vanj. Bil je tako zelo presenečen, da ni mogel govoriti.
Gadsden pa se nasmehne s svojim trdim smehom in pravi: »Čudiš se seveda, kako pridem semkaj, kaj bi se ne! Bila je pa za vas presneto velika sreča, da sem prišel.«
»Res,« mu pritrdi Jim, ki si je opomogel. : Dolžni smo vam neizmerno zahvalo.«
Profesor stopi na noge. Bil je pretresen a ne ranjen. »Res smo vam jako hvaležni, Mr. Gadsden,<< reče uljudno. »Na noben način se ne bi mogli rešiti, ako ne bi vi prišli pravočasno na pomoč in ne bi tako izvrstno streljali. To je bila toliko večja ljubeznivost od vas, ker sva pri tej ekspediciji tekmeca, zato se vam vsi zahvaljujemo.«
Gadsden se zopet nasmehne, pa smeh je ostal samo na ustnicah. : Potem boste pa brez dvoma svojo hvaležnost radi tudi dokazali,« reče suhoparno.
Profesorja so te besede jako presenetile, vendar pa hitro odgovori: Seveda bom vesel, ako bom mogel to storiti. Ako vam moremo postreči s hrano ali drugimi zalogami, vam je na razpolago vse, kar imamo.«
Gadsden zmaje z glavo in odgovori: Streljiva imamo v izobilju in dokler imamo palrone, si lahko živeža nastrelimo. lmale pa vi še nekaj, česar mi nimamo, namreč skrivnost, kako priti v dolino, kjer loži Hulak. Prepričan sem, da mi zdaj tega pojasnila ne boste odrekli.«
Profesor pa kar obstane in molči in Jimu je bilo jasno, da ga je ta zahteva osupnila in zmedla.
Gadsden pa se hripavo zasmeje in pravi zasmeh-ljivo: Saj se mi je zdelo, da bo vaša hvaležnost imela omejeno zavezo!«
Profesorja Thorolda pa oblije vroča rdečica.
»Motite se, gospod! Dolgujem vam življenje in kolikor se mene tiče, sem neomejeno pripravljen storiti vse,'da vam povrnem. Toda v tem slučaju se zadeva ne tiče le mene, ampak tudi drugih. Vi niste prišli semkaj iz znanstvenih namenov kakor mi.«
»To je res,«- ga prekine Gadsden. -Zato sem tu. da kaj dobim.«
Kako naj torej prevzamem odgovornost, ako bi vas in vaše ljudi spustil nad to ubogo ljudstvo?« vpraša profesor nejevoljno.
»Dam vam svojo besedo, da ne bom nikogar izmed teh dragocenih ljudi ranil ali strahoval.. reče Gadsden. »Vem pa, da imajo zlata več, nego ga morejo porabiti. Zato zahtevam le, da mi dado tega blaga toliko, kolikor ga morem nesti. Ko ga dobim potem odidem, vi pa lahko ostanete, dokler hočete in narod znanstveno raziskujete.«
Profesor je še vedno omahoval, zato pa spregovori Andy, ki je ves razgovor poslušal, in reče: >Pravim, gospod profesor, io bomo že morali storiti, posebno, ker nam je Mr. Gadsden dal besedo, do ne bo delal v dolini nobene zgage.
Lahko bi bil tudi tat, pravi Gadsden mrko. >toda celo moj najhujši sovražnik mi no more reči, da sem lažnikk
»No, dobro, Mr. Gadsden, pravi profesor uljudno Šli bomo skupaj v dolino.
Ko so se torej spet napotili navkreber, pride Sam k Jimu in zagodrnja: »čudno pot nastopamo. Radoveden pa som, kako da ni lopov za nami zaostal.-Jim pa mu ne odgovori, kajti že so stali ob vhodu v rov.
Jnserati
Slovencu'
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1"50Din. Najmanjši I Najmanjši zneseklODin. Pristojbina za Šifro EDin.Vjakoglaj znesek 5 Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viš/e.Zaoglase treba plačatipri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo strogo thgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Ditr | le,če jepriložena znamka.Gek.račun Ljubljana10.3ti9.Tel3t2?-2B.
Mesto blagajničarke
išče gospodična iz boljše družine za malo plačo. Ponudbe pod »Začetnica« na upravo lista.
Strojepiska
začetnica, išče službe. — Ponudbe pod šifro »Strojepiska« na upravo lista.
Dekle
z dobrimi spričevali želi stalne službe k manjši krščanski družini. Vajena je tudi nekoliko kuhe. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6954.
Služkinja
za vsa dela, zmožna tudi šivanja, išče mesta kamorkoli. - Zernc Ana, pri Lobniku, pošta Hoče.
Pridno dekle
ki se je že učila kuhanja, išče službe pri dobri krščanski družini. Dela vse. Nastopi takoj 1. julija. Ponudbe na upravo Slov. pod »Pridna 6912«.
fflTiMiK
Učenec
v trgovino z meš. blagom na deželi se sprejme takoj, s primerno šolsko izobrazbo. Naslov na upr. Maribor pod »Priden«.
Učenca
s primerno šolsko izobr. sprejme trgovina K. Dob-ljekar, Tattenbachova 3, Maribor.
Kuharja
ali kuharico ter pomožno kuharico sprejme v stalno službo hotel »Belle-vue« v Ljubljani. Oziralo sc bo samo na prvovrstne, zmožne moči. Nastop lahko takoj.
Agilnega
zastopnika
išče svetovno podjetje za mesto Celje (za obisk privatnih strank), vešč slovenskega in nemškega jezika ter trgovsko na-cbražen. Ponudbe poslati na podružnico »Slovenca« Celje pod »agilen in zanesljiv«.
Vrtnarskega
vajenca sprejme s popolno preskrbo Ivan Bizovi-čar, trgovski vrtnar, Ljubljana, Kolezijska ul. 16. Trnovo.
Sedaj
najboljša priložnost, da lahko zaslužite mnogo denarja s prodajanjem našega gospodar, predmeta. Vprašati in priložiti 10 Din za vzorec in navodila. - Ro-Va, Maribor, poštni predal 2.
Služkinja
za vsa kmečka dela, se sprejme v župnišče. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6957.
Učenca
sprejmem takoj. - Ivan Jczernik, sobo- in črko-slikar ter pleskar, Domžale.
Dobrih zidarjev
večje število, se sprejme pri gradb. podjetju ing. Jelenec & ing. Šlajmer, Maribor.
Gateriste
in cirkulariste z večletno prakso v žaganju hrastovega lesa oz. frizov, več prvovrstnih, sprejmem takoj za trajno službo. Samo res prvovrstne samostojne moči naj se javijo na poštni predal št. 151, Ljubljana.
Hišnik
se sprejme. Ostala pojasnila se dobe pri upravi Društvenega doma v Trbovljah do 1. julija.
Hlapec
h konjem, pošten, zdrav, vajen poljskega in vino-gradnega dela, se sprejme s 15. julijem. Ponudbe z zahtevo plače na: Mihael Lapuh, trgovec, Do-bova pri Brežicah.
Prodamo
Puhasto perje
kg 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko dokler traia zaloga. L. Brozovič. kemička čisliona peria. Zagreb. Ilica 82
Tovorni avto
v dobrem stanju, nosilnost 1200 kg, pripraven za hribovite kraje, ker ima izredno močan motor, se proda za 20.000 Din. Naslov na upravo »Slovenca« Maribor.
Za okrepitev in osveženje krvi!
letni čas!
^.OVtkO Kili®
M«LO*<«VM)ftn
••»•M •Klimi aotiui
liERGI
•mm mi« mil,,M .»M.
« •Uiuiu «!,„„ M|M „
Sedaj je najboljši
Okrepitev krv,
ie potrebna vsem
posebno
onim. ki nimajo
kdor ima kdor je prebolel kakršnokoli
osobito
ki hodijo v SOlO.
Za okrepitev krvi priporočam o
(I
slabokrvnim teke
slabe živce
bolezen pozim otrokom
Poltovorni avto
lahek, v dobrem stanju, se poceni proda. - Maribor, Aleksandrova 57.
Ia bukova drva
ca. 50 vagonov, suhe, gladke cepanice prodam na mestu. Cena ugodna, takojšnje plačilo. Ponudbe pod »Prilika« na Alo-ma Companv, Ljubljana, do 30. t. m.
Drva
za kurjavo kupujem v vsaki množini, suha ali sveža, postavljena v vagon nakladalne postaje. Ponudbe prosim na upravo lista pod št. 6406.
5J
ENERGI!
ŽELEZNATC KINA VENO
FMFDfilN železnato kina vino se do-
cntnuire biva v vseh !ekarnah in
drogerijah. 1 velika steklenica V2 htra Din 40"—. Po pošti pošilja Laboratorij „ALGA" Sušak. — 3 velike steklenice '/2 litra za Din 128 —, 6 velikih pollit steklenic za Din 248'-— in 1 zastonj
Zdravniki trdijo, da z.a okrepitev otrok zadoščajo 3 velike' steklenice in sicer po II malo žlice na dan pred Jedlo. Odraslim treba 3-fi velikih steklenic po n velike »lice na dan pred tedjo.
Jcscnove hlode
od 2 m 25 crn naprej — kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Jesen« 6798.
Kupim
hrastove hlode. • J. Pogačnik, Ljubljana. Kralja Petra trg 8
Kupim
2 pisalni mizi, 1 močan štirikolesni ročni voz. — Ponudbe na poštni predal 151, Ljubljana.
Stanovanja
Opremljena soba
velika, se odda v sute-renu dvema gospodoma ali zakonskemu paru brez otrok. Vidovdanska c. 3.
Prazna soba
solnčna, z elektr. razsvetljavo, se takoj odda. — Zelena jama 230,
Stanovanje
za avgust oddam. Štiri sobe in pritikline. Naslov v upravi pod št. 6932.
Dnevnik
Slovenec
na j bolie informirani list!
Trgovska hiša
na deželi, pred farno cerkvijo, z zalogo, se proda zaradi starosti. Potreben kapital 50.000 Din. - Poizve se v upravi Slovenca pod št. 6913.
Gostilno
bi kupil v predmestju Ljubljane, okolici, ali kje na Gorenjskem, za kapital, ki naj bi ne presegal čez 200.000 Din. Posredovalci so izključeni. — Ponudbe je poslati na oglasni odd. »Slov.« pod šifro »Gostilna 1000«.
Šoferska šola
oblastveno konces., i. Ga-berščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, B!eiweisova 52. Praktične vožnje z modernimi avtomobili, teoretičen pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. julija t. 1,
Pozor! Zasebni tečaj
za gg. čevljarje se vrši v mesccu juliju in avgustu. - Poučevalo se bo prikroj. vzorcev, kolek-ejiske vzorce, izdelovanje gornjih delov, praktično lepljenje čevljev, galoš itd. po novi metodi »Ehkam« in »Ago«. Zahtevajte prospekte. -Josip Stcinman, Ljubljana, Kolodvorska 41.
Restavracijo
ali večjo gostilno v prometnem kraju vzamem v najem ali kupim, ev. tudi na Štajerskem. Ponudbe pod »Restavracijo« na upravo »Slovenca«.

Vinotoč
pri Skamlecu — Košaki pri Mariboru. Lep spre-' hod za Mariborčane.
imajo največji uspeh!
Ažurira in entla
takoj Matek & .Mikeš, Ljubljana - Dalmatinova 13. Vezenje oblek. Prcd-tiskani stenski prti 10 D.
Špecijalna delavnica
za previjanje električ. motorjev, popravljanje vseh aparatov. — F. Perčinlič, elektro - mehanično podjetje, Ljubljana, Gosposvetska 16 (restavracija pri »Levu«).
Fotograf, potrebščine
in vsakovrstne aparate, tudi na obroke, kupi pri strokovnjaku. Fotografsko specijalno podjetje: Meyer. Maribor, Gosposka 39.
Fotografski atelje
novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naprave. Foto Meyer, Maribor, Gosposka 39.
Najzanesljivejše in najcenejše se konzervira sadje in povrtnine v
»REFORM«
steklenicah. - Glavna zaloga za Jugoslavijo pri tvrdki Lovro Petovar, Ivanjkovci,
Vsakovrstno
zlato
Kopale
po najvišjih cenah. CERNE. iuvclir, Ljubljana Wolfova ulica St 3
Debele
luskinaste otrobe
kupite naJceneJc pri tvrdki
A.VOLK Mu&Hana
Rcsljcva ccsta 24.
Berite
Slovenca
in oglašujte u njem!
V globoki, neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljuba sestra, oziroma svakinja in teta, gospodična
hišna posestnica
danes dne 26. junija 1929 ob !43 zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, večkrat previdena s tolažili sv. vere, v 65. letu starosti, boguvdano preminula, — Pogreb nepozabne bo v četrtek 27. junija 1929 ob 16 (štirih popoldne) iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 27, na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnico priporočamo v tiho molitev. V Ljubljani, dne 26. junija 1929.
Bertram Gotz, računski ravnatelj v pok., brat - Marija Gotz, svakinja. - Fini, Erna, Melitta, nečakinje. - Teodor, nečak.'
Znojenje non, trdo Uoio, ozebline, svrab 111 pekoče podplate in kurje očiizleči v 2—3 dneh
FEBRUUMAPARAT
patentiran v vseh kulturnih državah. Cena Din 50 po poštnem povzetju Din 56. Glavno skladišče za Jugoslavijo: Staro Salvatoi apoteka, Osijek 1.
namor ie treba tudi poslati naročila
Več
jelonoš
(donašalcev jedil) sprejmejo v restavraciji hotels
»,limon" v Mubljam.
Stalna služba. — Znanje nemščine je potrebno

Češnfe, grata ln drugo zelenjavo z najboljšim uspohom ukuhatev ' VVECK-ovlb čašah za ukuliavanje. Tovarniška zaloga WECK za celo kraljevino pri tv. „Fructus' ', Ljnb-Ijana, Krekov trg 10/1. - Maribor: CarlLotz in Pinter & Lenard. Celje: Josip Jagodič. — Zahtevajte cenik.
dobavlja vsako množino
Material d. z o. z., Ljubljana
Dunajska cesta 36 —
Oblaga
Pri Sv. Jerneju pri Ločah, p. Poljčanc, se bodo
letos stavili župnijski svinjaki.
Tozadevna dela se bodo prihodnjo, nedeljo 30. jun. konkurenčnim potom oddala na icu mesta. Interesenti naj se tam oglasijo poj večernicah.
tMarijanska kongregacij4 za gospodične pri Sv. Jožefu v tljubljani naznanja, da se jc preselja k Mariji njena mnogoletna zvesta in Jgledna članica, gospodična
Zofija G3tz
Pogreb drage rajnice bo v četrtek, dne 27. junija ob 4 popoldne izpred hiše žalosti Sv. Petra ccsta štev. 27.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek 28. junija ob pol 7 zj. v kongregacij-ski kapeli pri Sv. Jožefu v Ljubljani. Ljubljana, 26. 6. 1929.
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sožalja, ki smo ga prejeli ob prerani smrti našega ljubljenega !sina, brata, svaka gospoda
Bogomila kmm
sina mesarja
ter za poklonjeno cvetje in vence se tem potom najtoplejše zahvaljujemo.
Iskreno se zahvaljujemo častiti duhovščini, posebno pa g. p. Angeliku za tolažilne besede ob zadnji uri, ter vsem onim, ki so dragegi pokojnika spremili na njegovi zadn i poti.
Ljubljana, 27. 6. 1529.
ŽALUJOČA RODBINA.
Ugodno
nudi ona izredno zanimiva priloga, ki io dobe cenjeni čitatelji v jutrišnji številki našega lista, kajti vsakdo, ki se posluži te priloge
dobi popolnoma brezplačno zelo prijeten dal1
ki mu bo na teta v veliko veselje