CHICAGO, ILL., PETEK, 2. MARCA — FRIDAY, MARCH 2, 1945 A meri kanci m m vrati PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI f. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. ICTORY BUY UMITSD •TATU AND KUPTJfTE VOJNE BONDE! AMERIŠKE ČETE VZELE 12 UTRJENIH MEST; NEMŠKO STANJE OBUPLJIVO Pariz, Francija. — Čete prve ameriške armade so v sredo popoldne prekoračile reko Erft na treh točkah in zdaj že udarjajo na predmestja važnega porenskega mesta Kolin. Od središča mesta se nahajajo še dobre 4 milje, pravijo zadnje vesti. Vest iz Londona celo omenja, da je padec mesta Kolina zadeva par ur. Tako morda bodo a-meriške čete že v mestu, ko se bo čitalo to poročilo. Deveta armada, ki operira med Bedburgom in Muenchen-Gladbachom in prodira proti Duesseldorfu ob Reni, se je približala Duesseldorfu, ki bo tudi vsak čas padel. Razdalja med Duesseldorfom in Kolinom je kakih 20 milj. Reka Rena se vije vigujasto po tej pokrajini in nudi ugodno priliko za prehod preko reke. Sedanja ameriška ofenziva je dosegla od 1. februarja pa do sedaj velik uspeh. Nad 60,-000 nemških ujetnikov je padlo v zavezniške roke. 2*adnje POZABLJENI GROBOVI jajo. V Kolinu so naziji objavili ukaz, da se mora vsak Nemec upirati do skrajnega konca. Civiliste so nagnali na obrambna dela in morajo v senci bajo-l netov delati na najbolj nevarnih točkah. Boj za Kolin bo še hud, ako pade ta in pridejo enkrat Zavezniki preko Rene je upati na hitrejše uspehe na za-padni fronti. Iz italijanske fronte poročajo, da so Nemci skušali izvesti več protinapadov, ki pa niso uspeli. V Pacifiku so še vedno ljuti boji na otoku Iwo Jima. Ven- CHURCHILL POROČAL PRED PARLAMENTOM 0 JALTSKI KONFERENCI London, Anglija.—Ministerski predsedni Churchill je te dni nastopil pred parlamentom in skušal razložiti, zakaj so sklepi in odloki jaltske konference dobri in upravičeni. Hotel je seveda doseči, da bi pretežna večina parlamenta izrazila svoje odobravanje glede teh odlokov. Največ odpora je Churchill priča- FRANCIJA SPREJELA POVABILO ZA KONFERENCO V SAN FRANCISCO Washington, D. C. — Fran-dar so do četrtka jutra Ameri- ccska začasna vlada v Parizu kanci vzeli Japoncem skoro vse ' obvestila poslanike Anglije, glavne višinske točke. Vzelo pa dni manjka na več krajih Nemcem rezerv in ne morejo na Danzig, večino Vzhodne MOČNEJŠE UTRJEN V ZGO« Prusije in morsko pročelje na Dp VIN I VOJN Baltiku." — Zurich, Švica. _ Švicar- I 04015 --Poročeva- j "Glede našega podpiranja ska lovska letala/ ki stražijo lec "United Pressa" piše o utrd- ruskih zahtev za Curzonovo čr Russell Brines, na levi, vojni poročevalec, in neki tovariš sta ravno odgrnila visoko travo in drugo zelenje, ki skriva grobove treh žrtev iz "smrtnega pota" na otoku Luzon. Ta pot se je začel na Bat?« nu, končal pa v taborišču O'Donnell. severno od Manile, kjer je umrlo nad 40.000 ameriških vojakov. KRIŽEM SVETA nad švicarskim ozemljem so v jbah na otoku Iwo, katere te dni torek sestrelili dva ameriška j napadajo ameriški marini. Prahom bnik a. Sedem drugih letal yijo, da so Japonci skriti v glo-so prisilili, da so pristali na Svi. bokih konkrituih zakloniščih, to zavračam in odklanjam vsako namiga van je, da se nismo prav pobotali aH da smo se u-klonili sili ali strahu, in vam carskih tleh. Vzroka zakaj so ki imajo po dva nadstropja,*, zatrjujem, da sem do kraja pre- žišče med Berlinom in Vzhodno Prusijo. Zasedli so tudi mesto Prechlau 24 milj severno {-—— vzhodno. Pri mestu Kuestrinu j ker ni počistil onih elementov, jn ^ drugi sklepali o važnih go- /1 K t*n Lr « /l H mi riA D i«nt o razbit, vojni zločinci bodo pra-vično-sojeni in hitro kaznovani, nemške industrije, ki bi lahko proizvajale vojne potrebščine, bodo ali odpravljene ali pa nadzorovane, povrh vsega tega pa bo Nemčija primorana zavezniškim narodom plačati toliko odškodnino za škodo, katero jim je prizadela, da bo to l2&r#Kt& vse njene zmožnosti. Glede Francije je rekel Churchill, da niti Rusija niti Združene države niso naklonjene misli, da bi Francija ali pa katera druga sila dobila ka-I:o posebno stališče. Anglija hoče močno Francijo in močno francosko armado, vendar k jaltski konferenci trije veliki Zavezniki, ki so predvsem odgovorni za potek vojskovanja, niso mogli drugih povabiti, ker bi to več ali manj kršilo njihove pravice. Churchill je tudi sebi pripisal zaslugo, da je Italija dobila več prostosti in samostojnosti glede svoje vlade. A-merika gre, kakor je izjavil, roko v roki z Anglijo kar se Italije tiče. Jaltsko zborovanje med ameriškim in britiškim poslanstvom je Churchill označil kot nepolitično; predvsem da je imelo opravka s strategijo na zapadni fronti in z japonsko vojno. Velika težava je nastala zaradi prevoznih ladij in pošiljanja zalog, ker se je vojna v Evropi zakasnila in je tako naneslo, da je ravno ob istem času vojskovanje v največjem razmahu na nemški in japonski fronti. pri- padu dalje skladišča, kamor so spravljali Rusija bo zasedla vso vzhodno |tovo Prišel na karte- Premoga frazno V0J:n0 blago. Nemčijo. Severno zapadno ! marsikje že sedaj primanjkuje, čijo bo zasedla Anglija. Na ob Reni Francija in A-nci južno in deloma za-Nemčijo. je na splošno n s konferenco je ta konferenca dana kateri bo mogo- vsaka najmanjša stavka pa bo pomanjkanje še povečala. — Pariz, Francija. — Ruski poslanik Aleksander Bogomo-lov, je izročil v imenu ruske vlade trem ameriškim generalom odlikovanja. To so: General Bradley, general Gerow in. V JUGOSLAVIJI SE VEDNO NI TUJIH POROČEVALČEV Washington, D. C. — Kakšna posebna poročila iz Jugoslavije sedaj ne morejo priti, ker Titova vlada ne dovoli vstopa tujim poročevalcem. Tako postopajo tudi Rusi doma in povsod, kamor pridejo: zunanjih poročevalcev ne pustijo blizu. Morajo že vedeti, zakaj ne. Iz Jugoslavije zvemo le, kar poroča Titov radio in TANJUG agencija ali pa kak švicarski ali pa švedski list. Koliko je za temi poročili i ene ali druge vrste propagan- Ijne probleme v General Collins. Vsi so bili so-ov in vsega udeleženi v invaziji v Normandijo. AMERIŠKI GENERAL UMRL Washington, D, C. — General Edwin M. Watson, star 61 j de, je nemogoče vedeti, let je umrl na potu iz Evrope v Takoj ko je ministerski pited-Združene države. Nahajal se je sednik Šubašič prišel v Beo-rta križarki, ki je vozila preds. grad, jse je takoj postavil na Roosevelta in d r u g^o ameriško zastopstvo, ki je bilo na konferenci. General Watson je bil vojaški svetovalec predsedniku Rooseveltu. stran Titovih zahtev, naj Jugoslavija dobi Trst in Istro, rekoč: "Upam, da nam bodo Zavezniki dovolili zahtevati te pokrajine za jugoslovansko domovi- no. Ne bomo privolili, da bi 1,000,000 Jugoslovanov ostalo izven naših meja, kakor je bilo narejeno v 1919." V Cačaku se je pred kratkim vršila seja poljedelskih kooperativ in je bilo odobreno, da bo vsak član dobil do 50,000 dinarjev posojila, če je to potrebno, da zamore kmetijo popolnoma obnoviti. Milan Djojkovič je bil izvoljen za predsednika kooperativnih skupin. LETNIK (VOL.) LIV. "Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 54 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI. Stran 2 AMERlfcANSki SLOVENfiC Pe:*V, 2. marca 1945 AMERIKANSKI SLOVENEC t Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljeni leta 1891 Izhaja vsak torek ia petek Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W.Cermak Rd„ Chicago 8 Telefon: CANAL 5544 Naročnini: Za celo leto____________________$4.00 Za pol leta_______2.00 Za četrt leta_____________1.25 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_____________________$4.50 Za pol leta _________________________2.25 Za četrt leta "____________________ 1.50 The fir s t and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 poravna naročnino, je deležen te nagrade. Tudi nič zato, ako vkm naročnina poteče šele v Issued every Tuesday and Friday Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 Phone: CANAL 5544 Tisti stari red, ki je dovoljeval, da so mednarodni bankirji plesali okrog zlatega teleta, kakor so, se je izživel. Široke mase ne bodo več prenašale, da bi jih kdo samo izkoriščal in skubel. To je minulo. Novi red, bolj pravičen * ^ da.jo za red, ki bo bolj razdeljeval dobrine vsem ljudem, je potreben. "LTv^oJtev giIdTz7mijnevT-Ako tega iue bo in ne bo prave pravične in modre uredbe, bomo imeli po tej veliki tragični borbi krizo, kakoršne svet ! še ni videl. .$4.00 . 2.00 ( • „ 1.25' # Subscription: For one year _______________ For half a year —-----—---- For three months______________ Chicago. Canada and Europe For one year —------------------$4.50 For half a year--------------.— 2.25 j • For three months____________— 1-50 • Dopisniki so proženi. da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. bojnem polju zet dobro poznane družine Stefan Trenta, soprog od njihove hčerke Albine Pfc. Frank Zaletel iz Lorain, Ohio. Vsem tem družinam, ki so zgubile svojce, naše iskreno da pridejo samo celoletne na-lsožalje. ročnine, kot je razvidno iz V januarju sta bila poročena kampanjskega oglasa. To pa še ni vse. Vaš sosed ali prijatelj ni še naročen na list. v naši cerkvi dobro poznana in priljubljena Mr. John Stopar in Miss Christine Casserman. Tak • Nagovorite ga, da se naroči, pa par se malo kedaj dobi, da bi | bo on dobil omenjeni zemlje-j bila obadva tako domača in pri-| vid, vi pa še posebno nagrado jazna, vedno pri volji delati za S za svojo pomoč, kot je omenje DOGODKI med Slovenci po Ameriki S j no v oglasu. vsako dobro stvar, naj bo za I cerkev ali za narod, pri igrah Zatorej na delo in podpiraj-; ali v petju/Oba sta bila cerkve-jmo SVOJ list s tem, da mu pri- na pevca, oba sta tudi iz zaved- Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. izpod SentStefanskega zvona ____________Chicago, III. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani Naši častiti gospodje duhov- kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me- |niki naznanjajo, da se bo ta te- , , . .. , _ .... v . . -____den, v petek 2. marca v naši cer- sec. druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. .... , . , . _ _____ kvi začela redna tedenska po- atjbožnost na čast žalostni Materi božji. *Ob sedmih zvečer bo v slovenščini, ob osmih'zvečer pa ravno isto v angleščini. Prvi večer bo vodil to pobožnost znani misijonar pater Alojzij Madic, gvardjan iz Lemonta. Največja, najbolj pomembna in najbolj zaslužna pobožnost je daritev svete maše. Vsa druga cerkvena opravila in pobožnosti, četudi postanejo še tako popularna, se Še od daleč ne morejo primerjati s sv. mašo, vendar so pa tudi lepa, koristna in zaslužna. Zadnja leta se je TI S POLITIKO, POLITIKA S TEBOJ • dobimo še veliko novih naroč-£ nikov. lansko leto, naše društvo Our' s pozdravom vsem bralcem Lady's Guifd spet priredilo v|le«alista šolski dvorani podučne kuhinjske sestanke prihodnji teden v torek, sredo in četrtek, to bo 6., 7. in 8. marca, v torek»in četrtek zvečer, v sredo pa popoldne. J. R. Strah. no katoliških narodnih družin. Christina je zapisnikarica pri Podružnici Ženske Zveze in pri društvu Srca Jezusovega j KSKJ že več let, za kar se~ji 'najlepše zahvaljujemo. John je pa podpredsednik pri društvu j sv. Jožefa KSKJ. Povabljenih GLAS IZ ZAHODA S an Francisco, Calif. Cenjeno uredništvo: Obnav-i gostov je bilo kar dosti, in vsi Operacijo je prestala rojaki- j ljam naročnino za Am. Sloven- ho bili veseli, da je bilo zares nja Mrs. Clara Foys iz 2253 S. ca in Novi Svet. Vem, da sem prav luštno. Vama pa želimo: Oakley in je na potu okrevanja. I Že malo pozen, toda imel sem Na mnoga leta v zdravju in ve-Mr. in Mrs. Joseph Fajfar Sr. i vzrok zato. i sel ju. Februarja je pa bil po- iz 1919 W. 22 Pl. se najprisrč- Nisem bil namenjen obnoviti j ročen Mr. Charles Otonicar z neje zahvaljujeta vsem pri jate-! naročnino, prvič zato, ker je bil Miss Elizabeth Smeller. Ta poljem, ki so darovali za sv. mašo Father Trunk odsoten, oziroma; roka je bila v madžarski cer- Kropar je služil cesarja v Celovcu. Tam se je naučil plesati, in ko je prišel domov na dopust, je Kroparjem pravil, kako je ples luštna reč. Pripovedoval je: "Šventaj, šventaj, pohrrrabiš pvunco pa se frrrtiš ž njo, da se ti hla-va in srifrce ohrrreje." Kakor je bilo s Kroparjem na plesu, tako je tudi z našimi politikarji. V politiki se vrtijo in plešejo. Oni s politiko, politika z njimi. Senator Vanderberg, po stranki republikanec, je imel i P° celi katoliški Ameriki poseb 10t januarja letos oster govor, s katerim je kritiziral raz-,no razširila in Pn]jub:la neP.re; . . ■»-. j. i i j x j. stana novena ali devetdnevnica kTosanje Poljske. Razsajal je v senatu, kakor da sta tega I čast žalostni Materi božji: kriva menda Roosevelt in Churchill. Ostre očitke je metal posebno po cerkvah redovnikov okrog sebe in ploskali so mu republikanci in demokrati, 'servitov, kakor na pr. v Chicagi Na jaltski konferenci pa je seveda izpadlo drugače, v cerkvi Our Lady of Sorrows Na Curzonovo črto so pristali. Ne trdimo, da je tako prav, na 3121 w- Jackson Blvd., kjer le pravimo, tako se je napravilo. A v Washingtonu so tu-jse ta Prožnost kar ena za di temu ploskali in pozdravljali^lepe konference. sednik Roosevelt je takoj poslal svoje zelje domov, da naj strani chicage. Je tudi več nase pripravi čimpreje ameriško zastopstvo za konferenco v ših rojakov in rojakinj, ki ho-San Francisco, katetfa^fcfo Nadaljevala s podrobnim delomdijV.tja. Iz vt?č strani, iz vrst naprej, kjer je pričela krimska koferenca. Roosevelt je iz-"mlajših in starejših, je bilo izrazil željo, da morata biti v tem zastopstvu zastopani" obe: rečeno priporočilo, naj bi tudi vodilni politični stranki v deželi. Ves narod mora sprejeti;V na^.cerkvi pobož- • r jii ii „ .. , nost, ki je povsod ljudem se po- oagovornost, ce hočemo, da bodo sklepi pravomoeni m ob-|Sv;bno prirastla k srcu. vezni za vse. V tem ima Roosevelt prav. Zahteva pa, da Pobožnost je zasnovana tako, mora senator Vanderberg biti v tistem zastopstvu, ki bo da ljudstvo skoraj ves čas samo zastopalo Združene države na konferenci v San Francisco, na glas moli ali poje, raz^n teki se bo pričela 25. aprila 1945. Kolikor znano, bo senator i Pa tudi kratka pridiga in prevzel. V tistem zastopstvu mu bo težko podirati, kaj. lbla^osl^- Prirejene so posebne o . ... , . . . . j i ,. molitvene knjižice; vsak si lah- Spremeniti bo moral svoje mnenje m delati za uresničenje ko brez težave oskrbi svoj izvod krimskih sklepov. V politiki se to pravi "prekucniti kozo- ker stanejo samo 15c. Notri so lec", saj veste, kaj to pomeni, in politikarji so v tem umet- vse molitve in besedili vseh pe-niki. smi, ki naj se pri pobožnosti po- Predsednik Roosevelt pa dokazuje, da je izboren poli- Jejo. v slovenščini so izbrane tik in diplomat Wilsonova načela uresničuje, a ima svojo 3a—2 take Pe®m1' kl Jim vsak lastno taktiko, ki je bolj diplomatska od Wilsonove taktike, jpa SSi Na ta način ne bo imel proti sebi raznih republikanskih na- da iahko vsi pojejo enako, sprotnikov, kakor so bili .proti Wilsonu senatorji Lodge, in to je ravno ena važnih na-Johnson, Reed in drugi. Bog ga vodi in blagoslovi, da mu redb pri tej pobožnosti, nam-ne bo treba nekoč vzklikniti, kakor Wilsonu: ostal sem po- reč, da je veliko petja zraven, lomljen stroj. peti pa mora cela cerkev, ne sa- |mo zbor, toraj nekaj podobnega, kakor so v starem kraju imeli nekoč pri vaških šmarnič- za srečno povrnitev njunega si- njegova kolona "Pisano Polje" na Pfc. Joseph Fajfar Jr., ki je je prenehala izhajati. Ta kolo-bil pogrešan na bojišču v Belgi- na je zame med najbolj zani- kvi, kjer si je Charles dekle izbral. Mr. Otonicar je tudi ze\o dober fant iz zelo dobre katoli ji in o katerem še ni prišlo no- mivim čtivom, kar ga sploh je. iške in narodno zavedne druži- beno nadaljnje poročilo. Poročevalec. -o- KAJ JE SEDAJ NAŠA NALOGA? Eveleth, Mina. Če tudi je huda zima, črnilo še ni zmrznilo, pa je tudi že čas, da pride Eveleth spet v list. Ko to pišem, pada sneg kot Pa se mi zdi, da tudi večina dru- ne, kar pomeni da bo tudi do-gih misli ravno tako, in da se ber mož. Naše častitke vsem ne motim, ko rečem, da je Father Trunk v resnici potreben za obstoj tega časopisa. tem mladim. V nedeljo 4. marca ob pol osmih zvečer se bodo kazale Nadalje se popolnoma stri- premikajoče se slike. Ves dobi-njam z dopisnikom iz Clevelan- ček bo šel za bolnišnico, ki jo da, Ohio, ki se je podpisal "Re- nameravajo postaviti na East cenzent" in katerega dopis je Barbertonu. Vsa naša sloven-bil priobčen 9. februarja. Po'ska društva za to delujejo. Sku- bi se cigani tepli, kakor so rekli mojem mnenju imava še dosti ipaj mislimo dobiti 1,000 dolar- ZA IN PROTI v starem kraju, dasi ga imamo že tako več kot preveč. Tu gori v Minnesoti je glavni proizvod železna ruda, vendar bi naša Minnesota tudi s snegom zalagala marsikateri tak kraj, kjer snega ni. Torej kdor bi hotel snega, sam o-V Minnesota se naj poda. Dobi ga lahko na milijone ton in plačati mu ni treba drugega, kakor zst prevozne stroške. To pa samo dokler zaloga traja, ker poleti se sneg lad staja. Rojaki in rojakinje! Kampanja za list Am. Slovenec je v teku. Prijatelji dobrega katoliškega tiska, poglejte poleg vašega naslova tudi datum. Mogoče vam poteče naročnina ta ali drugi mesec. Ne zamudite prilike, poravnati naročnino. List vam nudi v svoji kampanji lepo nagrado v obliki velikega;si prišel, in obširnega tako zvanega glo- zimi?" balnega zemljevida. Tega sem somišljenikov. Marsikatera pi-i jev in to v kratkem času. To bq kra beseda bi se dala povedati, dar nas Slovencev tej bolnišni- Dva smrtna slučaja Enumclaw, Wash.—V Puyal-lup, Wash., je umrla Mrs. Mary Uičič v starosti 38 let. Zapušča soproga, * tri sine, očeta George Porenta, staro mater Agnes Verhovnik in več drugih sorodnikov. V Black Diamond, Wash., je umrl Louis Breznik, star 83 let. Bil je v Ameriki čez 40 let. Soproga mu je umrla pred par leti. Doma je bil iz Luč na Spodnjem Štajerskem. — J. Richter. Pridite, molimo! Cleveland, O. — Po sklepu Zveze Slovenskih Oltarnih Društev bo v nedeljo 11. marca Sveta Ura od 2:30 do 3:30 popoldne, v cerkvi sv. Pavla, Euclid Ave. & E. 40th St. Namen: za mir in srečno vrnitev naših vojakov. Pridite Vi^Vaši prijatelji in znanci! — Rev. Julij Slapšak. Rojak umrl Eveleth, Minn. — V More bolnišnici je umrl Frank Kran-ce po kratki bolezni in je bil pokopan iz cerkve sv. družine. Bil je«59 let star. Zapušča žalujočo soprogo Ano, hčer Mrs. Joseph Rukavina, sina Johna, ki je F 1-c pri ameriški mornarici in se nahaja prek morja, brata Antona v Southeart, N. D., in brata Johna v Dickenson, N. D., v starem kraju pa dve sestri in enega brata. — Antonia Nemgar. toda ker vem, da to razmer ne bi izboljšalo, je bolje molčati. Pozdrav vsem Slovencem Ši- ri. In to ni nič več kakor prav, da'tudi Slovenci prispevamo k tem stroškom; do sedaj je bila rom Amerike, še posebno pa navada, da so za take stvari, ki jih uživamo vsi, prispevala v veliki večini samo društva kakor so Eagje, Moose in slična taka društva. Mi Slovenci tukaj zaslužimo in živimo primeroma dobro, zakaj bi samo dobro ži- mo jim stopiškim sofaranom. Justin Udovč. O- OSEM MILJ JE HODIL V SNEGU IN MRAZU Biwabik, Minn. Cenjeni g. urednik: Pošiljam j veli, nikdar in nikoli pa ne pri-Vam nekaj celoletnih naročnin, spevali k razvoju mesta, v ka-obenem pa Vas prosim, da po- terem živimo. Toraj, to je naša šljete globalni zemljevid naroč-J sveta dolžnost, da pomagamo, niku T. V., ker ga je prav goto- Naj nobenega ne manjka 4. vo upravičen dobiti. Prišel je k marca na prireditvi, nam osem milj daleč iz lože, na- Spet smo veseli, ker se ogla-lašč za to, da bo plačal naroč- ša Rev. Trunk v Amerikanskem nino in dobil obljubljeno na-r Slovencu. Skoraj vsi naročniki grado. ,so me spraševali, zakaj se več Kar ustrašila sem se! "Kako ue oglasi, ker tako radi beremo ga vprašam, "v taki njegove izvrstne članke. Toraj iskrena hvala gospodu za zo- — "Hodil, Micka, hodil. Ko petno pisanje v časopisih. On prejel pred par dnevi in kot se bi čakal, bi bilo morda prepo- »as v resnici uči pravega spo-meni zdi, je ta nagrada sama zno in bi ne dobil zemljevida,! znanja in pravih dolžnostih do vredna polovico toliko kot bo- ker jih nimajo dosti." ste plačali za--celo leto naročnine za list. Ko vas bom v kratkem obiskal,,vam bo na razpolago za ogled. V tem zemljevidu s številnimi stranmi boste našli vse kraje njih, po nekod pa tudi vsako Svetovna gospodarska konferenca, ki se je vršila lani v nedeljo popoldne pri litanijah. Bretton Woods, je sprejela več zaključkov glede svetovne- Vsi pojejo- Pesmi so name-ga gospodarskega in zamenjevalnema reda. Glavni zaklju- noma tako1 Pobrane in ek je organiziranje svetovne banke, katere delničarji naj to^Pat^ek^ Kaj pa naj pomeni naročilo, naj "vsi" pojejo? Ali to pome- nih pobožnostih in pri roma- sveta in preureditve vse od leta l i bile vse dežele, po njim odmerjenih deležih. Načrt, pravijo, je izpelji v in se bo obnesel. Tako seveda trdijo tisti, ki so za načrt. Oglaša ji Se pa zdaj tudi drugi. Med temi ni samo ženske? Ali pomeni sa-drugimi je največ mednarodnih bankirjev. Ti so drugega mo tiste žene in dekleta, ki 3pa-mnenja, ali pa jih vodijo gotovi naeibi k temu. Mednarod- |daio h kakemu pevskemu zbo- ni bankirji navadno niso preveč nesebični ljudje. T° menJavse f¥\* 3 •. v, . , J , , dekleta, ce so kdaj spadale h Ti zadnji naštevajo mnogo razlogov, radi katerih se kakemu zboru ali nikoli> meri načrti, ki jih je osvojila konferenca v Bretton Woods, ne pa tudi na vse MOŠKE! Tako bodo obnesli. Pravijo, da zamenjevalni red ni mogoče v skupno petje ne more biti krep- naprej fiksno določiti, ker ne vemo gospodarskih možnosti ko, polno in veličastno, če so in sposobnosti takih tfržav, ki jih že zdaj naprej vključuje- moški tiho- Na radio oddajah mo v to zvezo. Ti mednarodni bankirji so bolj vneti in!prej omenJene cerkv* v-Chica- navdušeni za stari zlati standard. v Kovači novega reda ^ZllfirtZrZ i__.. j i -i i i , , . « , ,. zastopam ne samo pri skupni bi ettonwoodskih sklepov pa so nekaki "nevvdealerji" tudi molitvi ampak tudi pri skup-za svetovno gospodarstvo, in naravno je med njimi razlika, nem petju. Dajmo se vsi zavze-Well, stari gospodarski nazori bodo težko vzdržali v t:', da bomo vsak iz svoje strani bodočnosti. "New Deal" je potreben tudi v mednarod- pomagali kar bomo mogli, da nem gosrtodarstvu. To, da bi se bogastva stekala le neka-1 bo ta nfova Pobožndst v naši cer-terim, drugi pa naj bi kot berači in prosjaki gledali skozi £V1 usPe^a' Pa boste videli> da okno in stali pred pragom, v bodočnosti ne bo šlo. Novega, VjavnfprirediU-inašega Ma-reda je treba in ta red bo moral biti bolj pravičen, kakor temega društva smo slišali pS je bil dosedanji red. oznanilih. Nadalje bo, kakor 1918 naprej, to je, kako se je začel svet takrat preobrazova-ti, ter-vse do lanskega leta, ka-j ko so posamezne države ginile v i^azijsko in fašistovsko žrelo. Za nas Slovence je posebno zanimivo pogledati pbraz Jugoslavije, do kam segajo italijanski parki j i in kod so teptali na-ciji. Po tem zemljevidu tudi še v naprej lahko zasledujemo po- Boga in do naroda. Jennie Okolish, zastopnica katoliških listov. ' -o- ROJAKOM V SO. CHICAGI So. Chicago, 111. Tukajšnji Yugoslav American Citizen Club, ki je rojakom dobro poznan in ki deluje v korist Slovencev, Hrvatov in Srbov v 10. wardi, priporoča vsem Prosim torej, ne pozabite poslati globalni zemljevid temu rojaku. Pozdravljeni! Mnogo novih naročnikov Vam želi Mary Delak. -o- ZVRHAN KOŠ NOVIC Barberton, Ohio. Svoje mlado življenje sta dala za domovino Tehnical Sgt. jugoslovanskim volilcem 10. Joseph Jerina v Franciji in Pfc. warde, da v ponedeljek, o. mar-Michael Onusic v Luxemburgu. ca, gredo vsi na volišče in tam Naše iskreno sožalje družina- oddajo svoj glas za slovanske-ma. Ranjen pa je Pvt. Johji Je- ga kandidata Max A. Pieczyn-rina, brat od Josepha, ki je bil iski, ki kandidira za aldermana ubit. Mati Mrs. A. Jerina je do- 10. warde. bila obe žalostni novici v pre-; Rojaki in rojakinje Jugoslo-sledku dveh dni. Ranjen je tudi vani, naša dolžnost kot Slova-hod Zaveznikov, ki se vedno!Marin Frank Gainer, nadalje nov je,*da ob vsaki priliki pod-bliže pomika/o in vedno bolj ta-- nekje v Nemčiji Anthony Kalu- piramo naše slovanske Tojake. rejo kosti tisti naduti "nadčlo- j ža. Sgt. Charles Struckel v (Ce bi se vsakdo in ob vsaki pri-veški" Nemčiji. Imate sina, brata ali moža očeta, ki se nahaja pri vojnih T. Sgt. Charles Horžen doma Chicago, 111. — Iz daljnega Pacifika, kjer je več let iz letala streljal Japonce, je prišel domov na 30 dnevni dopust znani šentštefanski fant in prejšnji cerkveni pevec T. Sgt. Charles Horz«-.:r ki se je bil prostovoljno vpisal k armadnim letalcem menda še pred Pearl Harbor-jem. Za^ danes naj to naznanilo zadostuje, upamo pa, da bomo v kratkem lahko kaj več povedali o njem in njegovih doživljajih. Škofje prirerajo program za • vojno pomoč Washington, D. C. — V sredo 7. marca zvečer od 10:30 do 11:00 (po vzhodnem vojnem času) bomo slišali po Blue ^Network zanimiv program, na katerem bo nastopil tudi Bing Crosby in tisti deški zbor, ki je pel ž njim v filmski predstavi "Going My Way". Naraščaj Milwaukee, Wis. — Rojenice so se zglasile zadnje dni pri družini Phillip Yersin v West Allisu, kjer so pustile sinčka, ter pri družinah Frank Zupančič, 718-A W. National Ave., in Joseph F. Terchak, 2246 So. 107th St., katerima so pustile hčerki. Novi grobovi Milwaukee, Wis. — Dne 6. feb. je na svojem domu 1241 W. Scott St. v starosti 78 let umrla Mrs. Mary Raspor. Poleg sina Josipa zapašča^še brata Jakoba Raspor ter 3 vnuke in vnukinje. Dne 14. feb. pa je v St. Luke's bolnici po daljšem bolehanju v starosti 53 let preminil rojak Louis Švigelj, iz 1002 So. 2nd i St., bratranec od Mrs. Trkay in Nemčiji. Sgt. Anthony Zelle v liki zavedal te svoje dolžnosti, Franciji. Težko ranjen je bil bi sedaj, po tolikih letih biva-tudi Pfc. Joseph Bischak, ki je nja v tej wardi, imeli že kaj po-silah.Amerik^. Tudi Slovenci so na poti domov; sedaj je v New kazati. — Rojaki, če smo dose- raztreseni križem sveta. Ako Yorku; starši so prejeli Purple daj morda zanemarjali to 'dolž- |H vam je približno znano, kje se j Heart za njegove zasluge. Umrl nost', pa sklenimo, da bomo od [doma nekje iz okolice Novega nahaja ta ali oni, boste lahko je kmalu po rojstvu sinček dru- sedaj naprej drugače ravnali, mesta. Poleg sina Louisa zapu na zemljevidu našli tisti kraj in žirie Joseph Hite. Mlada mati Zato pa v ponedeljek 5. marca išča tudi brata Johna, videli, ravno kako daleč je od je prejšnja Miss Agnes Virant; vsi na volišče in oddajmo svoj doma ali od t»nega ali drugega oče je na bojišču nekje v Fran- glas (vote) za slovanskega kan-kraja. Rojaki, ne zamudite tejciji. Umrla je Miss Mary Lin- didata Max A. Piec'zynski, da izredne prilike in poskrbite, da Itol, hčerka poznane družine ga izvolimo za aldermana naše boste dobili za nagrado ta pre- John Linton iz 23rd St. Umrl je 10. warde. Bodimo prepričani, Krasni predmet. t^di Mr. Frank Poje, doma je če ga izvolimo, da bo tudi on Kampanja traja do 15. apri- bil iz Babnega Polja pri Ložu, gledal na nas Slovence, Hrvate la. Kdor do tega 6asa plača. oz. j Notranjsko. Ubit je bil tudi na in Srbe kot na sebi enake brate j Slovane in nam po svojih močeh v potrebah gotovo pomagal. — Odbor Jug. Amer. Citizen Club P. KriIicT- c-redsednik J. Novak, blagajnik W. F. Kompare, tajnik. f i ' | , * * ' Jf - , Petek, 2. marca 1945 BOJ PROTIJCOMUNIZMU Komunizem označujejo nekateri za mešanega potomca socializma in liberalizma. Pravijo, da marksizem mu je mati, liberalizem pa oče, zato je v njem vsakega pol. Kar se tiče skupne lastnine in gospodarstva tak način nekaterim ugaja, veliki večini pa ne. Preveč je ljudi na svetu, ki jim je privatna lastnina še vedno ljubša, kakor pa da bi delili vse med seboj, kar kdo ima. Nam katoličanom pa komunizem še toliko manj ugaja, ker komunizem je tudi na vseh svojih linijah protiverski. Z moralnimi nauki krščanstva komunizem ne soglaša in jih celo zametu je. Proti njim postavlja svoja materialistična naziranja in nauke. Vse kar ščiti krščanstvo posamezniku, družini, družbi, itd., komunizem s svojimi načeli zametu je. V tem sta si socializem in komunizem bratca in sko-ro enako nastopata, zlasti proti katoličanom. Le ko prideta globlje v uravnavah socialnih in gospodarskih zadev, začneta hoditi vsak svojo pot in vsak v svojo smer. A proti religijam in cerkvam zavzemata podobno stališče v tem ozira in med njima ni dosti razlike. Zato zaveden katoličan ne bo iskal stikov ne z enim ne z drugim. Preveč sta idejno oddaljena drug o<* drugega, da bi mogla voziti skupaj, kaj dalj časa. Morda jih kaki posebni izredni časi privedejo do kakih kompromisov, ki pa navadno ne trajajo dolgo. Komunisti so za svoj komunizem vrlo aktivni in iznajdljivi v taktikah. Silno žrtvujejo in v svojih prizadevanjih se poslužujejo vsega, tudi nemoralnih sredstev, samo da dosežejo, za kar se borijo. Zato je boj z njimi težak, posebno za katoličane, ki hočejo ostati tudi v bojih v mejah resnice in poštenih načel. Komunizem pa je lažnji-vo elastičen. Operira z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, samo da dosega namen in cilj, za katerega deluje. Vse pa kaže, da ker gospodarski liberalizem ni mogel, oziroma ni hotel dati masam, kar masam gre, so mase zadnja leta bolj in bolj škilile na druge ideologije. V Evropi so celo krenile mase na fašistično in nazijsko stran. Ker jim tudi fašizem in nazizem nista prinesla drugega kakor le strašno prevaro, obstoja nevarnost, da se bodo mase obupane vrgle v naročje komunizma. To pričakovanje dela premnogim težke in velike skrbi. Ali je kaka pot, da se komunizem zaustavi? Brezdvom-no je. Kakor se za vsako bolezen najdejo zdravila, ki učinkujejo proti tisti bolezni, tako so gotovo tudi načini, s katerimi bi se dalo uspešno zastavljati pot komunizmu. V nekaterih krajih po svetu že delujejo na razne načine, ki se kažejo uspešne. Pred to vojno so vodili prav uspešna gibanja v Franciji, v Belgiji in Holandski. Vodile so taka gibanja razne katoliške organizacije, ki so dosegale mladino, zlasti mlade akademike, rokodelce, in druge. Poučevale so jih, kako je treba reševati v krščanskem duhu razna socialna vprašanja, kako je treba skrbeti za one male ljudi, ki jih svet krivično izkorišča vsepovsod. To delo med zavednimi katoličani uspeva. Toda velika večina ljudi na svetu ne pripada katoliški cerkvi, zato vseh teh ni mogoče doseči kar na enkrat. Z vstrajnim in zglednim delom pa se da doseči mnoge, tudi one, ki so drugih verskih prepričanj. Zdi se, da bo po tej vojni po vsem svetu zavladala velika razdrapanost. Na milijone izmučenih vojakov bo prišlo nazaj iz bojišč, kjer so dolga leta doživljali ves pekel te krvave vojne. Doma ne bodo našli, kar pričakujejo. Razočaranje bo, in nič lažjega ni, kakor vjeti na komunistične Iimanice razočarane ljudi. In teh ne bo malo. Zlasti ne po tistih deželah, ki so jih naziji in fašisti okupirali in zdaj uničene in razdejane zapustil. Velika potreba je, da bi se vse krščanske cerkve podale na jasno določeno delo, ki naj bi mase osvajalo h krščanski miselnosti. Naloge takega dela so silno obsežne in le nadarjeni sociologi jim morejo biti kos. Ni dovolj, da .sem sam vnet za krščansko miselnost, ampak gledati moram, da pridobim tudi svojega bližnjega zanjo, potem delam za cilj in namen svoje vere. Pri tem delu bi morali postati vsi kristjani bolj delavni, pa tudi bolj agresivni, kakor smo. Zlasti mi slovanski katoličani bi morali postati nadvse živahni, posebno po sedanji vojni bo velika potreba, in naš cilj bi moral biti, delati na vso moč, da pridobimo za Kristusa vse slovanske brate, pred vsem tiste, ki so se v zadnjih desetletjih oprijeli zmot in krivih naukov komunizma Tu je polje za vse slovanske katoličane, polno dela. Mesto da se razstresa energija za druge manj važne zadeve, naj bi se vsa pozornost posvetila bolj temu predmetu, in brez uspeha bi to gotovo ne bilo. AMERIKANSKI SLOVENEC KO SO VPADLI NA SUBIC *Ssžl8 * ■ :Sv mm Č«te 6. ameriške armade prodirajo na obreiju Subic saliva as otoku Luzonu Jmnonri » IroTSLiS. 90" °P m bU° ^ Am*rik*DCi M " Uhko malo odpočili, preden „ jo ŽIVLJENJA IN SVETA STEKLENO OKO JE ZDAJ PLASTIČNO Nekemu vojaku, ki je imel eno oko stekleno, se je pripetila nezgoda, da mu je tisto oko padlo na tla in se razbilo. Armada se je zavzela in ustanovil la širom Amerike 20 izdeloval-nic za umetne oči, toda ne iz stcjkla, temveč iz plastične tva-rine, ki se ne more ubiti. Pred vojno so do malega vse steklene oči, ki smo jih potrebovali v tej deželi, prišle iz Nemčije. Sedaj je tista zaloga že skoraj do kraja izčrpana, sicer pa se je izkazalo, da so nove vrste umetna očesa, ki jih doma izdelujemo, veliko boljša. Vojaški zdravniki pravijo, da nosi zdaj že kakih 500 naših vojakov, ki so bili ranjeni v boju ali pa s£ jim je kje drugje pripetila nezgoda, po eno tako oko. Te nove vrste oko se ne zdrobi, kakor se je Jahta) prošnje, stekleno oko. Nadalje ga ne izjejo razne kisline, ki se izločujejo iz očesne jamice, kakor so izjedale steklena očesa. Ubogi fantje se radi šalijo z zdravniki, naj jim ti preskrbijo take umetne oči, ki bodo včasih izgledale krvave, posebno v nedeljo zjutraj. -o- VELIKI TRIJE Pod tem izrazom razumemo zdaj Roosevelta, Churchilla in Stalina, prej pa ni bilo tako, ampak je izraz "the Big Three" pomenil tri najimenitnejše univerze v Ameriki, namreč Harvard, Yale in Princeton. 2iv spomin na tiste dni je neki sar-žent v padalski šoli v Fort Ben-ning, ki mu je ime Sgt. Harvard Yale Princeton. Glede svojega nenavadnega imena je rekel saržent: "Zdi se mi, da je moj oče moral biti šaljivec." o bert H. Podzemny, čehoslovaški stavbenik in strokovnjak za načrte mest, izdelol nov vzorec za bodoče Lidice in da bo ta vzorec v kratkem poslan čehoslovaški vladi,, ki se zdaj nahaja v Londonu. V bodočih letih bodo na starih razvalinah vstale nove Lidice kot spomin na prejšnje Lidice, ki jih je nemško zverinstvo požgalo, miroljubne prebivalce pa pomorilo. Vsa čast ameriškim Cehom, ki se toliko brigajo za svojo nekdanjo domovino. Koliko takih Lidic je po Sloveniji, danes še niti ne vemo ne, samo to vemo, da jih je veliko. Kdo piše pesmi o naših Udicah, kdo dela načrte in vzorce za nove? -o-- PRIŠLE BODO NOVE LIDICE Velika ameriška pesnica Edna St. Vincent Millay je napisala tragično pesem Lidiški u-mori (The Murders of Lidice). Leopold Arnaud, dekan stav-binske šole na Columbia univerzi, pa je povedal, da je Ro- KREPAK PRI 113 LETIH Nateri listi so pred kratkim objavili slike nekega Maksa (Mottal) Cowen iz Denverja, ki puši, pije, moli in čita kljub temu, da je že pred 12 leti pre koračil prvo stoletje svojega življenja. Na sliki se mož še precej krepko drži. Zob menda nima več in kar s čeljustmi drži svojo pipico. Če ima še kaj las ali ne, se ne vidi, ker ima na glavi klobuk. Iz obraza odseva prijazna, dobrodušna narava. Izmed njegovih 12 otrok samo trije še živijo, toda na Velikonočno nedeljo 1. aprila, ko bo njihov oče 113 let star, mu mislijo prirediti malo proslave. Ko so ga časniški poročevalci vprašali, kaj misli o sedanjem svetovnem položaju, jim je starina, ki je doma iz Rusije, takole povedal v svoji lastiti angleščini: "Roosevelt went to Eu-H not for nothing." -o- RAJE BO HODIL PES Neki Gorby Baker v Chicagi je šel domov iz nekega uradnega poslopja in ker je ravno tam čakala taksi, si je privoščil vožnjo domov, namesto da bi hodil. Komaj pa je voznik dobro pognal, so že začele od zadaj frčati krogle v taksi. Baker je vedel, da je v takem slučaju najboljše, hitro zlekniti se po tleh; tako je tudi napravil. Voznik je drvel vedno hitreje, policaji zadaj pa tudi niso zaostajali in so obstreljevali taksi čimdalje huje. Končno je taksi obstala. Bila je vsa preluknjana. Baker ju, ki se je stiskal k tlom, se ni nič pripetilo, pač pa je bil Voznik ranjen v roko in hrbet. Policija je zasledovala 19 letnega voznika zato, ker je bi! AWOL, to je, da je skrivaj in brez dovoljenja pobegnil od vojakov iz Camp Hood, Texas. Ubogi Bkker pa je moral čisto slučajno in brez potrebe prestati toliko nevarnosti in smrtnega strahu. Odslej bo raje hodil peš iz urada. o- TUDI POLICIJA NI POMAGALA Zgodilo se je v Kansas City. Pred policijsko garažo je zatrobil avtomobilski rog. Ko je o-skrbnik odprl velikanska garažna vrata, je debelo pogledal. Pripeljal se ni namreč kak policijski avtomobil, temveč javni bus, velik kakor cestna železnica in poln ljudi. Sedemdeset jih je bilo notri, veliko pa jih je viselo zraven od zunaj. Ogorčeni voznik je razložil policiji* da je večino svojih potnikov dobil na ulicah v mestu. Prav mnogo jih je bilo malo preveč pod vplivom sobotne noči. Par jih je plačalo voznino, vsi drugi pa so pri&li na bus skozi zadnja vrata ali pa skozi okna in niso hoteli nič plačati. Voznik si ni mogel pomagati, zato je vse skupaj zapeljal na policijsko postajo. Tudi policija ni nič opravila. Dve osebi, ki sta viseli zunaj, so pregovorili, da sta stopili naprej v bus; tisti dve osebi sta plačali voznino, drug pa nobeden. Voznik je bil še bolj razkačen in je spet pognal svoj bus ven iz policijske garaže na svojo cesto. Tisti, ki so. se vozili, so se pa še bolj smejali. -o- Stran 3 SCfflFFRER 35 LET MASNIK O X. B°e 26* februayja J'e preteklo 35 let, odkar je Rev. Anton Schiffrer, sedaj župnik pri sv. Janezu Evangelistu v Milwaukee, Wls., pel svojo novo mašo. Kje se je to zgodilo? Nikjer drugje kakor ravno vxerkvi sv. Ste-fana v Chicagi, kjer je bil takrat za župnika njegov prijatelj in zaščitnik Rev. Anton Sojar. Rev. Anton Schiffrer je bil rojen 14. junija 1885 v Stari Loki na Gorenjskem. V Kranju je dovršil gimnazijo, potem je pa leta 1906 prišel v Ameriko, kjer je dovršil bogoslovne študije v februarju 1910. V duhovnika ga je posvetil škof Rhode, tedanji pomožni škof v Chicagi, 25. februarja 1910. Naslednji dan je Rev. Schiffrer pel novo mašo pri sv. Štefanu, kakor smo že zgoraj povedali. Od tedaj pa do srede leta 1926 je deloval v državi Wyoming, kjer je že prvo le- ........... —mmm to postal župnik. Ko mu je začelo zdravje resno nagajati, se je moral podati v nižjo klimo. Ker se mu pa zdravje le ni hotelo povsem povrniti, je v 1928 prevzel mesto kurata v St. Mary's bolnišnici v Milwaukee, Wis., kjer je ostal blizu sedem let. Prevzv. nadškof Stritch ga je nato poslal za župnika na tamkajšnjo slovensko župnijo sv. Janeza Evangelista, kjer je Rev. Schiffrer v kratkem času župnijo zelo povzdignil duhovno in gospodarsko. Da je velečastiti gospod tudi v gospodarstvu nenavadno zmožen, je pokazal že prejšnja leta na svoji fari v Rock Springs, Wyo. , | Tudi sedaj še vedno ni prav trden, ampak mu od časa do časa zdravje ponagaja. Ravno lansko leto spomladi je moral prestati težke operacije. Zato je naše prvo voščilo o priliki 35 letnice njegovega mašnižtva, da bi mu ljubi Bog podelil trdno zdravje, da bi mogel še naprej tako vneto in uspešno delovati v vinogradu Gospodovem, kakor je do sedaj. Bog naj ga ohrani Slovencem v Ameriki še dolga dolga leta! NA RAZGLEDU J* M. Trunlc Moralo smo študirali. Morala je morala. Ravnanje po morali bo pri vseh predmet preiskave. Komunisti so umorili 83 hrvaških duhovnikov. Tako poročilo. Rekel sem, da so muče-niki, ako so umrli in bili pomor-jeni le, ker so katoliški duhovniki. Ali je v Clevelandu drugačno merilo za mučeništvo? Pri teh homatijah in zmedah pa je lahko še kaj drugega vmes. In le namignil sem, da bi kaka druga zadeva utegnila biti zapreka pri mučeniški kroni, ako bi bila. Če je ni bilo, je mučeništvo pristno. Upam vsaj, da je to po morali in neoporečno. Pa dobim izza plota v obraz: ta kajon! Pomagajte Ameriki do zmage I Kupujte zvezne vojne bonde! TABORIŠČE SMRTI UKRADENA POŠTA V PARIZU V zvezi z delovanjem črnega trga preiskuje ameriška armada v Parizu tudi tatvino na pošti. Našli so namreč 28 mehov ali mošenj in 56 žakljev pošte, pa tudi razno drugo vladno lastnino v nekem zapuščenem armadnem truku na dvorišču neke predmestne hiše. Voznik, ki so ga pogrešali tri tedne, je v neki civilni bolnišnici tako resno poškodovan, da še ni bilo mogoče dognati, ali je tudi on imel kaj opraviti pri tatvini. Razen pošte so našli 4,950 kartonov cigaret, 150 galon gaso-lina, 2,000 praznih kant, kar pomeni, da je bilo razpečanih najmanj 10,000 galon gasolina, velike kupe armadnih tajerjev za truke kakor tudi mnogo živil in obleke. "t"* Članek "Jugoslovanska kriza" je v A. D. 25. prosinca. Izgleda, da se je vreme izpreme-nilo. Well, politično vreme je najbolj izpremenljivo. Ne gre za bistvo partizanstva (komunizma), gre le, kako se parti-zanstvo udejstvuje. Ne le vse stranke se proti partizanstvu, ljudstvo je, "danes vemo neizpodbitno, da je veČina naroda na protipartizanski strani", in "Aleksander je slabo končal, ker je bil narod proti diktaturi". Vse v redu. Narod naj odločuje, za stranke nisem posebno vnet, pa ne gre brez njih. Človek bi sodil, da je partizanstva konec. Vrlo dobo, al^o je s tem konec tudi komunističnega strupa. Kdo je za strup? Ampak, dne 2. svečana vidim vest, da partizani napadajo ob Blatnem jezeru, jih toraj še ni konec. Veselja ni brez grenke kapljice. eJ3& uitnik., kuri so nudile ,*bo ^ St T# "bits bsrsks «o bito pela« golimi in senu toda p^ih j ^lf Okrog 80.000 ameriikih rojskov jVponei JS^sU Is ia Nekaj kon*resnikov je slo v Evropo na uro gledat. Clare Luce meni, naj Amerika kmete nauči umnega poljedelstva in matere sanitarnosti pri vzgoji. Fine and dandy. "Proletarec" trdi, da je Luce zgrešila naslov, ker vsa laška mizerija je le v duhovščini in ta reform ne mara, ker bi potem šla malha. Morda bi bilo rdeči gospodi po volji, ako bi duhovniki ceste pometali in stranišča snažili. Socialisti so na nazije hudi, prav, ampak prav naziji so nekaj sličnega pri straniščih uprizar- jali s slovenskimi duhovniki v Mariboru. Napram Spihalskepiu, županu v Varšavi, je Stalin izjavil: "Unija slovanskih narodov ni noben carističeifcali imperialističen (great power) panslavi-zem. Pomeni unijo enakih slovanskih držav. Sovjetska unija le čuva nad to unijo." Trdijo, da je že tako v Rusiji, kjer niti ne gre za slovanske vlade, drugi zanikajo. Stvar bi izgledala, da se Sovjeti ne bi umešavali v notranje zadeve enakopravnih slovanskih držav, toraj ne bi silili s komunizmom ali sovjetiza-cijo. Tu je le beseda. Danes unije še ni, niti ni mogoče soditi, kakšno bi bilo to čuvanje. Neki besedi ne zaupajo in trdijo, da bo le komunizem in sovjetizaci-ja. Jaz bi ne trdil, ker še ni dejstev, zanikati pa tudi ne morem, ker čuvanje se lahko spreobrne v sovjetiziranje. Pametfjo^bo, da se malo počaka. Michael Chok, Canton, O., bo pisal v "Prosveti" komentarje. Bolj poredkoma, pravi, a držali bodo kakor dreta, meni. Kakor kakšen Salamon, krje razpravljal o cedru na Libanonu in mahu na zidu. Religiozne sekte da je zadela šiba modernih načel, naznanja, in podrla so se nebesa s peklom vred. "Po smrti ni ne pekla in ne nebes", prokla-mrira. Kakor tisti Nietsche, ki je dejal: "Also sprach Zaratus-tra!" -Dozdaj je bilo med Slovenci jamranje, da je pekel tudi v Ameriki, g. Chok jim pove, da ai morajo sami ustvariti nebesa, če hočejo kaj takega. Videl sem. Čreva so se pretrgala, štirje zdravniki so bili, žakelj denarja tudi, ni bil pekel, strašno hudo je bilo, da bi se kamen razjokal. Naredite si nebesa! Malo sram me je včasih bilo, ker sem skoroda prfrknjen na-cionalec. Nekdo me je te dni štoknil pod nos, češ, postavlja katoliško vero za slovanstvo, kar pomeni, da mi je slovanstvo več ko vera. My . . my .. Kak-fine skrbi! Zopet pa me je malo sram, ko vidim, da je list v Clevelandu v povzdigovanju slovenstva daleč pred menoj. ZDRAVNIK in KIRURG Stanuje in ordinira na: 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvfečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955 AMCklRANSfCi SLOVEN^ i ttiUiea ZAKAJ?.. ZAKAJ?.. i. Večerni mrak lega na samotno vaško pokopališče. Tiho stoji mladi mož ob svežem grobu. Pri nogah ima svojo revno prtljago ali bolje povedano v ruti ima povezano celo svoje bogastvo. Lase ima razmršene. Vsa postava je videti zanemarjena. Divje gleda pred sebe. Zamišljen je. Kaj neki pre miši ju je? Pred njega stopa nekdaj lepa otroška sreča. Misli tudi na težke zablode svoje mladosti. Razmišlja vso trdobo in praznoto ječe. — Šepeta . . . ubogo materno srce. Prenehalo si biti. Dotrpelo si. Našlo si mir v hladni zemlji.---- Mladi mož se skloni na pri prosti grobni spomenik, na katerem je napisano: "Tukaj počiva Terezija B." Mraz spreletava mladeniča po vsem oslabelem telesu. Nihče ga ne vidi. Bridke solze mu tečejo po bledih, ovenelih licih. Solzeč se, zašepeta na zemlji sveto ime: 'Mati!---" Ko bi ga bila sedaj slišala ona, ki leži v gomili, njegova mati! 2. Leopold Arthofer pripoveduje med svojimi doživljaji sledeče. Nekoč sem obiskal kaznjenca v njegovi celici. Imel je več lesenih deščic okrog sebe in je stružil ali gladil jih je. Na eni taki deščici sem zapazil napisane besede: Usoda mož so matere, — Vprašam kaznjenca kaj pomenijo te-le besede. Kaznjenec po navadi v se zaprt noče pojasniti pomena besed in se samo izgovarja: A, ja, te besede. Veste, gospod kurat, v samotni ječi ima človek čas, da razmišlja o marsičem, dostavi počasi kaznjenec. Jaz pravim, da dobra mati je blagoslov za otroka, slaba mati je prekletstvo za otroke. Leopold Arthofer piše dalje:.Nisem hotel dalje popraševati kaznjenca, ker cn bi mi imel gotovo kaj trpkega povedati o svoji materi. Nisem hotel dati prilike kaznjencu, da bi izgovoril kritiko ali obsodbo o svoji lastni materi. KONEC SMRTNE HOJE 3. Jetniški kurat A. L. pripoveduje svoj dogodek. Neki kaznjenec mi je zaupal žalostno zgodbo svojega življenja. Moja mati je bila uslužbena v nekem cirkusu. Bila je znana telovad-kinja. Silno je bila jezna, ko sem jaz prišel na svet. Mati se ni brigala za mene in me ni vzgojila. Ko sem nekoliko odrasel, me je mati pošiljala okrog, da sem kradel zanjo. Ako nisem nič ukradel, Če sem prišel prazen domov, me je mati grdo okregala in še hudo na-tepla. V taki razburjenosti me je mati zmerjala s psovkami govoreč: "Pogini, pes, saj te ne potrebujem." Gospod kurat, verjemite mi, ko bi jaz od svoje matere kedaj slišal kakšne lepe, dobre besede, gotovo ne bi bil danes v jetnišnici. Ko mi je tako popisoval svojo žalostno usodo, pritekle so mu solze iz oči . . . Koliko je dandanes, podobnih, duševno zanemarjenih sirot, katerim matere niso dale potrebne vzgoje. In koliko je take dušne revščine, ki je hujša, kot pa je telesna beda. Da, da, mnoge matere zanemarjajo dolžnosti vzgajanja. * 4. ~ Dolgočasna in žalostna je bila mladost Erika L.f četudi jo je preživljal v velikem, burnem mestu. Erik je bil edini sinček, ni imel bratca in ne sestrice. Njegovi starši so bili bogati. Oče je bil znan veliki trgovec Mati in oče sta večkrat ponavljala dej^ku Eriku: Dragi Erik, tako te imava rada, da v najinem srcu ni prostora za drugega fantka. Erik pa je v svoji pri-prostosti odgovarjal: Jaz bi rad videl, da bi ata in mama imela veliko, veliko srce, kajti rad bi imel enega brata in eno sestrico. Erik je ostal v družini edini otrok. Starši so ga preveč ljubili in negovali. V Eriko-vi otroški dobi je že ležala neka otožnost, neka senca. Ne daleč od Erikovega domovanja je stala na samoti cerkvica. Zunaj v velikem mestu je bilo burno življenje, v cerkvici na samoti pa je vladala blažena tihota, ki je dobro vplivala na vse one, ki so obiskovali cerkvico, v njej nekoliko pomolili in se v tihi cerkvici odpočili od velikomestnega trušča in hrušča. Nekega dne se je bil tudi Erik podal v cerkvico. Usedel se je v staro, lično izrezljano klop in je molil po svoje. Molil je pač tako, kot se je bil naučil v družini svojega prijatelja, sošolca. J. Erik se je v cerkvi dobro počutil. Zdelo se mu je, da ni več sam. Sklenil je sam pri sebi, da bo še večkrat obiskal tiho cerkvico. "Ne vem kaj je z našim Erikom," je dejal nekoč Erikov oče svoji ženi. "2e večkrat sem _ opazil, kako je Erik pohitel v bližnjo cerkvico. Veš, draga že- nadzornik. Učitelj Bakel se pa na, tega pa ne bom trpel," je ni dal motiti pri svojem važnem dejal razjarjeni oče. "Naš opravilu in je še dalje otepaval - / ..... — — , v bi jih tako napravili, da se nef bi takoj raztrgale. Ampak tega nikar ne pričakujmo. Biznes je biznes. ZADOSTI JIH JE DOBIL Neki Pvt. Wayne Warford iz New Prague, Minn., je bil ranjen na Leyte in poslan v bolnišnico Walla Walla, Wash. Ko je prišel tja, je mislil, da morda j tam čaka kako pismo-sanj. Ta j vojak gotovo ni bil razočaran. Nič manj kot 256 pisem je čakalo nanj. Precej časa je mini- j lo, preden jc vsa odprl in preči- i tal. Nobeno opravilo ni bolj i sladko za vojake, pravijo. Nedeljski pomenki J. M. Trunk TEDENSKI KOLEDAB 4. 5. 6. 7. 8. Nedelja — 3. postna. Ponedeljek — Fridoln Torek — Perpetua in Felicita Sreda — Tomaž Akv nski Četrtek — Janez od Boga 9. Petek — Frančiška R , vdova 10. Sobota — 40 mučenctv TRETJA NEDELJA V POSTU edini sin mora biti moderno vzgojen in ne sme postati kakšen pobožnjak." Žena je pritrdila možu. Od tega dne sta si oče in mati prizadevala, da njihov sin ni postal pobožnjak. zadnji del dečku toliko časa, da se je učitelju utrudila roka. Sedaj šele je učitelj položil tulečega učenca na tla in zakričal nad njim: "Tako, sedaj pa pojdi, malomarnež ničvredni, k ucenca. Kaj naj rečem? Kaj !naj ukrenem?" poprašuje vznemirjeni šolski nadzornik. "Ka- Minulo je nekaj let. Mlad svoji materi in ji povej, da si jih mož, okoli 34 let star, sedi sam zopet pošteno dobil!" in je isto- v jetniški celici in je globoko! časno paglavcu pokazal vrata. zamišljen. Ta mladi jetnik je | šolski nadzornik se je zelo bil Erik L. Ko je pred leti za čudii nad takim drznim nasto- svojim očetom prevzel trgovino, pom učitelja, ki se je v nadzor- je bil zelo premožen in priljub- nikovi navzočnosti pregrešil zo- ljen. Bogastvo je mladega mo- per ostro postavo, ki ne dovo- ža zmešalo. Vrgel se je z vso ljuje v šoli rabiti palico. vnemo v vrtinec velikomestne- . . ,. x. . „ . • . . Kaj bo pa mati učenčeva ga življenja. S polno caso je pil . . . , , , . . , j u , . .j ,. T ;aejala, ko bo zvedela, kako hu- dobrote zemeljskega življenja. , , . .. . T_ , . ... - -i- . . do ste kaznovali njenega otro-Imel je veliko prijateljev in je . „ „ , .? ... ... . j * . . ika , vpraša nadzornik ucite- bil razsipen v družbi tovarišev. ' * . u -t XT , . v . X1 „ . , lja? Gotovo se bo mati pnsla Nekaj časa je šlo Eriku izbor- . , .. ... f , XT . , j-, i k nadzorniku pritožit, da ste no. Naenkrat pa se je zgodil1 , . . . . ,. . .f.. tf . i nepostavno tako zelo kaznovali polom v veseljaskem življenju » . „ nrPTif!) Kai nrt i tpcpiti t mladega Erika L. Oblast je Eri-1 k*a L. zaprla zaradi goljufije. Kaznjenec E. L. je bil izvr- , - . „„ . •o ■ ko naj vas branim? Gospod sten pevec. Po zatrdilu j etniske- , .. . , . , . t* T * 1*1 nadzornik, ako pride k vam u-ga kurata je E. L. redno obisko- , . ... . , . , . Tr , . cenceva mati, pokažite ji vra-val verski poduk. Večkrat je . „ . . . ..... . i , . - i ta, je lakonicno ali kratko od- kaznenec E. L. pripovedoval ... . ... .. , , . - j. . govoril jezni učitelj, duhovnemu kuratu, da ni mislil goljufati, da so ga prijatelji iz-' Nadzornik še dalje poprašuje koriščali in zapeljali, ter napo- učitelja, kaj naj stori, če pride sled spravili v tako nesrečo in|k nadzorniku tožit oče kazno-sramoto. "Veren nisem bil ni- vanega učenca? Učitelj odloč-nikoli," je priznal kaznenec E. no odgovori: "Gospod nadzorih Dejal je tudi, da verni po- nik, bodite brez skrbi, da oče-božnjaški ljudje imajo nežno,. ta kaznovanega poglavca ne bo čutečo vest. Na Erikovem domu je nad : pisalno mizo slonela' osivela žena, nekdaj bogata in čislana mati Erika. S tresočo roko piše duhovniku v ječo pismo, ki ga I moči s svojimi grenkimi, vročimi solzami. Vsebina pisma se glasi: Gospod jetniški kurat! Prosim Vas lepo, da se za- i vzamete za mojega sina Erika L. Verjemite mi, da moj ljubi Erik gotovo ni zločinec. On je bil le preveč zaupljiv in predober svojim tovarišem in obilnim prijateljem. Erik je postal žrtev lahkomišljene družbe. Prosim Vas, gospod, potolažite mojega potrfega sina in mu povejte, da ga mati prosi, naj bo srčen, naj bo junaški. Naj upa na boljše čase. Vse se prestane. Vse mine. Erik toži, kako strašna je samota v jetnišnici. Erik naj se spomni svoje nesrečne matere, ki strašno sameva doma. Gospod, izročite Eriku prisrčen pozdrav od njegove žalostne matere H. 5. Podeželski učitelj je bil ravno zaposlen s tem, da je z novo urezano brezovo šibo otepaval zadnji del hlač nekemu učencu. Nenadoma vstopi v šolsko sobo Trije Amcrikanci, ki so pomagali pri zavzetju Manile, stojijo spe šil ji vo ob spomeniku Smrtne boje iz Bataana do taborišča O'Bunnell, severno od mesta,pred tremi leti. Velik bel križ naznanja, kje je pokopališke. Japonci so mučili do smrti mnogo Amerikzncev in Filipincev. 1 k vam tožit." Nadzornik rezko nadaljuje: "Gospod učitelj, ka- ; ko morate s tako gotovostjo to trditi?" Učitelj se zravna pred nadzornikom in pravi: "Gospod i nadzornik, odkrito povem zakaj. Jaz se oče tega paglavca." i Učitelj kot oče se je natančno ravnal po sv. pismu. Tam berem: "Komur se šibe škoda 1 zdi, sovraži svojega sina; kdor ga pa ljubi, ga vedno kaznuje." (Pregov. 13. 24.) Starši, kako pa vi vzgajate svoje sinove in hčere? P. B. Winkler. --o- ŽENSKE NOGAVICE IZ JEKLA Nogavice iz nilona, ki bi jih [ vse ženske tako rade nosile, pa 1 jih ne morejo več dobiti, bodo ! po vojni tekmovale z nogavicami iz jekla, takega jekla, ki nikoli ne zarjavi (stainless steel). Tako naznanja Walter Tower, predsednik pri The American Iron and Steel Institute. Omenil je, da nekatere družbe že sedaj izdelujejo tako fino jekleno žico, da se da primerjati s svileno nitjo ali pa z nilonovo nitjo. "Slišali ste že o oblekah napravljenih iz mleka, o kravatah narejenih iz steklenih niti, zakaj ne bi torej mogli imeti nogavic narejenih iz jeklenih niti?" vprašuje Mr. Tower. ALKA-SElTfEi "Bogu v prijeten dar" (Efež. 5» 2). j Ni krščansko, ako kdo išče le [hvalo. Dobro krščansko pa je, če kdo išče podlago, razlog za hvalo, kar je krščanska čednost. Iskati je treba čednost, j hvala pride sama od sebe po čednosti. Kristus je pogostoma odkrito povedal, da mu ni za lastno hvalo, le za čast očetovo in nebeški oče ga je javno po-! častil. Slišali smo zadnjo nede-, Ijo: "In bil je pred njimi izpre-jmenjen ... in glej glas iz nebes: Ta je moj ljubljeni sin, nad katerim imam dopadenje, |njega poslušajte" (Mat. 17, 2-5). Iščemo hvalo, ne bo hvale, delamo dobra in čednostna dela in hvala sledi. Post obsega zdaj 40, prej je obsegal 70 dni. Post nikakor ni vse, kar cerkev namerava. Post (pomeni pokoro. Še bolj potreb-|na so pa dobra dela. Pokora bo ;potrebna, ako smo zašli na stranpota, in porabiti moramo čas posta, saj poravnati mora- ako smo služili Bogu brez hib, brez greha. V tem slučaju nam ni treba vrnitve, ker hiše očetove nismo zapustili, ampak tudi tako moramo porabiti post, da se utrdimo tem bolj v službi in si pridobimo čim več dobrih del, ker za taka dela ni mere. "Bodite popolni, kakor je vaš oče nebeški popolen." Cednostno J življenje je po besedah Sv. Pavla neprestano darovanje, žrtev, ki je Bogu kakor prijeten dar. Kristusovo življenje je bilo tak Bogu prijeten dar, in čed-r.ostno življenje mož, žen in otrok je kakor vonj rože, lilije, ki vsakemu ugaja. Pogostoma slišimo, ako kdo opomni na postni čas: ničesar nimam! Podvomim, pa ti pritrdim, da ti ni treba pokore, ako res tako pošteno živiš. Kako pa glede dobrih in čednostnih del? Kaj, ko bi obveljala prav tvoja: ničesar nimam? In če imaš vsaj nekaj, kje je mera, ko je mera popolnost očeta nebeškega. Niti pri dolgem in čednostnem nio na vsak način, zdaj lažje,! življenju te mere ne dosežeš ni-pozneje težje. Vrniti se mora- koli. i)elaj, dokler ne. ugasne mo, priti nazaj. Blagor nam pa,, oko. middle of the forenoon, but I den't want to wait that leng, so I drink a glass of sparkling ALKA-SELTZER. In just a Httle while I am feeling a lot better. Sometimes the week's ironing tires me and makes me fere n^i. stUf Then it's ALKA - SZUXZLR to tho rescue — a tablet or two and a little rest makes me feci more like finishing the job. And when I eat ''not wisely but too well" ALKA-SELTZTR relieves the Acid Indigestion that ct> often follows. Yes, Alkc. - Seltzer brightens my day. It brings relief from so manv of my disco.nfcrts, that I always keep it handy. Why don't you get a pneka're of ALKA-SELTZEP. at voCT today? iLargc F:ickascr Gj?, Email ££,. BUY U. S. DEFENSE BONDS! Obenem sie vabljeni, da vpišete sebe in svoje družine k prvemu in najstarejšemu slovenskemu ped- 205 O.W.I* Naznanilo in priporočilo Vsem našim dragim naročni- i Na j^že dela jo nogavice iz je- k.om in Prijateljem v San Fran- kla ali pa iz pajčevine, samo da cuco' California, naznanjamo, j -_ da je sprejel zastopništvo za list "Amerikanski Slovenec" in i "Novi Svet" Mr. John Bartcl, ki j je s tem pooblaščen polnomočni, zastopnik imenovanih dveh li- i sto v in za vse druge zadeve v j zvezi z našim podjetjem. Vsem rojakom ga prav toplo priporo- j čamo, da mu gredo na roko in mu pomagajo v svoji naselbini in okolici širiti naše liste. . I Uprava "Am. Slov." in "Novega Sveta". p ornemu društvu v Chicagi DEOŠTfO SV. ŠTEFANA. štev. 1, K. S. K. J. Chicago, Illinois Zbcruje vsako prvo soboto v meseca ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani sv. Šleiana. Nase društvo vam nudi vse različne moderne zavarovalnine — podporo v bolezni, preskrbo dostojnega pegreba, in goji idrav koristen šport za mladino. Glede pristopa v društvo se obrnite na odbor: FRANK BANICH, predsednik JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd Street ANTON KREME3EC, blagajnik DR. H, M- LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Road Telefon Canal 3817 (ogel Loavitt St.) CHICAGO, ILL. 'THEY SAY THINGS^ARE GETTING REAUY TOUGH BACK HOME. A GUY HAS TO SHARE HIS CAR IN ORDER 70 GET GASOLINE FOR DRIVING TO WORK.* .. POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES \ ChicagrL — PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI 1941 W. Najboljši avtomobili kapela na VELIKA HA NOGE VSI, NA DELO ZA NOVIMI NAROČNIKI! Petek, 2. marca 1945. AMERlKANSKl SLOVENEC INFORMACIJE O DOHODNINSKEM DAVKU Stran & Washington. — Joseph D. Nunan Jr., Commissioner of Internal Revenue, je podal naslednjo izjavo v odgovor na številna vprašanja glede novih določb zakona o dohodninskem davku posameznikov, tičočih se odbitkov za poročene moške in žene, ter dohodninski davek nedoraslih : Odbitki za poročene moške in žene Novi zakon določa, da morala mož in žena, ki vposljeta svoje 'returns' separatno, vzeti vsak svoje lastne odbitke na svojih tiskovinah. Oba odbitka je mogoče zahtevati na eni sami poli te takrat, če a) oddasta svoj return skupaj, na eni sami tiskovini, in b), ako eden od njih nima takih dohodkov, da bi bili davkom podvrženi in je kljub temu neodvisen od kateregakoli drugega davkoplačevalca. Ako gre za člane naših oboroženih sil, je treba pomisliti na to, da davčni zakoni pri lačah za aktivno vojaško služ-o ne vpoštevajo prvih $1,500, izplačanih v enem letu vojakom v službi. Posledica tega je, da večina naših vojakov nima dohodkov, ki bi spadali pod davčno obvezo, tako da torej morejo njih žene zahtevati zase njih odbitke. Dohodki nedoraslih za drugim odšli. Mrs. Ehrmen-traut pa je vzdihnila: "Kaj se človeku ne pripeti! Ne bi pa hotela imeti vsega tega vsako noč!" ——o- xr • i u , . NENAVADNA DEJSTVA Novi zakon zahteva, da je treba smatrati zaslužek otrok! Kitajci so izumili ali iznašli kot njihovo lastnino, ne pa kotjsviI°' P°rcelan, čaj, tisk lastnino njihovih staršev, v ko- sm°dnik. likoi gre za dohodninski davek. Posledcia tega je, da mo- j rajo nedorasli, ki so zaslužili. Francisco je naučila svojo pa-lani $500 ali več, izpolniti injP^0 Jesti sladoled z žlico, odposlati svoje 'Income Tax Re- * turns' ravno tako kot vsi odra- Ko je začel bruhati ognjenik sli. Seveda, staršem radi tega j Krakatua leta 1883, je prah iz ni treba več prijaviti v svojih njega po celem svetu cela tri lastnih dohodkih zaslužka svojih otrok. Dohodki izpod $500 Osebe, ki lani niso dosegle zaslužka $500, niso dolžne poslati svoj 'Iricome Tax Return', toda v mnogih slučajih bo dobro zanje, ak'o jih bodo vseeno leta po bruhanju dajal posebno barvo sončnemu zahodu. Škotski fizik James Maxwell je posnel prvo fotografsko sliko v barvah že leta 1861. ! * , ' > .■■ • ■ • j , ; j . . > i V kolonijskih časih so v Ameriki pri pogrebih razdeljevali l vp osla le. V slučaju samca, ki je 'med Ijudi črne rokavice v znak zaslužil manj kot $500, od ka J žalovanja. Pri pogrebih poseb-terih pa mu je bilo odtrgano ne-lno imenitnih ljudi so razdelili kaj za davek, bo prinesel 'Income Tax Return' povratek vsega odtrganega zneska. V slučaju poročenca, ki je 'zaslužil manj kot $500, in ne glede na to, ali je bilo nekaj odtrgano za pred letom dni. Katoliških Indijancev je blizu 100,000, to je kakih 6,000 več kakor prejšnje leto. V 261 katoliških šol hodi 56,185 črnskih otrok, odraslih Črncev pa je bilo v teku leta spreobrnjenih h katoliški veri 5,249. V dvajsetih letih je misijonsko delo med Črnimi tako napredovalo, da med tem ko je bil prej med vsakimi 60 osebami en katoličan, pride zdaj eden na vsakih 40, To je lep napredek, pa je tudi ogromno polje tukaj, ki še č&ka dela. Je se vedno kakih 12,500,000 Črnih v Zed. državah, ki še niso katoličani. Vojne razmere zelo ovirajo misijone, ker ni mogoče graditi zdaj ne novih šol ne novih cerkva. Tudi se Črni zelo selijo iz juga na sever in zapad. V njihovem prvotnem kraju jih je bilo veliko ravno pripravljenih za sprejem katoličanstva, pa odidejo kdo ve kam. Kljub vsem tem in podobnim oviralnim o-kolnostim pa misijoni med njimi prav zadovoljivo napredujejo. talci svoja pota glede pranja ;svojega perila; tako jih pranje stane veliko manj kakor druge ljudi. Čez noč dobijo namreč pralsko postrežbo v Nataliji v Južni Afriki, v Braziliji, ali pa v Georgetown, British Guiana. Pa jim tudi ni treba čakati do ponedeljka zjutraj, ker letala vsak dan prenašajo med drugim tudi žaklje s perilom. Accra na Zlati obali obali v Afriki je najidealnejši kraj za pošiljanje perila, tako z ozirom [na letalce kakor z ozirom na 'domačine. Domačini imajo po toliko žen, kolikor jih vsak lahko vzdržuje. In več žen ko imajo, da perejo za ameriške letalce, toliko več novih lahko vzdržujejo. Čisto enostavno, ali ne? no lmemrnin ljudi so med ljudi celo do 1,000 parov črnih rokavic. -o- KATOLIŠKI MISIJONI V AMERIKI Misijonsko delo med ameri-davke ali ne, pa je nasvetovati, |škimi Indijanci, v katerem se je da vpošljeta oba skupen ali,posebno odlikoval naš rojak in kombiniran return (s soprogom [svetniški škof Friderik Baraga, ali soprogo^, tako da bosta mo- j se nadaljuje tudi v sedanjem gla biti deležna vseh ugodnosti; času in kljub raznim neugodno-svojih odniticov." RAZNOTEROSTI UJETNIKI SO JEDLI KAČE Neka japonska ladja, ki je peljala 750 Amerikancev v Azijo, je bila zadeta od torpede blizu Mindanao 7. sept. 1944. Med tistimi, ki so se rešili in ušli je bil T/3 Donald I. Mc-Pherson iz Lincoln, Neb. Zdaj potuje po Ameriki z nekaterimi drugimi bivšimi ujetniki v japonskih in nemških taboriščih, nastopa pri raznih zborovanjih, obiskuje svojce drugih ujetnikov in podobno. "Kljub Vsemu," pravi Mc-Pherson," je ujetništvo zanimiva izkušnja. Naučili smo"se, da so stvari, ki smo jih imeli prej za potrebne, v resnici le razkošje. Nikoli nam ni življenje presedalo, ker smo živeli največ v domišljiji. Delali smo načrte za svojo kasnejšo bodbčnost, kam bomo šli, kake veselige in bankete bomo priredili, kakšno stim zaradi vojnih razmer kaže prav lepe uspehe. Prav tako lepo pa napreduje katoliško misijonsko delo tudi med ameriškimi Črnci. Komisija za katoli---?ke misijone med Črnci in Indigo jim dajali po 15 unč riža na M*®cj pravkar izdala zelo dan, kar našim drugače ne bi razveseljivo poročilo za leto zadostovalo. Tudi so Japonci 1944. V tej komisiji so kardi-skušali streti njihovo moralo in lnal Dougherty, nadškof v Phila-zaupanje v njihovo deželo ter | clelphlji, potem nadškof Mi-so jim prip&vedovali o splošnih c^ael J. Curley za Baltimore in štrajkih v Ameriki in podobno, 'w""1 pa fantje jim niso verjeli. POLNA HIŠA LJUDI Kaj bi rekli, ko bi imeli hišo s 14 sobami, pa bi na viharno zimsko noč prišlo k vam nepričakovano in ostalo pri vas čez noč 140 ljudi? Prav to se je pripetilo farmarski družini James W. Ehrmentraut v Churchville, K. Y. Na^bližnji zledeneli cesti je snežni vihar nanosil snega i2 čevljev visoko. Mororist za motoristom ni mogel nikamor naprej in je moral iskati pomoči v omenjeni farmarski hiši. Nič manj kot 140 jih je prišlo tisto noč, vse od 17. do 75. leta, in obleko si bomo omislili. Neka-j nekateri iz drugih držav, kakor teri fantje so si celo izrisali na- Ohio, Georgia, Washington, črte za svoje bodoče domove: D. C. preproste hiše, nič domišljave-j Šestindvajset letna farmarje-ga; tudi so vse zaznamovali, va žena je zahvalila Boga, da kako si bodo uredili dvorišča in je bil med tistimi avtomobili tu-vrtove pred hišo in za hišo, kjejdi neki grocerijski truk. Gostje zasadili drevesa in grmičevje; j so pospravili tisto noč 400 kon-še. na pohištvo so mislili,, ravno j serv juhe, zaboj'kave in deset kaj si bodo preskrbeli in v ka-! funtov slanine, za zajtrk pa je teri kot bodo kaj postavili." izginil zaboj "cornflakes". Zju-Ameriški ujetniki so se tudi j traj je šel farmar po svoj trak-navadili jesti meso velikanskih tor in je pomagal potegniti iz kač pitonov, }ci imajo podoben sneženega zameta avtomobil okus kakor^perutnina. Japonci j za avtomobilom. Gostje so drug Washington, nadalje nadškof Francis J. Spellman iz- New Yorka, itd. Cenijo, da jfe zdaj 330,000 katoliških Črncev v tej deželi, to je 17,000 več kakor JCAM POŠILJAJO PERILO Pri zračnem prevoznem poveljstvu v Miami, Fla., imajo le- Novi! Bliščeci UMETNI * ZOBJE Največji svetovni izdelovalci umetnih čeljusti Z ADO VOLJN OST ali denar nazaj! Izdelujemo, čeljusti po prejemu čeljustnih odtisov in naro- ______ iMii čila le od ILL licen- KREDITIRAMO Pridite k nam najprvo! liranih Dentisiov. če potrebno. Zglasiie se OPOZORILO: Zahtevajte pristen "Fii-Riie" izdelek, ki se izdeluje *amo nri nns. Convenient Locations JgjHZttg -v: m- BMlil-" -••.©S^ij V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI našega ljubega soprcga in dragega očeta MICHAEL DERMES ki je preminul dne 28. februarja 1944. Dragi in neporabljeni nam blagi pokojnik: Eno dolgo leto je že minulo, cdkar si nas za vedno zapustil, icda ljubezen in spomin na Tebe ne bosta prej prenehala, dokler se na združimo tam, kjer ni več ločitve. V grobu hladnem mirno spavaj, reš:n truda in skrbi, ljubi mož in dragi oče, večna luč naj sveti TL Žalujoči ostali: DOROTHY DERMES, soproga: MARY DERMES. mali; ANTON, NICHOLAS, LOUIS, sinovi; MARY. ANNA, hčeri, in njih družine. Steelton. Fa„ dne 2. marca 1945. Tudi lepa zahvala vsem, kateri ste na m, bili v pomoč v tem žalosinsm času. Eno leto je minulo, ali niste še pozabljeni in tudi ne boste., dokler bomo jaz in moji otroci živi. Še ena lepa hvala vsem skupaj! Hvala našemu Taihru M. Menko, ter Fa-thru Sirce!, ki so molili pri umirajočem. Hvala tudi vsem, ki ste darovali za sv. maže, katerih je bilo 130, nadalje vsem, kateri ste darovali cvetlice, in vsem, ki ste prišli pokropit in molit za njegovo dušo. Hvala Slovenski Ženski Zvezi, ki je poslala lepe cvetlice ter za sv. mašo. Hvala društvu Sv. Alojzija, ki je pripravilo tako lep pogreb, ter se udeležilo v velikem številu. Nadalje vsem. kateri ste poslali iz drugih naselbin za sv. meša in cveilice ter Sympathy Cards". Lepa hvala vsem skupaj, ker ste nam bili v pomoč in tolažbo. Spominjamo se Vas z molitvijo. DF.UŽINA DERMES. "Amerikanskega Slovenca" traja od 1. februarja do 15. aprila 1945 POSEBNA NAGRADA ZA VSE STARE IN NOVE NAROČNIKE JE VELIKI PRAKTIČNI GLOMLM ZEMLJEVID dobi ga vsakdo, ki bo tekom te kampanje plačal celoletno naročnino. Pol-letne naročnine ne pridejo v upoštev. POSEBNE NAGRADE ZA NOVE NAROČNIKE Za one, ki bodo listu "Amer. Slovenec" pridobili tekom te kampanje nove naročnike, pa so razpisane posebne nagrade. NAGRADE SO SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOŠČE: ZA ENO CELOLETNO ALI DVE POLLETNI NOVI NAROČNINI DOBI VSAKDO, ki jih pridobi sledeče tri slovenske 10 palčne gramofonske plošče: Stev. 23025 "PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA" "OH, OH URA ŽE BIJE" Stev. 23028 "VSI SO PRIHAJALI" "MLINAR" Stev. 23027 "MENE PA GLAVA BOLI" "PA KAJ TO MORA BITI" ZA DVE NOVI CELOLETNI ALI PA ŠTIRI POLLETNE NOVE NAROČNINE, pa dobi vsakdo ki jih dobi, DVE dvanajst palčni plošči in ENO deset palčno ploščo, kakor spodaj navedeno: Stev. 73001 "ZLATA POROKA", 1. in 2. del. (12 palcev) Stev. 73002 "KADAR IMAJO VSI JOŽETI GOD" (12 palcev) "BOTRINJA" Stev. 23026 "POBIČ SEM STAR ŠE LE 18 LET" (10 palcTv) "JURIJ BENKO, VZEMI LENKO" Poleg teh treh plošč za dve novi celoletni naročnini ali štiri nove polletne, dobi vsakdo še lepo povestno knjigo "ENA BOŽJIH CVETK". Vse te tu določene nagrade pa veljajo samo dokler zaloga traja teh določenih predmetov. V slučaju, da med kampahjo en ali drugi teh določenih predmetov poide, si Uprava pridržuje pravico ukiniti te nagrade, ali pa jih nadomestiti s kakim drugim predmetom iste vrednosti, ki bo na razpolago. Zato kdor želi te nagrade naj pohiti z agitacijo, dokler so predmeti na roki. GENERALNE VOLITVE MARŠALA ALI KRALJICE Da bo pa ta velika "VICTORY" KAMPANJA imela tudi kaj življenja v sebi, komo v tem času izvolili tudi novega MARŠALA ali KRALJICO vseh naročnikov "AM. SLOVENCA". Tekom teh volitev bo imel vsak naročnik "Am. Slovenca" star ali nov pravico voliti. Glasove bo štelo po sledečem določilu: VSAK DOLAR, ki bo v tem času plačan za stare obnovitvene naročnine, bo štel 100 glasov. VSAK DOLAR, ki bo v tem času plačan za nove naročnine, pa bo štel 5.000 glasov. Kandidata more prijaviti vsak. Tudi lahko se vsak sam-prijavi. Pogoj je, da s prijavo mora poslati eno novo naročnino, zase, ali za drugega in z naročnino tudi seveda plačilo za naročnino. Brez nove naročnine ne more nihče prijaviti, ne postati kandidat. Po prejemu prijave in z isto vsaj ene nove naročnine, ki mora biti plačana, Uprava lista objavi ime kandidata in število glasov, ki jih s tem dobi, po zgoraj določenem redu. Novim naročnikom se smatra vsakdo, ki ni bil naročen na "Am. Slovenec" vsaj šest mesecev pred prejemom njegove naročnine. Tisti KANDIDAT (TINJA), ki bo dobil(a) tekom te kampanje od 1. februarja pa do 15. aprila 19*5 najvišje število glasov, bo izvoljen če moški za častnega MARŠALA, če pa ženska pa za častno KRALJICO vseh naročnikov "Am. Slovenca". Zraven tega bo dobil(a) častno diplomo v pozlačenem okvirju, kot glavno nagrado te kampanje. Tisti, ki bo dobil drugo najvišje število glasov tekom te kampanje, bo izvoljen za častnega PODMARŠALA, če ženska pa za častno POD-KRALJICO vseh naročnikov "Am. Slovenca". Tisti, ki bo dobil tretje najvišje število glasov tekom te kampanje, bo pa izvoljen za drugega častnega PODMARŠALA, če ženska, pa za drugo častno PODKRALJICO vseh naročnikov "Am. Slovenca". Zraven dobita drugi in tretji glavni zmagovalci lepo častno spominsko diplomo kot kampanjsko nagrado. Za slučaj, da v tej tekmi dobita dva enako število glasov, sta oba upravičena do častnega določenega titelna in enake nagrade. V kakem morebitnem sporu ali pomoti si Uprava pridržuje pravico razsodbe. Z vsako naročnino, predno je mogoče isto upoštevati, mora Uprava sprejeti plačilo za isto, drugače ne pride v upoštev. Imena kandidatov bodo objavljena v "Am. Slovencu". Vse pošiljatve in naročnine naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road, Chicago S, Illinois -r'mm _ AMERIKANSKI SLOVENEC Hotpoint? g — Agnes Gunther — J. M. Tmnk ELECTRICAL APPLIANCES MADE FOR 40 YEARS NOT WAR BORN BABIES Ali je Sans edini faktor pri dirigiranju amerikanske politike za dosego slovenskih narod-jnih pravic tam? Izgleda tako in #trdijo tako, kadar se prikažejo napake, kakršnim se je težko izogniti. Trdijo, da je vse za-ftfčkal, ker je začel gledati na I Moskvo, in ne zamerim Wash-ingtonu, če mu tako mižurka-nje ni po volji. "Amor incipit ab ego", je pravilno. Mora biti j vsakemu žal, ako bi bilo zafuč-kano na Primorskem, Koroškem j in bi prišlo še do več zafučkane i robe v prid nove Avstrije, kjer i so goreči za Washington in ta ;za nje. "Pa smo upali, da bo Ivpostavil izraelsko kraljestvo!" I Danes še ni na nobeno stran. Kako bo jutri? Kdo more kaj j gotovega trditi? Ak