V Ljubljani, torek 5. novembra 1940 V p* Deveti dan vojne med Italijo in Grčijo Angleži SO zasedli otok KfCtO - Italijanska poročila o napredovanju in letalskih napadih - Grški vdor na albansko ozemlje in obkoljevalni poskusi pri Florini - Angleške vojne ladje v Atenah N ek je v Italiji, 4. nov. Stefani: Uradno vojno poročilo št. 150 pravi: Naše enote nadaljujejo akcijo v Epiru na drugi strani postojank v Kalibakiju. Naša letala sodelujejo pri kopenskih operacijah z intenzivnim bombardiranjem sovražnikovih postojank vzhodno od Korce. Naša letala so bombardirala Solun, Krf, pomorsko utrdbo Prno in gorsko pokrajino severovzhodno od Janine vzdolž železniške proge Janina—Kalibak. Eno izmed našiiih letal se ni vrnilo. V letalskem boju nad Solunom smo sestrelili vsega skupaj pet sovražnih letal. London, 5. nov. o. Reuter. Uradno poročajo, •k se je angleška vojska pod zaščito sredozemske vojne mornarice izkrcala na otoku Kreti. Uradno poročajo tudi, da je prispelo v Grčijo več angleških letal in večje število letalskih častnikov. Angleži smatrajo otok Kreto za eno najvaž-neJsih postojank v Sredozemlju. S to zasedbo. Plavijo angleška poročila, so dodekaneški otoki neposredno izpostavljeni angleškim letalskim napadom. Angleži lahko preprečujejo vsak dovoz v Dodekanez- Ni pa samo ta del ogrožen od angleške vojne mornarice, temveč tudi dovoz iz Italije v Libijo, kjer je Grazianijeva armada. Zaradi zasedbe otoka Krete Angleži upajo, da se jim bo sedaj izpolnila njihova navečja želja, to je, da pridejo v spopad z italijansko vojno mornarico. Atene, 4. novembra. Atenska agencija: Po poročilu grškega vrhovnega poveljstva št. 8 se je oboroženim grškim oddelkom posrečilo na makedonski fronti 2. novembra prodirati čez albansko mejo. Na epirski fronti je topniški ogenj na obeh straneh. Na tej fronti so Grki odbili sovražnikov tankovski napad. Izjalovili so se tudi vsi sovražnikovi napadi proti Florini. Sovražnikova letala so izvedla celo vrsto napadov na vsej fronti. Bombardirala so mnogo mest, posebno Solun, kjer je med civilnim prebivalstvom nekaj ljudi mrtvih in ranjenih. Pri napadu na Solun so bila zbita tri sovražnikova letala. Rim, 5. novembra. DNB: Agencija Stefani poroča z albansko-grškega bojišča: V vseh odsekih italijanske čete dalje prodirajo. Fašistično letalstvo je nadaljevalo s svojim delovanjem nad sovražnimi črtami in je razdejalo sovražne postojanke. Sovražne baterije, jarki, zbiranje čet in vozila so bila zadeta od bomb raznih kalibrov. Številna letala so s strmoglav-skimi poleti in s strojniškim ognjem ter z bombami obsipala čete in vozila v bližini raznih sovražnih bivališč. Atene, 5. novembra. Reuter: Po poročilih, ki so včeraj dopoldne prišla z bojišča, se vidi, da grške čete nikjer niso zapustile nobene svoje postojanke in da je včeraj prišlo do letalskih bitk. Uspehi pa še niso znani. V severnih krajih, zlasti pa na planinah, sneži in bo zato napadalno premikanje zelo otežkočeno. London, 5. nov. o. Reuter poroča iz Aten, da so včeraj grške čete vzdolž vse vojne črte z uspehom odbile vse italijanske napade. Kakor pravi grško uradno poročilo, eo na nekaterih krajih celo prodrle italijanske bojne črte in vkorakale v Albanijo tudi iz Epira. Grki so zavzeli že drugo gorsko postojanko v bližini Korče, od koder bombardirajo italijanske postojanke v Kor-či. Zajetih je bilo dozdaj 1200 italijanskih vojakov. Tudi včeraj 90 bili italijanski letalski napadi na Solun in druga mesta v Grčiji. Grška mobilizacija in dovažanje čet na bojišče poteka v popolnem redu, čeprav italijanska letala bombardirajo prevoze na bojišče. Grki so sestrelili tri italijanska letala, eno pa hudo poškodovali. Zdi se, da hočejo Grki z vdori v Albanijo obkoliti Korčo, ki je izhodišče italijanskih akcij in ji onemogočiti dovoz ojačenj. Berlin, 5. nov. m. Diplomatski lov v češki Šumavi, katerega se udeležuje poleg nemškega zun. ministra tudi grof Ciano, je še vedno predmet splošne pozornosti vseh berlinskih krogov. Molčečnost uradnih nemških krogov o tem dogodku je še vedno tudi izredno velika. Nekateri skušajo temu lovu dati zasebni značaj. Včeraj so zatrjevali, da vse dotlej, dokler je ta dogodek v okviru zasebne odsotnosti zun. ministra von Ribbentropa iz Berlina, ni treba pričakovati nobenih podrobnejših pojasnil. Pojasnila bodo dana šele tedaj, ko se bo končno pokazalo, da je dogodek tudi političnega značaja. V zvezi z razgovori na lovu v Sumavi poučeni krogi mislijo, da se bo teh arzgovorov udeležil tudi podpredsednik francoske vlade Pierre Laval. Toda to ni zelo verjetno, ker še ni dosežen sporazum med Francijo in Italijo za dolo- voljen Roosevelt ali Wilkie, oba bosta imela isto nalogo: z vsemi silami in sredstvi pospešiti obrambo USA zaradi varnosti vse ameriške celine. Ker ta obramba zahteva časa, bo vsak predsednik moral pošiljati Angliji vso možno pomoč, da se Združene države med tein lahko pripravijo. Snoči sta oba kandidata imela svoj zacJnji volilni govor. Roosevelt je ponovil glavne točke svojega programa in izrazil upanje, da bo ideja o demokratični svobodi zmagala tudi v Nemčiji in Italiji. Glavni smisel Wilkievega govora pa je bil: ohraniti Ameriki mir s čim večjimi obrambnimi pripravami. Domnevajo, da bo Roosevelt izvoljen s precejšnjo večino. vzela svoje mesto, odnošaji Jugoslavije do držav osi pa prav tako niso bili nikdar nejasni. Jugoslovanska vlada je ves čas, od kar traja vojna, izvajala politiko, ki je najbolje odgovarjala varnosti in blagostanju jugoslovanskega ljudstva. Vreme je zavrlo med Nemčijo in Obojna poročila govore le In nočnih napadih Berlin, 4. nov. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: Podmornica, ki ji poveljuje kapitan Kretschmer je potopila angleški podmornici »Lavrentic« (1872 ton) in »Patroclusic (1314 ton). Potopila je tudi oboroženo trgovinsko ladjo Casandro (5376 ton). Kapitan Kretschmer je potopil doslej 217.918 ton sovražnikovega brodovja in je drugi podmorniški poveljnik,' ki je doslej potopil več kakor 200.000 ton. Neugodno vreme ni branilo nemškim letalom, da ne bi nadaljevala svojih napadov na London in druge vojaške cilje na Angleškem in Škotskem. Napadi so se nadaljevali, čeprav v manjšem ob9egu. Napadli smo neko tovorno postajo v severnem delu Londona in razdejali poslopja in skladišča. Nemška letala so pri tej priložnosti prisilila s svojimi strojnicami več sovražnikovih protiletalskih baterij, da so umolknile. Uspešno smo napadli tudi več letališč. Tako je letališče v Stratishallu v plamenih, na letališču v Wa-tishamu so pa porušeni hanoarii in uničena le- Grška in angleška letala so z uspehom bombardirala italijanske prevozne ladje. Italijanska kolona 30.000 mož, ki skuša prodirati proti Florini, je zaradi grškega vdora v nevarnosti, da bo obkoljena. Hrano ji skušajo dovažati z letali. Neko italijansko letalo je pri takem poskusu vrglo 40 vreč živeža na grško ozemlje. Atene, 5. nov. Reuter: v bližini Florine je prišlo do velikega boja med italijanskimi in grškimi četami. V uradnih krogih pravijo, da je prišlo do borbe na nož in z ročnimi granatami. Grki zatrjujejo, da so v tej borbi ujeli več sto Italijanov in da so prizadejali italijanskim četam hude izgube. Atene, 5. nov. o. Včeraj je prispel v Atene en avstralski rušilec in en minonosec. Poročajo pa, da v Solunu do sedaj ni nobene angleške vojne ladje, niti angleških letal. London, 5. nov. o. Iz Aten poročajo, da je blizu Krfa bila huda bitka med zavezniškimi in italijanskimi vojnimi ladjami. Poročajo, da je bila ena italijanska vozna ladja hudo poškodovana. Podrobnosti o tej bilki do sedaj še ni. čitev skupne podlage, s katero bi lahko oba tabora prešla k reševanju vseh spornih vprašanj. V koliko je pri grško-italijanslcem sporu treba pričakovati nemškega posredovanja, je težko reči. Nemški uradni krogi so včeraj znova poudarjali, da v nemško-grških odnošajih niso nastopile nobene spremembe. Že takšno stanje t nemško-grških odnošajih eamo dovoljuje misliti, da bi Nemčija prevzela posredovanje za poravnavo spora s sporazumom samo, če bi ta pobuda prišla od katere koli neposredno prizadete strani. Nadaljnje vzdrževanje rednih odhošajev z Grčijo tukajšnji krogi tolmačijo kot očividno željo Nemčije, da si pusti odprta vrata za trenutek, ko se bodo pokazali pogoji za uspešno posredovanje, kakor je to bilo na Finskem. Berlin, 5. nov. m. United Press poroča: Propagandno ministrstvo in ministrstvo za zunanje zadeve sporočata, da jima ni ničesar znanega o bivanju italijanskega zunanjega ministva grofa Ciana v Nemčiji Napotf drugič bombardiran Nekje v Italiji, 5. nov. o. Uradno poročilo italijanskega vrhovnega vojnega poveljstva pravi: V noči od nedelje na ponedeljek so sovražnikova letala skušala približati se Napoliju, toda naše protiletalsko topništvo jih je prisililo k umiku. Sovražnikova letala so vrgla nekaj bomb, a so vse priletele v morje. Tri osebe so ranjene, ena pa je mrtva. London, 5. nov. o. Predsnočnjim so angleška letala izvedla drugi napad na Napoli. Najprej so letala mesto osvetlila z raketami, nato pa so zmetala bombe na glavno železn. postajo in križišča. Povzročila so več požarov. Bombardirali pa so tudi petrolejska .skladišča v Poggio Reale. Ves italijanski tisk je včeraj slavil 22 letnico italijanske zmage v svetovni vojni. Kakor poroča agencija Stefani, poudarjajo vsi listi, da je italijanska politika ostala ista, kakor je bila v svetovni vojni in je vedno dosledna, čeprav je v sedanji vojni temeljito menjala zaveznike. V zadnji svetovni vojni je Italija s svojimi uspehi rešila Anglijo in Francijo poraza, a je bila za zmago osleparjena. Svetovna vojna, vojna v Abesiniji, vojna v Španiji in sedanja vojna so samo dogodki v eni revoluciji, ki gre za istim ciljem: za zmago Italije in Nemčije, to je za zmago evropskega sodelovanja proti neevropski državi Angliji. letalsko vojno Anglijo o posamičnih dnevnih tala. Bombardirali smo vojaške objekte na Škotskem in letališča. Nedaleč od irske obale in ob vzhodni irski obali so letala napadla konvoje in posamezne ladje ter nevarno zadela neko trgovinsko ladjo za 19.000 ton. Pri Kinersdu smo zadeli neki rušilec, neki motorni obrežni čoln, neko trgovinsko ladjo in neko tovorno ladjo. Angleška letala so izvedla posamične polete nad Nizozemsko in severno Nemčijo. Na Holandskem so porušila dve poslopji; dve oeebi sta mrtvi, dve pa ranjeni. V Nemčiji so bombe priletele samo na tri kraje, niso pa napravile škode. Zbili smo tri angleška letala, dve nemški 'etali se pa nista vrnili. London, 5. novembra, o. Reuter. Angleška letala so bombardirala v Kielu ladjedelnice in pa luko. Zmetala so večje število bomb večjega težine in povzročila dva velika požara, kljub temu, da so naletela na močen protiletalski ogenj. Druga letala so bombardirala letališča v zasedenem ozemlju. Včeraj podnevi je bilo zelo malo letal nad Anglijo. Vesti 5. novembra Italijanski poslanik v Grčiji je s posebnim vlakom odpotoval čez Jugoslavijo v Rim. Ker italijanska vlada ni dva dni dobila o poslaniku nobenih poročil, je angleški radio razglasil, da se poslanik noče vrniti v Rim, ker bi bil klican na odgovor, da je napačno poročal svoji vladi, da bo Grčija italijanski ultimat sprejela. Bolgarski tisk obračunava s pisanjem turških listov, ki Bolgariji resno svetujejo, naj se nikar ne vmeša v vojno med Grčijo in Italijo. Listi pravijo, da je sam bolgarski kralj odločno potrdil bolgarsko nevtralnost. Bivši francoski zunanji minister Bonnet je dal na predvečer ameriških predsedniških volitev izjavo, v kateri pravi, da so Francijo pognali v vojno Angleži in pa nekateri ameriški diplomati, ki so obljubljali dejansko sodelovanje, čeprav so vedeli, da je ameriško ljudstvo proti vojni. Poljski poslanik v Romuniji Raczynski je včeraj moral zapustiti Romunijo in je odpotoval v Turčijo. Za varstvo poljskih koristi v Romuniji bo odslej skrbelo chilsko poslaništvo, ne angleško, iz česar sklepajo, da bo tudi Anglija v kratkem pretrgala diplomatske stike z Romunijo. Sovjetski vojni minister maršal Timošenko je te dni izdal prvi službeni pravilnik za rdečo armado in uvedel tudi podčastniške čine. Rdeča vojska podčastnikov, ki so za izobrazbo vojakov bistvenega pomena, sploh ni imela. Vojni minister utemeljuje svoje ukrepe s tem, da je treba okrepiti disciplino in ugled višjih in nižjih poveljnikov... Spet en odgovor na vprašanje prijateljev Sovjetske Rusije, kaj bo ta storila v sedanji vojni z armado, ki ni doslej poznala niti pravilnika za vojaško službo in podčastnikov. Kako se znajo vojskovati komunistični politični komisarji, pa se je pokazalo pri slavnem pohodu na Finsko. Pogajanja med Sovjeti in Japonsko zadovoljivo napredujejo in je treba skoraj pričakovati podpisa prijateljske in nenapadalne pogodbe, poroča italijanska agencija Stefani. Nov odgovor na vprašanje, kaj bo v sedanji imperialistični vojni, kakor pravi sedanjemu spopadu levičarska propaganda, storila Sovjetska Rusija. Sovjetska vlada je uradno odbila angleški protest zaradi sodelovanja Sovjetske Rusije v novi donavski komisiji. Anglija pravi, da ne bo priznavala sklepov te komisije, katero je sestavljala Nemčija. Sovjeti pa odgovarjajo, da je angleški protest neutemeljen in da je Nemčija s sestavo nove donavske komisije samo popravila krivico, ki jo je boljševikom storila versajska mirovna pogodba, ki je Rusijo odrinila z Donave... Nov sovjetski odgovor na vprašanje, kaj bo v sedanji vojni storila Rusija (o kateri je na primer rdeče vneti »Slovenska narodi včeraj poročal, da je ugodila angleškemu protestu in se iz donavske komisije umaknila). Angleško pomorsko poveljstvo je izdalo uradno poročilo o potopitvi dveh italijanskih podmornic na Sredozemskem morju. Poročilo pravi, da je bilo do zdaj potopljenih 25 italijanskih podmornic, to je četrtina vseh podmornic, ki jih je Italija imela ob začetku vojne. Nemški propagandni minister dr. Goebbels je izjavil švedskim časnikarjem, ki so obiskali Nemčijo, da je Nemčija v sedanji vojni samo opraskana, Anglija pa okrvavljena, kar so se lahko sami prepričali. Voditelj nemškega delavstva dr. Ley je imel imel včeraj v električni tovarni AEB v Berlinu govor o zagotovitvi nemške bodočnosti nemškemu delavstvu. Nove uredbe, ki jih pripravlja narodni socializem, bodo do temelja spremenile sedanje mezde, zdravstveno in starostno skrbstvo. Japonska vlada je izdelala desetletni načrt za ureditev ogromnega gospodarskega bloka, kateremu naj bi pripadale Japonska, Mandžurija in Kitajska. Namen načrta je organizirati kmetijsko in industrijsko proizvodnjo tako, da si bodo te države same zadostovale. Kitajci bodo dali po tem načrtu zemljo za japonske naselnike in ceneno delovno silo za rudnike ter industrijo. Angleško pomorsko poveljstvo sporoča, da sta bili potopljeni trgovski križarki »Patroclus« in »Lavrenthic. Število mešanih zakonov med Judi in Bolgari je pretekli teden zraslo na 500. V prejšnjih tednih je bilo takih zakonov po 30 na teden. Zdaj pa pripravlja bolgarska vlada zakon o obrambi naroda, po katerem bodo Judje izgubili vse pravice, zaradi česar hite z mešanimi zakoni. Francoski poslanik v Združenih državah je izročil predsedniku Rooseveltu odgovor maršala Petaina na Rooseveltovo pismeno vprašanje o vsebini mirovnih pogajanj med Francijo in Nemčijo, V odgovoru maršal Petain izjavlja, da zaradi ten pogajanj ne bo prišlo do nobene posestne spremembe v ameriškem območju m da zasedba francoskega ozemlja na ameriški celini torej ni potrebna. Grško prebivalstvo na Cipru je zbralo velikanske množine zlata in dragocenosti za potrebe gršike armade, poroča londonski radio. V italijanskih uradnih krogih izjavljajo, da italijansko letalstvo ne bo bombardiralo Aten, dokler bodo Grki prizanašali Rimu. Torej je italijanska vlada ustregla grškemu ministrskemu predsedniku Metaxasu, ki je sporočil, da so Atene zaradi zgodovinskih spomenikov, svetih vsemu omikanemu človeštvu, nevojaško mesto, in da bodo Grki bombardirali Rim, če Italijani ne bodo prizanesli Atenam. Poškodovanih je bilo nekaj hiš, nad Londonom pa ni bilo nobenega bombnika. Tudi smrtnih žrtev ni mnogo. Napad na London in druga mesta pa je bil močnejši ponoči. Podrobnosti o teh napadih še niso znane. Nocojšnji napad angleških letal je bil izvršen le na pomorska oporišča in letališča v zasedenem ozemljil 50 milijonov Amerikancev si voli novega predsednika Newyork, 5. novembra, o. Včerajšnji dan je bil dan zadnjih priprav za današnje predsedniške volitve. Zanimanje volileev je zelo veliko in udeležba bo večja ko pri vseh doseaanjih volitvah. Menijo, da bo na volišče prišlo nad 50 milijonov volileev. V posameznih državah so vse priprave končane. V državi Newvork bo 12.000 redarjev skrbelo za red. Volilni lokali so že pripravljeni iu po vseh voliščih so ukrenili vse potrebno, da se preprečijo poskusi za ponarejanje izidov. I/id volitev v državi Newyork bo znan v sredo zjutraj med 5 in 6. uro po evropskem času dne b. novembra. Končni izid vo-Ht-bo znan najpozneje opoldne one 6. no- Ni dvoma, da so današnje volitve najvažnejše v zgodovini Združenih držav. Naj bo iz- Nova priznanja nevtralnostni izjavi jugoslovanske vlade Bukarešta, 5. novembra, m- S posebnim zadovoljstvom so v Bukarešti sprejeli poročila posebnih dopisnikov romunskih listov iz Berlinu, ki pravijo, da je v nemških vodilnih krogih strogo nevtralno stališče Jugoslavije v najno-veišem vojnem spopadu med Grčijo in Italijo naletelo na popolno priznanje. Na nemških odgovornih mestih poudarjajo velike zasluge Jugoslavije za ohranitev miru na Balkanu. Isto poudarjajo tuni nemški krogi v Bukarešti. Budimpešta, 5. novembra, m. Madžarsko časopisje še vedno posveča veliko pozornost k oboroženemu spopadu med Grčijo m Italijo. V zvezi s temi dogodki, se madžarski politični krogi bavijo tudi s stališčem _ jugoslovanske vlade, ki ga je zavzela do razširitve vojne na Balkanu. Isti krogi poudarjajo, da Madžarska z veseljem ugotavlja, da cilji jugoslovanske zunanje politike gredo čedalje bolj sporedno s cilji madžarske zunanje politike. Madžarska javnost se tega veseli, ker so cilji obeh držav isti: ohranitev miru. Sicer pa drugače tudi ne more biti, ker je Madžarska v novi Evropi za- Železniški promet med Turčijo in Bolgarijo se je spet začel. Vlaki morajo voziti 60 km čez grško ozemlje. Če bi morali zaradi vojne med Italijo in Grčijo promet spet ustaviti, bodo potnike potem vozili čez turško ozemlje avtobusi do Odrina. Komunski državni poglavar general Antonescu je imel včeraj važne gospodarske razgovore z nemškim pooblaščenim ministrom Clodiusom, nemškim poslanikom Fabriziusom ter vodjem nemške gospodarske centrale v Romuniji Neu-bacheriem. Nemčija je pripravljena posredovati med Italijo in Grčijo Ugibanja o skrivnostnem političnem lovu v češki Sumavi KINO MATICA Telefon SS 41 Predstave ob IR, 18 In 21 Ne pozabite na oirlnl (crnn- d lojno basala in izginila. Mojster Frane je tatvino čez nekaj minut opazil. Stekel je do stražnika in mu javil, da je bil okraden za 199 din gotovine. Opisal je beračico Angelo, ki jo je osumil te tatvine. Cez dve uri je že stražnik izsledil beračico. Pri njej so našli še 62 din denarja. Angela je stražniku povedala, kako je ukradeni denar plodonosno naložila. Na starini si je najprej kupila ženski plašč za 100 din. Potožila je: »Skušnjava me je pograbila. Mraz je. Zima se bliža. Zakaj si ne bi kupila plašček?« Kupila sl je tudi naglavno ruto. Nato pa je čedno oblečena krenila v neki vinotoč, kjer je zapravila na žganju 23 din. Angelo so zaprli. Velik vlom pri Teokarovliu v Wolfovi ulici Še ni minilo dobrih 14 dni, ko so neznani vlomilci navrtali blagajno Stavbne družbe in odnesli do 60.000 din gotovine in ko še niso ti svedrovci jK)d ključem, še je drzna vlomilska tolpa poskušala svojo srečo. Sedaj se je spravila na manufakturno blago. V temni noči od nedelje na ponedeljek so se vlomilci splazili zadaj v manufakturno trgovino Teokarovič v Wolfovi ulici. Odnesli so za 20.000 dinarjev finega blaga. Zjutraj je bila policija takoj obveščena o vlomu. Detektivi so natančno preiskali vse okolje in dognali v podrobnostih, na kakšen način so tatovi poslovali- Najbrž so nameravali odnesti večje bale blaga, pa jih je mogoče pre-podil kak šum. Daktiloskop je posnel nekatere odtise, ki so jih vlomilci pustili na mestu. Vse kaže, da že več mesecev od poletja naprej deluje v Ljubljani in tudi na deželi jx>sebno izvežbana vlomilska družba, ki krade zlatnino, denar in razno blago. Tvrdka je bila zavarovana proti vlomu in ie škoda krita z zavarovalnino. TardOj plačani karambol Če bi hoteli časopisi vse poročati, kar se zgodi v Ljubljani čez noč, bi lahko napolnili vse strani s samimi »senzacijami«, zlasti karamboli bi zavzeli najmanj polovico vsega prostora. Mnogo je pri prepogostih trčenjih kriva neprevidnost, veliko krivde nosijo zlasti slabe ceste, nekaj pa tudi čudne razmere naše dobe, ko mnogi žive iz dneva v dan, brez čuta odgovornosti, ne da bi se zavedli, da mirni živci vladajo svet, a živčni slabiči nemilo podlegajo močnejšim. Včeraj zvečer je na koncu Dolenjske ceste vozil osebni avto, last zagrebškega industrijca W., v mesto. Nasproti iz mesta pa je pripeljal drugi avto trgovskega potnika K., ki pa je prav za prav last neke mariborske tekstilne tovarne. Zagrebčan se je hotel v zadnjem trenutku šele ogniti nasproti prihajajočemu manjšemu avtomobilu, zato je hitro okrenil na desno. Ta nenadni obrat je na mastni in mokri cesti zanesel vozilo preveč na desno. Voznik je v zadnjem trenutku skušal zaiti spet v levo stran, sicer bi mu vozilo zdrknilo v desni cestni jarek. Pri obratu v levo se je nekako znašel sredi ceste, medtem je bil pa že avtomobil trgovskega potnika K. tik pred njim. K. je videl to plesanje težke zagrebške limuzine, zato je znatno omilil prvotno hitrost, ki Je znašala po zatrdilu obeh najmanj 60 km na uro pri obeh vozilih. Sledil je oglušujoč tresk pločevine, stekla in železja! Po nekaj minutnem miru sta zlezla oba šoferja iz vozil. Rezultat nesreče je: poškodbe na glavah Snoči je prispel v Ljubljano novi divlzionar Ljubljana, 5. novembra. 2e mnogo pred deseto uro zvečer so se snoči zbrali na Glavnem kolodvoru višji častniki z območja dravske divizijske oblasti, da bi pričakali novega divizionnrja, brigadnega generala Ljubomira Stefanoviča. Na peronu je svojega naslednika sprejel njegov brat, dosedanji splošno priljubljeni komandant dravske divizije, divizijski general Dragoslav Stefanovič, ki je bil pozvan za pomočnika poveljniku IV. armadne oblasti. Z njim so bili pomočnik komandanta divizije, brigadni general Milan Mašič, komandant topništva dravske divizije brigadni general Ferdo Janeš, ban dr. M. Natlačen ter številni drugi vojaški in civilni odličniki. General Ljubomir Stefanovič, novi poveljnik dravske divizijske oblasti, Slovenijo že dobro pozna. Bil je že večkrat pri nas, med drugim tudi ob znanih velikih jesenskih manevrih pri Kolpi leta 1937. Takrat je bil načelnik generalnega štaba južne armade. Slovi kot izboren vojaški taktik ter tudi kot odličen poznavalce vojne teoretike. Ko se poslavljamo od dosedanjega komandanta dravske divizijske oblasti ter mu želimo na novem službenem mestu najlepših uspehov, »ozdravljamo novega komandanta, kateremu želimo pri nas čim plodonosnejšega in uspešnejšega delovanjal Gorenjski strah - prijet Komenda, 5. novembra. Gotovo je bralcem našega Lista še v spominu poročilo, da je ušel iz mariborske kaznilnice zloglasni vlomilec Zupanc Stanko, doma iz Zaloga pri Komendi, s svojim tovarišem. Potikal se je v okolici Zaloga in ga kljub vestnemu iskanju orožmi-štva niso mogli najti. Kakor so na splošno domnevali, je bil tudi sam udeležen pri tatvini v Lahovičah, kjer se je spretno izmuznil tamošnjemu g. župniku, pustil pa mu je svoj samokres in pa ukradeno kolo, ki ga je izmaknil v Ljubljani nekemu poštnemu uslužbencu. Tudi tatvine v Mostah pri Komendi so dolžili njega, ker mu je doma vse znano. Za nekaj dni ga ni bilo nič več na spregled, kar je prej večkrat storil, pa je vedno ušel zasledovalcem. V nedeljo, dne 3. novembra pa je prišel okrog 7 zvečer v gostilno Bolka Franca v Zalogu že malo vinjen. Naročil je žganje, »ta zelenega«, in ga spi okoli tri četrt litra. Ko so ga vaščani, ki so bili v gostilni, spoznali, se je eden njih odstranil od družbe in šel obvestit orožnike v Cerklje. Med tem časom pa so ga drugi zadrževali z raznimi izgovori. Kupovali so tudi njegov samokres in ga pri tem toliko zadržali, da se je pojavila orožniška patrola. Ker je precej spil, posebno ker so mu nazdravljali in ga bodrili, je zaradi prevelike vinjenosti za mizo zaspal. Orožniki so ga dobili, ko je že sladko spal. Hitro so ga zvezali, tako da se ni mogel uspešno braniti. Ko je videl, da je ves trud zaman in da je prišel v roke pravici, se je jezen ozrl na pivce v gostilni in z mrkim izrazom na obrazu v spremstvu orožnikov odšel. S tem dejanjem se je vsa gorenjska okolica, kakor tudi ljubljanska, zopet znebila nevarnega uzmoviča, ki je bil vsem strah, ker pri svojih podvigih ni poznal nobene ovire. Ce ni šlo drugače, je pa »pela« »svinjska noga«. Iz Zagreba in Beograda Škofijska konferenca se bo jutrišnjo sredo začela v Zagrebu. Predsedoval ji bo zagrebški nadškof dr. Alojzij- Stepinac. Nekaj udeležencev od drugod je že včeraj prispelo v Zagreb, še več pa danes. Vse kaže, da bo udeležba jx>lnoštevilna. Škofje bodo razpravljali o aktualnih cerkvenih vprašanjih, ki so se pojavila po zadnji takšni škofijski konferenci, govora pa bo na jutrišnji konferenci tudi o vprašanju izvajanja sklepov, ki so bili sprejeti na prejšnji konferenci. Glavni ravnatelj madžarske rečne plovbe dr. Scholtz je prispel včeraj dopoldne v Belgrad. Tu bo ostal nekaj dni in bo stopil v stik z vsemi pristojnimi osebnostmi. Napovedujejo v zvezi 6 tem tudi, da bo po svojem bivanju v prestolnici odjx>-toval v družbi dr. Kulenoviča v Bosno na lov. 2e včeraj je imel razgovor s prometnim ministrom inž. Besličem ter z ministrom za gozdove in rudnike dr. Džaferjem Kulenovičem. obeh, razbita kolena, strgane obleke in najbrž notranje poškodbe, posebno trgovskega potnika K., ki je pozneje omedleval. 6e hujše pa je poškodovano vozilo Ljubljančana, dočinj je zagrebška jeklena limuzina odnesla iz tega dvoboja le manjše udrtine in razbite žaromete. Zanimivo je pa vprašanje škode: Zagrebčan je ponujal takoj, ker se je zavedal krivde, 5000 din odškodnine, a Ljubljančan je zahteval 10.000 din, sporazumela sta se pa nato za 8000 din, katere mu je Zagrebčan tudi takoj plačal na roke! Zagrebčan je sam nadaljeval pot, a vozilo Ljubljančana so odpeljali — konji! —nlk. 'Spominski vdtr Ivan« Cankarja v Frančiškanski dvorani Clan ljubljanske Drame, g. Tiran Jože, je včeraj recitiral Cankarjeva dela v frančiščanski dvorani. Zavedamo se resnice, da je izvajanje del velikega pisatelja predstavljalo vedno težkoče in zapreke tudi za rutinirane recitatorje. Prav zato smo bili radovedni, kako bo nelahko nalogo &■' vršil mladi Tiran, ki je znan obiskovalcem gledališča kot ustvarjalec lepih odrskih likov. Priznati moramo, da nas je presenetil s svojo izvrstno recitacijo. G. Tiran je zajel Cankarjeva dela z vso silo in ognjem, zato je tudi usj>el. Odlomke iz »Erotike« nam je podal nežno in rahlo, s subtilnim izvajanjem nam je dal okusiti neminljivo lepoto del slovenskega genija. »Desetico« in »Skodelico kave«, ki vsebujeta večno lepe odstavke o brezmejni ljubezni do matere, je izvajal otroško preprosto. V »Koncu«, ki jjomeni veličastno sklepno simfonijo »Podob iz sanj« pa je bd Tiran zlasti odličen. . Poskrbeli so tudi za glasbeni del večera, ki je vseboval nekaj skladb naših slovenskih skladateljev: Premrla, Osterca, Pogačarja in Zajca-Gdč. Tiranova je jx>novno dokazala svoj pevski talent. Na klavirju jo je spremljal g. Marolt. S tem, da sta se glasba in slovenska beseda ujemali y razpoloženju in nastroju, je večer pridobil na jffi' srčnosti. Uvodno besedo je imel g. Barbarič, stud. phil-, ki je orisal Cankarjeve idejne jaoteze. Odhajali smo iz dvorane z zavestjo, da je t* večer pomenil lep kulturni dogodek, ki bi zaslužil malo večjo pozornost javnosti. Nocoj bo v Unionu koncert belgrajske filharmonije Za nocojšnji koncert belgrajske filharmonije vlada v Ljubljani zanimanje, kakor ga ni bilo d<> slej menda še za noben koncert. Že pred nekaj dnevi so bile vse vstopnice razprodane in mnogi, ki so se obotavljali ter si mislili, da jih bodo lahko dobili še tik pred začetkom koncerta, so ostali praznih rok. Zanimanje pa je tudi upravičeno. Koncert bo priredil odličen glasbeni korpus, ki ga bo vodil evropsko znani dirigent, stari znanec slovenskega koncertnega občinstva, Lovro Matačič. Sjx>red je izbran: Belgrajčani bodo igrali Hrističevo »Vstajenje«, Lisztovo »Les preludes«, Beethovnovo »Eroico« ter novo izvirno slovensko simfonično delo »Pesem planin«, kompozicijo našega najodličnejšega in doslej pri nas edino resnično pomembnega simfonista Blaža Arniča. »Pesem planin« bo pod vodstvom Lovra Matačiča nocoj doživela svojo krstno izvedbo. Pri tej priliki moramo z vso pohvalo omeniti dejstvo, da je prav Lovro Matačič poskrbel za to, da je Blaž Arnič prišel med nami do reputacije, ki jo zasluži. Ta naš mladi umetnik, ki je rojak iz Luč, je bil deležen pri svojem delu in ustvarjanju prav med nami neštetih ovir in tudi dandanašnji mu neki ljudje še skušajo skrivaj metati polena pod noge, čeprav si tega zdaj, ko je Blaž Arnič postal priznano ime, ne upajo delati več tako javno in vidno. Drugi pa so se s spremembo položaja nekako pomirili in se vdali vanjo. Zdaj bi radi na vse načine prikrili, kaj vse so svoj čas j>očeli, da bi jx>gumno začenjajočemu mlademu glasbeniku čim huje zagrenili delo. Toda take reči se ne P?' zabijajo kar tako. Metode so preveč znane — m čas tudi vsega ne more zabrisati s pozatspfi Opozarjamo na to, ker so prakse te vrste in rovarjenja pri nas na dnevnem redu. Koncert belgrajske filharmonije predstavlja hkrati nekakšen oficielni uvod v letošnjo koncertno sezono ter bo tudi družabni dogodek prvega reda. Iz vranskega kota Velik požar je včeraj, v ponedeljek zjutraj vpepelil gospodarsko poslopje in dva kozolca posestniku Ivanu Kumerju iz Kaple, občina Sv. Jurij ob Taboru. Goreti je začelo ob 4 zjutraj na marofu, kjer je bilo mnogo sena in slame. Zaradi hudega vetra, ki je to noč divjal v Savinjski dolini, je bilo naenkrat vse v plamenu. Dva hlapca, ki sta spala v hlevu, sta se komaj rešila. Na pomoč so takoj prihiteli gasilci iz Ojstrške vasi in iz Kaple ter začeli reševati živino in druge reči. Pri reševanju se je najbolj odlikoval Krobat Jože iz Cepelj, ki je kljub smrtni nevarnosti planil v goreči hlev ter rešil vso živino. Sreča v nesreči je bila, da je silen veter pihal proč od stanovanjske hiše, ki je tako ostala nepoškodovana- Tudi to je bila sreča, da stojijo vsi objekti na samem. Ce bi bilo to sredi vasi, bi ob tako silno vetrovnem vremenu brez dvoma pogorela vsa vas. Kako silen je bil vihar, kaže značilno to, da je kar trgal ogromne plamene in jih zanašal daleč ven na polje, da so se po njivah zaradi tega vžgale v piramide postavljene hmeljevke in so morali gasilci celo po njivah gasiti. Posestniku Kumru je ogenj uničil ves pridelek hmelja, ki je znašal 35 centov, veliko gospodarskih strojev in orodja. Škoda znaša okrog 300.000 din in je krita z zavarovalnino. Kako ie nastal požar, ni znano. Meteorološki halon je našel nekdo v gozdu blizu vasi Ceplje pri Vranskem preteklo nedeljo. Priletel je najbrž iz Nemčije. Ko je zanj zvedel® orožniška postaja, ga je zaplenila z vsemi najde' nirni instrumenti. Van Vyke Ma«on aik i Zlate ceste Sedel je v enega od naslonjačev in zrl pred ee. Morebiti *e Dora Dabrey ne bo več upirala in bo popustljivejša kot prej. , Ko je zaelišal njene lahke korake, je takoj vetal. Dora Dabrey ee je ustavila pred njim. koketna in omaml|lva kot prvi trenutek, ko jo je videl. Pomislil je, da zaros ni bilo Čudno* 60 jo John Bunton *., »Ste me Vi klicali?« ga je koketno vprašala. Spet ee je bila popolnoma iz-premenila. Govorila je e izbranimi besedami ki 1 knjižnim angleškim povdarkom. V njenih očeh je bil izraz ljubkosti. Njen smeh je kazal pomirjenje ki željo po prijateljstvu in sporazumu. »Da, gdč. Dabrey, jaz sem Va« poklical,« »i ie ljubeznivo odgovoril kapetan. ♦ Prosim Vas, sedite! Govoriti moram z Vami, da razjasnim neke stvari.« »Prosim, g inšpektor, če vam lahko v tej grozni 6tvari kaj pomagam, bom to e veseljem storile. Verjemite mi, da je to moja iskrena želja.« »Toliko bolje, gospodična, ker z vam* sploh nočem imeti nobenega prepira,« je skoraj šaljivo odgovoril Catlecn. On jo je pogledal in njena lepota Je nanj napravila zopet dober vtis. Nedvomno, da je bila zapeljiva ženska. Njeni svetloplevi lasje so se evetili izpod bele bolničanske kapic«. Catleen je videl v njenih očeh neko prošnjo in rotenje, ki je prihajalo iz srca. »Od kdaj je g. Bunton živel v tej m-li?« »e j« glasilo njegovo prvo vprašanje, »Približno osem mesecev,« je ona takoj odgovorila. »To hišo je dal napraviti po svojem lastnem načrtu. Jaz sem prišla dva meeeoa pozneje, ko je bila hiša zgrajena.« Catleen je spoznal, da je ona pripravljena povedati vse, kar bo hotel od nje izvedeti. Pogledal je na njene skrbno negovane roke, na katerih se je videlo, d« so navajene na razkošje. »Kdo Va« je priporočil Bunlonu?« »Povedala sem vam že, da me j« priporočil dr. Lose.« »Ali ste ored tem delali pri dr. L01 6eju?« »Da,« je odgovorila zelo tiho. To vprašanje jo je malo vznemirilo, čeprav ga je očividno že pričakovala. Zardela je. »Koliko časa 6te bili pri dr. Loseju?« je vprašal Catleen, kakor da ni zapazil njene vznemirjenosti. »Približno tri leta.« »Kakšen je bil Vaš odnos do dr. Lo-sejt?« Njen glas je naenkrat postal hladen in njeno vedenje se je popolnoma izpreme-nilo. »Dr. Lose je bil napram meni vedno vljuden.« »Ali je bila to vedno 6amo vljudnost?« je vprašal dalje policist. »Kako to mielite?« »Naj govorim bolj odkrito, mislim, če so bili njegovi odnosi do Va* vedno odnosi zdravnika napram svoji uslužbenki?« Ona je vstala. Obraz ji je bil rdeč, oči pa eo ji gorele od jtze. »Nisem prišla sem zato, da me žalite. Verjemite mi, da »em Vam v resnici hotela pomagati.« »Prosim Vas, sedite zopet mimo na svoj sedeži« ji je rekel in jo prejel za roko. . . Njegov glas ni bil strog. Ona je oklevala. Njene ustnice »o drhtele in njene oči so bile take kot da se je nanje spustila neka tančica. »Sedite vendar na svoje mesto!« ji je zapovedal Catleen osorno in energično. »Bodite oametni in nikitf »e toliko ne upirajte! Povejte mi resnico, ker vam bo to morebiti še koristilo! Ali ste bili prijateljica dr. L ose ja že prej, preden Vas je poslal k Buntonu.« Dora Dabrey je drhtela po vsem telesu. V njej se je očividno odigravala težka duševna borba. Čez nekaj časa se je priklonila. »Da, bila sem!« je kriknila od jeze. »Tedaj je bil podobem še človeku, sedaj pe, ko je postal slavni in veliki dr. George Lose, je neko čudo brez srca in jaz ga mrzim. Da, mrzim ga iz dna duše!« »Ali ne pretiravate malo?« Njene oči eo se zaiskrile. »Ne, ne!« je zatrjevala. »Ljubila sem, ga, verjemite mi, iskreno ljubila. On pa mi ni ničesar obljubil, hočem biti poštena. Ko pa je bilo z menoj v kraju, je postal zopern. Ne vem, mogoče 6e je bal, da bi najini odnosi škodovali njegovi sijajni praksi. Njegova praksa, da, mu je bila edina ekrb. Ali sem ja« kaj trpela in ali je bil moj ponos razžaljen, za to ni imel prav nič časa. da bi 6e pobrigal. - Dora Dabrey je bila iskreno vznemirjena. V tem 6tanju je bila zelo Zopet je 6edla na svoje mesto, prekrižala svoje lepe noge in gledala ogenj v kaminu. Njene zadnje besede eo bile izrečene njej sami, ne pa policijskemu častniku, ki io je pazljivo poslušal. »George je norec, velik norec m ne-vednež!« je rekla sedaj mirneje. ‘Tako slavnemu zdravniku bi se spodobilo, da bi vedel, kaj se odigrava v človeških du- šah. Mislim, da j« bil prepričan, da mi je napravil veliko uslugo, ko me je dodelil Rogerju Buntonu.« »Ja« mislim, da je bil Roger Bunton galanten in darežljiv človek,« i* rekel Catleen.« Ona je prikimala z glavo. . »Da kapetan, imate pr*vl Trnu drugače ni bil slab. Tod* enega mu ne bom nikdar odpustila . • •« »Kaj je to?« . . Izivalno ga je pogledala. • Jaz Rogerja Buntona nikdar niše*0 prosila, naj m« vzame za ženo, ali on «» je zaklel, da K bo oženil c menoj P" svoji lastni volji. Rekel mi je. da bo*® postala njegova žena, če bom nekaj >et skrbela ea njega m ščitila njegovo življenje. Za ostali del pa mi bo zapn*! veliko vsoto, od katere bom lahko bre*' skrbno živela« Ko je nadaljevala svoje pripovedovanje, 6e je v njenem glasu moglo razbrati velika mržnj*. »Toda on se je prevaril, on me je osle* pil kot največji nevrednež ... čeprav sem se nadejala, da bom vendar enkrat lahno začela drugačno življenje...« . »To razočaranje Vas je najbrže ve ranilo,« je pristavil Catleen. Po kratkem presledku je zastavil z° pet novo vprašanje . -u »Ali veste kaj o njegovih poslovnin zvezah?« , , . n »0 poslovanju? Nič, g- inšpektor. « tem sc ni nikdar z menoj razgovarj Od tu in tam 250 let poteče letos, odkar je bila izvedena ona »velika selitev« Srbov z juga v Vojvodino. Srbi so se tedaj preselili v nove rodovitne kraje pod vodstvom patriarha čarnojeviča. V Novem Sadu in po drugih vojvodinskih mestih se zdaj pripravljajo, kako bi 250 letnico velike srbske selitve čim dostojnejše proslavili. Slovesnosti naj bi imele značaj velikih narodnih manifestacij, pri katerih naj bi sodelovalo, če ne drugače, vsaj v duhu vse vojvodinsko prebivalstvo. Srbski listi pišejo, da bodo te slovesnosti sredi decembra. Novo, v gospodarskem oziru zelo pomembno progo, bo kmalu dobila Jugoslavija. To je tako imenovana unska proga, ki bo speljana med Bihačem in Kninom. Tudi v tujskoprometnem oziru bo to zelo pomembna proga, saj bo na primer Belgrajčanom, ki se bodo odpeljali v Split, prihranila kar štiri ure poti, Zagrebčanom pa vsaj za eno uro. Proga bo dolga 113 km in se bo začenjala pri Bihaču, kjer bodo seveda morali sedanjo železniško postajo primemo razširiti. Med Bihačem in Kninom bo dvanajst postaj. Posebnost nove železniške proge bo tudi v tem, da bo imela izredno število krajših in daljših predorov. Kar 10.5% vse proge bo speljane pod zemljo. Najkrajši predor bo dolg 49 m, najdaljši pa 1858 m. Proga bo šla čez tri velike železniške mostove in tri viadukte, od katerih bo najvišji tisti čez Krko. Visok bo skoraj tako kot belgrajski nebotičnik. Progo gradi francosko podjetje Batignol iz Pariza in bo veljala 450 milij. din- Če ne bo kakšnih nepričakovanih težav in zaprek, bo dograjena do prihodnjega oktobra. Nosilci odlikovanja belega orla z meči so se na svojem nedeljskem zborovanju v Belgradu zlasti odločno zavzemali za to, da se izenačijo v vsakem oziru z onimi, ki so bili odlikovani s Karagjorgjevo zvezdo z meči. Vse njihovo zborovanje je prav za prav potekalo v tem smislu. Takšne misli vsebuje tudi sklep, ki je bil ob koncu zborovanja sprejet in ki se na kratko glasi: Skupščina vztraja neomajno pri svoji zahtevi, da se nosilci reda belega orla z meči izenačijo z nosilci reda Karagjorgjeve zvezde z meči ter ne sprejme nobene druge polovične rešitve. Združenje nosilcev belega orla pričakuje od vseh pristojnih, da bodo šli na roko upravičenim zahtevam nosilcev tega visokega odlikovanja. — Te zahteve je odkrepil na zborovanju tudi nek govornik takole: »Odlikovanje reda belega orla se je dobivalo samo na eni poti, na krvavi poti med našimi in sovražnimi strelskimi jarki. Po’ tem in po vsem drugem je enako Karagjorgjevi zvezdi z meči, in edino logično bi bilo, da se oboje vrste odlikovanci v vseh pravicah in privilegijih izenačijo. Svojevrstno plemenito oporoko je naredil pokojni bel grajski trgovec Svetozar Stojadinovič. Svojim sinovom, ki jim je zapustil dokaj lepo premoženje, je na smrtni postelji med drugim izrazil tole poslednjo voljo: »Veste kaj, otroci: Ko umrem, poklonite vsem našim najemnikom po eno mesečno najemnino. Če pa je med temi najemniki kdo, ki zaradi revšične ni mogel plačati najemnine že več mesecev, mu odpustite ves dolg. Prav tako odpustite vso dolžno najemnino tudi onim družinam, ki stanujejo pri nas. in ki so njihovi redniki morda na orožnih vajah ali pa služijo redni vojaški rok, pa naj bi bile njihove družine dolžne še toliko.« V hiši oqO pogojnega Stojadinoviča stanujejo po večini revni obrtniki, delavci in stare ženske. Vsem tem so no-vembersko najemnino odpustili. Nekemu stanovalcu H'nj«i9lMjo treba plačati najemnine kar za 6edem mese-• cevi ker je bil ves ta čas na orožnih vajah. V današnjih izredno težkih časih bi se gotovo še marsikdo, če ne še lažje, ravnal po plemenitem zgledu. Izredno trdna korenina je Ignjat Miloševič iz Grabovice pri Nevesinju. V njegovem krstnem listu stoji zapisano, da je bil rojen leta 1832. Torej je star 108 let Marsikaj je že doživel v svojem dolgem življenju in utegne še, saj je še vedno velik korenjak. Da je še zelo pri močeh, gotovo najbolje dokazuje dejstvo, da vsak mesec prvega naredi celih 50 km dolgo pot, in sicer peš. Iz rodne vasice Grabovice se namreč poda v Nevesinje po svojo pokojnino, ki mu je bila priznana kot nekdanjemu vetašu. Na mesec dobi po 418 din, kar seveda ni mnogo, pa vseeno za tako skromnega možakarja, kakor je Miloševič, še kar precej. Na tej njegovi vsakomesečni poti ga baje ne ovira niti dež, niti 6neg. • Zveza srbskih kulturnih društev se trudi, da bi združila vsa podeželska srbska kulturna društva in jih povezala v novo društvo, ki bi se imenovalo Zveza ljudskih knjižnic in čitalnic. Glavni prosvetni delavci so spoznali, da so knjižnice najboljše izobraževalno sredstvo, boljše kakor vsa predavanja, govori, propaganda in podobno. Da bi pa postalo delo bolj načrtno, mislijo pospeševati ustanavljanje ljudskih knjižnic in najprej povezati v enotnejšo organizacijo vse^ dosedaj obstoječa društva, ki imajo svoje knjižnice. Glavno podporo tej zamisli so dale največje srbske kulturne ustanove, ki eo doslej tudi največ delovale za dvig ljudje prosvete. ,,.N°yo »ejalnico, zaradi katere pridela dvakrat toliKo zna na isti površini, je izumil kmet Panta Lazi-c iz opmborja. O tem svojem izumu, ki ga je tudi ze dal patentirati v Belgradu, pripoveduje nekako takole: »2e pred tridesetimi leti sem spoznal, da je pri poljedelstvu najvažnejša stvar setev, kajti kakor človek poseje, tako bo tudi žel. Napačno je sejati po vsej njiv j. Kmetje ne delajo prav, ko zmečejo po njivah toliko žita. Preveč ga posejejo. Več let sem dejal poskuse na ta način, da sem polovico njive posejal po starem načinu, kakor delajo drugi, ostali del njwe pa po svoje, namreč v vrste, ki sem jih od strani w>gnojil. Drugi kmetje pridelajo na istem prostoru 20 do 24 meterskih stotov pšenice, jaz pa 32 do 34, če sem sejal po novem na* činu. Izplačalo se je torej iznajti sejalnico, ki seje žito v vrste, obenem pa tuoi trosi za temi vrstami gnoj. Sejalnica je na kolesih in jo vleče konj ali pa motor. Zaboj za žito oziroma za umetni gnoj je razdeljen na pet predalov in iz vsakega gredo tri cevi, torej skupno petnajst. Zunanje cevi sipljejo na žitne vrste umetni gnoj, srednje pa seme. Med posameznimi cevini je razdalje 40 cm. Nov način sejanja ima torej predvsem dve prednosti: posejati je treba manj žita, pridela pa se ga do 50 odstotkov več. Seveda se tako seje lahko tudi koruza, repa ali pa fižol, ne samo pšenica.* Zanimivo bi bilo pri vsem tern morda tudi dejstvo, da se je izumitelj naučil brati šele, ko je bil star 24 let. Zagrebška ob?ina bo po vsem videzu reducirala večjo število svojih uslužbencev, kakor tudi nekaj uslužbencev v mestnih podjetjih. Občinski svetovalci so mnenja, da so pisarne mestnih uradov prenapolnjene z uradniki, Ui dostikrat nimajo kaj delati. Zato bo treba izvesti redukcijo v vseh primerih, kjer služba to dopušča. Občinski svet je dalje sklenil dovoliti občinskim uslužbencem posebno dravinjsko doklado. Nekateri svetniki so se hudovali nad predlogom, da bi dobili posebne draginjske doklade tudi uradniki mestnih podjetij, kajti ti že zdaj dobivajo mnogo večje plače kakor pa uradniki mestnih uradov. I Mladi in stari so navdušeni nad iskrenostjo in prisrčnostjo igre Jeanne Dnrbin n ■ | ■ |L ■ Zaradi koneerta danes predstava samo ob 16. uri M19GI BJUPGZHI KINO UNION, tel. 22-21 Kako naj se uredi avtobusni promet v naši državi Sklepi Zveze jugoslovanskih avtobusnih podjetlf Maribor, 4. nov. Kakor smo že poročali, se je v Mariboru izvršila v nedeljo slovesna otvoritev novih avtobusnih garaž. Ob tej priliki je sklicala Zveza avtobusnih podjetnikov kraljevine Jugoslavije v Maribor plenarno sejo, na kateri se je predvsem razpravljalo o reorganizaciji in ureditvi našega avtobusnega prometa. Glavno tajništvo Zveze je izdelalo obširen referat, v katerem je prikazan težaven položaj našega motoriziranega prometa. Zveza je predložila tudi 6voje mišljenje glede reorganizacije avtobusnega prometa. Po tem naj bi se država razdelila na manjše število avtobusnih prometnih con, v katerih bi obratovala večja podjetja, osnovana na zadružni ali delniški podlagi. V ta podjetja bi se združili vsi manjši obrati, ki niso sami sposobni da bi vršili naloge motoriziranega prometa v sodobnem smislu. V vsaki coni naj bi vršilo promet samo eno podjetje, ki bi moralo biti naj-moderneje organizirano ter sposobno, da zadosti vsem zahtevam prometa ter bi tudi najtesneje sodelovalo z železnicami. Na seji so bili ob zaključku sprejeti sledeči sklepi: 1. Plenarna seja zveze zahteva od ministrstva za trgovino in industrijo, da na vsak način umakne navodila, ki so bila izdana k naredbi 5t. 4 o omejitvi prometa, ki nekatera zelo dobro določila »a-redbe povsem onemogoča. 2. Zveza predlaga ministrstvu za trgovino in industrijo, da se v vseh vprašanjih motoriziranega prometa obvezno zaslišijo prometne sekcije turističnih odborov pri posameznih banovinah. 3. Zveza predlaga banski oblasti banovine Hrvatske, da osnuje posvetovalni odbor za avtobusni promet in to pri oddelku za trgovino, obrt in industrijo. Namen tega posvetovalnega odbora bi bil, da bi se s posvetovalnim odborom ministrstva trgovine in industrije moglo doseči enake rešitve avtobusnega prometa za vso državo. 4. Zveza se odloči, da v smislu sklepov lanske plenarne seje v Zagrebu v najkrajšem času izdela konkretne predloge za reorganizacijo avtobusnega prometa. Pri tem je treba upoštevati, da so naš avtobusni promet ustvarjali in vodili naši mali in narodno zavedni ljudje in da se zaradi tega ne sme dopustiti, da bi se reforme izdajale brez njihove vednosti in brez njihovega sodelovanja. 5. Zveza zahteva, da se pri oskrbi z gumami prvenstveno vodi računa o javnem prometu in da se pri razdelitvi gum zaslišijo banovinske organizacije avtobusnih podjetnikov, da bi se tako razdelitev izvršila pravično. Tudi stare reči marsikomu pridejo prav V teh hudih časih, ko zaslužki v primeri z draginjo in s stalnim naraščanjem cen nikakor niso v tistem razmerju, v katerem bi morali biti, zlasti tisti, ki imajo majhne plače ter morajo skrbno paziti ne samo na to, kako bodo obrnili kovača, ampak tudi v kakšen namen bodo izdali dinarček, da bo najbolje zalegel — imajo siromaki zdaj, ko smo tik pred zimo, nešteto skrbi. Treba bo kupiti to reč, si omisliti ono, da se bo dalo pretolči skozi mrzle mesece. S strahom se ozirajo v izložbe in gledajo cene ter razmišljajo, koliko božjakov imajo še v žepu. Nemogoče, da bi se z denarjem, ki ga imajo, oskrbeli vsaj z najnujnejšim zase in za družino. Treba se je ozreti drugam, če bi se morda ta ali ona reč dobila za manjše denarje, pa čeprav je bila že rabljena. Pa stopijo tja na Gallusovo nabrež.e Že lep čas stoje na Gallusovem nabrežju ob Ljubljanici trgovine, ki jim danes pravimo starinarnice. »Na starino je šel«, so govorili včasih. Pod tem imenom so poznali kraj, kjer je bila naprodaj obrabljena roba. Še prej pa so govorili »tandel-berke, stari Ljubljančani še vedno poznajo to ime. Na starini je kakih pet, šest prodajaln, ki so dobro natrpane z najrazličnejšimi obrabljenimi predmeti. Tam najdeš obleko, hlače, suknjiče, telovnike, površnike, suknje, dežne plašče itd. Dežniki so, čevlji, moški in ženski, vse, kar rabiš doma, od lopatice do sklede, likalniki, krtače, vrči, pa tudi omare in kredence dobiš tam, itd. Na drugi strani, na Starem trgu pa so prodajalne, v katerih dobiš za majhne denarje knjige, ki so bile že brane in v rabi, pa so pogosto še čisto take, kakor bi bile nove. V ta kraj poleti navadno ne zahaja mnogo kupcev. Tu pa tam se oglasi kakšen delavec, ki si kupi čeyle ali obleko. Tudi tisti, ki gredo za poslom in prihajajo doli z juga ali pa z naših severnih krajev, najdejo sem pot. Tovariši, ki so se bili že prej zglasili, povedo onim, ki se odpravljajo. Zmerom pomaleni gredo tod posli. Na zimo pa je zlasti zadnje čase več povpraševanja. Prodajalec in kupec sta zadovoljna Na zimo se oglašajo tisti, ki si morajo za zimo oskrbeti suknjo, malo trpežnejše čevlje, jopič, gorke rokavice. Vse lahko tod dobe. Dosti pogajanja starinarji ne preneso. Njihove cene so določene, in Če kupec kaj preveč baranta, ga odslove, češ, če nisi zadovoljen, greš lahko naprej in vprašaš koga drugega, če bo tam dobil ceneje. To pa ni hudo verjetno. Najbrž se boš pošteno nasmolil in prišel spet spraševat nazaj k meni. Tako se tudi pogosto zgodi. Potem je barantanje kmalu v kraju, kupec se odloči, odšteje denar, vzame kupljeno stvar in odhaja zadovoljen, češ. prav za prav sem pa to reč dobil še čisto poceni, saj je še skoraj nova. Koliko pa bi moral dati, če bi Jo kupil v trgovini! Športne vesti Kaj pravi predsednik nemške nogometne zveze dr. Linnemann. Na nedeljskem banketu v hotelu »Espla-nadec je na pozdrav predsednika Jugoslovanske nogometne zveze dr. Andrejevič najpreje pozdravil goste, nakar mu predsednik nemške nogometne zveze dr. Linnemann v duhovitem govoru odgovoril približno tako-le: Veseli nas, da smo vam prinesli tako lepo darilo kakor je vaša zmaga izražena v razmerju 2 :0. Lepšega darila vam nismo mogli dati, vsaj kar se športa tiče. Vaš predsednik in jaz sva enakega mišljenja. Danes smo se prepričali, da sino se borili z vitezi in s športniki v pravem smislu besede. Ob našem bivanju teh nekaj dni pri vas smo se naučili posebno ceniti vaš narod. Domov se vračamo s posebno velikimi in lepimi dojmi, čeprav smo bili premagani Toliko prisrčnosti, iskrenosti in prijateljstva kot smo dobili pri vas, dobimo redko kje. Dovolj je en pogled, stisk roke, ena beseda, da postanemo dobri in trajni prijatelji. Naravnost navdušeni smo nad vašim gostoljubjem vašim mestom in okolico. _ O sami tekmi pa je #ekel: Vuše moštvo ni samo borbeno, ampak je tudi v tehničnem in taktičnem pogledu na zavidljivi višini. Moštvo je pokazalo izredno strategijo — strategija je namreč potrebna tudi pri nogometu, kakor v vojni. Zmagali ste zasluzeno, ker ste bili boljši. Mirno prenašamo syoj poraz, ker veino, da mora športnik znati dobivati in izgubljati. Za Zagreb, pravi Linnemann, da je simpatično mesto, prav za prav mešanica velemesta in intimnega mestecu, kjer se mora vsak dobro počutiti. Nemška reprezentanca je odpotovala iz Zagreba včeraj zjutraj ob 6.50 in je nato preko Jesenic odša domov v NemČiio. Prodajalec pa si tudi misli, nekaj sem pa le zaslužil. Tako gre iz dneva v dan, vedno se oglašajo kupci. In zdaj se bodo prav gotovo oglašali še pogosteje, kajti siromašnejši sloji že skoraj ne morejo več kupovati raznih reči po trgovinah. Zanje so cene tam že mnogo previsoke. Na starini pa se seveda oglašajo tudi prodajalci. Ta ali ona reč doma dela že napoto, ni je moči pametno porabiti. Škoda pa bi jo bilo zagnati proč. Še vedno bi se lahko zanjo dobilo nekaj kovačev. Seveda ne sme biti že preveč obrabljena. Tako tudi starinarji precej zavrnejo, saj vedo, da bi zagnali denar proč, če bi jo kupili. Bolje ohranjene pa radi jemljejo, te gredo čisto lepo in zanje se hitro dobi kupec. In tako romajo iz marsikakšne omare suknje, površniki, suknjiči ali hlače ali kostimi. Starinar jih najprej lepo očisti in osnaži, potem pa jih obesi na ogled in čaka, kdaj se bo pojavil kakšen interesent. V izložbah na Gallusovem nabrežju pa najdeš tudi prav mične drobnarije, za katere se menda nihče ne zmeni: razne porcelanaste lutke, škrate, ki jih vrtnarji postavljajo med nasade, diletantske slike, otroške igrače itd. Pred temi predmeti se ustavljajo otroci, ki s prstom kažejo nanje skozi šipo in se vesele. Kupca pa za to robo zlepa ni moči dobiti. Starina je dandanašnji prav hvalevredna ustanova, saj marsikomu tudi za majhen denar priskrbi tisto, kar bi sicer dobil le za drag denar — pa čeprav ni tako novo in lepo, pa je zato še vedno porabno. še nad mape za ilustracije so se spravili Ljubljana, 5. novembra. Beda cesto vabi človeka na čudna stranpo-ta, toda kaj rado »e zgodi, da skočijo le »mimogrede* na tako stranpot ljudje, ki jih ne prisil« tja ravno pomanjkanje in revščina. Med take grelnike štejemo tudi nekega — če jih ni več — obiskovalca ljubljanske kavarne v središču mesta. Da kradejo ljudje v kavarnah površnike, dežnike, ilustracije, da trgajo iz listov posamezne strani, na to smo se že kar navadili in se nam tako rekoč že ne zdi tako nezaslišano, Toda, da so pričeli krasti že tudi mape, v katere so vložene posamezne ilustracije, to pa je tudi za naše »velemesto« veliko presenečenje. Ljubljanske kavarne so ei nabavile svoj čas lič ne mape za ilustracije, in sicer iz lepega rujavega usnja. No in te mape so zamikale nekega zmikavta ter jih je pričel odnašati. Dan za dnem je bil pri takšnem poslu. Natakarji so se čudili nenadnemu pomanjkanju teh usnjatih map. Nazadnje so jih pa le natančno prešteli in ugotovili, da jih več manjka. Seveda o tem zanimivem kavarniškem tatu ni nobenega sledu. Ker je usnje dandanes precej drago, je tudi škoda precejšnja. Tat usnja ni mogel porabiti za nič drugega kot kvečjemu za izdelavo rokavic, za vezavo knjig ali slično. Za obutev je to usnje pač prešibko. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je ta kavarna edina, ali pa so ei tatovi privoščili mape tudi drugod? Ali naj bo res potrebno medsebojno nadzorstvo gostov, da se takšne sodobne »družabne« tatvine ne bi le preveč razpasle?! Vremensko poročilo »Slov. doma« Neprijeten „blagos!ovr> Izpod viadukta na Smartnski cesti Tisti, ki jih vsakodnevna pot vodi pod železniškim mostom na Šmartinski cesti, se vedno pogosteje pritožujejo nad neprijetnim »blagoslovom«, ki so ga pod tem mostom deležni, kadar morajo ob deževnih dneh, s kakršnimi nam ni bilo nič kaj prizanešeno tudi letošnjo jesen, iti tod mimo. Svoj čas je bilo s posebnimi žlebovi preskrbljeno, da se na potnike pod tem mostom ni zlivala deževnica in z njo vred tudi druga umazanija * železniške proge, zdaj pa teh žlebov očividno ni več, Če ne, ne bi bilo toliko pritožb. Ne gre toliko za to, da kaplja na potnike deževnica, saj imajo tudi pod tem mostom ljudje lahko svoje dežnike razpete, pač mnogo bolj zn to, ker z deževnico — kakor rečeno — na pešce pada tudi umazanija in olje z železniške proge. Obleke je danes namreč še dosti bolj škoda, kakor pa je jo bilo v prejšnjih časih, ko so si jo ljudje vsaj nekoliko laže nabavili! Zato se prizadeti obračajo na pristojna mesta s toplo prošnjo, naj to neprijetnost vsaj v bodoče preprečijo. Kraj So 1* temperature v C* lj 3» S* % P Veter (smer, jakost) P« v da- ne if ■as 0 S) e 1 S W £ Ljubljana 757‘fc 12-6 104 79 10 WNW, — — Maribor 755-5 4-0 80 0 0 — — Zagreb 756-4 170 70 go 10 SW| — — Belgrad 757-j 17-0 6-0 90 10 0 — — Sarajevo 761-5 18-0 0'0 90 10 0 — — Vis J 61-6 14-0 u-o 'JO 10 SE, — — Split 761-3 18-0 10-0 60 8 NE, — — Kumbor itn 17-0 9-0 70 10 N, — — Rab 761-1 15-0 110 80 10 8E| — — flu&roinlH 760-3 19-0 7-0 80 10 NE. — — Vremenska napoved; Spremenljivo oMačno, sucer nobenih bistvenih sprememb. Novo mesto Skioptično predavanje. Danes, 5. novembra zvečer ob 20 priredi Prosvetno društvo svoj prvi prosvetni večer. Predava g. prof. Janko Mlakar o temi: »V de/.eli polnočnega sol n c a. < Vljudno vabimo meščane k obilni udeležbi. Koledar Danes, torek, S. novembra: Caharija Sredo, 6, novembra: Lenart. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Suandik, Marijin trg 5: mr. K. ur alt. Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Rimska c. 31. Zveza društev Mali gospodar in Društvo rejcev malih živali v Ljub j lani sta se preseilila iz doseaanjih društvenih prostorov v Gajevi ulici 9 v nove poslovne prostore v Gosposki ulici 4. — Čland društva in vsi interesenti se lahko obračajo na navedeni naslov osebno ali pismeno in dobe stalno vse informacije glede reje malih živali in glede vseh zadev malega gospodarstva. Razstava »Kluba neodvisnih«. Morda ste pozabili, da je v Jakopičevem paviljonu razstarva Kluba neodvisnih, če ste, obiščite jo kmalu, zakaj le še do nedelje bo odprta. Razstavljena so idbraaa dela mlade slovenske likovne umetnosti. Potovanje na Oplenac in v Belgrad, ki ga priredi Zveza bojevnikov v Ljubljani, bo nepreklicno v času od 8. do 11. novembra 1940. Odhod v petek, dne 8. novembra z brzovlakom ob 20 zv., vrnitev v ponedeljek, dne 11. novembra ob pol 10 dopoldne. Naknadne prijave mogoče samo še do srede, dne 6. novembra opoldne v pisarni Zveze bojevnikov (palača Grafika) v Ljubljani, Masary-kova cesta. Za koncert Belgrajske filharmonije, ki bo danes ob 20 v dvorani Uniona, so razprodane že vse vstopnice. Na to opozarjamo v«e interesente, da se ne bi zaman trudili za nabavo novih vstopnic ali računali e tem, da bodo dobili vstopnice še pred začetkom koncerta. Ljudska univerza in Prirodoslovno društvo v Ljubljani. V sredo dne 6. t. m. bo predavala, ga. lektorica Fanny Copeland. Naslov predavanja: Izleti po britanskih pogorjih. (S skioptičnimi slikami,) Predavanje se bo vršilo v mali dvorani Filharmonije. Začetek ob 20. člani obeh društev ki študenti brez vstopnine, drugi din 1.- in din 2.-. Izgubljena denarnica e večjo vsoto denarja je bila minulo sredo 30. oktobra najdena na živilskem trgu, ter jo lastnik dobi v tržnem uradu v I. nadstropju Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10. Zbiranje voska na pokopališču pri Sv, Križu v prid mestnim revežem je prav dobro uspelo. Pri tem pa moramo upoštevati, da je bilo zbiranje prirejeno prvič, ko občinstvo še ni bilo dosti poučeno o novi dobrodelni akciji. Zato občinstvo samo ni sodelovalo pri zbiranju voska dogorelih sveč, temveč je bilo mogoče v glavnem zbrati samo tiste ostanke sveč, ki so jih pobrali sodelavci akcije z grobov. Pri tem so pa dobili tudi nepoklicane pomočnike, ki so pa nabrani vosek shranjevali v svoje umazane malhe. V tatinske bisage je izginilo tudi mijogo celih sveč, saj so se tatovi znali izogibati celo policijski straži. Kljub temu je bila nabrana precejšnja količina voska, da bo tudi sedaj šele pričeta in prvič preizkušena akcija gotovo revežem prinesla čedno podporo. GledaliSče Drama. — Začetek ob 20: Torek, 5. novembra: »Skrivalnice.« Red Torek. Sreda, 6. novembra: »Kovarstvo in ljubezen,« Red Sreda. Četrtek, 7. novembra: »Cigani.« Premiera. Premierski abonma. Petek, 8. novembra: Zaprto. Sobota, 9. novembra: »Lepa Vida.« Krstna predstava. Red. Premierski. Opera. — Začetek ob 20» Torek, 5, novembra: Zaprto. Sreda, 6. novembra: »Fidelio.« Red B. Četrtek, 7. novembra: »Figarova svetba«, Red Četrtek. Petek, 8- novembra ob 15: Baletna prireditev, k- ven. Ljudiska predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Sobota, dne 9. novembra: »Grof Luksemburški.« Izven. Znižane cene od 30 din navzgor. »Skrivalnice« od O. Scheinpflugove eo veseloigra, v kateri zajame gledalca močni življenjski optimizem. Igra je miniaturna slika življenja, v katerem prihajajo tudi največja podjeatja do kriz in katastrof, a samo delavni in optimistični ljudje, ki zastavijo vse svoje sile, jih lakko pričnejo graditi in ustvarjati na novo. Delo je napisala češša pisateljica O. Scheinpflugova. Opozarjamo na zabavno igro, ki ie namenjena pred vsem smehu in kratkočasju in ki jo je napisal naš popularni humorist ■ Fran Milčintfo. Burita ima tri dejanja z naslovom: »Cijaai«, Okrog ujete ciganske tolpe, ki uide, so nanizani veseli dogodki in konflikti iz provincialnega življenja. Opozarjamo na reprizo Beethownove atpere »Fidelio«, ki bo jutri za red B. Delo je doživelo v letošnji uprizoritvi po zaslugi sodelujočih velik uspeh. Baletna prireditev kot ljudska predstava bo v petek ob 15 po globoko »nižanjh cenah od 16 din navzdol. Spored bo obsegal izbrane baletne točke iz raznih oper in baletov: L 1. Ipavec, Usodna napaka dr. Bartola. 2., Rahmaninov: Prelude. 3, Balet iz Goldmarkove opere Sabska kraljica. —- OdrooT- II. 1. Rubmstein; Andalužanka in Toreadar. 2. Balet iz opeTe Modra roža, 3. Škerjanc: Arabski ple*. 4. Dvorak: Slovanski ples. — Odmor. — III. ! Škerjanc: Plesni motiv. 2. Dvorak: Harmonija. 3. Adamič: Tatarska suita: Snubitev. Mariborsko gledališče Torek, 5. novembra ob 20: »Cyrano de Bergc-rao« red B. Sreda, 6. novembra: Zaprto. Gostovanje v Celju. Četrtek, 7, novembra ob 20: j Na dnu.« Red A Mimi Zemeljsko bogastvo, ki se kar samo ponuja Nove rudne žile v Rusiji, ki bi že takoj v začetku izkoriščanja dale na sto tisoče ton premoga Obširno rusko zemljo in njene zaklade so morali v prejšnjih časih res neverjetno zanemarjati, da je bijo tako redko kdaj slišati o novo odkritih rudnih žilah, posebno še, ko se iz sedanjih poročil vidi, da se takšne neizkoriščene in neizčrplji-ve žile človeku kar same ponujajo. Da ruska zemlja skriva v sebi ogromne zaklade, o tem pač nihče ne dvomi, saj te zemlje tudi ni malo. Malo čudno pa je vseeno, da so vprav v zadnjem času začeli tako na debelo odkrivati najraznovrstnejše zemeljsko bogastvo. Ali imajo iskalci novih zemeljskih zakladov letos večjo srečo, ali kaj? Nekaj mora biti temu vzrok. Morda so pa le oblasti sprevidele, da tako važnih stvari ne gre toliko zanemarjati, kot drugih, zlasti ne v sedanjih resnih časih, ko kaj prav pride, če ni treba rudnega bogastva drago kupovati kje drugod. Med drugimi ruskimi pokrajinami so v zadnjem času temeljito raziskovali tudi ozemlje sovjetske republike Tadžikistan. Raziskovalci pa so imeli tudi dokaj uspeha, kakor pravijo zadnja sovjetska poročila. V pokrajini, ki se razprostira ob Gornjem Varsobu, približno 80 km od Stalingrada, so na več krajih našli mnogo rudnin. Zlasti na premog so naleteli na številnih krajih. Moskovski list »Izvestja« piše v zvezi s tem, da so premogovne žile tod izredno izdatne in da je tudi premog sam prvovrsten. Veliko prednost pa imajo njihove žile tudi zato, ker leže takorekoč kar na zemeljskem površju. Poleg premoga pa so v teh krajih naleteli tudi na bogate zaloge volframa, krasnega marmorja in drugega izbornega kamenja za zidavo. Kakor pri vsaki takšni najdbi, so tudi tu učenjaki preračunali, ali bi kazalo z izkopavanjem tega nanovo odkritega premoga in gradbenega materiala začeti ali ne. Po njihovem mnenju bi takšno delo kaj brž povrnilo stroške in trud. Pravijo namreč, da bi se dalo že kar takoj v začetku nakopati na stotisoče ton premoga in drugega rudnega bogastva. Iz tako prepričevalnih izjav bi se pač dalo sklepati, da s črpanjem teh, danes še najbolj potrebnih naravnih zakladov, predolgo ne bodo odlašali, če so res tako neizmerni, kakor pišejo iz Moskve. Na švedskem so zaplenili vse zaloge sira in riža Tudi Švedska se bori z velikimi težavami, ki jih je prinesla sedanja vojna. Ljudje si marsičesa ne Morejo privoščiti v tolikšni meit, kakor bi si radi. “h to je povrhu še dežela, k ji je bilo prav tako kot na primer naši, z vojsko še prizanešeno. Kakšne raz-juere vladajo dane« na Švedskem, vsaj v neki meri KSze poročilo, ki je bilo izdano te dni in ki pravi dobesedno: Vlada je izdala odlok, da se zaplenijo vse zaloge sira na švedskem. V bodoče bo dovoljeno prodajati le nekatere vrste sira, ki ni masten. Tudi ovčji str v bodoče ne sme biti nič več tako masten, kakor je bil doslej. Takšen odlok je vlada izdala zaradi tega, da bi bilo mogoče pridelati čim več surovega masla. Seveda si ljudje tudi tega ne bodo smeli privošičti, toliko, kakor bi radi, tudi če bi imeli denar, kajti tudi poraba surovega masla je zelo omejena. Obenem z gomjm odlokom je bilo tudi zapovedano, da je treba zapleniti tudi vse zaloge riia. Torej je na Švedskem v tem oziru še precej strožje kot pri nas, kjer se hvalabogu zazdaj tudi še ne vojskujemo z orožjem. Kokoši so »prisilili«, da jim neso debelejša jajca Na ameriških kmetijah ali kakor jih tudi imenujejo farme, so naredili že marsikak poskus z raz- nimi novostmi, in dosti se jih je tudi že posrečilo. Farmerji, ki goje velike trope kokoši, so med drugim začeli misliti tudi na to kako bi »prisilili« svoje putke, da bi jim nesle debelejša jajca. Ni pa ostalo 1 epri tej želji. Začeli so delati tudi poskuse, in sicer na ta način, da so odbrali h kokošim 6ame najboljše peteline. Uspeh »e je kmalu pokazal. Tudi mlade kokoši, ki na splošno nesejo drobnejša jajca, so začesle nesti nenadno dosti debelejša, takšna, ki tehtajo kar za 7% več kot povprečna jajca. — Vsekakor lep uspeh, ki bi ga bile vesele tudi naše gospodinje, ki največkrat prebrskajo ves ljubljanski trg, kje bi staknile lepša jajca, seveda za isti denar. Nemčija — hvaležno polje za razne znanstvenike Posebno poglavje v sedanjih vojnih časih tvori udejstvovanje raznih znanstvenikov in drugih učenjakov. Človek bi mislil, da je spričo vojne to delo moralo nujno zamreti. Toda temu ni tako, vsaj tako bi morali sklepati iz takšnih poročil, kakor je na primer naslednje iz Berlina: Zbrani so podatki o velikem številu tujih znanstvenih delavcev, ki se te dni mude v Nemčiji bodisi zaradi posebnega študija, ali pa takšnih, ki prirejajo različna predavanja oziroma takšnih, ki 60 želeli priti v stik z nemškimi tovariši. O teh podatkih je zdaj v Nemčiji za krajšo ali daljšo dobo nad tisoč tujih znanstvenih delavcev. Med njimi jih je približno 300 iz držav v jugovhodni Evropi, 13 Italijanov, 14 Amerikancev, 48 Kitajcev ia 20 Japoncev. Kakor se iz gornjih številk vidi, še najbolj vleče v Berlin aianstvene delavce iz evropskega jugovzhoda, za njimi pa so takoj na vrsti Kitajci in Japonci. Piščanci kot martinčki Posebne vrste ptiči žive v krajih ob naj večji reki na svetu, ob Amazonki. Prav za prav so to neke vrste piščanci. Ko zapuščajo gnezdo, so spočetka zelo nerodni oziroma bi bili nerodni, če bi »odhajala! v svet« po dveh, tako kakor pri nas. Toda ti aroe-riški piščanci so 6e menda tudi naučili ameriške iznajdljivosti. Iz gnezda odidejo »po vseh štirih«, to se pravi, po nogah in perutnicah. Pri svoji hoji, ko se opirajo na močno razvite perutnice, so kar precej podobni martinčkom. Druga zanimivost teh amazonskih piščancev pa je v tem, da so njihove perutničke oborožene z nekakimi krempelj čk» a palcem ia štirimi preti. To je nekaka njihova roka, s katero se lahko mali nebogljenčki oprijemljejo. — Končno pa si ti piščanci upajo tudi v vodo, kjer jim perutnice nič manj ne pridejo prav. Služijo jim kot plavuti. Že takoj ko se zležejo, znajo izborno plavati in jim ni treba še posebne plavalne šole. Kako nezaslišano kruti so ti Angleži Od Sovjetov naj bi se učili človekoljublja? Da med Anglijo in Sovjetsko Rusijo še ne vlada prav preveč prisrčno razmerje, priča tudi tole uradno poročilo sovjetske agencije Tass, ki ga ji je baje poslal njen dopisnik iz Londona in v katerem se z veliko zaskrbljenostjo bavi z vprašanjem izseljevanja londonskih žensk in otrok v bližnjo in daljno londonsko okolico. Njen poročevalec je namreč predvsem opazil vse mogoče težave, ki se pojavljajo pri preseljevanju teh angleških otrok in žensk, in ki so jih seveda krive angleške oblasti, ki da jim je tako malo mar za ubogo civilno prebivalstvo. Poročevalec pravi, da so kar 800 žensk in otrok iz Londona nastanili v neki kinematografski dvorani, kjer da ni niti naj- nujnejših, ali kakor pravi ta sovjetski poročevalec, niti >najelementamejših< udobnosti. Najbolj pa ta človekoljubni poročevalec zameri angleškim oblastim, da izseljencem niso dovolile nastaniti se v čisto praznih in udobnih stanovanjih, ki da jih je v londonski okolici nič koliko. Po njegovem angleški pristojni činitelji tako počenjajo menda iz same hudobije. Potemtakem Angležem ne gre za prav nič drugega, kakor da vzbujajo vedno novo nezadovoljstvo med svojim ljudstvom. V tem oziru jim bodo že morali dati zgled sovjetski oblastniki, ki so malega človeka posadili v zares lep in zavidanja vreden »raj<... Na pobudo italijanskega ministra n narodno kulturo so na stebru na Piazza Colonna nalepili zemljevid Afrike, kjer se Rimljani vsak čas lahko prepričajo, kje trenutno stoje italijanske čete na airi-____________________tirih bojiščih.________________^ Program radio L|ub!)ana Torek, 5. nov.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Nekaj poljskih (plošče) — 12.50 Poročila in objave — 13 Napovedi — 15.02 Opold. koncert Kad. ork. — 14 Poročila — 14.15 Šolska ura: Noči med ribiči na Jadranu - razgovor (vodi Rafael Bačar) — 18 Trio Viher — 18.40 Kaj vemo o grooti (prof. M. Adlešič) — 19 Napovedi in poročila — 19.25 Nac. ura — 19.50 Gospodarski pregled (Drago Potočnik) — 20 Rezervirano /a prenos — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Lahka glasba (Radij, orkester). Sreda, 6. nov.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Pster Iljič Čajkov-skij: Koncert za gosli in orkester, op. 35 (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Vse od kruja (plošče) — 14 Poročila — 18 a) Obisk pri litografu (reportaža), b) Delaj z nami (M. Zor) — 18.40 Naloge Delavske zbornice (J. I^angus) — 19 Napovedi in poročila — 19.25 Nac. 'ira — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljubi j. opere; v 1. odmoru: Glasbeno prr-davanje (ravn. Ukmar), v 2. odmoru: Napovedi in poročila. NISMO EDINI Roman podeželskega zdravnika m. Seja je potekala z vso paro. živo so razpravljali, kako bi uredili to in ono. Prvo besedo tu je imela Jessica... Dr. Newcome je med tem tiho in mirno sedel v kotu in po-lahko dremal. Seja ga ni prav nič zanimala. Zda pa zdaj je vzdignil glavo in se delal kakor da posluša, potem pa mu je pogled spet nekam zablodil in njegov duh se je osvobodil dolgočasnega prerekanja na seji. Tako bi rad zdaj sedel v svoji sobi doma, kaj bral ali morda godel. Dr, Newcome je rad igral gosli, pa samo tedaj, kadar je bil čisto sam. Tudi zdaj mn je v glavi brnel napev iz Schuman- ' nove sonate, katero je zlasti imel rad, Ta napev je večkrat brun-1 tal, ne da bi na kaj mislil. To popevanje mu je bilo kakor pri- I Jeten oddih. j Iz te otrplosti, v katero se je bil za trenutek pogreznil, ga Je potegnil lahen dotik na ramo. K njemu se je nagnil vratar in mn nekaj zašepetal. Dr, Newcome je tiho vstal in po prstih odšel iz sobe. V predni sobi mu je dejal vratar: »Doktor nujno vas kličejo zaradi neke nesreče. Podvizajte sel« »Kaj se je zgodilo?« »Neka plesalka v gledališču Roya! se je ponesrečila. Prosijo vas, da bi takoj prišli tja.« »Gledališče Koval? Pa kaj kličejo mene? Kaj ni drugega zdravnika bližje? No, dobro. Takoj pojdem. Povejte po seji moji gospe, knm sem odšel. Naj nič ne skrbi in naj sama odide domov.« Dr. Newcome je hitrih korakov odšel od doma, vzel torbo z zdravniškimi pripravami, sedel na kolo in kar se je dalo, hitro pognal v drugi del mesta, kjer je bilo malo gledališče Royal. Pri vhodn so ga že čakali. Neka plesalka je med predstavo padla in si zlomila roko, morda tudi nogo... Dr. Nevvcome se je naglo popel po stranskih stopnicah v oblačilnico ponesrečene plesalke. Stopil je v siromašno sobico, ki ni bila samo oblačilnica, temveč tudi stanovanje ubožice igralke. Na preprosti železni postelji je ležalo mlado dekle, vse objokano in bledo. Levica ji je mrtvo visela s postelje. Iz noge je dekletu tekla kri, nekaj nad kolenom. Oblečena je bila v kostim za na oder. Okoli nje so se zbrale neke ženske, ki so jo tolažile. Solze so curkoma tekle plesalki po bledem, krčevito spačenem licu. Na prvi pogled je bilo moči videti, da je to res lepo, mlado dekle. Ubožica je v tej nesreči in strahu bila videti kaj žalostna. Dr. Newconie je pri srcu takoj začutil nekaj toplega in si je želel, da bi čimbolje in čimprej pomagal temu revšetu. Pogladil jo je po spotenem čelu in dejal: »Ne bojte se, zdravnik sem. Prosim, da vsi odidejo iz sobe. Tako.« Zdravnik je položil torbo na prosti stol v kotu sobe, jo odprl in vzel iz nje potrebno orodje. Ponesrečena plesalka je v strahu gledala doktorja. Ta se ji je približal in sedel zraven nje na posteljo, »Tako torej, da vidimo, kaj se je zgodilo.« Previdno je prijel poškodovano roko ter jo začel z veščimi prsti preiskovati. »Dobro je, dobro. Samo pogumno, gospodična. Vse bo dobro... Morda bo malo bolelo. Pa kaj hočemo. Včasih je treba sekundo ali dve trpeti.« Govoril je z blagim glasom in med tem strokovnjaško pregledoval roko, ki je bila zlomljena v zapestju. Previdno ji je ure-' jal zlomljene kosti ter ves čas s tihim in mirnim glasom ter z J ljubeznjivim nasmehom govoril prestrašenemu dekletu. Zdelo se je, da se je mladenka pri vsej strušni bolečini le malo pomirila. Zdravnik jo je tolažil: j Sedel je k njej na posteljo in ji začel pregledovati zlomljeno roko. »Kar pogum, gospodična. Primite se zdaj s to zdravo ročico čez glavo za končnico postelje. Trdo stisnite zobe. Zdaj bo za trenutek močno bolelo. Zdaj bo prišlo najhujše. Ste pripravljeni?« Mala plesalka je še huje prebledela. Vsa se je sključila in stiskala zobe v strašnih bolečinah. Dr. Newyome je hitro in spretno z nekaj odločnimi gibi nategnil zlomljeno roko in uredil kosti. Iz dekletovih ust je prišel en sam bolesten in krčevit vzklik. Največja senzacija iz amenike Floride: Potapljači na morskem dnu dajejo hrano ribam, ki so tako krotke, da jim jedo kar iz rok. Kako so se Amerikanci „vpisavali" v vojsko Huda je bila bitka, predno so se v Ameriki odločili za 6plošno vojaško obveznost. Mnogo je bilo govorjenja in med tem časom bi lahko izurili že nekaj brumnih vojščakov. No, pa to že sami vedo in sedaj so začeli s hitrimi koraki nadomeščati, kar so morda zamudili. Prvo »vpisovanje«, pri nas mu pravimo nabor, je bilo 16. oktobra in večina obveznikov se je zbrala zgodaj zjutraj pred uradi, kjeT so jih vpisovali. Ko je bila ura zjutraj pet in ko se človek, ki ima mir, še enkrat pošteno obme, so že stale pred uradi dolge vrste. Kar 125.000 takih uradov je delalo in komaj so zmagovali delo. Uradi so bili po šolah in drugih javnih zgradbah. Šolarji so imeli na ta dan praznik, in vsak ga je bil vesel. Kdo se ne bi prostosti veselil, zlasti še tako nepričakovano. V Newyorku je vsak urad vpisal od osmih zjutraj pa do devetih zvečer okrog 1600 obveznikov. Ponekod je bila v začetku velika zmešnjava, ker se je izkazalo, da imajo miroljubni in pridobitveni Američani več 6misla za trgovino, kakor pa za take stvari, in ni šlo tako od rok, kakor bi bilo želeti. Vreme je bilo lepo, razpoloženje nekako slavnostno in vseh se je polaščala dobra volja, pa ne od kapljice, kakor morda mislite, ampak zato, ker je bilo nekaj novega in ker Amerikanci dobro vedo, da se je bolje prej pripraviti, kakor pa prepozno. Bili pa so tudi taki, ki jim nič kaj ne diši vojaška suknja in ki gotovo ne bi zapeli z našim Janezom tiste: »Čez kratkih sedem let...« Nekaj sto jih je bilo v cerkvi v Broadwayu in nikakor niso hoteli ven, da bi se vpisali Poslušali so besede pastorja Holmesa, ki je rekel: »Ne sovraži tisitega, ki težko živi.« Samo škoda, da V6i tako ne mislijo, ker potem 6e tudi Američanom ne bi bilo treba vpisovati v vojsko. Nekaterim so šle te besede tako do srca, da so se zarotili, da se ne bodo vpisali, razen če bi jih prisilili. Če bi jih kdo zavojščil in jim dal na mesec samo kilogram krompirja in četrt kilograma masti, bi najbrže drugače mislili. Tudi štirje Rockefellerjevi vnuki so se prišli vpisat in so rekli, da če tudi so poročeni, nočejo da bi jih oprostili vojaške suknje. Tudi šest članov kongresa se je vpisalo, med katerimi je senator Holt iz Virginije. Tega omenjamo zato, ker je bil hud nasprotnik uvedbe 6-piošne vojaške dolžnosti, potem se je pa premislil, ko je videl, kaj se po svetu godi in kaj se še lahko zgodi. Občudovalci in občudovalke Clark Gabla, Gary Cooper in mnogih drugih ameriških filmskih zvezdnikov so se lahko prepričali, da je precej od teh prekoračila »Kristusova leta«. Seveda 60 bili nekateri precej presenečeni, ko so zvedeli, da jih imajo ti miljenci že precej »na grbi«. Ta presneta leta pa človeka res spravijo ob ugled. Vsi oetali ameriški državljani in tujci v Združenih državah so se morali tudi vpisati in sicer v »■četrto vrsto«, kakor določa zakon. Združene države bodo vpoklicale pod zastavo najprej 400.000 mož, kakor je sklenjeno, in jih bodo izrušili. To se bo zgodilo 1. apr. prihodnje leto. Toda to ni prvi april, ker sedaj gre zares. Za Jugoslovansko tiskarna v Ljubljani: Joie Kramarič ~ Izdajatelj: ini. Joie Sodja ~ Urednik: Mirko Javornik ~ Rokopisov ne vračamo ~ »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 ~ V ponedeljkih je jutranjik ~ Mesečna naročnina je 14 din. ia inozemstvo 25 din ~ Samo ponedeljski »Slovenski dom« velja mesečno 5 dinarjev, polletno 25 dinarjev, celoletno 50 dinarje* Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/fI! ~ Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana ~ Telefon 40-01 do 40-05 ~ Podružnice: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenico, Kranj, Novo mesto, Trbovljo.