!■ h a.] a vsak f otrtek. Cena mu Jo 8 K na lato. (Za NemCijo S K «0 vin., ta Ameriko in druge tule države 4 K 00 vin.) — Posamezne številke le prodajajo po 10 vin. Spisi in dopisi se poSIljaJo ! Uredništvu „DomoUuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in- ■eratl i pa: UpravniStvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. f^ Štev. 6. V Ljubljani, dne 9. februarja 1910. Leto XXIII. — ■ ___^ Angleška na novih potih. Najznamenitejši dogodek svetovne politike so volitve v angleško državno zbornico, ki so se te dni zvršile. Dozdaj je imela veliko večino liberalna stranka; po volitvah je sama zase v ^manjšini in samo v zvezi z irskimi poslanci si bo za nekaj časa še mogla Jbhraniti vlado. Veliko število poslanikih mest je izgubila v volilnem boju, fdasi so bile zanjo navidez razmere tako ugodne, kakor še nikdar prej. Nove volitve so bile zategadelj razpisane, ker gosposka zbornica ni hotela pritrditi proračunu, kakor ga je pklenila poslanska zbornica. V tem »proračunu so bili obseženi tudi razni Slavki, zlasti davek od dedščin. Novi {davki so zadevali samo bogate, prepozne ljudi; delavskega ljudstva bravzaprav nič ne. Vlada je razpustila pbornico, češ, naj ljudstvo samo razsodi, ali sme proti vsem navadam gosposka zbornica zavreči proračun, ki so ga isklenili izvoljeni poslanci. Liberalna stranka je imela pri volitvah vlado na svoji strani. Na čelu ^volilne agitacije so bili ministri sami, iki so v mnogobrojnih shodih razlagali, Icako se morajo lordi v gosposki zbornici ponižati. V volilnem boju so tolmačili, kako pravični so davki za premožne in bogate ljudi, delavcem so pa obetali, da se bodo v njihovo varstvo Sklenili raznovrstni zakoni. Vkljub temu je pa angleško ljudstvo v ogromni večini oddalo svoje glasove nasprotnikom. Na vsak način je Itorej važno vprašanje, kaj je nagnilo angleško ljudstvo, da je takorekoč podrlo vladajočo liberalno stranko. Nekoliko je že vplivalo, ker so hoteli liberalci vzeti versko šolo. Dozdaj ima vsa- ka vera svoje šole ki jih pa mora vzdrževati država. Liberalci so hoteli, naj ima odslej vlada šole v tvoji oblasti, in naj bodo tako osnovane, da bodo lahko vanje hodili otroci raznih ver. Te svoje namere pa že prej niso mogli izpeljati in so jo vsled tega opustili, ker je bil med ljudstvom odpor prevelik; zato tudi ob volitvah ni igrala glavne uloge. Pač pa je poglavitni in takorekoč edini vzrok, da so na Angleškem (brez Irske) tako sijajno zmagali konservativci proti liberalcem, ta-le: Konservativci so obetali, da uvedejo varstveno carino, da torej nalože tujemu blagu, ki bi z domačim utegnil tekmovati, na meji primerno davščino, in mu s tem zapro ali vsaj obtožijo pristop čez mejo. Angleška država ima nad 50 let popolnoma odprte meje. Odkar jih je odprla, in odkar so po drugih državah na tuje žito vpeljali carino, se je angleško pridelovanje žita silno zmanjšalo. Amerika in Rusija je svoje žito uvažala na Angleško po takih cenah, da ni mogel ž njimi tekmovati domači poljedelec. Pri tem se je pa zgodilo nekaj posebnega, kar je tudi za nas zelo po-dučljivo. Prej so bili na Angleškem mali kmetje skoraj popolnoma propadli. Veliki posestniki so imeli zemljo v rokah. Ko je pridelovanje žita ponehalo, so se pa poljedelci jeli bolj pečati s sadjerejo, z vrtnarstvom, perut-ninarstvom in mlekarstvom. In tu se je videlo, da mnogo lažje izlutja manjši posestnik, ki sam dela in more vse delo natančno nadzirati, nego veliki, ki tega ne more. Zato je na nekdanjih velikih posestvih nastalo veliko število manjših, ki so od prejšnjih lastnikov svet kosoma nakupili ali pa ga vzeli v najem. Kmečki stan torej zopet nastaja. Carine pa v novejšem času niso zahtevali poljedelci, marveč tovarnarji. Odprte meje so sicer uničile pridelovat nje žita, kmečkega stanu pa ne, mar« več so ga pravzaprav še poživile. Tovarnarji, zlasti taki, ki se pečajo z železno obrtjo, ki delajo stroje in sploh železno blago, že nekaj časa sem zahtevajo, naj se uvede varstvena ca-rina na meji za tovarniške izdelke. Dokler so bile angleške tovarne prve na svetu, se jim ni bilo treba ničesar bati. Angleškega blaga ni mogel nihče izpodriniti in za to se niso brigali za tekmovanje drugih držav. Do leta 1850 je Angleško izdelalo nad polovico vsega železa, kar se ga je potrebovalo na svetu, leta 1903 pa samo šestino. Zdaj je še slabše. Angleški rudniki so izrabljeni in polovico železne rude, kar je potrebuje, si mora dovažati iz tujine, zlasti s Španskega. V Ameriki, na Nemškem, pa tudi v Avstriji se je medtem krepko dvignila železna obrt, združila se v mogočne zveze (kartele) in delala ogromne dobičke; na Angleškem je pa hirala in od leta 1907 narašča število delavcev, ki so brez dela. Ti brezposelni delavci, navezani na državne in druge podpore, so pre-drugačili mišljenje v angleški družbi. Še leta 1906 se ni pri volitvah nobena stranka upala stopiti v volivni boj z zahtevo, naj se uvede carina. Bila bi neusmiljeno propadla. Zdaj je drugače. Delavci so spoznali, da je zanje več vredno, če imajo trajno in zanesljivo delo, nego če se jim sklenejo kakršnekoli postave; manj se tudi boje kakih novih nenaravnbstnih davkov, kakor brezposelnosti. Zato so pa šli zdaj po večini s konservativci, zahtevajoč varstvene carine, ki naj obvaruje domačo veliko obrt tuje tekme in jim tako zagotovi stalno delo. Premislimo še enkrat: liberalec je obetal delavskemu ljudstvu zakone v njegovo varstvo proti delodajavesm, zagotavljal jih je, da uvede nove davke samo za bogatine, rohnel je proti lordom v gosposki zbornici in si odevnl ljudski plašč, konservativec je pa obetal varstveno carino, pred katero se je še do nedavna križal vsak Anglež, — in je zmagal. — Mi pravimo samo to-le: Če sme biti tako pameten angleški delavec, da skrbi pred vsem za stalen, enakomeren zaslužek in zato privoli v carino, sme pač tudi naš kmet zahtevati, da si tudi on ohrani reden, stalen zaslužek za svoje delo, in umljivo je. da hoče tudi on, naj se s primerno carino ohrani stalnost cen za tiste reči, ki jih on prodaja. MM zbor kranjski sprejel je na predlog finančnega odseka glede preislcavanja mleka na Kranjskem poročilo upravnega odseka, katerega je zastopal poslanec P o v š e. O postopanju graških preiskovalcev sem že poročal, ko je bil v razpravi nujni predlog poslanca Jarca. Zoper tako postopanje se je sklonilo: 1. C. kr. vlada se poživijo, da nemudoma odpravi take sekature. 2. Vlado se pozivlje, da se da ljubljanskemu preizkuševališču pravico preiskavati živila, ali naj se pa v Ljubljani ustanovi državno preizkuševali-šče. Ob tej priliki jc podal deželni predsednik poročilo, kako se je postopalo ob preiskovanju mleka v loški okolici in da se je res našla nesnaga v mleku ali pa je imelo premalo tolšče. Povedal je tudi, da se vrše pri vladi dogovori, da se dš ljubljanskemu preizkuševališču pravico preiskavati živila. — Po v še je odgovoril deželnemu predsedniku, da je pri vsaki mlekarni odgovoren za snago in kakovost mleka dotični mlekar, ki mleko sprejema, ne smejo se pa stranke ustavljati kar na cesti. Dalo se je deželnemu odboru pooblastilo za dovoljevanje nad 20-odstotnih cestnih doklad cestnim odborom. Naklade vendar ne smejo znašati več kakor 50 odstotkov Poročal je P o v š e. Proti postopanju gozdnega oskrbnika na Bleda sta nastopila poslanca P i b e r in P o -gačnik. Gozdno oskrbništvo jako kruto postopa z živinorejci, katerih živina je prestopila meje sveta, ki je last verskega zaklada. Gozdni čuvaji naznanijo vsak najmanjši slučaj. Postopajo krivično. Čuvaji so naznanili 11 krav več, kakor jih je bilo na t)la nini. Pretečeno leto je bilo nad 500 ovadb. Vprašajo: 1. Ali hoče gosp. de ?vredsedn* Poljedelskem ministrstvu posredovati,.da njemu pod- S1b?d0 tako kruto postopali? 2. Ah hoče izposlovati, da bo ministrstvo odpustilo prisojene kazni? Poslanec dekan Lavrenčič se je potegnil za uravnavo Kamni ške Bistrice. Izvajal je: Begula-cija Kamniške Bistrice jc silno potreb na. Ta v serpentinah in z velikim pad cem tekoča reka je žc na stotine oralov obdelane zemlje odplavila, naplavila pa vse polno kamenja, gramoza in peska. Struga je na več mestih do 400 in še več metrov široka in voda spod-mlčja, rije in trga posebno na levem bregu vedno bolj proti hišam. V Ihanu in v Dolu so posamne hiše in vasi v veliki nevarnosti, posebno, ker se je bati, da si izkoplje reka novo strugo. Mnogo škode povzročuje Bistrica sploh na vsem svojem vodotoču, kakor pri Stranjah, pri Kamniku, Duplici, Šmar-ci, Škrjančem, Jaršah in Domžalah. Veliki siromaki so kmetovalci, siromaki pa tudi posestniki vodnih naprav, katerih je nad šestdeset, osobito so usmiljenja vredni zadolženi mlinarji in Žagarji. Z največjo težavo se pri veliki konkurenci parnih mlinov in žag komaj, koinaj vzdržujejo in ne bodo zmogli več velikih stroškov za popravljanje jezov in kanalov. Skrajni Čas je, da se Bistrica uravna, sicer se bodo morali mnogi izseliti, kar bi bilo škoda za deželo in državo, ako bi nju zapustil tako zdrav in čvrst rod. — Za uravnavo je glede stroškov do malega preskrbljeno, država bode prispevala 62%, dežela 30%, drugo je odmerjeno za udeležence. Vsi stroški so prora-čunjeni na 1,266.000 K. Pri uravnavi naj bi se vpoštevale vse opravičene želje udeležencev, posebno olajšali prispevki, ker so po Bistrici že toliko oškodovani in po suši v zaporednih dveh zadnjih letih in po lanski toči veliko trpeli. Upamo, da se z delom prične že letošnjo jesen, ako se bodo izvršili stavljeni predlogi: 1. Dežela in vlada sc pozivlje, da sporazumno z deželnim odborom popravi načrte, da se bo moglo že letos z delom pričeti. 2. Deželni odbor ukreni, da se Ihan in Dol zavarujeta pred neizogibno nesrečo. Za tem pa pride v razpravo izprememba ljubljanskega občinskega in volivnega reda, na katero razpravo je vse radovedno čakalo v Ljubljani, kakor zunaj. Naši so bili radovedni, kako se bodo liberalci branili. Pa Bože mili! Nič ni bilo! Nekaj praznega govorjenja brez glave in jedra. Zato so naši poslanci s temi nasprotniki igraje opravili. — V Ljubljani gospodarijo na magistratu liberalci. Na tisoče ljubljanskega prebivalstva, ki ni liberalnega mišljenja, nima v občinskem svetu nobenega zastopnika. Zato je pa tako žalostno gospodarstvo ondi. To so pokazali tudi s tem, da so v zadnjem času za 10% zvišali občinske naklade. - Ko smo dobili splošno in enako volivno pravico za drzavm zbor, ko tudi v dež. zbornico V ]e naša stranka preskrbela, da bodo tudi v kmečkih občinah vsi volili, se vendar za mesto Ljubljano ni mogla napraviti izjema in pustit; liberalno gospodo samo. Tudi v Ljub, ljani morajo tisti tisoči, ki so doslej ■ občini brezpravni, dobiti volivno vico v občinskem svetu. S<;veda lihCl ralci nikdar ne bi bili prostovoljno pu] stili širokim delavskim masam ljub, ljanskim vstop v mestni svet, ko smo videli, kako strupeno so nasprotovali vsakemu razširjenju volivne pravice za državni in deželni zbor. Ta gospoda je najraje sama, a to je v škodo našega glavnega mesta in prebivalstva. Naša stranka, ki se je s tolikim navduše-njem in vztrajnostjo borila za razšir- -jenje volivne pravice, je morala tudi I za Ljubljano izvojevati ta boj. — se, | daj, ko je v dež. zboru dovolj močna jo sestavila nov načrt volivnega reda ^ za Ljubljano. In načrt liberalcem ni všeč, ker čutijo, da bodo s sprejetjem tega načrta odprta vrata v mestni občinski svet tud' drugim strankam, in da bodo ravno pri tistih vratih sedanji liberalci ven šli. Posl. Jarc je v svojem uvodnem govoru povdarjal: Potreba preosnovs volivnega reda je tudi za Ljubljano nujna. Po sedanjem volivnera redu je volivcev 5050, med njimi nad 1(M jI žensk, a v splošni kuri ji je bilo 7661H volivcev. Nad 3000 je v Ljubljani polnoletnih državljanov, ki nimajo volivne pravice v občinski svet. Vsi sloji so interesirani pri obč. upravi. Volilo se bo osebno. Volile bodo osebno tudi ženske na posebnih voliščih. — Volile se bo na nedeljo od 10. ure dop. ker ^ Košut izrinil njegove zaveznike iz ogrske vlade. Hrvaški politiki so se bili takrat Ker hh ioTUl f to' 80 dobili vlado! Ker Jih je Košut s svojo naredbo glede mazarslcega službenega jezika na železnicah prisilil, da so zapustili njeca m vlado in pričeli »ustavni boj« pro i Mazarom je koalicija z vso silo Jobi-ja a Paucha, ki je njene pristaše odrinil od vladnega korita. Na tihem se je pa pogajala z Wekerlom, ki je bil pripravljen dati jim ustavnih in gospodarskih ugodnosti, samo one železni- ške pragmatike ni hotel popustiti. Koalicija pa teh pogojev ni hotela sprejeti, ker je smatrala Košutovo naredbo za protiustavno. Toda sedaj se je zvezala s Hedervaryjem, ki je izjavil v parlamentu, da bo rešil hrvaško vprašanje »v soglasju z interesi mažarske države«. Pogoji te kupčije s Kliuenom so za koalicijo prav sramotni. Dosegla ni nič drugega, kot da je Rauch padel, do vlade pa ne pride. Pomagati mora pri dopolnilnih volitvah pristašem stare »narodne« stranke do mandatov, onim ljudem, ki jih je zmerjala pred štirimi leti s »crknjenimi mrcinami«. Posledica tega ostudnega barantanja pa je, da pridejo na Hrvaškem mažaroni zopet do vlade, ban pa postane bivši hrvaški minister pl. Tomašič, ki je odpadel k pravoslavju in je prvi nekatoličan na hrvaškem banskem sedežu. Železniška pragmatika ostane, kakor je. To je torej sad borbe proti Mažarom. Pomniti je, da vodijo koalicijo liberalci, ki so zopet pokazali, kako osrečujoča je liberalna politika, ki je vse prej, kot borba za ljudske koristi. Povsod enako: na Kranjskem zveza z Nemci, na Hrvaškem z mažaroni, samo da so pri koritu. ANGLEŠKO. Pri volitvah so liberalci toliko napredovali, da je proračun, zaradi katerega se je bil boj začel, že zagotovljen. Gosposke zbornice seveda ne bo mogoče izpremeniti, kot so nameravali liberalci. Sedaj sc že dela na to, da bi se zbližali konservativci in zmernejši liberalci. aananaannnaannniji laaanaaannnnnr;! oa Skrivnost najdenke. Povesi. — Spisal Reimmichl. (Dalje.) Grofica medtem ni niti slutila, da je poslal oče Lokarju drugo pismo in osem tisočakov za njeno vzgojo in da je Lokar vrnil denar in s tem grofa še ob-čutnejše razžalil. Ni čuda, da je grof danes postal skoraj osoren, ko mu je hčerka vnovič pričela govoriti o medsebojnem zbližanju z možem. »Marietta,« je dejal užaljen, »zdi se mi, da me zelo malo ljubiš, ko govoriš neprestano o drugem ... Dvajset let in še dalj som moral prebiti brez tebe — in zdaj, ko bi se rad veselil kratke družinske sreče, ti postajam že nadležen!« »Oče, dragi oče,« je odgovorila preplašeno, »ne govori tako trdo! Ljubim te, srčno ljubim! Zadovoljna, presrečna sem, da imam zopet tebe, in te ne zapustim nikoli - nikdar več... Toda imarn tudi druge dolžnosti, ki mi mo- žena!« ''' Saj VeS' da sem omo" »Zdaj si ločena, ljubo dete in In pomeni ravno toliko kakor prosta" »Vzrok najine ločitve je minul, od« kar je skrivnost odkrita.« »Ločitev traja tako dolgo, dokler ni sporazumljenja. On te je pognal od hiše, on naj te poprosi sprave! Sicer pa je njegovo hladno in brezbrižno ve« denje do tebe lahko nov povod za traj« no ločitev.« »Ali se še vedno ni odzval tvojemu pismenemu obvestilu, ko si mu sporo« čil, kaj jc bilo pravzaprav vzrok najine nesreče?« »Ne ,« je odvrnil grof; povedal je resnico. Kljub temu se mu je tresel glas ko je izpregovoril to besedico. Hči je žalostno povesila glavico. »Čuj, ti si grofica Borghetti,« je na« daljeval oče čez nekaj časa, »starega, plemenitega rodu! On, navaden kmet, ti je nakopal žalost in ponižanje! Men« da ne boš zdaj lazila za njim ter polju« bovala njegovih krivičnih rok ...« »Ne, nikoli! Poniža naj s« in naj me prosi odpuščanja!« je odgovorila strastno. Razvnela se je in ženska kiju« bovalnost ji je švignila iz oči. »Pametna beseda! Čez leto dni bo nemara krotek kakor jagnje in bo ponižno skakljal za teboj... Marietta, na zimo odideva v Italijo, videti moraš naš rojstni grad, videti širni svet in njegovo lepoto ... Potovanje te poživi, razveseli ti srce ...« »Toda, oče,« je dejala grofica V skrbeh, »čaka me težka ura, ki bi jo najrajša prebila doma ... Veš, da no smem otroku vzeti očeta.« »Jaz mu bom oče, Marietta!« »Moj Bog, nli naj možu prikrijem?« »Ni treba!--Toda za kazen, ker te je tako sramotno pognal iz hiše, naj ne okusi sreče, da bi bil prvi nazvan z imenom oče... Ta čas naj mre od ko« sanja in koprnenja, in ko se vrneva na pomlad semkaj, bo krotek in vdan, da se boš čudila... Verjemi mi!« Vesela in prešerna zadovoljnost je zasijala v očeh lepe grofice. Ljubeznivo je segla očetu v roko in odšla ob nje« govi strani na cvetoči, rožnati vrt. -s Iz palače grofa Borghetti je dan na dan proti večeru zadrdrala bliščeča ko« čija, pred katero sta tekala dva pre« krasna vranca. Meščai ^ so postajali ter povpraševali drug drugega o nenavadno zali gospe, ki je sedela ob strani starega plemenitaša. Grofica Marietta' je zrla v svet dostojanstveno in milost« ljivo kakor kaka vladarica; srce ji jo prekipevalo od sreče, ko je videla krog« inkrog toliko občudovanja, toliko tiho zavisti. Nekega dne — bilo je sredi oktobra — sta pridirjala iskra vranca s svojo sijajno vprego po glavni cesti mimo gostilne »Pri zvezdi«. Tedaj je v gostilniški sobi šinil neki človek bli< skoma od mize in stekel proti oknu; kakor okamenel, ves trd od nepričako« vanega iznenadenja, je spremljal mož z očmi gosposki voz, dokler ni zdrknil mimo vogala. Nato sc je okrenil proti natakarici in je vprašal s tresočim glasom: »Kam pa se pelje ta gospoda?« i S »O — to je grof Borghetti in njegova hčerka; ni še dolgo, odkar se je vrnila k očetu,« je odgovorila mladenka nekoliko začudeno. »Čez pol ure se navadno vračata po isti poti.« Tujec je umolknil, plačal in odšel ves razburjen iz gostilne. Pohajkoval je nekaj časa po cesti gorindol, slednjič pa je nameril svoje korake proti tisti strani, kamor je poprej izginila grofovska kočija. (Mož ni bil nihče drugi nego France, I mladi Lokar. Ko je France dospel malone iz me-feta, je krenil isto pot nazaj. Že se je bližal znani gostilni, ko začuje iz daljave lahen peket konjskih kopit. Naglo se je ozrl, ali že sta šinila mimo njega: njegova žena in stari grof. Gro-ifica je imela oči uprte na drugo stran ceste, zato ni opazila svojega moža. Toda vkljub temu se je zdelo Lokarju, da so obstale njene oči za hip na njem in da so ji pri tem lica močno pordela. Ni se mogel geniti z mesta, zastala mu rje sapa in zenica so se mu razširile, itako mu je vzkipelo srce, ko je videl mamljivo lepoto svoje Tilke. Svečano in mirno kakor kraljica je sedela ob očetovi strani in milosten smehljaj ji je igral na rožnatih ustnah. Zdaj jo je j videl France na lastne oči v njenem novem stanu, videl v sijaju gosposkega razkošja, a zdaj je tudi spoznal jasneje ikakor kdaj poprej, da loči njuna srca globok, nedosežen prepad. Ta dan se |piu jc še huje zajedla stara bol v srce j in potrt je stopal proti domu. — Po štirinajstih dnevih se je napotil vnovič v Gorico in tedaj ga je iznenadila bridka novica, da je odpotoval grof Borghetti s svojo hčerko v Italijo, kjer namerava prebiti celo zimo. Torej brez slovesa, brez najmanjšega obvestila I — To je bilo zanj dovolj jasno znamenje, da Tilka ničesar več ne želi od svojega moža. Ali naj torej ničesar več ne pričakuje od nje? Ali je izgubil vse pravice do svoje žene? — Odslej je živel Lokar še bolj osamljen in zapuščen; ogibal se je sosedov, posedal v izbi in se zatapljal v svojo nesrečo. Ob novem letu pa mu je došlo iz Italije pisemce, s katerim mu je grof naznanil, da je njegova hčerka, grofica Marietta, v mestu Florenci povila čvrstega dečka, kateremu so pri krstu nadeli grofovo ime: Lorenzo. Lokarja je zaskelelo v dnu duše; grenka solza mu je kanila na lice in dejal je v svoji žalosti: »Moj otrok! Moj lastni otrok! Pa nima niti mojega imena . . . Vse bi bil dal, samo da bi bil dobil svojega otroka!« Šel je v mesto in je dolgo, dolgo govoril s sodnikom; toda na večer se je vračal še bolj žalosten, kakor je bil odšel z doma ,,, VI. Pomlad se je zbudila v solnčni Goriški ter je odela hrib in dol s svojimi božjimi darovi. Polja in travnike, lože in dobrave, vse je ovenčala z bogatim cvetjem. Sveže in mlado življenje je klilo iz prebujenih tal, klilo iz drevja in grmičja, rajalo po gorkem ozračju. Tudi človeška srca so čutila veselo iz-premembo in se radovala svojega po-mlajenja. Samo k Lokarju na Zlato brdo ni dahnila pomlad, ni posijalo oživljajoče pomladno solnce. Tiho in potrto so opravljali posli svoja dela, dočim je gospodar po cele dneve pre-žedel v izbi in samoval ob zastrtih oknih. Tupatam je namignil sosed sosedu, da na Lokarjevini ne more biti vse v redu, zlasti pri čmernem gospodarju, ki je pričel zadnji čas uprav samostansko življenje. O Lokarici pa so krožile po soseski najrazličnejše, deloma popolnoma si nasprotujoče govorice. Govorilo se je, da se je Tilka poročila pred državnim uradnikom s tujim knezom ter nato odpotovala v Ameriko; da je našla bogato službo v neki ugledni rodbini ter odšla z gospodo vred v Italijo; da jo je nepoznan grof vzel za svojo hčerko, ker je bila zelo podobna njegovi lastni hčerki, in tako naprej brez konca in kraja. Bili so celo ljudje, ki so trdili popolnoma resno, da so jo videli v Gorici, ko se je vozila v družbi bogatega grofa, seveda gosposka in popolnoma izpremenjena. — Tako se je ugibalo semintja, dokler ni prišla čista resnica na dan; prišla pa je po potepuhu Joštu. (Dalje prihodnjič.) RAZGLED PO POmOVIHI f Duhovni svetnik č. g. Janez Pod-jboj. Pretresljiva vest nam je došla iz ((Novega mesta: Prezaslužni gospod du-iliovni svetnik č. g. Janez Podboj je dne J6. februarja ob 4. uri popoldne umrl v ikandijski bolnici. Rojen je bil pokojnik dne 17. decembra 1848 v Ribnici, 'kjer se je tudi šolal pod Rakteljem, nato pa nekaj časa v Kočevju, ko je bil itam šolski voditelj lani umrli šentjakobski župnik v Lubljani, častni kanonik in prelat Janez Rozman. La-(tinske šole in bogoslovje je dovršil v Ljubljani. V mašnika je bil posvečen 30. julija 1872., slovesno je obhajal novo mašo v Ribnici 19. avgusta 1872. Bil je kaplan v Vipavi, v Logatcu, v Št. Vidu pri Zatičini, v Slavini, kot ekspozit v Št. Petru v slavinski fari. Od tam je šel za župnika v Planino od jeseni 1888. do jeseni 1902. Ker ga je napadalo, kakor rajnega očeta, po-gostoma trganje po udih, je prosil za izpraznjeno župnijo Toplice na Dolenjskem, da bi se mogel ložje zdraviti. V roplicah je deloval samo šest let in pol. Ker so ga zapuščale moči, je stopil v Pokoj 1. maja 1909. Od tedaj jc preži- vel nekaj časa v morski kopeli v Iki pri Voloski, nekaj časa poleti pa pri prijatelju Janezu Kljunu, župniku v Spodnjem Tuhinju, zadnje mesece pa v Kandiji pri Novem mestu, kjer ga je smrt rešila hudih muk. Delo, neumorno delo v cerkvi, v šoli, na shodih, v časopisju, je bilo pokojnikovo življenje. — Truplo preblagega pokojnika so prepeljali v torek, dne 8. februarja v Ribnico in ga naslednji dan dopoldne ob 10. uri ob navzočnosti velikega števila vernikov na ondotnem pokopališču položili v hladni grob. Naj počiva v miru! Čudne pojme o društvih Imajo liberalci. Preteklo nedeljo se je ustanovilo izobraževalno društvo za Stepanjo-vas in Hrušico. »Slovenski Narod«, znan zaščitnik nedolžnosti, je takoj v strahu in piše: Namen društvu je dati mladini priložnost shajati se zvečer ob poznih urah v društvu in izven društvenih prostorov. — Tako si mislijo liberalci delo v društvih. Kako je delovanje v naših društvih, ni treba šele zagovora, ker je poznamo, a to namiga-vanje v »Narodu« vzbuja nehote misli, kakšno mora biti v resnici počenjanje v liberalnih društvih. Resen opomin zlasti starišem, da se dobro premislijo, predno puste svoje otroke takim tičem v roke. Dejanje sv. Detinstva ima, kakor znano, namen podpirati katoliške misii jone. Kakor povzamemo iz letnega poročila, trpe ravno katoliške misijonske postaje velikokrat na pomanjkanju, dočim prihajajo krivoverskim agitatorjem velike vsote od njihovih društev in držav. Kaj je pač primernejšega vzbuditi v otroku ljubezen za razširjenje sv* cerkve kakor »Dejanje sv. Detinstva«. Ker »Narod« ne more trpeti prav ničesar, kar zadeva sveto cerkev, se je tudi v to nedolžno bratovščino obregnil in očita, da duhovniki z razširjenjem te družbe otrokom izvabljajo denar. V, podlosti so liberalci res neprekosljivi. Zaplemba narodnega kolka. Zadnjič smo naznanili, da je zaplenjen narodni kolek z napisom 20. septembra 1908. Sedaj pa je državno pravdništvo zaplenilo tudi narodni kolek, opremljen s slovenskimi barvami in z napisom »Ptuj«. Ta kolek se vsled zaplembe ne sme več prilepljati na pisma in raz- glednice, ker bodo poštni uradi zaple nili vse pošiljatve, ki bodo nosile kate. rega izmed omenjenih kolekov. Srebrna poroka. V ponedeljek, dne 7. februarja, je obhajal v Borovnici srebrno poroko gospod deželni poslanec Anton Kobi s svojo soprogo gospo Frančiško rojeno Žitnik. Na mnoga leta! Prednica karmelitskega samostana umrla. Na Selu pri Ljubljani je umrla prednica karmelitskega samostana Marija Terezija Mozelj. Nagloma je umrl v Ljubljani splošno znani grof Albert Lichtenberg, 62 let star. Dopoldne je čital še časopise, ob 11. uri je šel obiskat svojo hčer, kjer ga je zadela kap. Šest novih torpedovk je izgotovila za našo mornarico ladjedelnica svetega Marka. Torpedovke imajo hitrost 28 do 29 morskih milj v eni uri. Slovenski frančiškani. Zelo lepo se razvija slovenska frančiškanska pro-vincija sv. Križa pod vodstvom P. Pla-cida. Pri Ljubljani se je ustanovila frančiškanska fara, katero v duhovnem kakor socialnem oziru vzgledno vodijo očetje frančiškani. V Afriki delujeta med Slovenci P. Benigen in P. Evgen. V Aziji sta neumorno delavna P. Baptista in P. Veseljko kot apostolska misijonarja med Kitajci. V Ameriki deluje že več let P. Kazimir. Sedaj se je nekaj časa mudil v domovini, a se vrnil že zopet nazaj. Z njim je šel tudi P. Salezij. Novijorški škof jim je dal župnijo sv. Mihaela v Rokland, kjer bodo ustanovili prvi slovenski samostan. Dalje je naprosil celovški škof, naj bi prevzeli frančiškani slovečo božjo pot na sv. Višarjih. Na Koroško sta doslej odšla P. Adolf Čadež in P. Kerubin Tu šek. Tudi v narodnem oziru moremo upati koristi od oo. frančiškanov na Koroškem. Zmaga S. L. S. v Črnomlju. Pri občinskih volitvah v Črnomlju je v drugem in tretjem razredu zmagala S. L. S. Velika nesreča. Dne 28. januarja je Franc Uranič iz Trstenika nakladal hlode, poleg pa so drvarji sekali smreke. Kar naenkrat pade dolga smreka ravno na Uraničevo kobilo. Žival, vredna 600 kron, je bila takoj razmesarjena. Sreča, da se Uraniču, ki je stal zraven, ni nič zgodilo. Kolke treba menjati. Do 31. marca t. 1. je treba zamenjati vse stare kolke (štemple), ker od tedaj naprej zgubijo svojo veljavo. Sava narašCa vsled zadnjih povodenj. Narastla je Sava na Hrvatskem tako, da so morali marsikje zapustiti hiše, ki so bile v nevarnosti, da jih Sava preplavi. Ponesrečen sprevodnik. V Logatcu so padli pri skladanju sprevodniku Jožefu Drofeniku zaboji na križ ter ga tako poškodovali, da so ga morali odpeljati v bolnišnico v Ljubljani. Poskušen rop. Dne 24. januarja se Je vračal nek posestnik z vozom iz Save v Lesce. Med potom sta ga nasko-61 čila dva tuja človeka in ga skušala oropati, kar se jima pa ni posrečilo, ker je bil napaden toliko hladnokrven, da se je ubranil. Smrtna žetev. Na Raki jc umrl dne 2. svečana 89 let stari Kaspar Mavrar; v šentrupertski župniji so umrli: Jožef Anžiček iz Straže, Marija Lušina iz Kostanjevice, pa tisti fant, ki so ga na sv. Štefana dan na Bistrici pobili. — V Idriji se je ponesrečil Filip Vidmar; iz-podrsnilo mu je, padel je na železniški tir, voz ga je premečkal tako, da je kmalu nato moral v rudarski bolnišnici umreti. Živinorejski in mlekarski tečaj priredi ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu v torek in sredo, dne 22. in 23. februarja t. 1. Namen tečaju je zboljšanje kravjereje v zvezi z mlekarstvom. Na sporedu so sledeča predavanja: V torek, dne 22. februarja. Od 9. do 11. ure dopoldne: Vrednost kravjereje. Odbiranje molznih krav. Raba krav za pleme. Krmljenje krav. Od 2. do 4. popol.: Strežba molznih krav. Molža. Stroški kravjereje. V sredo, dne 23. februarja. Od 9. do 11. ure dopoldne: Prodaja mleka. Ravnanje z mlekom. Lastnosti mleka. Napake in pomanjkljivosti mleka. Mlečna posoda. Popoldne od 2. do 4. ure: Prodaja smetane in surovega masla. Posnemanje. Naprava surovega masla. Napake surovega masla. Oddaja in razpošiljanje surovega masla. Gospodarski pomen mlekarskih zadrug. — Pouk se pojasnuje s praktičnim razkazovanjem. — Tečaj je namenjen našim gospodarjem in gospodinjam in je želeti, da se ga udeleže mnogoštevilno tudi naše gospodinje in kmetska dekleta. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. Oddaljenim udeležencem plača ravnateljstvo stroške za pot in za hrano. Kletarski tečaji. Pri državni vzorni kleti v Rudolfovem so se vršili tekom te zime štiri trodnevni kletarski tečaji, katere je obiskalo 80 posestnikov ne samo iz Kranjskega, ampak tudi iz sosednih dežel. Vseh tečajev je bilo doslej v desetih letih 23 in vseh udeležencev že 360. To priča, da so prišli nasi vinogradniki, vinski trgovci in gostilničarji sami do spoznanja, da tudi v tej stroki na dosedaj običajen mnogokrat celo na vraže spominjajoč, zastarel način ne pridemo do cilja, marveč da je treba spoznati pravo, znanstveno podlago vsega ravnanja z vinom in moštom, kar nas uči umno kletarstvo. I. ljubljansko konsumno društvo. Na Svečnico se je vršil v »Slovenski krščansko-socialni zvezi« občni zbor »I. ljubljanskega delavskega konsun-nega društva«. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da je v pretečenem letu društvu pristopilo 177 novih članov. Na Gliucah pri Ljubljani kupilo je društvo hišo za 25.000 K ter jo priredilo v pritličju za prodajalno. Viška prodajalna dobro uspeva, kajti takoj v pričetku se je prodalo v nji po 8000 K na mesec v gotovini. Skupen društven denarni promet znaša 381.142 K. Čisti dobiček pretečenega leta pa 15.000 K. Somišljci nikom društvo najtopleje priporočamo. Iz tržiškega okraja. g Smrt nekdanjega kaplana trži'« škega. V Ljubljani so pokopali v pone-: deljek 31. jan. veleč. gosp. kanonika" Antona Fettich-Frankheima. Pokojni! gospod so nastopili svojo prvo službo pred 30 leti kot kaplan v Tržiču. Stari Tržičani se še dobro spominjajo nekda-i njega g. kaplana. Mrtvaški zvonček5 pri sv. Andreju v trgu je naznanjal njihovo smrt. Naj počivajo v miru! g Iz preiskovalnega zapora so iz-i pustili pred tedni lovca barona Borna, o katerem se je trdilo, da je ustrelil na Begunjšici nekega mladeniča iz Bo« gunj in mu odrezal glavo. Menda ni nikakih dokazov dobiti, zato so ga iz-t pustili. Nekaj skrivnostnega je pa veu-i dar smrt dotičnega fanta. g Pri Sv. Ani bodo baje že letos zopet otvorili rudokop. Več rovov bo treba prenoviti, ker je delo v jami po-« čivalo že skoro devet let. g Živahno življenje se je pričelo v, Katol. izobraževalnem društvu sv. Jo-i žefa. Vsak večer se zbirajo društveniki v svojih prostorih. V ponedeljek so vrše izkušnje za igro, v torek predavanja in petje, v sredo cerkveno petje, v četrtek tamburanje, v soboto telovadba* Ob nedeljah je odprta bogata drušU vena knjižnica. Iz ljubljanske okolice. Moste. V krajni šolski svet za šentn petersko šolo »na polju« sta bila zopeti izvoljena prejšnja odbornika Anton' Kugovnik iz Vodmata 13, in Franc, Plevnik iz Tomačevega. Tomačevo. Kmečko - delavsko izj obraževalno društvo, katero so lansko leto 28. februarja hoteli ustanoviti socialni demokratje, a smo ga jim vzeli iz rok, se je razšlo, ker sc je za celo šentpetersko Posavje ustanovilo Katok slovensko izobraževalno društvo. Šmartno. Pustno nedeljo smo imeli zadnjikrat doma duhovno opravilo. Ta čas, odkar je bila služba božja v> naši cerkvi, smo dobro porabili. Kmcčn ka zveza je priredila več podučnih predavanj, na katerih so govorili gg. Leg< var.,, dr. Lampe in Dimnik. Tudi za; Katol. izobraž. društvo se je vse pripis vilo, in je sedaj tudi to društvo usta-i novljeno. Hrušica. V Katol. slov. izobražen valnem društvu bo v nedeljo 13. popoldne ob 4. uri začetek poduka vi petju. Društveniki iz Bizovika, Hruške in Štepanje vasi pridite! Prihod-i njo nedeljo 20. februarja pa bo popoln dne ob 4. uri predavanje in upisovanja inovih članov. Oboje bo v salonu pri !gosp. Korbarju. Iz raznih krajev Gorenjske. g Slov. k. s. Izobraževalna društva amniškega okraja, pozorl V odbor amniškega okrožja izobraževalnih ,_ruštev so bili izvoljeni sledeči gospodje: predsednik Fr. Rihar, župnik v BMekinjah; podpredsednik Fr. Šubelj, jtrgovec v Kamniku; tajnik dr. Gvido »Rant; blagajnik Stercin, posestnik v •Komendi. Odbor povabi vsa izobraževalna društva kamniškega okraja, naj tvsako teh odpošlje vsaj po dva zastop-| jnika k važnemu posvetovanju, ki se bo [ ivršilo dne 20. svečana t. 1. ob 5. uri po-fpoldne v župnišču v Mekinjah (po kon-jjCani okrožni seji Orlov kamniškega jokrožja). Obojno posvetovanje — iz-*>braž. društev in Orlov — se je zato Strnilo, da za nekatere ne bo potreba {dvojnih potov in se obojno obenem na-jpravi. Želimo pa, da se udeleže posvetovanja izobraž. društev — če le mo-»oče — predsedniki ali tajniki ali pa jfcsaj bolj agilni člani društev, da bo ivspeh povoljnejši; za nekatera društva "fcodo gotovo lahko vrli Orli prevzeli zastopstvo za društveno posvetovanje. {Naj društveni odbori pravočasno ukrenejo potrebno, da sc vabilu odzovejo; 'jiaj pač nobeno ne izostane. Spored posvetovanja se bo dostavil še posebej ivsakemu zgoraj označenih društev. Za .odbor: Fr. Rihar, t. č. predsednik kam-iiniškega okrožja k. s. izobraževalnih ■[društev. g V spomin vrlega moža. Vzoren aiupan je bil Jožef Košir iz Žej. Rojen je Sbil dne 11. marca leta 1834., ter je bil deta 1873., ko je dotedanji župan iMatej Markič odstopil za župana obči-jne Naklo-Podbrezje izvoljen, kateri je jnačcloval celih 36 let, noter do svoje jsmrti dne 17. januarja t. 1. Bil je mož, Dd je imel redke vrline. Govoril je ie Ipialo pa jedrnato, bil je srčen in miren jter vernega duha. Oskrboval je sam brez pisarja vse posle občinskega ura-fda. Pri ljudeh je bil zelo v čislih. Še jzadnji dan življenja, ko je imel pljuč-iiico, je pregledoval občinske račune, fkar mu je gotovo smrt pospešilo. On ni fteicer dobil odlike od svetne oblasti; Upajmo pa, da mu je mili Bog podelil krono pravice, kajti bil je ranjki zvest iv izpolnjevanju svojih dolžnosti kot družinski oče, hišni gospodar in vzoren feupan, ki mu ne bo lahko dobiti vrednega naslednika na županskem stolu. (Naj v miru počiva! g Surov umor v preddvorskl fari se je izvršil v nedeljo, dne 23. januarja izvečer od 10. do 11. ure v znani gostilni pri Petru v Tupalčah. Zaklan je bil Miha Pire, brat umrlega kaplana Pirca, jpo domače Kodranov iz Velosevega, od KO-letnega Povšnarjevega sina v Preddvoru nad Kranjem. Plesali so in pili fantje v navedeni gostilni ter so se nazadnje med seboj sporekli. Po kratkih besedah je potegnil Povšnarjev nož in zasadil Pircu naravnost v vrat ter mu prerezal glavno žilo. Pire je stekel v kuhinjo in zaklical: »Zaklan sem« ter v par minutah izdihnil svojo dušo. Poklicani orožniki so prijeli zločinca, ki je v začetku dejanje tajil, a ga potem priznal. Tupalški fantje so šli prosit njegovega gospodarja Ajdovca, naj jim dd konja, da popeljejo njegovega hlapca v mrtvašnico. Dasi ima on šest konj, jim je odbil prošnjo. Fantom potem druzega ni kazalo, kakor da so ga sami, brez konja peljali v mrtvašnico. Položen je bil na operacijsko mizo, kakor kaka zaklana žival. Fantje so bili jako razburjeni vsled tega dogodljaja. Šele v ponedeljek zvečer, ko so prišli olševski fantje pokropit svojega sovrstnika, so mu le-ti sklenili roke in mu dali v roke križ ter zmolili rožni venec in litanije za njegovo dušo. — Ali bi ne bil mogel gospodar Ajdovec sprejeti svojegu zvestega hlapca v hišo, da bi tam ležal r.a mrtvaškem odru? Ljudje so bili jako ogorčeni nad takim početjem. — Tu imate fantje vzgled, kam pripelje jeza in surovost mladega človeka. Dva mladeniča, ki sta komaj začela živeti, sta sedaj spravljena, recimo za vedno na tem svetu. Prvi, ki je moral umreti, ne da bi bil pripravljen za večnost in drugi se bo moral v ječi za svoj zločin pokoriti. Toda kazen njegova na tem svetu bode kmalu prestana, kaj bo pa potem, ko bode moral dajati odgovor za sebe in za svojo žrtev? Fantje, krotite svojo jezo in premislite vsak korak, ki ga storite v svojem življenju. Nesrečnik pa bodi priporočen v blag spomin in \ molitev. — Mladenič. g Iz Skaručine. Tu je umrl 28. januarja gospod učitelj M. Žebre. Storil je marsikaj za olepšavo nove šole. Njegovo politično delovanje pa ni bilo srečno. Bil je popolnoma v službi liberalnih mogočnežev. Bog mu bodi milostljiv sodnik! g Iz Bukovice. Ta je pa lepa! Tudi v naši soseski smo dobili nekateri vabilo od liberalne zveze slovenskih zadrug, naj bi mleko vozili v skaruško mlekarno. Gospod Rozman, vaš podpis na vabilu je sumljiv! Ko še niste bili v liberalni službi, ste se lepše podpisa-vali! Sedaj pa samo nekaj čačk! Ali mislite, da smo pozabili, kako nam je svoje čase načelstvo mlekarne pretilo s sodiščem, z utrganjem deležev, pustilo nas zmerjati z backi? Kaj ne, zdaj smo pa zopet dobri? Večje neumnosti ni mogla narediti skaruška mlekarna, kakor da je liberalni zvezi naročila tisto rujavo vabilo. Zdaj vemo še bolje, da so je ustanovila skaruška mlekarna v prvi vrsti za ljubljanske liberalce, v drugi vrsti šele za kmeta. Ali ni razpošiljala po občini cele kupe liberalnih listov? Ali nismo videli pri zadnjih de-želnozborskih volitvah na mlekarni neki papir, ki je priporočal socialnode-mokraške kandidate? Pa tudi to povemo, da so naša dekleta prepametna, da bi hodila v to mlekarno. Pa tudi mi smo prepametni, da bi z mlekom podpirali liberalno zvezo, ki nima ne doma in ne na Dunaju kredita. Slabo znamenje, če vas hvali taka zveza. Saj vemo, da vrana vrani oči ne izkljuje. Le naročite še v Ljubljani »rožmarinovega olja«, a nas ne bo omehčalo, če tudi plačate za vsak liter mleka eno krono 1 Saj kaaar bo treba kaj novega v mlekarni ali sčasoma zidati novo poslopje, boste komaj po 8 vinarjev ga plačevali 1 — Vsi, ki smo vabila prejeli. Iz špitaliča. Pri nas se je vršila dne 16. prosinca 1910 volitev krajnega šolskega sveta. Predsednikom je izvoljen gosp. Simon Učakar, posestnik iz Bele, vrli pristaš S. L. S. in neustrašen nabiratelj in agitator Domoljubov. Veliko naročnikov je dobil letos, ki bi se brez njegove agitacije ne bili naročili. Zatorej vsa čast mu. Bog ga živi! Nekaj je bilo slišati, da se snuje pri nas prepotrebno »Izobraževalno oruštvo«, a žalibog da je vse zaspalo. Ne strašite se, le na noge fantje in možje! Breznica. V nedeljo, dne 13. februarja popoldne ob 4. uri bode tukajšnje izobraževalno društvo priredilo zopet nekoliko zabave. Č. g. Janko Mlakar bo nadaljeval svoje predavanje o spiritiz-mu. Govoril bo zlasti o prikazovanju duhov. Tvarina bo gotovo zelo zanimiva. Tudi se bo uprizorila še neigrana A. Medvedova igra »Stari in mladi«. Pridite torej dne 13. februarja zopet na Breznico! g Iz Žabnice. Zvezdo repatico z velikanskim navpik stoječim repom smo tudi pri nas videli 23. m. m. zvečer nekako ob 6. uri. Bila je v bližini svetle Venere na desni in je kmalu zašla za gore. — 8. junija bomo imeli sv. birmo. — Šola je dobila 500 K podpore od deželnega odbora. — I. postno nedeljo popoldne ob 3. uri priredi naše izobraževalno društvo zopet gledališko predstavo. Vprizorili se bosta dve igri: 1. »Jezičnost in ošabnost«, šaljiva otroška igra v štirih prizorih in 2. »Dve materi«, igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Pridite mnogobrojno! kliče odbor. Nikomur ne bo žal, ki se bo udeležil. Vstopnina bo itak nizka kot vedno. g Kmetijsko društvo v šmarci sc lepo razvija. V minulem letu je pristopilo 29 članov, prometa ima 50.500 K, čistega dobička 370 K, rezervni zaklad znaša 960 K. Društvo je že danes na veliko korist članom (in nečlanom). Vino oddaja članom po 24 kr., v minulem letu ga je še celo po 16 in 18 kr. liter oddajalo, dočim ga gostilničarji točijo po 40 kr., moko prodaja dva krajcarja ceneje kot drugi mokarji, kar je boljše in cenejše, sol pa 11 kr. itd. Oklenite se društva še tisti, ki še niste člani, potem bode ljudstvo še veliko več koristi imelo od njega. Znamenito je, da režijski stroški znašajb samo 369 K celo leto in poslovodja dela popolnoma brezplačno. Mlekarna ima 119 tisoč kron prometa, šteje 113 članov ter plačuje v minulem letu mleko po 3% 11 vin., 3-5% po 12 vin., 4% po 13 vin. in 5% po 14 vin., poleg tega plača še vsakemu članu za 100 litrov prinesenega mleka v mlekarno po 50 vin. za clonašanje, kar je tudi v precejšno ko- rist članom. Za izdelovanje surovega masla so to izredno visoke cene. 1 v Sirohinju nad Kranjem zopet ena žrtev alkohola. Nedavno je umrl F C. vsled onemoglosti. In kaj vzrok tej onemoglosti? Smemo diti, da alkohol! Stroliinjci, pomislite kam lahko v par letih zabredete, ko vam je v domači vasi na razpolago žganje. Ne pustite vendar, da bi se začeli časi, kot so bili v Strohinju svoje dni, ko je bila žrtev alkohola za žrtvijo. Proč z žganjem! naaapnaoDDPPo™o° S Dolenjske novice ° D___D nnaaannnnnaaanaan Iz raznih krajev Dolenjske. d Iz Jurjevice. Zoper naše občinske "olitve se je vložil ugovor, ker volivni Imeniki niso bili prav izpostavljeni. Ako bodo razpisane nove volitve — in to upamo — potem možje: skupaj držimo in ne dajmo se po nikomur za nos voditi! Rus je pred volitvami rekel, da bi tudi za dva milijona ne maral več župan biti; ko je pa v drugem razredu zlezel skozi, so se ga pa kar naenkrat polotile stare skomiiie! Možje, odrasli smo in se od liberalcev ne damo več komandirati! d Od Fare pri Kostelu. Menda ga ni tako pozabljenega kraja, kakor je naš. Ko beremo v »Domoljubu«, kako se drugod vse giblje, nas kar žalost prešine. Imamo .sicer posojilnico, katera vrlo deluje pod spretnim vodstvom č. g. župnika. To pj-ekoristno napravo znamo cenili v polni meri. Toda mi bi radi še kaj več! Zato prosimo naše poslance, da bi se tudi na nas ozrli in včasi prišli k nam pogledat in preiskat naše potrebe. Jako potreben n. pr. bi bil za nas kmetijski tečaj, ki bi povzdignil našo živinorejo in sadjarstvo. Ali bi ne bilo prav, če bi se nas nekoliko spomnila tudi »Kmečka zveza za kočevski okraj«? Ker smo tako oddaljeni »od sveta«, smo pomoči tem bolj potrebni! d Iz širekljevca. Dne 16. prosinca t. 1. imela je kmetijska podružnica na Štrekljevcu občni zbor. Načelnik gosp. M. Drganc otvoril je sejo. Razmotrivalo se jc glede kmetijstva v raznih stvareh. Med drugim se je sklenilo pri občnem zboru, da se naroči »Filter«, kateri bi precejal vina na dan okoli 50 hektolitrov in sicer ker se vino ne čisti in že sedaj kvari. Ker pa je podružnična blagajna brez gmotnih sredstev, a ljudje večinoma ubožni, sklenilo se je pri seji naprositi visoki deželni odbor in c. kr kmetijsko družbo za izdatno podporo Pri seji - se je tudi sklenilo naročiti »trokar« in telečji napajalnik, koji naj bi bil v korist našemu kmetu, kateri se hoče baviti z umno živinorejo. d Z gregorskih višav. Preteklo leto Je bilo tako zdravo, da smo imeli samo devet mrličev. Več kot pol leta se ni oglasila smrt pri nas. Toliko časa ni se pustila Gregorce pri miru, odkar ob-8i stoji njihova duhovnija, in tega je že čez 120 let. Letos se je pa oglasila že prvi mesec in nam na en dan ugrabila dva ugledna moža. V torek, dne 25. januarja, je po polnoči umrl Anton Marolt, ključar podružnice sv. Urlia pri Maršičih. Ker ni imel otrok, prodal je pred par leti svoje posestvo in je zdaj zapustil svoje premoženje sorodnikom, toda tudi mnogo daroval v dobre namene. Zavodom sv. Stanislava poslal je 1000 kron, nakar so mu presvetli knezoškof podelili višjepastirski blagoslov in so takoj dan po prejemu velikodušnega daru opravili zanj sveto mašo. 500 kron je daroval domači Marijini družbi, ki mu ta lepi dar povračuje z mnogimi molitvami in drugimi pobožnimi opravili. Tudi za šolsko zastavo, ki se bo napravila letos ob priliki 50-letnice, je poklonil 100 kron. Le škoda, da je bil dan pogreba tako visok sneg, da se pogreb ni mogel vršiti tako, kakor je zaslužil blagi pokojnik. — Isti dan v jutro pa je nagloma izdihnil 82-letni Jakob Adamič z Gašpinovega. Bil e mož-veljak še izza časa graščinskega gospodstva, celih 65 let je bil gospodar, mnogoletni ključar župne cerkve. Leta 1870 se je po njegovem trudu in skrbi napravil lepo doneči veliki zvon. — Njegov tovariš v ključarstvu Franc Marolt, 751etni Korenov oče, pa leži tudi sedaj v smrtnih težavah in ni nika-kega upanja na okrevanje. Najprej ključarje hoče pokositi koščena žena. d V Tržišča bi imeli ljubljanski liberalci radi Ciril-Metodovo podružnico. Pa ne bo nič! Naše verno ljudstvo noče imeti z liberalnimi napravami ničesar skupaj. — Roditeljski sestanek smo tudi imeli v nedeljo, 16. t. m. Zdravnik Hočevar je poljudno predaval o otroških boleznih, g. nadučitelj pa o »potovanju okoli sveta« s pomočjo skioptikona. Ena slika ni bila primerna, sicer je pa bilo ljudstvo zadovoljno. d Z Gore pri Sodražici. Odkar smo dobili novega župnika, ki izborno dela na cerkvenem polju, se je tudi naše društveno življenje začelo obračati na bolje. Na Sv. Štefana dan nas je imenovani gospod povabil v župnišče na razgovor, ali bi bilo umestno, da se tudi pri nas ustanovi izobraževalno društvo, kakršno ima do malega že slednja župnija. Skoro soglasno — nekaj izjem se dobi povsod — smo se izrekli, da si kaj takega le želimo in da smo mu hvaležni, ker je pripravljen tudi na izobraževalnem polju za nas kaj storiti. Pre-tečeno nedeljo smo imeli že ustanovni shod, na katerem se je sešlo do 50 mož in mladeničev, za naše razmere res veliko število. Ker so se za društvo zavzeli tudi g. župan in vsi boljši posestniki in njihovi sinovi, je njegov procvit zagotovljen. Tudi Gora se probuja! . Yače' Ljudska hranilnica ima baje blizu 64 tisoč kron prometa v januarju Lep napredek! - Smrtna kosa je pokosila 20. januarja odločnega pri-stasa b. L. S., okrajnega slugo Franceta Laufar, 24.pret. m. pa v Strmci vdovo Ivano Majdič, veliko dobrotnico revežev. N. v m. p. I — Tudi pri nag je 17. pret. m. pobrala napredna noč tj cerkvenih vrat vabilo na Mohorjevo knjige in s kaplanije vabilo na kmetijH ski tečaj v šmartnem. — Ves napredni gozd je začivkal in zalajal, ker je »Domoljub« v 4. številki podrezal v skrito: sokolsko gnezdo. Dopisnika niso in noi bodo izvohali. Zato nam obetajo, da so bodo po časopisih izkašljali. Naj sc le S Nas burja s Krasa ne bo vzela! Kdo pa je tisti učitelj Blagajna? Človek, ki kot gad zagrizeno sika. Nismo še » njim poravnali starih računov. Muij ni on zanesel najhujše strankarstvo iij razpor med nas? Dokler mi spimo, seje on ljuliko. Njegov najbližnji sosed g. M. ga pač ne pozna, če misli, da su je poboljšal. Je že prav, da jc nekil »Domoljubov« dopisnik omenil pri nas potrebo izobraževalnega društva. Ka| pa še ni učitelj Blagajna pri nas usta-navijal? Gasilno društvo, pevsko dnu štvo, godbo na pihala itd.; vse samo iz strankarskega namena. Kaj je danes z njegovimi društvi? Nič! Sedaj oblači rdečo sokolsko srajco. »Špage« mu pa manjka, zato je vzdignil veliko »fehtai rijo«. V petek 7. jan. jc šel prosjačit Vi Litijo. Doli imajo v petek berači svoj dan. Beračem zapirajo pred nosom vrata, njemu jih niso, dobil je nekaj kronic. Z IJašem sta razposlala celo kopo beraških listkov našim rojakom v Ameriko in na Vestfalsko že začet-kom adventa. V rokah imamo dokaz od ondot s prav uničevalnimi pripona bami. Pod varstvom teme je na Novega leta dan ob 6. uri zvečer priredil veselico v korist svojim skovirjem in netopirjem. Navzoča jo bila polna peč šolarjev. Ali šolska postava dovoljuje šolarjem obisk gostilne? O ciganih, ki so vršili sredi januarja nekaj večerov; važno nalogo na Vačah, za danes še molčimo. Le iz teme na dan! Ne skrivajte se v šolske sobe, dragi sokoliči, da Vas vsaj enkrat vidimo, kaki so ti »naši ljudi«! — Nevesekdo. d Iz Ambrasa. Zanimanje za novo železnico raste. Povsod se gibljejo, sa< mo tukajšnje županstvo spi. So ljudje, ki so prepričani, da so sedaj drugi časi kot so bili nekdaj. A kljub t«mu tišže nazaj v stare čase. To se vidi pri naro< čanju časopisov. Nekaterim se zdi škoda denarja zanje. Možje, gospon darji! Pomnite dobro pregovor: »Kdo« nc napreduje, nazaduje!« Napredovali pa ne boste, če ne boste brali dobrili knjig in časopisov! d Janče. Nekemu tukajšnjemu posestniku 30 pripeljali vozniki žive apno iz Kamnika do Grešnika v So< strem. Ker vozniki radi hudih zametoV: niso mogli ponj, so ga ondi pogasili in zmetali v jamo. Apna je bilo 1217 kg< ki je veljalo z vožnjo vred 41 K 37 vin- J Kdor ga želi za isto ceno kupiti, naj se oglasi pri g. Lipahu, p. d. Grešniku vi Sostrem. d Iz Rakitnice pri Ribnici. V t* kajšni trgovini se je pred kratkim zgo-1 dilo, da se je »gospa« prodajalka jak° nedostojno izrazila o svetih rečeh. Z a 'danes samo opozorimo na to trgovino; ako se de kdaj kaj podobnega zgodi, bomo drugače govorili 1 d Iz DobrepoIJ. Pretečeno leto meseca listopada so vložila tu tri županstva, oziroma krajni šolski sveti prošnjo na c. kr. okrajni šolski svet v Ko-fcevju, da bi se na dobrepoljski šest-razredni ljudski šoli poldnevni pouk porazdelil, in sicer tako, da bi hodili otroci višjih razredov dopoldne, nižjih pa popoldne. Ta prošnja je utemeljena iv tem, da je bolje, če hodijo mali in ivečji otroci ločeni v šolo, in pa da bi bilo s tem starišem jako ustreženo, ker | ibi ne bili vsi otroci hkrati zdoma in j tbi se lahko doma bolj porabili. Težko y! čakamo ugodne rešitve te prošnje, d Iz št. Lovrenca ob Temenici. »Slovenski Narod« in »Slovenski dom« sta prinesla od nas poročilo o bolezni in Smrti Piškovega Petra, na katero moram odgovoriti, da bodo povsod vedeli, ikako se resnica poroča. »Slovenski Na-^rod« je pod zaglavjem »Duhovnik, ki .ne privošči ubožcu ne obhajila, ne maže«, poročal, da je bil župnik teden pred smrtjo pri bolniku in sam videl, da se ubožcu bliža zadnja ura, pa ga ni hotel priti obhajat. Vse le zato, ker le bil Peter revež. Na dan pogreba ni hotel čakati z mašo. Pri pogrebu se ni hotel nobeden pogrebnikov odkriti. — »Slovenski dom« pa pravi, da je bil Župnik dopoldne klican in je šele popoldne prišel. Trdi tudi, da je župnik | rekel, da je duša še dve uri po smrti 1 v telesu. — Resnica je pa, da je prišla tiekla Antona Saje iz Žabjeka 18. januarja t. 1. dopoldne pred 10. uro k župniku v šolo povedat, da je Peter bolan, ker ga je zima stresla. Bolnik je bil že lani previden. Ker je dekla sama menila, da ne bo tako hudo, je rekel župnik, da pride ob enajstih. Precej po šoli ob enajstih je šel župnik k bolniku in ga spovedal. Na zunanje ni bil videti slab. Zmenil sem se z gospodinjo Marijo Saje, da ga pridem drugo jutro obhajat. »Če bo pa slabši, me precej pokličite!« sem ji rekel pri slovesu. Ker tli bilo nobenega sporočila, sem šel obhajat drugo jutro po maši. Ko sem bil oddaljen še kake štiri minute, prihiti eden s poročilom: »Hitite, slabo mu je.« 'Pospešil sem pot kolikor mogoče. Ko pridem do hiše, pravijo domači: »Ravnokar je izdihnil.« Dejal sem ga vendar f/ sveto olje, ker zdravniki uče, da je lahko še življenje v človeku nad dve uri, če se tudi na zunanje več ne kaže. To sem tudi ljudem povedal. Bolnik je ravno pred smrtjo šel še sam iz postelje po hiši in v vežo. Ko je prišel nazaj, je precej padel. Skoro gotovo ga je zadela srčna kap. — Zaradi pogreba je prišla gospodinja k meni in zmenila sva se, da ga gotovo prinesejo ob četrt na osem. Isto sva se drugi dan dogovorila z gospodarjem, ki je prišel za krstnega botra. V petek sem čakal po-?rebcev, pa jih ni bilo. Zaradi šole sem moral mašo začeti. Prišli so ob osmih i povzdigovanju. Moški niso hoteli v :erkev, temveč med mašo vpili okoli cerkve in motili mašnika in vernike. Res je pa, da se niso hoteli med poko-panjem pogrebci odkriti, na kar jih je župnik mirno opozoril na nedostojnost. Nato so se odkrili, toda po pogrebu začeli na novo vpiti. - št. Lovrenc, dne 6. februarja 1910. r— Anton Oblak, župnik. V škocijanu pri Turjaku imajo novo cerkev, ki je bila pred tremi leti sezidana in je letos že plačana. Za cerkev se je nabralo miloščine okoli 30.000 K. Veliko so pripomogli farani z vožnjo in ko so hodili na tlako k hiši Gospodovi. Ko je bil ves dolg za cerkev poplačan v velikolaški posojilnici, so se veselo oglasili škocijanski zvonovi, topiči so zagrmeli in naši mladi godci igrali vesele marše. — Hvala Bogu — čast vrlim Škocijancem. □1 G □ D auuneaaaaaaonnana notranjske nouice U □ n □i =ac3c3cac3cacaac3cac3c3cac3c3a Vipavske novice. n Umrl je dne 2. februarja visoko-rodni g. grof Karel Lanthieri a Para-tiko v gradu Strassoldo na Furlanskem, kjer je bival od predlanskega božiča. Pokojni g. grof je bil rojen dne 5. novembra 1839. Imel je obširna posestva v Vipavi in na Goriškem. Bil je blag mož, usmiljen do revežev in bolnikov in radodaren do skrajnosti. Vipavci so ga zelo pogrešali, ko je vsled intrig laži-prijateljev zapustil domači kraj in šel k svojemu prijatelju grofu Stras-soldu čakat smrti. Svoji bližnji okolici je večkrat potožil: Nehvaležnost je plačilo sveta. G. grof je bil svoj čas deželni poslanec kranjski iz skupine velepo-sestva. Neminljivih zaslug za razvoj vinogradništva in sploh kmetijstva si je pridobil s tem, da je kranjski deželi prepustil graščino Slap, da je tam otvorila kmetijsko šolo. Podpiral je dobrodelne naprave in bil jako naklonjen tudi naši izobraževalni organizaciji. Udeležil se je bil »Zvezine« prireditve v Logu pri Vipavi dne 6. septembra 1908 in veselice na Slapu, ki se je vršila par tednov pozneje. Kmalu nato se je prehladil in ni več popolnoma okreval. Pri volitvah je podpiral našo S. L. S. in je s svojim možatim nastopom izredno pripomogel, da so liberalci na Slapu pri zadnjih občinskih volitvah tudi v I. razredu pogoreli. Z g. grofom lega v grob zadnji moški potomec starodavnega rodu Lanthieri. Edina hči grofica Klementina je poročena z baronom Levetzom v Gorici. Vipavski grad, ki hrani dragoceno knjižnico, veliko galerijo slik in bogato zbirko starega denarja in orožja, je ostal prazen. Truplo pokojnega g. grofa so dne 4. februarja 1910 prepeljali v Vipavo in v domači grajski kapeli položili na mrtvaški oder, prihodnji dan ob 10. uri dopoldne pa so ga ob veliki udeležbi ljudstva iz Vipave in okolice položili v rodbinsko rakev k zadnjemu počit-t ku. Sijajni pogreb je oskrbel pogrebni zavod »Concordia« iz Gorice, sprevod pa je vodil domači g. dekan v sprem« stvu dveh gg. duhovnikov. Počivaj v miru blagi mož I n Zlata poroka. Dne 2. februarja sta obhajala v župni cerkvi v Vipavi, obdana od svojih otrok in vnukov, zlato poroko g. Janez Dekleva in go« spa Ivana Dekleva roj. Premrl. »Ženin« bo dopolnil dne 16. decembra t. 1. 90 let, »nevesta« pa bo imela čez tri mese« ce 68 let. Oba sta še čila in zdrava. Obe« ma kličemo: Še mnogo let do demant* ne poroke! n Občinske volitve na Erzelju so razveljavljene, kakor je bilo že naprej pričakovati. Te volitve so se vršile še lani po pristnem liberalnem recep-. tu. Zupan Trčelj je samo liberalcem naznanil, da razpisuje občinske volit« ve, klerikalcem zanje tako ni treba ve« deti, jih vsaj zraven ne bo. In volitve so se res vršile brez klerikalcev. Umevno je, da so liberalici slavno zmagali in zmago slavili po »Slov. Domu« in z javnim plesom, tako da so še šolarji in šolarice prinesli drugi dan v šolo groznega mačka. Liberalcem mora biti tako vse dovoljeno, na Erzelju se smejo celo šolski otroci udeležiti javnega plesa, ki traja celo noč. In to ob navzc€nosti g. učitelja! G. Trčelj bo moral volitve še enkrat oznaniti in to frot tudi klerikalcem. Vi pošteni Erzelj-ci pa pokažite pri prihodnjih volitvah, da nikakor nočete, da bi vam rezal občinski kruh kak Trčelj ali njegovi pristaši. Z možmi, ki hočejo svoje obča« ne za volilno privico naravnost osle« pariti, morate korenito obračunati. Li« beralcem ni nikdar zaupati! Zlati jubilej na Gočah! 14. febru« arja 1910 — to je v pondeljek — bosta obhajala na Gočah 501etnico, odkar sta poročena, spoštovana roditelja g. župana Ferjančiča. Dobri Bog naj Vaju ohrani še dolgo srečnih let tu na zemlji in potem naj Vaju vzame k sebi v rajska nebesa, kjer bosta prejela obil« no plačilo za ves trud, katerega' sta imela v svojem življenju. Bog Vama daj obilo sreče! Bog Vaju živi! Idrijske novice. n Sneg smo dobili v Idriji v taki obilici, kakor ga nismo pričakovali. Sveta Neža nam ga je začela sejati in padal je že v soboto, nedeljo in ponde« ljek. V Idriji je bil visok nad 1 meter, na gorah okrog pa ga je padlo nad pol drugi meter. Tri dni smo bili zakopani pred vsem svetom, ker ni mogla nobe« na pošta priti v Idrijo, ne odtod iti da« lje. Ko bi bil naš bližnji sosed Italijan pripravljen, pa bi bil nas lahko zajel brez vsakega truda in prelivanja krvi. Torej, železnico nam dajte, da ne bomo tako silno oddaljeni od svetovne pro« metne zveze! Snežen plaz. Dne 25. januarja sta šla dva mladeniča iz Spodnje Idrije proti domu; ko prideta pred strmi 82 hrib, se utrga v daljavi 200 metrov nad njima sneženi plaz, kateremu se m bilo mogoče izogniti. Zgrabi ju ter ju odne-gu blizu 100 metrov daleč v dolino. Razen malih poškodb na hrbtu in na rok-]uih ni bilo hujšega. Kaj pa z železnico? Upanje imamo, da f,o bo vojaška gosposka za njo potegnila, ako se druga ne bo. Kakor smo izvedeli, je železnična zadeva v dobrem tiru in je upanje, da bo v nekaj letih pripihal lukamatija preko naših gora. Smo res v jako kritičnem položaju, ker v 12. urah lahko po Idriji in okolici mrgoli italijanskih vojakov, če se le na to denejo. Imeli smo Benečane žc v 10. stoletju za gospodarje tukaj in da se njihovim naslednikom, sedanjim Italijanom, tudi sline cede po naših lepih gorah in Idriji, je brez-dvomno, posebno radi bogatega rudnika. Odtod bi imeli lahek prehod proti Ljubljani in Vipavski dolini. Italijanskih gospodarjev pa Slovenci prav nič no maramo. n Realko v Ljubljano! Kašo preje mostno, sedaj pa državno realko bi radi spravili v Ljubljano. Dr. Triller in liger sta žc nekaj o tej stvari namiga-vala. Rečemo to-le: Dr. Triller naj v zrak spušča svoje trilerje po Ljubljani in dr. Eger pa naj skrbi za potrebe svojih volivcev v Kočevju. Oba pa naj pustita idrijsko realko prav pri miru, ker nista dala niti »feniga« za njo! Ali mislilo, da jo naša realka mlada mačka, da jo boste po vaši volji prenašali sem in tja? Kilo pa bo povrnil Idriji ogromno dolgove, menimo, da tega omenjena gospoda no bosta storila? Idrijska občina se je ravno radi realke tako zakopala v dolgove, da jih ho še rod za nami plačeval in sedaj naj se pa realka kar premesti v Ljubljano! Mi pa zahtevamo odločno enkrat za vselej, da realka ostane v Idriji in tudi zahtevamo, da se izpopolni v realno gimnazijo najsibodi že toga ali onega tipa, tako da bodo našim abiturijentom odprte visoke šole vseh strok. Gospodje liberalci roko proč od idrijske realke, ki vas prav nič ne briga! Iz raznih krajev Notranjske. n Z Blok. Bloški liberalci so postali zadnji čas zelo živahni. Seveda ne v zidanju, ampak podiranju. Vidi se, da so še zelo majhni in otročji. Mislijo, da nas bodo uničili s pačenjem imen in smešenjem. Kako se motijo! Če nimate drugega orožja, bo slaba za vas Naši fantje in dekleta se vam smejejo. Ker so mladi, so tudi predrzni in domišljavi. Poslanca Drobniča kličejo na odgovor v »Slov. Domu« radi dalmatinskih železnic! Sedaj, ko se nam obeta transverzalna železnica, ki nas najkrajšim potom z veže z Reko in Trstom, roji tem ljudem po glavi dalmatinska železnica. Upamo, da se g. poslanec ne bo toliko ponižal, da bi jim odgovarjal. On je odgovoren svojim volilccm, ne liberalcem. □C3C3C 0 □ naaaaopo Iz raznih krajev Goriško. Srednje šolstvo. Kričeče razmere so v Gorici, kar sc tiče latinskih šol. Po našem prepričanju so šole radi ljudstva in morajo biti tudi v istem jeziku, kakor je materni jezik učencev. Če bi sodili po goriški srednji šoli, potem bi morali misliti, da je Gorica izključno nemško mesto. V Gorici prebivajo Slovenci in Italijani, v latinskih šolah pa je učni jezik le nemški. Lani je bilo 585 dijakov na gimnaziji, med temi je bilo le 35 Nemccv. Zaradi 35 Nemcev mora tedaj 550 dijakov zanemarjati svoj materni jezik, če pa pogledamo, odkod so ti Nemci, vidimo, da niti eden izmed njih ni doma na Goriškem. — Liberalni župan. »Novi čas« poroča, da je bil aretiran župan občine Gojače na Vipavskem, ker je na sokolskem plesu v črničah dne 23. prosinca zabodel nekega drugega liberalca. Lep župan, Sokol sme biti ponosen nanj! — V B i 1 j a h so pri občinskih volitvah zmagali liberalci v družbi z agrarci. Vidi se, da v boju zoper S. L. S. vedno edini ostanejo liberalci in agrarci. — Nesreče radi snega. Na Goriškem se je vsled snežnih žametov zgodilo več nesreč. Na Ruti se jc nekomu kmetu v hlevu podrla vsled snežene teže streha; s težavo so rešili živino. Ilujša nesreča se je zgodila na Pretočnu zadnji hiši proti Benečiji. Hotel je narediti gaz k vodnjaku, kar se utrga nad njim plaz, ga vzame sabo ter vali okrog 100 metrov nizdoli. Ko je žena videla, je pričela klicati na pomoč sosede, ki so s težavo prišli do kraja nesreče, a že prepozno, ker je nesrečnež že izdihnil. — G ah r i j e p ri R u-b i j a h. Baron Rubijali daruje vsako leto najstarejšemu možu v občini iz svojega 50 kron. Letos je zadela ta čast liberalnega veleposestnika Jožefa Pav-letiča. Reveži so upali, da Pavletič svo-to razdeli med nje, a so se zmotili, spravil jo je sam. Trst in Istra. Strašen zločin. Frančiška Leban, od moža ločena, in njen ljubimec Jožef Gašperin iz Seslja-na pri Trstu sta obdolžena, da sta pred štirimi leti enega otroka sežgala in leto pozneje enega utopila. Orožniki v Nar brežini so nabrali toliko obtežilnega materijala, da so potem izvršili aretacijo Lebanove in Gašperina. Vendar je stvar jako dvomljiva. Širijo se vesti, da sta obdolženca žrtev kakega hudobnega maščevalca. — TJ 1 i c o XX. septembra v Trstu je ministrstvo prepovedalo in potrdilo sklep namestni-štva. Mestni svet se lioče pritožiti na upravno sodišče. Omenimo, da se 20. september tiče dogodka, ko so Italijani papežu vzeli Rim. — Tržaške-g a ž u p a n a socialisti hudo napadajo, ker se je udeležil blagoslovljenja jezuitske cerkve. Župan se je opravičil, da je bila to njegova dolžnost, da izkaže spoštovanje do vladarske hiše, ker je bila tam navzoča tudi nadvojvodinja Marija Valerija. Pravijo, da bodo socia-. listi to stvar spravili v mestni svet, ker se je leta 1906 sklonilo, da bo deželni zbor delal na to, da se ne bodo ustanovili jezuitje v Trstu. — Sitnost je imelo politično društvo »Edinost« pri sestavi odbora, ker nihče doseda* njih voditeljev noče sprejeti predsod* niškega mesta. Tudi drugi odborniki so jadikovali, da so z delom preoblo« ženi in da se pri sestavi novega odbora ne bi na nje reflektiralo. Končno so vendarle skrpali nekaj skupaj. Praviš jo, da se z »mladimi« nič dobro ne razi umejo. Potrpljenja pač je treba imeti, ker »mladi« so začeli na drugo stran barko voziti. — Narodno dela v« sko organizacijo so ustanovili Italijani v Trstu po vzoru dr. Mandiča, Odborniki so sami Mazzinijanci. Prai vijo, da bo dobra za kake demon-i stracije, za druzega nič. — Nova bojna ladja. V kratkem spuste v morje novo vojno ladjo z imenom »Zrinyi«, ki je podobna vojni ladji »Radecky«. Iz otročjih ust. »Kam pa tako bežiš, Zan-Cek?« — »Domov, da me mati natepet« — »Pa zato tako hitiš, da boš tepen?« — »Kajpak, čo pozneje pridem, bo že oče doma — In potem me bo on!« .Dobro ga je daL Zdravnik strežaju, ki ja že dostikrat šel nekega bolnika tirjat, ne da bi kaj dobil: »Torej le z ramami zmajuje, kadar prideš z računom?« — Strežaj: »Da — in pravi, da ste vi ravno tako delali, ko sto ga hodili zdravit!« Eno ali drugo. »Kaj menite, zakaj Ima kramar Jaka tako rdeč nos?« — »On povsod pravi, da mu je pred leti zmrznil!« — »Hm, to jo morala biti prav mrzla zima ali pa — prav gorka jesen!« ki Kaj naj sedaj pijem, ko mi je zdravnik pojasnil, da je bobova kava škodljiva mojemu zdravju? Odgovor: 3(alhreiner U(neipp-sladno kavo, katera ima vsled posebnega pripravljalnega načina duh in okus boberve kave. je redilna in vrhtega poceni. SV/ boljšega zajutrka za mlado in staro. raše zdravje dosežete 1 Vaša slabost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačijo, Vaše spanje postane zdravo, Vaša dobra počutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Feller-jev fluid s z. »Elsafluid«. Dvanajstorica za poskušnjo 5 kron franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsatrg 16 (Hrvatsko). 2840 ČEBELARSTVO. Čebelarska podružnica na Krki na olenjskem ima občni zbor v nedeljo, Ine 13. t. m. ob pol 4. uri popoldne v gostilni »Magovac«. Na shodu bo predaval zastopnik osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane. Izvid gospe baronice dr. Gabriele Possanner Dunaj. Gospodu J. Serravallo Trst. S posebnim veseljem Vam poročam na Vaše vprašanje, da mi je Vaš Izdelek Serravalo-kina-vino z železom pri lastni uporabi, kakor pri mnogih mojih bolnicah služil z najboljšim uspehom in si pridržujem isto tudi v bodoče uporabljati v pripravnih Slučajih. Dunaj, 15. oktobra 1907. _ Dr. G. Possanner. > Opozarjamo na današnji oglas domače trgovine s semeni Sever & Urban i č v Ljubljani, Marijin trg. Zanesljiva, dobro ldoča ura. Nič ne naredi človeka bolj nevoljnega, kot nezanesljiva ura, katera stane imejitelja .vedno zadosti nevolje in tudi denarja. rTo si pa lahko vsak prihrani, kateri si kupi pristno uro od tvrdke Bobnel, Dunaj IV. Več v oglasu. dajte jim SCOTT-ovo emulzijo in z veseljem bodete zapazili takojšnjo spreobrnitev k boljšemu ter poznejši krepki razvoj in novo Življenje. Ze marsikateremu majhnemu ljubljenčku, glede katerega imajo stariši še malo upanja, je prinesla Scott-ova emulzija zaželjeno rešitev. 2614 Scott-ova emulzija je vzor-emulzija-vzorna glede či-Pristna le s to stosti svojih sestavin, lahke pre-Teem°-"kot bave in posebne redilne moči. v *nakom'm Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. ,OTT- ove- ga ravnanja i Dobiva se v vseh lekarnah 1 Naši čitatelji se bodo gotovo radi seznanili z občeznanim domačim sredstvom »S c o 11 o v o emulzijo«, ki "daleč preseza ribje olje ne le po učinku, ampak tudi po prijetnem vonju in dobrem okusu. Otroci uživajo »S c o t-itovo emulzijo« s posebnim vese-veseljem. Dobi se v vseh lekarnah. Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel scillae, to je preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo. Esenca za želodec. _ izdelek iz Avgs- burga pri J. G. Kiesow. Izborno preizkušeno, tek vzbujajoče in prebavo Hipospeš. sredstvo. ^gBrez recepta v I vseh lekarnah v steklenicah po JK I *> in K 240. ; Svarilo: Zahtevajte izrecno ime ' Klesovv! Zaloge: Ljubljana lekarna pri zlat jelenu, pri zlatem orlu: Celje: lek pri Mariii Pom., Maribor: lekarnanri Mariji Pomagaj. »680 12 1 —— Salko-Altenburg Technlkum Altenburg Ravn : Prct. 1. Novak. Strojna-, elektr.-, papirna-, avlomob., pllnova In vodna iuhn. 6 laborat. 8»R0 n '^^J^roor^ajtr )4a revmi frgnju, podagri 84*1 in iscnlas e i bolehajočim naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne bolezni. Jtarol Jtemmel, £andshut 287, Bavarsko. B3* Ali ste že dobili fonogral zastonj? Da povsod vpeljem svoje izborne najnovejše valjarje, imenovane ,Goldhart", sem se odloČil, da razdelim 2500 fonografov. Zahtevajte prospekt, obenem vpošljite 10 vinarsko znamko in lahko prejmete pojasnilo, kako lahko dobite zastoni in colnine prosto krasen koncertni fonograf. I. fonografski uvoz L8win DUNAJ VI., Gumpendortestrasse 111/55. 176 6-1 —_ — ■M Dobi 88 Is pri moji tvrdkl. gradniki In uslužbenci kupijo radi zanesljivega teka le moja regiitr. .Hd er-Roskopf patent nlkel remont uro s sidro s pozlačenim izborno regul. kolesjem, tekočim v kamnih K 7. Isti s sekund. I azalcem 8 K. Za vsako uro 3 letno pismeno Jamstvol Nikak rizlkol Zamena dovoljeno ill denar nazaj! PoSilja po povzetju prva tovarna or lan Konrad c. in kr. dvorni založnik BrOx št. 2067. (Češko.) Glavni cenik s 3000 slikami na zahtevo zastonj ln franko. oslovski kašelj, katare, infloenco, škrofulozo zdravijo mnogi zdravniki s SIROLIN „R0CHE" Zahtevajte izrecno v vseh lekarnah SIROLIN izvirni zavoj „Roche" po 1 K steklenico in zavrnite manjvredne po-naredbe. (Zdravniški predpis.) SIROLIN „Rodie" je na mnogih klinikah za pljučne bolezni v stalni rabi. Slrolin brošure HII zastonj ln poštnine 75 prosto od Dunaj III/l, Neulinggasse 11. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana V Ljubljani, dne 8. februarja 1910. Dežeinl pridelki: Plenica...... Rž......... Ajda........ Ječmen...... Oves...... Proio belo.... Proso rumeno . Koruza itara . . Koruza nova . . Leta........ Grah........ Laneno seme . . Graiica...... Domača detelja Gorenjska repa Fižol Rlbnlčan Fižol Prepellčar Fižol Mandalon Čebula ...... Krompir...... Zelje .veže . . . Zelje kislo brez soda....... Repa sveža . . . Repa kisla brez soda....... Brinje....... Kumna...... Orehi....... Gobe suhe . . . . Ježice....... Želod ....... Smrekovi storži. Seno........ Slama....... Stelja....... Cena K v ss BO 1« _ 10 __ 1H _ 1« 50 10 — 17 — 13 — 14 26 60 80 24 - 14« — 14« — 24 M 81 — 18 _ 4 80 • - 1 81 - »0 - 40 - IM> - 1« — 8 60 H — 7 — 6 60 II Cena Živina, meso 2iva vaga : Goveda pitana . Teleta težka . . Teleta mala . . . Prašiči...... Koitruni..... Kiiretnina In drugo: Maslo kuhano od K 2HU-— do . . Maslo surovo od K 2«0 — do . . . Slanina sveža <«peh)..... Slanina preka- Jena ....... Mast svinjska ■ . Loj......... jajca 100 kom Pliancl...... Golobi....... Raca........ Gos......... Kolonijalno blago na debelo Rlž Rangon od K 2(1' do ... . Kava Santos od K 1M - do . Sladkor .... Petrolej.... 32 Harmonij na dva spremena, amerikan-skega sistema še precej dober, primeren za kakega učenca, ali za kako društvo se zelo po nizki ceni proda. - Tudi zunanjost je prav lična. Naslov pove iz prijaznosti uprava lista. Hiša se proda v Sv. Jakobu ob Savi pri farni cerkvi, pripravna za obrt ali vpokojenca. Hiša ima več sob, 2 kuhinji, 3 kleti, potem hlev, svinjak kolnico itd., vse v dobrem stanju. Cena nizka. Plača se lahko v 5 ali 10 letih. Kupnino pove Hnton Vllar, Dolenji Logatec 60. 325 3—1 Varuje na1 se vsako rano pred okuženjem in pokrije isto z antiseptično obvezo. 2e 40 let se je Izkazalo mečilno vlacno mazilo, tako-zvano praSko domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, ola|5u|e vnetja ln bolečine, hladi in pospešuje zacel|enje. ItS" Hazpošilja se vsak dan. "kJi t puSIca 70 vin. Proti predplačilu K 3*16 se poSljejo 4 pu-Šlce, za K 7'— pa 10 puSic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije. Pozor na ime Izdelka, iz-delovatella, ceno in varstveno znamko Pristno le po 70 vin. 20-1 Glavna zaloga 2960 B. FRAGHER, c. in kr. dvorni dobavitelj lekarna „Pri Črnem orlu" Praga, Mala strani vogal Nerudove ulice št.203. Zaloge v lekarnah Avstro - Ogrske. Trgovina s semeni na debelo in drobno Mi v Ljubljani, Marijin trg (nasproti frančiškanske cerkve) priporočata svojo najpopolnejšo zalogo 327 kakor: domačo deteljo, luceruo ali nemško deteljo, rudečo deteljo, -velikansko krmilno peso, korenje 'za krmo, vsakovrstna travna semena, mešanice za suho in mokro zemljo, semenski oves Ligovo, ze-lenjadna in cvetlična semena na vago in v vrečicah po 10 in 20 vinarjev, pristno gorenjsko repo, čebuljček, rusko laneno seme, rafijsko ličje, cepilni vosek, drevesni karbolinej itd. Cenovnik pošiljava na zahtevo zastonj, lajša bolečine pri revmatizmu, protinu, glavobolu (migreni), isdiiji, trganju v udih, utrdi meso in mišice, ojači živce in krepi kožo, odstrani izpadanje las in vsako tvoritev luskin. Dobi se povsod v zelenih varstveno zavarovanih steklenicah po K 2 — in 1'20. Zahtevajte izrecno „Brazajj Francovo žganje" in odvrnite vsa ponarejanja! 305 MNOGO DENARJA prihrani (isti, ki o potrebi vporabnlh reči i ti daril vseh vrst ZAHTEVA moj Klavni cenik s 8000 slikami, kateiega pošljem VSAKOMUR zastonj in franko. C. In kr. dvorni založnik JAN KONRAD vBrOin 81.993. (CeSko). Tečaji za trnovsko veifs Frid. Mester,lastnik po vse) Evropi znane. bivSe trgovske akadem Lipsko. 12 učiteljev. Prospekti zastonj. 307 HKO ISCETE dobro zanesljivo tvrd-ko za vporabne reči in darila vseh vrst, potem zahtevajte takoj z dopisnico moj bogato ilustrovan glavni cenik s 3000 slikami od c. in kr. dvornega založnika JANKONRADA v Brilxu it. 985. (Celko). Puške! Lancattar . od K 26— FlobertpuSka . , 850 Plitola . . . , 2--Samokresl . . . 5-— Poprave ceno. Ulustri-rani cenik franko. 870 r. Dušek, Opočno 123, Celko. Denar prihrani tisti, ki o potrebi vporabnih reči in daril vseh vrst zahteva mo| glavni cenik s 3000 slikami, katerega = dobi = vsak zastonj in poitnine prosto in v katerem najde - vsak - kaj primernega. — C. In kr. dvorni založnik Jan Konrad, Briix it. 098 (ČeSko) Išče se krepak, nad 15 let star 320 vajenec za strojarsko obrt poštenih staršev. Učna doba 3 leta. Hrana, stanov, prosto. Dobi perilo in vso obleko. Sprejem takoj. Kupim posestvo! Natančne ponudbe naj se pošiljajo na oskrbnika vila „Sava" Jezica pri Ljubljani. 227 2-1 Redka prilika! __"M m — ___________ nakupil sem od pogorele louarae celo zalogo nekoliko skuarienih -------— j--__- težkih ftanelouih ode« "ai™*ozBrcBo,Ba sjfi s srA-® s Odeje so nad tsocm dolge in 135 em Slr^e p?i «S™JEi-Vi ™ MagaooH oznniill: » komade tdfcrt nane Jlh odTzafo * OTOn BEKERH, SS^JRJrSSTJT^ POZOR! POZOR! Podpisani naznanjam of oorlf en soole nooe gostilne „pri Kolodvoru" na postaji Mokroiog-Bistrica (šentjanžke železnice). — Razpolagam s prenočišči, vožnjami, hlevom, tehtnico za živino itd. Zagotavljajoč točno in solidno postrežbo se najvludneje priporočam Anton Zaje. mta Posteljno vlago odstrani za|amčeno takoj! Slovita priznanja in pohvale Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod „Sanitas" 8-1 * Velbure P 3SU Bavarsko 10 K vsak dan. Zastopniki se sprejemajo povsod. Pošljite svoj naslov na tvrdko JAKOB KONIG, DUNAJ V1I./3., 140 Postamt 63. Čas )e da zahtevate za bližnji Božič moj bogato ilustriran glavni cenik s 8000 slikami, vporabnih reči in daril z dopisnico zastonj in poštnine prosto. — C. in kr. dvorni založnik Jan Konrad vBrlxult.988(CeSko). 332 in vsem gospodarskim poslopjem, ki jc v zelo dobrem stanu, se takoj proda za ceno 20.000 kron. Naslov pove uprava »Domoljuba". 328 1—1 V Umerita iloina, cena in varna Cunard Line vožnja ■ 2927/07 Bližnji odhod iz domače Inke Trsta: Saxonia 23./2., Pannonia 1./3., Carpathia 6./3. 1910. IzLiverpoia: Lusitsnija (najboljši največjim najlepši parnik sveta), dne 26./2., 19./3., 9./4., 7. <5., 28./5„ 18./6. 1910. Mauretania 19./2., 12./3., 2./4., 30./4., 21./5., 11./6. 1910. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-Nevv-Jork III. razred K 180'— za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek. Pri in pri hudem kašlju sploh je po zdravn. predpisih za otroke in odrasle preizkušeno kot dragoceno in učinkujoče sredstvo Thymomel Scillae. Prosimo, vprašajte svojega zdravnikal 1 steklenica K 2-20. Po poŠti franko proti napre| poSlijatvi K 2-90. 3 steklenice proti naprej po-Siljatvi 7 K. 10 steklenic proti noprej pošiijatvi 20 K. Izdelovanje in glavna zaloga v B. FRJIGNER-ja lekarni c. 1. kr. dvor. dobavitelja Praga-IU., št. 203. Dobiva se v vseh lekarnah. Pozor na Ima sredstva, Izdelovi-telja in varstveno znamko,