Stev. 233, V Ljubljani, sreda dne 21. avgusta 1912. ■MWW«i«WWWM»MilWiiai»aggW<»^ Leto i. Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN“ Izhaja vsak dan — tudi ob Kodeljah in praznikih —> ob 1. url zjutraj} v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v-upravnistvu mese&io K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; b pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—četrtletno K 5’—, mesečno K 1'70. Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se !K pošilja upravništvu. ~ !« Telefon številka 118. * Položaj na Balkanu. Berchtoldov predlog. — Mnenje velevlasti. Trozveza in druge države. — Razpoloženje za mir. — Albanska vstaja. — Negotovi poskusi. Turške težave in balkanski tnlr. Dolgo se je že izpraševalo, kaj bo na vse zadnje nastalo iz zamotane turške kolobocije. Ali pride iz nje izprernemba razmer, ali bo ostalo ,vse pri starem. Ako bi sledila izprernemba, bi imela celoletna italijansko-turška vojna za Balkan vsaj nekaj pomena, ako pa ostane vse pri starem, potem se je zastonj prelivala kri in balkanski narodi bodo živeli v negotovosti kakor doslej. Avstrija se ne more ponašati z dobrimi diplomati in tudi grof Berehtold ni še ona svetla zvezda, ki bi kazala rešilno pot iz balkanskega vprašanja. Da bi se o avstrijski diplomaciji ne moglo govoriti, da nič ne dela — je grof Berch-told podal predlog, naj bi se sklicala konferenca onih velemoči, ki so podpisale 1. 1878. berlinsko pogodbo. Grof Berehtold ni natančnejše povedal. kaj hoče, zato sc velemoči niso odzvale. Po vsem soditi gre dr. Berchtoldu zato. da se ohrani na Balkanu mir, oziroma status quo. To se pravi, da naj sc obvarje tisto negotovo stanje, ki povzroča vsako leto nove vstaje in nemire. Avstrija si s svojo politiko na Balkanu ni pridobila zaupanja. Nekateri pravijo, da ne zna napraviti reda niti doma, kako bi ga delala drugod. Avstrija ima na Balkanu svoje namene — in kar je še več, — za njenim hrbtom ima svoje namene pred vsem Nemčija. Zato velemoči avstrijskemu predlogu mnogo ne zaupajo. Značilno je, da je Nemčija najbolj navdušena za kako akcijo. Nemčija bi znala izkoristiti položaj, nemška pot v Carigrad gre preko Avstrije. Za Berchtoldov predlog je tudi Italija zato ker potrebuje miru. Vojna stane denar in eno leto vojne je dandanes za vsako 'državo dovolj. Italija je dosegla svoj namen: Tripolis ji najbrže ne odide in to je za enkrat 'dovolj. Zato si želi miru. V tem je torej trozveza zopet enkrat edina; toda Anglija se prav nič ne navdušuje za Berchtoldov predlog. Menda prav za to ne, ker se zanj navdušuje Nemčija. Francija je tudi svojega mnenja in Rusija pravi, da v balkanskih vprašanjih velja zanjo isto. kakor za Francijo. Dočim se velemoči tako obotavljajo, da bi z odločnim nastopom napravile konec zmešnjavam — se oglašajo na Balkanu bolj in bolj odločni glasovi. . Albanci so čim dalje bolj predrzni. J la-,vijo, da stoji za njimi Črna gora in Italija. Ako turška vlada ne pomiri Albancev, pojdejo albanske čete na Solun. To bi postalo lahko usodilo za Turčijo, ker danes v nji še m gotovosti. Mladcturki skušajo na skrivnem zbirati svoje sile in v armadi ni gotovosti. To je kritičen položaj. V Bolgariji in v bližnji Macedoniji se oglašajo klici po rešitvi iz teh razmer. Turčija sama ne ve. kako bi se rešila in zunanjih rešiteljev ni. Sicer so pa balkanski narodi imeli že večkrat priliko, da so skusili, kako drago zaračunajo tuji rešitelji svojo pomoč. Zato nimajo zaupanja v evropske obljube. Dasi je položaj na Balkanu tako. negotov, da je vsak dan pričakovati odločitve, vendar se lahko zategne še pozno v jesen. In tako bi čakali na pomlad nove vojne, nove vstaje. Le krepka roka bi lahko napravila red in mir. Toda danes ul čas velikih junakov. Ki ••• Ml NEODVISEN POTJTICEN DNEVNIK. • •• Posamezna številka 6 vinarjev. tr DredniStvo In npravniStvo: a Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Netrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana ia zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-ts pust. Za odgovor Je priložiti znamko, a ts Telefon Številka 118. « Da se razumemo. Trst, 18, avgusta 1912. Imeli smo par povsem nedolžnih sestankov. napisali par še bolj nedolžnih člankov in smo rekli, da bi bilo zelo dobro organizirati trž. slov. mladino na nar. soc. podlagi. Kaka hujša katastrofa ni doslej po naši krivdi še zadela tržaškega slovenstva. Saj je celo naš gospod državni poslanec dr. Rybaf na rnanife-stacijskern shodu pol. društva »Edinost« v nedeljo, dne 11. t. m. s svojimi besedami pokazal, da je o našem gibanju neinformiran. Mimogrede povedano, da je zaupanje trž. slov. mladine vanj — danes še — trdno in neomajano in ravno zato so nam prišli napadi tako nepričakovano Očita se nam vse mogoče, kakor nezrelost, radikalizem, razdor, cepljenje itd., kar vse nekako diši po »Slovencu«, ki nas je obdolžil celo za zelo nevarne upornike proti vsemu obstoječemu. Zategadelj prosimo gospoda-državnega poslanca, da se drugič, predno nam podtakne tako grde in neresnične namene, obrne za informacije na nas, ne pa tja, kjer bi ga najbrže radi utopili v žlici vode. Tržaška nar. soc. mladinska organizacija., ki bo imela strogo izobraževalen namen, ne eksistira še. Pravila še niso potrjena. Mi bi radi organizirali trž. slov. mladino, ker je taka organizacija pri nas,, kakor mora vsakdo, ki hodi z odprtimi očmi po svetu spoznati krvavo pp, trebita. Organizirati pa hočemo mladino na nar. soc. podlagi zato, ker je skoro vse tržaško slovenstvo, de faeto že narodno-sociaino. če noče organ pol. društva _ »Edinost« priobčiti o našem gibanju niti črke, je vendar naravno, da ne bomo mi tega organa podpirali, ker bi sicer bili po vseh zakonih logike bedaki, za kakor-šne nas so dosedaj smatrali in nas v bodoče, upamo ne bodo več imeli povoda smatrati nekateri gospodje okoli tega organa. Podpirati in razširjati pa hočemo, kakor ljudje z zdravimi in razsodnimi možgani, tiste liste, ki nam gredo pri našem gibanju na roko. Kaj smo morda zato razdirači in puntarji? Nočemo nikomur nič očitati ali naj se tudi od nas ne zahteva, da bi poljubljali gorjačo, ki brez usmiljenja bije po naših glavah! Če smo šli že tako daleč, da ni niti čeških narodnih socialistov pri njih prihodu v Trst iz gotovih razlogov pozdravil noben zastopnik trž. nar, soc. miadirie. mislimo, da je to več kot preveč. Ce bi še nadalje, zato, ker se nas tako lepo napadu, igrali vlogo takih »božjih volkov«, bi se res izkazali za nezrele Hletne fantiče, za bosonoge kratkohlačnike, za pohlevne srčkane golobčke... Pa ne bo! Pri srcu nam je blagor tržaške slovenske mladine, bodočnost naroda. Bodi enkrat za vselej povedano nasprotnikom in škodljivcem te mladine ter vsakega njenega gibanja, vseh njenih idealov: Niste se doslej brigali čisto nič za nas, zato vas najbrže skeli, da se je mladina zatekla k samopomoči. S tem je obsojena vsa vaša dosedanja tozadevna nemarnost in brezbrižnost, kaj ne? V resnici, ne moremo sl drugače razlagati vaših napadov iu natolcevanj kakor s tem. da vas zelo zelo peče vest.. Ail nismo vedno pokazali v dejanju in govoru, da nočemo razdorov in prepirov, da nočemo cepljenja in vstaj, marveč združenja, sloge, organizacije, izobrazbe, ali ne kažemo tudi sedaj, da nočemo ničesar, kar bi bilo za naš živelj v Trstu škodljivo in pogubno, temveč edino-te to, kar je v prospeh njega narodnemu in tudi socialnemu blagostanju? Hočemo Iz naše mladine potoni vsestranske izobrazbe vzgojiti narod, ki se bo znal boriti za svoje narodne in človeške pravice. To so edini naši nameni. Če že vi ne simpatizirate z našim gibanjem. prosimo vas, pustite nas vsaj pri miru, kakor hočemo mi pustiti vas pri miru. Saj raz-dirač in puntar je navadn^ tisti, ki ruva in napada, ne pa tisti, ki miruje in ki stremi po združenju in organizaciji, kaj ne da? Upamo, da se, ali, če še ne. da se bomo prav kmalu razumeli... Pozor!! Pozor!! Te dni začne izhajati v „Dnevu“ V senci jezuita <( 9? velezanimiv roman, v katerem se nadaljujejo usode glavnih oseb v „Otroci papeža"! POLITIŠKA KRONSKA. f Trozveza in Italija. V časopisu »Janno« je priobčil znani italijanski publicist Enrico Bou-nano zanimiv članek z naslovom: »Ali se more Italija izneveriti trozvezi«. Pisec povdarja v svojem članku, da je bila pot Italije v Tripolis nujno potrebna, da sc kdo drugi ne polasti te zemlje. Za Italijo bi bil gotovo zelo neprijeten sosed oni. ki bi se čez noč pojavil s svojo mornarico na obalah Sicilije. Zato je boj Italije v Tripolisu podoben boju Nemčije s Francijo leta 1891. Italija stremi za tem, da vodi v Sredozemskem morju odločilno politiko, ker \o sili k temu že geografski položaj. V to svrho pa potrebuje mornarice. Ali pa more Italija, vpraša pisec, izvesti tako politiko brez trozveze. Clankar izjavlja, da je to vprašanje smešno, ako se prevdari, kako velike' koristi je imela Italija tekom 30 let od trozveze. V Italiji ni toliko nasprotnikov trozveze kakor v Nemčiji. Tudi nima Nemčija v Italiji toliko nasprotnikov kakor Italija v Nemčiji. Italiji se sicei mnogo očita radi njenega postopanja v Alge-ciraškem vprašanju. Toda njeno postopanje je popolnoma opravičljivo, ako sc pomisli, da je ravno vsled tega dobila dovoljene od Francije in Anglije za vojno v Tripolisu. Konečno, pravi člankar. da se Nemčija lahko vedno nasloni na Italijo in Rusijo. Interesi obeh teh držav imajo vedno več skupnih točk, dočim se interesi Anglije in Nemčije povsod križajo. Nemčija pride na Iztoku vsled bagdadske železnice lahko v kratkem do svojega cilja, a Italija bo morala še mnogo pretrpeti, predno bo vodilna moč v Sredozemskem morju. Polisko-rusinska pogajanja. Koncem poletnega zasedanja avstrijske poslanske zbornice se je poljsko-rusinski 'spor silno poostril. Dve glavni točki pridela tu v poštev: Rusinsko vseučilišče in volilna reforma za gališki deželni zbor. Notranji minister baron Meinold je šel Rusinom na roko. Izposloval jim je celo cesarjevo lastnoročno pismo, v katerem se jim univerza obljublja tekom šestih let. To je kakor znano izzvalo med Poljaki velikansko ogor- čenje in bati se je celo bilo, da nastane kabinetna kriza. Konečno so se Poljaki vendar pomirili. Pogajanja med Rusini in Poljaki se bodo oficijelno začela dne 9. septembra v Lvovu, a neobvezna, so se vršila že te dni v Marijinih Varih na Češkem, kamor je došlo na letovišče več poljskih in rusinskih parlamentarcev. Rezultati teh pogajanj sicer še niso znani, a vendar se splošno smatra, da bodo Rusini uravnali svoje stališče v vodnih cestah gaiiških po vprašanju rusinskega vseučilišča in volilne reforme za gališki deželni zbor. Veliko konkretnejše forme pa dobivajo pogajanja, katere vodi rusinski zastopnik iz Bukovine. Vasiljko. ki )e te dni konferiral z ministrom Heinoldom in Bi-linskim, ki sta mu pojasnila vladno stališče. Če bodo tako Poljaki kakor Rusini pokazali dobro voljo za sporazum, tedaj odide že te dni Vasiljko v Ischl kjer bo proponiral Bilinskemu, da prevzame akcijo za pogajanja na svoje roke. V merodajnih poljskih in rusinskih političnih krogih trdiio pričakujejo, da se bo Bilinskemu, ki vživa tako med Poljaki kakor Ru-sini velik ugled i osrečilo doseči vsaj v glavnih vprašanjih med strankama sporazum, posebno ker dela na tem tudi poljski minister Krajan Dlugosz. Atentat na angleškega konzula v Ajaccio. V mestu Ajaccio na otoku Korzika v Sredozemskem morju je neznani zlikovec izstrelil na angleškega konzula Georga Andersona več strelov. Konzul je bil težko ranjen. Vzroki atentata so povsem neznani. Ruska duma. »Ruskoje Slove« prinaša kandidatno listo za četrto dumo. Skoro vsi kandidati, ki bodo gotovo izvoljeni, ker jih bo podpirala vlada, so čisto nove osebe. Tem povodom piše »Ruskoje Slovo«: Prva ruska duma je bila kadetska, druga delavska In kmečka, tretja plemiška, a sedanja četrta dinna bo v veliki večini farska. DOPISI. Iz Šmarja. Tridesetletnica požarne hrambe. V nedeljo je naša vrla požarna bramba praznovala svojo tridesetletnico. Šmarska požarna bramba je l ila ustanovljena 1. 1884. in je že leto pozneje debila svojo zastavo. Od takrat je društvo vestno izpolnjevalo svojo dolžnost in se je o zadnjem času zopet lepo razvilo. V nedeljo se je pripeljalo v Šmarje več bratskih društev z jutranjim in opoldanskim vlakom. Na kolodvoru je stal lep slavolok, sred vasi ponosen mlaj s trobojnico. Goste je sprejela ne kolodvoru domača požarna hramba. Sodelovala je šentjurška godba. K slavnosti so prišla gasilna društva iz Škofljice, novo ustanovljeno gas. društvo z Orosuglja, daije iz Dobrepolja, iz Iga, iz Pomišlja, iz Stepanje vasi in par članov ljubljanskega prost, gas. društva. Leo dan je privabil tudi mnogo gostov od blizu in od daleč. Dopoldne so odkorakala gasilna društva pred društven gasilni dom, kjer je govoril odbornik gas. Zveze g. Ogorelec pozdravni govor ob ŠOletnici. Spominjal se je preteklih časov in je želel, da bi se društvo dalje lepo razvijalo. Gdčna. Pepca Škr-jančeva je izročila g’. Ogorelcu, ki ima velike zasluge za šmarsko požarno bratnbo lep šopek. — Popoldne se je vršila lepa ljudska ve' seliea na dvorišču pri g. Škrjancu, kjer se je kmalu razvila vesela zabava. Pri veselici^ so stregla šmarska dekleta v lepih narodnih nošah, igrala je šentjurška godba, za zabavo je bil tudi LISTEK. & CONAN DOYLE: Zgodbe napoleonskega liuzarja (Dalje.) Kako je prišel brigadir na Strašigrad. Če mi izkazujete spoštovanje, prijatelji, vršite samo dolžnost, ki vam jo nalaga pravico-Ijubje; saj ne stopa pred vas v moji osebi samo star oficir-sivobradec, ki prazni v miru svojo čašo in pripuhava pipico, nego vesoljni veliki francoski narod, ki se mu prištevate tudi vi. Moz ki govori z vami, je eden tistih velikih junakov, ki so bili ze kot mladeniči veteranci m so znali prej obračati meč kakor britev in v stoterih bitkah niso nikdar pokazali sovraž-nku barve svojega telečnjaka. Celih dvajset let smo učili Evropo borjenja, in še potem, ko se ga je bila naučila, ni podlegla Grande AYmde bajcnetu, nego toplomeru. Berlin, Napolj, Dunaj, Madrid, Lisabon, Moskva —vsa mesta so videla naše prapore. Da, prijatelji, prav je. da imenujete svojim otrokom moje ime_ in jih pošiljate k meni s cvetlicami, kajti ta ušesa so slišala fanfare francoskih zmag, in te oči so videle vihranje naših zastav v deželah, kjer jih morda ne bo več gledalo človeško oko. Kako korakajo hrabri Junaki mimo mene, kadar sedim, siv starec današnji dan, v svojem naslanjaču in sanjam! Poglej! Lovci v zelenih uniformah, orjaški kirasirji, lansirji Poniatow-skega in dragonci v svojih belih plaščih! Zamolklo ropočejo bobni, oblaki dima in prahu se vale naproti, izza njih pa vstajajo dolge vrste zarjavelih obrazov, visokih kučem in vihrajočih perjanic. Tam jaha Ney s svojo rdečo grivo, Lefebre z obrazom buldoga in Gaskonjec Cannes — in tarn. glej, se pojavlja izmed leskečočih oprav in plapolajočih praporov On, mož s hladnim usmevorn na ustnicah, z okroglimi ramami in očmi, ki sc zde, kakor da bi zrle v daljno daljavo. Takrat je konec mojih sanj; pokoncu planem, iztegnem roke in zakličem z drhtečim glasom. Toda madame Titauxova se smeje staremu dedcu, ki živi med sencami. Ko se je vojska bližala koncu, sem bil že poveljnik brigade in sem imel celo upanje, da se povzpnem še do divizijskega generala; kljub temu se vračam najrajši k zgodnejšim dnem, kadar hočem pripovedovati o slavi in težavah vojaškega življenja. Kajti oficir, ki ima pod sabo mnogo mož in konj, ima glavo vso polno svojih rekrutov in remont, proviantam, podkovnic in kvartirjev ter gleda na življenje z resne strani. Ako je pa še mlad poročnik, mu ni treba nositi težjega bremena kakor našitke na rami; ostroge rožljajo, dolman vihra, on pa prazni kozarec in poljublja svoje dekle — z eno besedo, pred očmi mu je samo veselo življenje. To je doba, ko doživi največ aventur. in v tiste dni se povrnem še mnogokrat, kadar bom pravil o svojem življenju, da. že danes, ko boste slišali o mojem posetir na Strašigradu, o čudni nalogi podporočnika Duroca in o strašni zgodbi moža, ki je bil znan izprva kot Jean Carabin in kes-neje kot baron Straubenthal. Neposredno po zavzetju Danziga. v februarju leta 1807, sva dobila z majorjem Legen-drom nalog, spraviti 400 remont s Pruskega na vzhodno Poljsko. Ostro vreme, vzlasti pa velika eylauska bitka, sta bila uničila toliko konj, da je bil naš lepi Uesf-ti huzarski polk v veliki nevarnosti, da se izpremeni v bataljon lahke infanterije, in zato sva vedela, kako nastrpno naju pričakujejo nu- jini vrJi vojaki. Kljub temu sva mogla le počasi dalje, zakaj sneg je bil zelo globok in pot nepopisna; razen tega sva imela samo dvajset vojakov, pravkar izpuščenih iz bolnice, ki so nama pomagali, in konji se ob tisti slabi krmi skoraj niso dali voditi hitreje kakor v koraku. Vem, da drevi kavalerija v vseh istorijah v besnem galopu — a jaz bi bil po izkušnjah dvajsetih vojska že zadovljen, če bi čital o svoji brigadi, da ji je bilo mogoče, jahati na pohodili zmerom korakema in pred sovražnikom v trabu. In pomislite, da govorim zdaj o huzarjih in lovcih; koliko neverjetneje se glasi šele, če velja o ki-rasirjih in dragoncih. Bil sern všikdar strasten ljubitelj konj, in zato mi je bilo v največjo radost, ko sem jih imel pod seooj štiristo najraznovrstnejše barve, starostii n značaja. Bili so večinoma iz Pome-ranije, nekaj tudi iz Normandije in Alzacije; zanimivo je bilo opazovati, kako so se razlikovali v svojih lastnostih prav tako kakor prebivalci teh dežel, in kako zavisi vsa narava konja od njegove barve. To opazovanje mi je potrdila mnoga izkušnja kesnejšega življenja, tako pri lahko razburljivih, koketnih sercih, kakor pri mirnejših temnorjavcih in trdobučnih vrancih. Vse to seveda ni v zvezi z mojo pravo povestjo, nikakor ne; ali, mes amis, strastnemu konjeniškemu oficirju, ki je bil z dušo irt telesom ves v svojem poklicu, boste gotovo radi oprostili ta ovinek.* ■ Nasproti Marienwerderja smo šli čez Vislo in dospeli do Riesenberga; tam pa stopi v mojo izbo major Legendre s pismom v roki. »Povelje generala Lasalla!« napove z uso-depolnim obrazom. »Morate me zapustiti, kreniti nemudoma v Rossel in se zglasiti v polko-vern glavnem stanu.« Ta novica mi je bila jako dobrodošla. Prvič je bil moj predstojnik Legendre vse kaj drugega kakor mož, ki bi se mi bilo težko ločiti od njega, in drugič mi je povelje pričalo, da sem na višjem mestu dobro zapisan. Bržkone je bilo zopet opravka za moj polk, in Lasallu se je zdelo, da me škadron ne more pogrešati. Seveda. tako povšeči mi stvar tudi ni bila; zakaj poštar ie imel hčer, črnolaso, žarnooko Poljakinjo, s katero bi se bil rad še parkrat veselo pogovarjal. Toda figuri v šahovi igri ne gre, da bi se prepirala z igralčevimi prsti, ako io postavijo na drugo polje, in tako sem se napravil, osedlal svojega velikega črnega bojnega konja Rataplatta ter odjahal na samotno pot. Tristo vragov, to je bil prizor za revne Poljake in Žide, ki imajo tako mak) razvedrilnih izprememb v svojem pustem življenju. Mo-gočna vranječrna zadnjica Rataplanova m krasne linije njegovih bokov in hrbta so se sve-tiL in lesketale v mrzlem jutranjem zraku ob slehernem gibu. Jaz vsaj sem človek, ki mi še danes zapelje kri urneje po žilah, če se oglasi zunaj na cesti naglo peketanje in izdaja rahlo rožljanje brzde sleherno kretnjo upornih glav! Laoko si torej mislite, kako sem sedel na konju v svojem petindvajsetem letu — jaz, Etienne Gerard, nasmelejši jezdec in najpredrznejša sablja v desetem huzarskem polku. Nebesno-tnodra in škrlatna je bila barva naše uniforme, in govorili so, da se spusti ob pogledu na nas prebivalstvo vsake vasi v tek — to se pravi, da moški beže pred nami. medtem ko nas ženske hite občudovat! Tudi tisto jutro se je zasvetilo marsikatero oko na riesenberških oknih in me vabilo, da naj ostanem; toda kaj preostaja vojaku v sličnih prilikah, kakor da s* nasmehne, vrže poljub z roko in jaha mimo? (Dalje.) srečolov in slavna menažerija z raznimi zverinami. Poseben oddelek je kazal tudi, kako se dela denar. Pri veselici so govorili g. Dachs za proštov, gasilno društvo v Ljubljani, dr. Lah in nadučitelj g. Mikuž. Na izlet je prišel tudi kvartet »Ljubljanskega Zvona, ki je zapel nekaj krasnih pesmi. Veselica se je zategnila do odhoda vlakov. Domače društvo je spremilo goste z godbo na kolodvor. Tam se je v imenu gostov poslovil načelnik dobrepoljske požarne brarnbe, ki je pozival vsa društva k skupnemu 'delu. — Tridesetletnica naše požarne brambe je izpadla tako, da dela društvu čast in želeti je, da društvo tudi v bodoče raste in zvesto deluje na svojem polju. Na pomoč! DNEVNI PREGLED. Vratove stezajo ljubljanski Nemci odkar so s pomočjo slovenskih klerikalcev oropali Ljubljano avtonomije. Z novim volilnim redom so Ljubljano oropali samoslovenskega značaja, z podržavljenjem mestne policije so pa oropali Ljubljano za del avtonomnih pravic. Sedaj zahtevajo Nemci od vlade, da ne prevzame mestne policije. Kot vzrok navajajo v »Grazer Ta^blattu« vse one napade in podtikanja, ki jih je Stefe nagromadil v občinskem svetu in dr. Pegan v deželnem zboru na mestno policijo. V »G .T.« tudi denuncira neki nemški kazinot posamezne stražnike. Napade na mestno stražo, ki so jih prvi pričeli širiti slovenski klerikalci, seda} nadaljujejo Nemci. Kakor da so domenjeni. Uspehov bodo imeli nemški napadi bore malo. Odgovornost, če se bo pa preziralo mestne stražnike pri podržavljenju, nosi klerikalna stranka, ki se je združila z Nemci proti slovenski policiji v Ljubljani, Ekspres iz Bleda v Ljubljano rabi en cel 'dan. Dne 15. t. m. je bil oddan ekspres na uredništvo »Dneva« ob 4. popoldne na Bledu in je prišel v Ljubljano šele drugi dan popoldne. Zato se je zakasnilo poročilo o sokolskem zletu za cel dan. Enako smo dobili pritožbe o dostavljanju lista. To ne kaže poštne razmere v najlepši luči. Ekspres z Bleda bi moral biti ob 9. zvečer v Ljubljani, ne pa šele drugi dan. Kje je .vzrok temu? Zakaj klerikalci Lončariču ne zaupajo denarja? O nekem hišnem posestniku se je svoj-čas veliko govorilo kak revež je, kljub temu, 'da ima 3nadstropno hišo. Kaj mu pomagajo so 'dejali vsa tri nadstropja, če pa v resnici niso njegova. Gradila jih je posojilnica, on je le boljše vrste portir v hiši. Če ne slabše, vsaj tako dobro se godi tudi Lončariču pri zgradbi belokranjske železnice. Da je Lončarič semtertje popravil kako cesto ali pa tudi naredil novo iz stare, ta sloves je imel Lončarič na Kranjskem. 'Ali da bi se mož pri svojih financah in izkušnjah mogel lotiti tudi kakega železniškega podjetja, tega bi ne bil nihče pričakoval od potomca nekdaj iz skromnega delavca se do graditelja cest povspevšega očeta. Posebno čudno se je ljudem zdelo, ko se je zvedelo, da Lončarič prevzame največji del, skoro polovico proge belokranjske železnice. Vraga, so dejali ljudje, pa ne da bi bil Lončarič kak »los« zadel. Tako podjetje to stane denarja, če že posebno brihten ni treba biti zraven. Ali čudite se ali ne, tako je stalo črno na belem. Lončarič je prevzel skoro vso progo na belokranjski strani. Da ne bi bil Lončarič že pol leta preje govoril, da bo ravno on dobil ta del proge, da se niso klerikalci V zadnjem času tako sumljivo pridno zavzemali za to zgradbo, da ne bi bil Lončarič tako pridno postavljal barake po Belo Krajini in da ni na Belo Krajini kmalo vsak otrok vedel in slišal, da klerikalna »Gospodarska zveza« te barake zalaga s svojim preležanim blagom, bi morda Lončarič še nekaj časa vžival visoko čast največjega železniškega podjetja na tej progi. In pa še nekaj, kar pride še kot večja važnost v poštev: Deželna avtomobila št. 27 in 31 sta se pustila prepogostokrat občudovati med vrlimi Belokranjci. Te večne vožnje čez Gorjance sem, čez Gorjance nazaj so ljudem začele malo preveč smrdeti po bencinu. Lončarič je sicer notoričen pristaš klerikalne stranke, ampak, če bi se mogočneži v deželnih avtomobilih za vsakega pristaša pri njegovih zasebnih podjetij tako brigali, kot so se tu, kam bi pa prišli. Tisoč deželnih avtomobilov ne bi zadostovalo, nikar pa ko imajo samo dva, od katerih eden mora biti na razpolago, če nujnejšega posla ni, tudi milostivi gospej deželnega glavarja. Po vseh teh in drugih znamenjih so Belokranjci spoznali, da Lončarič ne more biti prava firma pri tem podjetju, in da ga namesto redkejih državnih inženirjev kontrolirajo le bolj pogosti obiski deželnih gospodov; pa ne kako napreduje delo na progi, marveč kake kupčije 'delajo — barake z blagom »Gospodarske Zveze«. In zdaj šele so verni Belokranjci spoznali tiste, ki so jim pri zadnjih volitvah obljubljali nebesa in masten zaslužek pri zgradbi železnice. Še bolj pa so se jim odprle oči, ko so zve-'deli, da Lončarič ne dobiva svojega denarja iz Ljubljane, celo da ga menda on sploh ne dobiva v roke, atnpak dobiva ga neki Zajec klerikalni zadružni poslovodja Iz blagajne »Ljudske poso jilnice«. O temu Zajcu pravijo, da je bil svoj čas trgovec, je prišel v konkurz od tam pa k tiogati klerikalni zadružni blagajni. In zdaj Je on pravi »kapo« pri zgradbi belokranjske železnice, pravi podjetnik pa je »Ljudska posojil nica« kar se namreč tiče denarja. »Podjetniki« — šefi pa so gospodje v in okoli tega ter vseh ostalih ljubljanskih klerikalnih gospodarskih zavodov. Seveda lepo to ni posebno od njih. Če jim je Lončarič že dal svojo firmo, če mora Lončarič radi škandaloznega izkoriščanja delavcev že toliko pretrpeti radi njih, naj bi mu ysaj tudi ves denar zaupali. Zakaj dobiva vsa rvečje svote denarja »kapo« Zajec? G. Lončarič 'dajte nas zopet s kakšno izjavo poučiti, če nis mo na pravi — firmi.. Dobava železniških pragov za belokranj sko železnico. Dne 16. t. m. se je v Novem me stu vršila ponudbena obravnava v zadevi dobave železniških pragov za novo dolenjsko že- leznico. Železniška uprava potrebuje 70.000 komadov takih pragov za celo progo. Med tem številom odpade blizo 40.000 komadov za progo onostran, a ostali del za progo tostran Gorjancev. Za dobavo se je priglasilo 25 ponudnikov, in sicer poleg domačih tudi več tujih, nekaj celo iz Lvova. Ponudbe varirajo med K 4.60 do 5.20 za komad, seveda iz hrastovega lesa. Za ' dobavo v Belokrajini ima največ šans veleposestnik g. Julij Mazelle. Za dobavo tostran Gorjancev sta se priglasila med domačini tudi brata Vintar iz Straže. A največ upanja ima g. Zupančič iz Št. Ruperta. Dobava ponudb se odloči v 14 dneh. Neizprosna smrt je zopet posegla s svojo koščeno roko v vrste naprednega kranjskega učiteljstva ter pograbila 16. t. m. v Gorici na počitnicah učiteljico z Rakeka Marijo Peče. — Blaga pokojnica je bila marljiva, vestna učiteljica in tako prikupljivega značaja, da jo je vse rado imelo in spoštovalo. Prva leta je službovala na Vranskem in v St. Petru v Savinski dolini, zadnja leta pa na Rakeku, kjer je s preteklim šolskim letom zaključila svoje uspešno in plodovito delovanje v šoli. V nedeljo pa smo jo položili na goriškem pokopališču v hladni grob. Pri pogrebu je zastopal primorsko učiteljstvo ravnatelj Bežek, kranjsko pa častni član logaškega učiteljskega drflštva g. Benedek. Med drugimi venci je bil na krsti tudi venec krajnega šolskega sveta na Rakeku. Blag ji spomin. Drobiž iz Štajerske. Vrtno veselico priredi v nedeljo 25. t. m. kmet. bralno društvo na Ložnici pri Žalcu v prid društvenemu domu. Svira polnoštevilna šentpavelska godba. — J avnal j udska knjižnica v Rogatcu se je v nedeljo 18. t. m. oddala svojemu namenu. Obsega že sedaj blizu 150 knjig, katerih število se v najkrajšem času pomnoži na 200. Zadnje dni sta darovala za knjižnico g. Fr. Ferlinc, župan v Šmarju 10 kron, in g. Ant. Krolnik, c. kr. poštar v Šmarju 5 kron. Iskrena hvala! — Iz Št. Jur ja ob juž. železnici se nam piše: Klerikalni listi so v svojih slavospevih na čukar-sko polomijo pozabili poročati, da se je voditelj »katoliško narodne mladine iz ormoške okolice že drugi dan klatil krog Št. Jurja ifl nosil pri sebi poleg celega kupa »Bogo- in Domoljuba« tudi steklenico žganja, katero je vsakemu ponujal. Menda se glasi najnovejše klerikalno geslo: Z žganjem za domovino!? — V Šmartnem pri Gornjem gradu priredi požarna bramba dne 1. septembra veselico z zanimivim vsporedoin. — Z ročico udaril je v noči 8. jul. rudar Franc Miklič v Trbovljah rudarja Karla Grobelšta takd hudo po glavi, da ga je težko poškodoval. Prigovarjal mu je k temu tudi rudar Franc Zaler. Mikliča je celjsko okrožno sodišče obsodilo na 7, Zalerja pa na 6 mesecev ječe. — V Bukovem ž 1 a k u pri Celju je v nedeljo 18. t. m. priredilo Slov. del. podporno društvo iz Celja lepo uspelo slavnost, katere se je udeležilo mnogobrojno občinstvo iz Celja in okolice. Celjska narodna godba se. je z godbenimi točkami menjavala z društvenim tamtuiraškim zborom, društveni pevski zbor pa je zapel mnogo lepih pesmi. Tombola z obilnimi dobitki je nudila marsikaj zabave; telefona na veseličnem prostoru so se kaj pridno posluževali šaljivci, (la so drug drugega vlekli, iz kavarne je prijetno dišala kava, na plesišču pa so se sukali plesaželjni pari pozno v noč. Malo je bilo v celjski okolici tako dobro uspelih veselic. Upamo, da je tudi društvo, ki je zadnji čas pod predsedstvom g. Založnika začelo razvijati prav živahno delovanje, z uspehom veselice v vsakem oziru zadovoljno. —-VRogaškiSlatinije umrla 15. t. m. vdova eldmaršallajtnanta gospa Valerija pl. Habll-tschek v 58. letu starosti. — V mariborski bolnišnici je v petek zvečer umrla Mici Karner, katero je vslcd zavržene ljubezni obstrelil mizarski pomočnik Jurič, kakor smo o tem poročali. — Kolo si je izposodil 17-letni natakarski učenec Karl Raušl, doma iz Hardeka, pri Janezu Zajšeku v Melju pri Mariboru. Obljubil je, da ga vrne v četrti uri, pa ga ni bilo več nazaj. Izginil je iz Maribora. Z g o-do vina glavnega dobitka. V Gostingu pri Gradcu je 1. 1908 umrl steklarski delavec Ferd. Hofer, ki je svoječasno kupil turško srečko in jo do 1. 1907 v obrokih izplačal. Njegova vdova je po njegovi smrti z drugimi papirji sežgala tudi srečko, vendar pa si je prepisala številko in serijo na nek listek. Te dni pa je prišel k njej (zdaj je omožena v Gradcu in se piše Appel) neki agent in je zahteval provizijo od glavnega dobitka. Izkazalo se je, da je 1. avg. zadela glavni dobitek v znesku 400.000 frankov. Iz Rogaške S1 a t in e. Tu je bilo v soboto 17. t. m. zvečer in v nedeljo 18. t. m. kakor vsako leto veliko proslavljanje cesarjevega rojstnega dne. Dasi se bliža sezona koncu, vendar je še navzočih mnogo gostov. Pa na predvečer t. j. 17. avg. zvečer si pride znamenito razsvetljavo pogledat ljudstvo iz cele okolice po 5 in več ur daleč. Kmetje prihajajo na vozovih. Prireditev je res nekaj sijajnega. Naj prej tombola potem v slavnostni dvorani koncert in igra. zvečer pa je celo kopališče bajno razsvetljeno in rakete švigajo v noč v najrazličnejših barvah. Zatem godba. Slavnostno razpoloženje vlada med občinstvom. — Za denar sesme vse. Iz Šmarja se nam piše: Te dni je prišel k našemu dekanu nekdo s prošnjo, če smejo njegovi delavci v nedeljo delati nek most. Dekan mu je to dovolil, če plača mašo, h kateri naj pridejo tisti delavci. Svedrovci v Reki. Neznani lopovi so vlomili v nedeljo zvečer okoli osme ure v trgovino Masiola na reškem korsu. Prišli so v hišno vežo in obrnili neka stranska vrata, prerezali električno žico ter odnesli seboj veliko množino raznovrstnega blaga. Drugi dan so prijeli detektivi nekega Jurkoviča, ki je baje s svojimi tovariši, od katerih eden je star šele 11 let, vlomil v trgovino. Pijani buršaki in natakarji napadi] mestnega stražarja v Opatiji. Prošli teden, ko so slavili primorski Hrvatje narodni praznik v Lovrani, se je vlačila po cesti iz Voloske v Opatijo večja četa pijanih nemških buršakov in natakarjev. Izzivali so kogarkoli so srečali in preklinjali po naučeni buršovski maniri kakor so jim že nemška grla dopuščala, dokler jih ni poklical na red mestni stražnik. Tudi tega so nahrulili tevtonski vitezi s hrvaškimi psovkami in se ga hoteli tudi dejansko lotiti. Stražar je moral potegniti sabljo, da se je otresel nadležnih razgrajačev in spravil enega od njih na stražnico. Kočijaž zavozil v Tramvaj. Reški kočijaž Josip Mirkič je vozil v nedeljo zvečer malce vinjen iz Matulj v Reko. Ker mu je vino vlilo v žile malo preveč ognja, je podil konje kolikor je najbolj mogel. V tem divjem diru ni mogel pravočasno zaustaviti konje in je zadel v električni voz. Kočija se je pri tem nekoliko poškodovala, kožijaž je moral pa peš na mestno policijo. Jezen na dvojčke. Krznar Rihard Černik v Ejvanovicu na Moravskem, oče šesterih deklic in šesterih dečkov je dobil 27. junija t. 1. še en obiteljski prirastek in sicer dvojčke — enega dečka in eno deklico. »Srečni oče« se pa te novosti ni nič vzradoval, pač pa je prišedši domov iz gostilne zelo surovo nahrulil svojo bolno ženo. Deželno sodišče v Brnu je obsodilo Cernika vsled tega na dva meseca težke ječe. Izgredi ob vojaškem naboru. V Semilu so se vršili 17. t. m. vojaški nabori. Navdušeni fantje so napravili tak škandal da je moralo policiji priti na pomoč orožništvo. Fantje so namreč s silo nastopili proti stražarjem, ki so aretirali enega izmed razgrajačev. Orožništvo je nato napravilo red in aretiralo še 10 fantov. Obupen čin matere. Čevljarjeva žena Tischler v Klein-Zschocheru na Saksonskem je vrgla v soboto svoja dva otroka enega 6 mesecev, a drugega 2 leti starega v mestni prekop in je nato sama skočila za njima. Ženo so rešili, a otroka sta utonila. Povod temu obupnemu činu so dali obiteljski prepiri. Zaradi dvoboja obsojena. Pred vojaškim sodiščem 23. divizije v Draždanih sta bila prošli teden obsojena rezervna častnika RoBber-ger in Oehmichen vsak na 3mesečno ječo. Velika nesreča z avtomobilom. V noči od 17. na 18. t. m. sta trčila skupaj avtomobil graščaka Mainberg-Erbsloh in kolesar zavarovalni uradnik Janke. Kolesarja je avtomobil smrtno poškodoval, a šofer avtomobila se je nato iz obupa ustrelil. Rockefeller in »črna roka«. V noči med nedeljo in pondeljkom je hotelo pet Lahov vlomiti na posestvo miljonarja Rockefellerja v Poca-nico Hill, da bi bogataša umorili. Zločince so še pravočasno zapazili in jih prepodili s streli. Kot povod temu nočnemu napadu se navaja to, da je uprava Rockefellerjevega posestva pred kratkim odpustila več delavcev, nakar je Rockefeller prejel več grozilnih pisem, podpisanih od »črne roke«. Tvornlca zgorela. V Napolju na Laškem je zgorela tvornica bombaževine. Škode je okrog pol miljona lir. Braziiijanska cesarska krona ukradena. Trdovraten, nepoboljšljiv tat je bivši zbornični sluga Louis Nienton, ki je še mlad po letih, vendar ima za seboj že zelo izkušenj bogato zgodovino. Posebno zaljubljen je mladi svedrovec v grad En blizu kopališča Treporta. Že trikrat je poskusil v tem gradu tatinsko srečo in vsakokrat z lepim uspehom. Prepričan v sijajen uspeh svojih načrtov je šel preteklo soboto zopet na delo. To pot mu ni bilo za malenkostni drobiž; lotil se je kratkomalo braziljanske cesarske krone, ki je last grofa d’ En nečaka zadnjega brazilijanskega cesarja Dom Pedra in razen tega vtaknil pod suknjo še neko drugo krono. Na nesrečo se ni mogel predrznež kronati z ukradeno cesarsko krono, ker ga je naletel na delu princ Louis in ga izročil policiji. Izdajalske hlače. Ni dobro, če soprog pušča mlado ženo preveč samo, če porablja svoj prosti čas za lov ali presedeva po gostilni med prijatelji. V samoti se vzbujajo čuvstva po družabnosti, ob kateri se vbija dolgčas. To je moral preizkusiti tudi j ud Nimrod v Londonu, ki je na prav čuden način prišel na sled nezvestobi svoje žene. Ta je namreč preveč zaupala v moževo zakasnelost pri stalnem omizju, zato si je za družbo izbrala lepega soseda, ki je pridno zahajal k nji. Nekega dne je pa bilo stalno omizje prazno, zato se je mož preje vrnil domov, kakor po navadi. Iznenadenje je presenetilo vse. Sosed Galan je hitro skočil in se splazil pod posteljo. Nimrod se je pa v temi spravil spat. Kar pade nezvesti ženi dobra misel v glavo. V momentu jo popadejo krči in ker ji le ni hotelo od-leči, je poslala moža v lekarno. Mož se hitro napravi in hiti na ulico, v tem pa opazi, da so mu hlače prevelike. Ko seže v žep, najde v njem listnico, ki ni bila njegova in v njej mnogo denarja, ki ga je njemu tudi vedno primanjkovalo. Sedaj šele je opazil, da to niso njegove lilače. Vrnil se je takoj domov in na svoje začudenje našel ženo že popolnoma zdravo. Ko je iskal svoje hlače, jih ni več našel. Ženi pove »storijo« o tujih hlačah — in popadejo jo krči na novo. Sosed pa za denar ni prišel vprašati. Igralka brez nog. Angleška igralka Dot Ste-phens se je te dni vrnila iz Afrike zopet^v London. Stara je komaj 23 let, a je brez nog. Še ko je imela noge, je slovela kot ena najboljših baletnih plesalk. Nesreča pa je hotela, da ji je vlak pri neki železniški nesreči odtrgal noge. Po dolgem času ji je neki mehanik napravil zopet umetne noge. S temi umetnimi nogami se je napotila v Afrilco, kjer sicer ni mogla nastopati več kot baletna plesalka, pač pa v melodramih. V Afriki je postala slavna igralka in vsi listi so pisali o nji. Ko ji je bilo pa le dovolj tuje slave, se je napotila na Angleško, da tudi svojim rojakom pokaže svojo umetnost. Vse se čudi, da z umetnimi nogami nastopa s tako dovršenostjo. . , Mačka — požigalka. V Slovenski Bistrici se je igral neki otrok z mačkom. Ker mu pa samo nedolžno igranje ni bilo všeč, je šel natiho domov in kmalu nesel mačka politega s petrolejem na samoten prostor. Prinesel je s seboj tudi užigalice in je po kratkem igranju zažgal s petrolejem politega mačka. Maček je nekaj časa divjal po okolici, ko je bilo pa le preveč bolečin, je zbežal na hlev posestnika Skrbiša in se zaril v seno. Hipoma je bil ves hlev v plamenu. Velikemu naporu le se je posrečilo, da so rešili sosedna poslopja. Grozen čin vojaškega poročnika. V Londonu je bivši poročnik Muray ustrelil svoja še speča sina in je nato zažgal hišo. Ko je bila hiša že popolnoma v ognju, je ustrelil še sebe. Hiša je pogorela do tal. V razvalinah in na pogorišču so našli poleg otroških trupel in trupla poročnika, še dve trupli od služkinj. Krvavo maščevanje. Iz Barcelone v Španiji poročajo: V predmestju bi se bila imela zadnje dni na prisilni dražbi prodati hiša 621etnega posestnika Rafaela Vollomera. Predpoldne dotič-nega dne je prišel . ollomer k glavnemu upniku in mu zadrl ne črhnivši besede nož v srce. Nato je bežal k notarju, ki je izpeljal prodajo hiše, in ga je na isti način umoril. Potem je ranil z nožem še sodnijskega izvršitelja in advokate, ki so sodelovali pri dražbi. Na begu je streljal na svoje zasledovalce in jih več ranil. Šele po napornem lovu se je ljudem posrečilo nasilneža vjeti. Maščevanje pri igranju kart. V neki gostilni v Gradcu sta igrala neki čevljar in pleskar na karte. Neki steklar je pa pri bližnji mizi pil. V momentu je priletela polliterska steklenica med »kartopirce«. Na srečo nikogar ni zadela. Policija je takoj aretirala napadalca. Dognalo se je da se je steklar hotel maščevati nad čevljarjem vsled nekega spora, ki sta' ga imela pred desetimi leti. Ker se je pri aretaciji izvršil še pretep, je policija oba aretirala in ju odgnala na hladno, da se pohladi jeza. Ljubljana. — Dopolnilna deželnozborska volitev v Ljubljani. Volilna lista za predstoječe dopolnilne deželnozborske volitve v Ljubljani šteje 4240 volilnih upravičencev. Pri zadnjih volitvah je znašalo število volilnih upravičencev 3681. Po spremenjenem volilnem redu je torej narastlo število za 565 novih volilcev, med katerimi je velika večina okoličanskih kmetov. Komisija od A—H šteje 1125, od I—L 895, od M—R 1005 in od S—2 1221 volilcev. Provokacija slovenskega občinstva. Po kavarniških šipah hotela »Union« in po ljubljanskih ulicah je videti te dni lepake, ki pomenijo naravnost provokacijo slovenskega občinstva v Ljubljani. V hotelu »Union« se vrši namreč v četrtek zvečer dobrodelni vojaški koncert v prid mestnim revežem. Svirala bo godba našega domačega slovenskega pešpolka št. 17. V i\ajslabšem slučaju bi torej pričakovali, da bodo izšli tozadevno lepaki vsaj vnemško-slo-venskem jeziku, ako že ne v slovensko-nem-škem. Kaj še! Prireditelji niso smatrali to za potrebno, ampak so naročili lepake v samo-nemškem jeziku. Ali ni to žalostno in naravnost provokacija, da se koncerti godbe našega slovenskega pešpolka naznanjajo samo v nemškem jeziku. Kaj takega res nismo pričakovali. Niti oddaleč ne mislimo na kak bojkot koncerta, ampak nasprotno še poživljamo občinstvo, da se ga vsled dobrodelnega namena udeleži v velikem številu, toda v prihodnjič upamo, da bo ta provokacija izostala. — Dr. Hudnik poiniloščen. »Tagespošta« poroča, da je bil dr. Hudnik pomiloščen zgolj iz človekoljubnih vzrokov in sicer radi tega, ker je nevarno obolel. Dr. Hudnik je prestal od svoje triletne ječe že 15 mesecev, ker se samotni zapor šteje višje kakor navadni. — Triangolacija mestnega ozemlja na Bariu se je začela po dveh državnih geometrih ter se postavljajo v to svrho trigonometrska znamenja, to so 4—5 m visoki drogi po različnih markantnih točkah. Naše občinstvo se opozarja na važnost teh del, ki se izvršujejo v interesu in na stroške ljubljanske občine s pozivom, da teh drogov ne odstranja in ne poškoduje. Prestopki ozir. poškodovanja teh drogov bi se morali kaznovati policijskim oziroma sodnim potom. Vobče naj občinstvo državne geometre pri njihovem poslu podpira ter jih ne ovira! — Aretirana goljuiica. Te dni je aretirala policija 231etno brezposelno služkinjo Josipino Jerše, ki je na račun svojih prejšnjih delodajalcev naročevala razno blago. Dekle, ki je popolnoma zapuščena, je spala v nekem skrivališču na dirkališču v Lattermannovem drevoredu. Policija je goljufico izročila pristojnemu sodišču. — Sovražnik kolesarjev. Ko se je pred par dnevi neki potnik iz Ljubljane peljal z motornim kolesom mimo Litije, je mlad pobič iz hudobnosti vrgel preko ceste dva velika polena in nato zginil v gozdu. K sreči je potnik se v pravem času zapazil zapreko in tako preprečil neizogibno nezgodo. Cvetlični dan 1912. la teden razpo* šlje vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda svojim podružnicam in »Slovenska Sokolska Zveza« vsem pri nji včlenjenim društvom okrožnice glede prireditve cvetličnega dneva. Enako po-civlja »Organizacija svobodomiselnega narodno naprednega dijaštva« in eksekutiva narodno radikalnega dijaštva vse napredno dijaštvo, da se v vsakem narodno-zavednitn slovenskem kraju vrši pričetkom septembra cvetlični dan v korist obrambnim, sokolskim in dijaškim podpornim namenom. V Ljubljani pa se bo vršil cvetlični dan v soboto 14. Septembra popoldne invso nedeljo! 15. septembra t 1 Povsod naj se brez odloga osnujejo pripravljalni odbori m naprosijo narodne gospe in gospodične za sodelovanje. Vsak kraj naj tekmuje z drugim, kdo bo zbral več v to domoljubno korist. V Ljubljani se je že konsituiral izvrševalni odbor centralnega vodstva, ki bo vodil po danih direktivah ogromno delo za I. vseslovenski cvetlični dan 1912. Akademsko dijaški pripravljalni odbor za ljubljanski cvetlični dan je že pridno na delu. September je pred vrati in treba se je brez odloga odločiti k pripravam. — Mladina v Ljubljani zdrami sel Sirom Slovenske zemlje prešinja mlada srca novo veliko obetajoče gibanje, sveže življenje, posebno Pa v Trstu, Gorici in v Pulju. Tam se je prebudila mladina iz mrtvila ter se zbira na sestankih in shodih ter se organizira. Vesel pojav je to, ki navdaja vsako pravo slovensko srce z novim upom na boljšo bodočnost naroda. Slovenska mladina v Ljubljani vzdrami se i ti! Bela Ljubljana ne sme zaostati za Trstom in drugimi kraji! Kvišku srca in prebudite se iz mrtvila ter tudi vi stopite na plan! Nar. soc. mladinsko društvo »Bratstvo« sklicuje za nedeljo 25. t. m. velik shod slovenske mladine v Narodni dom v Ljubljani. Začetek ob 10. uri dopoldne. Pridite vsi, da si povemo, kaj hočemo, da se hočemo prebuditi in vzdramiti k novemu svežemu življenju. — Posebni vlalc iz Ljubljane v Trst. Dne L septembra t. 1. obhaja v Trstu »Narodna delavska organizacija« petletnico obstanka. Obhajala io bo na slovesen način ter bo združena s slavnostjo razvitja prapora »Tesarskega društva« pri Sv. Jakobu v Trstu. Ta dan pohiti na tisoče Slovencev in Slovenk v Trst. da čestitajo tako vrlim tržaškim delavcem na njihovih velikih narodnih in stanovskih uspehih, ki so jih dosegli in jih dosegajo s svojo zavednostjo in vzorno organizacijo. Trst je dandanes največje slovensko mesto, kjer prebiva nad 70.000 zavednih Slovencev in glavna zasluga za to, da je Trsta tako narodno zaveden, ima Pač »Narodna delavska organizacija«. Ona nam ie porok tudi za bodočnost, za napredek in končno zmago Slovencev ob sinji Adriji. — Da se omogoči pohiteti na pomenljivo slavnost dne 1. septembra vsakomur v Trst, se priredi iz Ljubljane tja in nazaj poseben vlak, ki bo jako poceni. Natančnejši spored še^ priobčimo. Kinematograf »Ideal«. Še danes in jutri »Olimpijske igre v Stokholmu« ter krasna drama »Telegrafist Forta«. V soboto Črna mačka. DRUŠTVA. Zveza slovenskih dramatičnih društev. Pripravljalni odbor za ustanovitev Zveze slovenskih dramatičnih duštev ima v nedeljo, dne 25. t. m. ob 10. dopoldne svojo sejo v hotelu »Ilirija« v Ljubljani. To posvetovanje bo obsegalo sledeče točke: a) čitanje in razmotriva-nje pravil »Zveze, b) na kak način bi se zagotovilo redno izhajanje »Talije« s slovenskim repertoirjem, c) slučajnosti. V prvi točki poroča g. intendant Ivan Kajžar v Mariboru, v drugi pa g. Fr. Govekar. — V odbor so bili na zborovanju dne 6. januarja t. 1. izvoljeni sledeči gospodje: Rudolf Binter, Fran Govekar. Rajner Hlača, Rudolf Juvan. Ivan Kajžu; ko Sajovic, Raf. Salmič in Jak. Špicar. — K tej seji pa se vabijo tudi drugi zastopniki dramatičnih društev, da se bodo mogla pravila nove »Zveze« sestaviti vsetransko zadovoljivo. Slovenska dramatična društva naj torej blagovolijo poslati na ta velevažni sestanek svoje odbornike, da izrazijo svoje želje. Odborniki, ki so zadržani osebno udeležiti se sestanka v nedeljo dne 25. t. m., naj sporoče svoje predloge pismeno v roke g. Frana Govekarja v Ljubljani! Posebna vabila se ne razpošljejo. Klub slovenskih biciklistov »Ljubljana« priredi dne 25. t. m. ob priliki proslave desetletnice obstoja bratskega kolesarskega društva »Sloga« v slučaju ugodnega vremena izlet v »Idrijo«. Zbirališče ob pol 5. uri zjutraj pred ^društveno sobo v Latermanovem drevoredu. Odhod ob 5. uri. G. člani se prosijo, da se izleta mnogobrojno udeleže. Odbor. Tržaško kolesarsko društvo »Balkan« priredi v nedeljo dne 1. septembra veliko slavnost na Občinah in to ob priliki društvene petletnice in vseslovanske dirke. Dirkalo se bo iz Ljubljane. Na slavnosti sodelujejo razna pevska 'društva in narodna proseška godba. Na programu je: petje, godba, razdelitev nagrad, slavnostni govor, ki ga bo imel predsednik jurije velesp. gosp. deželni poslanec in učitelj Štefan Ferluga, in ples ki bo trajal do 12. ure zvečer. Torej v nedeljo dne 1. septembra vsi na Občine. Odbor. Sokolova slavnost v kega v Cerknici!« Posebno se je občinstvu do-padlo tudi. da so nastopile vrle sokolice, ki so s svojimi prostimi vajami navzoče kar očarale. Tako je prav! Kadar bomo imeli dovolj ženstva v vrstah sokolske ideje in demokratizma, nastopiti morajo boljši časi. Po končani telovadbi se je razvila prosta zabava na vrtu vrlega in podjetnega gostilničarja g. Iv. Ster-gulca v hotelu pri »Javorniku«. Tu so imele vrle gospodične in gospe dovolj dela v svojih paviljonih, predno so zadostili vsem potrebam obiskovalcev. Prostori so bili vsi zasedeni. Okrepčana mladina se je tudi zasukala pri zvokih godbe. Iznenadil nas je tudi lep pevski zbor iz Rakeka. Pevovodji in pevcem presrčna hvala za domorodne napeve! Le tako naprej! Ljube goste sta pripeljala dva avtomobila iz Idrije in eden iz Senožeč. Opazili smo med udeleženci tudi precej letoviščarjev iz bližnje okolice. Menda ne bo imel »Slovenec« kaj proti temu, ako mu povemo, da so bili ti večinoma Lahi. S takimi veselicami ne bomo pregnali letoviščarjev z dežele, marveč jih privabili. Okoli 9. ure so začele švigati v zrak tudi rakete. Za temi so se pričeli daljni gostje pripravljati na odhod. Vsem, ki so pripomogli, da se je ta slavnost tako lepo završila, presrčna hvala! Cerkniškemu Sokolu pa želimo, da bi pod novim razvitim praporom se krepko razvijal in napredoval v prelepi ideji bratstva, enakosti, ljubezni in iskrenega domoljubja. Na zdar! Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. VPRAŠANJE VOLILNE REFORME NA OGRSKEM. Budimpešta, 20. avgusta. »Politiška korespondenca« javlja, da je Elemar Houtos, intimus ministrskega predsednika pl. Lukacsa po njegovem govoru v Nagy Enyedu podal neke izjave o bodoči volilni reformi na Ogrskem. Po teh izjavah bi imeli volilno pravico: 1. Oni, ki so dovršili kako srednjo šolo in imajo 24 let. 2. Oni, ki so dovršili elementarne šole in imajo 30 let. 3. Oni, ki imajo nad 30 let, znajo brati in citati in plačajo minimalni davek. 4. Analfabeti, ki imajo 10 oralov zemlje in plačujejo vsaj 20 K zemljiškega davka. Te vesti se uradno še ne potrjujejo. »GEŠOV V CARIGRADU. Sofija, 20. avgusta. »Večernja Pošta« je priobčila iz uradnega vira vest, da odpotuje bolgarski ministrski predsednik Gešov v spremstvu ministra Dimitrijeva, v kratkem v Carigrad. Vest je izzvala v Sofijo pravo senca-cijo, Trdi se, da bo prišlo med Turčijo in Bolgarsko do sporazuma in da bo Bolgarska dobila koncesije, katere že dalje časa zahteva. Carigrad, 20. avgusta. Po informacijah tukajšnjega »Ikdama«, je bolgarski ministrski predsednik Gešov izjavil turškemu poslaniku v Sofiji, da mu v imenu bolgarske vlade podaje zagotovilo, da Bolgarska ne bo odstopila od svoje dosedanje politične smeri. • POLOŽAJ NA BALKANU. London, 20. avgusta. »Times«^ poroča pre- * Ali morete ji pomagati. — Jaz?... — Izpustite me! Ječar se je stresel, kakor žival, ki se otresa neljubega dotikljaja. — To ni mogoče, je vzdihnil. Spogledala sta se. — Ni mogoče... straže so pomnožene okoli stolpa... prisegel sem tudi. Ali verujete na pekel? — Verujem, je odgovoril mrko plemič. — No vidite! — Kaj vidim? — Da vas ne morem spustiti; zato ker sem prisegel pri živem Bogu. Moja duša bi bila po-gubliena. — 729 - v hipu spremenile v volka, ki ima planiti na plen.’ Obraz se mu je spačil v krvoželjnost samo. — Idite in popeljite plemiča na morišče. Tudi jaz moram, kamor sem se namenila! Moja pot mora biti prosta, brez zadržkov; gorje jim, ki so zablodili na njo! Obrnila se je in počasi odšla proti skrivnemu hodniku, ki je vezal njeno palačo s kraljevo. Vojvoda pa je stal še dolgo potem, ko mu je bila izginila izpred oči, nepremično na tiste .n mestu, uničen; pritisnjen ob tla, z norim koprnenjem, da bi že napočil usodni trenotek, ko se postavi na čelo vojski in odpre zatvor-nice pokolju... Sam ni vedel, kako je dospel nazaj na dvorišče. Močne straže so stale nared, da odvedo jetnika na morišče. Oficir je pristopil k vojvodi : — Visokost, ljudstvo nestrpno čaka... — Je-li krvnik pripravljen? — Na trgu je. Visokost! — Pojdite po morilca!. Oficir se je skokoma oddaljil... Izabela je bila med tem dospela v kraljevo palačo. Veličanstveno je odzdravljala stražam, ki so ji izkazovali le čast. Njen prihod je bil tako nepričakovan in nenavaden, da r v zmedenosti prišlo nikomur na um zastaviti pot. Mirno je nadaljevala svojo pot in dosr pred Odettino stanovanje. V tem hipu je za> šala za seboj bežeče korake. Okrenila se je in pred seboj je zagledala vojvodo... Hiša Saint-Pol 158 Stenografin jo zmožo strojepisja, ki je že bila v daljši praksi, sprejme takoj notar Jakob Kogej v Postojni. „V senci jezuita” Novi roman „ Dneva"! Naš drugi roman „Hiša St. Pol“ se bliža koncu. Sledi mu „V senci jezuita", velik zgodovinski roman iz časov vlade francoskega kralja Franca I. Izmed glavnih oseb, ki v njem nastopajo, naj omenimo samo Ignacija de Loyola, ustanovitelja jezuitskega reda; naši bralci dobe s tem romanom jasno, pretresljivo sliko peklenskih spletk teh „ vojščakov Kristovih". Nastopajo pa tudi osebe, znane iz romana „Otroci psip«>ža,‘s: Vitez Raga-stens, Beatrice, njiju sin ter zvesti Spa-dacappa. Povejte vsem, ki so čitali ta roman, da se senci jezuita66 nada- ljujejo „Otroci papeža*1 -as Kavarna se proda v Ljubljani iz proste roke. Pisma je pošiljati pod šifro »kavarna" poštno ležeče Ljubljana I. — ŠPIRIT iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po - nizki tovarniški ceni veležganjarna 250 M. ROS N ER Co. v Ljubljani, poleg pivovarne „UN10N“. FR. P. ZAJEC Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski izprašan! in oblastveno koncesljonlranl optik In strokovnjak svoj optični zavod. Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščipainlkl natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. J V 'T Velika prodaja poletnih oblek za gospode in dečke, ter razne damske konfekcije za polovično ceno. Nadalje priporočam ravnokar dospelo jesensko damsko konfekcijo kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke po čudovito nizkih cenah. Ogromna zaloga klobukov od K 1.50 naprej. „Angleško skladišče oblek“ O. Bernutovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. H Kpšia iilv ar. ilalaiie i« srelr« H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg št. 25. Lastna potokolirana tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka ‘mt „iko“ ~im Cenik zastonj in poštnine prosto. Slovenci! Spominjajte se naše prekoristue Ciril in Metodove šoiske družbe! se a v ippnt v JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR. BLAŽ, Dunajska cesta. SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. CEŠARK, Selenburgova ulica, DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANOiO, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta. KOTNIK, Šiška. TIVOLI, nažel.prel.pri Nar.domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STI EN E, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. USENIONIK, Zidovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška. WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg. TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg. KANC, Sv. Petra cesta, TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv, Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANSEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta LIKAR, Glince. STRKOVlC, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. TULACH, Dolenjska cesta. M o co 2d N< C "O CU =3 TT 3 CU “t C (A &) Ou 3 M < ~x UX E ‘75’ c tn cu u> X* OJ -t Irt X“ JU CL <2. Ul o r t= m 3 O *T3 O NI 3 fD r"t“ —r mmm m — (/I 3- 7T O s < =5 — * ftl H® SSL «■»33 H C/l fij 13 <> ehhb Prihod vlakov v Ljubljano iz: Dunaja . . . 12*£5 3-2« 4-4« 5-2 9-'“ 12*« 5.21 8± 5.*31 Trsta .... 12*2 4.09 0.04 ll-21 2.M 6'£ »■£ 11‘« Trbiža .... 7.I'S g.r.l H-14 4*ai 7«(Kl 8-22 11*2 Kamnika . . . 6*4S 11 ^ 2-4' 6-L i6:a Rudolfovega g.M> 3.00 9*12 Kočevja . . . g.H 3.00 Vrhnike . . . 1(F6 7.® • Breovlak. ** \ozi ob noeteljnb >n praznikih. Odhod vlakov iz Ljubljane proti: Dunaju . . . 121 12*2ii 4'— 7*,(J ll‘.si 3-n 6_ 9L 101 Trstu .... i-žs 8*2 0.M 10-02 5-11 8-il Trbižu .... |-5-<: