Stev 12.
V LlaDlJani, v sredo flne 29. marca 1922.
Leio L.
>' ■ Naročnina m i *
za državo SHS: U celo leto naprej Din. 90«—. za pol leta „ .. „ 45'— sa četrt leta * . • „ 22 50 n en mesec „ .. „ 7*M
za Inozemstvo:
eeloleino.....Oin. *30'—
mesečno . , , , . „ 12*50
5 Sobotna izdaja: =č
T Jugoslaviji. . . Din. 10 — TlnosemsUn ... „ 20 —
Posamna šlev. 75 par.
sCene inseratom: =
Enostolpna petlina vrsta malt oglasi po K 4'— la K 8 —, veliki oglasi nad 45 mm vl-Slne po K 8 —, poslana Itd. po K 12 —.
Pri večjem naročila popust,
Izhaja vsak dan lzvzemSl ponedeljka ln daeva po prazniku ob 5. ari zjutraj.
Mesečna priloga; VutnHc SKSZ.
W OrednlStvo je v Kopitarjevi nllel itev. 6/IH. Rokopisi se ne vračajo; nelr&nklrana pisma se ne sprejemajo. Oredn. telet. itv. 50, apravn. štv. 328.
Političen list za slovenski naroil.
Oprava je v Kopitarjevi nI. 8. — Račun poštne bran. ljubljanske št. 850 za naročnino tn št. 349 sa oglase, sagreb 9.011, sarajev. 7583, praške ln dnnaj. 24.797
Maribor, 28. marca. (Izv.) Danes popoldne ob pol 2. uri je umrl škof dr. Mihael N a p o t n i k.
Maribor, 28. marca. (Izv.) Stanje škofa dr. Napotnika se je zadnje dni zelo poslabšalo. Danes dopoldne je nastala kriza. Visoki bolnik je trpel hude bolečine, ki so opoldne ponehale, nakar je nastopila agonija. Ob 142. je škof mirno umrl.
Po daljši, težki bolezni se je poslovil od tega sveta škof lavantinski dr. Mihael Napotnik, ena izmed najmarkantnejših osebnosti v zgodovini slovenskega episko-pata. Sila njegove gigantske energije, njegova žarka ljubezen do katoliške cerkve in njenega vidnega poglavarja in njegova obsežna učenost so bila svojstva škofa dr. Napotnika, ki so ga usposobila za odličnega cerkvenega vladiko in mu pridobila velik ugled in spoštovanje daleč naokoli izven mej slovenske domovine. Nad 32 let je vodil lavantinsko škofijo kot drugi naslednik škofa Antona Slomška, ki je dosegel, da se je sedež lavantinske škofije prenesel iz Št. Andraža v Labudski dolini v Maribor.
Stališče škofa dr. Napotnika v Mariboru je bilo pod avstrijskim režimom silno težavno, naravnost eksponirano. Vso dolgo in težko dobo narodne brambe slovenskega Štajerja proti ponemčevalnim tendencam avstrijskih državnikov je zavzemal ves čas stališče, katero je smatral za svoj narod kot najkoristnejše. Nikdar ni izgubil z vidika možnosti, da, celo velike verjetnosti, da bi utegnil biti po narodnosti zadnji slovenski škof v Mariboru, ako bi z direktnim poseganjem v nacionalno borbo dal avstrijskim vladnim krogom navidezen povod. Ljubil je pa svoj narod iz celega srca, kot višji pastir je pa v polni meri izpolnoval tudi svoje dolžnosti napram drugorodnim ovčicam. Doba njegovega škofovanja ni bila samo dolgotrajna, ampak tudi plodonosna.
Občudovanja vredna je bila njegova neumorna delavnost, združena z osebnim samozatajevanjem. Škofijske palače nikdar ni zapustil, ako ga ni klicala ven službena dolžnost. Sedel je v svoji delavnici, razmišljal, snoval načrte, pisal in molil, brez odmora, brez počitka. Kadar pa ga je klicala ven iz sobe višjepastirska dolžnost, se je azgrel v svoji apostolski gorečnosti, da je il še v svoji visoki starosti živahen ko iladenič, poln ognja in zanosa, zlasti ka-ar je dal duška svojemu izrednemu go-orniškemu daru.
Pokojni škof dr. Mihael Napotnik je il rojen v Tepanju pri Konjicah dne 20. eptembra 1. 1850. kot sin kmetskih star-ev. V ljudsko šolo je liodil v Konjice. Gim-azijo je dovršil v Celju in je bil vsa leta dličnjak. Nato je vstopil v mariborsko bo-;oslovnico. V mašnika je bil posvečen dne !5. julija 1875. Bogoslovni doktorat si je >ridobil na dunajski univerzi. Po kratkem Jastirovanju je bil poklican za profesorja lerkvene zgodovine in cerkvenega prava ia mariborski bogoslovnici; odtam je pri-iel na Dunaj za ravnatelja v Avgustineju, »vodu za višjo vzgojo duhovnikov. Leta 1878. je bil vpoklican za vojnega kurata in ie je kot tak udeležil okupacije v Bosni. Svoje spomine na Bosno je zapisal v »Potopisnih črticah iz slovanskega jugac, ki jih e objavljal »Slov. Gospodar« v letnikih 1879—1883. L. 1884. je napisal tudi »Kra-ek pregled bosanskega slovstva«. Za mezoškofa je bil imenovan 27. septembra 1889, kot tak konfirmiran 26. oktobra, posvečen 27. oktobra in ustoličen 17. novembra istega leta.
Kot škof se je intenzivno zanimal za fse panoge cerkvenega življenja in dajal iniciativo in osebno sodeloval tako v cer-kvenoorganizatoričnem oziru kakor na ^erskoprosvetnem polju. Sklical je pet iiecezanskih sinod, ki so se vršile 1. 1896., '900., 1903., 1906. in 1911. Na teh sinodah so se pod njegovim osebnim vodstvom na-
narmlne sfujpscine.
pravili veliki in dalekosežni načrti za času primerno pastirovanje, ki so trajne vrednosti. Zelo skrbno in vestno ie sestavljal pastirske liste, kakor svoje govore, ki se odlikujejo po lepi govorniški obliki in tehtni vsebini in so bili povečini tudi natisnjeni. Kot govornik je bil ognjevit in je vži-val velik sloves, vsled česar je bil večkrat povabljen kot govornik k velikim cerkvenim slovesnostim, kakor na mednarodni marijanski kongres v Solnograd 1. 1910. in na evharistični kongres na Dunaju 1. 1912. Govoril je tudi na II. in zadnjem velikem kat. shodu v Ljubljani. Tudi v zborih škofov je bila njegova beseda tehtovita.
Njegova zasluga je bila, da se je ustanovil " Voditelje, prvi slovenski bogoslovni list, ki je izhajal od 1. 1898.—1916., ko je vsled vojnih razmer moral prenehati kakor »Ljubitelj krščanske umetnosti':, ki je izhajal pod spretnim uredništvom pokojnega dr. Stegenška samo eno leto.
Pisal je pa tudi sam mnogo. Že v mladostnih letih je zasiavil svoje pero in pisal sestavke narodnostne, gospodarske, zgodovinske, modroslovne, vzgojeslovne, jezikoslovne in potopisne vsebine. Njegov prvi spis Kmetijstvo podlaga civilizacije« je izšel v Mariborskem Vestnilcu 1. 1873. Naj-plodovitejši je pa bi! kot cerkveni pisatelj. Najbolj znan je kot tak na našem jugu po svoji knjigi »Sv. Pavel, apostol sveta in učitelj narodov«, ki je doživela tretjo izdajo in je prevedena tudi na hrvatsko. Leta 1888. ie izšla njegova študija »Sv. Viktorin, škof ptujski, cerkveni pisatelj in muče-nec . To je najtemeljitejša monografija o sv. Viktorinu. Izdal je tudi več zgodovinskih spisov, kakor 2 Zgodovina malega semenišča", »Bazilika Matere milosti v Mariboru:;, »Imenopis konjiške nadžupnije«, dve knjigi svojih pastirskih listov in celo vrsto svojih blestečih govorov.
Cerkev je posvetil devet in sicer v Vidmu, Čadramu, Vojniku, Št. Pavlu, Žalcu, na Teharjih, v Cirkovcih, baziliko Matere milosti v Mariboru in cerkev lurške Matere božje v Rajhenburgu.
Že v teh kratkih obrisih njegovega delovanja se zrcali veliko delo, ki ga je pokojni izvršil v svojem življenju v čast božjo in blagor slovenskega ljudstva.
Tudi državna oblast v Jugoslaviji je priznala njegove zasluge s tem, da ga je predlagala v odlikovanje. Kralj Aleksander mu ie podelil red sv. Save T. razreda, ki mu ga je 29. januarja t. 1. pripel pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar. Že hudo bolan, je ob tej priliki pokojni škof vstal z bolniške postelje, sprejel deputaciio in se v zanosnem pa zadnjem govoru v življenju zahvalil kralju za odlikovanje.
R. I. P. ♦ • *
NAVODILA DUŠNIM PASTIRJEM.
škofijski ordinariat lavantinski je izdal na duhovščino sledeča navodila:
V smislu večkrat izražene želje pokojnega škofa se dušni pastirji naprošajo:
1.	da. dajo takoj po prejemu obvestila o smrti ob primernem dnevnem času zvoniti pol uro 7. velikim zvonom;
2.	da naznanijo vernikom smrt škofa in jifi opomnijo, naj molijo zanj;
3.	da odredijo na dan pogreba med 11. in 12. uro vsaj polurno zvonenje z vsemi zvonovi;
4.	da povabijo župljane k slovesnemu rekviemu na dan pogreba ali kak drug primeren dan.
POGREB.
Pogreb pokojnega škofa so bo vršil v pondeljek, dne 3. aprila. Zjutraj ob pol 8. uri bodo blagoslovili truplo v škofijski palači, nakar je bodo prenesli v stolno cerkev, kjer cc bo pel mrtvaški oficij. Ob pol 10. uri bo slovesen rekvijem in cerkveni govor. Nalo se bo vršil slovesen sprevod v baziliko Matero Milosti, kjer bo visoki pokojnik pokopan pod velikim oltarjem.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se olvori ob šestih popoldne. Zbornica je dobro obiskana, toliko s strani poslancet, kakor s strani občinstva. Navzočih je tudi mnogo tujcev, ki se zelo za to zanimajo, ali bo sprejet zakonski predlog glede ureditve trgovinskega plačevanja v inozemstvu. Tudi v diplomatskih ložah je mnogo zastopnikov tujih držav. — Najprvo se prečita poročilo zakonodajnega odbora. Po rešitvi formalnosti povzame besedo minister za zunanje stvari dr. Momčilo Ninčič in odgovarja na vprašanje poslanca Voje Laziča (zemljo-radnik). ali je reška država res sklenila posojilo z Italijo. Dr. Ninčič veli, da je bila jugoslovanska vlada v resnici o tem obveščena. Posojilo pa se ni sklenilo v sporazumu z našo državo. Vlada stoji na stališču, da more reška država sklepati mednarodne pogodbe le tedaj, ko bo popolnoma organizirana in ko bo dobila ustavo, Uatero pa mora izdelati le popolnoma svobodno izvoljena konstituanla. — Po nekaterih manjših interpelacijah odgovarja minister dr. Ninčič ponovno na vprašanje poslancev Laziča in tovarišev o politiki, ki jo namerava zasledovati naša država na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Ni mu znano, ali bo na konferenci v Genovi res stavljen predlog, naj se naša vojska demobilizira. Naša država vodi politiko miru in naša vojska je instrument miru in jamstvo za mirni razvoj naše države. Za- j radi tega je popolnoma naravno, da bomo tak predlog, ako bo res stavljen, odklonili, ker bi tak predlog le ogrožal mir v Evropi. Kar se tiče našega razmerja do Rusije, pravi minister, da mu ni znano, da bodo v tej zadevi stavljeni konkretni predlogi na konferenci v Genovi. V gospodarskem oziru nimamo direktnega interesa na tem, da se vzpostavijo trgovinski odnošaji med našo državo in Rusijo; pomisliti je treba nam-
reč, da smo agrarna država in da Rusija nima industrijskih predmetov, ki bi 5ih lahko k nam izvažala. Kar se pa tiče politično strani naših odnošajev do Rusije bomo skušali ostati v stalnih stikih z našimi prijatelji in zavezniki. — Vojni minister general Vasic odgovarja nato na vprašanje poslancev dr. Janka Š i m r a k a in tovarišev (Jugoslovanski klub) o vpoklicu, oziroma oprostitvi rekrutov, ki so edini vzdrževalci svojih rodbin. Dr. Šimrak prosi ministra, naj ukaže vsem poveljništvom, naj v tem pogledu postopajo kolikor mogoče človekoljubno in naj se obstoječi zakon temu primerno razširi.
Zbornica preide nato na dnevni red: debata o zakonskem načrtu glede ureditve plačevanja trgovinskih dolgov v inozemstvu. — Minister za pravosodje dr. Laza Markovič izjavlja v imenu vlade, da se leta popolnoma strinja v tem vprašanju in da smatra za oportuno, da se ta zakonski načrt predloži narodni skupščini. Vendar pa prosi zbornico, naj ga odkaže odboru, da se more podrobno in natančneje predelati. — Predlog ministrov pride na glasovanje, in sicer brez debate. Večina se izjavlja za predlog. Predsednik naznanja, da se zakonski načrt o ureditvi plačevanja trgovinskih dolgov v inozemstvu odkaže finančnemu odboru v podrobno proučitev. — Nato pride na vrsto druga točka dnevnega reda, vprašanje koncesije za ribolov na Ohridskem jezeru. K temu predmetu podajo zastopniki vseh strank svoje izjave. Zemljoradnilci izjavljajo, da bodo glasovali za načrt, radikalci pa proti. O predmetu se glasuje. Za predlog glasujejo vse ostale stranke, razen radikalcev. Oddanih je 170 glasov, in sicer 126 za, 44 pa proti. Seja se zaključi ob osmih zvečer. Prihodnja seja jutri. Na dnevnem redu jc zelo zanimiva debata o izročitvi sodišču bivšega vojnega ministra generala Zečeviča.
PADEC MORATORIJA BREZ PADCA I KUMANUDI J A.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine bi se imela začeti ob 4. uri, pa se je začela šele po 6. uri. Pred sejo je imel ministrski svet sejo, na kateri so razpravljali o zakonskem načrtu glede moratorija. Ker je ves radikalni klub proti moratoriju in je proti temu tudi v demokratskem klubu močna opozicija, je ministrski svet sklenil, da se zakonski načrt vrne finančnemu odboru. Z drugimi besedami povedano je la zakonski načrt padel v vodo. Finančni minister dr. Kumanudi je ves čas grozil z demisijo, če ne bo sprejet njegov načrt. Ker je pa preveč navezan na ministrski stolček, se je sedaj premislil in izjavil, da ne bo izvajal nobenih posledic --, —
BREZ SODELOVANJA INTERESENTOV.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora je bilo preči-tano odborovo poročilo za parlament o zakonskem načrtu za razdelitev države. To poročilo se je prebralo tudi na seji parlamenta. Poslanec dr. Šimrak ie med či-tanjem poročila napravil umesten medklic: »Tuje ste razdelili brez sodelovanja interesentov, a svojega se niste dotaknili k
TUDI USPEH!
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Zakonodajni odbor je danes popoldne izgotovil poročilo, ki naj se predloži narodni skupšini in v katerem izjavlja, da ne moro izvesti v določenem roku odkazano mu nalogo glede upravno razdelitve države. Prihodnja seja zakonodajnega odbora bo sklicana pismenim potom. Na dnevnem redu bo zakonski načrt o državnem svetu in o upravnih sodiščih.
DRAGO POSOJILO.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Na seji finančnega odbora se je ugotovilo, da znašajo vsote za propagando in drugi stroški, ki so nastali z najetjem investicijskega posojila, 40 miiljonov kron. Posojilo se lo-rej zniža za ta znesek.
GRAŠKI DOGOVOR RATIFICIRAN.
Dunaj, 28. marca. (Izv.> Včeraj dne 27. marca so Avstrija, Mažaraka. Italija iu Češkoslovaška v ministrstvu za zunanje
stvari ratificirale dogovor glede potnih listov, sklenjen dne 27. januarja t. 1. v Gradcu. Z včerajšnjim dnem je torej ta dogovor stopil v veljavo med omenjenimi državami.
Protest sir. Zanaile.
Zagreb, 28. marca. (Izv.) Današnja »Slobodna Tribuna« prinaša na uvodnem mestu poročilo s Sušaka, da je predsednik Zanella poslal protestno noto italijanski vladi, antanti, Ameriki, konferenci poslanikov v Parizu in Zvezi narodov. Zanella zahteva: 1. Obnovitev reške vlade in kon-stituante ter povratek reške jx>licije. 2. Odstranitev vseh tujcev, ki so došli na Reko po letu 1918 in ki so na katerikoli način sodelovali proti interesom mesta. 3. Odškodnino od strani Italije za vso škodo, povzročeno mestu. 4. Nepriznanje vseh dolgov, ki so jih napravile razne revolucionarne in nezakonite vlade. 5. Restitucijo luke, železnice in drugih javnih zgradb. 6. Odstranitev vseh uradnikov, ki so podaniki kraljevine Italije.
Br, Wsrih o noti reparacijske komisije.
Berlin, 28. marca. (Izv.) Pred nabito-polno zbornico in polnimi galerijami je imel na današnji seji državnega zbora državni kancelar dr. VVirth v prisotnosti državne vlade in zastopnikov dežel govor, v katerem je razpravljal o noti reparacijske komisije. Državni kancelar je izvajal, da je davčni kompromis bistven del zunanje politike. Motenje kompromisa ima za posledico tudi motenje zunanjo polilike. Vsled note reparacijskc komisije in dopisa nemške državne vlade je to motenje sedaj res nastopilo. Državna vlada bo vsebino te note natančno proučila in nato bo reparacijski komisiji odgovorila. Državni kancelar je izjavil, da misel mednarodnega roparacijskega posojila pridobiva vedno več tal. Le z daljšim odmorom bo tečaj nemške marko dobil ono oporo, ki ho Nemčiji vendar enkrat omogočila, da more pri izdatkih in dohodkih računati z ustaljenimi cenami. Ako pre-motrimo problem vojnih odškodnin z gospodarskega stališča, moramo priti do za-
ključka, da se mora Nemčija za dalj časa, najmanj pa za leto 1922, oprostiti vseh plačevanj na račun vojne odškodnine. Brez zunanje denarne pomoči ne moremo iz lastnih tekočih prejemkov poravnati svojih obvez za leto 1922. Ali je Genova obsojena na neuspeh, ali pa morajo zavezniške vlade vojno odškodnino spraviti v sklad z namerami gospodarsko konference v Genovi. —
Iz Albanije.
Belgrad, 26. marca 1922.
O sedanjem stanju Mirditije, severno-albanske katloiške republike, izve Vaš dopisnik od uglednega člana mirditske kolonije v Belgradu, bivšega prosvetnega poverjenika mirditske vlade, sledeče:
Položaj je proti jeseni 1921 v toliko
Kopolnoma spremenjen, ker so sedaj [irditi in sosednja hribovska plemena (Malisori i. dr.) mirni, ves ostali del Albanije pa v plamenu. Po divjanju v novembru prošlega leta so turške čete tiranske vlade morale izprazniti Mirditijo, ko je le ta odločno protestirala pri pariški veleposlaniški konferenci, pri centralni antanti, pri društvu narodov in končno, 26. nov. in 4. dec., pri papežu. Petsto hiš, to je večji del vseh hiš v pokrajini, je pogorelo; večina čred pokon-čanih in mnogo njiv opustošenih. Toda glavno je, da je moral sovražnik zapustiti ozemlje Mirditov in pri tem izgubil mnogo ljudi v bojih, dočim so Mirditi, opirajoč se na izredne ugodnosti svoje zemlje, vodili obrambo skoro brez izgub. Z neuklonjeno voljo se je vrnil narodič od 30.000 duš k svojemu skromnemu delu — ovčjemu pastirstvu in majhnemu kmetovanju, trdneje odločen nego kadarkoli, da ohrani svobodo svoje grude.
Na jugu pa se je vršil prevrat za prevratom; strmoglavili so staro začasno vlado, nositeljico kraljevske vlasti: njeni štirje člani so izgnani ali pobegli: Ačif Paša Elbasani baje v Trst, Avdibeg Top-tani na Dunaj, Or Turtudhi se nahaja v Dubrovniku in škof Bumči v Italiji.
Zavladala je čisto muslimanska stru-ja; nad 1000 turških častnikov straši po nesrečni deželi. A niti med seboj niso ti fanatiki bili sposobni ustanoviti red: danes je na krmilu četrta ali peta »vlada« od jeseni sem; in štirje najslavnejši poglavarji turških band vodijo krvav upor proti Tirani: Ramcuri, Elez Jusuf, Halid Dheš in Hasanbeg Priština. O njihovih pohodih, ki so prodrli deloma do vrat Eibasana, smo čuli v zadnjih dneh. Točnih vesti ni; zveza med Škodro (Skadrom) in Tirano je prekinjena že več tednov; izgleda pa, posebno po poročilih italijanskih listov, da vlada neke vrste vojaška diktatura.
Italijanske čete so vsekakor še v Skadru; imajo v Draču in Tirani najbrž tudi še gamizije.
Značilno je stališče Angležev v teh konfliktih: najodločnejši protivniki obupnih prošenj severnoalbanske delegacije v Ženevi so bili Lord Robert Cecil ter general Fischer; v Skadru pa deluje general Philipps (angleška posadka šteje tam kakih 100 mož) z vso vnemo za italijanske in turške interese.
Zakaj to stališče Italijanov in Angležev ravno napram severni Albaniji? Iz gospodarskih razlogov.
Mirditija poseduje ogromno lesno bogastvo, ki je od pamtiveka skoro nedotaknjeno. To diši Italijanom; a tudi ne-eenljivi zakladi voine, kamenega oglja, nafte, zlata, srebra in železa bi prav dično prislojali Italiji in — italijanskim dolgovom. Tudi ribolov je znamenit v Mir-ditiji: skadrsko jezero ima obilo plemenitih rib; in ljubka povest o italijanskem ribiškem društvu, ki je zmagoslavno izvo-jevalo koncesijo na ohridskem jezeru, je znana. Potem je v Mirailiji doma dragocena rastlina >sumah«, ki vsebuje rumenkasto bojo, velevažno za industrijske svrhe. Tudi ta »sumacco« je Italijanom sila všeč. Od decembra 1921 sem se pa pritožujejo vedno češče italijanski listi nad nenasitljivimi Angleži, ki da izvijajo eksploatacijo za eksploatacijo, koncesijo za koncesijo.
Skoro nemogoče je prerokovati, kako se utegne ta kaos razvijati. Neprijetno dejstvo za enkrat je, da so v nnših jugo-zapadnih krajih neznosne razmere: tri četrtine prebivalstva do zob oborožene, in sto tajnih in poltajnih vplivov na delu, da bi nam izpodkopali tla. Bolgarski komite paktirajo s Turki proti naši meji, a lire in šterlingi veselo žvenketajo po južni Albaniji.
Tiransko vlado, kakor izgleda, sploh le tuji kapital in turški fanatizem še drži. Gotovo je samo to: dokler katoličani ne dobe, kar jim gre, ne bo miru v tej nesrečni deželi.
Mirditi čakajo. Niti oni niti sosednji Malisori se niso ganili v pomoč onih štirih turških vstašev, čeprav »o le-ti šli proti skupnemu sovragu. Oni le čuvajo svoje. Orožja in milnici je jim ne zmanjka zlepa: ne treba pozabiti, da jim je ostal ves vojni
plen po nemško - avstrijskem umiku 1918 . in po laškem v maju—juniju 1920, ko so j Italijani tako urno zapustili nemilo go- ■ rovje. Mnogo bo še trpljenja do končne : svobode — a Mirditija dočakuje, da do- 1 čaka . . .
GENOVSKA" KONFERENCA iFitRVAT-SKI BLOK.
Zagreb, 28. marca. (Izv.) Današnji >Hrvat« objavlja uvodnik, v katerem izjavlja, da je vlada odklonila predlog hrv. j bloka glede udeležbe zastopnikov bloka 1 na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Zaradi tega si ima vlada sama pri- | pisati vse posledice. Prva posledica bo, da delegati belgrajske vlade na konferenci v Genovi ne bodo zastopali hrvatskega naroda. Poleg tega ima hrvatski blok sedaj svobodno reke in more storiti vse korake, ki jih smatra za potrebne v interesu hrvatskega naroda.
BELGIJSKA KRALJEVA DVOJICA V RIMU.
Rim, 28. marca. (Izv.) Belgijska kraljeva dvojica je danes popoldne dospela semkaj s prestolonSslednikom. Na kolodvoru sta jo pozdravila kralj in kraljica s prestolonaslednikom, ministri in zastoj> niki oblasti. Popoldne je belgijski kralj Albert s soprogo in sinom posetil papeža Pija XI. in državnega tajnika kardinala Gasparija. Na belgijskem poslaništvu je kralj kasneje sprejel protiposet kardinalov Gasparrija in Vanutellija.
VESTI 0 LJENIN0VI SMRTI.
Pariz, 28. marca. (Izv.) Listi poročajo iz Moskve, da se je Ljeninova bolezen tako zelo poslabšala, da lahko vsak trenutek nastopi smrt. Vsi komisarji sovjetske vlade so dospeli v Moskvo.
Pariz, 28. marca. (Izv.) Po vesteh iz Kodanja je Ljenin že umrl. Vesti pa se še ne potrjujejo.
GENOVSKA KONFERENCA.
London, 28. marca. (Izv.) Italijanski zunanji minister dr. Schanzer je bil sprejet v avdijenci pri kralju. Napram zastopnikom angleških listov je izjavil, da delo genovske konference ne bo trajalo več kot mesec dni in da je prepričan, da bo konferenca sklenila veliko mednarodno važnih zadev.
London, 28. marca. (Izv.) Italijanski minister zunanjih poslov Schanzer je izjavil poročevalcu Reuterjevega urada glede povabila ruske delegacije k mednarodni gospodarski konferenci v Genovi, da bodo rusko odposlanstvo sprejeli z največjim spoštovanjem. Po njegovem mnenju ruska delegacija ne pride, da bi zasledovala posebne politične cilje, temveč da bi sodelovala pri gospodarski obnovi Evrope.
Pariz, 28. marca. (Izv.) Ministrski svet je sklenil, da prevzame predsedstvo francoske delegacije v Genovi Barthou.
LORD CURZ0N ZADOVOLJEN S PARIŠKO KONFERENCO.
London, 28. marca. (Izv.) Okolica ministra lorda Curzona. ki se je ravnokar vrnil iz Pariza, potrjuje, da je minister izredno zadovoljen z uspehi pariške konference, katera je po njegovem mnenju obnovila skupno fronto na podlagi brezpogojnega sodelovanja zaveznikov. Italijanski minister zunanjih poslov, Schanzer, ki se mudi tukaj, je poslal novinarjem isto izjavo, pri čemer je omenil, da je konferenca zunanjih zavezniških ministrov dokazala popolno soglasje naziranj glede neodvisnosti Turške ter vzpostavitve splošnega miru.
FRANCOSKI POSLANIK V BERLINU ODSTOPI.
Berlin, 28. marca. (Izv.) »8 Uhr Blatt«
poroča, da se vesti o nameravani demisiji francoskega poslanika v Berlinu Laurenta potrjujejo. Diference med njim in ministrskim predsednikom Poincarejem so tako velike, da je bil drug izhod nemogoč.
P0LJSK0-MAŽARSKA POGODBA.
Budimpešta, 28. marca. (Izv.) Zastopniki mažarske vlade se odzovejo povabilu Poljske in pridejo začetkom prihodnjega meseca v Varšavo, da se pogajajo s poljsko vlado Jfiede trgovske pogodbe med obema državama. Pogodba bi slonela na istih načelih kakor avstrijsko-poljska trgovska pogodba.
RAZDELITEV AKTIV AVSTR0-0GRSKE BANKE.
Praga, 28. marca. (Izv.) Listi poročajo, da se bodo aktiva avstroogrske banke | razdelila po sledečem ključu: Avstrija in Ogrska dobita po 4 dele, Jugoslavija 4.27, Češka 6.10, Romunija 6.10, Poljska 2.15 in Italija 2.50. Pri določitvi se je gledalo na to, koliko starih bankovcev je vsaka izmed držav prevzela.
ZLATA RUDA NA ČEŠKEM.
Praga, 28. marca. (Izv.) V Bieli so pri geološkem raziskovanju v globini 50 metrov naleteli na 15 metrov široko plast rud, iz katerih se izdeluje zlato. V svrho izkoriščanja so takoj pričeli z obsežnimi pred-deli.
ČEŠKI POSLANIK V SOFIJI.
Praga, 28. marca. (Izv.) Češkoslovaško diplomatično zastopstvo v Sofiji se spremeni v poslaništvo in bo imenovan za poslanika Bogdan Pavli.
STEKLARSKA STAVKA NA ČEŠKEM.
Praga, 28. marca. (Izv.) Ker delavci niso sprejeli pogojev podjetnikov steklarske industrije, so podjetniki sklenili, da se peči pogase in se ustavi z vsakim delom. — Delavstvo je vsled 15 odstotnega znižanja pred 14 dnevi pričelo stavkati. Danes se je zglasila pri ministrstvu za socialno skrb posebna deputacija delavcev, da bi ministrstvo posredovalo.
Politične nmlm.
'+ Kdo so »temni elementi«? Slovenska univerza je, česar nihče ne more tajiti, v političnem oziru v prvi vrsti sad prizadevanj SLS. Demokratska stranka je bila in je še danes načeloma nasprotna slovenskemu vseučilišču v Ljubljani; če jo je kdaj branila, je bilo to prisiljeno in od javnega mnenja izsiljeno. Sicer pa so slovenski demokratski listi dali med vrsticami večkrat razumeti, da se jim gojitev samo slovenske kulture zdi »separatizem« in da jim je tudi v naučnem oziru vzor »po-jugoslovanjenie« našega naroda, kar se dejansko ne pravi nič drugega nego po-srbljenje. V tem smislu so se skovali v bel-grajskem ministrstvu prosvete vsi šolski zakonski načrti. Da v Belgradu baš slovenski demokratski zastopniki rujejo proti slovenski univerzi, je javna tajnost. Brez njih bi se Pribičevič ne upal naskakovati pod krinko najvišjega prosvetnega odbora slovenske medicinske fakultete. Da ni slovenska javnost vsakokrat, kadar se je o teh namerah izvedelo, energično protestirala, bi bili centralisti svoj načrt že davnej izvedli; saj v to svrho ni ravno treba zakona, ampak bi se po znanih metodah naše vlade fakulteta enostavno onemogočila, kakor se onemogočuje peti semester. Zdaj pa prihaja »Jutro« in imenuje one, ki se odkrito borijo za enotnost in popolnost slovenske univerze, »temne elemente!« Profesorji Šerko, Plečnik in Osvald pa se »identifikujejo s temnimi elementi!« Najlepši pa je očitek, da dekan Šerko »pomaga onemogočevati delo za ohranitev medicinskega študija v Ljubljani!« To politično hinavstvo je pač nedosežno. Demokratsko glasilo skuša vzbuditi mnenje, da demokratski zastopniki »delajo za ohranitev medicinske fakultete«, par vrst preje pa skuša namero ukinjenja te fakultete opravičevati s tem, da je ta projekt »rezultat dolgotrajnih posvetovanj naših prvih učenjakov« in da so »nazori o možnosti dobre in popolnoma organizirane medicinske fakultete v Ljubljani različni«. Pribičevič dela na vse kriplje, da to fakulteto uniči, njegovi prijatelji v Sloveniji pa se v potu svojega obraza trudijo, da jo ohranijo!... Javnost naj zdaj sodi, kdo so »temni elementi«.
-f Odgovor ministra Trifkoviču. Na govor poslanca dr. Šimraka, ki je v bel grajski skupščini popolnoma pravilno po-vdaril, da obstoja poleg hrvatskega tudi slovensko vprašanje, je minister za izena čenje zakonov Marko Trifkovič odgovoril tako banalno, da ni čuda, če je zdaj ta od' govor izšel na uvodnem mestu dolgočasnega »Naroda«. Trifkovič nam očita vse, kar imamo v svobodni domovini in česar nismo imeli pod tujo streho. Tako modru jejo stare tete. ne pa politiki na odgovor nih javnih mestih. Ko smo se po svobodni volji zedinili s Hrvati in potem s Srbijo, smo najprej obdržali vse, kar smo imeli, v prvi vrsti avtonomijo, s to razliko, da smo jo razširili na vse prejšnje slovenske j pokrajine in ustvarili sami svojo vseslovensko avtonomno ljudsko vlado s tem, da j smo staro izpopolnili. Tega nam niso dali niti Hrvati niti Srbi, pač pa nam jo je sedanja centralna vlada vzela in nas raz bila na dve pokrajini brez zakonodajne avtonomije in z velikimi župani, kateri bodo izvršilni organi ministra, dočim so bili bivši glavarji izvoljeni od ljudstva in njemu v nemali meri odgovorni. S tem se gospod Trifkovič et consortes pač ne morejo veliko bahati, mislimo. O univerzi gospod Trifkovič tudi govori in nam očita pet fakultet, kakor da bi nam jih zavidal. No, Pribičevič bo itak gledal, da nam vsaj eno odščipne, pa bo potem gospod Trifkovič lahko zadovoljen. Njemu tudi ni prav, | da ima ljubljanska bogoslovna fakulteta več rednih profesorjev kakor dunajska, čuden Jugoslovan je to, ki se spodtikuje , nad tem gotovo za nas častnim dejstvom, i Kako pa naj označimo očitek, da je država prevzela vse slovenske srednje šole in jih vzdržuje kakor tudi, da plačuje vse učiteljstvo? Ali naj bi mar polovico šol zaprli, učitelje pa poslali ovce past, ker jih je pri nas sorazmerno več kakor v Srbiji, kakor lo poudarja gospod minister? Oči-vidno Trifkovič zamenjuje Slovenijo z Ma-eedonijo. Ta minister si je dovolil tudi pripombo, da država vzdržuje naše prejšnje avtonomne ustanove, dasi so pasivne! Najbrž misli na bolnišnice, ki •so zanj po vsej priliki luksus kakor kolonjska voda in
Schichtovo milo. Ni čudno, da se v naši državi dogajajo take reči, če ima minister take afrikanske pojme o nalogah države. Na ostale njegove navedbe pa se ne iz-plača odgovoriti; škoda za črnilo.
+ Volitve ee bližajo? Demokratski »Pravda« javlja, da sta imela radikalna veljaka Aca Stanojevič in Nikola Pašič v nedeljo dopoldne dolgo posvetovanje o težkem položaju, v katerem se nahaja vlada Oba sta bila mnenja, da je treba skorajš' njih volitev.
+ Razmerje med radikali in demokrati. »Beogradski Dnevnik« ima sledečo politično informacijo: »V radikalnem klubu se opaža težnja za razcep z demokrati. Radikali so namreč prepričani, da bi vladai v slučaju krize poveril sestavo nove vlade Pašiču ali Protiču, nakar bi nova vlada iz-delala volivni red in izpeljala volitve. Novo vlado bi sestavili radikalci s pomočjo muslimanov in Jugoslovanskega kluba.« — Beležimo zgolj kot kronisti.
+ Naši odnošaji napram ruski emigraciji. Belgrajska »Politika« prinaša dalj-ši članek o ruskih beguncih v naši državi in o njihovem političnem držanju in delovanju med nami. Članek končuje s sledečimi značilnimi stavki: »Ugotoviti moramo, da smo bili v svoji gostoljubnosti ogoljufani s spretnimi manevri nekoliko Rusov, kar najodločnejše obsojamo. Skrajni čas je, da se njihova zloraba gostoljubnosti javno ožigosa in da se nadaljnemu rovarenjn na-pravi konec.« — »Politika« obeta nato zanimiva razkritja o mahinacijah in namerah ruskih »germanofilov«.
-f In Jugoslavija? Za časa belgrajske konference so poljski uradni krogi izjavljali, da ima Poljska z malo antanto samo gospodarske zveze izvzemši z Romunijo, t katero je zvezana tudi politično. Dr, Be-neševa »Prager Presse« pa javlja,da je izjavil poljski ministrski predsednik Poni-kowski v parlamentu, da želi preosnovati Poljska svojo vojaško konvencijo s Francijo v francosko-poljsko zvezo; kar pa se tiče male antante, je rekel, da živi Poljska v prrateliskih odnošajih z Romunijo in Češkoslovaško, »O Jugoslaviji ni reči« (niti besedice) — pripominja »Videlo« in se vprašuje; Zakaj?
4- Jugoslovanski dijaki v Franci?. Med francosko in srbsko vlado je bil na Krfu sklenjen sporazum, glasom katerega bi francoska vlada izdatno podpirala srbske dijake na francoskih šolah. Ta sporaz« um je sedaj francoski parlament odobriL Letna podpora je določena v znesftu 300 tisoč frankov. Rektor pariške Sorbone M, AppelI in naučni minister Berard sta'!se pri tej priliki izrazila o jugoslovanskih dijakih zelo ugodno in izrekla upanje, da bodo ti dijaki mnogo pripomogli širjenju francoske kulture v Jugoslaviji.
-f- Zaščita manjšin. Po mirovnih pogodbah so narodnostnim manjšinam zagotovljene natančno določene pravice. Kakor javljajo iz Pariza, namerava Zveza narodov odrediti posebne komisarje, ki bodo poslani v vse kraje, kjer stanujejo narodne manjšine, da prouče njihove razmere na licu mesta in o svojih vtisih poročajo direktno Zvezi narodov. Ako bodo to na-j mero res izvršili, utagne biti stvar za koroške Slovence važna.
Kdor je bil navzoč pri protestnem zborovanju proti ukinjenju med. fakultete v Ljubljani da« 24. t m., je dobil vtis, da ne bo akad. omladina nikdar dovolila amputacijo, kot jo namerava vlada. Ogromna udeležba preko 600 slušateljev, sijajen enoten nastop, organiziran v par urah, je S« tako zaslepljenemu nasprotniku pokazal, da se je začela akad. omladina zavedati važnosti medicin-ske fakultete, kakor tudi važnosti celotne univerzo v Ljubljani.
Ni bila pa akad. omladina vedno prežeta ' takim ognjem za svojo >almo matere, posebno od začetka ne. Dolgoletna vojska, težke življenske razmero so fako izmučile dijaštvo, da mu je bil 1« kruh pred očmi, lahka drž. služba, aH kaj podobnega. Tradicije na univerzi ni bilo, niti stanovske zavestL Nobenega ni vznemirilo, če ni šlo ravno za obstoj njegove fakultete. Dijaštvo je rajše po spravilo kovčke in odšlo v tujino, kot da bi začelo ostor boj za Izpopolnitev posameznih fakultet Di bo segel ogenj s pritličja tudi v prvo nadstropja na desno In levo, to je bilo treba dijaštvu šele po vedatL
To, kar mu je bilo težko dopovedati in ra& jasniti, so napravili vedno ponavljajoči se sunki ii Belgrada. Dosegli so ravno nasprotno, kar bi bik gotovi gospodi všeč. Iz tujine ne čujemo kakoi tožbe zapostavljenih in gladnih tovarišev. To nai je združilo in strnilo v krepko falango — brei razlike strank.
Nič ne pomaga zavijanje oči, gospodje okoli »Jutrac. Ostre besede naslovljene na g. min. Pd bičevlfia, kot na vse nasprotnike med. fakultete ' Ljubljani so padle tudi iz vrst demokratske akad omladine. Resnici na ljubo moram to konštatirati Če pa mislite vsako, Vam neljubo manifestacijo «* pisati »klerikalnim gardistom« v greh, tudi pra' Vedeli bomo vsaj, kaj Vam je neljubo in kje le> ! kamen spodtike.
Protestno zborovanje 24. t. m. pa jo pokazal« da se je začela akad. omladina zavedati kaj ima univerzi kakor tudi svojih dolžnosti do nje. Ta bI jajna manifestacija naj bo resen opomin vladi C*
je še, d- opusti sramotno dob«to o uktnjenju kulturnih institucij, ko vsak dan vidimo, kako krvave smo jih potrebni. Mnogo, mnogo je gnjilega v državi SHS.	Medieinec.
velja do preklica od 1. aprila 1922:
V Jugoslaviji:
na mesec......Din 10'—
» % leta.......30'—
» y2 leta....... 60-—
» celo leto ..... » 120-— Samo sobotne številke veljajo za celo leto Din 15-—. Posamezne številke v prodaji 75 par.
Za inozemstvo:
na mesec......Din 18'—
» M leta......» 54*—
» y2 leta....... 108—
» celo leto . , . , . » 216'—
Samo sobotne številke Din 35'—. Posamezne številke v prodaji 1 Din.
Uprava »Slovenca«.
—	Vrhnika. Sestanek zaupnikov SLS ta sodni okraj vrhniški se vrši v nedeljo
aprila ob 2. uri popoldne v bralni sobi Rokodelskega doma na Vrhniki. Vsi, ki so prejeli vabila — zlasti zunanji — naj se sestanka gotovo udeleže! — Vodstvo SLS la Vrhniki.
—	Društvo sa mladinske domove v Ljubljani vabi na občni zbor »Društva za mladinske domove«, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 3. aprila 1922 ob pol petih popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani- Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva 2. Računski zaključek in bilanca za leto 1921. 8. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev društvenega vodstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
—	Protestno sborovanjc gospodarskih organizacij. Trgovska in obrtniška zbornica, Zveza in-dustrijcev, Zveza trgovskih gremijev in zadrug, ter pokrajinska zveza obrtnih zadrug sklicujejo v ponedeljek, dne 3. aprila ob pol 11. uri dopoldne v Mestnem domu ▼ Ljubljani protestno zborovanje vseh pridobitnih slojev. Na shodu se bo protestiralo proti neznosnim davčnim bremenom, nepri-likam in težkočam, ki se pozročajo naši trgovini, industriji in obrti v ;jidnjem času v vedno rastoči meri. Po sklepu delegatov iz eelo Slovenije na predjjosvetovanju v nedeljo dne 26. marca ostanejo v ponedeljek celi dan vse trgovine po eeli Sloveniji zaprte v znak protesta proti krivični odmeri bremen in šikaniranju pridobitnih slojev. Trgovci, obrtniki in industrijci se poživljajo, da se tega protestnega zborovanja zanesljivo in polnoštevilno udeleže
— Tržič. G. Karol Doležal, brivski pomočnik v Tržiču ir gdč. Albina Korošec, hči pekovskega mojstra iz Št. Vida pri Ljubljani sta se zaročila.
—	Pretrgana poštna zveza. Zaradi zadnjega dežja j'i cesta med Planino in Rakekom pod vodo, da ue more poštni voz ne iz Planine na Rakek, ne z Rakeka v Planino, temveč imajo Planinei poštno zvezo tačas z Logatcem.
—	Železniška nesreča. Na železniški progi Uroševac—Vučitrn 6e je zgodila velika železniška nesreča. Vlak je povozil šest delavcev, ki so popravljali železniško progo. Trije so biti takoj mrtvi, ostali trije pa težko ranjeni.
—	Razpisani poštni uradi. Razpisana je od-pravniška služba pri poštah: Sv. Urban pri Ptuju (I1I-3), Prosenjakovci (111-4), Motnik (III-3) in Mojstrana (II1-2) — Prošnje je vložiti v 14 dneh.
—	Razpisana so mesta okrožnih idravnikov za zdravstvena okrožja: St Vid nad Ljubljano, Cirknico in St. Jurij ob ščavnici. Interesentje se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«.
—	Reduciranje uradništva. V uradih, Id spadajo pod ministrstvo za poljedelstvo in vode, je v Sloveniji znižano število uradnikov in uslužbencev za 70.
—	Novi davki. »Politika« javlja: »V finančnem ministrstvu izdelujejo nov davčni zakon, ki bo veljal za celo kraljevino. Z novim davčnim zakonom bodo naloženi davki vsom slojem in zemljiški davek bo znatno povečan.«
—	Smola vlomilcev. V Kranju je bilo vlomljeno pri tvrdki Cvenkelj in Comp. Vlomilci so odnesli veliko Wertheimerco, v kateri jo bilo 2000 kron. Vlomilci so pa le imeli smolo, ker so prezrli vzeli seboj ročno blacajno, v kateri je bilo približno pol milijona gotovine.
—	Poškodba. Verbajsu Josipu, delavcu v ka-menolomu v Zagorju je tovariš Viktor Kos vrgel apno v levo oko. Poškodovani je moral v bolnico.
—	Vlom v župnišče v Radomljah. V noči od 12. na 13. marca t. L je bilo vlomljeno v stanovanje v ondotnem rupnišču stanujočega organista Franceta Plovelja in pokradena razna obleka in posteljnina v skupni vrednosti 10.000 K. Vlomilci »o odtrsrali železno omrežje od okna in tako prišli v notranjost Plevelj je storilce zasačil pri poslu, pa so mu ubežali v bližnji gozd, ne da bi jih spo7nal.
—	Tatinski cigan. Dne 21. marca sta dva orožnika zasačila v gozdu pri Komendi nekega ei-Rana pri oguju, ki je takoj pobegnil, ko ju ie zapazit. Na licu mesta pa je pustil nekaj posteljnine in perila, med tem tudi 2 cerkvena prta. Ukradeni predmeti so lahko ogledajo pri žand. postaji Kaplja vas.
—	Pred stavko tipografov v Splitu. Pred par dnevi so vsi splitsk"' tipografi izročili lastnikom tiskarskih podjetij idtimatum. Ce podjetniki ne 'prejmejo vseh pogojev brez pogajanj, groze tipo-?rafi b stavko.
—	Proti rnskim monarhisUin. Varšavska policija je te dni aretirala 17 uglednih ruskih emt-Irantov, ki so bili člani monarhistične ruske organizacije. katere ce.i'rala se nahaja v Berlinu. Na Poljskem so ti ljudje razvili močno protiboljše-riSko agitacijo. Pr' njih ja policija našla mnogo **leria]&, ki iih mo obremenjuje.
—	Z meje. Dne 25. marca sta bila ukradena konj in kobila, vredna okoli 50.000 K, posestniku Josipu ICsvčniku v Dragome^ju.
—	Napaden pismonoša. V Sarajevu Je pred par dnevi neki brezposelni natakar v temni veži napadel pismonošo. ga udaril po glavi, da se je onesvestil in mu odvzel nad 200.000 kron. Policija je zločinca še ist' dan izsledila, vendar pri njem ni našla nobenega denarja več.
—	Aretirani komunisti. Zagrebška policija Je aretirala 8 delavcev, češ, da so organizirali manifestacije ob priliki pogreba Alije Alijagiča. OddaU so jih v sodnijske zapore.
—	Sava je vsled neprestanega dežja v zadnjem času zelo nainstla in poplavila vse nižje ležeče kraje. Pri Zagrebu je prestopila nasipe in poplavila Tri,je in vso pokrajino do Cvetne ulice in se vrši promet mod posameznimi hišami s čolni. —
Šfatarelffa!
g Fa'a odpovedala Maribora. Tako daleč je že prišel Maribor s svojo socialistično komunalno politiko. Električno podjetje Fala odpoveduje pogodbo, ki jo je sklenilo z mestno občino zaradi dobave električnega toka za mesto. S to pogodbo je mestna občina prevzela dolžnost, da izpelje električno razsvetljavo po vsem mestu na svoj račun kot lastno podjetje, ki dobiva v to svrho pod gotovimi pogoii ou Fale potrebni tok. Tujec, ki prihaja na večer v Maribor in mu ie znano, da se par kilometrov od Maribora nahaja največja električna centrala v naši in sosednjih državah, se ne more načuditi, od kod to, da je Maribor izvzemši kolodvorov in par glavnih ulic še danes skoro v temi. kajti plinova luč, če sploh gori, sveti tako slabo, kakor v davnih časih prve petrolejke. Kar se je pred skoro dvema letoma storilo, tako je povečini še danes ostalo. Mesto ima že zdavno svoje električno podjetje,, ima že zdavno dovol eni kredit za nadaljnjo napeljavo elektrike po ulicah, ampak kakor rečeno, ostalo je še vse pri starem. Mestna občina se izgovarja na projektirano podraženje toka v ve.javi švicarskih frankov in pa da raje napelje izboljšano plinovo luč iz lastnega podjetja. Ampak občina je imela dovolj časa izrabiti ugodnejšo konjunkturo, ko špekulantom na Fali ni še zrastel greben in niso še dobili opore v Belgradu. Fala se je naveličala te negotovosti. Po svojem zastopniku dr Srnecu (za Slovence namestnik dr. Orosla kot pravega zastopnika družbej je poslala 6. januarja občini ultimatum. Ker se občina ni držala roka 15. marca, je Fala po dr. Srnecu mestni občini odpovedala pogodbo. Poleg že omenjenega razloga se Fala izgovarja tudi na nerednost v izplačilih od mestne občine. Mestna občina je plačala te dni 19.000 K na zamudnih obrestih fjih ni škoda?). V zadnji seji občinskega sveta se je tozadevno vršila živahna debata, v katero je posegel tudi občinski svetnik dr. Verstovšek, ki je povedal marsikatero bridko tudi na naslov podjetja Fale, ki se nahaja večinoma v nemških rokah. Občina ne priznava odpovedi. Upati je da se bo g. župan vendarle malo bolj zanimal za pre-potrebno razsvetljavo mesta.
š Deževje >d sneg na Štajerskem. Na Južnem fttajerju je na Mariji • praznik skoro ves dan snežilo. V dolinah jc mokri sneg sproti izginjal, pobelil pa je vnovič vse višje hribe. Pohorje je še v nedeljo izgledalo kakor sredi zime. Sneženemu prazniku je sledila deževna nedelja. Drava še vedno narašča, kljub temu v Mariboru šo vedno primanjkuje vode. Zadnje deževje je blagodejno vplivalo na rast, travniki so preko noči ozeleneli, drevje je pognalo do 8koro razvitega popja.
g Kaznovani« banka. Pod tem naslovom je prineslo »Jutro« vest, da je bila kaznovana podružnica ljubljanske Zadružne Gospodarsko banke v Velikem Bečkereku menda zato, ker ni oddajala tretjine deviz Narodni banki. Ta vest je neresnična in sicer iz enostavnega razloga, ker Zadružna Gospodarska barka nima v VeUkem Bočkereku svojo podružnice.
g Bančni zavodi in privilegij arbitraže. Kakor znano, je finančni minister dovolil samo nekaterim bankam pravico arbitraže. Teh bank je 11. V Ljubljani so: Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka in Jugoslovanska Union banka. Glede podelitve arbitraže tudi drugim posameznim bankam si je pridržal finančni minister sam pravico.
Tozadevno pripominja Jugoslovenski Llojd: »Od česa bodo odvisne te koncesije? Od prošnje, od načina prošnje, od priporočanja, od zvez, od dejanskih potreb toga ali česa drugega? Bojimo se, da se z največjo opreznostjo ne bo dalo delati brez nevarnosti, da se komu godi krivica. Z druge strani priznavamo, da ni mogočo in bi tudi ne bilo pametno dati tozadevno koncesijo vsem bankam, ker smo videli in občutili, kako se jo vsled tega razvila divja špekulacija. A ta špekulacija obtežuje in podražuje devize za solidnega in resnega trgovca. — Objektivnemu gledalcu jo težko zavzeti pravo etično stališče, ker se ro3 ne da reči, ali jo bilo pametnejše postopanje finančnega ministra, ali pa opravičeno ogorčenje in protesti nepooblaščenih denarnih zavodov. — Skoraj bi lahko trdili, dt je boljše, če se polje razdeli. One banke, ki nočejo imeti prometa z devizami, naj posvetijo svojo pazljivost efektom. S tem regulirajo lahko v gotovem oziru ceno in kurze posameznih vrednostnih papirjev. To je široko polje dela, a tudi uspeha. Z narodno-goopodarske-ga vi iika .je to delo vsekakor pametnejše, kakor divjo trgovanje z devizami in dviganje in pritiskanje cen, ki so odvisne od vsakega momenta.«
g Ljubljanski trg. Tržni promet je bU zadnje tedne jrko živahen. Dočlo je na trg več dobrega blaga. Mesa no primanjkuje, pač pa kvaliteta govejega mesa nI primerna. Goveje meso I. vrste 48 K kg, II. vrste 34 K, tetetina 48 K, svinjsko meso 60—70 K, slanina I. vrste 00 K, mešana 82 do 86 K, mast 00-100 K po kvaliteti, šunka 100 do 110 K kg, prekajeuo meso I. vrste 96 K, II. vrste 00 K, koštrun 80 K, jagnje 82 do 34 K, koz-lič 40 do 44 K, kg hrenovk 80 K, kg pol-prekaje-nih krajskih klobas 100 K, suhih kranjskih klobas 110 K; kokoš 100 do 130 K; — krapi 40 K kg; — mleko 10 K liter. Glede mleka vlada občutno pomanjkanje, kvaliteta slaba. Surovo maslo 130 K, čajno 1S0 K, jajca 3.50—4 K. — Moka št 0 27 K, najslabša črna 24 K, kaša 22 K, je.šprenj 28 K. otrobi 10 K, koruzna moka 19 K, ajdova moka I. vrste 30 K, II. vrste 28 K. — Zelenjave je na trgu veliko, tako da je precej izbere, cene so nekoliko padle. Kislo r.elje 14—16 K kg, čebula 24 28 K, česenj 28 32 K, krompir 5.50 do 7 K, repa 5K, kisla ropa 10—12 K. — Špecerijsko blago: Kava Portoriko 170 K, Santos 120 K, Rio 112 K, bel kristalni sladkor 58 K, koeke 66 K, riž I. vrste 40-46 K, JI. vrsto 82 K. n«mi-no oljo 94 K, jedilno 88 K, eel poper 88 K.zmlet 08 K,
sladka paprika 150 K, testenine I. vrste 40 K, II. vrste 86 K.
g Izplačevanje kuponov 7% investicijskega pesojila. Po razpisu finančnega ministrstva, generalne direkcije državnih dolgov v Belgradu t dne 17. marca 1922, D br. 5256, se objavlja, da so v Sloveniji po pravilniku 9, br. 4099, upravičeui izplačevati kupone 7-odstotnega investicijskega posojila ulodeči državni in bančni zavodi: 1. Finančna deželna blagajna v Ljubljani in vsi davčni uradi v Sloveniji. — 2. Poštni čekovni zavod v LJubljani in poštni uradi v Sloveniji, ki poslujejo kot njegove nabiratnice. -- 3. Bančni zavodi, ki so posredovali podpisovanje 1% investicijskega posojila in njih podružnice. Ti zavodi so: 1. Jadranska banka v LJubljani, 2. Ljubljanski kreditna banka v Ljubljani, 8. Mestna hranilica v Ljubljani, 4. Kmečka posojilnica v Ljubljani, 6. Slovenska eskomptna banka v LJubljani, 6. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, 7. Zadružna gospodnrska banka v Ljubljani, 8. Kreditni zavod za trgovino v Ljub-v Ljubljani, 8. Mestna hranilnica v Ljubljani, 10. Obrtna banka v Ljubljani, 11. Kranjska hranilnica v Ljubljani, 12. Splošna prometna banka v Ljubljani, 13. Slovenska banka v Ljubljani, 14. Kranjska deželna banka v Ljubljani, 15. jugoslovenski kreditni zavod v LJubljani, 16. Ljudska posojilnica v Ljubljaui, 17. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani, 18. Mestna občinska hranilnica v Brežicah, 19. Posojilnica v Celju, 20, Hranilnica mestne občine v Celju, 21. Južnoštajerska hranilnica v Celju, 22. Zadružna zveza v Celju, 23. Mestna hranilnica v Črnomlju, 24. Mestna hranilnic* v Kamniku, 25. Ravnateljstvo hranilnice za konjiški okraj v Konjicah, 26. Sparkasse der Stadt Gottschee v Kočevju, 27. Občinska hranilnica v Kostanjevici, 28. Mestna hranilnica v Kranju, 29. Občinska hranilnica ▼ Krškem, 30. Hranilnica v Ljutomeru, 31. Jugoslovenska Unionbanka v Ljubljani, (kot naslednica Mariborske eskomptne banke) 32. Podružnica Anglo-avstrijske banke v Mariboru, 33. Podružnica Jadranske banke v Mariboru, 34. Mestna hranilnica v Mariboru, 85. Mestna hranilnica v Novem mestu, 36. Občinska hranilnica v Ormožu, 37. Mestna hranilnica v Ptuju, 38. Mestna hranilnica v Radovljici, 89. Okrajna hranilnica SHS v Rogatcu, 40. Okrajna hranilnica v Slovenj-gradcu, 41. Okrajna hranilnica v Slov. Bistrici. — Poštni čekovni zavod izplačuje samo kupone, ako njih skupni znesek ne presega vsote po 35 Din, če kuponi izvirajo od obveznic po 100 Din, odnosno po 70 Din, ako so to kuponi večjih apoenov; poštni uradi pa izplačujejo kupone samo, ako njih skupna vrednost ne presega 35 Din. Vsa druga plačilna mesta pa izplačujejo kupone v neomejenih zneskih. — Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 24. marca 1922.
BORZA.
Zagreb, 28. marca. (Izv.) Devize: Berlin 100 do 105, Milan 1650-1665, London 1420-1435, Pariz 2950—8025, Praga 596 -602. Švica 6025—6075, Dunaj 440—4.50, Newyork (kabel) 320—322, ček 817—320, Varšava 9—10, Budimpešta 36—37. Valute: Ameriški dolarji 808—0, češkoslovaške krone 570—600, napoleondori 0—1350, romunski leji 230—235, italijanske lire 1615—1632, madžarske krone 0—40.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Devize. London 854—355.50, Pariz 720—0, Newyork 80.50—81.50, Ženeva 1530—0, Milan 410—0, Praga 149—0, Berlin 25-25.50, Dunaj 1.10-1.14, Bukarešta 61.50 do 62. Valute: Češkoslovaške krone 141—144.
Čarih, 28. marca. (Izv.) Berlin 1.52, Newyork 516, London 22.46, Pariz 46.10, Milan 25.42, Praga 9.25, Budimpešta 0.57. Zagreb 1.55 Varšava 0.13, Dunaj 0 0675. avstrijske krone 0.07.
Belin, 28. marca (Izv.) Dunaj 4.48, Budimpešta 37.56, Milan 1630.80, Praga 613.35, Pariz 3029.45. London 1478.85, Newyork 858.68, Curih 6577.40 .
Praga, 28. marca. (Izv.) Dunaj 0.625, Berlin 16.125, Rim 278, Budimpešta 5.70, Pariz 497, London 240.25, Newyork 54.825, Curih 1070.50, avstr. krone 0.625. italijanske l>e 275.
Dunaj, 28. marca. (Izv.) Zagreb 2281.50 do 2290.50, Belgrad 9148—9172, Berlin 2247.50 do 2267.50. Budimpešta b34.J50-840.50. London 33.275 do 33.325, Milan 38.370—88.430, Pariz 68.150 do 68.250, Praga 18.740—13.760, Curih 148.775 do 149.225, Sofija 4998—5008. Valute: Dolarji 7594 do 7606, bolgarski levi 4895—4905, nemške marke 2270—2280, francoski franki 68.050 - 66.150, italijanske lire 88.270—38.330, dinarji 9148—9172, romunski leji 5344—5356, švicarski franki 147.375 do 147 625, češkoslovaške krone 13.740—13.760, madžarske krone 854.50— 860.50.

lj Sodalitas ss. Cordis za ljubljansko mesto ima 3voj shod danes ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovansko tiskarne. Kot prvi referat jo na dnevnom redu govor spirituala dr. Janko Arnejca o popolni ljubezni z ozirom na duhovnikovo življenje. Potem Ho razgovor o nameravanem evharisličnem shodu, lei naj bi se vršil bin-koštni torek v Ljubljaui. Želeti je, da se shoda udeleže vsi člani duhovske Sodalitete v Ljubljani.
lj Obrtnikom! Kat društvo rok. pomočnikov priredi za mojstre in pomočnike srbohrvatski tečaj, katerega bo vodil g. prof. Mazovec. Tečaj se prične v sredo ob 8. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma Kdor ga želi obiskovati, naj so takoj zglasl pri predsedstvu društva.
lj Shod trgoveoT v posvetovalnici mestnega magistrata v nedeljo dopoldne je bil zelo dobro obisknn. Govorniki so ostro protestirali proti dosedanji davčni in sploh vladni politiki. Kot posebno pikantnost beiežirao, da so se med govorom g. Jelačina, odličnega demokrata, čuli klici: >Dcli z Žerjavom I«
lj »Prosveta frančiškanske župnije« priredi danes ob 8 uri zvečer predavanje v dvorani na porti frančiškanskega samostana. Predaval bo g. prof. dr. Vinko Sanbon.
lj »Klub Primork« ima svoj redni občni zbor ' v torek, 4. april* 1922 ob 5. uri popoldne v i posvetovalnici na magistratu, na kar se vabijo vse i članice.	(k)
I li Gestilničarska zadruga ljubljanska ima dne 29. marca 1922 svoj XXXI. redni občni zbor
1 ob 2. uri popoldne v prostorih g. Fran Kavčiča n« Privozu. Kdor neopravičeno izostane, bo kaz-novan po zadružnih pravilih. — Načelstvo. flc).
lj Popoldanske uradevsnje na ljubljanskih aeštnih lilinlkab. Kakor se nam poroča, bodo začele ljubljanske poštne filialke 4, 6 in 6 s 1. aprilom t 1. poslovati tudi v popoldanskih urah. Poštna filial ka Ljubljana 3 na Sv. Jakoba trgu (v nekdanji Virantovt hiši! pa že tako posluje.
lj Is mestnega šolskega sveta. O zadnji rodni sejt mestnega šolskega sveta v četrtek, dne 16. marca 1922 smo prejeli sledeče ebvesttlo: Predsednik pozdravi po otvoritvi seje nova zastopnika učiteljstva Alojzija Novaka in Miro E n g e 1-m a no v o kot nameatnico zadržanega naduoilelja
Franca Crnagoja. Sklene se dosedanjima zastopnikoma Juraju Režku in Janezu Levcu za mnogoletno in marljivo sodelovanje v korist in prospeh mestnega šolstva izreči primerno pohvalo. Za razpisano službeno mesto stalne voditeljice na I. mestnem otroškem vrtcu se predloži višjemu šolskemu svetu ternopredlog. Na znanje se vzamejo poročila okrajnega šolskega nadzornika o nadzorovanju III. mestne dekliške osnovne šole, mostne manjšinske šole, 111. mestne deške osnovna šole, I. mestne dekliške osnovne šole in II. mestne deške osnovne šole v šolskem letu 1921-22 in se predloži višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Na znanje se vzamo posnetek Letnega glavnega poročila o stanju ljubljanskega osnovnega in meščanskega šolstva za koledarsko leto 1921, ki je bilo višjemu šolskemu svetu že predloženo. Sklepa se o treh prošnjah telovadskih društev za prepustitev šolskih telovadnic v društvene telovadne svr-he. Ko se poda o neki interni zadevi uradno pojasnilo, zaključi predsednik sejo.
lj Prijave tujcev. V interesu državnega gospodarstva bodo veljale od 1. aprila 1925 nadalje tri zglasilnice za prijave strank, tujcev, spremembe bivališč itd. kakor je to predpisano za ljubljanski okoliš v deželnem zakoniku z dne 28. marca 1913, št 13 — 30 par. Zglasilnlee se bo prodajalo v Zglasilnem uradu policijskega ravnateljstva in po vseh policijskih stražnicah v Ljubljani.
Ij Dostavljanje mleka na dom. Mlekarska družba za Jugoslavijo v Ljubljani naznanja: S 1. aprilom nameravamo vpeljati redno dostavljanje pasteriziranega mleka strankam na dom, in sicer v poljubni množini. Za enkrat bodo naši vozovi pasirali med 6 in 8. uro zjutraj sledeče ulice: Slomškova, Pražakova, Dunajska cesta, Aleksandrov acesta, Gledališka ulica, Bleivveisova cesta. Rimska cesta, Vegova ulica, Kongresni trg, Wol-fova ulica, Marijin trg, Sv. Petra cesta, in se bo mleko strankam teh in sosednih ulic dostavljalo. Pozneje se bo dostavlianie na dom razSirilo na vse ostale dele mesta Naročnikom se be po želji dostavljal na dom tudi jogurt in »kefir«. Samo-posebi umevno se prevzame za kvaliteto mleka polna odgovornost Kdor se hočo poslužiti te ugodnosti, naj se prijavi v pisarni Mlekarske družbe, Vojaška ulica 10, osebno ali pismeno.
lj Pogreša se mesar Ignacij Frankovič iz Spodnje Šiške št 205. Dne 28. marca je odpotoval po svojih kupčijskih poslih na Vrhniko in se še ni vrnil, vsled česar se sumi, da se mu je kaj zgodilo. Pogrešani Ignacij Frankovič Je bil rojen L 1894, je srednjevelike postave, polnega obraza, nosil je črne hlače s črnim jopičem in rjavim površnikom, čevlji in dokolenice so bile rjave. Kdor o njem kaj ve, naj o tem obvesti L kriminalni oddelek ljubljanske policijske direkcije.
lj Prijeta izsiljevalka. Policija je aretirala nevarno izsiljevalko, 1. 1900 v Remšniku rojeno Antonijo Javornik, ker je izkušala izsiliti od Marije Vat 13 000 kron in jo skušala nalagati, da je to vsoto plačala advokatu, kateri je posredoval za njeno hčer. JavorniVova je nevarna pustolovka, katera se pri svojih temnih poslih rada predstavlja za zdravniško 6sistentko in je celo izvrševala zdravniško prakso in so našli pri njej tri četrt litra zdravil V hotelu Triglav na Bledu jo ogoljufala hotelirja Alojzija Majcna za 1160 kron. Javornikovo so izročili v zapore deželnega sodišča.
lj Nnsilnež. V Rožni dolini je razgrajal zloglasni Ivan PeterneL Prišla je policija, katera je Peternela opozorila, naj ne razgraja, toda ker je Petemol razgrajal naprej in zmorjal stražo s prt-tepenci, se mu je napovedala aretacija, kateri se je nepridiprav z vso silo upiral in celo ugriznil nadstražnika v prst, brcal z nogami In raztrgal stražniku obleko. Peternela so izročili deželnemu sodišču.
lj Našel se Je v sredo zvečer pred kavarno »Europa« kožuhovinasti damski ovratnik (boa). Naslov se dobi v upravn. »Slovenca«.
lj Dežnik je zetih!! ubog fantiček v ponedeljek pred Jugoslovansko tiskarno. Odda naj se v upravi našega lista.
DRAMA.
Sreda, 29. marca: »Mariša«. B. %
Četrtek, 30. marca: »Revizor«. C.
Petek, 31. marca: Dramska predstava v
opernem gledališču.
Sobota, 1. aprila: »Anatol«. E.
Nedelja, 2. aprila: »Hamlet«. Izven. Ponedeljek 3. aprila: »Anatol«. D. Torek, 4. aprila: Zaprlo.
OPER A.
Sreda, 29. marca: »Luisa«. E. Četrtek, 80 rr.arcn: »Cavalleria msticana« •-•Plesna legend ica*. D.
Petek. 31. marca: :Žlahtni meščan«. A. Sobota, 1. aprila: »Luiza«. B. Nedelja, 2 aprila: >Carmen«. Izven. Ponedeljek, Z aprila: Zaprto. Torek, 4. aprila: »Bajaja«. A .
pr Spored vijolinskega koncerta, katerega priredi prof. Jan šlais v soboto, dne 1. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmomčne družbe: 1. Cezar Frank: Sonaia za gosli in klavir. 2. Maks Bruch: Vijolinski koncert v G-molu. 3. Liszt: Ta-rantella zs klavir. 4. a) Wienia\vski: Capriccio Valse. b) Fibich: Poeme. c) Drdla: Serenada. — Vstopnice po 15, 12, 10, 8, 6 Din od jutri dalje v pisarni »Glasbene Matice«.
Orlovski' vestnik.
Za izletnike v Brno na orlovski tabor, ki bo največja prireditev t. 1. v katoliški Evropi, je zadnji čas priglaševanja do 15. aprila. Za priglašenega velja le tisti, ki se potom svojega orlovskega odseka (krožka) ali katol. strokovne (pro-ovetne i. dr.) organizacije priglasi in obenem vplača prvi obrok 400 K (jgsl.), vsaj do 15. jul. pa v celem 1200 K (jgsl.). S to svoto je plačana hrana, slan (skupni), vožnja in n. a. vizum. Kdor želi hotelsko prehrano in stan, bo doplačal okrog 150 K (jgsl.) dnevno. — Kdor odlaša s priglasom, ovira priprave in sebi izlet podraži — Pripravljalni oilbor.
Olsek Tržič je sklenil dati najboljSira 4 telovadcem za izlet v Rrno po 800 K, odsek Skofjs Loka pa 7 nagrad po 1000 K. Posnemajte!
» £>enlpetersko Orlice imajo važno telovadbo danes v Ljudskem domu. Vse sestre naj se iste gotovo udeleže. — Načelnica.
Sentpeterski Orel ima danes reden fantovski večer ob 8. uri. Ob pol 8. uri pevska vaj«.
Dijaški vestnik!
d Ribniška podružnica SDZ ima svoj VIL rodni občni rbor z oličajnim dnevnim redom dne 18. apr. ob 0. uri dop. v dvorani Slov. kat inobr. društva v Ribnici.
Kot SOBARICA
iščo mesta v boljšem hotelu ali kopališču Slovenka, resnega značaja, ki govori več jezikov. Nastop po dogovoru. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 1172
Slaščičarskega POMOČ-
Mil/A popolno samostalnega (plača IlIlMI, prvorazredna, mesto stalno), sprejme takoj JOSIP POGLAJEN, pek in slaščičar, Gosnič (Hrvatska).	990
POZOR!
POZOR!
Kompanjoni
ta novo fotokemično tovarno v Ljubljani se iščejo. Podjetje je edino te vrste v SHS in bo bres vsake konkurence. Banke in kapitalisti pozor 1 Na kompanjono izpod 100.000 K so ne ozira. — Ponudbe pod: »FOTOKEMICNA TOVARNA 1114< na upravo »Slovonca« z navedbo kapitala.
Pozor! Nap™da< Pozor!
dve udomačeni srni
samec (z rogovjem) in samica, dve leti stari. Oddasta se najvišjemu ponudniku.
Naslov: FRANC MURI, »Kazino«, Jezersko.	1144 i
Izidor Steiner
trgovec z znamkami in starinami
kupuje dne 28. in 29. marca od 10. do 1. in od B. do 4. ure v HOTELU »UNION« (številka sobe pri portirju) vsakovrstne jugoslovanske in druge znamke, kakor tudi vsakovrstne antikvitete, posebno ZJV stare violine po najvišjih cenah.
Sprejmo se takoj iiurjona
šivilja.
Izve se v trgovini F. in I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra eesta št. 29. 1159
TOVARNA LESNIH IZDELKOV
išče proti offltapio m izdelovanje dobri plači OUIUIIJC navadnih stolov ter samostojnih
mizarjev.
Ponudbe pod: »STANOVANJE 1166« na
upravništvo »Slovenca«.
Gostilno
v Ljubljani ali okolici, bodisi na Gorenjskem ali Dolenjskem, vzamem v najem. Ponudbe pod »Gostilna« na Anonfni ravod Drago Beseljak in drng, Ljubljana, Sodna ulica štev, 5.	1132

Vsegamogočni Bog je vzel k Sebi našo predobro soprogo, mater, oziroma staro mater in taščo, gospo
Jonfo Seme ruš. K@iak
Pogreb naše nepozabne rajneo se vrši v sredo dne 29. marca ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Kopališki ulici št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. marca 1922.
Žalujoči rodbini: Šemfc - Rothl. (Brez posebnega obvestila.)
na deželi ali v mestu so vzame takoj v najem. — Naslov in pogoje naj se pošlje na upravo lista pod »PEKARIJA.« 1173
Pekarija
Bukove smrekove in hrastove hlode
kupuje v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah IVAN ŠIŠKA tovarna parketov in parna žaga Ljubljana, Metelkova ulica št. 4.
V''
'v zm®
.	. ...... . V..*>'' '
Krf PREŠA L Ponudbe pod »DOBRA ništvo »SLOVENCA«.	& SENO. 1057« na uprav-
	
m
Zahvala.
Ker nam nikakor ni mogoče, osebno zahvaliti se za mnogo-brojno udeležbo pogreba našega preljubega in nepozabnega sina oziroma brata, svaka in strica, gospoda
tnženerjo Hupa de! Coft
izrekamo tem potom vsem p. t. udeležnikom presrčno hvalo, posebno pa cenjenemu obratnemu ravnateljstvu južne železnice, ki je počastilo pod vodstvom g. ravnatelja inž. šega, g. centralnega nadzornika inž. Schneller blagega pokojnega na zadnji poti.
Ravno tako naj sprejmejo našo iskreno zahvalo vsi gospodje zastopniki eksponiranih službenih mest progovne sekcije, inž. odsek Zagreb in kurilnica v Ljubljani, dalje gg. železničarji, vso druge korporncije, sošolci, studijski kolegij, vsi, ki so se udeležili pogreba in so mu poklonili mnogobrojne vence, vsi, ki so izkazali toliko dokazov presrčnega sočutja, vsi, ki so nas tolažili v naši globoki bridkosti in žalosti.
Vsem, vsem najprisrčno, iskreno zahvalo.
Sv. maše se bodo darovale v četrtek 30. t. m. ob pol 8. uri v župni cerkvi sv. Petra in ob 9. uri v cerkvi sv. Jožefa.
Žalujoče rodbine: Gustav in Herbert del Cott, dr. Trenkler in Lassan.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so mi bili izraženi ob smrti našega dobrega očeta, oziroma deda in pradeda, gospoda
Luke Straha
se tem potom najiskreneje zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnega na zadnji poti. Ljubljana. 28. marca 1922.
V imenu vseh sorodnikov Uršula Strahova.

Iščem prav pridnega in poštenega
poslovodjo,
prvovrstno moč, z večletno prakso, za glavno trgovino špecerijskega blaga.
Takojšnje ponudbe na:
FRANC DOLENC, Kranj.
a
§3
00000000000000000000000000
J*" Ceno naprodaj: '♦C
MOTOR za vrtilni stroj
z bakrenim ovojem, A. E. G. 3 P. S. 1450 obratov, stroj »FESTON« za robljenje spodnjih kril. — Tvrdka Singor, šivalni stroji, Ljubljana, Šelenburgova ul. 1174
Rfffelf 8	'n stranicami iz
BI CIV plahe za 12 oseb, skoraj nov, se proda po primerni ceni. Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5.	1165
KOČIJO (Omnibus)
prodam za 30.000 K. "•C
Ivan Medic,
Kočevska Reka.
^ žična mreža ^
za ograje vsake vrste se dobiva pri
A. Kremžar-ju,
ključavničarstvo v Št. Vidu nad Ljubljano.
Naprodaj
tovorni turinski avto ^
15 ter, iy, ton. teže; 2 Tip, 64 C/a, 3 ton. teže, prenovljeni, kapitalno popravljeni. — Ponudbe pod »TOVORNI AVT.O« na anončno družbo Aloma Companjr, Ljubljana, Kongresni trg 3.	1153
Naprodaj in zakup je več
poljskih PARCEL
izven mesta ob Dunajski cesti. Ponudniki dobe pojasnila v odvetniški pisarni dr. ŠVIGELJA y, Ljubljani, Dalmatinova ulica 11.
Rllfin za Prev^e^° divanov in dru-UiUUU zega pohištva v veliki izberi, dalje različno platno in jute za tapetnlke, sedlarje i. t. d. priporoča
Mu 1.8 LStabemČ, Ljubljana
Mestni trg 10.
Za godbo Kosovske Divizijske Oblasti se iščejo
za vse instrumente pod zelo dobrimi po-
goji. — Pojasnila daje: kapelnik Arnold Wlasak, Priština (Kosovo).	1110
BEL! FIŽOL
(tižolica) v vrečah brutto za uetto po 14 kron za 1 kg prodaja tvrdka
A. PATERNOST & REMIC Ljubljana, Slomškova ulica št. 11.
Telefon št. 589.
Testone
zdrave, lepe, ravno ali bukovo suhe
deske, 22—25 mm, kupim takoj. Ponudbe pod »TESTONE 1167» na upravo lista
No 7J»hšto da ie Pri vinu> faiu in
nlC idfjIlC, kavi najboljši
\\l/m/Q// VIDIC - JESENICE »l\LI\%J\\ GORENJSKO.
Rnmh07 za PletenJe v raznih bar-DUIIImUL vah kakor tudi pršite odejo se dobe v trgovini KARL PRBL0G, Ljubljana, Stari trg Stev. 12.	83b
---- " 4-
Josip NeškudBa,
Jablonč nad Orlicam 86, CehosEovaSka.
Tovarna cerkvenih paiamentov, raznovrstnih zastav in cerkvenega orodja. — Priporoča ae prečastlti duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajočih predmetov kakor: mašne plašče, pluviale, dalmatike. cerkvene in društvene zastave, kelihe, monstrance, svečnike itd., sohe, križeva pota v poljubni izvršitvi in ceni. — Solidnost tvrdko jamčijo nebrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme. Vsi cerkveni predmeti so carine prosti. — Na vsa vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorce I. NESKUDLA, LJubljana, hotel „Tratnlk".
Kostanjev les
prosto vagon in večje množine v gozdu kupi
J. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 1,1.
POSREDOVALCI SE DOBRO PLAČAJO!
Ostanoiljtno
11160
OstanoTlIigg
NOVOSTI
najdete veliko zalogo pri nakupu
MANUFAKTURNEGA BLAGA
za moške in Ženske obleke, perilnega blaga,
sifona, najboljše vrste cefirja za bluze in srajce, novosti v rutah, kakor tudi vse drugo v to stroko spadajoče blago, pri OBČNO ZNANI SOLIDNI TVHDKI
R. MIKLAUC
UHNUFAKTUBNA TRGOVINA PEI ŠKOFU LJUBLJANA, LINGERJfEVA ULICA, MEDARSKA ULICA, PHED ŠKOFIJO.

ugo slovanska Union - banka
preje Mariborska eskomplna banka
Akcijski kapital X 30.000.000 (Rezerve ft io.ooo.ooo
I
ustanovljena 1.1872
Beograd, gornja (Radgona, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec	| Jzvršuje vse bančne posle
exp05tiura v Skofjiioki	I	najkuianineje.	\
Izdaja koozoraii	Odgovorni urednik Mihael JtloSkerc v LjubllanL	Jugoslovanska tiskarna v. LiublianL