ftMERISKft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 164
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, JULY 14, 1943
LETO XLVI. — VOL. XLVI.
Ameriška armada prvič v boju proti osišču
Zavezniki so okupirali pristanišče Augusta. Zajeli so 7,000 osiških vojakov. Zdaj se naglo bližajo
Gl. stan zaveznikov v Afriki, 13. julija.—Zdaj je prvič v e] vojni, da se bije kompletna ameriška armada proti Nemčiji ln Italiji. To je sedma ameriška armada pod poveljstvom generala Pattona. V prvih 48 urah invazije so ameriške čete oku-Plrale 60 milj obrežja na Siciliji. Sedma armada sestoji- iz ne-aJ edinic bivšega drugega ko-rf» ki se je boril v južni Tuni-21J1 Proti Rommelu. Nekaj je Jraven tudi onih čet, ki so se anskega novembra izkrcale v baroku, pa Se niso udeležile Pozneje bojev v Tuniziji, -ta ameriška armada ima mPletne edinice, kot parašu-Je in jadralnike, ki so na-Padli Sicilijo faktično tri do
Pet ur
Prej, predno so se izkr-
Cfll a
e na obrežju glavne čete. °'eg tega ima sedma arma-a edinice, ki niso bile še nik-, r v boj u, toda so med najbo-ta6 !aen'ran™i ameriškimi čedni nalašč za invazijo. Par » Predno so se odpeljali čez £.0rJe proti Siciliji, je general n v n"°wer nagovoril te čete v Va^em Pristanišču: "Kmalu 0ln videl v novi bojni lini-' bo dolgo od tega. Dobro
fantje!" diUe«eral Montgomery, ki vo-Vzh°Sl110 an&le®ko armado na s s°hdnem delu Sicilije, ima pa veterane, ki so zlomili inu*»elov odpor pri E1 Alame-jj naskočili pozneje Mareth hociJ° m izvedli zgodovinski po-iuja ^ Tunizijo. Poleg tega pa lie k tgomery fin0 trenira-fanadske čete, ki so dobile pri napadu
Prvi Di
°6njeni krst lePpe.
^eneraia
Patton in Montgo-
skov r^rajo za na-ibol.iša v°j_ 0ciJi v zapadni Evropi.
* a-	.i.
Zave
M
ezniška invazij ska arma "il tna ra v Siciliji nevzdrže-lJJ okUpnjaprei- Danes so Angleži
■c A ^ VaŽno Pris^nišče Au-
cuSe ' j milJ severno od Syra-I pohoH se bližajo v naglem lejj u Pristanišču Cataniji, ki k0ll po1 Poti do Mesine, ki je f. 1 ciij zaveznikov
*oke letnikov zaveznikom v
so tudi zasedli mesto sa, kjer so se združili

les je padlo nad 7,000
Jo
eriškir
^ četami, ki prodiranj ZaPadnem obrežju Sicilije Ji0 y Severu in obenem vzhod
Notranjost otoka.
Halet flške čete so danes zopet edinico so Več so jih
vra?e!e na močno tank
Vrit "itnK0V- Več so ftln0R nci r a z b i 1 i in zajeli Včer • v 0 j n i h ujetnikov. aftier\8° osiški tanki predrli *ežje 0 linijo in dosegli ob-tiiii * T°da Amerikanci so pla-
gnaii 2 VSo sil°. jih P°" v !lazaJ in zopet zaprli vr-Gl sv°Ji liniji, ify ^^ strategični točki, ki so 1 ^estip11 zavezniki v roke, sta Ho od*alazzola, 20 milj zapadli {rguse in Ragusa, sama. i- Slav« dve mesti vodijo vse
vase ceste na otoku. ang]eš,em času, ko ameriška in *alein armada prodirata pa-I ^a n° navzeor Sicilije, ameri-gle»ka Zapadneni obrežju, an 1 Hi§ije na Vzhodnem, pa zavez
h o9ix?ažne eskadrile razbija-* Sl8ke ladj

Je, ki skušajo pri Pomoč garnizijam na Včeraj ao zavezniški
aombniki potopili dve osiški transportni ladji, zažgali dva rušilca in zadeli nadaljni dve transportni ladji, ki sta vozili potrebščine na Sicilijo.
Nadvse važno je, da so se zavezniške čete sklenile pri Ra-gusi. Ameriške čete so dosegle mesto od zapada, kanadske če-e pa od vzhoda. Tako imajo zdaj zavezniki sklenjeno linijo preko vsega otoka in to linijo zdaj pomičejo proti severu.
Med ujetimi Italijani se nahaja general Achilles Davet, poveljnik 206. italijanske divizije. To je prvi višji častnik, d je padel od invazije v roke zaveznikom.
Zavezniki poročajo, da je zdaj v službi 3,000 ladij, ki neprestano vozijo ojačenja in potrebščine iz Afrike na Sicilijo.
Vsem okupacijskim armadam poveljuje general Aleksander, ki je bil poveljnik pod generalom Eisenhower jem v Tuniziji.
Poroča se tudi, da so začeli zavezniki že dovažati živila in druge potrebščine na Sicilijo, da to razdele med sestradano civilno prebivalstvo in ga tako pridobe zase.
-o-
Racioniranje žganja po vsej deželi pričakujejo
New York. — Pododsek legislature države New York naznanja, da je dobil zanesljivo informacijo, da bo prišlo do racioni-ranja žganja po vsej deželi v teku par mesecev. Racioniranje žganja bo vpeljala alkoholna industrija in ne vlada.
Do aprila letos je že 13 držav vpeljalo racioniranje žganja in druge bodo temu sledile, kot napoveduje John H. Law, tajnik Narodne kontrolne družbe za alkoholno pijačo.
-o-
Slovenska banka bo v petek ves dan odprta
Za večjo poslugo delavcem so nekatere clevelondske banke sklenile, da bodo imele nekatere dneve odprto tudi zvečer, kot smo že poročali. Med temi je ponudila svojo poslugo tudi slovenska North American banka, ki bo odprta ob petkih od 9:30 dopoldne nepretrgoma do osmih zvečer. To stopi v veljavo že ta petek. Direktorij je sklenil, da bo dal to poslugo delavcem in drugim v obeh bankah, v glavnem uradu na 6131 St. Clair Ave. in v podružnici na 15601 Waterloo Rd.
Sinko je!
Pri družini Mr. in Mrs. Anton Seday, 709 E. 157. St. se je oglasila teta štorklja in jim prinesla krepkega sinčka prvorojenca. Mlada mamica in sinko se dobro počutita v Huron Rd. bolnišnici. Mati je iz Zupančičeve družine na Thames Ave. Srečni ata pa služi Strica Sama v Camp Grant, 111. Pred kratkim se je mudil doma na tridnevnem dopustu. Čestit-kel
Vlada hoče drugo leto 16 milijonov akrov več zemlje obdelane
Washington. — Marvin Jones, vladni živilski administrator je izjavil, da morajo ameriški farmarji drugo leto mobilizirati vsak aker zemlje za obdelovanje in da hoče vlada videti drugo leto 380,000,000 akrov zemlje obdelane. To bi bilo za 16,000,-000 akrov več, kot jo je posejane in obdelane letos.
Jones pravi, da bo zahteva po vedno večji produkciji živil vsako leto večja in to več naslednjih let. Jones je obljubil farmarjem, da bodo imeli drugo leto na razpolago več poljedelskih strojev in več umetnih gnojil. .
Vlada hoče drugo leto 68,000,-000 akrov pšenice, dočim jo je posejane letos le 54,149,000 akrov. Jones tudi apelira na farmarje, da pridelajo drugo leto kar največ mleka in jajec in zrede kar največ klavne živine.
Angleški bombniki so zopet napadli Turin
London, 13. jul. — Sinoči so angleški bombniki zopet poleteli preko Alp in bombardirali italijansko mesto Turin, ki je s tem doživelo že 28 zračnih napadov. Letalci so imeli slabo vreme tje in nazaj, toda nad Turinom je bilo nebo jasno in tarče so bile dobro vidne. Bombniki so napravili 2,000 milj dolgo pot na obe strani.
Trinajst bombnikov se ni vrnilo z napada, kar znači, da je letelo izdatno število bombnikov k napadu na severno Italijo.
Rimski radio je danes poročal, da so bombe ubile v Turinu 101 oseb in da jih je bilo ranjenih nad 200.
Sonce nikdar ne zaide nad ameriškim vojakom
New York. — Ameriške čete se borijo na vseh svetovnih frontah, od severa do juga, od vzhoda do zahoda. Poleg najnovejše fronte v Siciliji se nahaja 2,-000,000 ameriških vojakov na 40 raznih frontah, ali pa so tam poslani v svrho raznih operacij.
Ameriški vojak se danes nahaja v sledečih deželah: Kanadi, Islandiji, Novi Fundlandiji, Greenlandiji, Angliji, škotski, Irski, Bahamih, Bermudi, Trini-dadu, Kubi, Holandski Gvinaji, Mehiki, Panami, Guatemali, Braziliji, Liberiji, Libiji, Alžiriji, Tuniziji, Maroku, Egiptu.
Eritreji, Iraku, Siriji, Palestini, Dakaru, Capetownu, Adenu, Alaski, Aleutih, Avstraliji, Novi Zelandiji, Novi Gvineji, Novi Kaledoniji, Solomonih, Fiji otočju, Havajih, Midwayu, Kitaju, Indiji in Burmi.
--o-
Na operacijo
Mr. Rose Miller, 11613 Rockland Ave. je odšla 8. julija v Mt. Sinai na operacijo. Prijateljice jo lahko obiščejo v sobi št. 116. Ward A in sicer popoldne od do 4 in zvečer od 7 do 8:30.
Rommel je bil zbit
na tla?
Nepotrjena poročila iz Evrope trdijo, da je bilo le>-talo, v katerem se je vozil maršal Rommel na Sicilijo, zbito na tla po zavezniških letalcih. Kje je bil ravno izvršen ta "veseli dogodek," ni znano.
-o-
Za pomoč domovini!
$10,000
Osišče pričakuje napada iz Sirije na Balkan
London. — Iz Berna, Švica, prihajajo poročila, da pričakuje osišče invazije zaveznikov na Balkan. Osišče trdi, da imajo zavezniki zbrano v Siriji 1,000,-000 mož močno armado. Zavezniki bi iz Sirije udarili na Do-dekaneške otoke in na grški otok Kreto, ali pa naravnost na Balkan.
Vsa ta zavezniška armada je bila premeščena .v Sirijo iz Severne Afrike. Tega zavezniški vojaški krogi ne potrjujejo. Ako je res, potem je v Siriji najbrže angleška deveta, deseta in morda osma armada, ki je spodila Rommela iz Egipta ter ga podila 1,600 milj do Tunizije.
Srebrna poroka
Jutri bosta praznovala 25 letnico srečnega zakonskega življenja splošno poznana in priljubljena Edward in Josephine Posch, 940 E. 222. St. v Euclidu. V ta namen bo v cerkvi sv. Kristine ob 8:30 poročna maša, kjer se bodo zbrali sorodniki, prijatelji in znanci. Še na mnoga leta zdrava in sreče!
Vesela vest
Pri družini Mr. in Mrs. Stanley P*rank, 5919 Prosser Ave. so se zglasile na 4. julija rojenice in jim prinesle krepkega sinko-ta. Materino dekliško ime je bilo Molly Martinčič. Vse je zdravo. čestitke!
59,001
8,000—
57,000—
6,000—
55,000—
54,000—
53,000—
52,000—
51,000—
Hitler je baje prevzel vrhovno poveljstvo na ruski fronti
London, 13. julija.—Inozemski diplomatski viri, ki so navadno zelo zanesljivi v svojih poročilih, zatrjujejo, da je prevzel Adolf Hitler poveljstvo na ruski fronti pri Kursku. Baje se je Hitler zaklel, da bo tukaj predrl rusko linijo, naj stane kar hoče in to proti nasvetu nemških generalov.
Diplomat, ki noče, da bi
Anton Grdina, gl. blagajnik župnijske pomožne akcije, daje naslednje poročilo o nabranih vsotah od zadnjega izkaza. Rev. Milan Slaje, župnik v Lo-rainu, O. je poslal $20 in sicer $10 v svojem imenu kot redni mesečni prispevek in $10 za F. L. iz Loraina.
Uršula Tratnik iz Ely, Minn je poslala $10, Anton Logar, slovenski trgovec v Euclidu je tudi dal $10. Po $5 so darovali: Joseph Kikelj, 1132 E. 66. St., Frank Stefančič, 231 E. 200. St., neimenovana, Mrs. Frank Sigelli iz Sheboygan, Wis.
Valentin Pakiž iz 6214 St. Clair Ave. je dal $2, John Pe-trinčič iz 1250 E. 58. St. $1.50, Miss Mary Ferkul iz 1156 E. 74. St. $1. Skupaj $64.50.
V uradu Ameriške Domovine so darovali: Jakob in Josephine Krainz, 1345 E. 65. St. $5, Jen-ne Keržič, 1150 E. 61. St. $2.
To in kar je bilo zadnje dni nabrano pri Ameriški Domovini znaša $96.50. Na banki je zdaj naložena vsota $4,604.53.
"Slabo vreme" tišči barometer k tlom, da se kar ne more priri-niti do 5. tisočaka. Pa bo men da že počasi zlezel kvišku.
Iskrena hvala vsem dobrim srcem in priporočamo se v imenu revežev v stari domovini še dru gim našim rojakom, da bi ob pri liki kaj prispevali.
-o-
noče, da Di se njegovo ime imenovalo, ki pa trdi, da ima dobre zveze v Ev-roji, trdi, da je nemški maršal von Kluge napadel 5. julija z namenom, da- prepreči pričakovano rusko ofenzivo. Ker je pa nemška armada pokazala nekaj uspehov, je Hitler ukazal, naj se to razvije v ofenzivo in tri dni pozneje je sam prevzel vrhovno komando.
Nemški generali so mu odsvetovali, rekoč, da bi to veljalo nemško armado mnogo vojaštva in materiala, vsled česar bi bili brez moči, če bi Rusi naenkrat napadli kje drugje. Hitler je pa trmasto vztrajal, hoteč se pokazati kot velikega strategista ter je porabil za ta napad do 30 divizij, ki jih je vzel drugje.
Von Kluge je včeraj poslal vso moč na 200 milj dolgi fronti, da bi razširil zagozdo pri Belgorodu, ki jo je zasekal prej v rusko linijo. Toda Rusi so stali nepremično.
-o-
Mladinski zlet Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. bo imel prihodnjo nedeljo zlet in sicer v Euclid Creek rezervacijo. Tisti, ki nameravajo iti peš, naj se zbero točno ob desetih dopoldne pred SDD na Waterloo Rd. V slučaja slabega vremena bo prireditev v SDD. Odbor bo pripravil vse potrebno za člane zbora in njih starše.
Naši
vojaki
K mornarici je odšel Anthony Hren iz 5905 Prosser Ave. Doma je pustil soprogo Agato, roj. Tomasic in 9 mesecev starega otroka, želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek.
n ta R Družina Mr. in Mrs. Jack Je-
rina iz 15315 Lucknow Ave. ima tri čvrste sinove pri vojakih in sicer so njih naslovi: Cpl. Jack M. Jerina, 10th Ord. M. M. Co. APO 828, c/o Postmaster New Orleans, La. — Pfc. Ernest Jerina, 37th Platoon (Sep) Ship Hospital APO 668, c/o Postmaster, New York, "N. Y. — S/Sgt. Harry Jerina, 713 Trng. G. P. Flight 44, ORTC Sqdn,
Atlantic City, N. J.
M M M
Iz taborišča Lee, Virginia, je
prišel na dopust za 7 dni štabni narednik Charles C. Widmar, sin Mrs. Antonije Widmar iz 1158 E. 74. St. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu, ta n n» Iz taborišča Sibert, Alabama, je prišel za 10 dni na dopust korporal Anthony Gole,, sin Mr in Mrs. Anthony Gole iz 911 E. 232. St., Euclid, O. Na 21. juli j a se bo zopet vrnil nazaj. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo.
ta ta te
Za sedem dni je prišel na dopust korporal Adolph Srno-vršnik, sin Mr. in Mrs. Srnovrš-nik iz 6127 St. Clair Ave. Adolph služi S t r i e a Sama v Fort Knox, Kentucky.
Družinskih očetov morda le ne bodo klicali
Washington. — Takoj, ko bo začel kongres zopet z zasedanjem v septembru, se bo najprej začel baviti z vprašanjem, če se naj pokliče družinske očete v armado ali ne. Vse bo odvisno od tega, kakšen bo vojni položaj čez dva meseca. Nekateri kon-gresniki so mnenja, da se bo odložilo klicanje družinskih očetov v armado in se bo morda za vselej opustilo.
Kongres se bo tudi bavil s predlogom, da se morajo registrirati vsi moški in ženske za vojni napor, ki bodo poslani tje, kjer bodo najbolj potrebni, v armado, industrijo ali na kmetije.
Stimson na pojedini pri Churchillu
London. — Angleški premier Churchill je priredil za ameriškega vojnega tajnika Stimsona slavnostno večerjo. Navzoči so bili tudi: ameriški ambasador Winant s soprogo in zunanji minister Anthony Eden.
Sina so kupili
Mr. in Mrs. Michael Kolar, 1021 E. 61. St. sta sinoči dobila nov prirastek v družini, ko jima je bil rojen krepak sinko v St. Ann's bolnišnici. Vse je zdravo! Srečni ata je naš dolgoletni uslužbenec v tiskarni, torej bomo danes pri nas kadili cigare, če kaj vemo. čestitamo, Mickey!
Nov grob
Po kratki bolezni je umrl včeraj popoldne ob štirih v Charity bolnišnici dobro poznani društveni in narodni delavec Frank Kokotec v starosti 65 let. Ranj-ki je bil mirnega značaja, priljubljen in spoštovan povsod. Doma je bil iz vasi Topolovec, fa. ra Boštanj ob Savi na Dolenjskem, odkoder je prišel sem pred 35 leti. Bil je član društva Slava št. 173 SNPJ, Bled št. 20 S. D. Z., sam. društva sv. Antona in pevskega zbora Zvon. Družina Kokotec je živela na Prince Ave. Pred 10 meseci mu je umrla soproga Antonija, katero je silno pogrešal. Zadnje štiri mesece je stanoval pri sinu Franku na 19300 Nauman Ave. Poleg: žalujočega sina .Franka zapušča sina Stalpkota ter vnuke. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz po. grebnega zavoda Louis Ferfolia, 9116 Union Ave. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Pismo iz ujetništva '
Nadporočnik Andrej Kezele, ki se nahaja v nemškem vojnem ujetništvu, piše svojemu stricu Milanu Kezele v Clevelandu. Zglasi naj se v našem uradu za pismo.
Kratke vojne in druge vesti
WASHINGTON—Državni department poroča, da je bil francoski komisar na otoku Martinik odstavljen in da je francoski narodni koncil imenoval na njegovo mesto Henrija Hop-penota. Ta otok je bila dozdaj zadnja francoska lastnina na tej strani Atlantika, ki je bila pod oblastjo francoske vlade v Vichy, ki sodeluje s Hitlerjem. Zavezniki so si s tem zdaj veliko pridobili, ker ima tam Francija spravljenega mnogo zlata in mnogo bojnega materiala, kar bodo zdaj lahko rabili svobodni Francozi, ki se bore na strani zaveznikov.
WASHINGTON—Predsednik Roosevelt je namignil, da bo vlada v kratkem vrnila premogokope nazaj kompanijam v zasebne roke.
* *' *
BERN—Dva angleška bombnika, katerih 100 je letelo preko Alp na Italijo, sta treščila tukaj včeraj zjutraj. Trupla 12 avijatičarjev so že našli.
* * *
LONDON—Nemci so ustrelili dva belgijska duhovnika, ki
sta skrivala angleške letalce in jim pomagala pri begu.
* * *
WASHINGTON—Senator Radcliff iz 'Montane je včeraj obiskal predsednika. Izjavil je, da ga je šel nagovarjat, naj kaj kmalu govori narodu po radiju, da popravi zmešnjavo na "domači fronti."
* * *
LONDON—Nemške čete z vso silo utrjujejo dolino reke Rone in glavno cesto, ki vodi iz Marselja ob Sredozemskem morju proti severu. Tukaj pričakujejo namrfeč invazije.
* # *
LONDON—Maroški radio je včeraj poročal, da so odšle bolgarske čete iz Sofije in se pomičejo južno proti Grčiji in Egejskem morju.
* * *
NEW YORK—Iz Norveške je včeraj prišlo poročilo, da so zavezniki spustili nove čete parašutarjev nad glavnimi sovražnimi pozicijami v Siciliji.
* * *
LONDON—Alžirški radio je informiral francoski narod včeraj, da bodo zavezniki kmalu začeli z invazijo Francije. Glavno vlogo bo pri tem igrala francoska armada iz Afrike.

''AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAICKS DEBXVXO. Editor
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published, daily axcspt Sundays and Holidays
naroOnina:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poitl, celo leto 17.50 Za Ameriko in Kanado, pol leča $3.50. Za Cleveland po poitl, pol leta $4 0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti Četrt leta $3.25 Za Cleveland in Euclid, po razna&alclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 _______Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.60 per year tJ. S. and Canada $3 50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 0 month« U. s. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.25 for S months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2 00 for S months __Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 164 Wed., July 14, 1943
Seznanimo se s fakti o ruskem režimu
Vi.
Ne smemo pozabiti, da se je Stalin nekoč zavezal, da se ne bo vmešaval v ameriške razmere. To je bilo leta 1933, ko je nasa vlada uradno priznala njegov režim. Toda vsi vemo, da je ameriška komunistična stranka tudi po tem času poslušala navodila iz Moskve. Saj je Earl Browder, generalni tajnik ameriške komunistične stranke ob času "razpusta" kominterne izjavil, da so ameriški komunisti pred tremi leti pretrgali zvezo z kominterno. Torej so imeli, po njih lastnem zatrdilu, zvezo ž njo tudi še po letu 1933. Vsi pa vemo, da so ameriški komunisti vedno sledili Moskvi in to tako vneto, kot sledi konec sukanca šivankinemu ušescu.
Samo en način je, po katerem more biti razpustitev kominterne v pomoč demokraciji in našemu sodelovanju z Rusijo. To je, da podvzamemo uspešne korake proti vsaki akciji komunistov na našem domačem dvorišču, ne glede na to, kaj se je zgodilo in kaj se ni s kominterno.
V tem nam daje dober zgled Švica, ta najstarejša in najtrdnejša demokracija na svetu. Ta je vzela v poštev to, da so vse totalitarne stranke, pa naj bodo to naciji, fašisti ali komunisti, nevarne demokratični državi. Zato je tudi uradno prepovedala komunistično stranko z vsemi drugimi ter je storila potrebne korake, d:a se ne poživi pod nobeno mogočo krinko.
Naš generalni zvezni pravdnik, Francis Biddle, je nedavno izrekel uradno mnenje, da "uči ameriška komunistična stranka nasilen prevrat obstoječih vlad, vključivši vlado Zed. držav."
Ako bomo poslušali besede Mr. Biddla in sledili zgledu Švice, bomo z naglo kretno ustavili vsako akcijo komunistov in si s tem zagotovili Stalinovo spoštovanje in rešpekt. Ako bomo pa samo peli slavospeve Stalinu, ker nas je rešil pred kominterno, se nam bo v pest smejal. In on se bo smejal zadnji.
Tisti, ki se dajo tako radi preplahtati glede ruskega režima in nam hite zagotavljati o Stalinovem "dobrem namenu," ne vedo, da boljševiki ne verjamejo niti teoretično v dobro vero. Njih vera obstoji samo v tem, da se odražajo principi v razrednih interesih in da imajo komunisti prav samo zato, ker zastopajo interese t^h razredov. Ako hočemo ohraniti demokracijo, morajo študirati Stalinove ideje in jo tako vestno braniti, kot jo hoče Stalin vestno uničiti.
Ne varajmo se v tem, da je komunistom demokracija samo prapor do zmage in ko bi bila ta zmaga boljševizma nad demokracijo dosežena, bi demokracijo poteptali v prah. To je zapisal sedanji angleški premier Winston Churchill v svoji knjigi leta 1937 (Great Contemporaries, stran 168-9).
Motil bi se, kdor bi mislil, da je ta pogon proti svetovni demokraciji Stalin opustil, ali da ga namerava opustiti, dokler bo držal ruski režim v svoji roki. On se dobro zaveda, kot se dobro zavedamo tudi mi, da je svoboda komunizmu nevarna. On ve, da mora biti njegova, revolucija, kot je to mislil Hitler, internacionalna. To je Stalin tudi zapisal v svoji knjigi, ko je rekel:
"Kaj bi pomenila popolna in končna zmaga socializma v posamezni državi brez zmage revolucije v drugih deželah? To bi pomenilo, da ne bi imeli zagotovila pred vmešavanjem, torej ne bi imeli zagotovila, pred restoracijo burž-vazma. Ako to zanikamo, potem bomo zapustili Leninove nauke. Lenin je pisal: 'Mi živimo ne samo v eni državi, ampak v sistemu držav; zato je nemogoče, da bi sovjetska republika mogla dolgo obstati ob strani imperialističnih držav. Končno mora ena ali druga podleči."
Ali ni to dovolj jasno? Ali imamo kak vzrok, da bi videli v Stalinu kaj drugega kot moža nezlomljive in brutalne volje, katerega cilj je strmoglaviti, z vsakim in vsemi razpoložljivimi sredstvi — vladni, ekonomski in socialni sistem, v katerem mi tukaj živimo?
Ako bi bili kaki vojaški vzroki, da bi ta fakta zamolčali, bi jih gotovo ne privlekli na dan. Ako bi bilo v Rusiji kako javno mnenje, ki bi prisililo Stalina, da nam bi pomagal s tem, da bi nam dal v najem baze na pacifični obali, bi tudi molčali o teh faktih. Toda v Rusiji ni nobenega drugega mnenja na kakem važnem vprašanju, kot samo mnenje vlade. Ruski narod ima v javnih mnenjih nobene besede; misliti in delati mora tako, kot mu zapove vlada.
Stalin, ki je bil vzgojen in iztesan za boj proti "bur-žvaskim demokracijam," najde samo potrdilo, da je v pravem, kadar ga hvalimo pred njegovim narodom. Cinično molčeč sedi in posluša to kajenje. Toda, ako hočemo kaj dobiti od Stalina, po tem potu ne bomo dosegli nič.
Willkie je rekel, da ne razume, zakaj bi morala demokracija podleči pri vsakem kontaktu s komunizmom. To je res in v tem pravcu bi morali sodelovati z Rusijo, namreč, da se natančno poznamo med seboj, kar je tudi namen teh člankov.
Napačno bi bilo, če bi poslušali samo propagando, ki nam jo vsiljujejo oni, ki nas hočejo oslepiti glede faktov o Rusiji. Ako bomo poslušali samo propagando in ne proučevali istine, bo naša demokracija podlegla.
Demokracija je v kontaktu s komunizmom na slabšem, ker je bolj civilizirana. Ker veruje v toleranco, svobodo govora in pisave, v svobodo posameznika — je to slabo orožje proti vsakemu totalitarizmu, ki verjame samo v brutalno moč države.
Potrebno je, da sodelujemo z Rusijo, toda pri tem ne smemo zapraviti svoje demokracije. Demokracije pa ne bomo obvarovali, ako bomo zamižali pred pošastjo diktature. Naše edino orožje proti temi je luč, s katero posvetimo fak-tom naravnost v oči.
(Konec.)
^ 'H* '1' '1' 'l*!1 '!•	<1 i^I ifr I^I i^i I^I 'X' 'j|> ■j' 'l1 'jb 'l1 '1* J? '1' »I1 'l1 »l* 'l1 '1' '1* 'l1 'l' db '1* '1* '1' '1' 'l1 '1' '1' '1' 'l1 '1' '1'
BESEDA IZ NARODA
A* A*	^^^
Zanimivosti s Hubbard Rd.
Prav prijetno je bilo oni dan, ko smo pospravljali seno pri Žužkovih. Uštulil sem se bil tudi jaz, da bi pomagal, koliko pri takem delu pomagam, vam je že gotovo znano vsem. Saj sem bil več za napoto kot pa za kakšno kofist, Žužkov Jože se je bil spravil na voz, da je raz-ravnaval seno, Mrs. Žužek in jaz sva pa metala na voz. Ampak Mrs. Žužek me je bila prekosila. Veste, ona ima svoje vile nasajene na tako dolgem ročaju, da lahko vrže seno kar čez voz, če je treba. Jaz imam pa vile nasajene prav po meni, na kratkem ročaju in nočejo zagrabiti dosti sena, kajti tiste rogovilice so prav kratke.
Da ni priskočil na pomoč De-bevcev Tone, sin poznanih De-bevcevih iz Madisona, ki se je pred kratkim poročil in živi s svojo prijazno soprogo na našem prijaznem Hubbardu, bi bila morala Mrs. Žužek naložiti vse seno sama. Tone pa ni naredil samo za dva, ampak še veliko več, da smo kar ročno djali par voz sena pod streho. Žužek je tlačil in že sem mislil, da bo odrinil streho, kajti letina sena mu je bila preobilna in pravi, da letos ne bo imel kam s senom. Zato sem pa mislil, da bo naredil kar po ribniško.
jToni je zmetaval seno z voza na hlev, da se je kar kadilo, jaz in Mrs. Žužek mu nisva bila kos pri odmetavanju.. Voz je bil takoj prazen. To pa moram reči, da je Tony tak delavec, da se mu težko dobi par. Saj se kar vidi iz kakšne hiše je prišel, ker so vsi Debevcevi nadvse pridnih rok pri vsakem delu. Torej tako smo dobili v našo vas zopet eno slovensko družino ali pa bo še družina, kajti do sedaj sta še sama. Saj pravim, prav prijazen par se je spravil skupaj. Želim jima vse najboljše v zakonskem stanu.
Za južino pa so Žužkovi ser-virali prigrizek in brez drugih dobrot tudi ni bilo. Po južini je prijel pa drug mož za vile, tako sva si s Mrs. Žužek malo oddahnila, pa ne za dolgo, kajti tudi ta je zadiral vile v seno, da se je kar kadilo krog njega.
Tako se nadaljuje to delo pri nas z vso ihto, dokler ne bo trave zmanjkalo. Sedaj pa pridemo na vrsto pri nas. Kako bomo pa pri nas ravnali s senom, vam bom pa prihodnjič kaj popisal. Saj pomagače sem že dobil prav iz Chicaga. Čital sem, da po nekaterih krajih še vedno vlivajo plohe in tudi brez toče ni, pri nas je pa kar lepo iz dneva v dan od zadnjih nalivov. Ne vem zakaj se naši ljudje ne naselijo v te lepe kraje. Tudi se mi špasno vidi, zakaj se nas naša inteligenca tako ogib-lje, saj bi bilo marsikaj lepega za napisat od tukaj, ali se morda "šonirajo" hubbardskega poročevalca ?
Sicer ni tukaj tako posebnih kmetovalcev kot so tam, kj else pečajo največ s sadjem, jagodami ter drugo zelenjavo. Jaz se držim pa največ mojih kokošk in pa cvetlic, katere pa za enkrat nič kaj preveč lepo ne uspevajo, ker jih narava noče zalivati, da bi jih pa jaz sam zalival, pa sploh misliti ni na to, ker jih je kar cele njive. Upam, da bo še kaj dežja in če ne prej pa takrat, ko bodo pri
nas seno pospravljali.
Iz tega vidite, da je kmetovalec odvisen največ od vremena in pa državnih uradnikov, ki mu napovedujejo, kaj naj sadi ali seje. Tako ga imajo popolnoma pod kontrolo. Kakor izgleda, bo kmalu več teh gospodov kakor pa farmarjev. Še slike od poslopij jemljejo iz zraka. Meni je nek uradnik pokazal sliko naše hiše, posneta je bila iz zraka in hiša je izgledala kot kakšen hotel v Cle-velandu. Res je obširno poslopje, a na sliki pa izgleda še neprimerno večje. Za vse drugo se zanimajo, a da bi pa v resnici kaj pomagali, tistega pa ne. Vsaj potrebnega orodja in pa semenja naj bi mu dali dovolj.
Saj o kakšnih dohodkih še misliti ni iz farme, če človek kje drugje ne zasluži, se slabo izhaja. In če človek nima v tem izkušnje, je kaj težko soditi farmarje. Navadno je tako, da če pride mestni človek na deželo, da mu farmarji niti ne pripovedujejo svojih križev in težav, ker bi jih isti ne razumel. V tovarnah da kompani-ja delavcem potrebno orodje in postavi tovarno in tako če jima delavec približno dobro delo, že lahko precej brez skrbi živi. Kmetovalec pa si mora vse to sam preskrbet. Poleg vsega tega pa nima podeželski človek nobene zaslombe.
No v tem času, ko to pišem, so se bili pa tudi že naši spra-vili k senu. Pri tem delu so bili zaposleni vsi naši iz Clevelan-da. Poleg teh pa je prišel iz Chicaga pomagat seno pospravljat Mr. Zupančič, to je naš slovenski čevljar, ki v Chi-cagu popravlja čevlje in jih tudi prodaja, če jih hoče kdo kupit. Prišel je ravno o pravem času, da je pomagal pri tem delu in je bil tudi v veliko pomoč. Saj so si nameravali tudi mene izposodit, da bi jim kaj pomagal pri nakladanju sena. Ampak niso imeli uspeha, tožil sem, da me bole noge, da me ščiplje po trebuhu in da sem nekam "švoh" v križu in da ne morem vzdigovat. Končno pa so me le oprostili tega težavnega dela.
Ampak Zupančič je pa delavnih rok, za vsako delo je pripraven, še kravjo je šel pomlost. Zdaj pa ne vem, če so vsi ljudje tam od Zidanega mosta tako pridni ali kaj. Pravi, da on ni Štajerec, ampak da je s te strani Save in da je Dolenje, če pa poslušamo njegovo govorico, je pa praVi Štajerec. Pa naj bo že kar hoče, fest fant je.
Kakor vidite imamo vedno dovolj družbe in v zadnjem dopisa sem bil omenil, da bom moral zapustiti mojo pisarno in se preselit. Tako se je tudi zgodilo, kajti v njo so se naselila prijazna elevelandska dekleta in sicer: Millie Virant iz Norvvooda, Jean Jeršan iz 71. ceste, Josie Kozel iz Carl Ave., ter Frances Vertovšnik iz 71. ceste. Prav prijazna dekleta so to in upam, da se dobro zabavajo v naših krajih. Če bom dobil pa še kaj več podatkov o njih, bom pa prihodnjič sporočal.
Ravno, ko sem mislil skončat ta dopis, pa so se pripeljali k nam Anton Košak in njegova družba iz Newburgha, ki s6 si ogledali naš lepi park in posebno pa so se zanimali za tistega pajaca, ki stoji tam pri vhodu
k cvetlicam. Dobrodošli! Pozdrav, Frank Leskovic. -o-
Kandidat piše
V tej kritični vojni dobi je zelo potrebno, da mi vsi posvetimo naše najboljše sile za ustanovitev povojne ureditve in napredka tako, da bodo tovarniški delavci na domačem bojnem polju in junaški mladeniči, ki se borijo na prostranih svetovnih bojnih poljih, dobili pravično in častno plačilo, kadar se vrnejo. Visoke plače bi se morale vzdržati tako, da bi tovarniški delavci mogli kupovati različne predmete v povojnem, mirnem času izdelovanja (produkcije).
Kot koncilman 23. varde, si jaz ne bi dopustil, da bi mi kak župan narekoval kako naj volim. Jaz namreč ne verjamem v neomejeno gospodarstvo (diktatorstvo); jaz bi sledil samo temu, kar bi bilo v blagostanje mojih volilcev. Dasirav-no najdem precej napak pri sedanjem, demokratskem županu, jaz nisem oseba, ki bi bila komu v napoto. Jaz bi podpiral sedanjega župana Lauscheta ali katerikoli-si-bodi župana, če in kadar bi ljudstvu predstavil kak praktičen program za pridobitev starih pravic za povojni Cleveland.
Kot koncilman v 23. vardi bi podpiral program, katerega ima sedaj v načrtu nedavno ustanovljen "Post-War Planning Council" velikega Clevelanda, ki deluje na to, da bi preskrbel moderni prehodni način, povečano zračno polje, da zadosti zahtevam bodočega zrakoplo-stva in take možnosti, katere bi lastnik prepustil mestu z zemljo ob obali Erie jezera. Predvsem pa bi jaz z vso vnemo deloval na to, da bi se produkcija v industrijskem delu Clevelanda uredila do konca in sicer od današnje vojne dobe do časa miru tako, da bodo naši vojaki mogli v naprej gledati na svojo bodočnost, kadar se vrnejo iz svojih oddaljenih bojnih polj.
Kdorkoli 'je naklonjen zgoraj jasno razloženemu programu, je vljudno naprošen, da mi pomaga pri primarnih volitvah s tem, da gre na volišče in me voli za koncilmana 23 varde.
Wm. J. Kennick.
Šestnajstleten veteran
Napisal Ivan Mali
Washington, junija (ONA) — Šestnajstletni Clifford Wherley je res nesrečen fant — slekli so mu uniformo armade Zedinjenih držav, odpustili so ga, poslali ga domov in ga zopet oblekli v civilno obleko, njemu, ki j>e po dveletni vojaški službi že veteran — klub svojim 16 letom.
Clifford Wherley je Amerika-nec kakor 'ham and eggs.' Doma je iz Elmwood, 111., in borbene narave., Pravi, da je bila vedno njegova želja, da postane topničar v letalstvu. Mladi Wherley je za svoja leta zelo dobro razvit. Meri 5 čevljev 5, a težak je 155 funtov. Ni mu bilo posebno težko, da si pripiše 18 let, ko je pred dvemi leti, še pred Pearl Harbor-j em, sklenil, da pojde k vojakom.
Wherley-jeva rodbina doma v Illinois-u, ni vedela, da je sin odšel v vojsko, dokler jim tega ni povedal. Pustili so ga, ker so mislili, da bo ostal v Zedinjenih državah, da bo v dobrih rokah, debro vežban in da bo imel mnogo zdrave zabave.
Pred par meseci pa jim je začel pošiljati pisma iz onstran morja. Poročal je o obzorju nad Tunizijo, Pantellerio, Sicilijo in Sardinijo, polnem protiletalskih granat. .Pravil je o razburljivih zračnih borbah z nemškimi in italijanskimi letalci. To so bile stvari, katerih njegovi domači niso mogli prenesti. Stopili so torej takoj v zvezo z War I)e-partment-om, javili njegovo res-
nično starost in zahtevali, da ga vojska pošlje zopet domov.
War Department je brzo začel raziskavati stvar in dognal kar sledi:
Mladi Clifford Wherley se je bil prijavil v vojaško službo in odšel na nabor 4 leta prej, nego je dosegel zakonito minimalno starost 18 let. V vojski je potem s pridnostjo in marljivostjo napredoval od navadnega vojaka do mesta štaibnega sergean-ta v Army Air Corps. V nežni starosti 16-letnega mladeniča, je bil tako postal že zares vojak, hud in izkušen borec.
Mladi Clifford Wherley je do-zdaj že nakopičil 100 ur prisotnosti v zračnih bojih. Odlikovan je bil za svoje zasluge nič manj nego štirikrat — udeležil se je 21 vojnih poletov nad ozemlji, katera so bila v rokah sovražnika. Vse to je brez dvoma velika stvar in izreden uspeh za komaj 16-letnega dečka.
War Department je poslal njegovemu poveljujočemu častniku takoj uradno pismo za "takojšnjo akcijo," ter je odločil, da je treba Clifford Wherley-ja takoj odpustiti iz vojaške službe in ga brez odloga poslati domov. To povelje je bilo prečitano naglas vsej Wherley-jevi kompa-niji, ki je morala med či tan jem tega povelja stati pozorno v vrstah, kakor na paradi.
"Tako sem bil divji in iz sebe, da nisem niti poslušal kaj so či-tali v tem povelju," pravi mladi Wherley, ko pripoveduje svoje spomine o tem velevažnem, izrednem-dogodku. "Toda bilo je sijajno, mnogo sem imel veselja in zabave, akoravno je bila služba včasih trda in naporna. Poleg tega pa je ta pbsel tudi precej huda preizkušnja za živce."
"Šel sem v vojsko, ker se mi je zaželelo razburljivih dogodkov in sem mislil, da jih bom tam našel. Prijavil sem se čisto iz svoje lastne volje. Svoje prave starosti pa jim seveda nisem mogel povedati, ker je bilo jasno, da me ne bi sprejeli. Moji starši o vsej tej stvari niso imeli nobenega pojma, dokler nisem bil sprejet in potrjen, a potem mi niso hoteli pokvariti veselja, ker so mislili, da bom ostal na ozemlju Zedinjenih držav."
"Moja želja je bila vedno, da postanem topničar. Domišljeval sem si, da je to najlepši posel v zračnih silah — saj sem tudi vedel, da bom v tej službi naletel na najbolj razburljive dogodke, ki jih je mogoče doživeti."
Od Wherley-jevih 21 bojih poletov, jih je doživel 18 v nebu nad Tunizijo, kjer je bilo ozračje nemških letal in kjer so bile eksplozije granat proti-letalske artilerije tako goste, da bi jih včasih zamenjal za oblak.
Enkrat je bil tudi v neposredni smrtni nevarnosti — kos granate je pretrgal njegov stolpič in prebil široko luknjo v njegov naslonjač, komlaij frakcijo inča od njegovega ušesa.
Wherley nosi zračno kolajno s tremi vejicami hrastovega listja; to odlikovanje je dobil zaradi velikega števila svojih poletov. Njegov pilot, Captain Geo-E. Terhorst iz Terre Haute, Ind., snu itra, da je Wherley "jako zmožen in spreten topničar."
"V nevarnih situacijah se ravno tako dobro obnaša kot mnogo starejši vojaki," poroča omenjeni Captain. "Prav nerad ga izgubim."
Naš nekdanji topničar je bil vstopil v armado v Peoria, 111., in je bil dodeljen najprej tabo-ru-v Scott Field, 111., kjer je bil vežban 'kot novinec. Pozneje je bil prideljen eskadri bombarder-jev, nastanjeni v South Carolina;'od tam je bil lani poleti poslan na Angleško, odkoder je po invaziji meseca novembra odšel v Severno Afriko. Njegova ek-sadra je prvič stopila v akcijo na bojišču dne 30. decembra 1942.
Zdaj, ko ga vojska noče več v svojih vrstah, si želi Wherley dobiti posla v eni od tovaren, ki izdelujejo vojaško opremo. Z ve-
seljem bi hotel delati v tovarfl Glenn L. Martin Co., ki izdeluj] takozvano Marauder letalo, katerem je prej vršil svojo sM žbo.	„
O	Ml
ra
Po dolgem opazovanju so gnali, da utripa srce bele i~v 500 krat na minuto.	| c
;o, lal itoi
re]
0
lEIIUIilllllll"11
če
/ verjam( ar pa
(liiimiiini
Še dobro se spominjam, to je stari Grmek kadar je šel -, Bonača domov, po vasi krifc "Kriminal sodba! Mist fig A čev! Dnarja ko peska!" Dž-nj sem vedel, da oče nimajo v žeipj niti okroglega, kaj šele oglat#°č ker drugače bi ne šli še doi»e r pa se mi je vendar dobro zd^tre ko sem slišal, da je toliko de® ja na svetu.
Pa če ga je bilo že v tistih' sih toliko "kot peska," kaj _ mo rekli pa danes, ko se i^j kar izpod nog vali, da človek nima prostora kam stopit.1 reče, nekateri ga imate, drt ga pa nimamo. Pa saj to vseeno. Ako ga imate vi, prav toliko, kot če bi ga jaz' imel.	_
Danes smo res v takem 1 1 narju, da že nima nobene vel 1 ve več. Sa j že težko koga d« "Ca te, ki bi šel po niklju marja^ 0 Oni dan sva s prijateljem
anl N:
Udi
al
;o k
ega jim zr;
vig;
vi?
mom kar ob sapo prišla, Bili Kastelic prijazno sveto1 da bi šli marjašat takole P°
larju za kratek čas. KakoP1
Po
gle oli.
oko
j al
i
trah ern Ka btež
ose Mi; Hes
bil|> ! ast0;
Sp<
t
Midva s Jimom se še ved«0 živa stare vere: po niklja večkrat, če je mogoče in moreva koga ujet v gajbicO'
Kar sem hotel povedat' prav za prav to, da daHf3 nič več ne govori o stota^ tisočakih. Danes se goVOf1 piše samo o bilijonih. Se jaz bilijon prav tako lahk° pišem kot pet dolarjev, sajJ pir prenese vse. Venda* pomislim, kaj da en ^ predstavlja, se mi začne v v glavi, čeprav nisem Albinu Filipiču že tri me;i To je vse od časa, kar setf ljubil Stricu Samu, da pridelal svoj delež kum8*^ žola in solate. Motika in Hi Ije pa viška in ječmenov^ ne gredo skupaj, pravi Johana.
Torej govorimo o Ali veste, koliko denarja bilijon? Ce veste, obdrži se, tistim, ki še ne vedo, povedal jaz do pičice natafl Torej poslušajte tisti, ™ nagnjeni na denar.
Recimo, da bi živeli ob . stusovem času in da bi i«1® bilijon dolarjev, pa da J" obenem velik fendut, ali P bi imeli ženo, ki bi brska' dolarjih, kot kokoš me "J
m Jen,

a mi prelit
alia
, ak0r
avHo «in b
°tel Jeti
Ko Hi Ted
IJaj0, Ha
JlO;

njem. Pa recimo, da bi 1
vili od tistega časa pa do |
vsak dan en tisoč dolarj®
re.če, saj bi imel velike
toliko zafučkati, ampak z
ko mu j o bi že šlo.
Pa veste, koliko bi van'
nes ostalo od tistega biliJ,
ji"
Toliko, da bi lahko še trosili vsak dan po en
& M
"'K; Gla
V
.M]
"Al hot e."
nadaljnih 800 let in sl.cV0 Set leta 2743. Potem šele bi \ na beraško palico in bi 1 vpršati pri mestu za reli*',
Jaz bi nič ne imel Pr° mu, da bi spravil skupaj lijon, ampak ko sem stvJ1^ tehtal na vse strani, se«1
"Le
^ašj asor
"Pi-
še
do zaključka, da pri n&J^Pki volji ne bi mogel zapravi1 »j^fti dan enega tisočaka, 1,1 A M sklenil, da ostanem še ni. ve] pri starem. Da imam j a Vc dan za en pakelc cig»re'^ % krat na mesec za Marti* I ^»el kar j a, da me opaluži i'1 krat na mesec za par Pet'LtL Mattu Kastelicu ali pa 1(j. i^j gje, kjer niso preveč .a ^o jašarji. Kdor tega ne ve'jAež-, pa naj se lepo usede k ' I o mizi in sam zrajta.
vm Jekli lo, o sil«
Sanje
Spisal Ksaver Meško.
me
50
mino t
mi a
"Torej se spominjaš?" d{Je vprašal spremljevalec še en-rat z nekako očitaj očim, a vendar tudi sočutnim glasom. Spet sem prikimal. "Priznava, da vsaj ne taji, 0 ie še edino dobro" — me je ulahko pohvalil. — "Kaj naj itoriva z njim?" "Cesar dobrega ne zasluži." Res. a preden sodiva, steh-nim ajva težo in obilico njegovih Idirehov. Videla bova, kam se šel i lag:ne." eric«- "Pa dajva!"
r rot Oni, ki je nosn ki0pk0) me je Dn,riJel za dolge lase in mi je v v že»pu zadrgnil konec sukanca za latepocan šop na temenu. Drugi lori e naglo odmotal konec niti s zdi ^eiie, ki sem jo še vedno dr-denf1 na rokah. Zavezal mi je aS° °koli gležnja desne noge.
tih
:aj I piti temu nenavadnemu
e m »vek )it.
or suh list v vrtincu moč-drl .ga Vetra. Zastrmel sem za
t0 r-Že sem Plaval tudi sam vi i U' Z močno roko me je jaz' J. na slabotni niti za seboj
voi'1
Ni&
se mogel še prav za-
po-
že se je dvignil in zazi-prvi v višino, naglo in lah-
etju,
al
i° kaki
Vlsiiio, više in više, z vetrovo ;l0 i ico. a drugi je z močjo vle vel, ^ navzdol, da se mi je nit za-a d«1 aIa v nogo in sem pričel pol-
rj#° stokati.
^ el0!680 Sem 0Či> da bi Videl ko sjobočirio, in kaj se godi tam
e** - In sem res zagledal glo-po1 al° Pod seboj duha, ki je sto-
W med Potjo vedno ob meni zamolil in zaprosil, bolj s
In°'jen1 °£itn° ni bil kaj nakl° |JU' r ' ,Plaval je nad globokim jcal^Padom, ki je zeval v zeml.ii
)iC°' tr«? grozen' da se mi je od jati Lla«u
stemnilo pred očmi, ko Bfn pc -
akiHL^i
e2ila i •
> a'i kakor bi mi malone 0st vzela moč poleta navz-
in6S "20sledal vanj-
btoS-,°r me ta groza še bolj
*- v lla,
ffi usnost
, qj. __ ">-ia muc purtjia uavi
o ;eSem nenadoma začutil, ka d bij lG ^ nad menoj utrgala, n J Vito naglico sem padal # !!^ončno globočino. e ^,e2Ugdj Je konec! Sam ljubi
S Stokal V P0maga j- S6m
m iftj' ko semv idel, da ni
se*' Pomoči.
i ^Pet o
. Stn • se ozrl navzdol, ali
f bHzu Popada. Tedaj
n \ a J, :ad°ma zagledal tiste-
3veJagi^iega Hrvata. Z največjo ai^a°'kakor ko je tekel pred L ' J® hitel čez polje,
/i
,iioivno
»W aj{
Žit« lo,1
Ki
ak0r
ivn0stlt;ctaj- Vpiral je oči na-il 1-.,8or v mene; roke je ši-
0rbi otel
Jesti
ob Liti« bi
Li P0 k*'*
ned i 2»<

Je pretresel tiho, sa-
Ho
>U
°na a polnozvenec glas
'in
^UJ. ali ne bije v Or-U Cerkvena ura?
"Ki S?"
it;
/ai" lilij' A
bi
i/
lif-
Vflf
"J
b °bleki, ves drhteč; oče ameriškega Rdečega križa, ki v *	imenu vojske in mornarice na-
,iti
in H
U
tiP" ! P<
tUe'
Kj« jdi
tnale
istem ted
cez travnatem
PO pasu
Os.tgor ........
•Jlh dvigal proti meni, ka-
pr°sil za me, ali bi me njimi prestreči in me
jw sv°je naročje, da ne n& glavim v oni prepad brez
'•V Pogubljenje.
aj Pa vzdihuješ in jokaš
^4u°četov bi1, ki me je
Hoe
Stal sem sredi sobe,
Pač mi je zatrepetalo srce, ko sem odprl pokopališčna vra-tica, vzel klobuk z glave in stopil v dom mrtvih. Pač sem se ozrl boječe na vse strani in se naglo, nerodno pokrižal. A rekel sem si: "Mora biti! Potem bo mir!" Tako sem stopal še dovolj pogumno k znanemu grobu. Kjer sem ga vzel prejšnji dan, ravno tja sem položil klopko.
Tedaj je padlo breme s srca! Brez posebnega strahu sem se zdaj oziral naokoli. Glej, cvetlice skoro po vseh grobovih! Mir po vsem šiimem grobišču! Sredi med posteljami mrtvih pa stoji veliki, farni križ tako pokojno in veličastno. Kakor v veliki ljubezni sklanja Kristus Gospod s trnjem ovenčano glavo dol k mirno počivaj o-čim in snivajočim.
Jutranje solnce je vpiralo žar ni, jasni svoj pogled naravnost v znamenje odrešenja, v znamenje zmage življenja nad smrtjo, upanja nad močjo in grozo minljivosti in uničenja. Medena streha, malone še povsem nova, je sijala in gorela nad Križanim, kakor bi se razpenjala nad okrvavljeno njegovo glavo velikanska gloriola.
Kakor zamaknjen, a brez strahu, povsem pomirjen, sem stal sredi med grobovi, tik pod križem. In sklenil sem male roke, se zazrl s hvaležnostjo in ljubeznijo v Zveličarja in sem
srcem nego z usti, bolj v mislih nego z besedami:
"O ljubi Bog, ki vse vidiš in veš — videl si tudi moj greh. O Bog, ki hudo kaznuješ, kaznoval si tudi moj greh. Zahva-ljen bodi, da ga nisi kaznoval in maščeval ostreje. O ljubi Bog, ki vse odpuščaš — odpusti tudi moj greh!"
(KONEC.) -o-
Vojska in mornarica potrebujejo bolničarke
American Red Cross Washington, D. C.
V teku preteklih dveh let se je na tisoče bolničark pridružilo vojski in mornarici Združenih držav. Na spisku onih, ki na tak način služijo domovini, se nahajajo ne samo imena Amerikank nemškega pokole-nja, ampak tudi italijanskega, ruskega, poljskega, francoske-gd, ogrskega, skandinavskega, portugalskega in pokoljenja drugih evropskih narodov kakor tudi iz dežel Južne Amerike.
Da bi se to pisano društvo še bolj povečalo, je vojska zadnje poletje svoje predpise napravila manj stroge, tako, da so bolničarke, s predpisano predizo-brazbo, ki so državljanke zavezniških držav, postavljene za podporočnike v zboru vojnih bolničark. Bolničarski urad
straljski bolnišnici, je bila poročnik Fellmuth odrejena kot šef bolničark v glavni stan oboroženih sil Združenih držav v Avstraliji.
Poročnik Auslay H. Anderson, rodom iz Norveške, tudi služi kot bolničarka v vojski. V Združene države je prišla, ko je bila 16 let stara, na obisk k svojemu nečaku, pa se ji je življenje tukaj tako dopadlo, da je ostala tukaj in je postala tukajšnja državljanka. Izučila se je za bolničarko v massachu-settski ženski bolnišnici in je potem delovala skozi deset let v civilnih bolnišnicah. Ko je bila Norveška zasedena, se je prijavila bolničarskemu oddelku Rdečega križa za službo v vojski.* Danes služi v Fort Adamsu, Rhode Island. Želi in upa, da bo premeščena preko morja.
Ruskega pokoljenja sta poročnik Olga Konstantina Ben-derova, ki je bila na čelu oddelka Clevelandske universitetske bolnišnice, kateri je pristal v Avstraliji meseca februarja 1942, in podporočnik Katarina Pavlina Molchan v Camp Ru-cker, Alabama. Poročnik Ben-derova, rojena v Rusiji 1902, leta, je prišla v to deželo s svojimi starši in postala državljanka 1931. Končala je bolničarski kurs na Western Reserve univerzi, postala je šef bolničark in pomočnik ravnatelja bolnišnici v Lakeside.
Starši poročnika Molchan so bili rojeni v Harkovu, kar vam pove, zakaj jo najbolj zanimajo vesti iz Rusije, potem ko je prečitala poročila generala Mac Arthur j a in generala Eisenhower j a. Odkar se je prijavila vojski, postala je zdrav-
Texas, kjer se je nahajal njen oče Alfons Humber Jakob de Martinez Ybarra kot begunec. On je služil pod predsednikom Porfirio Diaz in je bežal, ko je bil njegov režim odpravljen.
Kot pravi kozmopolit je po ročnik Gentile hodila v šolo na Francoskem, v Mehsiki in v New Yorku. Bila je dijak šole Sv. Tereze v Parizu, kjer je bil njen oče poslanik pod predsednikom Emiliano Carranza. Po vrnitvi v E1 Paso je hodila v šolo v tem mestu in je končno prišla v bolničarsko šolo Mt. Sinai v New Yorku. Njen dom v Meksiki je Guadalajara, kjer živi njena sestra, ki je žena nečaka meksikanskega predsednika.
Poročnik Pacheco je vnukinja prvega panamskega predsednika, Manuel Amador Guerrero in hči gospe Karoline Amador Pacheco iz mesta Paname. Ko je končala bolničarsko šolo v bolnici Sv. Neže v Baltimoru, je bila tri leta v bolnici, predno je vstopila v vojsko. Odkar obstoja republika Panama, je družina Pacheco dobro znana. Ne samo, da je bil njen stari oče prvi predsednik republike, ampak so bili mnogi drugi člani v diplomatski službi.
Vsi člani bolničarskega zbora vojske in mornarice imajo oficirski čin. Njihova poklicna sposobnost je do največje mere v službi trpečega človečanstva. Njihovo življenje je silno zanimivo. V večjih bolnicah imajo udobna stanovanja na razpolago. Vidijo velik del sveta in s svojo službo ranjencem in bolnikom vršijo veliko poslanstvo.
Vojska potrebuje po tri tisoč novih bolničark vsak mesec.
niški nadzornik v Camp Ruck . er. Pripada pravoslavni cerkvi !Vsaka bolničarka mora znati, in govori rusko, poljsko in dru-!da je ^ena Prva dolžnost, slu-
ge slovanske jezike.
Ruskega pokoljenja je tudi praporščak Antonina Mihaj-lovna Klimenko McCulley, bolničarka v mornariškem bolni-čarskem centru v Bethesdi, Md. Adoptiral jo je pod-admi-ral Newton A. McCulley. Pred leti si je namreč pridobila kot sirota admiralovo srce v Sevastopol^ ko je ta vodil evakuacijo stotin stradaj očih otrok iz Centralne Rusije, ki so živeli ob črnem kruhu in čaju, kuhanem iz jabolčnih lupin. Adoptiral jih je sedem: Antonina je bila najmlajša med njimi; vse je pripeljal s sabo v to deželo. Antonina McCulley je dobila svojo izobrazbo v bolnici St. Luke, Washington.
Iz Južne Amerike sta Marija Guadalupe Enriqueta del Consuelo de Martinez Ybara Gentile, sedaj podporočnik v Camp Rucker, in Tita Pacheco, ki sedaj služi v vojski v Valley Forge, Pa. Gospodična Gentile je sicer iz Meksike po družini, toda je rojena v Fort Bliss,
žiti domovini. To je njena sveta dolžnost, katero ima nasproti ljudem, ki nosijo ameriško zastavo po celem svetu. Vsaka bolničarka, ki ima potrebne predpogoje, bi se morala prijaviti za službo v vojski, ako le mogoče. Ameriški Rdeči križ nabira bolničarke toliko za vojsko kolikor za mornarico in nič drugo ni potrebno, kot poklicati podružnico Rdečega križa v vaši občini in javiti se. Podružnica Rdečega križa bo napravila vse ostalo.
-o-
V srednjem veku je štela solata med najokusnejše jedi.
ZADNJI ROKOVNJAČ
Humoreska. Spisal Janko Mlakar
^A*
Jetnika in njegovo sprem, stvo smo došli šele čisto v doli. ni. Komaj smo se zdržali smeha, ko smo zagledali sredi s sekirami oboroženih drvarjev jadrati gospoda abiturijenta Jakoba Grižo.
R^aztrgjani iširokokrajnik 'je imel globoko v obraz potisnjen, suknjič še vedno narobe obrnjen, hlače je pa nosil previdno v rokah. Lase je zgubil menda v; boju, ostalo mu je samo še en konec brk in nekaj malega brade.
Drvarji so ga gnali naravnost na pod, kjer je bila že pripravljena slama za naše postelje, zvezali so mu zopet noge in roke ter ga izročili Jurčku v varstvo. Potem smo pa šli vsi skupaj v hišo, v kateri smo opoldne "jedli kavo." Pripovedovanja ni bilo ne konca ne kraja. Drvarji so se hvalili na vsa usta, kako so sekali rokov-njače, katerih število je v njihovi domišljiji naraslo že na deset.
Ema se pa ni naveličala pripovedovati, da so jo rokovnja-či že hoteli obesiti, in da se ni prav nič bala.
"Zahvaliti se imam pa za življenje edino-le vam, gospod Br-toncelj," zatrjevala je sladko in pogledala ljubeznivo "viteškega rešitelja," da se mu je kar topilo srce.
Veselje mu je pa vendarle nekoliko grenila skrb, kaj bo z Grižo; zakaj čutil se je precej krivega njegove nesreče. Popraševala je Šobo in Cokljo, kam je izginil, in kje so se mudili tako dolgo.
zobe; bodem pa jaz ostal ta čas pri rokovnjaču." »
Jurček ni prav nič čakal, da bi mu še enkrat rekel, marveč jo je takoj pobral.
Sedaj porežem hitro jetniku vezi in iz rokovnjaškega papeža je kar naenkrat postal abi-turijent Jakob Griža. Manjkal mu je samo klobuk, ki ga je izgubil na bojišču.
".Sedaj pa hitro v hišo," pravim mu, '"da nas kdo ne zasači."
"Tega pa že ne," odvrne mi po kratkem premisleku Griža; "komedijo moramo igrati do konca. Ko bi imel vsaj kak jopič. odveč! Pojdi v hlev, morda najdeš tam kako stvar od obleke. Slame in sena je tu dovolj."
Takoj sem ga razumel, kaj hoče. Urno grem v hlev in najdem res na hlapčevem ležišču strgan jopič in strahovito zdelane hlače. Oboje pobašem in se vrnem na pod.
Hitro natlačiva slame v jopič in hlače, da je bil slamnati rokovnjač kar v hipu narejen. Potem mu potisneva klobuk na bučo ter mu zveževa roke in noge. Leščerba je tako slabo svetila, da se nama je zvijača morala posrečiti. Nato zapreva pod in odideva v hišo.
Griža je bil sprejet z velikim veseljem. Moral je takoj poslušati vso zgodbo boja z ro-kovnjači od začetka do konca. Zelo je obžaloval, — hinavec — da ga ni bilo zraven in pri tem strupeno pogledoval Brtonclja. "Dobro, da imamo vsaj poglavarja," sklene svoje jadikova-nje, "ta mora dobiti vrv za vrat."
Odpravili smo se k počitku šele pozno v noč. Ema je dobila prenočišče v hiši, Jurček je šel z dvema drvarjema na hlev, fant Glavan pa z nami na pod. Toliko, da sem se hitro obvestil
Tudi Ema ga je pogrešala _ Coklja ji je potem lagal, da' Brtonclja, Šobo in Cokljo o
so zašli in pri tem izgubili Grižo, ki pa mora priti vsak čas za njima. '' '" '
Drvarji so pa medtem pridno praznili steklenice, katere so morale vse iz torb na dan, da se je tako slavila zmaga nad rokovnjači. Kmalu je pošlo vino, in prišla je na vrsto slivov-ka.
Sedaj je pa prišel tudi najugodnejši čas, da rešimo Grižo.
Tiho se izmuznem iz hiše in grem na pod.
Slaba leščerba je razsvetljevala "zapor." Griža je ležal zvezan na tleh, stražil ga je pa Jurček. Fant si je krajšal čas s tem, da je jetnika ščipal v be-dra, in se prav prisrčno smejal, ko ga je ta brezuspešno skušal brcniti.
Najraje bi bil poredneža stresel za ušesa in vrgel ven; tako sem pa moral z njim celo prijazen biti.
"Jurček,"' rekel sem mu, "pojdi v hišo, da dobiš kaj med
najini zvijači. Zakaj treba je bilo velike opreznosti, da se ni slamnati mož izdal.
(Dalje prihodnjič.)
DELO DOBIJO
ŽENSKP MOŠKI
za
važno industrijo Splošna tovarniška dela
šihti se menjajo; nič ob nedeljah Plača od ure
ARCRODS CORP.
4437 E. 49. MI-8790 Južno od Harvard Ave.
Zglasite v delovnik 10 dop. do 5 pop.
(165)
Na delo se sprejmejo MOŠKI
za oskrbo poslopja. Rojeni tukaj ali naturalizirani. STALNO DELO. Mesečna plača z qvertime. Jako dobri delovni pogoji. Priglasijo naj se moški v starosti 18 do 50 let, ki so dobrega zdravja in ki so
vojaščine prosti. Vprašajte za Mr. Wright 1032 E. 62. St. ENdicott	(166)
SNAŽILKE ZA URADE Ponoči.
Predznanje ima prednost, toda ni potrebno. Dobra plača na uro.
OsbornMfg.Co.
5401 Hamilton Ave. 5500 Superior Ave.
(166)
Moški nedržavljani
Ali ste 50 let stari? Niste prestari za delo pri nas
HOTEL STATLER
ima odprto za: BUSMEN—za pomoč strežnikom, lepa prilika za napredovanje, hrana, uniforme, plača, dobra napitnina Oskrbnike—plača. Pomivalce posode— za pomoč pri strojih za pomivanje posode, plača. Čistilce loby, ponoči—za čiščenje mramornate loby, hrana, uniforme, plača. Porterji—za pomoč za prtljago, uniforme, plača, dobra napitnina.
Ženske nedržavljanke
Za učenjev kuhinji—znanje ni potrebno. V nedeljo prosto, hrana, plača in povišanje, 8 do 4:30 popoldne Kuharica—z izkušnjo, za splošno pripravo jedil, hrana, uniforme,
plača in povišanje. Pomivalke posode—za pomoč pri stroju za pomivanje posode, plača,
hrana in uniforme. Dekleta za kafeterijo—za pomoč v pripravi solate, zelenjave in serviranje od 8:30 do 5:30; hrana, uniforme. Zglasite se osebno v uradu 335 med 9 do 5.	(165)
MALI OGLASI
Stanovanje iščejo
Mirna družina, trije odrasli, išče stanovanje 4 ali 5 sob s fur-nezom. Kdor ima kaj primernega naj pokliče MU-1719, ali upravništvo tega lista. (164)
Stanovanje bi radi
Iščemo stanovanje 4 ali 5 sob, med E. 55. in 79. cesto; zgorej, za kakih $25 do $30 na mesec. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče Mrs. Rozman, GLenville 3667 in sicer med 5 in 6 zvečer. _ (165)
želimo stanovanje
Iščemo kakih 4 sob in kopalnico, južno od St. Clair Ave. med 60. in 79. cesto. Mlad zakonski par brez otrok. Pokličite EX-1251.	(165)
Odda se
Eno ali dve sobi za pečlarja ali za moža in ženo. Zglasite se ob šestih zvečer na 1003 E. 63. St.	(164)
Ali
"hot/6.^ Je spet sanjal° in
1 iti iz sobe? Polna luna ^sejv,
i mogel odgovoriti, ta-"r. bil Preplašen.
"k 1 in ; *oliko i
ln zaspi!" je ura, oče?" — sem
s težavo, z drhtečim 'k '
kar je bila eno . . . "
bira bolničarke, se drži teh predpisov pri nabiranju bolničark. Danes služijo poklicne bolničarke tujega porekla pri četah doma in na tujem*
Prva bolničarka ameriške vojske, ki se je izkrcala v Avstraliji, je bila Floramund Fellmuth, hči v Nemčiji rojenih staršev. Ona je članica zbora vojnih bolničark od leta
Po
It Jo %
i* le
o^/sto jutro sem poiskal 1940, in je,kot podporočnik slu-' lri ........ žila v trdnjavi McKinley v Filipinih, ko so Japonci napadli. Kakor druge bolničarke, je obleka "kaki" — bolničarsko obleko in je stregla ranjencem v improviziranih bolnišnicah. Na 28. decembra je bila odrejena na ladjo Mactan, najeto od Rdečega križa, na kateri je skupaj z 10 bolničarkami filipinskega Rdečega križa in z 200 ranjenci odplovila v Avstralijo. Ko je oddala bolnike neki av-
/itifVrn m gil djal v hlačni žep. Vn,-fel tisti dan v šolo gor
veliv ampak p0 daljši poti' cesti. Mimo pokopali-
C ta-
^eklSklep je bil storJen in
°Pko iv: "Tak°j moram % /rniti! Da bi ga imel v
°polclne in bi ga nesel Hior opoldanskem odmoru, ■e\f >o bi in "e maram. Predol-' Pii,;ežil0, / dajalo, preveč bi me UKradeno blago."
M a sliki vidimo ranjene ameriške vojake, ki so že toliko okrevalit da lahko vlečejo vojaški "jeep" avto na dvorišču neke bolnišnice v Angliji. Te delijo v razne oddelke A, oddelek so fantje, ki jih vidimo na sliki; v oddelku D so fantje, ki komaj lahko hodijo; v oddelku C so oni, ki lahko prehodijo že do pet milj na dan; v oddelku B pa so taki, ki že lahko tečejo in skačejo.
Hiša naprodaj
6 sob, angleško kolonijalna, na 21660 Ivan Ave. lot 300 čevljev globok, garaža za 2 avta, toilet zgorej in spodaj. Za podrobnosti vprašajte na 21650 Ivan Ave.	(165)
Slike na vrtu
V sredo zvečer 14. julija bo prirejena prva slikovna predstava na vrtu med Gornikovo in Modicovo hišo na 62. St. in St. Clair Ave. in sicer iz prijaznosti firme A. Grdina in sinovi. S kazanjem bo pričelo takoj, ko se zmrači. Slike bodo vseh vrst, največ nove in barvane. Ves program bo trajal eno uro in en četrt. Za s«deže je treba plačati po 10c, drugače ni nobene vstopnine. Pridite v velikem številu, prostora je dovolj.	(164)
MAKE EVERY PAY DAY
BOND DAY
JOIN THK PAY ROLL
i mm m t

JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
PREVEL DR. JOS. JERŠE
1
111(7
Tedaj je Hendel zaničljivo zamahnil z roko: "Da, umor je umor, človek je tudi človek, toda kaj drugega je plemenita kri, kaj drugega pa oslovska kri. Moj otrok v svojem plemenitem, čistem srcu ne najde nobene razlike med pohojenim plevelom in zlomljeno lilijo . . . toda poklicali bomo vse priče, ki vedo, da izpovedo, kakšne vrste ženska je bila. Tu stojim; ona ne leži poleg na mrtvaškem odru, toda, ako bi ležala poleg, bi položil roko na njeno rano in bi izpovedal na ves glas, da je bila vlačuga, najgr-ša vlačuga. Kaj je Štefana, sem že vedel takrat, ko je s svojim hinavsko svetim obrazom z menihom vred stala pred mojim sodnim stolom. V temi farške cerkve, v izpovednici se je začelo in v meniškem stolpu se je dovršilo. Ta lilijin vrt je bila gnila, izprijena zemlja, ki jo je le na videz pokrival sneg, vse mesto je imela za norca in je izvodila najlepšega in naj-plemenitejšega moža v, vsem mestu."
iHenrik, morilec, si je v divji boli grizel pesti.
Štefka, Štefka!
V izpovednici ... z menihom ... o Štefana! Nekoč sem te videl sedeti in šivati mašno obleko — v Garstenu, takrat so bili tvoji lasje tvoj svetniški osvit in kos je pel. Si-li ... bila že takrat —? O sramota, o bol!
"Gospod!" je vtretjič vzkliknil, vsaka beseda je bila bolečina, kakor bi mu z vsako besedo iz srčne rane uhajala kri in življenje. "Pustite jo vendar počivati v miru, mrtva leži in jaz vem dosti, da okusim peklensko bolečino pred moril-nim odrom. Zakaj izkopavate
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega 3tarega znanca
JOHN OBLAKA
1146 E. 6l8t St.
HE 2730.
ČE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
DR. PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih)
Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg.
850 Euclid Ave.
Telefon: MAin 6016. fr _____(Wed. — x)
nove nesramnosti in razgrinjate z nje mrtvaški prt, saj je mrtva, proč je, jaz pa sem zaslužil kazen, pa vendar še živim."
Toda Hendel je neomajno in neusmiljeno nadaljeval Madl-zederju: '"Dajte mi sem moje pismo s poveljem. — Odprite okna, da izve vse mesto, kakšno bitje je bila Štefana, ki jo je umoril Henrik Hendel."
Madlzeder je stopil pred sodnika in mu je podal pismo, nato je šel k oknu in ga je odprl. Sodnik Hendel je jel glasno brati pismo med napetim molkom vse dvorane, v katero je liki daljnje kipenje in šumenje razburkanih morskih valov prihajal šum in hrum razburjenega mesta:
"Madlzeder! (Tako namreč se je glasilo moje pismo in povelje.) Kar sva marca meseca med seboj govorila glede Štefane in meniha." — Tedaj je Madlzeder, ki je zrl skozi okno, z največjim začudenjem vzkliknil: "Pri moji duši! Kaj vidim _i"
"Kaj neki? Drevesa hoditi kakor ljudje?" je z zaničljivim zasmehom vprašal sodnik.
"Nikakor!" je jecljal mož." Pri moji duši, far Albert prihaja čez trg proti mestni hiši."
"Zdi se, da ste se ga že navsezgodaj nalezli, gospod," je zbadljivo rekel ^odnik Hendel, "častivredni gospod, ki ste ga imenovali, vendar sedi v ječi." Vendar so mu vztrepetali živci na razoranem, gubastem obrazu. Tudi on je vstal, približal se je k oknu in se je ozrl na hrumeči, valujoči trg in glej! na lastne oči vidi črnega, visokorastle-ga, suhega rimskega duhovnika, ki se je rinil skozi množico in je neprestano s svojo mrtva -škokoščeno roko blagoslovi j al, ki so spoštljivo pred njim pri-pogibali kolena . .. in ta mož, Hendel bi ga bil sto milj daleč spoznal, je prav pravcati kužni menih iz Garstena, pater Albert.
"Pri Bogu, on je," Hendel je stopil nazaj k svojemu sodnemu prestolu. "Mi o volku, volk pa iz lesa! Torej so ga izpustili. No, vrana vrani oči ne iz-kljuje." Toda na svojem sinu je opazil grozno izpremembo. Henriku je zažarelo prej mrt-vaškobledo obličje, stisnil je pesti in jih je položil na prsa, iz oči pa mu je plamtel divji ogenj besneče jeze. Hendel je vzkliknil: "Strelci, držite ga dobro, narednik, pokličite še več strelcev noter," nato je rekel svetovalcem: Ako si ta ne-sramnež, ki je izgnan iz mesta Štajer, vendar upa pred moje obličje, hočem zabraniti kako krvavo dejanje, toda v obraz mu bom zalučil priimek, ki mu gre, prav tako malo mu bom prizanašal, kakor oni mrtvi vla-čugi.
Komaj je izpregovoril, pa je v dvorano stopila četa strelcev, ki so z zvestirty pogledi popra-ševali, kaj je Henriku, sodnik pa jim je velel, naj se postavijo okoli Henrika in pazijo, da se kaj ne zgodi, ko bo nekdo stopil v dvorano, ki je sokriv umora. Vrli strelci so se med seboj plaho spogledali in so se, kakor se jim je velelo, postavili okoli Henrika, ki je kakor blaznik gledal okoli in je hripavo zakričal: "Le držite me, kakor hočete, iztrgal se vam bom, da obračunam ž njim."
Zunaj na stopnicah se čujejo koraki dveh mož. Bil je Luc s patrom Albertom. V Garsten, kjer je sveti mož ravno opravil
prvo črno sveto mašo za Štefa-no, mu je prinesel novico, da so morilca že izsledili ter ga pripeljali v mestno hišo; morda pa da je zares Hendelnov fant. — Albert se je takoj po opravljeni daritvi podal na pot v Štajer, da bo pričal za Šte-fano, da ni z ničemer zaslužila smrt. Slutil je namreč, da bo sodnik vso zadevo tako zasukal, kakor da je bila Štefana sama kriva svoje nesreče, da fanta ne bi zadela smrtna kazen.
Sklenil je, za vsako ceno preprečiti tako vnebovpijočo krivico in za hudodelskega morilca zahtevati zasluženo kazen.
Ko sta z Lucom stopila v mestno hišo, je rekel: "Pred dvema mesecema sem tukaj s Šte-fano stal pred sodnikom, današnji morilec je bil takrat najin tožnik."
Že sta bila z Lucom pred vrati, za katerimi je bilo čuti razburjeno šepetanje in sikanje.
"So li vsi lisjaki skupaj zbrani," je rekel Albert, pritisnil je za kljuko in je stopil v dvorano. *
Blizu sto oči je skrivaj zrlo nanj.
Da, tu so vsi zbrani. Sodnik sedi na svojtfm sodlnem stolu, mrko gleda in drži v rokah sodni meč, okoli njega so vsi drugi lisjaki, v sredi dvorane pa stoji morilec, ki ga stražijo strelci. "To je komedija!" zamrmra sam pri sebi pater Albert. Ko je v jutranjem svitu s krepkim korakom, črn, silno velik in suh kakor smrt stopal po dvorani, tedaj je Hendelnov fant, šte-fanin morilec, nazaj vrgel glavo in je s spačenimi ustnami zakričal s strašnim glasom: "Tukaj je! On živi, ona pa je mrtva ! Izpustite me, dajte mi meč, da se maščujem nad njim, preden umrjem."
Strelci so ga držali z medvedjimi pestmi, on pa se je na vse kriplje boril ž njimi, da bi se pririnil do meniha, ker je mislil, da vidi nesramnika, ki je onečastil lilijo. V jeziku svojega krvoločnega deda Kalvina je bruhal nanj grozne kletve. Albert je dvignil proti njemu koščeno roko in je glasno zaklical: "Poiberi se, nečisti duh, stran, hudobni duh stran, nesrečnež, je li kri uboge, čiste deklice, ki si jo prelil, iz tebe naredila divjo zver? Kaj mi hočeš?"
Luc je v velikem strahu stopil za meniha, zašepetal mu je v uho: "Blazen je," in se je postavil med meniha in morilca. Hendel se je prestrašen dvignil in je nekaj zaklical sinu v materinem jeziku. Ko se je Henrik nekoliko pomiril, se je obrnil proti duhovniku in mu je rekel:
"Menih Albert, reči moram, da se čudim, kako si upaš, prikazati se pred mojim obličjem. Res, dokaj se ti poda, tega ubogega moža, ki je po tuji krivdi zabredel v nesrečo, imenovati zlega duha. če je tak tukaj, stoji nekje drugod. Ta-le mož tu-kaj-le, to povem glasno tebi in vsem, je padel vsled tvoje grdo-! bije in grdabje neke nesramni-ce. Sicer pa, zakaj si prišel sem, te je li morda slaba vest pripe-j ljala na kraj tvojega zlega de
Janja
•t"
"Vaša vest je pa čista, ne-li! —?" je trpko dostojanstveno; vprašal duhovnik.
"Katero nesramnico pa imate v mislih? Prišel sem, da pri-! čam za ubogo umorjeno nedolžno deklico. Sicer ne zaslišavate radi prič, gospod štajerski sodnik, kadar velja, katoličane po-1 slati na sramotni oder ali pa na vislice, toda danes boste hodili postavno pot pravosodja, ker je hudodelec vaš lastni otrok."
"Hodim pot, katero hočem/ moje pravo "je vselej pravo." je trdo odgovoril sodnik Hendel. "Kaj čudno se glasi, da hočeš pričati ravno za to žensko . . . Stvar diši po sokrivdi . . . sicer pa naj menih Albert ve, da se po njegovih dosedanjih slavnih činih bore malo menim za to, je-li izpremeni glede mene sod-
bo starega opata Helerja ali ne."
Morilec, ki so ga strelci z vso močjo držali, je sedaj obrnil svoj podivjani obraz proti menihu ter je blazneč jecljal:
"T, krivi prerok! Ti prokleti zapeljivec!"
Menih pa je vzkliknil: "človek, kaj hočeš, govori, zakaj me psuješ?"
Te mrke, zapovedujoče besede in blazno sovraštvo so odpečati-le ustne izgubljenca.
"Ti! — Ti!" je hropel. "Ti — mene? Jaz vprašam — tebe! . . . Kaj si počel v noči na velikonočni ponedeljek?"
Pri teh besedah se je izpre-menil Albertov spokorni obraz. Iz oči mu odseva začudenje, groza.
Noč na velikonočni ponedeljek!
Li ta nesramni fant, ki ga je obsedel hudobni duh, kaj ve o oni skriti uri milosti? O kraljevi skrivnosti, ki je obenem skrivnost smrti? Kako je zvedel to? Je-li morda . . . srd prevaranega zaupanja je vzkipel v njem — Štefana prelomila besedo in pozabivši na dolžnost, kakor znajo ženske, kaj izblebe-tala temu luteranskemu pobu. Sodnik je opazil, kako se je Albert prestrašil. Polotilo se ga je divje veselje. Ha, sedaj te imamo, potuhnjenec! Povesil je
podbradek v pest in ni izpustil meniha iz oči. Sedaj, sedaj bo vse odkrito, in tvoja setev, rimska vlačuga ... ne moja, bo šla v Štajru v nič.
Toda na mah je zopet postalo Albertovo obličje mirno, resno, kakor je bilo prej, s svojimi temno zasenčinimi spokornimi očmi je motril morilca in ga je z globokim glasom, glasno vprašal, kakor bi izganjal hudiča iz njega:
"Fant, kaj si govorili? Kaj veš, ali kaj si domišljuješ vedeti o noči na velikonočni ponedeljek?"
Morilec je bulil v meniha s pogl jfcdom najstrupenejšega smrtnega sovraštva.
"Ti veš bolje . . . kakor jaz! Me li hočeš prisiliti, da povem. . . . V noči na velikonočni ponedeljek sem jezdil skozi Garsten ... in ob desetih —" glas mu je odpovedaj, ihie-č fn besneč je hropel: "sem jo videl prihajati iz tvojega stolpa."
Albert je stal tu miren, toda bled kakor senca. "Sicer nič drugega ne veš?"
Tedaj se je Henrik grozno zakrohotal kakor pogubljenec v peklenskih plamenih: "Ni li to zadosti?"
"Štefana ti ni ničesar razode-la ?" je zopet glasno, roteč vprašal Albert, ne meneč se za zanesljivi, zmagujoči obraz sod-
Poročnik Bernard Stoecklein iz Pittsburgha, Pa. je ponosen, da je član letalskega oddelka, ki je bombardiral otok Nova Gvineja. Ta oddelek ima■ kredit, da je sklatil več japonskih letal kot kateri drugi sličen oddelek na svetu.
Vera Anderson v Ingalls ladjedelnici v Pascagoida, Miss., prva ženska čempinka v varenju (icelding) v omenjeni ladjedelnici. Kot nagrado je prejela $350 v vojnih bondiht srebrno kupo in prosto vožnjo v Belo hišo v Washing tonu.
nikov niti za nesramno šepetanje luteranskih svetovalcev. "Morilec, govori resnico!" Sedaj so Henrikovi v sovraštvu plamteči pogledi ugasnili v vročih solzah, ki so se mu vlile po licih, obupno je sklenil roke n je zakričal:
"Stopi sem in ne zasmehuj me! Ti satan! Kaj naj bi mi bila še razodela? Moje oči so mi povedale, da je bila pri tebi, potrdile so vse priče, in tudi sama ni tajila v svoji zadnji uri. . . . Moj Bog, moj Bog ... In zato sem dvanajst ur trpel kakor v peklu, in zato sem jo zabodel."
Iz Albertovega srca je priki-pela zahvalna molitev proti Bogu, da je skrivnost nedotaknjena in da je Štefana ostala zvesta. Nič ni razodela. V tistem hipu pa je tudi v najglobljo ža-
lost svoje apostolske duše 9 znal, zakaj je nesramni k umoril ubogo deklico. Videl je hoditi po njenih angelskih! tih, v svojem posvetnem ^ in svoji krivoverski zasleplj® sti pa je mislil, da hodi po5, bih potih. —
"Nesrečnež, ki te je zaslf satan!" je rekel Albert mori "Ker je bila pri meni, zato si umoril? Veš li, zakaj je bila meni?" Henrik je tresoč se vsem životu, kakor bi bil M čen, zasopihal: "Ne vzemi s1 iz ust nesramne besede, ' sem!"
(] d
POZOR GOSPODARJI HIŠ!
Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali čkrilj«-popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki e®0 že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovence^ Plačate lahko prav na lahke obroke.
The Elaborated Roofing Co.
MElrose 0033	6115 LORAIN AVE.	GArfieldi
Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. LOZ1CH
ci
r<
el sc sc tit Ži; h jo za ni ris
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je nepričakovano smi' vzela iz naše srede našega ljubljenega soproga i" nikdar pozabljenega moža
Florijana Zupin
ki je zatisnil svoje trudne oči 4. junija 1943 v Glei1'
ville bolnišnici.	(
Tem potom se želim prav lepo zahvaliti Rev' Francis Baragi za spremstvo iz pogrebne kapele v cerkev, za opravljeno sv. mašo in cerkvene pogrebne obrede. Dalje naj velja naša prisrčna zahvala vsen1; ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir111 pokoj duše ranjkega.
Nadalje izrekamo zahvalo vsem, ki so v zadnJ| pozdrav dragemu ranjkemu okrasili krsto s krasni^1 venci. Nadalje izrekamo zahvalo tudi vsem, ki ste dali svoje avtomobile ob priliki pogreba brezplačn0 na razpolago.
Najlepša hvala vsem, ki ste pokojnega kropili,s® udeležili sv. maše ter ga spremili na njegovi zadnJ1 zemeljski poti. Najlepša hvala članom društva sV' Jožefa, št. 169 KSKJ, ki so prišli pokojnega kropit111 se udeležili pogreba.
Prav lepa hvala pogrebnemu zavodu August F' Svetek Funeral Home za vso naklonjenost v teh te^' kih dnevih, za vsestransko naklonjenost in izvrstn0 vodstvo pogreba.
Ljubljeni soprog in nikdar pozabljeni mož, težk° nam je pri srcu, ker si nas vse prezgodaj zapusti'' Zastonj te sedaj iščejo naše žalostne oči, kajti odše si v kraj večnega miru, kjer ni težav ne bridkost1' Žalostni stojimo ob Tvojem svežem grobu ter P°s1' ljamo goreče prošnje k Vsemogočnemu, naj Ti pod6'1 zasluženo plačilo v kraju blaženosti. Počivaj sladK" do svidenja nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
MARY ZUPIN, soproga.
PETER, brat.
V starem kraju zapušča brate in sestre, FRANK MATKO in EDDIE ROME, svaka. Tukaj zapušča veliko sorodnikov in prijateljev,
tudi v starem kraju. Cleveland, O., 14. julija 1943.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLIM0-S10 VENSKEGA BERILA
"ENOLISH-SLOVENE BBAUE&"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, 0>
Hila
foec