Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja xa vse leto ... $6.00 | Za pol leta.....$3.00 9 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA * List slovenskih delavcev v Ameriki« r^ZZZTTT HI tf*** United States. - Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 136. — ŠTEV. 136. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 12, 1935. — SREDA, 12. JUNUA 1935 VOLUME XT.TTT — LETNIK XLHL STRANKE V SENATU SKLENILE KOMPROMIS 0 NRA OTROŠKO DELO JE V INDUSTRIJAH PREPOVEDANO V zveznem senatu je bil dosežen kompromis. — Posamezne industrije bi sklenile dogovore za minimalne plače in maksimalne delovne ure. — Ozračje v industriji mehkega premoga se nekoliko razjasnjuje. WASHINGTON, D. C., II. junija. — Vodite-1 ji demokratične večine v senatu so predlagali prostovoljno NRA, pod katero bi protitrustne postave zopet stopile v veljavo in bi bili dovoljeni sporazumi med posameznimi industrijami. Novi načrt je bil izdelan na seji finančnega odbora, na kateri sta bila navzoča tudi Donald R. Richberg, ki bo 1 6. junija odstopil kot NRA administrator, in senator William Borah, ki je bil v se natu vedno največji kritik NRA. Medtem ko drugi nasprotniki NRA kažejo razpoloženje, da je načrt sprejemljiv, je Borah najprej pripomnil, da sam z načrtom ni zadovoljen. Pozneje pa se je s tem načrtom sprijaznil. Na podlagi najnovejšega načrta bi bile posamezne industrije oproščene določb protitrustne postave samo tedaj, ako sklenejo prostovoljne dogovore, ki jamčijo kolektivna tarifna pogajanja, minimalne plače in maksimalne delovne ure in izključujejo otroško delo in take metode tekmovanja, ki so proti obstoječim postavam. Po končani konferenci je predsednik finančnega odbora in vodja demokratske večine v senatu senator Harrison takoj šel v senatno zbornico, da načrt takoj predloži za glasovanje. Toda odsotnih je bilo toliko senatorjev, da je moralo biti glasovanje za en dan odgodeno. Navzlic temu pa je predložil resolucijo, po kateri naj bi bila novemu načrtu dodana predloga, katero je poslanska zbornica že sprejela in ki podaljšuje poslovanje NRA do 1. aprila prihodnjega leta. Ko je prišla dopoldne predloga v senatu na dnevni red, se je med nasprotniki omejevanja ameriške industrije pokazalo tako nasprotje, da Harrison resolucije ni dal na glasovanje, temveč se je odločil, da se doseže kompromis in izdela nov načrt. Senator Borah je takoj stavil predlog, da se k • predlogi, ki jo je sprejela poslanska zbornica, doda še izjava, po kateri stopi protitrustna postava v veljavo. Konferenca pa Borahovega dodatka ni sprejela. t .i 1 ' j Konferenca je trajala nad dve uri. Po eni uri je bii naprošen Richberg, da pride na konferenco, Borah pa malo pred koncem konference. Ko je prišel Borah iz konferenčne sobe, je na vprašanje, ako je s kompromisom zadovoljen, odgovoril : ' *Ne, nisem zadovoljen. Zadevo bomo morali rešiti na plenarni seji.** Senator King, ki je bil tudi nasprotnik stare NRA, je rekel, da je z novim načrtom zadovoljen, ker dovoljuje pogojno odpravo določb protitrustne postave, medtem ko delavcem jamči gotovo varnost in prepoveduje tekmovanje. WASHINGTON, D. C.f 11 . junija. — Na predvečer važne seje lastnikov rovov mehkega premoga izražajo lastniki upanje, da bo Guffneyeva predloga še ob pravem času sprejeta, da bo odvrnjena stavka, ki je napovedana na 16. junija. Ozračje v industriji mehkega premoga se nekoliko razjasnjuje, ker so se lastniki rovov in premo-garski zastopniki v mnogih ozirih sporazumeli, tako da je nekaj upanja, da bo preteča stavka slednjič vendarle odvrnjena, navzlic temu, če bi kongres ne sprejel Guffneyeve predloge. "Damo kanclerju, kar je kancler j evega" MIR JE ŠE VEDNO _ OGROŽEN Dr. Beneš in Litvinov sta v skrbeh zaradi miru. Največja nevarnost preti od Nemčije. Moskva, Rusija, 11. junija. Sovjetska Rusija in čehoslo vaška republika v skupili izjavi, ki sta jo podala sovjetski zunanji komisar Maksim Litvinov in čehoslovašk i zunanji minister dlagi vere v nedeljivost miru". V |K>litienih krogih z velikim veseljem pozdravljajo če-lioslovaško-ruski in francosko-ruski pakt za medsebojno pomoč kot delilo uresničenje kolektivne varnosti že zaradi tega, ker so se te države zavezale, da bodo združile vse svoje sile v tem. da pridobe tudi drage države, da pristopijo k tem paktom. Razun, da obstoja nasprot-stvo proti kolektivni varnostni pogodbi in da vojna nevarnost narašča, Beneš-Lit vino va izjava ničesar natančnejšega ne o-menja. In to malo, kar sta povedala, se smatra za odgovor na Hitlerjevo nasprotstvo proti vzhodno-evropski pogodbi. Izjava dalje "tudi povdarja medsebojno prijateljstvo in željo za bolj tesne kulturne od-nošaje. Ničesar pa ne pove glede načrta za medsebojno pomoč in glede podonavske zveze. Kratka izjava jasno kaže, kako tajni so bili razgovori med dr. Benešem in Litvino-vim. Sovjetsko časopisje o tem ne razpravlja ter objavlja samo pozdrave na dr. Beneša. Beneš je bil vsled mnogih sprejemov, ki so mu bili prirejeni na čast, tako utrujen, da je moral odpovedati že napovedano konferenco s časnikarskimi poročevalci. Dr. Beneš je v ponedeljek odpotoval v Ljeningrad, od koder se bo v četrtek za en dan zopet vrnil v Moskvo. UGRIZ RIBE SMRTEN Greenwich, Conn., 11. junija. — Pred enim mesecem, ko je bil Glive V. Alvord na počitnicah v Floridi, ga je ugriznila riba, ki jo je vjel. f!ez nekaj dni mu je roka pričela ote-kato, nastopilo je zastrupljenje in sedaj je umrl v bolnišnici. MUSSOLINI KLJUBUJE CELEMU SVETU Nasprotovanje italijanskim načrtom je sme- » v i • nr »i • sna saloigra. — Turški general bo poveljeval abesinski armadi. Sassari, Italija, 11. junija. — Ministrski predsednik Benito Mussolini je v svojem bojevitem govora vojakom zojn*t zagotavljal, da je fašistična volja železna in pripravljena premagati vse zapreke. "Takoimenovana mnenja dragih narodov so samo smešna šaloigra, ki jo bo jHižgala fašistična ognjevitost", je rekel. "Zagotavljam vam, da se bo boj za napredek našega naroda, za dobrobit našega naroda in za slavo naše zastave nadaljeval". Mussolini se je z aeropla-nom, ki ga je sam vodil, nepričakovano pripeljal iz Cagliari, na dragem koncu Sardinije ter je imel kratek nagovor na prebivalstvo in fašistične vojake na trgu. Addis Ababa, Abesinija, 11. junija. — Abesinska vlada j«* zanikala poročilo, ki je bilo objavljeno v nekem italijanskem listu, da je 2 Lindherghovi postavi postane odvedba zvezni zločin, ako je bil odvedenec kaj poškodovan, (ieorge Weyerhaeuser pa je bil vrnjen starišem nepoškodoban. lloover je tudi naznanil, da je Harmon Walev označil kraj, kjer je bila spravljena rxlkuj>-nina. Na označenem kraju v zgodovinskem Immigration Canyon, okoli 5 milj od Salt Lake City, so detektivi našli $!M»,700, zavitih v papir. Drugi odvajalec, Mahan. ki ga je Wley izdal, je na svojem begu v Butte, M i uit. v svojem avtomobilu pustil nekaj nad $15,000. Do sedaj so detektivi že našli $111.e-ljani trije moški. Detektivi so dognali, da je bilo pri od ved bi udeleženih šest zločincev. Najprej sta bila aretirana Waley in njegova žena. nato Maham in nazadnje še trije dragi. Tako je vsa zločinska tolpa poti ključem. ŠTIRI TOVARNE ZAPRTE Fall River, Mass., 10. junija. Skoro 5000 tekstilnih delavcev ho na cesti, ker so lastniki .štirih tovarn sklenili, da svoje tovarne zapro. Tovarna The Berkshire Fine Spinning Associations, Inc., ki zaiposluje od 2500 do 300 delavcev, je zaprla vrata v ponedeljek. Algonquin Printing Company, ki zaposluje od 500 do 1000 delavcev, bo zaprla tekom enega tedna. Tovarna The Durfee Mills, ki zaposluje 1200 delavcev, je zaprla za nedoločen čas in Kerr Tread Mill s 500 delavci je zaprta, čakajoč na naročila. PR0TIVERSK0 GIBANJE V NEMČIJI SE ŠIRI "Samo Kristus more biti vodnik!" je zaklical menih.—Kristusov nauk ni dovolj dober za Nemce. Nazijsko časopisje ostro napada katoliško cerkev, ker noče priznati sterilizacije. BERLIN, Nemčija, I 1. junija — Ljuti verski spori so zopet vsplamteli, ko je voditelj nemškega poganskega gibanja profesor Wilhelm Hauer imenoval Kristusa tujega učitelja, čegar nauk ni dovolj dober za Nemce. Hauer j«' v svojem govoru v" Fran k obrodu ob Meni rekel, da zgodovine židovskega ljudstva lie more sprejeti za sv. pismo ter je stavil vprašanje: "Zakaj naj bi bila katerakoli zgodovina svetejša kot nemška zgodovina?" Kot j«' rekel Hauer, gledajo kristjani na svet po smrti, Nemci pa gledajo rajši sedanjost, češ, da si ne morejo predstavljati boljšega sveta. Frančiškan Heribertus v Ko-linu ob Ren i je zelo razburil nazijsko časopisje, ko se j»» javno izrekel za Kritsusa. "Damo kanclerju, kar je kanclerjev«-ga'', je rekel pogumni Heribertus, "toda n«' pozabite, da smo vsi državljani v gospodovem kraljestvu in da more samo Kristus biti nas vodnik. Pred Bogom ne velja kri hi pleme. Zamorec ali pa mu lat. čegar src«* je čisto, je bližje Bogn kot grešen arijee". Nazijsko časopisje j»* ta izvajanja označilo kot "najslabša oblika veleizdaje*, in vojna napoved Rima". Nazijsko časopisje tudi ostro ua|Kida katoliško cerkev, ker noče priznati sterilizacije. N'ek časopis piše o tem: "Kmalu bo prišel čas, ko si bosta narodno socijalistična država in cerkev merila moči in lnila vse japonske zahteve glede severne Kitajske, je napeti jjoložaj zakljnčen Japonska je dosegla popolni cilj s tem. da so prenehala vsa protijajKrnska delovanja, da j*-bil odpoklican govenier province Hopei Ju Hsueli-čung in da je inlšla prejšnja mandžur-ska armada. Z dosego tega svojega cilja pa je Japonska izzvala velike I »os led ice. Ker je prisilila kitajsko osrednjo vlado, da je nadomestila vojaštvo v Hopei provinci z vojaštvom, ki je bolj naklonjeno Japoncem, ima 2000 japonskih vojakov v severni Ki'tajski premoč. Ker je bil izgnan kuomiu-tang (narodna stranka), je bil uničen ves vpliv kitajskega vrhovnega poveljnika generala Can g Kaj-šeka. Skratka o-blast osrednje vlade v severni Kitajski je postala prazna senca. V bodoče bo severna Kitajska samo zagvozda med osrednjo Kitajsko in Mančukuo. NAPADANJE ANGLIJE PREPOVEDANO Bim, Italija, 10. junija. — Ministrski predsednik Benito Mussolini je italijanskemu časopisju prejiovedal napadati Anglijo glede italijansko-abe-smskega sj»ora. Mussolini je posvaril časopise, da bodo konfiscirani, ako bodo napadli Anglijo z uredniškimi članki, novicami in kartoni. Prej je Benito Mussolini v svojih govorili odločno zavračal Anglijo, da bi se vmešavala v njegovo abesinsko politiko. Po mnenju poznavaleev Mussolinijeve politike je Mussolini te napade odobraval. Četudi jih je sedaj prepovedal. ' •t a L ODA* NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 12, 1935 I ft Glas Naroda 99 Frank Bakaer, President and PnMUMd bj 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (1 Corporation) L Benedik, T ream. «MW.«h Street. tk« corporation and addrewee of »boro officer«: Borough af Manhattan, New York City, N. Y. "GLA8 NARODA" (Voice af the People) ■rery Day Bxoept Sqndayw and Holiday/ Telia aa Ameriko la fC.OO fc Dol lota ...........................$3.00 Si četrt lota $1,10 Za New Tork aa oelo loto......flJOO pol leta |BJD Za lnoaemstro aa calo lato «7.00 Za pol leta ..............................|BJfO Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Qlaa Naroda" iHaJa vakl den UvsemMl nedelj la praznikov. bna- podplaa In ooebnootl ee ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli »oMljati po Money Oitier. Pri spremembi kraj« naročnikov, proeimo. da M _»«■ tndl prejBpJo biyaUSCe nameni, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", Sli W. lfith Street, New York. N. Y. Telephone: CHelttn S—WW BORBA ZA EL CHACO Obojestranska jxytreba je najbrže izpreobrnila Bolivijo ki Paragvaj k razumu: obe državi ste se po posredovanju nevtralnih Idržav v Buenos Airesu sporazumeli za premirje. Ako je bil pri tem merodajen vpliv nevtralnih držav (Združene države, Argentina, Brazilija, fAile in Peru), ali pa popohia gospodarska in vojaška izčrpanost, o tem ne bomo rzpravljali. Tdda to premirje prav gotovo še ne pomeni pravega miru, kaj«ti o Božiču 1933 je bilo že tudi sklenjeno premirje, kateremu pa so sledili še mnogo hujši boji. Prevelikega upanja ni mogoče staviti v to premirje, kajti vprašanje, ako bo vstavljeno prelivanje krvi, ne *bo odločeno niti v Buenos Airesu, niti v bolivijskem glavnem mestu La Paz, niti v paragvajski prestoliei Asuncion — ta odloči'tovod, da ga je Hostnikova tožila zaradi vzdrževanja obeh otrok. Sodišče je razmere kolikor toliko uredilo in Junger je nekaj časa lahko plačeval alimente. Vendar pa je kmalu tudi pri njem potrkala na vrata gospodarska kriza. Moral si je sam poiskati zaslužka v bližnji tovarni sani, v Majšperku. Ker alimentov ni več mogel redno plačevati, so bile tožbe na ]dnevnem redu. Z njimi so naraščali stroški in Junger je pričel gospodarsko propadati. Med njim in Mostwikovo j«' nastalo odkrito sovraštvo "m verni prepiri so sledili skoro dan za dnem. Kdor je oba poznal, je mogiel soditi, da tu ne bo srečnega konca. Ko je Junger 28. maja okrog 18. ure prišel z dela domov, se je takoj odpravil v vrlmve nasade, kjer je bila zaposlena njegova žena. S sel K) j je vzel velik kuhinjski nož. Me»l potjo pa ga je ustavila Liza Host ni kova, ki je bila zvedela, da je prejel zaslužek. Med njima je takoj nastal prepir, ker je zahtevala naj poravna zaostale alimente. V hipnem razburjenju je tedaj Junger z bliskovito naglico napadel Hostnikovo z nožem in ji ga porinil do ročaja v trebuh, llostnkova se je ■na mestu zgrudila, obležala v mlaki krvi in je v nekaj minutah izdihnila. A Junger je takoj po dejanju odšel k ženi in ji dejal: "Zdaj sem storil, kar sem storil. <1e ostanem še živ, boste že še kaj slišali o meni". Nato se je vrnil domov, se preoblekel in izginil v noč. Sredi noči se je prijavil jet-ničani ptujskega sodišča, ki ga je napotilo na ptujsko orožni-ško postajo, češ, da ga brez o-vadbe ne more sprejeti v zapor. Orožniki so g a zaslišali in 29. maja izročili sodišču. Junger je skesano priznal svoje dajanje ter opisoval svoj obupni položaj, ki ga je imel zaradi večnih prepirov in tožb. Mrtvo Hostnikovo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Duhu, kjer je bila obdukcija. Zopet požar v ptujski okolici. 22. maja popoldne okoli 3 je nenadoma začelo goreti stanovanjsko poslopje poses tli ice Rozalije Horvat v Placarjili pri Sv. Urbanu. Požar je izbruhnil ob času, ko so bili vsi domači zaposleni na polju. Ko so opazili, tla ji gori domačija, so v družbi še nekaterih vaščanov stekli na dom, da rešijo živino, kar se jim je z veliko muko posrečilo. Zgoreli so vsi poljski pridelki, vinska posoda, gospodarsko orodje in tudi mlin na stroj. Niso pa mogli preprečiti, da se lie bi ogenj razširil še na stanovanjsko poslopje. In šele ko so dobrzeli ptujski gasilci pod poveljstvom Breznika, se je posrečilo z motorno brizgalno omejiti požar in preprečiti, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja, ki so bila že v veliki nevarnosti Zgorela je tudi stanovanjska hiša do str<»pa. Skoda znaša okrog 60,(>00 Din je krita le deloma z zavarovalnino. S strihninom v smrt. Pri Sv. Petru nižje Maribora se je 27. maja pri p«'til žalosten dogodek, ki je močno razburil ljudi. Dva mlada fanta sta izvršila dejanje, ki je sicer pri zdravi podeželski mladini nepojmljivo. Segla sa po strupu iz obupa nad mladim življenjem. 22 l«„'tni Vincenc M i borko, mizarski pomočnik iz liač je imi'1 v St. Petru svojo izvo-Ijenko, hčer posestnika Klojč-nika. Dekle pa za njega ni maralo in tako si je fant gnal svojo nesrečo tako k srcu, da je sklenil iti v prostovoljno smrt. Slučajno pa j«' brat njegove iz-voljenke lJMetni Klojčnik Martin doživljal baš sedaj slično usodo. Tudi njega ja zavrnila deklica in tako je skupna nesreča oba fanta zedinila k u-sodnemu sklepu, da se bosta o- "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. ROJAK Z DEKLIŠKIM OBRAZOM. Usoda ni hotela, da bi se udeležil svetovne vojne, No, vojskujoče se države bi si ne bile z menoj prav dosti na boljšem. Z mojo pomočjo bi nihče prej ne zmagal, pa tudi poraza bi VABILO na PIKNIK Latere fin primdi DRUŠTVO 581 S. N. P. J. •v ST. MARYS, PA. v nedeljo, 16. junija '35 NA STARIH PROSTORIH Vabi se vse rojake iz Lljižnje i n daljne okolice, da se piknika udeleže. — Odbor. ba skupaj zastrupila. Mihurko je prišel k Klojčniku na dom. Prinesel je s seboj strihnin, ki sta ga oba zavžila. Znaki smrtnega zastrupi jen ja so se pokazali takoj. Obupani domačini j so odhiteli v Maribor po reševalce, ki so prišli okrog 1 zjutraj po oba zastrupljena. Za Klojčnika je prišla pomoč prepozno. Bil je že mrtev, ko so prišli reševalci. Mihorko je še živel, pa so ga naglo zapeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so mu takoj dali protisredstva. Njegovo stanje je še nevarno, zdravniki pa upajo, da bo ostal pri življenju. Smrtna nesreča pri regulaciji Savinje. 27. maja je zahtevala regulacija Savinje prvo smrtno žrtev. Na kraju, kjer se vrše regulacijska dela, je speljana čez strugo ozka in zasilna brv, ki pa nima nobene ograje. 27. maja ob G zjutraj sta šla dva delavca čez to brv na drugi breg Savinje na delo. Rila sta to 23. letni kovaški pomočnik Jožef Štus, doma iz Podpeči štv. 20, obe. Št. Vi2. letni delavec Roinan Duh iz La-liove pri Lokrovcu. Voda je precej globoka in kalna. Prvi je hotel iti čez brv Štus, takoj za njim je šel Duh. Kako je prišlo do katastrofe, se ne ve. Najbrže se je zamajala deska, Štus je padel s kolesom vred v Savinjo, takoj za njim pa Duh. Duh je imel toliko prisotnosti duha, da je plaval od brvi jx> Savinji še kakih fiO metrov in se rešil na levem bregu. Po izjavah o-čividcev, je plaval nekaj časa tudi Štus, a je kmalu izginil v valovih. Sredi pomladi v smrt pod vlakom. Prebujenje narave vzdrami vsako leto v ljudeh speče strasti in bolečine s tako nerazumljivo silo, da je pomlad praznik največje življenjske radosti in čas najhujšega obupa ob- KAKO ŠČITIJO N AZIJI "DEMOKRACIJO" Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati n atari kroj sli dobiti koga od tam, jo potrebno, da jo poučen v vseh stvareh. V »led naie dolgoletne skutnjo Vam wamoremo dati najboljia pojasnila m tudi vee potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno •» hitro. Zato eo eampne obrnite na nas sa vsa pojasnim«. Mi preskrbimo vse, hodih proinje ea povratna dovoljenja, potne liste, viseje in- sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavna, sa najmanjše etroike. Nedriavljani naj ne odlaiajo do sadnjegn trenutka, ket prodno se dobi is Washing tona povratno dovoljenje, BE-EN-TBT PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ea breeplačna navodila in emootavfja-mo Vam, da boste poceni m udobne potdvaii. SLOVENK PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New Yotk, N. Y. CO. -l"' ___ ' • . ■ % t * * w/- : • Po Hitlerjevem mnenju je naz ijska Nemčija najbolj demokratična država na svetu. Slika nam najboljše kaže, kako so Hitlerjevi pristaši na Čeh oelo v aškem izvrševali njegov nauk, ko so iz dvoran metali one, ki so hoteli imeti nazijski program pojasnjen. enem. In obup je 28. maja popoldne zahteval na tračnicah železniške proge v Mostah novo tragično žrtev. Proti poldne vu je hodila po {jolju, ki se začenja za kapelico kraj Prera-dovičevega Sela, in po železniški progi mlado, čedno oblečeno dekle. Nekaj časa je sedela na železniškem nasipu, kakor da čaka bog ve česa. Ko je ob 12.10 privozil mimo tovorni vlak, pa je izneuada vstala, stopila na tračnice in se vrgla pred drvečo lokomotivo. 7-let-ni sinček soboslikarskega moj-stla Kelbla, ki ima hišo tam zraven, je od blizu gledal ves grozoviti prizor. S povsem razbito glavo je truplo obležalo na progi. Policijska komisija, ki je takoj prispela na kraj nesreče, je ugotovila, da je šla v smrt 20. letna Mar. B. iz Draveslj, ki je bila kot pletilja uslužbena pri nekem podjetju sredi mesta. Razlog, zakaj bi si« bila vrgla pihl vlak, je ostal še nepojasnjen. Njena sestra, s katero je skupaj stanovala i. letna hčerka Angela, stanujoča na Bregu pri Ptuju. Vozila sta se z dvokolesi po glavni cesti in je Kampl Miha pri trčenju z nekim drugim kolesarjem padel s kolesa in si zlomil levo ključnico; Angela pa je tudi padla s kolesa i n si zlomila desno roko. Oče in hčerka se zdravita v ptujski bolnišnici. nedelja brez kosila, toda zajtrek in večerja " * sta bolj privlačna Piše SIDNEY SNOW Malo ujiornosti |i<>n»i>;a pri jitli. Ali si morete predstavljati kaj Iw»lj iunl_ ležnega. kot da st» zavedate, da bo v nedeljo oli eni kosilo in da boste 1-meli kuretino na ta ali oni način in ice cream? Pogosto sem že ojmzoval može ob nedeljah z»'b» tiataknjene. ker «Iih1«' jedi niso bili zadovoljni. Zato bi s tem kratkim člankom svetoval, da ob nedeljah sploh nimate kosila. Mesto tega imejte ob nedeljah do-l»er za j t rek in zvewr tem obilnejšo večrjo. Najprej glede zajtrka. Nekateri ga imajo okoli devetlli, drugi pa ga od-lože do dvanajstih ali Se dalje. Vse je oilvisuo od tega kjer živite, kaj na. mera vate delati zvečer, ali pa če greste v cerkev. Tnkaj mislim na katoliško družino Corrigan. Družina je precej velika in Corrigunova mati si misli, da malo posta ob nedeljah ne Škodi, zato se je itdločila za zajtrek ob pol enajstih. Tyila zajtrek mora biti obilen. In Mrs. Corrigan pripravi Irish pancake, ki je, po njenem receptu, kot pripoveduje sama naslednji: "Za ta |>ancake ni posebnega recepta, kot samo, da- je treba v nedeljo zjutraj nasititi osem lačnih želodcev. Vzamem veliko skledo, okoli katere raspoložim vse pridatke. Najprej denem v skledo Štiri skodelice dobro presejane moke, v katero denem o-sem jajc in štiri skodelice mleka, dobro čajno žlico soli in čajno Žlico II-monovega soka. Nato mešam tako dolgo, da redko teče. Nato v*e precedim. Nji mizo jmstnvim električno |mm\ (*e_ ' lo tvarino (lenem v veliko jionev. katero sem |»rej dobro namazala z o-presnim maslom. Ko je cake na dnu rjav. ga obrni. Rob se l»o zavihal. In cake je pečen. Nato ga posuj s sladkorjem, ali ga nainaži z jelly jem, ga zavij in ga razrezi na štrukeljeke. I>a ima čake tovarišijo. priden i kavo. T«» je nedeljski zajtrek, ki ga ima vsak mož rad. Rad bi govoril tudi o večerji v nedeljo. toda sedHj ni dovolj časa za to. Žato pa lH»in o tem |»ovedal v prihodnjem članku, za sedaj priporočam naslednje za VEČERJO V NEDELJO: topla juhii. leiuonovo omako mrzlo meso s solato svež | n »pečen kruh ginger ale, kava, pivo v steklenici sadni kom pot Lemonova omaka se zelo prilaga k mrzlemu mesu. Posebno priljubljena je v Franciji. Navadno majonezo razredči z lemonovim sokom, dodaj malo paprike in eno ali dve čajni žlički ka-per. Naloži meso na krožnik, ga polij z omako in postavi na mizo. ♦ Še vedno imamo sezono bock piva. Glej. da post režeš ž njim vsem odraslim, ki ga radi pijo. Bock pivo. ki ga kuhajo najbolj^ pivovarne, je zelo pitno vsebuje mnogo, slada in se lepo peni. Pijte ga po evropskem načinu — ne preveč mrzlo. Pri 35 stopinjah je najbolj okusno. i najbrž ne bil zakasnil s svojo navzočnostjo. Dosti mojih prijateljev pa ni imelo take sreče. Borili so se proti Srbom in Rusom, proti Italijanom in Romunom ter jx> čudežnem naključju odnesli zdravo kožo. Delim jih pa v dve vrsti: v take, ki vedo dosti povedati, in v take, ki vztrajno in trdovratno molče. Bhwlnje po krvi se pač nihče s posebnim veseljem ne spomi-11 ja. Par let po sklenitvi miru sem se seznanil s svojevrstnim človekom. Leta 1911 je bil potrjen k domobrancem ter je imel spomladi leta 1914 natančno sešteto, koliko mesecev, tednov, dni in ur bo še služil presvetlega cesarja in se zadovoljen vrnil v prijazno gorenjsko vas k starišem in k nevesti. Toda strel v Sarajevu je kakor milijonom drugih, tudi njemu prekrižal račune. Poslan je bil na rusko fronto, odkoder je pa kmalu dezer-tiral na rusko stran. Najprej so ga poslali nekam ob turkestan&ko mejo, nato pa daleč notri v Sibirijo Po boljseviški revoluciji ga je vri^la usoda nekam na Kitajsko, odkoder se je šest mesecev po koncu vojne vrnil v domovino. Stariši so mu medtem od hudega pomrli, nevesta se je pa z nekim Madžarom spečala. Odšel je v Ameriko, in v New Yor-ku sem se seznanil ž njim. Bil je visokorasel, pšeničnih las, zamišljenega po^ieila in tako nežnega obraza, lepili rok in ženskih kretenj, da je bil bolj podoben dorašeajočemu dekletu nego odsluženemu vo-: jaku. In njegov glas je bil nekaj posebnega. Kakor inuzika. vam rečeni. Z užitkom sem ga poslušal, toda govoril je malo. Večkrat je prišel k meni, o-gledoval rože v mojem majhni m \ i ličku, ko j«' pa k mizi sedi 1, mu je bila koj v naročju siva mačka, ki se ji nihče drugi niti približati ni smel. Mačko je gledal, ona je pa zadovoljno predla. Včasi mu je kozarec vina nekoliko razvezal jezik, in lica so 11111 zagorela v nenavadni rdečici. Pravil je o svoji materi, kako rad jo je imel, ko je pa svojega dekleta omenil, se mi je zdelo, da se mu bodo zdajzdaj vlile solze. Z eno besedo — bil je mehka duša, da tako mehke zlepa ne srečaš. — Le čemu so imeli to milo jerco pri vojakih? — sem vselej pomislil, ko sem ga gledal in poslušal. Vsak revež se mu je smilil, in beraču bi dal ma-gari zadnji cent. — Pusti, naj živi žival — mi je z vso resnobo prigovarjal, ko sem ob poletnih večerih pobijal komarje. — Par komar-jevili zbodlajev lahko vsak človek brez škode prenese. — Čudno, — sem si mislil, — da ga niso med vojno uši, stenici in podgane požrle, ker iz usmiljenja gofovo ni nobeni ničesar zalega storil. Kar se tišin i 1 jen ja in dobrote tiče, prav nič ne zaostaja za svetim Frančiškom Asiškim. — Kako? — sem poiz\edo-val nekoč — da si prišel med Ruse? Menda cel regiment? — Ne, — je pojasnil — saj sem ti vendar povedal, da sem dezertiral. S feldveblom si nisva bila ničkaj na roko. Nekoč mi je nekaj rekel, pa sem potegnil za bajonet in sem mu ga najprej v srce zasadil, potem po še v'trebuh. Dvakrat sem ga v trebuh za dobro mero — se je rezko zarezal in me tako čudno pogledal, da me je po lirbtu kar zagomazalo. Trenutek nato je zopet gledal dekliško — prijazno ter gladil mačko, ki mu je vsa zadovoljna predla v naročju. "QLA8 WAEODA NEW VQBK, WEDNESDAY, JUKE 12,1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY t* |T. & JL A LEXANDER DUMAS: Fiodobi, bi vas ne vprašal uiti po tem, kaj je bil vaš sin, niti, kako je umrl; toda ker verujete, gotovo tudi upa te. Pripovedujte mi, kako vas je zapustil Francois in kako je odšel s tega sveta, da vas čaka v nebesih!" "Prav imate," je odvrnil starček; "dobro iui de, če mi kdo o siuu govori. Kadar smo sami, to se pravi Fidele, moja hči in jaz, večkrat nanj poza bimo, oziroma vsaj skušamo pozabiti, da se vsaj za nekaj i asa otresemo žalosti; kakor hitro pa nas obišče kak tujec približno iste starosti, kot je U1 Francois, ter odloži svojo palico na mestu, kamor je Francois odlagal puško, sili zavzame prostor pri ognjišču, kjPr je navadilo on posedal, tedaj se vselej spogledamo in drug pri drugem opazimo, da rana še ni zaceljeua, da oči še vedno krvave; ali ni res, Marianne, in ubogi Fidele?" Vdova in pes sta se istočasno približala starčku: ona ponudi vši mu roko, slednji položi vši glavo na njegovo koleno. Solze is o se zalesketale na obličju očeta in njegove žene, pes pa je otožno zaječai. "Francois je bil pogumom lovec; redko se je zgodilo, da bi iz puške, ki jo vidite pod kaminom, zaman izstrelil kroglo; skoro vsak drugi dan se je vrnil s pogorja, noseč kakega divjega kozla na ramah. O d \sakega četrtega, ki ga je u-strelil, smo enega obdržali doma, druge tri pa smo prodali in tako izkupili preko sto novcev na leto; toda nam vsem bi bilo veliko ljul>še, ko hi se bil Francois lotil drugega posla, pa najsi bi zaslužil polovico manj; toda poklicni lovec on ni bil, ampak samo radi zabave; saj vente, kakšna je ta strast v našem pogorju! Nekega dne se je mudil pri i.as neki Anglež. Francois je bil pravkar ustrelil krasnegn orla; ptič je meril šestnajst LOV NA ORLE čevljev z razprostrtimi krili. Anglež je vprašal, ali bi mogel dobiti isličnega, toda živega, nakar mu je Francois odvrnil, da bi ga bilo treba u-grabiti iz gnezda, to pa, da bi uspelo le v maju, ko orli ležejo jajca. Anglež je ponudil za iJva orla dvanajst novcev, dal Francoisju naslov nekega trgovca iz Ženeve, s katerim jc trgoval in ki bi se obvezal, da mu jih dostavi. Podaril je mladeniču še dva novca za aro ter mu dejal, da mu bo trgovec iz Ženeve izplačal ostalo. Marianne kakor tudi jaz sva že pozabile na Angleža, ko nama je nekega sponilada-n/skega večera Francois dejal: "Sedaj sem našel orlovo gnezdo." Dasiravno je bila stvar, ki nama jo je Francois povedal in katero smo često culi, povsem navadna, vendar sva se oba z ženo zdrznila. "Kje pa?" teem ga vprašal. "V Frolrn-Alpah." Starček je iztegnil roko proti oknu. "Xa tej veliki planini, katere vrh je v snegu in ki jo od tu vidite." Pokimal sem v znak, da jo vidim. "Tri dni nato je Francois, kakor navadno, odšel s puško •r.a rami. Ker sem šel tudi sani na Zug in se nisem nameraval isti dan vrniti, zato sem se podal kakih 'sto korakov s sinom. Marianne naju je gledala; — Francois jo je opazil, kako sto ji pri vratih in ji pomahal z roko v slovo ter vzkliknil: — ' 'Na svidenje, zvečer!" potem pa je izginil v smrekovem gozdu. Napočil je večer, ne da bi se Francois vrnil; toda to ni Marianne preveč vznemirjalo, ker se je često dogodilo, da je Francois prenočil v gorovju." "Oprosti, ti >se motiš!" ga je žena prekinila. "Vselej, kadar se je Francois pozno vrnil, sem bila v strahu, ta večer pa, kot da bi slutila, sem bila še v večjih skrbeh kot navadno. Mimo tega sem bila sama doma, niti tebe ni bilo, da bi me pomiril; Fidele, ki ga Francois ni vzel s seboj, je že podnevi ušel iskat gospodarja; v mraku je začelo snežiti in mrzel, pust veter je vlekel. Ko sem j) o gledala v ogenj, se mi EiMirotanm® DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. t IUUUSIJIT1JO Za f 2.75 .................... Din. 100 $ 5.25 .................. Din. 200 $ 7.30 —............... Din. 300 $11.75 ------------------- Din. 500 $23.50 .................. Din. 1000 $47.00 .................... Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.35 .......... Lir 100 $18.29 .................... Ur 200 $44.40...................... Lir 500 $88.20 .......... Lir 1000 $178 — .......... Ur 2000 $263— ___________ Ur 3000 KER 8E CENE 8EDAJHITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI (MRI ALI DOLI Za ivplafiflo večjih roeskov kot zgoraj navedeno, bodla! ▼ dinarjih al) Urah dovoljujemo ša boljo pecoje. I STLAČILA T AMERIŠKIM DOLARJIH Za liptailte • B.— norate poslati..........$ 5.78 $10.— " _________$10.88 81«.— " - .........$18— 820.— - - ......... $21— M8.- - " ..........$81.28 •50— - - .......... $51.50 1'rejPDiulk uobl t starem kraju Izplačilo v dolarjih. Nujna nakazila UvrAujm po Gable LeUar sa pristojbina $1—. SLOVEN1C PUBLISHING COMPXNY " G1 ■ • Naroda" m w0t ins iMr nbw tork. h. t. je zdelo, da postaja plamen sli-cen veščam, ki letajo po pokopališču. Zdaj pa zdaj sem se zdrznila, bala sem ^e, sama ne vem, česa. Živina v hlevu je bila vsa zbegana in je žalostno mukala, kakor tedaj, ko se klatijo volkovi po pogorju. Nenadoma začujem, da je za mano nekaj počilo; pogledam iu vidim, da je ležalo razbito na tleli ono malo ogledalo, ki sem ga dobila pri poroki. Vs>tala sem in se vrgla pred Križane-ga na kolena, toda komaj sem pričela moliti, kar se mi zazdi, da -slišim v pogorju vedno ječanje psa, ki jadikuje; ma-iioma vstaneni; čutim, kako se tresem pa vsem životu. Y tem trenutku pa pade na tla kip Kristusov, ki je bil slabo pritrjen ter si zlomi roko iz slo-nove kosti; pripognem da bi ga pobrala, toda za slišim lajanje, ki je moralo biti v bli-' zini; pustim kip na tleli. Za- ! vedala sem se, da je bilo to svetoskrunstvo, toda prepričana sem bila, da je Fidele v bližini. Tekla sem k vratom, po-loživši roko na ključ, toda ni sem upala odpreti. Motrila sem križ iz črnega lesa, na ka-ierem je ostala samo še glava mrtvega in pa nogi; zdelo se mi je, da to ni bilo več znamenje upanja, pač pa simbol smrti. Ko sem tako stala vsa tre >uča se in otrpla, je nenadoma hud sunek vetra odprl o-k-no in upihnil svetilko. Grem, omočki. Opis bolezni. Slike. DO ORHIDA DO BITOIJA. 166 strani. Cena Zanimiv potopis s slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal It. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena .......................... GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. L"H» strani. Cena .................... Knjiga se odlikuje jh> svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam In dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestolice. GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ..... opis božanstev, v katera so verovali stari tirki. IZ TAJNOSTI PRIRODE. S3 strani. Cena ---- Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan- IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. U-<> strani. Cena .. .50 -60 .80 .75 .«5 .70 .75 ODKRITJE AMERIKE, spisal II. MAJ Ali. Trije deli: 102, 141, 133 strani. Cena tuehko vez. Cena vezane Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen i«> najboljših virih. .75 PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 1!>7 strani. Cena ........................ V knjigi so opisane lejnite naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike naših najlepših krajev. PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vez. 251 str... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, k:ir je pri nakupu In prodaji iwitrebno. PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ...... Nasveti in navodila, kako se je treba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cena____ Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi črtami soduhue filozofije. PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOIIOLSKI PODLAGI. Spisal Ivan Robida. 1NH strani. Cena Strokovnjaška razprava o i>osledi<*ah preobi-lega za uživanja alkohola. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 41" strani. Cena ..........................1.50 V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne roške stroje. RADIO. 244 strani. Cena ................. Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrevati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUN AR. strani. Vezano. Cena ........ S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo iz-račiinati obresti od i>ol odstotka do dvanaj-stih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži. STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strani. Cenil...... V tej knjiri obuja naš znani potopisee župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja. SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 7!H> ill 2?!3 strani. Trda vez. Cena 3.— L— SADNO VINO IN SADJEVEC. Spisal M. Ilumek. 70 1.50 1.20 .60 1.75 .75 .50 1.50 .50 J)0 128 strani. S slikami. C«*na .............. Na vod. kako ga izdelujemo In kako ž njim ravnamo, da dobimo okusno in stanovitno pijače*. SLOV. ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVKN-SLOVAR. 11S strani. Cena .............. Levstik. 220 strani. Cena broš. .90 vez. 1.10 SLOVKNSKO-NEMŠKI SLOVAR. 14:; str. Cena 40 .90 .40 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del.....80....II. Del Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. !>5 strani. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za Izračunan je okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 str. Cena...... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena V teh treh knjigah je, zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslovca. LIBERALIZEM. Spisal V. flobhouse. 126 str. Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške i»olitičue stranke. MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc GoestL — 275 strani. Razprava o vanja. MATERIJA in FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer melj. S slikami. 11)0 strani. Cena Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Peve. S slikami. 10S strani. Cena ........................ Ivnjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. .'tnško-slo- .80 .30 .30 1.25 .50 .75 .70 .50 .25 Cena ........................L— VELIKI VSEVEDEŽ. blaznesti in posledicah pijauče- ...1.25 , Iiruga polovica knjige vsebuje venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika. SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil. SPOL, LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let. SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive s,K»lne bolezni. UČN \ KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. .70 UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. - Siovni- niča in slovar. 295 strani. Cena bros.......1-» Vezano......1.50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. .50 ^52 strani. Cena ........... VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 437 strani. Vezano. Cena Zbirka pisem, listin iu vlsg za zasebnike, trgovce in obrtnike. 144 strani. Cena ....... Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti; burke in šaljivi i m »skusi; vedeževalna tabela; punktiranje; zastavice. VCŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. 123 strani. Cena...... .50 1.50 1.25 .50 .50 1.— VOJNA Z JUGUROTO. VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — lbO strani. Cena ........................ NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — .40 .75 Ta knjiga nudi nasvete kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest svetovalec v vsakem domu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena ____ Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. njegove šege in navade. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena---- Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in ženitnih pisem. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. C0 strani. Trda vez. Cena .................. To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzoreu ameriških ličnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 201 strani. Cena ........................1-50 To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. OJAČEN BETON. 123 strani. Vezano. Cena.. Učna knjiga s slikami za stavbne obrtnike. OB 50-LETNICI DR JANEZA EV. KREKA — 94 strani. Cena .......................... Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jngo* slovanstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... &50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter 2ele-zoli varstvo. .30 .25 48 strani. Cena V prvi knjigi so j>csmi in basni, dočiin ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot jiesnlka. zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Cena.........50 Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena.....00 Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. .35 Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike za po roški h kozakov. ^ ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani. Cena ...... .40 V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse. kar potrebuješ, da si ohraniš in popraviš svoje zdravje. £0 ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH. SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena____1.90 Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 67 krasnih slik. .25 ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1.25 Higijena doma in v šoli. Opis bolezni pri mladini. ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal dr. Just Bačar. Cena......................1+5 Sestav, delovanje in nega človeškega telesa. ••i OCAS KAftODA" NEW YORE, WEDNESDAY, JUNE 12,1935 TBS LARGEST SLOVENE DAILY In U. 0. El Mož v ognjeni peči »^Roman iz življenja=5=»=«= Za "Glas Naroda" priredil: I. H. 28 Zunaj divja vihar nadalje ob zidovih. Šumenje dreves je slišati kot padec vode. Govoriti je bilo treba glasneje, ako sta se hotela slišati. Pavel tudi me stoji več pri vratih. Pijina sestrina dobrota ga je ganila. Zopet porine stol bližje k njej, sede in jo prime za roke. — Najprej se moram vživeti v nepričakovano, — pravi. — To boš razumela, Dija. Veseli me, da mi delo vzame toliko časa. Odvaja me od duševnega razjHiloženja. Mislim tudi, da bo to delo zelo vplivalo na nadaljne od noša je na," očetom in menoj. — Brez dvoma, — prizna Dija. — Ako boš imel srečo, tedaj vaju bo ta sreča še bolj zavezala. In to je moja iskrena želja. Toda, če tudi nimaš sreče, ti me bo škodovalo. Najbrže bi bil samo kak neprijeten nastop, kateremu pa bi sledili boljši uspehi. In ne glede na to: tudi, če se ti ne posreči, pri pa-patu ne bo£ izgubil veljave, kajti postal si njegovo upanje. To ti rečem jaz, Rolf. Navezan je bil samo r.a sebe. Moja pomoč ni vredna nič. Tujci pa so mu bili samo stroji, ki so izvrševali njegova povelja. Sedaj čuti, da je našel dobrega pomočnika in še več: delavca, kateremu zaupa. Pavel čuti, da ji roke postajajo gorkejše in ga bolj stiskajo, ko naglo nadaljuje, kot bi hotela kaj priznati: — t'-esar jaz, ki me ima zelo rad, nisem mogla doseči, se je tebi v kratkem času posrečilo: prihaja počasi iz svojega samotnega "jaz". Postal je ves drugi, odkar si tukaj. Ako sem sama ž njim, tedaj si ti njegova tretja beseda. O, ko bi vedno tako ostalo! To pa imaš v roki, Rolf. Pridi mu z ljubeznijo nasproti, kot jaz. Zasluži. Držati morava skupaj kot brat in sestra, sem ti rekia že pri tvojem prihodu. V tebi sem naj našla čuteče srce! Tukaj sva sedela kot orel v gori, nebeško visoko nad ljudmi. Ponosen ol>čutek, seveda — toda uničujoča ošabnost. Pri tem postane človek prazen. Sedaj iniam tebe in oba im^va očeta — skupaj — najinega očeta, Rolf! Dija umolkne skoro utrujena, njega pa so ovile njene besede kot nov doživljaj. Pomen pa je bil priprost. Med ta dva človeka na višini je stopil tretji kot odrešcnik. Ne kot tujec — pred sinom in bratom so se otajala srca. To je bila zmaga za Rolfa, katerega je Povel duševno in telesno zastopal. Za Rolfa je dosegel sinovsko pravico brez sodnije. Gotovo pa mora biti enkrat dan, ko bo preti to igro padel zastor in ko se bo zopet dvignil, se bo pričela nova drama. In tedaj bo moral Pavel stopiti ma oder in reči: Jaz sem liil. pa on je tudi jaz neločljiva sva, izpolnila sva se in v izginitvi sva bila eno ... To so bili, kot vedno, kadar je mislil na bodočnost, samo bliski misli, s katerimi je za svojo opravičbo naglo napravil prostor. Toda nek negotov občutek mu je vendar pri tem rekel, da je bilo odloči ji vo, trajno in obenem vodilno, ko je Dija posegla v njegovo življenje. To je bilo tako zelo globoko človeško delo, da je prevzelo vse njegovo srce. Se vedao drži njene roke, jih poljubi in pravi: — Da — najinega očeta, Dija — poskušal bom tako mu biti sin, kot tebi brat! Zadnja beseda je izzvenela v divjanje vetra, ki je razsajal okoli hiše. Pavel skoči na noge in zakliče smeje: — Vihar bom spremljal; k njemu bom igral spremljavo! Izpod tipk prihajajo zvoki, ki so bili pfxlobni pesmi viharja. Zunaj in znotraj se družijo divje melodije in tedaj se zmrači tudi soba, plamen svetilke je bil zelo majhen l.i nekoliko modrikast. Vrata zaroj>očejo. Zaler vstopi, v visokih škomjih, tesno zapet v usnjaism jopiču in z deževno kapo na glavi. — Koncert, — pravi. — Lepo, da vaju ne moti vihar. Prižgati je treba še druge luči, Dija. Bojim se za naše plinske naprave — vgasujoči plamen je svarilo, (yrem, da se prepričam, ako so napravili vse, kar je potrebno. — Za božjo voljo, oče, — zakliče Dija, — ob tej nevihti! Saj še konja ne moreš vzeti! — Nemogoče, tudi tako bom prišel skozi. Nič se ne boj! — Spranim te, — pravi Pavel kratko. — V petih mili u tali sem preoblečen. Naglo gre iz sobe. Zaler gleda za mjhn. Pod rjavo usnjato kapo se razlije čez njegova lica vesel nasmeh. — To jo fant, Dija — kaj? Dija prikima-- Zjutraj je bilo zopet krasno vreme, jasno soluce je v iskreni toploti objelo zemljo. Pri plinovih napravah ni bilo posebnih poškodb, motenje samo, kot pri vsaki nevihti, ki je tudi Bed a j divjala po grmovju, je izruvala nekaj drevja, odnesla streho neke delavske hiše — ma to so bili navajeni. Vzidava peči je naglo napredovala, toda je vzela mnogo časa, ker je primanjkovalo tehnično izvežbanih delavcev in bilo je treba še tudi napraviti nekaj potrebnih delov. Pavel je bil neutrudljiv in pri zgradbi je moral biti vedno navzoč. Maj h eni prehlad ga je za malo časa prisilil k počitku in tedaj so v ceveh napravili neko napako, tako da je bilo treba del naprave zopet razdreti. Tudi Zaler je prišel vsak dan, četudi samo za eno uro, je izpraševal to in ono ter je konštrukcijo opazoval z naraščajočim zanimanjem. Stari gospod je bil vsak dan zgodaj zjutraj v sedlu in je hodil nadzirat Bil je sam svoj oskrbnik ter se ni zanesel na nobenega svojega uslužbenca in je bil pri vsej svoji visoki starosti nenavadno krepak. Prvi njegov obisk je navadno veljal rudnikom, kjer so zadnje čase zelo povečali pridelovanje. Na tem mestu so naprej našli zlato rudo in Zaler je še vedno upal, da bodo nekega dne zopet -zadeli na njo. Natančna preiskava zomcljskih plasti je dognala, da je bila tukaj ista zemlja kot v državi Minas Geraes, kjer so našli bogata dijamantna skladišča. Toda kopati je bilo treba sistematično, kar je zahtevalo mnogo potrpljenja. -rt — (Dalje prihodnjič.) *- OTVORITEV NOVEGA POŠTNEGA POSLOPJA , ' ' MEt/ki & ' > •; SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU II« WKST lit* STREET NEW IOKK, H. I. piAite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za potovanje delovale alkohol iz rastlinskih delov sladkorja in škroba, ki ju bomo dobivali iz Afrike in Južne Amerike. Preden bo minilo 7.") let, bo pomenil lep gozd neprimerno več kakor najbolj izdaten premogovnik. Gozdarji in drvarji bodo kmalu rudarjem odvzeli njihov se oanji gospodarski pomen. Ko je bilo v Philadelpliiji izročeno prometu novo poštno poslopje, ki je veljalo $7.000,000, je dospela prva poštna pošilja tev po zraku. Na sliki vidimo aeroplan, ki je pristal na strehi in izročil pošto. ČUDESA NA NEBU Človek je že od nekdaj občudoval nebesna čudesa, ki jih xJkdar ni mogel prav doumeti. Zato pa je zvezdoznanstvo menda najstarejša veda, če prav ga še danes ni človeka, ki bi razumel vse skrivnosti našega nebesa. Ravnatelj znamenite zvez-narne v Treptownu je pred kratkim o teh ugankah dal to le pojasnilo: (V muha-enodiievmica gleda ijudi, vidi majhne, srednje in velike, mlade in stare. Sama pa ima prekratko življenje, da bi mogla na komurkoli izmed njih zaznati kako bistveno ■spremembo. Kvečjemu bi lahko rekla: Ljudje so spočetka majhni, potem zrastejo ter se na starost zopet zgubaučijo. Po vsej pravici bi se lahko vprašala, ali ni stvar morda tudi drugačna. Prav tako se godi nam zvezdoznancem, kadar gledamo zvezde; samo da fino v toliko na boljšem, ker nam že tisoč let stara skušnja pripoveduje, kako zvezde naslajajo. Pravkar s svojim velikim daljnogledom opazujemo roj stvo nove zvezde; prav za prav v ozvezdju Orijona opazujemo meglico, iz katere bo nekoč nastala zvezda. Toda nihče izmed sedaj živečih te zvezde nikdar ne bo videl. Kajti to razdra-pano megleno gmoto, kakršno vidimo, gledamo tako, kakršna je bila pred 1000 leti. Svetlobni žarek, ki nam prinaša sliko te meglene gmote, potrebu- CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo KNGLISH SLOVENE READEB 8 T ANE 8AMO $2 Naročit« ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th STRE E V New York City. je 10(M> svetlobnih let, preden pride do nais, tla ga naše oko zazna. Da pa prav precenimo strašno razdaljo, bo
  • o večini druge zvezde, katere gledamo lahko s prostim očesom. Ce se zvezde hitro vrte o-i rog svoje o-i, se lahko zgodi, da se kak del zvezde odtrga. Ti odtrgani deli se tem hitreje ohlade, čim manjši so. Zat> je zemlja, ki se je nekoč tudi odtrgala od solnca, že strjena, medtem ko solnee samo še rumeno žari. Jupiter, ki se je tudi odtrgal od solnca, se sveti še v beli svetlobi, ker je pač mnogo večji ko zemlja in se ni tako naglo ohladil. Mars, mlajši brat naše Zemlje, pa je že mnogo bolj shlajen kakor Zemlja. Na Zemlji je že dve tretjini površine pokrite z vodo, na Marsu pa le ena tretjina, ker je tam večino vode že posrkala notranjost. Jupiter pa je zopet mnogo bolj vroč kakor Zemlja, zato je tam človeško bivanje še nemogoče, na Marsu pa ni več mogoče. Vsekakor pa je docela mogoče, da -so v svetov ju poleg Zemlje še druge zvezde, na katerih prebivajo ljudje. Samo, da je svetovje tako neizmerno veliko, da se nam niti ne sanja ne, kje so take zvezde. Pomislite namreč, da smo od Solnca oddaljeni "le" 150 milijonov km, od Orijona pa 10,000,000,000,000,000 km! — (Kdo zna prebrati to številko s 17 števili!) Človeški duh ne more predreti v te neskončne prostore. Vendar pa zato ne •memo trditi, da bi se kako o-zvezdje moralo drugače razvijati kakor i?e drugo. KO BO ZMANJKALO PREMO GA IN PETROLEJA PUSTOLOVEC V ORIENT-SKEM EKSPRESU SHIPPING NEWS JUNIJA: 13. Majestic v Cherbourg 14. Bremen v Bremen 15. Hex t Genoa Chainplain v Havre 11». Manhattan r Havre Berengaria %• Cherbourg Lafayette 'JO. POTREBUJEM delavca na farmi, ki zna krave molzti in s konji voziti, ter vsa druga dela delati. Oglasite se: "Farmer", c|o Glas Naroda, 216 W. 18. St., New York, N. Y. Angleški filozof in naravoslovce Huxley je objavil v časopisu 4 4 The Lil-tener" razpravo o rastlinstvu, v kate-rtm pravi, da je edini izvir energije, ki bo rešil človeštvo. Vse druge, zdaj izkoriščani; zaloge energije bodo slejali-prej izčrpane. Strojni obrati z besno naglico izpodrivajo ročno delo. Lansko uradno štetje je ugotovilo, da pride v Združenih državah po .'>0 strojnih konj škili sil na slehernega delavca. Ena konjska sile je enaka l.aporom mišic desetih odraslih mož. Torej razpolaga Amerika z mehanično močjo, ki je oOOkrat večja od žive č loveške. Ce bi se hotela Amerika navdušiti za fiziokratijo in pometati vse stroje v ocean, a zemeljska obla samo '2 milijardi prebivalstva, t. j. petkrat manj. Človeštvo zajema za pogon neštevihrih strojev potrebno t nergijo le v nafti m premogu. A oba vira se nagibijeta h koncu. Petrolejski vrelci bodo izčrpani že v dobi prihodnjega pokolenja. Zaloge premoga zadostujejo za štiri pokolenja. Kaj potem! Človeštvo se bo parv kmalu moralo ozreti po nadomestilu. Sedanja tehnika našteva samo tri možnosti: vodo, veter in solnee. Toda njeni računi »o zgrešeni. Čeprav igra voda že zdaj v marsikateri deželi ulogo 44belega ^premoga", se ne bo nikoli povzpela do pomena prvotnega mednarodnega či-nitelja. Elektrarna, ki izkorišča nravni ali umetni slap, mora dovajati tok ml jemalcem. A daljave stavijo tehniki nepremagljive ovire. Noben daljnovod ne sme meriti nad 500 km (pri sedanji napetosti 100 tisoč volt). Če bi hotela tehnika redno izkoriščati veter, bi morala graditi nad 1 km visoke stebre, kar je pri sedanjih sredstvih neizvedljivo. Solnčni motorji, ki izkoriščajo dnevno svetlobo, tudi miso praktični. Velike naprave so predrage: obratni stroški stanejo več, kakor je vreden pridobljeni tok. Ni nobenega dvoma, da bo oblikovala bodočo tehniko samo energija rastlinskega izvora. Rastlinski alkohol bo postal glavno kurivo, ker je pridobivanje poceni in tudi preprosto. Bujno tropsko rastlinje bo dobilo pomen edinstvene in k sreči neizčrpne zaloge siroviu. Neštevilne tovarne bpdo pri- Šest držav zasleduje nevarnega pustolovca in tatu, ki si je v zadnjem času izbral za torišče svojih podvigov luksuzne vlake na evropski celini, posebno orientski ekspres. Njegove žrtve so samostojno potujoče ženske, ki se dado premamiti po njegovem elegantnem nastopu. Zadnja njegova žrtev je neka Avstralka, lady Xaysmitho-va.ki je že nekaj časa ločena od moža in potuje po Evropi. Vozila se je z orientski m ekspre-soin proti Bukarešti. V njen kupe stopi pustolovec, kmalu sta se zapletla v ponienck; mož se je znal dami hitro prikupiti. Izdajal se je za poljskega diplomatskega sla s tajno misijo j v Bukarešti. Ni dolgo trajalo, da je Navsbithova privolila v 'poroko, ki naj bi se izvršila v 1 romunski prestolnici. Tam je I najel " diplomatski sel" avtomobil in se odpeljal z damo v I predmestje k nekemu prijate-' lju "duhovniku", ki je bil takoj pri ra vi jen izvršiti poročni obred. Navsmithovi se je sicer I čudno videlo, da gre stvar tako hitro, brez vsakih forma I no-jsti pri oblasteh in brez prič. Toda pustolovec jo je znal prepričati. da veljajo za diplomate, ki nimajo nikoli dovolj časa, posebni predpisi kakor za navadne smrtnike. In tako sta I se "poročila" ter proslavila ' poroko v enem izmed najdraž-ijili lokakov v Budimpešti. Vse je plačala Navsmithova sama. Toda ko se je naslednje jutro prebudila, je ugotovila, da jo je stvar stala še več: izginila so ji še kopa dnearja in vsi dragulji, z njimi pa je izginil tudi "diplomatski sel", nje "mož". Normam lie v Havre -*>. Aqiiilania v Cherbourg 2:». lie de France v Havre Majestic v Cherbourg K u ropa v Bremen Cuute di Saviua t Genoa JULIJA: 3. Washington v Havre Coiite Grande v Trst 0. Bremen v Bremen Cliampluin v Havre . Berengaria v Cherbourg: U. Rex v Genoa 10. Norinanclle v Havre 11. Aquitauia v Cherbourg Iti. Europa v Bremen 17. Manhattan v Havre 1!>. M a jest ie v Cherbourg IX). lie