368
O delu Arhivskega društva Slovenije
ARHIVI 31 (2008), št. 1
Letna konferenca društva madžarskih arhivistov, Zalaegerszeg, od 26. do 28. avgust 2008
Letno konferenco madžarskih arhivistov je letos gostil Arhiv županije Zala iz Zalaegerszega. Arhiv in njegovi sodelavci so moji stari znanci, saj vsako leto preživim pri njih teden ali dva, ko evidentiram arhivsko gradivo, ki se nanašajo na Prekmurje. Vsako leto skupaj organiziramo tudi arhivske tabore. Zato sem bila še posebej vesela, da je bila konferenca v Za-laegerszegu, saj je le dobrih 50 km oddaljen od slo-vensko-madžarske državne meje.
Uradna otvoritev konference je bila v torek dopoldne. Predsednik društva dr. Laszló Szögi je pozdravil vse navzoče. Sledili so še pozdravni govori nekdanjega direktorja Arhiva županije Zala in današnjega župana mesta dr. Endreja Gyimesija ter predsednika generalne skupščine županije Zala Jenöja Manningerja. Navzoče smo pozdravili tudi tujci, ki smo se udeležili konference, in sicer arhivisti iz slovaškega, češkega, srbskega, vojvodinskega, ukrajinskega in slovenskega društva.
Že popoldne bi moralo delo potekati po sekcijah, vendar se je letos to začelo šele naslednji dan. Ker je predsedniku društva dr. Lâszlu Szögiju potekel mandat, je bilo treba izvoliti novega predsednika za štiri leta. Na večernem sprejemu so razglasili, da je novi predsednik društva postal direktor Arhiva županije Nogrâd Arpâd Tyekvicska.
Arhivisti iz tujine seveda nismo bili na volitvah, ampak so nas odpeljali na ogled mesta. Prvič smo se sprehodili po muzeju na prostem. Tukaj so predstavljene stare vaške hiše županije Zala. V improvizirani vasici gosta pričaka ob vstopu kovaška delavnica, nato pa si sledijo hiše s slamnatimi strehami, dvorišči, gospodarska poslopja in celo vinska klet z vinogradom. Da bi bil muzej zanimiv tudi za otroke, obiskovalce na vsakem dvorišču "pozdravi" tudi kakšna domača žival, saj so tu ovce, gosi, race, zajci, čebele, osel, koze, petelin in kokoši. Tu smo se   zamu-
dili dobri dve uri, saj nas je vodnica z zanimivimi zgodbami iz preteklosti kar popeljala za sto in več let nazaj. Vsaka hiša ima namreč svojo zgodbo; izba prve prikazuje delo na statvah, druga prikazuje nevestino balo in gostijo, tretja sobo mladega para itd.
Ostalo je še malo časa za sprehod po mestu in ogled cerkve in arhiva. Direktor arhiva Andrâs Mol-nâr nas je popeljal tudi v skladišča. S ponosom nam je razkazal zbirko plemiških listin z restavriranimi grbi.
Zvečer sta bila na vrsti sprejem ter seveda ples ob madžarski narodni in popularni glasbi.
Drugi dan dopoldan je sledilo delo, razdeljeno na štiri sekcije. Prva sekcija je bila namenjena materialnemu varstvu gradiva. Štirje referati so nam predstavili predvsem izkušnje z digitalizacijo različnega gradiva in sicer: György Râcz in Katalin Orosz iz Državnega arhiva Madžarske sta predstavila materialno varstvo gradiva pri digitalizaciji srednjeveških listin in katastrskih zemljevidov, Marta Kirics in Arhiva županije Baranya priprava razglednic na digitalizacijo, Adrienn P. Holl in Gâbor Breinich iz Mestnega arhiva Budimpešte desetletne izkušnje pri digitalizaciji in Péter Gönczi iz Dvorca Festetics iz Keszthelya digitalizacijo na Univerzi v Göttingenu — sodelovanje informatikov in re-stavratorjev. Druga sekcija je imela naslov Arhivski viri pri raziskovanju zgodovine različnih uradov in ustanov. Svoje izkušnje je predstavilo pet arhivistov: József Bessenyei z Univerze Miskolc zbirko listin kralja Janeza Szapolyaija, Réka Jakab iz Arhiva županije Veszprem na novo odkrite zapisnike veszprémskega kapitlja iZ 17. stoletja, Judit Borsy iz Arhiva županije Baranya Zbirko arhivskih virov za pécsvâradski sklad med letoma 1786 in 1945, Zoltân Lajos Nagy iz Arhiva državnega zbora arhiv državnega zbora in izdajo virov m Eszter Kaba iz Arhiva za politično zgodovino in sindikate vire zfl Zgodovino ustanov v Arhivu z? politično zgodovino in sindikate. Na tretji sekciji so razpravljali o arhivih univerz, in sicer: dr. Lâszlo Szögi iz Arhiva filozofske fakultete Univerze Lorânda Eötvösa je pripravil prispevek z naslovom Vprašanja študentov glede podatkovnih baz &T-
ARHIVI 31 (2008), št. 2
O delu Arhivskega društva Slovenije
369
Julia Varga iz Arhiva filozofske fakultete Univerze Lóranda Eötvösa Podatkovne ba%e v Arhivu filozofske fakultete, dr. Tamâsné Szemerey iz Knjižnice in arhiva Univerze zahodne Madžarske Podatkovne baze v Arhivu filozofske fakultete, dr. Mârton Kiss iz Arhiva Univerze za ekonomijo in tehniške univerze Struktura fondov v arhivih univerz in Istvân Lengvâri iz Arhiva filozofske fakultete Pécs Novi vodnik po fondih Filozofske fakultete Pécs. Zadnja, četrta sekcija, je bila gospodarska in finančna sekcija. Na njej so predavali: Tiborné Hetényi iz Arhiva Železne županije o aktualnih vprašanjih v računovodstvu in knjigovodstvu, storitvah v arhivih in odvetnik dr. T amas Budaker o spremembah zakona o javnih delih.
¦T~
&
Madžarski arhivisti tudi letos niso poskrbeli niti za prevode povzetkov v angleški ali nemški jezik. Niti niso izdali zbornika. Na sekcijah so večkrat poudarili, da naj vsak, ki želi objavo svojega referata v zborniku, ki bo izšel prihodnje leto, čim prej odda referat v pisni obliki. Jezik je predstavljal problem le za predsednika društva arhivistvov Srbije in Češke, vsi drugi smo referate lahko spremljali.
Ibolya Foki, višja arhivistka iz Arhiva županije Zala, je novemu predsedniku društva večkrat svetovala, da bi madžarsko društvo arhivistov moralo postati bolj dostopno tujim arhivistom, saj dandanes jezik ne bi smel biti ovira pri navezovanju stikov. Vprašanje je, kako bo v prihodnosti, saj smo iz ozadja že lahko slišale govorice, da želi prejšnji predsednik društva (sedaj podpredsednik) v svojih rokah še naprej obdržati pravico oz. glavno besedo pri sodelovanju s tujimi arhivi in univerzami. Tuja sodelovanja so dosedaj bila organizirana predvsem na podlagi prijateljstev in osebnega raziskovanja, tega pa marsikateri član društva ne podpira.
Popoldne je sledil ogled čudovitega gradu družine Festetics v mestu Keszthely ob Blatnem jezeru. Zal je zmanjkalo časa za ogled Balatona, smo si pa zato podrobno ogledali grad in konjušnico. Grad je začel graditi Krištof Festetics leta 1745. Njegov sin Pal je grad  povečal,  med  letoma  1792 in   1804  je vnuk
György uredil grajsko kapelo in dozidal krilo, v katerem je bila knjižnica. Po drugi svetovni vojni je bila v gradu sovjetska bolnišnica, nato študentski dom. V njegovih prostorih sta bili tudi mestna knjižnica in glasbena šola. Danes ima grad le kulturni namen; v njem so muzej in več koncertnih dvoran. Ostalo je še nekaj časa za zelo hiter sprehod po glavni mestni ulici in obisk ene od številnih kavarnic. Skupaj s kolegi iz Vojvodine smo razpravljali o položaju njihovih arhivov, o položaju Madžarov v Srbiji ipd.
Zadnji dan zjutraj je ponovno potekalo delo po sekcijah, in sicer sta bili na vrsti peta in šesta sekcija. Peta sekcija je bila namenjena informatiki. Predavatelji so bili štirje, in sicer: Zoltân Szatucsek iz Državnega arhiva Madžarske je pripravil prispevek Uporaba standarda OAJS pri E-arhivu, dr. Viktor Haraszti iz Mestnega arhiva Budimpešte Kaj lahko "pride" v E-arhivi, Andor Lakatos iz Škofijskega arhiva Kalocsa prispevek Možnosti digitalizacije cerkvenih matičnih knjigin Gâbor Breinich iz Mestnega arhiva Budimpešte Skupni arhivski portal. V zadnji, šesti sekciji, so razpravljali o zbirkah v arhivih univerz: Virâg Eszter Ver iz Arhiva Filozofske fakultete Univerze Lóranda Eötvösa o Zbirkah muzealij — njihovem mestu in vlogi v arhivskih Zpirkah, Zsolt Osvâth iz Knjižnice in Arhiva Univerze Corvinus o zbirkah predmetov na univerzah, Krisztina Batalka iz Arhiva Univerze za ekonomijo in tehniške univerze in dr. Laszló Molnar iz Arhiva Univerze Semmelweis pa o zP^kah zgodovinskih intervjujev v arhivih univerz
Ob koncu je sledil še zaključek. Na njem pa žal nismo izvedeli, kje bo zborovanje prihodnje leto. Šepetalo se je, da naj bi ga organiziral Arhiv županije Hajdu-Bihar v mestu Debrecen.
Gordana SovegešEipovšek
78. nemško arhivsko zborovanje
V Erfurtu je med 16. in 19. septembrom 2008 potekalo 78. zborovanje nemških arhivistov. Tema je bila: "Zavarovati za prihodnost" s poudarkom na hrambi analognih in digitalnih zapisov. Hkrati je potekal strokovni sejem Archivistica, na katerem se je s svojimi izdelki in programi predstavilo največje število ponudnikov do sedaj, in sicer 61. Večinoma so bili iz Nemčije, nekaj pa jih je bilo tudi iz Švice (Scope) in skandinavskih držav.
Strokovni del srečanja se je začel že v torek dopoldne s prvim predavanjem in diskusijo s temo "Kako zagotoviti dostopnost gradiva dalj časa". Za tuje