Štev. 205.
POLITIČEN LIST Zft
NRROD.
Leto XXXII.
r Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorliče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti
10 —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana se ne sprejemajo.
. Uredniškega telefona iter. 74. ___
tev. 2. ¥ le od I pisma I
V Ljubljani, v petek, 9. septembra 1904.
lahaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejemaa: s« celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20h. Vupravništva prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. - Plačuje se vnaprej.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev.
Viprejema naročnino, Inserate in reklamacij*. — I a ■ e r a 11 se računajo enostopna pelltvrsta (dollina T9 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, ta trikrat
9 b, za več kot trikrat 8 ta. T reklamnih noticah stane enostopna garmondvrita aa b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
Uprarniiketa telefona iter. 188.
»prodane duše".
(Iz učiteljskih krogov.)
S studom Bem odložil zadnji »Učiteljski Tovariš«. Odrekati učiteljsUu prepotrebni grižljaj kruha more le kaka liberalnim mogotcem prodara duša! Ne morem si misliti, da bi bit to začasno zboljšanja odklonil kdo drugi, kakor mež, hi ima 3000 K plače in je poleg it ga Se urednik »Učiteljskega Tovariša«. Nekoč je ta list vpil učiteljem to varišem: »Efijalti. grobokopi, laslepljenci, prodane duše, od kojih se mera s studom obrniti« ; a svet se zdaj lahko prepriča, ker ima nepobite dokaze v omenjenem listu, komu naj veljajo omenjene psovke! Žalostno, a resnično! Gospod urednik »Učit. Tovariša k, zapomnite bi to-le: Če splava učiteljsko gmotno vprašanje po vodi, krivi boste edino-ie vi, a estalo učiteljstvo bede vam v pretežni večini vpilo: Morituri vo-bis blasphemant!
O ubogi učiteljski ugled, kako te teptajo in mandrajo na vsih cgl h in konc h celo — učitelji sami! Da, na vsth straneh! In da na vseh Btraneh, temu so krivi zopet oni, ki so se vpregli v gonjo lažnjivemu li beralizmu proti svojemu narodu! Tovariši! Ugled, spoštovanje in boljše gmotno stanje nam je neobhcdno potrebno, a priboriti si ga moramo le z razumom, značajnostjo in previdnostjo, ne pa b toliko sirovostjo v osebnih napadih, kakor odseva v člankih: »Gospod s Kamna«. Povejte nam gospodje: Gangl, Jelene, D.mnik, kdaj je kak »Na-rodovec« toliko razmotnval učiteljsko gmotno vpnšanjn, kakor je to storil gospod d\orni svetnik Šuklje!
Bržkone ga boste zastonj iskal', četudi z lučjo podnevu. Liberalci nimajo za ubogo učiteljstvo nič diuzega, kaker bobneče fraze, ki ugf-jsjo le zasltpljencem in štreberjem. Nam drugim so pa pesek v oči! UJiteljstvo je lahko hvaležno gospodu Sukljeju za nje-
govo stvarno razmotrivanje! Daj Bog, da bi sa njegovi nasveti tudi kmalu uresničili. Popolnoma obsojam torej pisavo »Učit. Tov.«, mislim, da govorim pametnejim učiteljem iz srca, ker se je postavil popolnoma na »Narodovo« stališče, da gospodu dukljcju ne odgovarja zgolj stvarno, ampak ga nečuveno osebno napada. Domnevam si, da dela to par možičkov, ki vidijo še en klinček nad sabo! Ste-li upravičeni napadati v imenu vsega učiteljstva osebo, ki je v resnici pokazala, da ji je na tem, da se nam bedno materijelno stanje zboljša? Ne vem. Mislim pa, da ne!
Po mojem skromnem mnenju sta vi okoli „Ulit. Tov." dolžni služiti učiteljstvu, a ne „Narodovcem", katerim so učiteljski interesi — deveta briga!
Žalostno za vas m va£e somišljenike, da še sedaj niste prišli do prepričanja, da vas „Narodovoi" vodijo le za — nos! Ozrite se le nekoliko v preteklost, po deželnozborskih kandidatih!
Pokličite ei v spomin, da se je »Narod", kadar vas ravno ne rabi za poganjačr, izrekel: »Učitelj revež ni naš !" Ne iščite torej hrane tam, kjer vam je nočejo dati in kjer se niti toliko ne potrudijo, da bi vam nasvetovali kaj pozitivnega. Skrajni čas je že, da v prid učitel,stva taktiko premenite! Učiteljstvo drugih kronovin je gotovo bolj taktno postopalo v dosego svojih gmotnih razmer, kakor postopa g. Gangl. Če vi lahko živite brez zboljšanja, mi drugi ne !
Rusko - japonska vojska.
Po dosedaj došlib poročilih je gotovo, da so bili boji okolu Ljaojana silno krvavi in da bo Rusi bili prisiljeni umikati ie. Zopet Be je videlo, da so bili Japonci za vojsko dobro pripravljeni. Dolgoletne japon ske priprave bi pač morali ruski diplomatski zastopniki v Tokiu opaziti in opozoriti svojo
vlado, naj bo tudi istotako pripravljen«. To se pa bržčas m zgodilo 1 Sreča je bila, da v takih razmerah niso mogli Japonci pri Ljaojanu prisiliti Rusov do odločilne bitke, kakor so nameravali. Tako za rusko končno zmago nismo v skrbeh. »K6'n. Volkszeitung« piše: »Bodočnost imajo sedaj Rusi in naj se tudi umaknejo do Harbina."
Najnovejša poročila se glase, da Japonci de vedno poizkušajo zastaviti pot umikajočim se Rusom in da vedno dalje prodirajo z vso naglico.
Do 4. t. m. je imel Kuropatkin, kakor priznava tudi uradno poročilo maršala Ojame, precejšno srečo na avojem umikanju. Upajmo, da se tudi v naslednjih dneh ne posrečijo glede njegove armade japonske nakane. Ja ponci pač vedo, da je zanje sedaj hitro prodiranje odločilno in da bi bilo zanje mnogo ugodneje, ko bi prisilili Ruse do novih bitk, predno je zbrana na bojišču pomnožena ruska armadr.
Ruski vojaški list »Inva'id« trdi, da se Kuropatkin z namenom umika odločilni bitki, ker ca tako bitko še nima dobrih pogojev, porabi pa vsako priliko oslabiti sovražnika.
Mnogi listi jako hvalijo spretnost Kuro patkinovega umikanja.
I^ska umikanj« — Prihodnja večja bitka pri Tjelinu.
London, 7. septembra. »Daily Mail« je poročal predvčeraj iz Njučvana, da se nameravajo Rusi umakniti namesto v Mukden v T j e 1 i n. Dne 6. t m. je dospelo v Njučvan 8 japonskih transportov, kateri bo takoj odšli po železnici v Ljaojan.
Pariz, 7. septembra. »Agence Ha-vas« je poročala dne 6. t. m. iz Mukdena: Rusi so zapustili Tajtse.
Tokio, 7. septembra. (Reuterjev ur.) General Kuroki je zadel pri Jantaju na grozen odpor, tako da je mogel istega prodreti šele po večdnevnih bojih. Iz tega se da sklepati, da je bilo umikanje Rusov v Mukden mežno.
Peterburg, 7. septembra, »Novoje Vremja« ima poročilo iz Mukdena z dne 5 t. m., ki se orlaai: Prvi deli našega trena so že doSli v Mukden. Boj Japoncev z našimi zadnjimi četami traja dalje. Umikanje se vrši v polnem redu, dasi je na blatni
cesti jako živahno. Japonci se trudijo na vso moč, da pridejo prej v Mukden, nego mi. Japonci imajo več topništva. Kuropatkin ni za seboj podrl samo mostov, ampak je tudi na pot dal položiti druge zapreke, da ovira japonsko zasledovanje. V Tokiu upajo, da se bo Japoncem posrečilo del levega ruskega krila zajeti. RuBi so svoja stališča pri Ljaojanu zapustili šele v noči 5 septembra.
Pariz, 7 septembra. It Peterburga poročajo, da je ces. namestnik Aleksejev pri Tjelinu, 70 vrst severno od Mukdena, dal teren utrdit', da na čelu mukdenske garni-zije, nekaterih čet iz Viadivostoka in s pričakovano Kuropatkinovo armado UBtavlja pro-diranie Japoncev proti Harbinu
Berolin, 8 septembra. Oi Jantaja do Mukdena se pomika dolga vrsta iuske armade katere prvi oddelki so že v Mukdenu. Z* pešci se vozi topništvo, ki krije rusko umikanje ; 20 vrst od Mukdena ae je slišalo še gromenje topov. Japonci so skoro tik ta Rusi.
Rusko poročilo o umikanju
Mukden, 7. sept mbra. Del ruske armadr, ki se umika po železniški progi v Mukden, je v nevarnosti, da ga Japonci odločijo od ostale armade, Dne 5 t. mes. ro obslreljavali na višini vzhodno od železnice stoječi japonski topovi vseh 24 ur ruske čete. Ruai so svoje topništvo epravili na paralelno višino in tako krili krilo umikajoče sa armade. Velik del transportnih voz so Rusi pustili, ker vozove na blatni cesti niio mogli spraviti naprej. Glavna ruska armada zapušča Mukden in gre dalje proti severu.
Japonsko poročilo o ruski vojni moči pri Ljaojanu
Tokio, 8 septembra. Ruska vojna moč, ki se je udeleževala bojev pri Ljaojanu, je štela 184 bataljonov in-[anterije, 28 eskadronov ka-valerije in 572 topov.
O bojih pri Ljaojanu
London, 8. septembra. O bitki pri Ljaojanu se poroča: Strašna moritev je dosegla vrhunec v sredo poneči, ko so Japonci stekli dol ob gori Saušan in je bil
LISTEK.
Pismo s Kitajskega.
(Veselko Kovač, apost. misijonar.)
T s i n a n f u , 22. avgusta. XII.
Morebiti ste se vsaj na tihem hudovali na svojega sotiudnilia na daljnem Kitajskem, 2eš: Pa bi vendar lahko včasih poslal kako poročilo o rusko japonski vojski. Z Vašega uredniškega Btaližča bi bilo tako budovanje popolnoma opravičeno, naravno. Se bolj opravičen in naraven pa — bi lahko rekel — je bil trdovraten molk Vašega dopisnika. Manjkalo mu je namreč veselih in — kar je še večje važnosti — zanesljivih poročil. Zato je rajše molčal. Ker so se pa razmere sedaj v obeh ozirih vsaj nekol ko obrnile na bolje, oglasi se tadi Vaš so-trudnik. Pravijo, da obljuba velja! Ne kaže tort j drugtga, lsaker izpolniti obljubo, storjeno v zadnjem pismu, ter se ozreti nekoliko na »zmagovite« Japonce.
Glede nn troje grdih lastnosti so so J&ponci pokazali v preteklih petih mesecih v vsej nagoti. Ta ostudna avojstva so: podla
lažnjivost, zvijačnost in pa brezmejna cšab nost.
Kakor Znano, so v znamenju zvijače pričeli vojsko. Zavratni napad japonskih ladij na Port Artur v noči 8. februarja je bila že nekaj dnij dogovorjena in vsem japonskim pomorskim častnikom snana stvar, in vendar so se še 7. februarja hlinili ruskim čast nikom in hinavsko vživali njih znano slovansko gostoljubnost. Celo japonski konzul iz Cifua je bil s svojim ^služabnikom", pre oblečenim kapitanom, 8. februarja v Port Arturju in se v svoji podli duši ni sramoval hinavsko trkati z ruskimi častniki in napi-vati ruskemu bojnemu brodovju. Njegov obisk je bil vohunski. Ko so častniki in celo Aleksejev sam prigovarjali, naj ostane v Port Arturju čez noč, se ja ta opravičoval, da mu to nikakor ni mogočo, kor ga čakajo doma zelo nujni posli. Poslovili so se prijateljski na obrežju. Zunaj na morju sreča konzulova ladja japonsko brodovje. Togo, japonski admiral, pokliče konzula k sebi. Konzulov .slutabnik", kakor že omenjeno pro* oblečeni japonski pomorski kapitan, hitro razloži svoje risbe in načrte in jih pojasni admiralu. Ko je Togo zvedel dovolj, je odslovil oba — brez najmanjšega znaka gosto-
ljubja . . . Tisto noč so japonske torpedovka prvič napadle Port Artur. — Tako poroča dopisnik „New York Hjrald-a", kije bil o začetku vojske v Port Arturju.
Kako zavratno so Japonci napali dve ruski bojni ladji, ki sta bili, nič hudega sluteč, mirno usidrani v luki Čemulpo, je splošno znano. Vsi navzoči pomorščaki različnih držav in narodnosti so se zgražali nad podlostjo japonskih pomorščakov. Ta sramotni čin japonskega brodovja bode Rusija brez dvoma eksemplarično maščevala . .!
Zvijača in laž sta sestri Laž, to ostudno bitje, bo Japonci koj prvi dan vojske vzeli v svojo službo. Hitro po prvem naskoku na trdnjavo Port Artur in na rusko brodovje raznesli so japonski v zvtzi z angleškimi časopisi novico v svet, da je 18 rusk. ladij uničenih. Kar človek želi, to seveda iad verjame. Krasno! Osemnajst ladij uničenih! To se pravi: Malodane vse rusko brodovje v Port Arturju je pokončano! . . • Toda ta jc bila vendar predebela! Klevetniki Rusije se te neumne novice niso dolgo veselili. Veselje jim je skazil on, ki ga jc povzročil: japonski admiral Togo. V popisih svojih napadov in spopadov je namreč omenjal ladje, ka-
tere bi imele po prvi novici biti že na dnu morja. In tako je sčasoma malodane vse rusko bojno brodovje oživelo. Seveda je bilo treba skrbeti za to, da ostane japonsko brodovje v sijaju. Ker trdnjavi niso mogli zadati znatne škode, ni preostalo drugega, nego poročati o izgubi te in one ruske ladje. Na ta način je izginilo sicer še nekaj ruskih križark in bilo hudo poškodovanih par ©klopnic, a ker so se te zopet pokazale čile in zdrave izven luke, so japonci uvideli, da z lažjo in željami ruskega brodovja uničiti ne morejo. Zato zadnje tri mesece o izgubi več ladij niso več poročali. A skoro vsak teden si bral v uradnih japonskih poročilih, da je potopljen ta ali oni ruski uničevalec torpedovk. Ako bi človek vse te izgube se-štel, bi dobil število, da toliko torpedovk Rusi še nikdar imeli niso.
In kako so poročali Japonci po oni grozni nesreči, ko so Rusi izgubili svojo oklopnico „Petropavlovsk" in 2 njo svojega najboljšega admirala. Ker sc ostalo brodovje ni več upalo iz luke, so Japonci in njih vredni bratje Angleži opetovano prinašali poročila, da Rusi sami uničujejo svoje ladje, ker sc boje, da bi prišle Japoncem v posest. Vsak strel, ki so ga slišali iz luke
Kuropatkin prisiljen vsled tega zapust ti Ljaojan. — Dan pred tem je bilo izpostavljeno tusko moštvo grozovitemu streljanju japon akega topništva. Na ved krajih se je nad glavami ruskih vojakov razletelo kar po šestdeset strelov naenkrat. Zvečer se je pridružilo šd gromenje nevihte, tako da je bil ropot strašen. Japonski šrapneli so se večinoma previsoko razletavali. Med neprestanim streljanjem bo se Japonoi približali Rusom na stoinpetdeset korakov, ne boječ se silnibiz-gub. Ruski častniki bo že s-gali po sabljah in po revolverjih. V poslednjem trenotku so Japonci odnehali od napada mož proti nožu. Rusi so zapustili v Ljaojanu 8amo razvaline.
Poraz Robov pri Ljaojanu je bil rea
velik.
Peterburg, 8. septembra. Naše izgube cenijo na 40.000 mož. Nekateri polki, n. pr orlovski in sibirski, so popolnoma uničeni. Generalni štab in glavno šotorišče sta prestavljena v Harbia. Vsled zadnjega prodiraaia Japoncev se bo vojska za več mesecev zavlekla, nego se je iipo-četka nameravalo.
Veliko itevilo ruskih ranjencev.
Kupance, 7. sept. Od Kuropatkinove armade dohaja sedaj vsak dan v Muk-den 80 vozov z ranjenci. Rane, katere so zadali večinoma šrapneli, so strašne in večina ranjencev umrje deloma že na traus portu, deloma pri dohodu v bolnico. Civilno prebivalstvo zapušča Mukden.
O jama priinava, da so Rusi Kuroki j a krepko zadržali. — Umikanje
glavne ruske armade prosto.
Tokio, 7. septembra. Maršal O j a m a ie poslal poročilo o desetdnevni bitki od 24. avgusta do 4 sept. To poročilo je došlo sem 7. t. m. in pravi: Rusi imajo še vedno zasedene premogokope pri Janiaju. Skoro gotovo bo došlo ondi do bitke. Ti premogo-kopi so edine premcgovne jame v Mandžu riji, zato je posest tega kraja za Ruse vele-važen z ozirom na železniški promet. Del ruskih čet ima še vedno zaseden Jungšuisu južno od Jantaja. Kurokijeve čete so vedno v boiu s sovražnikom. Lqvo krilo in središče Jtponoev sti se ustavila na levem bregu reke Tajciho. Miršal O ama namerava del teh čet porabiti z» zasedenje severno od Mu banga ležečih višin in prodirati dalje ob železnici. Kuropatk n je sežgal za seboj vse mostove, tudi železniški most čez reko Tajciho. Japonske izgube so velike, a doslej še niso določene. — O ama nič "e poroča, da bi zaplenil kaj ruskih topov. Č^te so navdušene, kljub velikim naporom. Kuropatkin je do 30. avgusta dobil vedno pcmoči. Razpolagal je z najmanj 12 popolnimi divizijami. Njegove izgube niso znane. Kuroki je zadel na v šinah zaboino od Jantaja na cbupen odpor. Sele po št ridnevnem, d vjem boju se mu te posrečilo Ruse zapc d<ti iz ni hovih stališč. Jasno je, da je vsled trd o-vratnosti ruskega odpora na tej točki bilo umikanje za glavno rusk" armado odprto in so se tako Rusi izognili popolnemu porazu.
Včerajšnja angleška poročila o ruskem umikanju.
London, 8. sept. Iz Tokia poro čajo: Armada generala Kuro-
bil jim je veselo znamenje, da je zopet zletela ena ruska ladja v zrak . . .
Tako so poročali o ruskem brodovju. A o svojih izgubah so molčali ko zid. Priznali so le to, kar se nikakor ni dalo utajiti. Ne dolgo potem, ko je izginil „Petro-pavlovsk" v hladnih morskih valovih, se je, kakor znano, potopila največja in najlepša japonska ladja „Hatsuse". Dne 15. maja so izgubili sicer še par drugih dragocenih ladij, a vse to so dolgo tajili. — Človek, ki je prebiral tukajšnje časopisje, je na vse zadnje moral biti prepričan, da so Rusi malodane ob vse brodovje, Japonci pa, da so trpeli na svojem razmeroma le malo. — Nekaterim ljudem, ki ne more kar tako vse tebi nič meni nič v glavo, kar Japonci poročajo, se je čudno zdelo, da se več japonskih velikih bojnih ladij sploh več ne omenja. Začeli so vso zadevo zasledovati in so prišli do trdnega prepričanja, da so ruska poročila o japonskih izgubah na vse zadnje vendarle resnična. Potemtakem so Japonci izgubili
_ to stoji pribito — dve ladji po 15.000
ton, eno 12.000; močno poškodovane so štiri oklopne križarke po približno 10.000 ton in ena 7700 ton; poleg tega so izgubili še tri zavarovane križarke, na katerih je bilo skupno čez 1000 mož. Summa sum-marunTjaponskih izgub na morju do sredi junija je torej 26 odstotkov poškodo-
kija koraka v severovzhodni smeri proti Mukdenu v nadi, glavni moči ruske armade zastaviti pot še pred Mukdenom. Tu vsako uro pričakujejo vesti, da so Japonci zasadli Mukden. Južno od Mukdena se bije vroč boj. Man-džurijska mesta rusko prebivalstvo hitro zapušča. Pogled na z mrtveci in ranjenci po krito ceBto iz Ljaojana v Mukden je strašen.
London, 8. sept. Kuropatkin je včeraj došel v Mukden, katerega kitajsko prebivalstvo že zapušča. Severno od Ljaojan« se še vrše spopadi. Včeraj je 80 železniških voz došlo v Kupance. Angeški in ameriški časnikarji se jako pritožujejo nad Japonci, ki vse Neja-ponce smatrajo za ogledube.
London, 8 septembra. Kakor se čuje, je m e d Š a š o in Mukdenom ob bregovih pred Mukdenom tekoče reke Hun velika bitka.
London, 8 sept. Strašno izmučene, brez zadostnih živil, med silnim dežjem se gnetejo Kuropatkinove Čete po glavni man-džurijski cesti, na kateri sega blato do kolen, v Mukden. Nič mani izmučeni Japonci hite na paralelnih potih k istemu smotru. To je skoro vse, kar se ve o dogodkih od nedelje dalje. Prvi ruski oddelki, trdiio nekatera poročila, niso prišli le ž» v Mukden, ampak so Mukden tudi že zapustili ter odšli proti severu. Najprej se bodo Rusi ustavili sedaj šele pri T i e 1 i n u , 35 milj severno od Mukdena. Skorogotovo pa večina ruske armade še ni pri šla v Mukden.
Japonci o svoji vojni moči pred Ljao janom in o svojih namenih.
Pariz, 7. septembra. Japonski poslanik v Parizu se je izjavil v nekem pc govoru : Pred L'aojanom smo mi imeli 160000 mož. torej 40 000 mož manj, kakor Kuropatkin.(?) Brez pretiranja lahko trdim: Naši častniki in naša organizacija je boljša, kakor ruska. Odločilne bitke ne bo pred, ko prihodnjo Bpomlad in sicer bo ta pred H a r b i n o m. Kar se b i sedaj zgodilo pred Harbinom, ne bo vplivalo na končni izid. Naš dobiček je, ker Mukden ni utrjen. Naše četa bodo pravočasno pomnožene. Ne smisel je, da bi nam manjkalo novih polkov in da bomo kmalu porabili vojni zaklad Mi lahko vodimo vojsko tri leta. Kar se tiče zavzetja trdnjave Port Artur, bo splošni naval šele, ko bomo osvojili vse utrdbe. Naša zimska bivališča so zagotovljena. Govoriti o miru ni naš« stvar.
Število ruskih čet v Mandžuriji ,
London, 7 sept. Reuterjev urad je prejel iz Peterburga sledečo vest: Veliko število novincev je bilo nemudoma vpoklicanih. Oi pričetka vojne je prišlo v Mandžurijo, ne glede na čete, ki stražijo sibirsko železnico, 350 000 mož, izmed katerih pa niso še vsi prišli da boiišča. Pred koncem oktobr« bodo klicani 1., 8. in 13 voj. Kuro patkin dobi do konca septembra 1108 topov.
Stroški za vojsko.
Peterburg, 7. septembra. Ruski finančni minister je izjavil, da so znašali strcšai z« vojsko do 15. avgusta 272 milijonov rubljev. Do 1. julija 1905 bodo pa znašali Btroški 300 milijonov rubljev. Skupni izdatki v prvih dvpnaistih mesecih bodo vnašali v Rusiji 600 milijonov rubljev. Ruski fnančni minister pravi, da bo to
vanih in 25% izgubljenih ladij. Vštete seveda niso torpedovke, in uničevalci torpedovk, katerih je tudi precej uničenih.
In ruske izgube ? Iz dopisa, — pisal ga je vojni poročevalec, rodom Anglež — ki je tiskan 13. julija v „Shanghai Mercury", posnamem tale odstavek: „Do 2. junija je bil po japonskih in angleških poročilih ves svet prepričan, da je rusko bojno brodovje
v Port Arturju in praxi uničeno in kar je še ostalo, je nezmožno pokazati se na odprtem morju . . . Potem so Rusi sami razstrelili še tistih par ladij, kar jih je še os'alo, in niso bile vredne vse Bkupaj piakavega oreha. — Kar naenkrat pa poroča admiral Togo, da so imeli Rusi 23 junija šest bojnih ladij, pet križark in 14 uničevalcav torpedovk. Iz tega sledi, da je »Petropavlovak« edina velika bojna ladjs, ki so jo RuBi do sedaj izgubili pred Port Arturjem. Z ozirom na nekaj prejšnjih manjših izgub Rusi sami priznavajo, da so do sedaj izgubili štiri torpedovke in da je bilo poškodovanih približno sedem torpedovk, ki pa bodo vse v kratkem popravljene."
Dopisnik pravi dalje: „Tcda ta komedi jantski način poročanja še sedaj nadaljujejo. Danes raistreljena ladja jutri mirno po morju plove — seveda zopet po japonskih poročilih. To napravlja v vojni statistiki strašanski nered in sili vojne veščake v obup, pridne
svoto lahko dobil. Poročila, da bo Rusija najela posojilo v Nemčiji, niio resnična.
Nakupovanje za vojsko.
Berolin, 8. septembra. Nemški fa-brikantje so dobili od Rusije in Japonske valita naročila. Ruska vl»d« je naroč la 100.000 šotorov in 20 000 parov gorkih črevljev. Japonska pa 100.000 ovratnikov iz gumija.
Japonski poveljniki v Mandžuriji.
G avno vlogo sta imela pri liaojanski bitki japonski maršal Ojama in šef njegovega generalnega štaba, baron Kodama. Maršal 0;ama je jako hladnokrven človek, ktterega ne spravi nobena stvar iz ravnotežja. Drži se vztrajno svojega načrta in ne pozna pri izvršitvi dolžnosti nikakih ozirov. Sedaj je v 62 letu in je že 40 let vojak. Kot mlad mož se je bojeval v japonski domači vojski na strani mikada. Deset let je bil japonski vojni minister in je preosnoval japonsko armado po evropskem vzorcu. Evropo je obiskal večkrat in si ogledal osebno armade raznih evropskih držav. S?f njegovega generalnega štab«, baron Kodama, je star 55 let. a je še mladaniško živahen, popolnoma drugačnega značaja, kakor O,ama. Ni samo vojak, marveč tudi eden najboljših japonskih politikov. Baron Kodama bo naj brže prihodnji japonski ministrski predsed nik, ker je zmožen tako za politične, kakor tudi za administrativne posle.
Ljaojanska bitka opazovana z zrakoplova.
Nemirovič Dančenko je opazoval bitko dne 30. septembra z zrakoplova in jo v brzojavki popisuje tako le: Balon je plul vi soko in mi emo opazovali smer nep;?ijatelj-skih oddelkov, m^eta njih baterij, gledali v skrite kote, kjer je v nevidnih delavnicah sovražnik nam pripravljal težke udarce. Videli smo, kako so se prve japonske čete po mikale skozi jarke in Be priuradle k našim vojakom, da bi lih presenetile z nenadnim napadom in sebe obvarovali pred ognjem naših baterij. Magla se je polagoma pomi kala v prelaze m izginjala v višini. Ni minula ena ura in že je 20 vrst naokole gro melo, ropotalo, prasketalo in se treslo, kot bi sa zemlja podirala. Videl sem našo slavno filomonovsko bateri|o. Japonci so je dolgo zastonj iskali in napadali. Obsipavala je so vražnika s tisočerimi šrapneli. Tudi druge ruske baterije so brez pretanka morile sovražnika. Prvo dejanje te b tke je bil velik dvoboj topništva. Tudi prve žrtve so bile pri baterijah. Odnašali so padle in ranjence. Na mesto prejšniih so stopale nove baterije. Čim bližje prednjim Četam, tem hitrejše se gibljejo kolone in se porivajo sem-tertje. Nato je nastalo pehotno streljanje.
Baltiško brodovje
Petrograd, 8. septembra. Baltiško brodovje odplove gotovo 10 t. m. i z Kronštata v L bavo in odtod čez dva tedna na bojišče. Brodovje obstoj i iz 40 ladij. V tem številu so vštete torpedovke in prevozne ladje. Poveljnik je admiral Roždest-v e n s k i j , ki upa, da oride do 13. decembra na bojišče. Princ Henrik pruski jo pri obisku v Petrovem dvorcu baje ad miralu rekel: „Z)kaj odhajate šele sedaj? Saj do vašega prihoda vse zamrzne. Moj brat, nemški cesar, vam pošilja najsrčnejši pozdrav".'
urednike raznih listov pa vabijo taka poročila v nevarne paBti."
V oči vid tako sleparskega poročevanja od japonske in angleške strani se seveda ni čuditi, da je urednik francoskega časopisa »Echo de Chine« urednika angleškega časopisa »North China Daily NtWi« očitno obdolžil, da je od Japoncev podkupljen. Ta Be-veda to zanikuje in „obrekovalca" poživlja, da naj svoje trditve javno prekliče. Francoz je odgovoril, da tega nikdar storil ne bo, ker ima zanesljive dokaze, naj ga le toži, to mu bode prav.
Kakor znano, rusko brodovje zopet krepko deluje. Del vladivcstoškega brodovja je Japoncem v korejski morski ožini potopil 12 japonskih transportnih ladij s 4900 moštva in veliko množino živeža ter streliva. — Najnovejša tukajšnja novica je — seveda razmeroma že nekoliko stara — da so Rusi v Port Arturju 10. julija odbili japonski na pad od severne strani. Zažgali so mine in pri tej priči je bilo poraženih 28 tisoč Ja poncev. DaneB, 22. julija, ta za Japonce grozna vest od njih še ni potrjena. Pri tej priliki so Ruai zopet osvojili nekaj važnih poz:cij, pri čemur jih je brodovje znatno podpiralo.
Pismo o Japoncih pa to pot še ni končano.
Berolin, 7. septembra. »Barliner Tageblatt" poroča iz Peterburga, da so vsi čaatnik« baltiškega brodovja dobili ukaz, d« naj bodo tekom treh dni pripravljeni za odhod.
Rusi v Koreji v nevarnosti?
London, 8. septembra. „D«ily Mail" poroča iz Soula: Ruse v severovzhodni Koreji so v Posjetskem zalivu izkrcme japonske divizije odločile od svez z ostalimi ruskimi četami.
Bitka na morju?
Vejhajvej, 8. septembra. V pretekli noči so slišali sem z morja gromenje topov.
Japonska nadaljuje oboroževanje.
Berolin, 8. septembra. Iz C fu poročajo, da Jaoonska nadaljuje z vojnimi pripravami. O i 1. septembra dalja je železniški promtt za zasebnike ustavljen, da sa takoj transportira 40.000 mož na bojišče.
Mikado svojim vojakom,
Tokio, 8. oeptemor«. Japonski cesar je svoji armadi poslal piamr, v katerem ji čestita k slavni zmagi, katero so priborili s strašnimi težavami. Ker ni še upati na konec vojske, naj bodo čete pripravljene, tudi v prihodnje potrpežljivo prenašati napore.
Reka Tajci.
Reka Tajoi, o kateri se je v zadnjih dneh mnogo pisalo in ob kateri leži mesto Ljaojan, je po velikosti in važno iti druga stranska reka veletoka Ljao. Taista izvira na vaoadnem obronku gorskega hrbtaSimušan 60 kilometrov južno od mesta Sjuoint n ter se izteka v reko Ljao blitu vasi Sintsaho. Reka je dolga 350 kilometrov. Gorenji tok do mesta Ljaojan meri 200 kilometrov. Za časa deževja reka silno naraate ter prestopa svoje bregove.
Križarki »Petrograd" ln »Smolensk" se vrneta v Evropo.
Zanzibar, 7. sapt. (Reuterjev ur.) Angleška knžarka »Forte« oddala je ruskima pomožnima križarkama »Petrograd« in »Soao-lensk", ki nista bili niti 3 milje oddaljena od Z»nzibara, povelje carja Nikolaja. — Križarki sta takoj odpluli ter izjavili, da se nemudoma povrneti v Evropo.
Port Artur.
London, 7. septembra. Pred Port Arturjem je mir, kakor pred viharjem, na Katerega se Japonci dejanski pripravljajo in proti kateremu vrše Rusi vse priprave. Ga neral Steselj ima svoie stanovanje v nekem podzemskem prostoru, ki je pred bombami varen. Glavno taborišče je z vsemi utrdbami in opazovalnimi postaiami brzojavno v zvezi. Japonci bo izkrcali v Daljnem 100 000 vreč s peskom, s katerimi bodo napravili obrambne nasipe okolu Port Arturja.
London, 8. septembra. Tudi civilisti v Port Arturju so skriti pod zemljo. Rusi imajo živeža dovolj in upajo, da se bodo držali, dokler jim ne pride na pomoč ruska armada od severa.
Starost japonskih generalov.
Maršal marki Jamagata je star 66 let 2 meseca; maršal marki O j a m a 61 let 8 mesecev; general grcf N o d z u 62 let 9 mesecav; maršal grof K a c u r a 56 let 9 mesecev; general baron Kuroki 60 let 5 mesecev; general baron Oku 57 let 9 mesecev; general baron Nogi 54 let 9 mesecev; general baron Kodama 52 let 6 mesecev; general princ F u s c h i m i 46 let 4 mesece; general baron H a j e g a v a 54 let; general baron O k » z a v a 60 let 1 me seč; general vikomte S a k u m a 58 let 9 mesecev; general baron Niši 58 let 5 mesecev.
Japonski ujetniki.
P e n z a , 7. septembra. Včeraj je dospel prvi vlak japonskih ujetnikov, in sicer 256 mornarjev in 68 častnikov, med temi 4 Angleži onih transportnih ladij, katere je pogreznilo vladivostoško brodovje. Ujetniki odidejo jutri v Rjask, gubernija Rjazan.
10 000 japonskih vojakov bolnih.
London, 7. sept. Kakor je včeraj poročal „D*ily Telegraph« iz Čifua, leži v Daljnem 10 000 Japoncev, bolnih na bolezni »beriberi«. — Ta bolezen konča z naglo smrtjo.
Novo utrjeno pristanišče.
Dalmatinski listi so poročali, da je pustila vojna uprava izdelavati priprave za novo utrjeno vojno pristanišče .v Gružu. Vladno se sedaj poroča, da mornariški vodilni krogi res proučujejo vprašanje o novem vojnem pristanišču, a da še vprašanje ni rešeno.
Sternfoergova stranka.
Drž. poslanec Holandsky, kije izstopil iz mladočeškega kluba, se namerava pridružiti grofu Sternbergu. Kakor se čuje, namerava še več mladočeških poslancev izstopiti iz mladočeške stranke in se pridružiti češki politični stranki, katero hoče ustanoviti grof Sternberg.
Italijanske vzporednice v Inomostu.
It Iiomoata por.ča »Dautschnation »le Korr.« D .si je vlada poizkušala vse, da na jame pripravne proatore /a italijanske vzpo redmce na veeučilišču v Inomostu ae ji to ni posrečilo, ker n<>*e nikdo d« ti potreonih prostorov v najem Žito b do italijanske vse-učilište vzporednica najbrže zu laj mesta.
Dalmatinski namestnik iu Hrvatje.
»N»r dni lisi«, gusitu poslanca BititKi-nija, poroča, da je namestnik baron H ndel pozval k sebi nekaj mladih hrvaAkih urad nikov in jih vprašal, če so v kaki zvezi s članki, kateri ao graiali v »Narodnem listu« nemške uradnike. Ko so uradniki s častno beeedo zatrjevali, da s članki i ho v nikaki zvezi, je cesarski namestnik rekel: „A, kaj častna beseda, Dalmatinec nima častne besede. Ze poznate moje mnenje o dalmatinskih častnih besedah!"
Seveda je dalmatinski uradni list pisal, da Handel ni rabil psovk, katere mu ja oči tal »Narodni list". Samoobsebi je umevno, da zahteva'0 dalmatinski poslanci zadoščenja in pa, da Handel zapusti Dalmicjo.
Zakaj je odstopil grof Goess?
Kakor poročajo listi, so bili za odstop cesarskega namestnika na Primorskem grofa Goessa merodajni sledeči razlogi: Grof Goess je predložil izvolitev tržaškega župana Sandrinellija cesarju v potrjenje in cesar je volitev vsled tega odobril, dasi bi moral grof Goess vedeti, koliko nepravilnosti je bilo pri zadnjih občinskih volitvah. Ko je najvišje sodišče razveljavilo volitev, vsled česar je bil občinski svet tržaški raz-puščen, je pa Goess potrdil vse sklepe mu-nicipalne delegacije, dasi je izšla iz nepravilno izvoljenega občinskega sveta. Tudi Dompierovi poizkusi, da bi vodil občinske posle do novih volitev vladni komisar, so ostale brezuspešne. Vse to je pač povzročilo, da je grof Goess odstopil.
Občni zbor Gustav-Adolfovega društva
je bil preteklo Bredo v Gradcu. Na shodu se seveda nad vae zabavlja proti katoliški cerkvi, ker še nemško narodno graško pro-testanško glasilo ne prinaša vsebine govora dr K a i s e r j a, ki je zanimivo pojasnil delovanje protestanške cerkve v Avstriji. Avstrijsko Gustav Adoltovo društvo »e samo nabralo 66.000 mark in dobilo 534.000 mark iz Nemfli|e. Vsi društveni izdatki so iznašali 1,591581 mark. Kakor kažejo te številke, morajo pročodrimovci jako dobro plačevati »duše«, katere se ujamejo v protestanške zanjke.
Slovanske vzporednice v Šleziji.
„Slav. Korr." odločno zanikuje vest, da bi bili cehi in Poljaki za vzdržavanje slovanskih vzporednic obljubili trajen prispevek. Šolski društvi Poljakov in Čehov bosta pokrili le stroške za letos, ker še ni v letošnjem proračunu postavk za slovanske vzpo rednice v Šleziji.
Konservativci in kršč. socialci.
Poročali smo o izjavah dr. Ebenhocha, ki je naznanil, da bodo krščanski socialci in konservativcijeli nastopati skupno. Iz krščanskih socialnih krogov pa prihajajo poročila, da ne bosta še tako kmalu obe stranki nastopili skupno, pač pa ni izključeno, da se stranki zbližati.
Tolstoj proti revoluciji.
Tolstoj je v listu »Diily Pltw8« priob čil razpravo »Revolucija ali krščanska demokracija". V tej razpravi rznačuje nasilne prekuoijske težnje kot brezuspešne, ker uniči sposobne može in ojtči uradniško nasilstvo. Plevejev naslednik bo še slabši, kakor je bil Pleve in vlada bo po Pleve|em umoru še bolj nasilna. Mnogo več bi doseglo ljudstvo, ako bi ne hotelo več plačevati davkov in ne služiti v armadi, kakor pa s silo. Ako bi se moči, ki se porabijo za dosego nedcs žnih smotrov, porabile za notranje duševno delo, bi se vse to dosfg'o veliko lažje, kar hoče zaman doseči prekucija.
Položaj na ruskem Poljskem.
Kakor poroča »Morniog Post«, je general Cartkov predložil carju poročilo, ki se jako neugodno izraža o javnem mnenju pre bivalstva na ruskem Poljskem.
Govor nemškega cesarja Viljema v Hamburgu.
Nemški cesar je b cesarico obiskal Ham burg. Mesto je priredilo njemu na čast pojedino, pri kateri je župan napil cesarju. Na to napitnio je odgovoril cesar s političnim govorom, v katerem je povdarjal važnost nemške vojne mornarice. Nemško ljudstvo ima pravico imeti tako mornarico in armado, kakršna je potrebna v varatvo nemških ko fistij. S/oj govor je končal z izjavo, daje popolnoma prepričan z božjo
pomočjo in s pomočjo hrabrih nemških polkov vzdržati mir nemškemu narodu,
Zadeva dijonskega in lavalskega škofa.
Tudi d"ons'*' aki f L nordez se )e < d povedni ški fi i. Ii Pariz i s< došla porodila, da bo papež imuno val za upravo hvaleča in (lijonske škcfne epoatolska oskrbnika, katera bo tudi apostolska Btolica plačala sama. Na Franci skem je sedaj biei šk. lov devet 6k< fi).
Združenje Krete z Grško.
Krečanski nadkomisar princ Jurij bo spomenico o položaju na Kreti, katero je že predložil italijanski vladi, predložil francoski, nadalje angleški v Londonu in ruski v Peterburgu. V Atene so došli člani opozicije krečanske zbornice Veniselos, Manos, Fumis, Pappaderos, Kafuris in Assariotis. Stopiti hočejo v dogovor zaradi združenja Krete z Grško z voditelji grških političnih strank in tudi na ministrskega predsednika Theotokisa in na prestolonaslednika Konstantina hočejo vplivati v tem oziru. Uradni listi niso zadovoljni s korakom Veniselosa in njegovih tovarišev, ker se bojijo, da bi to škodovalo stremljenjem princa Jurija.
Iz Carigrada poročajo, da bo princ Jurij predlagal velevlastim, ako ne bodo priznale združitve Krete z Grško, da naj dovolijo Grkom tako razmerje, kakršno je med Avstrijo in Bosno ter Hercegovino.
Kakor poročajo listi, italijanska vlada ne bo podpirala združitve Krete z Grško. Zadnji čas je namreč Italija postala prijateljica Turčije in upa tudi skleniti s Turčijo jako ugodno trgovinsko pogodbo. Italija bo pa tudi nasprotovala Grški, ker ta želi zavzeti Albanijo, katero bi pa radi imeli Italijani sami.
Princ Jurij je odpotoval v Pariz, kjer se je posvetoval z ravnateljem francoskega ministrstva za unanje zadeve, Louisom. Ker minister za unanje zadeve Delcassc ni v Parizu, bo najbrže princ v Parizu ostal toliko časa, da se vrne Delcasse zopet v Pariz.
Z Balkana.
ObSinski svet v Belgradu je sklenil darovati jugoslovanski umetniški razstavi in shodu slovanskih zdravnikov 2000 dinarjev. Srbski kralj Peter namerava povodom kro nanja pomilostiti veliko kaznjencev in odlikovati mnogo civilnih in vojaških oseb.
Zadnje dni je dobila policija v Bel gradu, kakor tudi kralj Peter, veliko svaril nih pisem, ker nameravajo pristaši prejšnje vladarske hiše Oorenovičav vprizoriti na kralja ob kronanju napad.
Oooroženi A'banci iz Liume, 600 na številu, so udrli v Prizrend. B.taijon turških vojakov jim je dovclil iti v Prizrend, ker so hoteli preprečiti prelivanje krvi. V okolici prizrenški je 500 Abucav. Prizrenški guverner je konzulom zatrdil, da ni nikake nevarnosti za kršSanske šole. Vojaško po sadko bodo najbiža pomnožili. Poslaniki so s? pri turški vladi pritožiti zaradi nastopa Albancev.
L,umečaai so nedavno prepodili kajma kana in osobje novoustanovljenega sodišča. Pravijo, da bo Ljumečani b silo odvedli vhdna kcmsjo. ki se je pogajala ž njimi.
Iz Maroka.
V tangerski m Seji je bilo prebrano t>ismo vojnega miniat-sua, ki naznanja, da s j sultanove čete pri U di porazile Četo pre tendonta.
Nemiri pri ameriških vojaških vajah.
»B rliner Tagebiatt* poroda in New Yorkii, da )e pnslo pri i mer šfcih vojaških vajah do mučnih prizorov. Južno ameriški vojaki so zavzeli sovražno fcta!it'če pr^ti st t-ni)i zamorcev iz severnih držav. N kat ri častniki s i pr« tili, da bodo pustili streli»ti na »»more*. Vsled t-ga so morali zamorsko st .toijo odstraniti cd vaj
Koroške novice.
k Llbeliče. (Strašna nesreča.) M ha Hevmk, po dom. B drib. je bil v ne t e jo do 10. ure zverer pri „Nenrcu". Po km je šel domov. Spremila sta ga dva, mož in ženska Iaiel je navado, da i», če je prihajal pozno po noči domov, šel na skedenj ali pa v parno spat. 11 tako je tudi š<»l v nedeljo večer na parno, in nihče se ni zmo nil Zinj. Toda čudno! V ponedeljek ga najdejo na dvorišču mrtvega, l-nel je razbito glavo na sencih. Ta dogodek se je Beveda takoj naznanil žandarmeriji. Vse je mislilo, da je uboj in nihče ni mogel drugače mi sliti. sumničili so mnogo ljudi. V torek pa je bila na licu mest« komisija, ki je do gnala, da ni uboj, ampak da je Bidrib nesrečno padel s hodnik?. Komisijo so tvorili: Kmjni zdravnik dr. Dnhk iz Labudp, okr. zdravnik dr. Holerer v Plibtrku in dr. Ka sper, sodni pristav v Pliberku. Našli so pri mrtvecu ves denar, ki ga je v nedeljo imel pri „Nemcu", kjer je kupoval hrvaško bušo.
Dolgo je tudi komisija mislila na ubo!, a ko so ga potegnili stran, so našli na peči, na kateri je ležal in katero je pokrival s truplom, neka| las in malo v atran nekaj mož ganov. Rajni je bil boter velikemu libeli-Akemu zvonu, katerega so nekaj časa njemu v čast samega zvonili. Tako je torej po ko-mis.ji ^»st Libeliča zopet rešena.
k Za suplenta za klaRično filolegijo ra c»'ovški gimnaziji je nastavljen domačin dr. A r e i o.
k Ustrelil se je v Celovcu odvetnik dr. Gu sta v Trau n.
Štajerske novice.
š Umri je v Ptuju umirovljeni mduči-telj g. F r a n z Loschnigg
š Politični shodi v lenarškem okraju. V «iet tok, 8. sept., se ie vršil poli-tič. i hi od pri Sv. B mediktu v S ev. goricah.
—	V nedeljo, 11. sept., priredi lenarško k*t. polit društvo politični sbed pri Sv. Ropertu, na katerem poroča poslanec Robič in govori mladtnič Fr. R ftkar. lito nedeljo bode tudi politični Bhod vB»u v gostilni Gamzijevi, na kateroen nastopi veS govornikov, najbrž tudi eden izmed deželnih poslance«. Oba shoda as vršita ob 3 uri Dopoldne. Na shod v Bišu so vabVni poleg B >llenčanov tudi G >čov-čaii in Urbančsni tsr Andraše\čani, na ro-p rški shod pa B*rbar6»ni. Storimo vse, da bo častno izvoljen dr. Ploj za deželnega poslanca.
š Umrl je 1. t. rn. č. g. Franc J e r a j župnik v Z vodnj1, v 62 letu svoje starosti.
—	V Pocke tttbu je umrl g. Matija J e r a j, nadučitplj v pofeoiu.
š Na mariborski gimnaziji se vrši vpisovanje orne 16. m 17 septembra, sveta maša b" dne 18. sept.
š Za častnega občana in imenovala občina Cvetknveka vele. g. dr. G e r š a k a beležnika v Oitnožu, zaradi zaslug, katere si je pridobil tekom svojega 30 etnega bivanja v tem okraju
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. septembra.
Ustanovni shod »Zveze slovenskih odvetnikov" se je vršil 7. t. m. v
mestni dvorani. Predsednik pripravljalnega odbora, g. dr. Triller, pozdravi navzoče in zlasti še izvenkranjske tovariše. Poroča, da je pripravljalni odbor dal tiskati resolucije, kakor tudi stenografski zapisnik 1. shoda v slovenskem in nemškem jeziku. Poslal je tiskovine prizadetim oblastim, sodiščem, strankam in časopisju, ter tako seznanil širšo javnost z zahtevami slovenskih odvetnikov. Da ustanovnega shoda ni bilo mogoče toliko časa sklicati, je bil vzrok, ker so imele oblasti glede pravil razne pomisleke. Zveza je potrebna zlasti za naše tovariše izven Kranjske, ki nimajo zastopstva v odvetniških zbornicah na Koroškem in Štajerskem. Dosedaj je prijavilo pristop k „Zvezi" 34 rednih in 3 izvanredni člani. Na predlog g. dr. Majarona se je izrekla pripravljalnemu odboru zahvala. Volitev se je izvršila vzklikoma in soglasno. Predsednikom je bil izvoljen g. dr. Triller, odborniki so gg. dr. Krisper, dr. Kokalj, dr. Kušar, dr. Novak, dr. Muller za Kranjsko, in za izvenkranjske pokrajine gg. dr. Brejc, dr. Hrašovec in dr. Rybaf; preglednika računov sta gg. dr. Tavčar in dr. Tekavčič. Članarina se določi za redne člane, ki morajo biti odvetniki, na leto 20 kron, za izvanredne člane 10 kron in za podporne člane tudi 10 kron. Na predlog dr. Krisperja se izreče zahvala g. dr. Homanu, ker je izdal terminologijo za zdravniško sodno prakso. Po končanem dnevnem redu je g. dr. Triller zaključil ustanovni shod.
Sesti mednarodni zadružni kongres se je vršil v Pešti od 5. do 8. septemb. Slovenski udeležnik nam piše: Ogri so hoteli speljati vse na svoj mlin, pa ni šlo. Zbranih je bilo na kongresu okoli 300 zastopnikov, med temi mnogo Čehov, Srbov, Rusov, Poljakov, pa tudi nekaj Slovencev. Slovake je zastopal župnik iz Trenčina. Na vrsti je bilo tudi vprašanje, ali naj se na kmetih ustanavljajo konsumna društva. Kongres je sklenil, naj se snujejo. V sredo so bili pri kongresni seji čudni prizori med Ogri, ki so izdali, da je njihova razstava — delo vlade. „Na razstavi, na kateri je bilo zastopano tudi slovensko zadružništvo, so Ogri vnanjim razstavljalcem odločili ozke in neugodne prostore, osobito Čehom. V sredo zvečer je ogrska zadruga — na vladne troške — na Marjetinem otoku priredila velik banket, katerega so se udeležili tudi ogrski ministri s predsednikom grofom
Tiszo. Včeraj je bila viharna seja, pri kateri je Anglež Wolff jako neprijetno nastopal. Danes so se udeležniki kongresa odpeljali v Belgrad.
Občni zbor »Sudmarke*. Včeraj je v Waidhofenu lborovalo društvo »S ii d • mark«, ki ustanavlja in podpira nemške šole v slovanskih krajih. Na Koroškem je »Siidmarka« imela 38 podružnic, na Kranjskem 6, na Štajerskem 91, na Primorskem 4. Vseh podružnic skupno pa je imela 229 s 23 196 člani, ki so darovali 55015 K 86 h. Dohodki so znašali 1. 1903. skupne 82 710 K 91 h. Leta 1902. so bili dohodki 75 138 K 17 h.
Dopolnilna volitev v hrvaiki sabor
Pri predvčerajšaji dopolnilni volitvi v hrvaški sabor je bil v zlatarskem okraju izvoljen opoiicijonalec veleposestnik p 1. P i s a č i č etar. z 91 glasovi. Njegov protikandidat, katerega je podpiral liberalni »Obzor«, je dobil 37 glasov.
Planinci, posorl D.ie 11. septembra se izroči Kadilnikova koča na Golici prometu, in pri tej priliki priredi „S ovensko planinsko druitvo" (jeseniška podružnica in osrednji odbor) veS|i izlet na Golico. Prijatelji planinstva, ne zamudite se udeležiti tega izleta I L G lice je najkrasnejši razgled, posebno lep v seda njim jesenskem čas ', pot pa čisto zložna. Za pijačo, čaj in juho, mrzle in tople jestvine bo zadostno preskrbljeno. Obljubljeno je sodelovanje pevskega zbora in vzornega kvarteta Koroški rodol,ubi so že prijavili svoj prihod; naj bode torej tudi gorenjska stran in osobito Ljubljana častno zastopana ob slovesu prve otvoritve krasie nove planin, stavbe, na katero je naSe občinstvo že več let težko č:>k -.lo! O lhod iz L ubljane zjutraj ob petih s turistovskim vlakom, odhod iz Jesenic na GMico ob sidmih; povratek z večernimi vlaki.
—	Umrl je v Marhinjih na Krasu g. Jožef L e g i š a , bivši večletni tamkajšnji župan.
—	Pekovski pomočniki v Gorici
se borijo zato, da bi dosegli tedenski počitek, to je en dan v tednu prosto ter bi za tisti čas stal vedno drugi pomočnik za vsakega, ki ima prosto, na razpolago. Kakor čujemo, gospodarji niso zadovoljni s takim počitkom, marveč hočejo, da bi delali pomočniki po dosedanjih urah naprej, dajo jim pa 10"/o poviška na plači; 17 pomočnikov se je izreklo, da so zadovoljni z 10% poviškom, ali vsi drugi so proti temu, in kakor čujemo, ostanejo trdno pri zahtevi, da se uvede tedenski počitek. Vršilo se je več posvetovanj, v petek pa so zbrali na shodu 3 gospodarje in 3 delavce, ki imajo nalogo, končno dognati, ali pride do nedeljskega ali tedenskega počitka. V Dorfle-sovi parni pekarni je že uveden tedenski počitek, pa gre vse redno naprej.
—	Bavarska princezinja Ludvig je došla za dalje časa v Gorico.
Conferentia sodalitatls ss Cordis Jesu za dekanijo ribniško bo dne 14 t. m. v S o d r a ž i c i. Začetek ob 10l/a- uri dopoldne.
—	Povozil ee je v Slapah Luka Če-mažar, ki je vsled dobljenih poškodb danes umrl.
—	Slovenski kričansko - socialni zvezi a" dalje poslala svoja poroSita društva : 65. L udska knjižnica v S m i h e I u priNovem mestu; 66. Kmečko bralno, trto- in eadjerejsko društvo v Krepi j ah (Primorsko); 67. Izobraževalno društvo Rožek v Dolinčah (Koroško); 68. K. s izobraževalno društvo St. Jurij pri Kranju; 69 Delavsko izobraževalno in podporno društvo v Bovcu (Primorsko); 70. Katoliško izobraJevalno društvo v T r -novem na Notranjskem.
Umrl je v Kranju hišni posestnik gosp. Zupane, star 81 let, oče župnika gosp. Ignacija Zupanca in vladnega Bvetnika g. dr. Franc« Zupanca.
—	Tovarna pogorela. V Rijanu pri Trstu je pogorela tovarna za asfalt crosp. Zucculina. S*oda znaša 130 000 kroo. Gosp. Zucculin ni bil zavarovan.
—	Novo grozdje. V spodnji Istri se prodaja beli moškat od 20 do 22 kron kvintal.
—	Mrtvo truplo je našel Janez Kramar danes dopoldne na Zumniškem vrhu blizu S narija. Truplo ženske osebe je moralo že tri ali štiri dni ležati na mestu. Sodijo, da «e je tu zcrodilo hud delstvo.
Ljubljanske novice,
Sodnijska preiskava proti policijskemu svetniku tr Podgorgku je ustavljena.
Godba 27. pešpolka in laške skladbe. Lnške popevko ju igral pespolk štev. 27 iz
L ubljane. ko je prihaal z manevrov v Go noo m (dbajal. Videti je bilo, kakor da ao ae nalašč naučili laškib poeestnih itmIpvrednih pope^, kakor „Dolce amcr". Kaktr vemo v Ljubljani niso tako postrežljivi Slo vencem. Godba 97. pešpolka je pa igrala tudi s ovenske koračnice.
Fanta razorožila orožnika. Z oroJnikom Bta bb včeraj stepla v Polhovem Gradcu brata Lorerc in Franc Hnbemik. Četovod,a Mihe ie opominjal f«nte iz Briše ki so se hoteli stepali, naj lodo nirni, nikar sta se vzdignila Hnberniba proti njemu in ga hotela razr rož t'. Orožnik se ie bronil, » ja \s!ed premcči dveh le podlegel. Fr*nc H-i-bernik in njegov brat sta vzela orožniku puško. Frarc je bil ran,en na debni roki, ker je vagrabil tudi za sabljo in jo hotel v«*ti. Rmjen je tudi orcinik. Danes so crož niki po Vifu lovili Franocta Hribernika, ki jim je pa ušel. Franc Hnbemik jo z orcž nikovo pu^ko prišel v L ub^ano, kjer ga je mestna pobciia aretirala. Hribernik pravi, da je puško hotel oddati oblasti.
Poročena sta bila včeraj opoldne v stolnici gosp. Peter Segnič, azistent c. kr. tobačne tovarne v Splitu z gdč. F e-licito Kokalj.
Grofnetter umrl. Danes so z rešilnim voiom prepeljali v bolnico znanega žganjar-čka Grcfnetterja. Ko so ga dali na nosilnico, je Grofnetter umrl.
Ponesrečeni nadsprevodnik umrl. Nad sprevodnik K o p o c a y , ki se ju ponesrečil pri St Petru na Krasu, je včeraj umrl. Bil je ves čas nezavesten.
Nasreča. Ponesrečil se je pri »Kranjski stavbirsti družbi" Egidij Marzotti. Železen drog mu je padel na nogo ter mu jo etri.
Na poti iz bolnice onemogel. Gregor Vranbar, 78 lei star, je štl v »redo iz de želne bolnišnice. V Dalmatinovih ulicah se je starček zgiudd na t'a. Morali so ga z re-šiln m vozom zopet prepeljati v deželno bc 1 nišnico.
Aretiran je bil Henrik Jerman, ker je ponevtrii svojemu gospodarju tovarnarju Kantzu na Rimski cesti večjo svoto denarja in ga zapravil
Pri procesiji kadila. Anton Japelj in Iran Kralj se toodeta imeia zagovarjati pri sodišču, ker sta včeraj pri trnovski procesiji kadila.
Brata Komarja. Policija je zaprU Mihaela Kcmarja, ker je ^njen razgrajal. Elvard Kcmar pa je v strahu pred kaznijo pobegnil od domcbrambovskf ga pešpolka. Bil je pri orožni vaji, a ker se je bal prestati več dni v temnici ni čaka), da bi ga bili zaprli, marveč je odšel brez vojaške knjižice. Vojaška oblast ga je naznanila policiji, katera vprašuje po njem ter ga bo izročila vojaški oblasti.
Tatinski delavec Egidij Setina, slikarski pomočnik, je v službi svojega mojstra Fr. Barage istemu uiel rame za sobno slikarstvo pctrebre ieči, kakor: čopiče, barve, vzorce, piskre i. dr. v skupni vrednosti okoli 60 K. Veliko teh rečij so pri hišni preiskavi našli v posesti obdolženca. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
V prisilno delavnico je nevarni tat Frarc Volbenk. krat v poboliševalnici.
Tatovi ulomili so danes ponoči skozi okno v gostilno »pri novem svetu«. Olnesli so 2 škatljici cigaret. Denarja so|dobili aamo 26 b, katerega so tudi vzeli.
Romarji iz Palestine. V sredo zvečer se je mimo Ljubljane peljalo iz Palestine 475 bavarskih romarjev. Imeli so seboj svojo godbo.
Kaznjenec ponesrečil. Z odra je padel v Gradaških ulicah kaznjenec Franc Lavrič. Prepeljali so ga v bolnico.
Društvena godba priredi jutri zvečer na vrtu g. M r a k a „P r i 1 e v u«, na Marije Terezije cesti, društveni konoert za člane Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vio. Mčetek ob 8. uri zvečer. V slučaju slabega vremena v salonu.
Pojasnilo V ponedeljek smo na tem mestu pod naslovom »Sadovi nemške kulture« objavili poročilo o dcgodku pri tu kajšnjem sanitetnem oddelku. Naglašamo, da smo hoteli grajati le dejstvo, ozir. besede, nikatfor pa ne osebno žaliti goBp. Teiberja kot c. in kr. častnika z neprimernimi besedami, ki smo jih v hitrici prezrli. Naš namen ni, da bi v nekih slučajih žalili ar ooado ali gg. častnike, a naša čisnikarika dolžnost je, da opozarjamo merodajne krcge ia nerede, ki se tuintam pojavljajo tudi v armadi.
danes moral iti BI je že več
Telefonska in brzojavna poročila.
London, 9. s pt. (Ker. urad) I. Čfja javlja Rtuteriev i/r«d: D u« 8 t. me*, je v doln»i pri Port Artur)u vsled t Ksplcz ju neke podzemske mine vhlelo 700 Jjponcev v /rak. L* ro*i" tth Japoncev je ustalo živih. Dne 26. in 27. atgusta so se Japorc.-m prim rile slične nezerode. Pcdrobnrsti ntdcstaje.
Peterburg, 9. sept. General Kuropatkin je včeraj branjavis carju : Danes, izvzeniSi prai-k mi d prednjimi btraiimi, ni bilo nihake vojne rperaciie.
Dunaj, 9. sept. O vojn h opersciish v Mandžuriji ni danes fkoro nič prročil. D šle brzojavke so večinoma le namigavanja. Na taninega se o dogodkih zadnjih dveh dni še nič ne ve. Jiponci nič ne poročajo. — Neka peterbuiška vest pravi, da je Mukden že v nevarnosti. Kurrki je 27 milj pri Mukdenu na levem, Oau 20 milj na des nem Urilu.
Berolin, 9 s(p'embra. Polkovnik Goedke je poalal poročilo, v katerem pra'.i, da utrdbe v Tjelinu za veliko armado ni'0 zadostne in da bi Rusi naredili vel,ko ria pako, ako bi ondi napravili \ečji odper. Skoro gotovo se bodo umaknili dalje do Harbina.
London, 9. sapt« rnbra. L-1 i izražajo dvome, da bi imeli Rud kaj pripravljenega za zimsko bojevanje. Mnogi listi so mnenja, da bodo dcš;i v veliko zrdrego, rko bedo Japcrci radaljevali s htrim prodirtnjfm.
Lvov, 9. septembra. Poljska akbde-naična društva so pcslala japonskemu posla ništvu ra Dunaj čestitke radi bitke jri Ljao janu. V poslanici obž»luejr, da se ne mo rejo boriti na btrani Japoncev proti Ruse m, zatiralcem Poljakov.
London, 9. septembra. Iz Sar gaja so spcro<ili »Standardu«, da uporabljajo Rusi ra tisc-če Kitajcev pri grajenju utrdb okolu Tjan.hu.
Mukden, 9 septembra. Rusi bo gra dili severno od Tajoibe skozi štiri meseca izborne utrdbe, kjer se je sedaj utaborilo rusko levo krilo iz Ljaojana.
London, 9. septembra. Japonski list „Kokumiri" trdi, da je Kurcki zasedel vse višine pri Hajn taju in se polastil cele črte pred Jantajem. To te je zgodilo že pred par dnevi.
Tckio, 9. septembra. Prebivalstvo v Tokiu še vedno B'avi japonsko 2tnago pri Ljaoianu. Kljub groznemu požaru so Japonci zaplenili v Ljaojanu mnego bhga in streliva.
London 9. septembra. »Daily Telegr.« piše: Rusi so utrdbe c koli Port Arturja dru gače numerirali, da premotijo egloduhe,-Pred nove moderne utrdbe so nasuti griče. Tu so na cementne temelje postavili topove. Majhni topovi so obrnjeni tudi nazaj v utrdbe za slučaj, če bi prišel napad odtod. Glavne utrdbe so zvezane po prekopih in z mrežami železvih ž c. Strokovnjaki trdijo, da ni mogoče vzeti trdnjave, ako se ne pokonča prej vsa posadka.
Peterburg, 9. septembra, (Kor. urad,) Poveljnik križarice »Bajan« je imenovan kontreadmiralom.
Konjice 9. sept. M adeniški shod na Bfinjevi gori se izborno tbnesel, udeležba velikanska Na\dušenje nepopisno.
Peterburg, 9. septembra. (Kor. urad.) Uradno se naglaša imenovanje kneza Svato-polk Mirskija, guverner Vilne, za ministra notranjih zadev.
Rim, 9. septembra. Avstro-ogrska-laška trg. pogodba bo podpisana skoro gotovo že 13. t. m. Pogodba stopi glede vina takoj v veljavo, ostale pogodbe pa šele po sklenjeni avstrijski nemški trg. pogodbi. Ako bo glede teh točka pri skupni seji še kako nespora-zumljenje, tedaj se bo uveljavila pogodba glede vina, ker je v tej točki že doseženo sporazumljenje, ostala postranska vprašanja se bodo pa pozneje rešila.
Josip in Cvetka Plankar javljala bolesti polnpga si ca, da jima je nemila osoda že devetega in nenadoma desetega ne zprosnn ugtabla edinega iskreno ljubljena sinčka v nežai dobi komaj 27 dni in 4 ure.
Blag bodi spomin mili žrl vi grozne mukotrpne bolezni, ki ociolžneinu mladostnemu bitju ni mogla pri/.ane;ti.
Blaga dušic*, uživaj pri Vsemo godnem rajsko vese'jo, truplo pa naj v zemeljski gomili v miru podiva do svidenja !
Sinko Franjo Josip boli ti žemljica lahka 1
Pogreb bode v sobnto, 10. t. \ m., nb 4 urj popoldne iz hiše žalosti, na D.ilenjski eeUi St. f>3 (gostilna pod gozdom) k Sv. Krištofu.
V	veliki žalosti jav'jamo, da je nas bi gi oče, oziroma stari oče in tast, gospod
Matija Zupane
hišni posestnik
po dilgi mučni bolezni, previden s sv. zakram-nti v 81. letu starosti danes zaspal v Gospodu.
Pogreb bode v petek, dne 9 septembra, ob 6. uri popoldne.
V	Kranju, 7. septembra 1904.
Marija Zupane roj. Pleiweissova, štaba; — Karolina m Apolonija Zupane, hčeri; — Dr. Fran Zupane, c. kr. dež. vladni sveiovaiec in dež. sanitetni referent. Ignacij Zupane, »upnik, sinoda. — Fran, Ernest, Viktor in Mira, vnuki
Zanimiv prizor.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Fotoplastiška umetniška razstava.
Optiška potovanja po celem svetu ===== v polni istini. =====
V soboto 10. septembra 1904: Zadnji razstavni dan Potovanje po Hrvatski.
V nedeljo 11. septembra 1904:
Zanimivo potovanje po
VZHODNI AFRIKI.
Eno potovanje 40 vin., za dijake, otroke in vojake od narednika nazaj 20 vin. Abonement-karte: 6 potovanj 2 K, 10 potovanj 3 K, dijaki, atroci in vojaki poiovieo.
Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12. In od 2, pop. do 9. zvečer.
JM ■ IM11111111111111......11111........1111111M111111111111111111111111111111111111111 ■ 11M11M
11 Grenčica 11 K „Florian" ||
|[ in liker j[ || „Florian" ||
H najboljša kapljica |i
11 za želodec. ^38 3711 ...............................................................................i...........
Poprave
šivalnih strojev
vseh sistemov se najcenejše sprejemajo in dobro izvrfe. Dele šivalnih strojev, igle in fteojno ohe je dc b ti pri	993 14—7
Singer Go. akc. dr. za šivalne stroje
Ljubljana Sv. Petra cesta 4
= fine =
oljnate barve
dr. Fr. Schonfeld-a & Komp
za
poučno in dekorativno
1419 9-5 slikarstvo v tubah po 20 vinarjev
se dobivajo pri tvrdki
Adolf Hauptmann
prva kranjska tovarna ol jnatih barv, fir-neža, laka in steklarskega kleja
v Ljubljani, Resljeva cesta.
Ilfi	Illll		
-			
K dečku 12 boljše rodon?, utaremu 10 let,
se išče nepokvarjen deček,
ki bi obiskoval fcu ljudsko šolo » i pr»e razrede g mnaviif »li re»lke, v dobro hrano in stanovanje.
K|e, pu\e iz prijaznosti urravništvo
»SrvenoH"	1447 6-6
Vinofoč Jeglič
Novi vinski most
HteP 36 kt*. 1499 3-2
535 52-23
Samo 6 dni!
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. !Znižane cene!
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 6,
blizu znane gostilne pri »Figovcu«.
Učenka
se sprejme v boljši rodbini
na stanovanje in hrano.
Naslov p"v<š upruvrištvo :.S;cvtncav.
w Pijte -m
Klauerjev
1 Jriglav"1
najzdravejši vseh likerjev.
544 150-71
tsm
■V Vftkap ta predaja viakovratnih driavaib papirjev, ara&k, danarjev itd.
*aTw«Ta.nJa sa *gube pri irabanjth, pri islrebanju n&jmtnj-iaga dobitka. — ProMaaa za vvaka Krabanjt. £ a 1 a a t a a i 1 v r 11 i • v aaroiil na, borii,
■MMNmMMMMMI
Menjarična delniška družba
„M E 11 C U B"
I., Holtafle 10 ln 13, Dunaj, l., StrobelflassB 2.
rfteS Pojasnil«	v vseh gospodarskih m flnandnlh
stvareh, potem o kurmih vrednostih vseh ipekalaoijaklh vrednostnih papirjev in veatnl naavetl ta dosego kolikor j« Mogo«e tisočega tbreitovanja pri popolni varnosti naloženih
tflavnlo-	134 371
''mmmmmf^m:«*!* & immmmmmnmmtmmmmimmmmtmMBm