GLASILO delovnega kolektiva zp iskra - INDU. btrije za elektromehaniko, telekomunikacije, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENtE, KRANJ Sklepi predsedstva zveze komunistov Jugoslavije o perečih vprašanjih družbenoekonomskih odnosov . Predsedstvo ZKJ je na 5. seji 14. oktobra 1969 obravnavalo'v okviru širše dejavnosti za izvajanje stališč IX. kongresa in uresničevanja reforme aktualna vprašanja. razvoja družbenoekonomskih odnosov, še posebej tista, ki se nanašajo na likvidnost v gospodarstvu, na položaj gospodarstva v delitvi družbenega proizvoda in na ukinitev ostankov tako imenovanega državnega kapitala. V nadaljevanju objavljamo kratek izvleček iz sklepov: Na seji so ugotovili, da so bili med dosedanjim izvajanjem reforme doseženi pozitivni rezultati. . Predsedstvo ZKJ meni, da je nujno vnovič opozoriti na, zastoje in omahovanja pri izvajanju reforme. Predsedstvo meni, da je nujno vsestransko in stalno analizirati uresničevanje gospodarske in družbene reforme ter na tej podlagi hitreje sprejemati ustrezne ukrepe in obveščati javnost. To bo omogočilo, da bo vsak član ZK, ne glede na to, kje deluje, vsak družbeni organ in vsak odgovorni funkcionar v delovnih in družbenih organizaeijah imel svojo odgovornost, da je ne bo zvračal na druge in da ne bo prikrival pomanjkljivosti svojega dela. Reforma je težaven boj in bo še naprej zahtevala vsestranski napor in odgovornost vseh. II. Predsedstvo ZKJ ugotavlja, da se je letos zaostril problem likvidnosti v gospodarstvu in da zajema vedno več gospodarskih organizacij, vključno tudi tiste, ki rentabilno poslujejo. Problemov nelikvidnosti ni mogoče reševati z emisijo,, denarj a, saj se s tem problemi samo odlagajo, prihodnje težave pa povečujejo. ss Predsedstvo nalaga komunistom, zlasti še tistim na odgovornih položajih v predstavniških in izvršnih 'organih, da se zavzamejo za rešitve v naslednjih smereh: a) dodelava ekonomskih odnosov in sprejem ukrepov, ki bodo zagotovili, da vsaka delovna organizacija in tudi vsi drugi subjekti gospodarjenja poslujejo v okvirih svojih materialnih možnosti; (Dalje na 2. strani) Pomembna delovna zmaga V svojem govoru na proslavi 20-letnice tovarne elementov za elektroniko v Šentjerneju je generalni direktor ZP ISKRA, Vladimir .Logar seznanil udeležence, da so delovne organizacije ZP sredi oktobra dosegle proizvodnjo prek 100 milijard starih dinarjev tako, da bo z nadaljnjimi proizvodnimi napori letošnji plan do konca leta verjetno celo presežen. Ti rezultati naših organizacij pomenijo lepo delovno zmago. HH ■ ■ ■a K ■■ ■■ Proslava 20 letnice tovarne elementov za elektroniko Iz skromnih začetkov do proizvajalcev na svetovni ravni ® Otvoritev rekonstruiranega obrata »Upori« v Šentjerneju višek prizadevanj celotnega kolektiva @ številna udeležba povabljenih gostov $ Nagrajenih 14 sodelavcev za dvajsetletno in okrog 300 sodelavcev za nad desetletno delo v tovarni Predsednik občinske skupščine Novo mesto, Franc Kuhar je s simboličnim prerezom vrvice odprl rekonstruirani obrat za proizvodnjo uporov in potencimetrov v Šentjerneju Šentjernej, 18. oktobra 1969 ' Šentjernej na Dolenjskem, slavnostno okrašen ¡¡n prijazno obsijan s tojplim jesenskim soncem, je bil danes središče proslave dvajsetlet-. niče; naše tovarne elementov -za elektroniko, katere, osrednji dogodek je bila otvoritev rekonstruiranega tukajšnjega obrata za proizvodnjo upo-rov im potenciometrov.' Že od zgodnjih jutranjih ur, se je po Šentjerneju razlagala udarna pešam, pred vho- ‘ dom v obrat pa je skupina šestih mladink in mladincev v narodnih nošah nestrpno pričakovala napovedane goste in člane delovnega kolektiva vseh enot tovarne elementov, ki so se pripeljali v Šentjernej z avtobusi, kombiji in š številnimi zasebnimi vozili. Na vhodu v obrat, preprosto, vendar pa zelo okusno urejenem, so mladinke' in mladinci vsakomur na prsi pripeli nageljčke in jih povabili v dvorano, novozgraj enega objekta, kjer so uredili razstavo izdelkov tovarne elementov in uspelih fotografij iz posameznih obratov tovarne, hkrati pa so gostom postregli z aperitivom in -prigrizkom. Že tu je stekla živahna debata, saj so se. po dolgih letih tu' srečavali nekdanji sodelavci, soustvarjalci današnje tovarne elementov, ki zdaj morda delajo v drugih Iskrinih tovarnah, ali pa tudi izven njih, a so vseeno radi prišli 'k proslavi pomembnega jubileja te naše tovarne. Medtem ko so prihajali povabljeni gosti in člani kolektiva tovarne elementov in drugih naših tovarn, so se v sejni sobi v upravni zgradbi obrata sešli novinarji nekaterih naših listov na tiskovno konferenco. Konferenco je vodil direktor tovarne; ing. Vladimir Klavs, ki je v. svojih izvajanjih na kratko orisal rast tovarne elementov, nato pa skupno z vodjo obrata »Upori« Ludvikom Simoničem, svetnikom Rudijem Deržičam, predsed- Kovačecem. in predsednikom sindikalne organizacije tovarne Lojzetom Ladiho odgovarjal na vprašanja novinarjev. Reporterji RTV so že. prejšnji dah obiskali obrat v Šentjerneju in posneli desetminutno reportažo, ki je bila na televizijskem sporedu v soboto zvečer. • Ob desetih so se v dvorani novega objekta, kjer bd odslej teklo delo razvijalcev; zbrali -na slavnostno Sejo člani delavskega sveta tovarne^ predsedniki obratnih delavskih svetov, družbenopolitičnih organizacij, jubilanti 20 in 10 letnega dela v tovarni Sklepi predsedstva zveze komunistov Jugoslavije o perečih vprašanjih družbenoekonomskih odnosov (Nadaljevanje s 1. strani) b) dopolnitev ukrepbv ekonomske politike in instrumentov gospodarskega sistema, ki bodo preprečili, da bi bremena zaostalega gospodarstva in slabih delovnih organizacij mehanično prenašali na tisti del gospodarstva, ki omogoča gospodarski napredek; c) ustvarjanje okoliščin, da vsaka delovna organizacija, njeni samoupravni organi in voditelji nosijo vso odgovornost za poslovanje,- ki je zunaj materialnih možnosti; d) uvajanje takega sistema obveščanja, ki bo omogočal delovnim organizacijam in samoupravnim skupnostim pravočasno popoln vpogled v reprodukcijo. V tej smeri je nujno potrebno uvesti obveščanje o kreditni sposobnosti podjetij in o njihovih obveznostih, služba družbenega knjigovodstva pa mora biti usposobljena za dajanje 'takšnih informacij; e) ustvarjanje sistemskih in drugih okoliščin, ki bi lahko knjigovodstvene vrednosti vseh gospodarskih sredstev uskladile z njihovo tržno vrednostjo, gospodarskim organizacijam pa omogočile, da se znebijo nefunkcionalnih sredstev in drugih nerealnih vrednosti; f) krepitev skladov skupnih rezerv, solidarnosti in vzajemne pomoči delovnih organizacij na vseh ravneh, njihovo razvijanje kot samoupravnih institucij delovnih organizacij in zboljšanje njihovega delovanja, da bi uspešneje premagovali težave in prilagajali poslovanje delovnih organizacij zahtevam tržišča; g) ustvarjanje okoliščin, da se vse vrste porabe gibajo v skladu z rezultati gospodarjenja in realnimi materialnimi možnostmi posameznih samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti; h) vsestransko obravnavanj $Hn reševanje problemov delovnih organizacij z izgubami. Potrebno je sprejeti programe in ukrepe za skupno družbeno akcijo delovnih organizacij, ki delajo z izgubami, bank in drugih zainteresiranih delovnih 'organizacij in organov družbenopolitičnih skupnosti, da bi rešili probleme podjetij z izgubami in sanirali tiste delovne organizacije, ki imajo perspektivo za razvoj, jih integrirali in opustili nerentabilno proizvodnjo. Pri tem je potrebno delavcem,, ki- ostanejo brez dela, omogočiti prekvalifikacijo in. poskrbeti za novo zaposlitev. V modemizacijskem programu -je potrebno predvideti potrebno vsoto za prekvalifikacijo in ponovno zaposlitev delavcev, ki ostanejo zaradi uvedbe nove tehnologije brez dela. Za reševanje problemov v podjetjih z izgubami je nujno potrebno dopolniti in spremeniti predpise o pravilih vedenja, kadar zaide delovna organizacija v izgubo, in to v tem smislu, da se poveča vpliv upnikov in skupnih rezervnih skladov na saniranje razmer v delovnih organizacijah z izgubami (da lahko sprožijo postopek za prisilno -upravo in likvidacijo, za integracijo in podobno) in drugo. i) Krepitev finančne discipline in odgovornosti vseh družbenih dejavnikov za izpolnjevanje obveznosti, saj je spoštovanje zakonitosti ena izmed bistvenih zahtev za delovanje celotnega samoupravnega sistema. V skladu s tem je potrebno še naprej razvijati in zboljševati delo službe družbenega knjigovodstva, ki mora pravočasno opozarjati vse zainteresirane samoupravne in družbene organe v primerih, ko delovna organizacija ne izpolnjuje svojih obveznosti, postane nelikvidna ipd. Statuti in drugi splošni akti naj se še naprej razvijajo in dopolnjujejo tako, da bodo normirali vse tiste elemente in postopke, ki krepijo odgovornost za odločitve, razčlenjeval? ekonomske odnose in vedenje delovnih organizacij v okoliščinah razvitejše blagovne proizvodnje. iii. Posebno poglavje sklepov se nanaša na položaj gospodarstva o delitvi družbenega proizvoda o ukinitvi tako imenovanega državnega kapitala. Končno predsedstvo ZKJ zadolžuje vse pristojne komisije in izvršni biro, da v sodelovanju in skupnem delu z republiškimi centralnimi komiteji ter organi in organizacijami v federaciji in republikah, kakor tudi s pritegnitvijo znanstvenoraziskovalnih kadrov pripravijo obravnavo teh vprašanj v predsedstvu ZKJ.« n ■■ SB BO am ■■ ■■ ■a BB BB BB ■■ aa aa mm um mm EU SU BS IB aa BB mm BBS um aa aa mm ea BS srn Em mm mu srn IB BB BB BS BI SB SB na aa am BSB BU BB ara na aa BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB Iz skromnih začetkov do pro-izvajalcev na svetovni ravni (Nadaljevanje s 1. strani) in gostje. Med gosti, ki jih je v uvodu pozdravil predsednik DS tovarne Franc Kovače«:, so bili predsednik občinske skupščine Novo mesto, Franc Kuhar namestnik sekretarja za gospodarstvo Direktor tovarne elementov za elektroniko, ing. Vladimir Klavs med govorom na slavnostni seji DS IS SRS, mg. Ivo Klemenčič, generalni direktor ZP Iskra, Vladimir' Logar, ter direktor firme Guest Electronics iz Londona, g. Peter Brown, ki ima s,svojimi sodelavci največ zaslug za tako uspešno uveljavitev tovarne elementov na zahodnem, zlasti angleškem tržišču. Slavnostni seji DS tovarne elementov pa so nadalje prisostvovali tudi predstavniki druž-beno-političnih organizacij'. ZP, predstavniki El Niš, KBH Ljubljana in povabljeni novinarji. Po pozdravnih gostom je prevzel besedo direktor tovarne, 'ing. Vladimir Klavs, ki je v skopih besedah orisal dvajsetletno rast tovarne elementov. Za njim je O razvoju, naporih in perspektivah obrata »Upori« v Šentjerneju spregovoril njegov dolgoletni vodja, Ludvik Simonič. Najpomembnejše izvlečke iz izvajanj obeh govornikov prav tako objavljamo v današnji številki. Nato je govoril predsednik občinske skupščine Novo mesto, Franc Kuhar, ki je hkrati predal poborniku in nosilcu ideje .za ustanavljanje obra--tov elektronske industrije v nerazvitih predelih Slovenije, Rudiju Jančarju plaketo Novega mesta in znova izrekel najiskrenejšo zahvalo za njegova prizadevanja pred leti, ko se je v Šentjerneju porodil obrat »Upori«. Prav takšno plaketo je predsednik skupščine nato predal tudi direktorju firme Guest Electronics, g. Petru Brownu, kot izraz hvaležnosti za njegova prizadevanja pri prodoru Iskre na angleški trg. Sledili so še pozdravni govori generalnega direktorja ZP, Vladimira Logarja, g. Petra Browna, Rudija Jančarja, predstavnika El Niš M. Rogiča in znanstvenega sodelavca Narodnega muzeja v Ljubljani, dr. Šribarja. K jubileju tovarne elementov in še zlasti k uspeli rekonstrukciji njenega obrata v Šentjerneju pa je čestital tudi direktor PSO, Metod Ro- tar in obratu »Upori« poklonil umetniško sliko slikarja Franca Slane. Ob koncu slavnostne seje DS tovarne, . je predsednik DS naprosil predsednika občinske skupščine Novo mesto, da je simbolično prerezal vrvico in otvoril rekonstruirani obrat, nakar so si gostje ogledali proizvodnjo uporov in potenciometrov. Za udeležence proslave, jubilante 10- in 20-letnega dela v tovarni in povabljene goste je bilo nato pripravljeno kosilo v restavraciji na Otočcu, po katerem so jubilantom izročili nagrade za prizadevanja v deset- in dvajsetletnem delu v tovarni elementov. Po uradnem delu so godci zvabili zlasti mlajše na, ploščad pred restavracijo, kjer so se zavrtela v poskočnih, zvokih. Razvilo se je prijetno, tovariško razpoloženje, dostojno takšnega lepega jubileja naše tovarne elementov za elektroniko. -C- ■' Trije prekaljeni »dvajsetletniki«; Ludvik Simončič, vodja obrata »Upori«, Anton Lovko, vodja obrata »žarnice« in Florijan Fajgelj, vodja obrata »Keramika« Med seja delavskega sveta tovarne elementov za elektroniko v Šentjerneju Potrebna je večja informiranost Prejšnji teden je bil organiziran seminar za uredništva glasil delovnih organizacij, kjer so predavali goman Albrecht, Vinko Blatnik in Dušan Rebolj. Objavljamo nekaj misli o analizi informiranja v delovnih organizacijah. KAJ JE POKAZALA RAZI-SKAVA CENTRA RS ZSS ZA RAZISKOVANJE JAVNEGA MNENJA IN TEŽNJE po IZPOPOLNITVI INTERNE ZAKONODAJE O INFORMIRANJU V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Raziskava centra RS ZSS za raziskovanje javnega mnenja »Informiranje v statutih in praksi« je nastala na'pobudo odbora RS ZSS za informiranje in tisk v delovnih organizacijah. Njeni izsledki naj bi skupaj z nekaterimi drugimi raziskavami in ugotovitvami kot empirična znanstvena podlaga služili za opredelitev vsebine in smeri dejavnosti odbora. Njene ugotovitve, ki bodo v kratkem objavljene v posebni publikaciji centra ’RS ZSS za raziskovanje javnega mnenja, so ¡tudi koristile komisiji RS ZSS za samoupravljanje in sestavi jalcem priloženega prvega zvezka (A) »Samoupravna zakonodaja v delovnih organizacijah«, ''ki jo je letos septembra izdala služba RS ZSS za informiranje v nakladi 8.500 izvodov. KAJ JE UGOTOVILA RAZISKAVA »OBVEŠČANJE V STATUTIH IN PRAKSI PODJETIJ«? Magister sociologije Bogdan Kavčič, ki je raziskavo »Obveščanje v statutih in praksi podjetij« vodil, pravi v povzetku že omenjene publikacije tole: . Na koncu lahko povzamemo rezultate analize z nekaj ugotovitvami: 1: Informiranje delavcev ni zadovoljivo urejeno niti v statutih niti v praksi. 2. Praksa hodi — glede na statute — svoja pota. Sredstva informiranja, organizacija informiranja itd. so v praksi drugačni, kot jih predvidevajo statuti. Težnje v praksi so, naj se informiranje uredi bolj funkcionalno, kot pa to predvidevajo -statuti. 3. Informiranju v večini delovnih organizacij manjka sistematičnosti, kvalitetnih informacij pa se ne zagotavlja. 4. Službe za informiranje, ki v celoti organizirajo informiranje, so prava redkost in izjema. 5. Odgovornosti za neinformirani e oziroma za napačno informiranje ni. Sankcije niso predvidene niti v statutu niti se jih ne izvaja v praksi. 6. Sestanke se kot obliko informiranja uporablja želo redko, čeprav uporabljajo v praksi to obliko informiranja povsod. Tak položaj te oblike informiranja v statutih je v precejšnjih izgubah na času, '■ki jih sestanki povzročajo. 7. Predlaganju in vprašanjem delavcev se ne posveča posebne pozornosti. Le redki so primeri, ko pobudo »od spodaj« spodbujajo. Zvečine je to le demokratična forma, »svoboščina« delavcev, ne pa mehanizem njihovega sodelovanja pri upravljanju v delovni organizaciji. 8. Informiranost po oceni DOPISUJTE V ISKRO Proizvodnja ZP v septembru 1969 v 000 N. din Plan izpolnitev % ELEKTROMEHANIKA 24.476 25.671 104,9 ELEMENTI 12346 12.559 101,7 AVTOMATIKA 6.191 6.894 Ul,3 SPREJEMNIKI 3.653 4.471 122,4 APARATI 7.477 6.284 84,0 AVTOIZDELKI 14.219 15.791 111,0 ELEKTROMOTORJI 2.777 2.875 103,5 NAPRAVE 2.475 1.960 79,2 ELEKTRONIKA 1.441 1.502 104,2 KONDENZATORJI 3360 4.687 139,5 INSTRUMENTI 2.141 2.540 118,6 POLPREVODNIKI 2.880 2.618 90,9 USMERNIKI 919 722 * 78,6 RIZ 22.663 23399 103,2 ORODJARNA 632 417 66,0 MIKRON 1325 1.854 139,9 SKUPAJ TOVARNE 108.975 114.244 104,8 ZZA 4.000 6.080 152,0 PSO 1.520 1.542 101,4 BAŽ 200 245 122,5 SKUPAJ PODJETJE 114.695 122,111 106,5 anketirancev (predsednikov osnovnih sindikalnih organizacij, predsednikov delavskih svetov in vodij služb za informiranje) neposredno vpliva kot vzrok za konflikte najrazličnejših oblik od negodovanj do protestnih ustavitev dela. 9. Samoupravni organi nimajo izgrajenih načinov komuniciranja z zaposlenimi. Tudi tam, kjer statut predvideva, da nastopajo člani organov samoupravljanja, tega v praksi praviloma ne uresničujejo. Skratka:, sedanje stanje: informiranja ne zagotavlja in ne omogoča aktivne vloge zaposlenih pri upravljanju podjetij. (Dalje na 7. strani) Predsedstvo sindikatov o odpravljanju nelikvidnosti Po mnenju predsednika Toneta Kropuška, ki ga je izrekel na 16. seji predsedstva zveze sindikatov Slovenije v Mariboru, se bodo morali sindikati usmeriti predvsem na tri probleme. Ne bo se smelo dopuščati dodatnega obremenjevanja gospodarstva. Upreti se bo treba vsaki linearni obdavčitvi državljanov. To ni socialni pogled na vprašanje, to je tudi ekonomski vidik, saj bi sicer nove obdavčitve imele za nadaljnji razvoj škodljive gospodarske posledice. In končno, sindikat naj analizira celotno problematiko življenjskih stroškov in cen, ki so posledica trenutnih stisk. 7 JF ¿¡¿87 jr ££& jr A V * JSSP jT JBBT * * Mladi strokovnjaki bodo zasedali Enoletno obdobje po izvolitvi tovarniških konferenc ZMS im njihovih predsedstev, terja širši javni obračun preteklih prizadevanj. Tovarniške konference ZMS, 'katerih • mandatna doba je po sprejetju novih pravil 2 leti,- naj ob polovici svojega mandata skličejo razširjena zasedanja, kjer naj sodelujejo ne ,le člani konferenc, ampak čiim-več mladih iz vrst neposrednih proizvajalcev in mladih strokovn j akov. Mladi naj s temi zasedanji utrjujejo . svoje mesto v samoupravnem sistemu. Jasno morajo pokazati svojo ustvarjalno energijo in dokazati, da niso le prihodnost tovarn in obratov, ampak da so tudi njihova sedanjost. V tehnološki revoluciji, ki jo doživljamo, imata strokovnost in znanje zelo pomembno, če ne odločilno vlogo. Sodobna industrija, posebno elektronska, ne more uspevati brez dobrih strokovn jakov, štipendiranju rednih in izrednih študentov fakultet odn. dijakov srednjih šol, je treba posvetiti največ pozornosti. Zahtevamo, da se vsaj za dijake in študente, ki so svoje predhodno šolanje končali s prav dobrim ali odličnim uspheom, odpravi 4-Ietma zaposlitev v tovarni, kot pogoj za plačevanje šolnine nadalj-nega šolanja. Taiko ne bomo iz leta v leto ugotavljali, da ni bilo moč podeliti vseh štipendij, ne bomo dušili iniciative mladih, ki so takoj po šolanju še najbolj vneti in sposobni za nadaljni študij, zaposliti pa so se morali iz tega ali onega, največkrat so- • ciahiega vzroka. Dosegli pa bomo tudi najvažnejše: ŠTIRI LETA PREJ BOMO DOBILI PREPOTREBNEGA NOVEGA STROKOV-■ NJAKA. Izredno šolanje naj ‘ ne bo le privilegij nekaterih delavcev, ki že več kot 4 leta zasedajo delovna mesta, kjer . se zahteva višja izobrazba, kot jo imajo, ampak naj bo dostopno vsem. S takimi in podobnimi omejitvami so prikrajšani predvsem mladi. Skrajni čas bi že bil, da mla- di nehajo plačevati »davek na mladost«. Taki odnosi širijo nezadovoljstvo med kolektivom in večajo fluktuaci-jo strokovnjakov. To prav gotovo ni v interesu tovarn in podjetja, kot celote. Ko so že vložena določena sredstva v izobrazbo strokovnjakov, je treba storiti prav vse, da nas potem ti ne bodo zapustili. Poleg ugodnega počutja na delovnem mestu, na to vplivajo tudi osebni dohodki. Temu vprašanju bo- mo morali posvečati vse več pozornosti. Tudi pri nas se že pojavljajo podjetja in ustanove, ki »kupujejo možgane«. Vse bolj postaja jasno, da so strokovnjaki temelj, vsi zaposleni' zidaki, dobra tehnologija pa nosilci take zgradbe, kot je sodobno podjetje. Predsednik koordinacijske konference ZMS ZP ISKRA: inž, Franc Lavrič ISSSSKiiiiiiiSSiiisaiKSiaiiaiiaSSKiiiSiKKMiiiiiKKiiSSSižSiiiiSaiSSBiia Pomanjkanje štipendistov za strojnike ekonomiste m Prav tako kot vsa leta doslej je referent za štipendije in izobraževanje ZP Iskra za letošnje študijsko leto razpisal na osnovi potreb naših tovarn in organizacij štipendije. To pot je razpisal skupno 170 novih štinedij, vendar pa doslej ni bilo več kot 120 prijavljenih štipendistov in bo treba razpis za manjkajoče število štipendistov ponoviti. Pri omenjenem delu razpisanih štipendij pa niso upoštevane potrebe tovarne avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici, tovarne elementov za elektroniko in Zavoda za avtomatizacijo, ki iz nerazumljivih vzrokov vprašanja štipendiranja urejujejo sami, ne prek skupnega referata za štipendije ZP. V čem so vzroki, da se za razpisane letošnje štipendije ni priglasilo dovolj interesentov je težko govoriti, nedvomno pa je eden izmed tehtnih razlogov tudi v tem, da so štipendije v Iskri med naj-nižjimi in se od ,eta 1967 ge niso nič povišale, kljub podražitvi življenjskih stroškov v tem obdobju. Tako nizke štipendije prav 'gotovo niso stimulativne in zato verjetno tudi tako majhno zanimanje s strani študentov, ki si rajši skušajo pridobiti višje štipendije drugje. Treba bo izdelati analizo štipendij drugje in, jih dvigniti vsaj na povprečje drugih v naši republiki, če bomo hoteli našim organizacijam zagotoviti zadostno število štipendistov, bodočih strokovnjakov. Referat za štipendije ZP ■ trenutno urejuje vprašanja okrog 500 štipendistov. Vsako leto jih absolvira izbrana šole okrog 100, nekako toliko pa vsako leto pride novih štipendistov. Vprašanja tolikšnega števila štipendistov urejata le dva uslužbenca referenta. V zadnjem obdobju naša organizacije v večini primerov redneje nakazujejo ustrezna sredstva za štipendije, prav pa bi bilo, da bi rednejše v tem pogledu postale tudi preostale organizacije, saj neredno poravnavanje obveznosti s strani tovarn povzroča težave, ki jih najbolj občutijo prav štipendisti sami. že pri nekaj dosedanjih razpisov štipendij se je pokazalo, da najbolj primanjkuje interesentov za študij na strojni in ekonomski fakulteti, prav tako pa tudi za študij v elektro stroki, zlasti za panogo jaki tok. Prav le-teh štipendistov pa naše organizacije potrebujejo največ. Dvafsetletnf napori kronani s pomembnimi rezultati In uveljavitvijo na Inozemskih tržiščih (Govor vodje obrata »Upori« Ludvika Simoniča) Stroji za predlakiranje uporov v Šentjerneju Pred dobrimi dvajsetimi leti, marca 1948 je maršal Tito na pobudo tov. Kidriča podpisal odlok o ustanovitvi Inštituta za elektrozveze. Ta datum pomeni le uradni začetek panoge elektronike v Sloveniji, kajti samo delo na posameznih strokovnih temah še je začelo že prej, v okupirani Ljubljani in partizanskih delavnicah na osvobojenem ozemlju. Vodja obrata »Upori«, Ludvik Simonič govori o nastanku, rasti in današnjem rekonstruiranem obratu Pod vodstvom Rudija Jančarja so se v Inštitutu za elektrozveze zbrali in postavili prve temelje elektroniki pionirji te tehnike, takratni entuziasti za to novo, toliko obetajočo vejo' tehnike. r Prva kompleksna naloga novega inštituta je bila, brezžična povezava osrednjega državnega gospodarskega vodstva z vsemi najvažnejšimi gospodarskimi področji in industrijskimi podjetji. Da bi bilo mogoče uspešno reševati to osnovno nalogo je Inštitut začel vzporedno osvajati tehnologijo za proizvodnjo raznih elektronskih elementov in nujno potrebnih elektronskih merilnih instrumentov. Tak je bil začetek pred dobrimi 20 leti in na te v začetku skromne podvige se spomnimo danes ko se vsi skupaj veselimo nove delovne zmage naših ljudi, ko svečano odpiramo popolnoma prenovljen obrat uporov, tu v Šentjerneju. Prvim maloštevilnim delavcem novega Inštituta so se kmalu pridružili novi. Dejavnost elektronike se je razširila po vsej Sloveniji, kajti delo v Inštitutu je vzpodbujalo nove in nove proizvodne dejavnosti. Rezultati teh začetkov so sedaj naslednje tovarne v ZP Iskra: — »Avtomatika« v Priamu z obratoma v Mokronogu in Višnji gori, — tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani, — -tovarna elektronskih naprav v Ljubljani, — tovarna elektronskih instrumentov v Horjulu, — tovarna kondenzatorjev v Semiču, — delno tovarna polprevodnikov v Trbovljah, •— velik del Zavoda za avtomatizacijo v Ljubljani in končno naša tovarna elementov za elektroniko z naslednjimi obrati: — »Upori in potenciometri« v Šentjerneju, — »Keramični kondenzatorji« v Žužemberku in obrati »Magneti«, »Feriti«, »Žarnice«, --- '»Keramika« in »Orodjarna« v Ljubljani. Vse to bogato nasledstvo bivšega Inštituta za elektrozveze je od leta 1961. združeno v Združenem podjetju Iskra. Naša Tovarna elementov za elektroniko — naj večja iz nasledstva Inštituta je zaradi izredno požrtvovalnega in vztrajnega dela naših sodelavcev dosegla izredne proizvodne rezultate. Milijarde elektronskih elementov je v službi slehernega Jugoslovana. Ni radijskega ali televizijskega sprejemnika, gramofona in avtomobila ali kate- regakoli drugega aparata, v katerem ne bi bil vgrajen vsaj en upor, kondenzator, magnet, feriit ali žarnica, narejeni v enem izmed naših obratov. Delno že prej, posebno pa po uvedbi gospodarske reforme pa si maši elementi vse bolj im bolj utirajo pot tudi v širni svet. V tem razvoju tovarne tudi ni šlo vse gladko in brez težav. Nastopile so krize in še nastopajo, vendar kolektiv tovarne je s trezno presojo vedno znal najti pravo pot iz začasnih težav. Razvoj tovanne od leta 1962, ko se je organizacijsko formirala naša tovarna kot tovarna elementov za elektroniko prikazujejo naslednji podatki o gibanju fizičnega obsega proizvodnje po planskih cenah (v milijonih S dinarjev): Leto 1962 1.320 Leto 1963 2.727 Leto 1964 5.976 Leto 1965 6.210 Leto 1966 7.032 Leto 1967 6.536 Leto 1968 9.847 Leto 1969 14.725 število zaposlenih je raslo takole: 1962 767, 1963 974, 1964 1.606, 1965 1.666, 1966 1.577, 1967 1.569, 1968 1.549, 1969 1.762, Izvoz v S je naraščal takole: 1962 41.786, 1963 107.462, 1964 61.442, 1965 172.108, 1966 391.090, 1967 265.385, 1968 598.886 in v prvem polletju letošnjega leta 617.920. Osnovna sredstva po sedanji vrednosti: v milijonih S dinarjeV: 1962 315, 1963 366, 1964 533, 1965 713, 1966 985, 1967 1118, 1968 2452, 1969 2522. Povprečni netto OD na zaposlenega: 1962 28.944, 1963 32.145, 1964 45.933, 1965 46.800, 1966 64.500, 1967 69.400, 1968 79.300, 1969 92.000. Po. krizi v letu. 1967 Je tovarna v lotu 1968 in 1969 dosegla velik napredek, ki se kaže predvsem v naslednjem: tovarna je odločno krenila po poti modernizacije on avtomatizacije proizvodnjči Ker je to možno izvesti smotrno le pri velikih serijah, se je obseg le-teh bistveno povečal. : Tako povečana proizvodnja pa ne., more. ,y, celoti, naj ti . kupcev doma,-, zato mora nujno v izvoz. Ce konkretno pogledamo v teni smislu obrat uporov, v katerem so te spremembe že sedaj najbolj očitne, bomo videli, da se proizvodnja povečuje za 5 krat v zadnjih 4 letih. Ce računamo v naslednjem letu s proizvodnjo najmanj 309 milijonov uporov in, če porabi celotna Jugoslavija le 60 do 70 milijonov uporov pomeni, da je treba izvoziti 70 do 80 % celotne proizvodnje uporov. Visok dvig produktivnosti, zabeležen v lanskem in.letoš1 njem letu je omogočil prehod na 42-urni delovni - teden v letošnjem, letu in povišanje OD v povprečju za 15 % tako, da dosegamo letos povprečno 92.000 S dinarjeV netto na zaposlenega. Racionalno gospodarjenje v celi tovarni nam bo letos prvič omogočilo odplačilo vseh zapadlih anuitet, S tem bomo tudi opravičili zaupanje Kreditne banke in hranilnice Ljubljana, ki nam je s kreditom omogočila rekonstrukcijo tega obrata, , ki se je s tem uspešno plasiral na inozemski trg in'si s tem zagotovil uspešen nadaljnji razvoj. . . Računamo, da1 bon:o'v'na-slednjih letih na podoben način kot smo modernizirali proizvodnjo uporov, modernizirali in usposobili tudi za mednarodni trg še vse os tale proizvodne obrate v okviru naše tovarne. Naša prizadevanja so v tem, da bi dali našim kup- cem, našim poslovrilift $art-nerjeoi kar najboljšeTždfelke pod najugodnejšimi pogoji, Smatramo, da bomo tej' zahtevi zadovoljili doma V' Ju, goslaviji, predvsem v pogledu kvalitete, če bomo to dosegli tudi v izvozu. Kot nas druži z našimi največjimi poslovnimi partnerji v Jugoslaviji, tovarnami v ZP Iskra na teritoriju Slovenije in HrVatske. ter tovar-. nami V okviru El na teritoriju Srbije in Bosne več kot 10-letno poslovno, sodelova-, nje, pa si prizadevamo v novejšem času vzpostaviti: čimbolj še poslovne,- vezi tudi z „inozemskimi partnerji. Moram reči, da smo tudi na tem področju prek izvozne službe PSO že 'dosegli lepe rezultate. Posebno vidni , so le-ti v Angliji, v sodelovanju s firmo Guest Electronics, katero je formiral - in Jo tako uspešno vodi gospod Peter Brown, Naša dejavnost v inozemstvu pa ne obsega samo .prodajo izdelkov, pač pa tudi izvoz eogineeringa in »know howa«. V Indiji že več lej,.dela tovarna keramičnih telpsj in uporov, za katere, je engineering im glavno opremo dobavila naša tovarna. V študijski fazi so novi projekti za Indijo kot tudi za Turčijo, in čile. Posebno .mesto zavzeijm-jo razgovori z ugledno firrpo Zaeussi za izgradnjo skupne tovarne uporov v Italiji,z našim, kompletnim enginee-ringom. Poleg teh navedenih- ■ primerov je še vrsta projektov za sodelavo z raznimi. firmami, ki naj v naslednjih, letih prinesejo tovarni tudi v. inozemstvu čimbolj trdne m perspektivne poslovne vezi in s tem tovarni čim sigur-nejšo bodočnost. Dva obrata naše tovarne, šentjerriejski in žužemberski sta na teritoriju Novega me- (Dalje na 5. strani) Pogled v obrat za proizvodnjo uporov v Šentjerneju Rast obrata „Upori“ V v Šentjerneju (Iz govora direktorja tovarne »Elementi«, ing. Vladimira Klavsa) Dvajsetletni napori... (Nadaljevanje s 4. strani) sta Dovolite mi, da s tega mesta v imenu kolektiva tovarne izrečem iskreno zahvalo tov. Francu Kuharju, predsedniku Občinske skupščine Novo mesto, enako pa vsem njegovim sodelavcem, ki so nam s ■ tolikšnim razumevanjem vedno pomagali, kadarkoli smo potrebovali njihovo pomoč.' Zato smo Vade volje po naših materialnih možnostih sodelovali . v raznih akcijah, ki tako vsestransko in vidno spreminjajo podobo krajev, kjer živijo in delajo člani našega kolektiva. Prepričan sem, da bo naše sodelovanje z Občinsko skupščino Novo mesto še v naprej enako tovariško in uspešno in v- tem smislu:' s;e naš kolektiv- pridružuje bližnjemu občinskemu prazniku. -? Dovolite mi nadalje, da se eb tej priložnosti zahvalim ]n izrazim priznanje tov. Ludviku Simoniču . in, vsem " njegovim številnim sodelavcem v obratu ter’ ostalim našim sodelavcem v Upravi, Orodjarni im razvoju, ki so kakorkoli doprinesli, da lahko danes slavimo tako pomemben delovni uspeh. Posebna hvaležnost tem lovari-—šem bo izhajala od vseh, ki so in še bodo našli v rekon-: situiranem obratu svojo, zaposlitev in eksistenco. Končno, dovolite dragi gostje,- : da se zahvalim tudi vam, da ste s svojo prisotnostjo počastili ta naš delovni. praznik ' im jubilejj iri' vas vabim, da se po otvoritvi1 sè-zmamite s proizvodnjo, ki teče v tem . prenovljenem obratu ‘j in da se po ogledu obrata na - Otočcu seznanite še s - tisto četrtino našega kolektiva, ki že. več kot 10 let doprinaša svoj delež k mašim skupnim uspehom. »Upori«: Sodobna strojna oprema omogoča velikoserijsk» proizvodnjo uporov 100.000 prostovoljnih delovnih .ur, mnogi strpkpvnj. kadri jpa, rte ugnalo noči,’pri re-. sevanju , Strokovnih'-' nalog. ■ Klj-ub -lerr.u • pa nš.šc napre--dovanjfe ni bilo premočrtno .— doživljali smo vzpone in padce, krjze dn uspehe, toda . kolektiv je ob .težavah s po-| dvoj enimi napori poiskal ob podpori strokovnih služb v tovarn i, naj us trezne j še rešit- V razvoju proizvodnje in , ekonomike so bila v za naš obrat značilna tri obdobja . -v- uvajanje: ' proizvodnje - z zelo primitivno ročno tehnologijo in zas'tare!o- izvedbo |r-del.ka, , . delkov 'ž: iti dl vi diii akno ~m eh a--ri: uvajanje. proizvodnje miniaturnih in sodobnejših iz-•irizacijb i posamezni h ‘delovnih operacij, ., — modernizacija ih mehanizacija delovnega procesa- s programski)/ Vloženimi imve-sticijskithi sredstvi. " Razvoj prvih dveh obdobij je bil izrazito ekstenziven, to je večanje proizvodnje z dodatno delovno šilo, Uvajanjem druge im tretje ižtiiane ter ' manjšo: racionalizacijo: v tehnološkem postopku, kar je postopno doprinašald k zmanjševanju proizvodnih stroškov, toda kljub temu občutno prepoeaši lin pretn alo, da bjt se lahko uspešno upe-lja.li na Zunanjem tržišču. Naj navedem mekajs številk zadnjih let: 1. i960 7,115.527 (92) 1. 1961 11,678.062 .. (81) 1. 1962 18,559.571 (61) I. 1963 32,343.586 (51) 1. 1964 70,630.268 (38) 1. 1965 73,484.067 (35) 1. 1966 77,000.000 (32) 1. 1967 64,000.000 (32) 1: 1968 105,000.000 , (18) 'C 1969 160,000.000 (12), pri čemer številke’ v oklepa- Skupma deklet in fantov v narodnih nošah je z nageljčki in zelenjem pričakala goste pred vhodom v obrat no optimalno ekomomizirati proizvodnjo, zaposliti novo delovno silh ih uveljaviti 42-urni delovni tednik ter povečati osebni dohodek. Vso opremo smo konstruirali in izdelali v obratu oz. tovarni in orodjarni. Poleg tega smo izdelali tudi del opreme za kapaciteto 100 milijonov uporov, za Indijsko tovarno Asian Electronics, ki jo je tovarna elementov zgradila pred petimi leti. Opremo smo' izdelali v desetih mesečih pod izredno težkimi pogoji, saj nismo imeli za to potrebnih prostorov tako, da smo montažo večjih strojev izvršili v Kartuziji Pleterje. Naj omenim še proizvodnjo potenciometrov' -kot: pomemben in perspektiven izdelek v našem proizvodnem programu. Proizvodnja potenciometrov je bila še pred tremi leti zelo deficitarna, čeprav je bila prodaja usmerjena 90% na domače tržišče. Rešitve za: sanacijo so se porodile prav v času, ko smo bili na tem, da to proizvodnjo ukinemo. Zavedajoč se, da bi ostalo raa cesti 150 delavcev, smo pristopiti k izdelavi sanacijskega •programa, pri izvajanju katerega pa smo že po enem ■letu in pol povečali proizvodnjo od 1,5 na 5 milijonov potenciometrov. Letošnja proizvodnja pa bo 9 milijonov, od tega pa jih bo prodanih nad 8 milijonov- na inozem- sko tržišče, že samo povečanje proizvodnje je vplivalo .na. občutno »nižanje lastne cene tako, da je kljub prodaji na inozemsko . tržišče •postala ta proizvodnja rentabilna, vendar pa nas na •področju proizvodnje potenciometrov ... čakajo še velike naloge. Glede na potrebe in možnosti plasmana te proizvodnje bomo morali ustrezno okrepiti razvojoo-konstrukcijsko skupino, ki bo v stanju hitro in ob pravem času razviti ustrezne oblike potenciometrov. ki jih zahteva dinamika •potrošnje. Prednost te’tehnologije'je v tem, da prit menjanju asortimana lahko koristimo ista proizvajalna sredstva, druga pa da zahteva veliko ročnega dela, kar- je glede na višek delovne sile v tem kraju velikega pomena. Dosežena stopnja razvoja v naši proizvodnji je' plod skupnega dela tako ISKRE kot. celote, strokovnih služb tovarne, pbrata ZZA, PSO-kupcev. Zavedati pa se moramo, da so doseženi rezultati le osnova, temelj za nadalj-, nje hitrejše napredovanje. Vsekakor moramo biti pripravljeni na nepredvidene težave, namreč znano je, da pri tako velikih spremembah v načinu proizvodnje in tehnologiji nastopajo objektivne težave, ki izhajajo iz neprilagojenosti novim' pogojem (Dalje na 6. strani) Z razvojem mlade elektronske'industrije v Sloveniji, se, jé pokazala potreba po pro-azvodnji elektronskih, sestav-. ,.pih delov, brez katerih si ni ¡¿hpgoče zamisliti razvoja elektronike. To veliko pionir-' žico:' delo’ je začel takratni Institut za elektrozveze, ki je ■zrasel na tradicijah partizan^ ..sk-fli' vezistov med NOB. <;K dvasetletnici tovarne in k uspešni rekonstrukciji obrata »Upori« je iskreno čestital tu-' di direktor firme Guest ,s Electronics, g. Peter Brown s , Že po nekaj letih razvojnega dela v laboratorijih Inšti-j tuta za elektrozveze, je bila sposobna za industrijsko proizvodnjo serija, sestavnih delov, s čimer so bili podani pogoji za razvoj ¡nove industrijske veje. v.. Sloveniji, ., jjj Začetki proizvodnje v Šent-• j erne ju so bili sicer zelo : skromni, - kajti začeli smo s ¡pičlimi proizvajalnimi sredstvi in laboratorijsko opremo v zasilno adaptiranih hlevih. .Značilno za naš razvoj jepo-stopna rast z lastnimi sred-“ štvi in lastnimi kadri, tako v -'tehnologiji, kot tudi -projek-: tiranju in izdelavi opreme za J proizvodnjo. Samo v obdob-. .,ju 'začetne izgradnje so čla-' ni kolektiva vložili nad jih pomenijo čas izdelave 1. upora v- sekundah. Dinamika izvoza pa je naslednja: i. 1965 15,000.000 1. 1966 25,000.000 . 1. 1967 21,000.000 1. -1968 47,000.000 1. 1969 100,000.000 uporov, kar predstavlja 65 % od skupne proizvodnje. Od skupine količine izvozimo y Anglijo firmi Guest Electronics 75 %. Največji kupec na domačem tržišču pa je El —. Niš. Zavedali smo - se, da po sta-ri ekstenzivni poti večanje proizvodnje ne bo kruha,-pri izvozu, pač pa, da moramo z minimalno povečanimi površinami in ž istim številom delavcev doseči proizvodnjo vsaj 300 do 350 milijonov uporov letno, da bi dosegli ekonomsko izvozno ceno. Vsa jugoslovanska potrošnja uporov predstavlja od tega le slabih 25 %. S sodelovanjem strokovnih kadrov v tovarni, ZZA ih v obratu, smo se temeljito lotili mehanizacije proizvodnje in korenitih tehnoloških sprerpemb. Z lastnimi sredstvi so bili izdelani prototipi strojev';,' ki omogočajo: optimalno mehanizacijo. Med poizkusnim obratovanjem so bile na strojih odpravljene posamezne slabosti in -šele nato je bilo možno pristopiti k izdelavi investicijskega programa. Ž odobrenimi investicijskimi sredstvi smo pomnožili preizkušene unikate tako, da -sedanja oprema omogoča proizvodnjo 300 milijonov uporov na leto. Iz-delavni: čas na enoto proizvoda pa bo z novo opremo pod 5 sekund. Lahko rečemo, da smo se . v tem pogledu uvrstili- med najproduktivnejše proizvajalce v svetu. Če nam bo uspelo. z novim letom uvesti četrto izmeno, bomo lahko povečali kapacitete na 400. milijonov uporov letino, S tako rešitvijo je mož- Skupini »dvajsetletnikom« so se pridružili še tov. Silvo Hrast in brata Rudi in Jaka Jančar Ne bomo pozabili požrtvovalnega člana Četrtega oktobra se je na svojem rojstnem domu v Gradišču pri Litiji smrtno ponesrečil poveljnik tukajšnjega prostovoljnega gasilskega društva Martin Vrtačnik. Pogosto se je rad vračal v svoj domači kraj. Prosto soboto je izkoristil za obisk svoje rojstne vasi, kjer je pomagal pri defliu, pri padcu z drevesa pa se je smrtno ponesrečil. Vest o njegovi tragični smrti je težko prizadela prostovoljno gasilsko društvo v tovarni »Elektro-mehanika« - ISKRA. Bil je dober član in vedno pripravljen pomagati. Ple-menti cilji gasilske organizacije so ga takoj, ko se je preselil v Kranj, pritegnili v gasilske vrste. Od leta 1942 je bil član prostovoljnega gasilskega društva v sedanji tovarni »Iskra«, zadnjih deset let pa brez prekinitve njegov poveljnik. Vneto in požrtvovalno se je trudil za činiboljšo izvežbanost članov PGD. Neštetokrat je sodeloval pri manjših ali večjih požarih v našem podjetju, da je bila škoda čim manjša. Gasilsko geslo »Na pomoč!« mu ni bila prazna beseda, ampak se miu. je posvečal z vso voljo, z veseljem in z vsemi svojimi zmožnostmi. Pokojni poveljnik je bil med prvimi v našem podjetju, ki je postal gasilski podčastnik. Prejel je odlikovanje za dolgoletno službovanje pri gasilstvu. Ob letošnji stoletnici gasilske organizacije v Sloveniji ga je republiška gasilska zveza odlikovala za njegovo vestno in požrtvovalno delo. Pokazalo se je, da je tudi v'širšem krogu postal znan kot mož, ki je rad pomagal vsakomur in povsod. Prezgodnja smrt ga je iztrgala iz naše srede in prekinila njegove načrte, saj bi še dolgo lahko in rad delal v korist naše skupnosti in za napredek gasilcev. Zgled pokojnega poveljnika Vrtačnika naj nam bo vodnik pri delni, kateremu se je tako nesebično žrtvoval! dani PGD »Elektromehamika« Kranj ISKRA TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA, SAVSKA CESTA 3 V ZDRUŽENEM PODJETJU ISKRA — KRANJ razpisuje naslednji ŠTIPENDIJI: ŠTIPENDIJO — m. ALI IV. LETNIKA FAKULTETE ZA STROJNIŠTVO ŠTIPENDIJO — H.—III. LETNIKA EKONOMSKE FAKULTETE Kandidati za .štipendijo naj pošljejo vloge z življenjepisom in potrdilom o vseh doslej opravljenih izpitih z ocenami na kadrovski oddelek tovarne. OBVESTILO Upravni odbor strelske družine Iskra — Elektromeha-nika — Kranj vabi mlade člane in članice ŠC Iskra in »Elektromehanike« k vajam v streljanju z zračno puško. Vsi, ki žele redno nastopati za SD »Iskra«, naj pridejo ob sredah od 17. do 18. v strelski dom, kjer bodo dobili podrobnejša navodila. B. M. Mast ©brata »Upori« Šentfernej (Nadaljevanje s 5. strani) tako delavcev kot strokovnih kadrov. Naša neposredna naloga je, da čimprej v polni meri izkoristimo nove proizvodne kapacitete, da priučimo in vpeljemo kadre ma ustrezna delovna mesta, da bomo znali upravljati in strokovno vzdrževati zahtevnejšo opremo in, da bomo , znali odpraviti še nekatere pomanjkljivosti v novem tehnološkem postopku. Skratka, da bomo znali uskladiti našo raven znanja z novimi zahtevnejšimi pogoji dela. Za hitrejši razvoj našega obrata pa je .zainteresirana tudi širša skupnost tega področja, kajti Šentjernej postaja vedno večji podeželski center s hitro razvijajočo se stanovanjsko izgradnjo, trgovino in prometom. Sedemsto milijonska netto sredstva na leto v obliki osebnega dohodka predstavljajo lepo materialno osnovo za razvoj tega področja. Poleg tega pa tovarna sodeluje z znatnimi sredstvi pri izgradnji komunalnega sistema na tem področju (samo v zadnjih dveh letih s ca. 40 milijoni). Čeprav je naša osnovna naloga vlagati ustvarjena sredstva predvsem v razširjeno reprodukcijo in modernizacijo proizvodnje, je nekje nujno, da na področju, kjer je slabo razvita komunalna dejavnost sodelujemo vsi pri izgradnji le-te, saj je tudi to del našega standarda. DOPISUJTE V »ISKRO«! Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 333. RAZPIS štipendij ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ INDUSTRIJA ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTI RAZPISUJE NASLEDNJE ŠTIPENDIJE TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANICNIH IZDELKOV — KRANJ — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 3 štipendije — smer -telekomunikacije — fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 5 štipendij — fakulteta za strojništvo 13 štipendij — tehnološka smer — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo I štipendija — kemija — ekonomska fakulteta 5 štipendij PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA — LJUBLJANA — fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 1 štipendija — ekonomska fakulteta 4 štipendije TOVARNA KONDENZATORJEV — SEMIČ — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok I štipendija — fakulteta za elektrotehniko — jaki tok I štipendija — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendija — tehnična fizika — ekonomska fakulteta 1 štipendija — tehniška srednja šola — elektro — šibki tok 1 štipendija — ekonomska srednja šola 1 štipendija TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV — OTOCE — fakulteta za strojništvo ■ 1 štipendija — ekonomska fakulteta 1 štipendija TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV — SEŽANA — tehnična srednja šola — kemija 1 štipendija TOVARNA USMERNIŠKI NAPRAV — NOVO MESTO — fakulteta za strojništvo 1 štipendija TOVARNA ELEKTROMOTORJEV — ŽELEZNIKI — fakulteta za elektrotehniko -— jaki tok 1 štipendija — ekonomska fakulteta — podjetniška smer — III. ali IV. letnik 2 štipendiji (stanovanje zagotovljeno) TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO — LJUBLJANA — fakulteta za strojništvo — za obrat šentjeriej 1 štipendija — fakulteta ža strojništvo — za obrat Žužemberk 1 štipendija — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — za obrat Žužemberk I štipendija — tehnična fizika 1 štipendija — kemijska tehnologija — ekonomska fakulteta — podjetniška smer i štipendija (za finančno službo) (Dalje na 7. strani) fi (Nadaljevanje s 6. strani) TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV — LJUBLJANA — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok (II. letnik) 1 štipendija — tehniška šola za elektro — šibki tok 2 štipedniji ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO — LJUBLJANA večje število štipendistov naslednjih smeri — fakulteta za elektrotehniko — elektrotehnika in energetika — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — pravna fakulteta — ekonomska fakulteta —tehniška šola elektro — elektrotehnika in energetika — tehniška šola strojna Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov: ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA, KRANJ, STROKOVNE SLUŽBE, REFERAT ZA ŠTIPENDIJE, LJUBLJANA, TRG PREKOMORSKIH BRIGAD % kjer dobite tudi vse informacije. K vlogi naj kandidati priložijo končno spričevalo, oziroma potrdilo o vseh doslej opravljenih izpitih z ocenami, potrdilo o premoženjskem stanju in o višni osebnih dohodkov staršev. V vlogi naj bo navedeno za katero tovarno želi kandidat biti štipendiran. Upoštevali bomo samo tiste vloge katerim bodo priloženi vsi potrebni dokumenti. Razpis velja do 31. oktobra 1969, kandidate pa bomo obvestili o sklepu komisije za štipendije do 20. 11. 1969. Komisij^, bo pri izbiri štipendistov upoštevala kriterije, ki jih vsebuje Pravilnik o štipendiranju ZP ISKRA KRANJ. Nabavna defavnost v septembru Po poročilu Nabavne organizacije za minuli mesec ni bilo nekih bistvenih' zastojev pri dobavah panoge 114 — železne 'metalurgije. Vse slovenske železarne in tudi jeseniška so v redu. im brez zastojev dobavljale pogodbeno določen material za zadnji mesec III. trimesečja. Edino »Železarna Boris Kidrič« iz Črne Gore ni izpolnila pogodbenih obveznosti. Zaradi ponovnega remonta v hladni valjarni namreč ni dobavila hladno valjanih trakov, ki jih potrebuje novogoriška »AVTOELEKTRIKA«. Panoga neželezne metalurgije — 115 poroča o naporih proizvajalcev aluminija in bakra, da bi zvišali cene tem polizdelkom. Tako je tovarna aluminija in glinice »B. Kidrič« iz Kidričevega izdelala predlog za Zveani urad za cene po katerem naj bi se cene silumina povečale od dosedanjih 709,5 din na 721,50 din za en kg. Tudi za čisti aluminij je položaj negotov. Sedanja povečana cena je 650.- * din za kilogram, vendar tudi s tem proizvajalci tega elementa niso zadovoljni. Zahtevajo namreč, da bi se proizvajalci in predelovalci aluminija sestali vsako trimesečje in določili ceno za prihodnje trimesečje. Za aluminij bo torej, v prihodnjem letu položaj zelo težaven. Tudi pri bakru se cena ni ustalila. Predelovalci bakra so se sicer med seboj sporazumeli, vendar še sedaj mešetarijo na račun potrošnikov, takšnih kot,je naše podjetje. Terjajo podpis nekakšnega sporazuma o spremembi cen, ki onemogoča nam in ostalim kupcem ekvivalentno večje cene naših izdelkov. NO domneva, da bodo cene bakrenih izdelkov višje za 17 do 20 %. kupili do začetka decembra* nam bb Narodna banka brez opozorila znižala kontingent za naslednje leto ih sicer za količino letošnjega neprevzetega zlata. Po specifikacijah za zadnje trimesečje sta obe tovarni ELKA in FKS potrdili sprejem naročil, vendar nam FK Svetozarevo dolguje še dokajšnje količine lakirane žice za II. in III, trimesečje. Tovarna zaostanka ne bo mogla nadoknaditi,- Pomanjkanje pa ne bo vplivalo na preskrbo naših tovarn, ker imamo rezervni material pri' naših servisnih podjetjih. Cene lakiranjih žic se za zdaj še niso povečale, čeprav je cena bakru poskočila na 14.20 din za kg. Z novim le- lično pripravljena razstava izdelkov tovarne elementov za elektroniko v Šentjerneju Celotne količine zlata še tom pa moramo zanesljivo vedno nismo prevzeli od Na- računati s tem. rodne banke, če ga ne bomo (Dalje na 8. strani) Devetmesečna proizvodnima ZP v 000 N. din Plan Izpolnitev M> ELEKTROMEHANIKA 204.051 208.717 1023 ELEMENTI 99.432 76.708 97,3 AVTOMATIKA 49.722 58359 117,2 SPREJEMNIKI 32.892 28.899 87,8 APARATI 53.004 53.052 100,0 AVTOIZDELKI 101.471 110.513 108,9 ELEKTROMOTORJI 22.777 29.232 128,3 NAPRAVE 29344 20.965 71,4 ELEKTRONIKA 16.935 13.675 80,7 KONDENZATORJI 30.214 34.723 114,9 INSTRUMENTI 17.044 21.163 124,2 POLPREVODNIKI 22.082 19.941 90,3 USMERNIKI 7.783 8.408 108,0 RIZ 195.375 159.619 81,7 ORODJARNA 3.623 2.461 67,9 MIKRON 11.922 10.183 85,4 SKUPAJ TOVARNE 897.671 876.518 97,6 ZZA 34.800 46.204 132,8 PSO 12.244 12.464 101,8 BAŽ 1.800 1.815 100,8 SKUPAJ PODJETJE 946315 937.001 99,0 Odgovornost za kakovost In zanesljivost v sodobnem Industrijskem poslovanju ¡(Nadaljevanje iz 37. štev.) NALOGA NABAVE s Osnova za delo nabave so ZEii omenjeni predpisi za materiale in nabavljene dele, v okviru ¡katerih mora: 'zbrati dobavitelje, za kar tere je služba kakovosti ugotovila da so sposobni trajno dobavljati materiale in polizdelke v predpisani kvaliteti, ~- v pogodbah za dobavo tresti podrobne specifikacije o kakovosti in prevzemu, p ^enjevati sposobnosti do-svtteljev in kooperantov v sodelovanju s tehničnimi službami, " zagtoviti preskuse »prvih vzorcev« za nove nabave, — zagotoviti dobavo robe v takem času, da bi bilo mogoče kontrolirati kakovost in odločiti o prevzemu ali zavrnitvi brez pritiska nujnosti proizvodnje, — spremlja stroške za neustrezno kakovost pri dobaviteljih. Pri dogovarjanju z dobavitelji in sklepanju pogodb z njimi mora nabavna služba obvezno zahtevati — zlasti pri dobaviteljih velikih količin — vsaj enkrat letno poročilo o tipskem preskusu in podatke od končne kontrole proizvajalca (kartice statistične kontrole, podatke o tem, kateri, parametri se pri kon- čni kontroli kontrolirajo ipd.). Pri'manj znanih' dobaviteljih mora nabavna služba zahtevati tudi podatke o organizaciji kontrole, komu je ta podrejena, kako je zagotovljena enakomernost kvalitete itd. Vse to so osnove za zagotovitev kvalitete izdelkov, ki so lahko bistvene, vendar jih pri pogodbah z dobavitelji navadno prezremo. Tehnična osnova za omenjene ¡zahteve so predpisi, omenjeni v točki 42, v katerih morajo biti vsi potrebni tehnični podatki z risbami in dopustnimi tolerancami, način kontrole z morebitnimi postopki, način vzorčenja itd. NALOGA PROIZVODNJE Naloga proizvodnje, tj. izdelave delov do dokončne montaže oziroma zanjo odgovorne osebe je v tem, da izdela izdelek v predpisani kvaliteti in ceni. Z gledišča zagotavljanja kakovosti je njena naloga zlasti v naslednjem: — da uporablja opremo, s katero je mogoče zagotoviti predpisane tolerance, — da na delovnih mestih uporablja kontrolno in preskusno opremo, ki omogoča dosego potrebne točnosti izdelave, — da zagotavlja predpisane pogoje -delovnega mesta, skladiščenja in transporta izdelka. . — da zagotavlja ustrezno izobraževanje delavcev z gledišča kakovosti; «sak delavec bi maj po možnosti vedel, v kakšni meri vpliva njegovo delo na kakovost dokončnega izdelka in se zavedal svoje odgovornosti, — da razume prednosti, Id jih ima za kakovost priprava delovnega mesta in pravilno uvajanje delovnega procesa, — da v vseh skalidščih dosledno izvaja pravilo »prvi v njega — prvi iz njega« in ta-> ko preprečuje, da bi stariejši izdelki ležali v skladiščih (važno npr. za elektrohtne kondenzatorje) in — da upošteva podatke kontrolorjev kot pomoč za proizvodnjo in izboljšanje procesa. Vodja proizvodnje se mora zavedati in mora to prenašati tudi na vse zaposleno osebje, da se »kakovost vgrajuje«, služba za kakovost pa je la nekak skrbnik za realizacijo tega principa. Zato je treba glodati v kontrolorjih soda- Za razvedrilo 1 2 3 4 5 • 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 . . S 16 17 18 19 jjj 20 21 22 23 ¡§j 24 25 ml S 26 27 28 S 29 30 31 32 33 ¡Ul 34 35 36 37 38 39j 40 41 IÉÉ mm INIS 42 43 44. 45 M 47 48 49 50 51 ¡g 52 53 54 55 56 57 58 59 Vodoravno: 1. začetnik slovenske knji-, ževnosti, 7. srčno obolenje, 13. vojaško poročilo, 14. vezem, tkem, 15. rimski bog ljubezni, 16. medmet, 18. kraj na Gorenjskem, kjer je Iskrina tovarna »Instrumenti«, 19. mlečni izdelek, 20. ostudnost, odvratnost, 22. mesto v Dalmaciji, južno od Splita, 23. medmet, 24. mestece v dolini Cikole, severno od Splita, 26. nikalnica, 27. izdelek Iskrine tovarne v Sežani, 29. lih, 32. obvodno drevo' 34. bivši svetovni šahovski prvak (Mihail), 35. pismeno priznanje, 38. avstralski medvedek, 41. kvartaški izraz, 42. orodje za obdelavo zemlje, 44. nemški predlog (na), 45. daljša pesnitev, 48. italijanska denarna enota, 49. slovensko narodno gledališče, 50. generalni direktor ISKRE, 52. avtomobilska oznaka Skopja, 53. prebivati, obstojati, 54. svetišče grške boginje modrosti Atene, 56.' hud vihar, 58, muza gledališke umetnosti, 59. kraj na Primorskem, kjer je ena izmed tovarn Iskre. Navpično: 1. del obeležavajcčega met-ka, 2. kitajska trava, ki se rabi kot tekstilna surovina, 3. glavni izdelek Iskrinega obrata v Šentjerneju, 4. rudarsko mesto v Srbiji, 5. površinska mera, 6. z rudami bogata gora v Srbiji, 7. avtomobilska oznaka za Koper, 8. kratica za okrajni ljudski odbor, 9. daljše časovno obdobje, 10. najmanjši delec elementov, 11. visoke skale, 12. neresen, 17. špansko moško ime, 20. dolina, kotlina, 21. starejši slovenski pisatelj (Miklova Zala), 24. ime igralca Douglasa, 25. lunino števlio, 28. glavni števnik, 30. rastlina iz družine Elij, ki raste v Indiji in Afriki, 31. železov oksid, 33. koralni otok, 35. visok cerkveni dostojanstvenik, 36. krasota, 37. sveti bik pri starih Egipčanih, 39. kemični element (znak La), 40. bolezen grla. 43. trigonometrijski pojem, 46. del zgradbe, vogal, 47. zimsko prevozno sredstvo, 49. izločen apnenec, 51. koroški narodni ples, 53. organizacija v sestavu ISKRE, 55. ljudska pritrdilnica, 57. kemijski znak za ranij.; REŠITEV KRIŽANKE IZ 35. ŠTEVILKE Vodoravno: 1. Iskra, 6. Tivat, 11. analiza, 13. milica, 14. odraz, 15. Lea, 17. oven, 18. Rems, 19. vlaga, 21. ete, 22. tke, 23. kresilo, 25. oc, 26. as, 27. grant, 28. aman, 30. poet, 31. udor, 32. wist, 33. petit, 35. ga, 37. aa, 38. telefon, 40. Rim, 41. trn, 43. neper. 44. koza, 45. Itas, 47. vek, 48. boter, 49. lososi, 51. Tiepolo, 53. anaU, 54! Istra. Nabavila dejavnost v septembru (Nadaljevanje s 7. strani) Glede zaostanka ima NO zadnje dni težave s tovarno ELMOS iz Svetozareva, ki neredno dobavlja telefonske in ostale . priključne vrvice. In še en apel vsem našim tovarnam! NO že zbira potrebe elektromateriala za naslednje leto. Naročila naj naše tovarne pošljejo čimprej, da bo mogla NO zagotoviti vse potrebne kohčine po čim ugodnejših nabavnih pogojih. Pri preostalih panogah 117 in 120 ni bilo v minulem mesecu zastojev. Tudi tod velja prošnja naj naše tovarne čimpreje pošljejo 'NO okvirne letne potrebe za 1970, najkasneje pa do 10. novembra. NO je sklenila pogodbo Z dobaviteljem TUP Dubrovnik o dobavah grafitnih ščetk za naslednje leto. Že ob podpisu pogodbe pa nas je dobavitelj opozoril, da so cene njihovih izdelkov začasne, ker so se že podražile cene surovin iz katerih izdelujejo ščetke. . V minulem' mesecu je bil uvoz polizdelkov in surovin ddkajšen. Skupno smo uvozili za 1,355.801 dolarjev materiala. Kumulativno je uvoz ob koncu septembra' 11% nad planom, oz. uvozili smo za 8 % več kot lani v -istem obdobju. Količine neprevzetega materiala na carinskih skladiščih so še vedno zalo velike. Za 84 ton materiala plačujemo visoko ležarino. NO je te dni prenesla večino materila v našo carinsko shrambo v prostorih javnih skladišč v Kranju in uvedla natančno evidenco za vse posamezne tovarne. Pregled' tega materiala bo poslej tudi objavljala v vsakem mesečnem poročilu. Tudi pri uvozu nekaterih materialov so nastale težave. Cene srebra in zlasti niklja so se zelo povečale, hkrati pa je nastopila tudi revalvdčija zahodnonemške marke.' Ker se le:ta še ni ustalila, so še vedno možne podražitve tega materiala, ki ga precej tudi mi uvažamo. Marjan Kralj ZAHVALA Ob smrti mojega očeta " ANTONA KOZINE se iskreno zahvaljujem sodelavkam na Relejih obrata-ATN za izraze sožalja in podarjeni venec. Hčerka Valentina Rakovec ISKRA — glasile delovne ga kolektiva Iskra, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko -in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Jane2 Šilc —- izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo —■ Tisk m klijgjit »C P Gorenjski tisk« Kranj OBVESTILO V 35. štev. našega tednika smo na prošnjo Propagandne službe objavili vabilo članom delovnih kolektivov ISKRA za nakup gramofonske plošče »Slovenski oktet poje« po znižani ceni. Po pomoti pa v tem vabilu nismo pojasnili, da Člani naših delovnih kolektivov plošče ne morejo kupiti po znižani ceni pri Založbi Mladin-. ska knjiga, pač pa naj jo prek svoje sindikalne organizacije naročijo pri Propagandni službi Iskra, Ljubljana, Titova 50. Vsem interesentom za ploščo se za neljubo pomanjkljivost v vabilu oproščamo in jim svetujemo, naj se čim prej z naročili prek .svojih sindikalnih organizacij odločijo za nakup te plošče, ki jih bo Propagandna služba takoj po prejemu naročila sindikalne organizacije poslala. Propagandna služba ISKRA lavce in pomočnike za dosfe-go kakovostne proizvodnje, ne pa kot oviro za izpolnitev količinskega plana, kot se to. včasih dogaja. NALOGA PRODAJNE IN SERVISNE SLUŽBE Prodajna služba zagotavlja-neposreden stik tovarne in tržišča. Njene naloge z gledišča kakovosti so: ; - — sodeluje ali organizira tržne analize ter definira zahteve tržišča; — ocenjuje, ali tehnični podatki izdelka ustrezajo zahtevam tržišča in ali projektna kakovost izpolnjuje zahteve; ugotavlja, ali je doseženo med ceno in kakovostjo soglasje, kakršno ustreza zahtevam tržišča; čeprav je kupcem navadno osnovni pogoj cena, sta prav tako važni tudi zanesljivost in vzdirževal-nost; znana je ugotovitev, da kupec pogosto pozabi na ceno, premajhna zanesljivost ali slabo urejena servisna služba pa ga. stalno spominjata na slabega in nekvalitetnega proizvajalca;. — z analizami, ugotavlja, v kolikšnem času posamezniki izdelki zastarevajo, da se temu prilagodita življenjska doba in zanesljivost; — zasleduje v stikiu s kupci ali preko servisne službe obnašanje izdelkov v obratovanju in zbira podatke tako o defektih kakor tudi podatke o ustreznosti izdelka svojemu namenu, o morebitnih pomanjkljivostih pri montaži, vzdrževanju in popravilih ter podatke posreduje službi za kvaliteto in razvoju; — ocenjuje realnost reklamacij; pretiravanja reklamacij je prav tako škodljivo kot skrivanje pomanjkljivosti, za- radi česar reklamacij sploh ni. — sistematično spremlja reakcijo tržišča in kvaliteto konkurenčnih izdelkov domačin in tujih proizvajalcev 'tar v primeru prodora konkurence ugotavlja in analizira vzroke. Ker ima pri tem veliko vlogo servisna služba, mora imeti ustrezne strokovne kadre, mora pa biti tudi njena organizacija razpredena tako, da so storitve hitre in kakovostne. VLOGA TIPSKIH PRESKUSOV Po splošno priznani definiciji je tipski .preskus tisti preskus, s katerim ugotovimo, ali izdelek ustreza deklariranim tehničnim podatkom ter veljavnim standardom in predpisom oziroma ali je proizvajalec sposoben izdelovati izdelek, ki ustreza omenjenim pogojem. Pri tipskem preskusu preskusimo izdelek glede na vse njegove karakteristike, vključno na vplive okolja, deklarirano življenjsko dobo, površinsko ih bipkoro-zijsko odpornost itd., medtem ko pri tekoči ali končni. kontroli pregledujemo samo najbolj . karakteristične in najvažnejše parametre in lastnosti. Zato se rezultati tipskih preskusov hr podatki končne kontrole dopolnjujejo in moremo dobiti šele iz obojih dovolj objektivno sliko, o; kvaliteti izdelka. Zato smo že poudarili, da bi morala nabavna služba zahtevati od vseh novih dobavite-1 jev,preden še zanje odloči, poročila o tipskih preskusih (ki sme biti staro največ eno leto), kakor imajo pravico zahtevati. rezultate tipskih preskusov tudi kupci. Ker pa se lahko kvaliteta izdelkov 'časovno spreminja, je nujno, da se - tipski preskusi periodično ponavljajo in je treba Od stalnih dobaviteljev vsaj enkrat letno zahtevati nova-poročila oziroma - teste. S-tem si olajšamo kontrolne postopke in pocenimo vhodno kontrolo, pri novih dobaviteljih pa zagotoviiiiO'‘bolj strokovno izbiro. Če še ozremo na proces nastajanja novega izdelka hm» -vse njegove razvojne faze. je načelno potreben tipski preskus najmanj trikrat, in |,si-• cer kot — tipski preskus prototipa, — tipski preskus vzorca iz poskusne serije in — tipski preskus vzorca iz prve serije redne proizvodnje, kateremu slede periodično tipski preskusi redne proizvodnje. (Dalje prihodnjič)