*•«>«!»» •> iVilTilnin
; fosnniezne S ter ; Tatlne Din —*5C*. deljali Din 1>
■	UK* uhaja vsak du. v ^ve« B ne-l«lje iu prazaikov, ob lb. uri z
■ Murnom naslednjega <1ni» tet Btan« „ mesauno no pošli I) 10*—* ca ino» J Jamstvo D 18 —, dostavljen na dom v « U*~, na izkaznice D lQ*-»» •	insorati	po iiog0T0ra«
2 Naroča se pri opravi »TABOKA.% JJ MAHlttOJl, Jurčičeva ulica štet, 4.
v
FdStnTna Deano v gofovlnfc
1ABOR
r—nmnn* Storilk« i ff* t*in» Din —*60, »b ■», ieljah Din l*—*
CBSDNISTK) „	v	Mari-
bon, Jnr6ič«>a «1. at. i, l. n.tl-acram*. l.I.lou i.terarb. it 216, UPkiVA nahrja t Jurčičeri ulUi »t. 4, pritličju, dra«. Tel« (•a U. Si. SHS poStnočtktTni n* «a iUr. U.78J.
Na uroiiU kr« <Miaija m M
— BoVopUi st a» vi*)*.
t
S
t
i
S
»
s
*■
I
orassaBaass
Uto: H?.
Maribor, petek 13. avgusta 1922.
Številka: 185;
asm
©ski gnas o naši državi.
gal*^af®r Taghlatt« prinaša v ne-
o fiU številki cbširno razrnotrivanjo d	našega	dinarja. Tver jo ne-'
• čeSIr*?0 ™Xn^a pomena,' kaj sodijo! ■i krogi o našem valutnem proble-!
risih?rmasamo ^ članek v glavnih ob-!
Sp-tevo bo vzbudilo splošno zanj-; dnr I'0, co 6‘ nekoliko natančneje ogle- ] o nenaravno, globoko stanje dinar-’ jjj't ^gcslov. plačilne enote. Poseben s (1„ ,L,®S na tem pa imajo češki go&po-toPrf	^®*ti	odkar vedno ras«
So ;_ . ,renca med češkoslovaško kro-
Izjava novega notranjega ministra.
Kraljeva skrb za invalide. — Draginjska komisija. — Potreba splošnega štedenja. — Po sokolskem zletu.
Beograd, 17. avgusta. (Izvirno.) svetu ni storilo nobenih’ sklepov. S k’o-Včeraj ob 4. uri popoidne ja notranji misijo za pobijanje draginje je v zvezi minister Kosta Timotijevid sprejel za- tudi prepoved izvoza živil. Govorilo etopnike časopisja ter jim podal slede- se je tudi o razsipavanju in potrati, ki čo izjavo: Kralj Aleksander se je jia vlada med ljudstvom in se opaža po-kronskem svetu predvsem zanimal sobno po mestih,, tako v Beogradu ka-za invalidsko vprašanje. Minister za kor drugod. Potrebno je povsod raoijo-socijalno politiko dr. Žerjav je podal iz- nelno gospodarstvo in Stedenje. Jako orpno poročilo tor izjavil, da se bo kljub pohvalno se jo izrazil notranji minister bolezni takoj podal v Beograd ter po- tudi o sokolskih slavnostih v Ljublja-
lt0 ia Jngoslov. dinarjem zabija globo-(ili; ®eSaioe klin med obema gospodaric- a oz,sniljem‘a. Kot prvi vzrok sia-Jlao’- i navajajo vedno rastočo in-tjg I13® bankovcev; pri dinarju pa pri-1 ? deloma v poštev, ker cirkulaci-^in^‘:cvcov >znRša komaj 4.8 milijard J>j.j P®vj. torej 400dinarjev na osebo. ;jo'j 3® treba povdariti tudi to. da oSOl'rzavni dolg pri Narodni banki že žijjj. .Vmes'cev konstanten, da, celo Ta rn -1- se 3-® za sicer neznatno svoto. iPov . ^na bankovcev, ki za današnjo dta? ?van3® Po denarju ni niti za-Hjjj!?3; no popolnoma pokrita z držav-■^a .^.domenami. Če tedaj uvažujejno, jo j1®30 bankovci državno kritje in da Š0 'r?avini budžeit celo aktiven, tedaj <iiQSpj 110 lnoi'cmo biti pesimisti glode.
VečinV0?na ’n iZV0Zl1a bilanca sicer še: '''edn0 lz^a?uje deficit, ki pa postaja’ H° u 0 ^lan3®> tako da je ob letošnji ze-'jj- Sodni žetvi pričakovati skorajšnjo j)f0lla^?n^e‘ Glavna opora izvoza — občila — se razvijajo tako ’via.v 0> da zadnje trikratno povišanja ^lg°vnesa promcta v Primeri z letom ®ija' a!?oni i11 lokomotive, ki iih Nem-
spcšil končno rešitev tega perečega v-prašanja. Razpravljalo se je tudi o vladajoči draginji in predlagalo ustanovitev posebne draginjska komisije. O zadevi princa Jurija se na kronskem
ni. Glede svojega potovanja v južno Srbijo je zjavil, da je odvisno od dela v notranjem ministrstvu in predsedstvu vlade, , iu.,,*;,;	>.	im
I padcem diinarja cene na talčj višini, £| presega vse cene na svetovnem trgu. Skrajni čas je torej, da, aa tečaj M dinaa.-ja izpremeni po stvarni podlogi, ” ki v vsakem oziru dviga njegovo prat vo vrednost visoko nad današnji tečaj-Mogočno sredstvo za to sanacijo je: 100 milijonsko posojilo, eegar prvi obrok V znesku 16 milijonov dolarjev je bil t« dni izplačan. Banke bodo skušale pre-irapidno izboljšanje sicer preprečiti, toda to ne bo izostalo, če bo vlada s stalnim kupovanjem dinarja prepriča* la javnost, da je izboljšanje dinarja, th pravičeno in mogoče. Seveda se pri teni ne sme prehiteti.	,	.	••	•/
VSadna akcija proti draginja.
Beograd, 17. avgusta. (Izvirno.) Včeraj popoldne se jo vršila v finančnem ministrstvu konferenoa ministrov in zastopnkov pridobitnih slojev, na kateri so je razpravljalo o pobijanju draginje in so jo izvolila posebna komisija, ki naj to vprašanje natančno prouči. Konference so se udeležili fi-
nančni minister dr. Kumanudi, notranji minister Kosta Timotijevič, minister soeijaline politike dr. Žerjav. Kot zastopnika uradništva in uradniških konzumen tov sta se udeležila konference šefa oddelkov trgovskega ministrstva dr. Miho Jovanovič in Milan
Ivadosavlovie.	,	;	..	^	i	^i^
Odlikovanje sokolskih delavcev.
Beograd, 17. avgusta. (Izvirno.) stvar mnogo zaslug. - Odlikovanih bo Kralj-jo na.rdcfl viadi, naj izdela in raizen naših sokolskih' delavcev itn pr-pripravi odlikovanja za sokolske de« voboriteljev tudi več češkoslovaških lavce, ki so si pridobili za državno Sokolov,
—O—
r. r. i 'TFrrjpT-i1
*J'9( T) ''•V*--v* 'V,	1	.1
^OUo a na ra®un reparacij, bodo letošnjega teta omogočile tak-H0 J^boljšanje prometa, da bo doseže-0(]^t Odtstotk°v, deloma pa tudi še več 'Vsot ?T T)1’°meta v predvojnem času. dirj„ . “I moralo vplivati na to, da bi .38*Lr ™°1 višjo ceno. kljub temu pa so iitnc° dvigniti največ na 6 do 7 cen-
jo iskati v nemali meri v
a 3® Jugoslavija še daines v ozkih j^-lih 2 onimi državami, katerih j a 80 bliža brzih korakov propadu. 1 stegajo kakor pijavke svojo žlahtni valuti vseh dosegljivih V?ai’3ev- V dokaz zato je. treba pri-^«.«»0 tečaje minulega leta. ■^Wa i ” marka sta neprestano padali. Ribari ^vo	80	S0	fiPailčniki	iz-
Žij krone ioi marke, zaito pa nakopi-«0 lnczemstvu dobre valute. Tako da i1v1rLa Primer pred kratkim poročalo, • Hlov a noka dunajska banica pri jugo-d0[J ls^1 vladi 1 milijon dolarjev. Ta ?<^oma terjatev je nastala na ta -'9 Jugoslatija dobavila razno i>oZnfi .Za .aystrijisko lu-one, ki pa so se J°i ^Prem©nile v devize oziroma ^bit a'u^°’ v dolarje. Vera v lastno Ad; i° ?a 110 n^^jka samo sosedom, i gospodarslca nestalnost ju-J dx kro^ov slabo vpliva. J5ali-s'ugotoviti, da je del jugo-?Ei6n i i Pridoibit-nih slojev sam vz-;a tečaja denarja nabavljal <V ’7/0' kmeta, ki sam sv°je pridelke, pa naprej ‘ v^G?a' t^ovca, vse špekulira pri Vin	®a3	navedem,	da	naše
»ti Tr ™?n'tnl trgovini nočejo niti Tcdlti v dinarjih so skoraj iz-5^ti V-, vse so za'toka lo k blagov-4	Značilno na primer je,
^ trc-^T-«1^ rau Prebitku žita. izvoz-komaj životari, ker dr-' ni V bojazni pred ponovnim
ZVIŠANJE ŽELEZNIŠKE TARIFE NA MADŽARSKEM.
Budimpešta, 16. avgusta. (Izvirno.) Zaradi tehničnih težkoč bo stopilo zvišanje železniško tarife, ki je po ministrski naredbi predvideno za dno 17. avgusta, šele dne 19. avgusta v veljavo.
NOVO POVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH
PRISTOJBIN V AVSTRIJI. Dunaj, 17. avgusta. (Izvirno.) Kljub temu. da jo še le pred par dnevi stopilo v veljavo zvišanje železniške tarife, se govori zopet o ponovnem zvišanju. Južna želcznica je prosila vlado za novo zvišanje železniških pristojbin za 100 do 150%. Novo zvišanje bo stopilo v veljavo še ta mesec.
IZBOLJŠANJE PROMETA. ;v Beograd, 17. avgusta. (Izvirno.) Prometni minister je sprejel včeraj poročilo, da je repa raci jska komisija priznala Jugoslaviji na. račun nemških reparacij 500 železniških tovornih vozov iz Nemčije. Prometno ministrstvo je obvestilo Kruppovo tovarno v Esse-nu, naj odpošlje v smislu tega obvestila določenih 500 novih vozov, ki se bodo v prvi vrsti vporabili za izvoz sliv.
VELIKA NESREČA V BERLINU.
Berlin, 16. avgusta. (Izvirno.) Daneg dopoldne se je podrlo na kolodvoru zidarsko ogrodje, ki jo bilo v svrho popravila postavljeno pod streho znane visoke dvorane kolodvora (Anhalterbahnhof). Delavci, ki so bili zaposleni na ogrodju, so padli v globočino. Slučajno navzoč zdravnik je mogel konstatirati samo še smrt petih' ponesrečencev. Šest dragih delavcev, ki so bili zaposleni pri tleh, jo dobilo smrtno nevarne poškodbe.	.t«:;,.	,
MADŽARSKE FINANCE, "v7 Budimpešta, 16. avgusta. '(Izvirno.) V narodni skupščini jo poročal danes finančni minister Katay, da je na podlagi prve in druge premoženjsko oddaje steklo v državno blagajno skupno šest in pol ml i jarde kron. Od tega jo vplačano že vse razen neznatnega zpeska 998 milijonov..
LJUBA DA VIDOVIČ V SKOPLJU.
Skoplje, 16. avgusta. (Izvirno.) V-čeraj dopoldne je dospel semkaj pred sednik demokratske stranke Ljuba Davi-dovič.
PO LONDONSKEM SESTANKU.
Pariz, 16. avgusta. (Izvirno.) Belgijski minister Jaspar in Thennia sta podala poročevalcu »Intransingeanta« sledečo izjavo: Balfourjeva nota pov-darja neobhodno potrebo ureditve med zavezniki samimi. Belgija, ki pozna vsa gospodarska vprašanja, čuti potrebo, očistiti ozračje vseh temnih oblakov zadnjih’ dni, ki zapirajo pot mednarodnemu posojilu. Kakor hitro bo Nemčija zopet prišla k sapi, bo zamogla izvršiti vsa naložena plačila; To pa omogoča izvedbo in mogočnost posojila Na to se morajo sedaj osredotočiti vsi naši napori.
Lo n d on -, 16. avgusta, (Izvirno.) Lloyd George je odpotoval danes popoldne na deželo, kjer namerava ostati par dni, da se odpočije.
Kratke vesti.
London, 16. avgusta. (Izvirno.) Kakor poročajo listi iz Lahore, je bil vodja, upornikov Motisinghi, ki je povzročil vstajo v Pendsdhabu, obsojen na dve leti ječe.
Durban, 16. avgusta. (Izvirno.) V premogovniku V Dundesu je bilo vsled eksplozije ubitih 14 delavoev-do-mačinov in 6 težko ranjenih. Mnogo delavcev, ki je bilo za časa katastrofe zaposlenih v lovu, se še pogreša.
Borza.
Zagreti, 17. favgu^tlu,' (Izvirno. Sklep.) Dunaj 0.12—0.125, Berlin 5^ — 5 'A, lire 394—400. London 382, Budimpešta 5 Yk—5/4, Newyork 86—8654, dolar 85 'A, Pariz—, Praga 265—269, Cu-rih 1560, Bukarešta 63—65.
Curili, 17. avgusta. (Izvirno. Sklep.) Berlin 0.49, Newyork 524.20, London 23.49, Pariz 41.65, Milan 23.65, Praga 15.30, Budimpešta 0.33, Zagreb 1.52 Vj, Bukarešta 3, Varšava 0.07, Dunaj 0.00 sedem osmiinik.
Lord Norihcliffe.
Umrl je vladar. Vladar najuglednejše štampe na svetu, britanske, lord Norihcliffe. Umrl je 14. t. xn. ob 10. url 12 minut.
Najodličnejši angleški novinar se 3« vrnil šele pred nekaj tedni s svetovnega potovanja. Zapostavljal je svoj«1 zdravje, da dvigne ugled britanskega novinarstva, ki je z njegovo smrtjo težko zadeto. V starosti 58 let ga , dohitela smrt. Udarila ga je kap.
Lord Northcliffo, prvi in zadnji visconnt of St. Peter in che Oomity ol deuit, je bil rojen dne 15. jul. 1865. kc4 Alfred Ch. N. Hannswarth, sin odvetnika. S 23. letom se je poročil s hčerko bogatega posestnika plantaž v Zapadn/ Indiji. S tem je dobil roke sredstva, da pokaže svoje orgamizatovne satuož« nosti. S svojimi odličnimi trgovskimi in osebnimi sposobnostmi je postal Ha/rmsworth v konservativni Angliji kmalu najuspešneješi novinar britan«, sk© diržave. Ustanovil je dnevnic »DajlsJ Mail«, ki je v poldrugem milijonu izvodov razširjen po celi državi. Z velikanskimi napori ga je dvignil do našnjo višine.	-
Ko je bilo to Belo kronano a uspehom, se je Ha.rms-vvothova častihlep* nost lotila staroznanega dnevnika} »Times«, ki je prišel v finančne težav* »Ttmesovi« članki so bili svoj Sas me« rodajni v svetovni zgodovini, ZaMop^ niki tega lista so svoje Sase uživali "i inozemstvu večji ugled nego zastopniški države same. Ko je Northcliffe prevzel dedščino rodbine Walter, ni zavav pl tradicij »Timesa«, ampak_ je skn?* sal list najprej notranje poživiti. Upe« ljal je bogat iiustrovani del, poalal ko-respondente na vse vetrove sveta, k'je< je britanska interesna sfera. V svetova ni vojni je igral »Times« že odlična vlogo, Northcliffe sam pa seveda isto-tako. L. 1917. je bil poslan na čelu bri* tanske delegacije v Združene dtžav«v pozneje je bil dodeljen kot šef britanske politične misije amerikanskemtf glavnemu stanu, da prevzame r sad-njem vojnem letu vodstvo propagand« V sovražnih deželah. Ta propagand* je, kakor nam je vsem v spominu, bila sijajno razvita.	•	i	-/i!
V času pariških mirovnih' pogajanj je zvesito stal na strani onih, ki so bra* nili potrebo entente s Francijo in nove ureditve Srednje Evrope. V reparacij* ski kampanji, ki je sledila mirovnim* pogajanjem, je prišlo do ostrega kon-' flikta med Lloyd Georgem in Ion! Nothcliffom, slavnim novinarjem. Hi je bil že od 1. 1905. član angleSke Zgor. nje zbornice. Lord Northcliffe se 3f odločil za potovanje krog sveta, ki j« trajalo leto dni in prineslo mnogo n<* vega zanimivega marterijala zlasti f Indiji in o razmerah na daljnem vzhodu. Pominien in k novim dejanjem pripravljen se je vrnil lord Northcliffe s potovanja. V sredi novega obsežne*« dela za moč in ugled britanske štampe «a i© dohitela eiart« 1
Aktuelna vprašanja našega^pomorstva.
m
'Wh
■■ 'Š&tM
Sto; funzijomranje so izvršile: »Jadranska plovidba« d- d., »Dalmacija«, »Hr-fnutoko parobrodarsko društvo«, >Au-f*±ro-ugar6ko parobrodarsko društvo«, ^Dnhrovaška obalna plovki ba« ter '»Oceania«. Torej vsega skupaj 70 gostovih parobrodov, 4 v gradnji, 3 motorne ladje, 1 parni čoln in 7 maunov, roega skupaj 94 edinic. Od privatnega ■kapitala pa se ne more zahtevati, da , uredi vso prometno službo na naših •' obalah tako, kakor* bi odgovarjalo •vsem trgovskim, ekonomskim in pro-> metnim interesom ter poštnim in voja-/akrim .potrebam. Posebne proge, n. pr. z otoki v svrho prevoza vojaštva, vojnega materi jala in poete, gotovo ne ho »tvorilo nobeno paroplovno društvo, l aiko ni po zakonu subvencijonirano od 'države in to iz enostavnega^ vzroka, ‘ker te ni rentabilno. Dalje pa je še ne-(“kaj drugega, ako društva ne bodo dolbita, subvencije in ako ne bodo našla v -svojih' progah dohodkov, bodo primo-f rana ladje prodati, a država bo prisi-iijrjeiaa uvesti promet s svojimi lastnimi ’ parobrodi, ker tujcem menda vendar -ne bo mogla in smela poveriti te nalo-?g«. —
Za ureditev' naše obalne plovbe, jjboljaa. proanetae službe na naši obali >Mmoramo uvaževati tri centre. Prvi (center tvori Kvapner, drugega Split, ki j objema obalo od Trogira do Metkovi-tča, tretjega psa Južna Dalmacija med |K6rčulo in J£otorjem pa do Bara. — ^ Jstotako je pot, relma kabotažna zveza tz Italijo, Grčijo, Solunom, Malo Azijo Vitžt spojitev z rečno službo na donav-iskih progah da tako pridemo iz jad-■ ramskih obal na črno morje. Za vzdr-fšavanje in ureditev paroplovnih’ prog |«e je z naše strani uvedla akcija, da se, jda paroplovnim društvam subvencija ftO milijonov dinarjev. To se ni zahte-^vailo za društva, ampak za paroplov-'Bfcvo vobče t. j. da se ta postavka 60 i«u5iionov dinarjev osigrara v budžetu. Odločita se je, da se da subvencija' 50 aafltionov dinarjev. Ciin bo to osigura-S»r bo vfcada uvedla pogajanja s poedi-' nitmi paroplovniimi družbami, po epo-!<naBumu sestavila pogodbo ter jo pred •'icejla parlamentu v odobritev.
, Da se vidi potreba in pomen' sub-'^enelje, je treba ozreti se le v Ameriko, ^Anglijo, Španijo, Nemčijo in Italijo, '•pa tudi v bivšo Ausfaro-Ogrsko, ki trosijo silne Svote za subveocijoniranje pO;
( imorstva. Zato maramo tudi mi oslgu-r»ti našo prometno mrežo, pred vsem (še radi Italije, ki se na vse načine < trudi, da bi nas kolikor mogoče bolj asasužnjšla. Trst, Pola, Beka, Zader, t nam jasno tolmačijo politiko Italije. Spoznajmo po njenih zaprekah naše ;«eažne naloge na Jadranu. Pomagajmo našemu paropiovstvu in ladjedelnicam
ter skrbimo za to, da bomo svoji v svojem. Na morje, k neizčrpljivim kapitalom, da utrdimo našo svobodo in neodvisnost! -T ! viM JM Š' i ■ - •."vssi.njrjf1 w»--i V;'Zf
fiTABOfi«
Navdušeni smo po znamenitem ma-
ticaiiToor, IS. avgusu lv
m'
Pred preizkušnjo Ein steinove teorije.
^MaJoEatera znanstvena teza je v ' zadnji dobi toliko zaposlila svet kakor ‘Einsteinova relativitetna teorija. Da« 'nes ga skoro ni več kulturnega člove-1» v Evropi in sploh na civiliziranem ‘svetu, kiše ne bi bil ničesar slišal ali .čftal o Einsteinu in njegovi teoriji. -— 'Posebno pa je začudila svet Etasteino-' vb, relativitetna teorija s svojimi no-•vimi dalekosežnimi perspektivami. — ilebos pa se bo prvič izkazalo, ali se imore to teorijo potrditi tudi z eksak-'tnimi majska vanji. Mednarodna astronomska družba je poslala nedavno ha j otok Ohristmas (Božični otok) v Indij-, akem oceanu znanstveno ekspedicijo, ikS iona nalog, da o priliki solnčnega ror-$»' dne 30- septembra praktično preišče resničnost Einsteinovih trditev. Pri ekspediciji sodelujejo nemški in .holamjdski učenjaki. Istočasno in na -fctem otoku bo preizkušala Eiiisteinovo teorijo tudi. neka angleška ekspedicija,- a z istim predmetom se bodo ba-vili tudi ameriški, io aufetraJski uče-njaki na australskah zvezdarnah.
.Holandska ^'»ždAriia v Bantongu *a Javi je nar0č3l* v Zfefesovj tvam?ci ftva. lotografsfar; teleskopa najmoder-ijejsega tipa, 2> dataogledi doJgimi S.60 in S.50 m. Prvi je Tjostavljen 'kot re-trafctor, a dragi, fei ifia jato sreliio
Kralj Sokolstvu!
:1~”	Zdravo,	Sokoli!	C-\'
Prvi sokolski zlet — na tako sijajen načJn prirejen v biseru jugoslovanskih mest, pokazal je vse najlepše vrline, katere smo sprejeli od naših velikih in zaslužnih učiteljev, bratskih čeških Sokolov. Videl sem a posebnim zatlo-voljstvom vaše tesno skupno delo s češkim in ruskem Sokolstvom ter pri« čakujem, da bodete na tem polju slo. vahske vzajemnosti tudi dalje vršili .svoje blagotvorno delo.
U ver jen sem, da sl boste tudi nada lje pridobivali na ugledu in da boste krepil! dosedanje zveze s sorodnim organizacijami dosedanjih zavezniških in prijateljskih narodov — katerih od lične predstavitelje smo bili srečni vi' deti ob priliki zleta v naši sredini. — Pokažite, da hoče srbsko-hrvatsko-slovenski narod biti stalen činltoJ, mednarodnega miru in napredka.
Našo moralno’ moč so pokazali enakim uspehom Sokoli in Sokolice, dijaštvo in predstavtelji naše s slavo ovenčane vojska
SdkoH, bodite tudi v bodoče vsemu našemu narodu v vzgled duševnega edinstva in raznesite s tega zleta — ob Savi in Dravi — ob Tisi in Moravi proti Timoku in Vardarju, prot! Bosni1, Nereta in Zeti, prav do sinjega morja ljubezen do vsakega brata in vsake se stre; recite jim, da ste, tesno združeni, videli le eno lice, čutil! vsi z Istim sr. ceni kot otroci iste matere — naše velike domovine.
Na tem temelju edinstva in Sokol stvta se bo razvijal nadaljnji napredek narodnih in državnih sil. Za vse to sprejmite Mojo kraljevsko zahvalo za vašo izkazano vdanost sokolskim in na. rodnim Idealom.
. Zdravo! — Aleksander« .........
nifostu kralja Aleksandra, danes raz glašenem vsemu Sokolstvu, s katerim se sokolska misel označa kot rešilna cesta k ujedinjenju in zasiguranju samostojnosti in svobode, redu in delavnega miru- Bodi nam dolga leta zdrav, naš prezident! — Predsedništvo ČOS*.
N j. V e I. k ra 1 j u Aleksandru! Radostno g svojimi jugoslovanskimi brati čujoč dragoceno izjavo Vašega Veličamstva, ki s tako znamenitimi besedami. naglasa • naše odkrito delo za blagor našega naroda in vsega Slovanstva, prosimo; da sprejme Vaše Veli-' čanstvo vdano našo zahvalo.—.Pred-eedništvo COS.« '.	:•	••
ovašld poslanik Kalina o zletu
Češkoslovaški poslanik Antonin Kalina, ki je ofioielno zastopal češkoslovaško repufliko na zletu, je izrazil svoje globoko občudovanje nad nenavadnim napredkom, ki ga je doživela sokolska misel na jugu. Izrazil je tudi najtoplejšo zahvalo za gostoljubni sprejem češkoslovaškega Sokolstva.
Češkoslovaški Sokoli svojemu preziden tn in našemu kralju.
Predsedstvo ČOS je poslalo ti-Ie brzojavki: »Predsedniku T. G. Masa-ryku v Pragih V bratskem združenju z jugoslovanskim Sokolstvom pošilja češkoslovaško Sokolstvo Tebi. veliki naš brat, bratski pozdrav s krasnega praznika obeh narodov.
žarišče, leži borioontalno. Velkost foto grafiSnh plošč zmaša 50 krat 50, torej pol kvadratnega metra. Ob tej priliki bodo obenem preskusili ta dva apa^ tfata, prednb jih postavijo v zvezdamo V glavnem gre pri teh preiskavah ze proučevanje astronomskega zahtevka splošne teorije • relativnosti, ki se bavi samo z odnošaji med prostorom in časom ter s’ splošno teorijo relativnosti, ki vključuje v sebi tudi vprašanja gravitacije. Einsteinovo teorijo je mogoče preizkusti po treh astronomskih metodah, a istotaiko tudi po drugih fizikalnih metodah. Sedaj se jo bo preizkusilo po astronomični metodi, ki je mogoča samo pri totalnem solnčaem mrku j n ker je ta omejen lena gotovo manjše zemsko površje, samo na go-tovtem mestu.
Po Einsteinovi teoriji ima svetloba teto, svojstva mase ter se ravna po zakonih padanja kot kamen in vsi drugi težni predmeti. Relativitetna teorija trdi, da je smer v kateri se giblje svetloba odvisna od podTočja teže onega telesa, mimo katerega gre. čimvečja je teža tega telesa, temv^čji je odklon. Ako se potrdi'ta teorija, potom se bodo mo>ale ?46ii zelo oddaljene zvezde, katerih svetlobni trakovi gredo tik poleg solnca in katere vidimo pri totalnem Boln«nem mrku, premaknjene iz svojega stalnega mesta, Ti poizkusi se morejo izvesti- samo na ogromnih nebesnih telesih, ako hočemo da jih z na-«ni apftra-ti sploh zasoaiao, Najijgjdp
Politične vesti.
* Zanimivosti !z Radldevga tabora.
Hrvatske biokaše je spravil njih brihtni pastir v neprijetno zadrego. Reklo se je: en hlev in en pastir. Toda ovčice so brihtne stvarce, pa so rekle: kam pastir, tja ovce. Pastir je seveda drugega mnenja- Nag,boljši pašnik je pustil le za svoje izvoljene ovce, ostali Čredi pa kaže palic#* če se hoče približati prepovedanemu pašniku. Ta basen se je dogodilar"v -Radičevem bloku.. Za-jedničarakef ovce — med njimi tudi bivši kr. beogra jski ministri, sedaj ultra - republikam bi — so hotele iit i za pastirjem Radičem tudi na deželo. Hotele so biti deležne vseh dobrot Radičeve demagogije ih potisniti na vodilna mesta nekoliko svojih ambicioznih ovnov. A tu je pastir prijel za palico in udri. — Zajedničarski ovni ne smejo med izvoljene »seljačke, čovječanske« ovčice (menda zato. ker se seljačlce ov čice dajo lažje striči). Radič je nam reč podal v »Slob. domu« izjavo, da ne dopušča skupne kandidature z ostalimi skupinami Hrvatskega bloka, tem več bo nastopil na deželi le z listo se Ijačke republikanske stranke. »Obzor« se previdno »buni« proti tej Radičevi odredbi, ki je velik moralni udarec za blokašfco inteligenco. Da. hudo je. če je pastir mogočnejši kakor ovoo in ovni.
* Koncentracija .madžarskih čet na našf meji. Iz Beograda poročajo, da se opaža ob madžarski meji sumljivo zbiranje madžarskih čet. Po dosedaj sprejetih poročilih je v Veliki Kaniži zbrana madžarska vojska popolnoma novo opremljena to pripravljena na odhod Zbranih je tudi nad 6000 madžarskih prostovoljcev. Verjetno je, da nameravajo Madžari napasti in zasesti 28 naših občin, ki jih zahtevajo, da jih prisodi Zveza narodov Madžarski. Tozadevna komisija Zveze narodov je začela včeraj poslovati v Parizu. Komisija ima nalog, da končnoveljavno uredi razmejitveno vprašanje med našo državo in Madžarsko. Našo državo zastopata poslanik v.Bernu dr. M. Jovanovič in strokovnjak polkovnik Colak-Antič.
• O zunanji politiki Poljske Je a0';1 poljski minister za zunanje zadeve Narutovicz izjavil, da ostanejo glavne smernice poljske zunanje politike 13e' spremenjene:, versaills>ka mirovna T>°* godba in zveza s .Francijo. Važnos« polaga Poljska na zvezo z Romunu^' na dobre odnošaje z baltskimi drŽa^' mi in s Češkoslovaško. Naruk>wicz-M nadaljeval politiko Skirmunta. Y„ra? govoru z Litvinovim je šlo za zbližaj z Rusijo. Strah boljševikov prcrl poa* . skim napadom je neupravičen. Neva*" nosti ruske invazije za tekoče leto Z Nemčijo je Poljaka piičela poga.^'';' nja, ki se bodo v' kratkem nadalje^a^ »Modus vivendi« z Nemčijo se j® ' našel. Nemci' bodo- opustili trgoVa bojkot napra.^ Poljski, ki jim Pa ' sigura tranzitno'pravo v Rusijo* v™ na ugoden izid poga-janj.
nejše med vsemi je solnoe. Odklon zvezd v neposredni bližini solnčne krone znaša, posnet % dalnogledom dolgim 8.5 m na foto grafični plošči komaj dvanajistino milimetra. Za točnost merjenja je treba merilo z enoto ene dvestotine milimetra.
Vsled odiklona svetlobe se zdi očesu, kakor da bi sei. zvezda pomaknila navzven. To $6 zdi nepoučenim na prvi pogled neverjetno, posebno ako se vzame za merilo podajoči kamen, ki vsled privlačnosti področja teže zapušča svojo prvotno smer. Tudi meteor, ki se približa zemlji, potegne zemlja tako nase, da spremeni »vodo ravno smer v parabolo. Svetlobnih žarkov, ki gredo tik ob solncu in katere bi, ako bi šli ravno, videli, kadar gredo preblizu solnca ne vidimo, ker se odklanjajo preveč navznoter, a one žarke, ki gredo v malo večji razdalji od- solnca vidimo naklonjene, ker jih solnčna teža odklanja, ®ato se nam tudi zdi pri tem kakor da bi se zvezde premaknile v smeri navzven. .	*
Po starih klasičnih' teorijah področja težo niso delovala na svetlobo. Doslej se je računalo samo s tem, da ralri svetloba einako kakor vsa telesa, ki se premikajo enako valovom zvoka in električnim valovom, za svojo pot samo časa tor da zvezde, ki so zelo oddajane od nas rabijo leta in leta (oefo tisočletja in stotisočletja), da s svojimi žarki dospo do naših očj ter da marsi-fcitefA t&ia zsozgL. jjh mi
Dnevna kronika.
— Kdo je nemškutar? — yIvaJ1, ^ si nemškutar!«	»
— »Kako. to? Saj imam slovenj ime!«	'	/ . 'C'
— >Ker si z lepo gospioo Hildo ™ nemško čenčal.'«
— >Ona ne ,zna dobro slovensko-^
— »Nic za. to! Qha zna veaida? ^ cej. Ti bi bil.moral ž njo slovensko ? voriti, da bi se bilk v tem jeziku vadila,-tako pa si se vadil ti ž njo , ščine, ako bodeš, še dalje tako' raVI^0 bode ona tebe naučila dovršeno švabščino, dooim bodeš v s^°7e. zaostajal, a tudi ona no bode v s'°v . ščini napredovala,
— »To nič ne škodi, saj vsejedno Slovenec.«
— »Tako misliš ti! V resnici PaJ ničesar storil, da bi na pol ix>ne®c’ , Slovenko vrnil slovenskemu nar^(>. Ti plavaš v nemški vodi! Vse ^ * duje slovenski narodnosti. Ti si nec, ki govori brez potrebe
-r- Ti torej misliš, da sem radi nemškutar!«
— »V tem slučaju, da! Za. J1 vanstvo i^si
os1
nisi
storil ničesar.
proti njemu za nemštvo. To je ^ vojt Hilda' sama, ki je kasneje rekla, prijateljici:	»Die WindischeH -
keinen Nationalstolz. Bei uns werfen sie ihre Špraehe ab, ei0, ^ men sich hundeartig im Glauben vor deutscher Schonhe111,. ^ entziehen ume dde Gelegenheit v7lJl zu erlernen.« (Slovenci nimajo nega ponosa. Pri nas deklicah .za j^j. svoj jezik in se zvijajo po pasje T vem mnenju pred nemško lep0®5 o
— Kako mislijo Nemke o Slov«®®j
»Ich kann nicht slovenisch, mit mir deutsch!«, (ne znam	j«
sko, govorite z menoj nemško!)	ji
obregnila Nemka nad menoj. s slovenskim nagovorom izročil barvat.
:	Irt
morda že leta in leta, morda c®". $ letja sploh ne obstoja več. .V«® P smo vedeli.
O priliki letošnjega mrka ✓ nahajalo solnoe v ozvezdju d Najsijajnejša, Zvezda v bližini bo Beta Virginia. JTotografiČni kakoršnega imamo dandanes. ^ vjeti le še zvezde osme, in devete^ likosti«. (Ppd »velikostjo« se stopinjo svetlobe). Zvezde te vidimo lahko tudi z navadni®® nogledom, a s prostim očesom ys one do šeste velikosti. Solnonji 10 ■- -trajal le 6 minut. Pri gledih’ je za osvetljenje f< plošč potrebno 10 do 30 velikih pa 1 do minute, ja bo torej lahko prinesla 8—-grafskih plošč kot dokazni ^ A za Einsteinovo teorijo. Ako bo P ^ 6 minut nebo oblačno, ali bo $V dal dež, potem ho ves trud ekspedicije, zaman. Toda ob ” tropičnih krajih navadno m ^ Metoda preiskavi Binstoitiov^^ rije v astronomskem primeru v tem, da se posnetke solnca v dju device napravljene ^ casB,igt primerja s posnetki napra^1-1: prej in poslej brez solnca. lodom solnca nastopi teprett* i navideznem) položaju zvezd temvečja, čtobjižje so sve^^Cate^ solncu—potem sie rezultati Z$fl-ve teorije krijejo z eksaktni®1-sauuit
■anmoor, to; argwcs~Tsra»,-'
t VT
»r ~ *^6Sem P* obleiEo tja, kjer znajo slovensko!« sem odgovoril ter odišol z dannun 'poklonom.
..Odhajajočemu skozi 'duri so me 'dohitelo njene besede: »So etwas jst mir »och nie vorgekommen!« (kaj tacega ,8 niS(?m doživela). — Nemke mislijo, a se o im n i treba učiti slovensko, saj Joviči radi ž njimi nemško govori-° nemkiniih besedah sodeč, sem bil aaihog jaz j edini, ki sem ji v dejanju ugovarjal ter sem raidi tega (prepričan, si Nemce sami vzgojili v pre-e*Q® trdovratneže, ki od nag nemško govorico naravnost zahtevajo, sami se slovensko nočejo učiti. Taiko si u-vajrjaano mi sami razmere,, da raste v ugoslaviji Nemcem greben prevzetosti m oholosti, v kojem prezirajo in T^icujejo naš jezik. Kdor noče z nami po nase govoriti^ od tega ničesar ne ku-PujHio, temu ničesar ne prodajajmo. ^ rajNije in prodaja samo Nemcem-
0 bojue za njo tako dobra šola, da ne
Ve^ ^'a^° Te^e^ kakor ta le
• V včerajšnjem uvoden je tiskarski škrat popolnoma spa-
1 važen stavek v. prvem odstavku pr-® kolone, kj se glasi pravilno: Sokoljo Je naj izrazitejša .peronifikacija ovenske demokracije, brez vsake par-*»nsk© ali eocialnoreakcijonarne pri-esL« Ostale napake naj si popravijo
^tatelji sami. . . r:--------------
t-T,Zanimivo gibanje med češko du-bcino. Papež je, izobčil iz cerkve v^sednika in tajnika organizacije ea«v i ^atol. duhovnikov:	»Jedrnata
Kosi o v. duchovenstva*. v katei*i je 3 Saniziranih mnogo Čeških duhovni-Jeri" • voc^ “občenju je dala znana tev~^°^na spomenica, s katero je zab-tev takojšnjo izvedbo nekaterih zah-v i’ D30^. odpravo eelil>ata. Toda !ta» -^^k} cerkvi duhovščina nima tevVl<^’	^	sme^a staviti svoje zah-
ta V . 86 brezpogojno ne pokori, aUi • i Vfio ^rogost vatikanskega ,‘«oiut1^ma. S svojim »anthema« je », e,_ Papež prestrašiti češko duhovSči-3u' rf" r bi bili še kje v 12. stolet-jf',	pa;je ravpo nasprotno. —
fcli , -k a duhovščina' na Češkem si vžff •• sv°^ skolastično-ultramontanski jili -1 ne ^ omejevati, onih pravic, ki o^ima v demokratični družbi vsak Pometač. Zato odgovarja na ne-<jul° z pedragim. V Jednoti udruženi 0f 0vpiki so sicer razpustili dosedanjo , ganfeaeij0, zato so pa osnovali nov-o, da k 20 daleko radikalnejša. Izgleda, H«!,	drugi del češke katoliške
5vs£ine odkrito odjadral proč od da Vatikan se bo moral prepričati, fckv f™ne’s niti klerus ne da tolči po tQfi+ j 131, strahovati z absolutističnimi 86 PaPc® ve™ z b0^*
Židom Trockim ali s samim 0D1’ Kakor pišejo češki listi, serife-6* / duhovnikov zopertavlja t^venj avtoriteti in izvaja, svoje zah-cftVla facti — Tudi na Hrvaškem ^dnjem času ojačilo reformi'
:*T 'A U »’•-
ii Sibanje/V Sloveniji seveda še v	i>a	kaj takega, & tudi tu bo
ra2&f .ne?1 ^asu ^odil političnemu ča^j	Mejni razcep. Vse ob svojem
'-V	"
listi in vsesokolski riet. 3ein « 1 Wokaski lasti, ki sioer opisu-w,_'fia dolgo in široko najaoprnejše
londoSfh z TTnih	^
baalevardov, so ali skoraj W ^ Ir®*50 taiko velikega dogodka ka-starn ^ Vses°kkki slet. Katoliškim li-ikhn	PTePovedal. episkopat,. blokaž-
di(S. \T®6mflziljeni seljački papež Ka-PetJ rf m»liimo, da bi morali blokaši ,y°sPeve; to bi bilo — nedostoj-^ inf • ^ resne žumalistike pa je.
infruT* lral™ zumaiiiSdjKe pa je,
^•avi£rttUra; °^ns*'vo ° vse^ važnih
BtalijKl’ ^ sioer zavzema drugo ŽOfilov	da	so	blokaški	listi	ju-
^kolstvu zaprli svoje infor-
- ^opsk ^red^le- 80 dokazali, kako ne nJ^ove nmevajn je moderne Bmecri . listi svobodomiselne ^T111*815 informativne vesti o ^©sse«	v	Brnn’	'Pragor
QTnaJiKK?	Zagrebška	blokaška
%ih	Pa_	zaradi Radičevih poli-
tQa-n -•	'*	bojkotira veličastno
^tio, č^°^° sokolske misli. Pa se je-
^bšlcbf. i ! ™ navdušujejo za za-— ^atstvo.
mefc< Beograjska vršila ^nasa vest, da se je 14. t. ^ical- svrt ? Se3a ^oniisije, ki jo je Zveze narodov, da prouči
vprašanje meje v Medžimutju m&d kraljevino SHS in Madžarsko. Komisiji predseduje bivši belgijski minister Huismans. Našo državo zastopa član razmejitvene komisije polkovnik Vo-jin Čeplak—Antič. Madžarski in jugo-sloenski delegat sta podala svojo eks-■pozeje- K tej vesti »Politike« pristavljamo, da ne gre za mejo v Medjmurji, ki jo tvori reka Mura in ki se ne da izpremeniti. Gre pa za sporno točko pri Dolnji Lendavi v Prekmurju. Mi smo o tem pisali obširneje in bi le izrekli željo, da bi listi naše prestolice posvečali več pažnje pravilnosti svojih vesti o delu te komisije, ker se z netočnimi vestmi dela nepotrebna zmeda.
— V vlaku oropaš. Pred par dnevi se je peljal lesni trgovec Ernst Saba-thy iz Brezna ob Dravi, ko je svOj les v Palanki prodal, z vlakom nazaj v domovino- V vlaku je bila tema, v vozu je brlel le košček sveče, kojo je imel slučajno nek potnik. Ko je Sa-bathy krog polnoči šel na stranišče, je prišel za njim nek mož, ki je zahteval, naj mu takoj odpre vra/ta stranišča. Ko je Sabat.hy to storil, ga je neznanec zgrabil in porinil v kot. Med tem je priskočil še nek možakar, mu porinil robec v usta, da ni mogel klicati na pomoč, poitem pa mu je izpraznil žepe. Kose je med tem vlak približ. postaji v Bos- Brodu in začel počasneje voziti, sta neznanca skočila iz vlaka in izginila v temi- Sabathi je dogodek prijavil o-rožništvu v Bos. Brodu.
— Vizumska pristojbina za posetni-ke Graškega sejma. Avstrijsko ministrstvo za zunanje zadeve je ukazalo avstrijskim konzulatom in zastopništvom v inozemstvu,, da naj onim ose* *ham, ki hočejo po&etjti graški semen:!, dado vizum na potne liste z največjo strpnostjo in da naj jim znižujejo \i-zumsko pristojbino na polovico.
— Neurje na nemškem Štajerskem. Dočim se je po vročem prazniku v sredo vreme kremžilo in pripravljalo na dež, je vladalo na nemškem Štajerskem hudo neurje. Na zgornjem Štajerskem se je tekom dopoldneva trikrat vsipala toča, ki je napravila na polju ogromno škodo, tako da so uničene vse setve in drugi poljski pridelki, it... '
— t Stojan Ribarac, Dne 15, avgusta ob 10. uri dopoldne je umrl v Beogradu bivši minister in predsednik bivše srbske liberalne stranice Stojan Ribarac.
— Za ubogega Pogorelca. Posestniku Juriju Macuhu v občini Hošnica pri Laporju je dvakrat pogorelo vse. njegovo premično imetje. Ker je njegove posestvo tudi sicer zelo malo in nima nobenih sredstev, se priporoča usmiljenim ljudem, naj mu priskočijo na ,pomoč in mu dajo, kar morejo. Event. denarne prispevke sprejme tudi naša uprava.
— Kako se zlomi Štrajk? Vodja laških fašistov nam je ravnokar pokazal, da ni nič lažjega Im to. Vsak štrajk temelji na organizaciji in nasilstvu. Tema faktorjema je treba postaviti nasprotno orgaiUizacjo. ki zagrozi s silo, kakor je to Mussolini napravil in štrajku je namah konec. To si je treba zapomniti, bi rekel rajni Levstik.
— Naše meje z Avstrijo so določene. Javnost je tudi izvedela, kako v glavnem tečejo. Vendar bomo naši razmejitveni komisiji hvaležni, ko bi nam jih popisala prav podrobno, tako da bi jih mogel vsak turisit zarisati v špe-cijaiko. Kajti malo nam je pomagano, če vemo, da se krije državna meja z občinsko, ki pa v karti ni razvidna. — Torej prosimo!
Mariborske vesti.
Maribor. 17. argusta 1932,
m Češkoslovaški Sokoli na potu v domovino. Včeraj krog 18. ure zvečer je dospel v Maribor vlak s češkoslovaškimi Sokoli, ki se vračajo preko Maribora v domovino. Na kolodvoru se je zbralo mnogo občinstva, slišale so se češke in jugoslovenske pesmi; kar je še bolj povečalo prijateljsko razpoloženje. V imenu mariborske sokol- župe s« je poslovil od Čehov, br. Novak, na kar inu je odgovoril češkoslovaški Sokol v slovenskem jeziku. Ob 20. uri 60 se med burnimi ovacijami in prijateljskimi pozdravi odpeljali Čehi dalje proti domovini.
m Zdravnik dr. X. Majcen ue oidi-nira od 30, t, m. do i: sept,
m Izlet srbskih kmetovalcev v Maribor jn okolico. V prvi polovici meseca septembra t. 1. priredi okroglo 100 srbskih kmetovalcev- in kmetijskih strokovnjakov približno lOdnevni izlet po Sloveniji- V programu izleta je tudi obisk Maribora. Ruš in Fale. Prihod v Maribor:	pondeljek	11.	septembra,
predpoldne; odhod iz Maribora:. sreda 13. septembra zjutraj. Pri kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani se ;e sestavil »Centralni odbor za sprejem srbskih kmetovalcev«, ki je izdelal širši program zleta po Sloveniji; izven Ljubljane pa morajo skrbeti za podrobno izvedbo sprejema, vodstva, pogostitve itd. Lokalni odbori za sprejem srbskih kmetovalcev. Prijetna dolžnost vseh kmetovalcev v Sloveniji in njih prijateljev je, da pripomorejo po svojih najboljših močeh h kar mogoče lepemu sprejemu srbskih bratov, ki jih v veliki prisrčnosti, š kojo so sprejemali in spremljali lani slovenske kmetovalce po Srbiji, bomo. le težko mOgli doseči, kaj šele prekositi, kakor bi bilo želeti. Da je obisk srbskih kmetovalcev letos uprav za Maribor kot obmejno mesto — sredi mariborske obrtne razstave — tudi’ posebnega gospodarskega pomena, je jasno. V ta namen se je sestavil v Mariboru »Lokalni odbor za sprejem srbskih kmetovalcev za Maribor, Ruše in Falo« ki izdeluje podrobni program za izlet v Maribor in njega okolico. Širši odbor šteje okoli 30 članov iz vseh slojev mesta in okolice brez razlike na politično pripadnost. Glavni odbor je začasno takole sestavljen: gg- dr. Rosina, predsednik; Srečko Robič in podžupan Roglič, podpredsednika; poslednjega nadomestuje prof. dr. Rostohar, ravnatelj Žmavc, tajnik in računovodja Sottler, blagajnik; nadalje načelniki štirih odsekov: prof. dr. Medved, za sprejemanje, pozdrave, govore; ravnatelj Humek in prof- dr. Rostohar, za vodstvo zleta in prenočišča; gospa Balon, za pogostitve in zabave in Džamonja ta. zbiranje, sredstev, gospodarski odsek. Odbor se lahko še poljubno izpopolni ali razširi; kdor želi sodelovati, aaj blagovoli to sporočit j enemu navedenih glavnih odbornikov z navedbo odseka, v katerem želi prevzeti sodelovanje, da skupna akcija uspe kar najbolje mogoče. Naproš«ijo se časniki, zlasti mariborski, da akcijo javno podpirajo, narodni poslanci ter zastopniki gospodarskih in kulturnih organizacij kakor vsi sloji našega naroda v Marjbom in okolici, da srbske izletnike sprejemajo, spremljajo, pozdravljajo v našem divnem Podravju s prisrčnostjo, ki jo dolgujemo srbskim bratom.
m.Pojasnilo.	Ker sta v Krčevini
dva Alojza Peklarja, izjavljamo, da se naša nedavno objavljena notica tiče zidarja Alojza Peklarja, ne pa podko-valca invozovnega kovača Alojza Peklarja.
m Železniška nezgoda. Danes zjutraj je vsled nepravilno postavljenih kretnic skočila v bližini glavnega kolodvora neka lokomotiva iz tira. Ponesrečil se ni nikdo.
m Izredni občni,zbor društva jugo-slovenskih državnih uslužbencev in u-pokojencev v Mariboru se vrši dne 18. avgusta 1922. ob 20. uri v veliki dvora* ni Narodnega doma. Dnevni red: 1. Protest preti draginji in zahteva po zvišanji; osebnih in. rodbinskih draginj-skih doklad državnih uslužbencev in upokojencev; 2. izpremmba društvenih in pravil »Samopomoči«; 3. slučajnosti. Tovariši, pridite polnoštevilno!
m Mei Dr. Robert Frank zdravnik za ženske in otroške bolezni zopet or-dinira od 10—11. in 2.—4. ure. 1419
m Slaba kalkulacija. Na našo notico pod gornjim naslovom nam je izjavil g. Štefan Dobej, da ni računal za striženje las 60 K iz lastnega nagiba, temveč po tarifi, ki je običajna pTi podjetju, kjer je uslužben. Krivda torej ne zadene njega, ampak podjetje.
mMačke v parkp. Kar naš parktako prijetno oživlja, je obilica ptic' Zato treba mačke''ki se klatijo po parku,’ lovijo in strašijo ptice, neusmiljeno zatreti.
m Energična policija. Zadnji čas je že bil, da, se je na Sa policija, spravila nad pijance in razgrajače in jih začela občutno kaanovati. V času, ko vsled rastoče draginje tisoči in tisoči, trpijo strašno pomanjkanje, zapravljajo taki ničvredneži velikanske svote. (Izvza? jnemo sev* iake nedolžneže. ki slu-
čajno vsake KvaSro enkrat, nevajen« vino premaga) Priporočamo policiji, da nalaga visoke denarne kazni ,v kak dobrodelni namen in da — objavlja imena.. Javnost naj pozna tiste, ki imajo preveč denarja, pozna jih naj posebno davkarija, eventuelno tudi sodnija-
m Oslovski kašelj v mariborskem parku. Priporočamo magistratu, da tozadevne lističe po parku potrga, da ne bodo zlasti tujci po nepotrebnem. vznemirjeni. Menda pa čakamo, da se oslovski kašelj , zopet pojavil m Krvave oči. (Izza idiličnih Časov 20 nazaj. »Na Turškem se nekaj kuha.«) V Ljubljani se je vršil kronski svet pred kraljevim odhodom v inozemstvo. Vojaštvo je nastopilo e Sokoli kakor že na mnogih prireditvah. Normealne oči in normalni razum niso videli nie grozovitega. Toda krvave oči so videle krvavo obzorje (s vprašanjem eeveda!) »Kronski svet« — strašne besede, grozna fatamorgana! Apokaliptične prikazni. 50.000 Grkov se zbira, SHS gre narazen.. Pašid tajinstveno grabi svojo brado — vojna z Bolgarijo je pryl vrati — Pribičevič baje naročuje 2 c) žilavk za Slovenijo, bo sveta inkvizicija!— Mars se približuje zemlji, konec sveta — bum, bum — Ekspresionizem, kaj ne? Kaj vse vidijo krvave oči ob marib. temperaturi 36 sto* pin j .Ceiziijal!	>•	,
m Zopetno pomanjkanje vode v Mariboru. Malenkostna padavina' v pretekli zimi in spomladi, kakor tudi nepreriebljiva- suša v poletju je povzročila, da je izdatnost mestnega vodovoda dospela na ono točko, po kateri ni več mogoče zadostiti prebivalstva v polni meri. Če ne nastopi v kratkem času izdatno deževno vreme, bo mestni magistrat primoran izdati glede upcp rabe vode stroge odredbe. Za enkrat se opominja, da je strogo prepovedane iz mestnega vodovoda odvzeto vodo prepeljati oz. prenesti iz enega zemljišča na drugo. Proti onim, ki bi ravnali nasprotno,, se bo uvedlo kazensko por stopanje ter se jim bo vodovod brezpogojno zaprl. Občinstvo se opozarja, da z vodo kolikor mogoče štedi-
Kultura in umetnost
x in. umetniška razstava v Mariboru. Klub »Grohar«, ki priredi leto* o priliki Prve pokrajinske obrtne razstave v Mariboru in skupaj ž njo od 8. do 17. septembra v telovadnici dekliške ljudske in meščanske šole v Cankarjevi ulici svojo UL umetniško raz-stavo, opozarja vse svoje člane in n-metnike, da je treba dostaviti umetnine določene za razstavo najkasneje do 25. t. m. klubovemu tajniku (Rehar, uredništvo »Tabora«), ker se na pozneje dostavljena dela ne bo moglo vež ozirati._____'■	-______
Gospodarstvo.
g Nove povišane trošarine. Glasom razpisa ministrstva finaac, generalna direkcija posrednih davkov v Beograda t dne 2. avgusta 1922. št. 19.256 so ee nekatere splošne trošarine z dnem 15. avgusta t. 1. povišale, in sicer: Na sladkor od sladkorne pese ali slad korhega trsa, na 100 kg od 400 na 500 Din. Na vse druge vtrste sladkorja na 100 kg od 80 na 200 Din. Na kav o: nc 100 kg od 200 na 400 Din. Na pivor Izven Srbije in Čmegore od hi od 4 na 5 Din. Na fino vino: od 100 1 od 606, na 800 Dih. Na bencin: na 100 1 od 10 na 300 Din. Imetniki trošarinskih predmetov, na katere je trošarina povišana, morajo količine predmetov, k! se pri njih nahaja jo dne 15. avgusta 1922, najkasneje do 19. avgusta 1922. prijaviti pri najbližjem oddelku finančne kontrole in plačati razliko na trošarini naj dalje v roku petih dni. . Od plačevanja razlike na trošarini sa oproščene one osebe, ki nimajo več kakor 10 leg sladkorja, 2 kg kave. 5 litrov finih vin, 10 litrov piva in 5 litrov bencina- Istotako je oproščen od plačevanja razlike na trošarini sladkor, kj se nahaja, v skladiščih državnih podjetij in . ustanov ter pri potresnih zadrugah in oni bencin, ki je po točk? 17 člena. 118 trošarinskoga pravilnika prost trošarine. Ako se zatno - zgoraj omenjenega dne te vrste predmeti t večjih količinah, nego jih navaja prejšnji odstavek, se 'mora plačati troša-rinska razlika za vso zateto količino. Priiave o količinah- ki niso oproščena
Kellermann
Roman.
Glavni urednik: Radivoj Rehar« Odgovorni urednik: Rudolf Ozim«
Posojilnica v Konjicah, r. z. z n. z.
naznanja, da je nje ustanovitelj, dolgoletni načelnik in častni ravnatelj, gospod
posestnik in bivši župan konjiške okoliške občine
dne 15. avgusta 1922 v visoki starosti 85 let
preminul
Slava njegovemu spominu!
V Konjicah, dne 15. avgusta 1922
Načelstvo Posojilnice v Konjicah
*„uau-V •'S T’ '.V •'' \H|V7*
Cižmek naznanja v svojem in sorodnikov žalostno vest, da y oz. brat, svak in stric gospod
Pogreb se vrši v soboto, dne 19. t. m. ob pol 18. uri iz mrtvašnice Marib. javne bolnice na pokopališče v Pobrežju.
Maribor, dne 17. avgusta 1922.
JLastnii in izdaiatftH
mazane, nopoznatne postave- Hribin .vil črez sto ogibov in je odbegnil. loku skozi »Mac City« (tako se je predorsko mesto v New Jcrseyju) tir, ki je držal kraj stotine drugih so ga jeli raztovarjati. Ondi pri moi in veseli, saj se jim je zazoril »lahki
kakršno lahko nude le najboljši hoteli, se nahaja na mimo plavajočih, udobnih parnikih UNITED STATES LINES ameriške vlade — med Bremenom, Cherbourgom, New Yorkom. Velike dobro zračene posamezne sobe, ali dvojne — sobe in skrbna postrežba. —
UNITED STATES UNBS
BKRUN W 8; Vntor Jun Meten 1	1157
ZAOREB' Vi»tor knneilšte, Mih»novič«T» ulici ln ni reeji potni uradi.
General. lutepitTc t Hoiddeolecher M opil, Bremen.
BOR«
Maribor," 18,' avgusta 1‘
a ipjsmeno ali ustmeno oddati v Bveh izvodih. Prijaviti se mora ime in priimek ifcer poklic prijavmilca, vrsta :Sn koliba trošarin sle ih predmetov po stanju dne 15. avgusta 1922 in kraj, 'tkjer se nahajajo ti ipiredmofci. Ako se količine tnošarinskih predmetov, ki so jzavezani razliki trošarine, med časom, Iko se morajo ti predmeti prijavljati, -na potu (prevozu), jih mora oni, ki jih' prejme, pravočasno prijaviti; čo pa jo prijavni rok že potekel, jih mora ',xrijaviti najkasneje v 48 urah po pre-
jemu blaga ter plačati razliko trošari-) moral plačati globo v višini štiri, do j seo september 1922. Predmetni offla*
ne. Po uradni ugotovitvi zaloge troša- osemkratne utajene trošarine. Neto'- • natančnejšimi podatki je v~pis&int
rimskih predmetov izračuni kontrolni ! je prijava, ako diferenca med prijav-i govske in obrtniške zbornico v
ongan odpadajočo trošarino, izpolni po-štno-čekovno položnico, glasečo se na poštino-čekovni račun delegacije mini-
ljani interesentom na vpogled, g Dobava vreč. Dne 26. avgusta h •
Ijono in faktično zalogo več kakor 5%.
Predmet izvršenega trošarinskegapre- B x,uu«,va vloc,	,
stopka zapade brez odškodnine v korist j fie sklene v pisarni ekonomskega oflfr strctva financ v Ljubljani štev. 10.0111 države.	len ja vojnega ministrstva v Beograd«
in jo izroči stranki z enim izvodom po- j g Dobava mesa. Dne 19. avgusta 1.1 pogodba glede dobavo 100.000 koim-lo
redmetn! oglas ž natak' trgovsM
trjene prijave. Odpadajoča svota set I. ob 10. uri dopoldne so sklene v in-j vreč iz juto. Preda plača pri najbližjem poštnem uradu, tendauturi Dravske divizijske oblasti j finejšimi podatki j-
I IT 111 U.OAVI n nit *•'> r\	!	4	a	t«*	..t	w 1	1..1	1	v,	•	t	v..«««	Lr.	v,	čl	2	w	.1	•	1	j	.	v	.	1
Opuščena ali netočna prijava tvori tro-šarinski, doliodarsrtveni prestopek; poleg prikrajšane trošarine bi prestopnik
no v pisarni
v Ljubljani in pri komandi vojnega I jn obrtniške zbornico v Ljubljani iote okrnga v Golju pismena pogodba glede j resentom na vpogled, dobavo mesa. za garnizijo Colje za mo-'	*	____.—•
Bernhard
(Dalje.)
3.
'A to ni bilo .vse. Vnaprej vidoti je bilo treba nc-
,ryo''.dvanajst
Mac Alian je na piano izvozil dve sto dvojnih ki-» Nasproti jc postavil Wannaniaker zaprv« ^ Iometrov hribine, zadosti, da bi z njo postavil zid od nadstropij visoko blagajnico. Široke ceste, povsem Newyorka do Buflala. Njegov je bil največji kameno- delane, so držale naravnost prek groblje, crez .
lom sveta; pa ga ni zatratil ni zvrhano lopato. Vso neznanski prostrano krajino je smotreno poizravnal. Primorje, ki je prej bilo položno, je zdaj bilo vodoravno, plitvo morje pa je bilo odrinjeno kilometre daleč proč. A tam zunaj, kjer je bilo morje že globočje, se je
Eovni žleb so se peli mostovi. Po okolici kameni'te ^ ščave pa so stala prijazna delavska mesta s soi« cerkvami, igrišči, z bari in salooni, ki so jim gos, v.
rli bivši dobičkarski pestilci in dirkači. Daleč v gozdu med pritlikastimi borovci, je samevala po .
.v, vodo pogrezalo sleherni dan na tisoče vozovnih j Ijcna in mrtva stavba, podpbna židovski
molilni01,
..	---- —,----------------------„—tovorov kamenja in zlagoma se jc rinil vunkaj v mor-j sežigalnica mrličev med dolgimi, praznimi hc- v,
/šteto reči! Cim se strneta ameriška rova z dvojico, kij jc neposredno razsežen nasip:	ena	izmed	obrežin	!	križ. Samo na enem hodniku so bile žare že po •
hodniki na
se je prežirala skozi rulo od Bermud Ic-sem, bo moralaj Allanovega pristanišča, ki je na črtežu mesta bodoč- Ijene. In na vseh je bil pod angleškimi, francoski.’ *■“--------------—1	-	-	-	-	  *	■	■	—	-	•	•	kita!-|vi“V
biti vsa proga rabna za obrat. ^	.	! nosti svet tako zelo osupilo. Dve milji odtod so gra-
Allanovi načrti so bli že leta izgotovljeni do naj- j dili njegovi inženjerji najrazsežnejšo in najenakomer-tnanjših podrobnosti.	_	j nejšo kopališčno obal, kar jih je bilo kjerkoli na svetu.
Ukazal je v hrib dolbsti po dvajset kilometrov t Ondi naj bi se postavili velikanski kopališčni hoteli. Vsaksebi male postajnice, kjer naj bi domovali pro-	Mac City sama pa je bila videti kakor neznanski
govni čuvaje. Na vsak šestdeseti kilometer ze bilo od- j prostrana groblja, kjer ne raste nobeno drevo, noben menjeno večje postajališče, na vsak dve sto in štiri- \ grm in ne živi nobena žival, nobena ptica- V solnčini deseti kilometer pa velika postaja. Sleherna teh po- je migetalo, da je v oči skelelo. Ta puščava je bila na stajnic nai bi bila založišče za rezervne akumulatorje, j daljo preprogana s tiri, prepredena s pahljačasto na stroje in živila. Večje in .velike postajnice naj bi imele j obe strani razmaknjenimi tiri, da je bila vsa podobna pretvarjala jakostne voltovnice, hladilne in vzdušne, magnetnim črtaninam, v katere so železni opilki u-stroje. Nadalje je bilo treba stranskih rovov, kjer bi < rejeni stik magnetnih polov. Povsod so švigali vlaki, lahko postavali odvrnjeni vlaki.	|	vlaki na elektriko, vlaki na paro, povsod so se Čadile
Za vsa ta opravila so bila izurjena posebna delav- lokomotive, povsod je tulilo, žingetalo, brlizgalo 111
orsKa ustja po Gnevu m po noci nriDino. ivene-i vsaicojaitm zivn iz v^nicage, momreaia, r-urimnua,:	e.^
1, drug tik drugega, so vihreli natovorjeni vlaki iz;Ncwporta, Charlestona, Savannc, Netv Orleansa, Gal- bavisce ter krožek za zenske in mladenke, K. vr§jie jočih žrel. Zlahkoma, da je bilo oko zadivjeno, so j vestona. In na severovzhodu se jc držala stena iz 11 deležni ca m vsak petek nekaj čitalo in so^s^
ska krdela in vse te trume so se zajedale v. hrib ter izbijale hribino, da je je bilo na plazove.
Kakor ognjenik v najsilnejšem besnilu so bruhala •predorska ustja po dnevu in po noči hribino. Nene homa,
Zevajočih /jhihuim, ua je uuu uivu zauivjcnu. su j se peli vzreber. Zgoraj se je vlak za hipec ustavil. Kar 'ise je zdelo sama hribina in sip, se je po vagonih nenadoma zgenilo in na tla so poskakale očrnjene, za-
vlak se je pre-ozll je v velikem splošno imenovalo in končno zavil na vzdolž morja. Ondi morju so bili ,vsi glasni
Maud je zgrnila y svoje ročice kar mooi oblasti.	_	že9<
Bila je načelnica maccityske okrevalnice za	^
ske in za otroke. Nadalje je bila članica odbora, se	.^ej
ljenega iz zdravnikov in zdravnic, ki je ua skrm	^
so uurovaie	jaie cauecm se	parnucuv 111 strieem juuie-	zdravstvo po delavskih stanovališčih, strežbo ,	^
a i nic, ki so pritovorile	železa,	lesa. cementa,	žita, živine,	nicam m dojenčkom. Sama od sebe je ustano	^
-; vsakojakili	živil iz	Chicage, Montreala,	Portlanda,	nodelsko m gospodinjsko šolo za mladenke.	ja
žvengetalo. Zunaj v Allanovem začasnem pristanišču so mirovale jate čadečih se parnikov in štrlečih jadre-
ruskimi, nemškimi, italijanskimi, imeni isti napis: Ponesrečil pri gradbi predora — pri razstreljevanju — zasut vozil vlak: kakor nasipi nad padlimi vojniki.
atlaniiW
— ga Je P
vstran, je na mladonasajenim vrtu stala u°va Maudin dom.
dima, debela in neprodirna: kolodvor za gradivo.
Lesenjač ni bilo nikjer več. Na stopnjevinastih ploščadih progovnega navzdolja so se blisketale steklene strehe: strojnice, silovnice, sosedovala pa so pisarniška poslopja, sleherno visoko kakor stolp. Sredi te kamenovite pustinje je štrlel dvajsetnadstropen hotel: »Atlantic-Tunhel«. Bil je apnenobel, ves nov ter je rabil za ostajo mnoštvom inženjerjev* opravnikov. zastopnikov velikih tvrdk in tisočim radovednežev, ki so se zgrinjali vsako nedeljo iz Newyorka.
male glasbene prireditve. Imela je prav mnogo viti. Imela je svojo »officeo«, prav kalcor Ma?< ^ zaposlievala zasebno tajnico in zasebno stenotiP* ^
Pomočnice so ji bile mnogoštevilne strežnice i11 teljice — zgolj hčere prvili newyorških rodbin.
(Dalje prihodnjiki
Mihaela v imenu vseh je njen soprog oz. brat, svak in
FRANC ClZMEK
vlSJI sodni oficijal v pok.
v četrtek, dne 17. avgusta 1922 nenadoma preminul.
Mala oznanila
Meblovana sobica »a enepa, tudi dva gospoda ali dijaka, se takoj odda. Naslov pove uprava.	1424
Išče se mebllrana soba v
bližini kolodvora. Se megoča s posebnim vhodom. Pismene ponudbe ped St. 1420 na u-pravo lista.	1420
Na prodal dober klavir. Tomšičeva ul. 112.	14*3	2-1
Na prodaj lepa. čez 2 orala velika njiva. Rošpoh št. 30, pri okrajni eesti, Sp. Sv. Kungota.
1414
Sodi, čisti, 60-1100 litrov, proda 1, H. Maribor, Stritarjeva ul. 5.
1416 2-1
Prodam spalnico in kuhinjsko opremo, oboje Se popolnoma novo. Gostilna Nendl, Tržaška cesta 1.	1418	2-1
Vino, belo, leži v Mariboru, trošarina in doklade plačane, liter 35’— K, se proda. I. H. Maribor, Stritarjeva ul. Štev. 5.
1415 2-1
Hiša za trgovino pri Koroškem kolodvoru v Mariboru, lokali in stanovanje na rarpolaero. '» proda. Ponudbe pod ,900 0fX)‘ na upravo „Tabora“. 1117 2-1
Priporočam brivnico .Union*,
trg 1. Prvovrstna polh znižane cene. — J398 6—2
rjpe Glavni strežba Koštomaj.
Dve postelji Z Žimnicastimi vložki, dve nočni emarici, dve omari za obleke, omara s predali miza in gramofon 10 proda. Studenci, Aleksandrova cesta 37.	*
Lepo moško kolo se takoj proda. Vpraša se viak dan po 17. uri v Smetanovi ul. 44-11. Maribor.	*
Cltajte in razširjajte povsod naš list „TABOR"
Konzorcij »Tabo*-«. >-i Ti<*ka: Mariborska tiskarno d ‘1