H P0S<41T?, biCV. Bill 1 V =it ‘1: četrtkova in sobotna ,|_ K številka Din 2.—- t-t g |s TABOR1' ip^aia vsak dan. ra7.vcn .3, j= ined:'.i m pifannikov, ob IS. uri z ■■gjj iŠ ! datumom n«sWnscM dne. wtane =j 1= mesečno po palli D 18‘—■. zn »o- —, is sems‘.vo.D28—,do.tevl|en n« dom gj Is Din 13 —, na izkaznice Dm 13— ||| !B ..tjaRODHI LIST" (Sntrtkova Štev. ■J| Is ..Tabora") se naroča kot tednik g,, 'S in r.tanc mesečno 3 Din. celi t- ~\ Ig letno » Din, polletno 16 Dm, |> ’|p. ===•-■= ccloktno 32*— Dm i—=» S g HaroSniiia bo plažuj° v nnpro) tSlIillllll M icta ! , Na drugem mestu prinašamo vest, da je eden” izmed odličnih članov SRS proti kralju in prestolonasledniku v razgovoru. posluževal izrazov, kakor bi podle jših no mogel rabiti niti najbolj' zagrizeni sovražnik našo države. , Krvafski seljab Tomo Pravic >z Te- ptenika objavlja v zagrebški »Rijoči« do-i pis, v katerem navaja, da jo nedavno im*®! razgovor z radi nevski ut' poslancem Malničem, ki mu jo izjavil, da je v Beogradu pač prisegel kralju' in narodu, da pa .jo ta prisega zanj brez pomena. On ostane federalist in hrv a ts ki republikanec, krona ga ne veže, kralj ga. ne briga, on naj kraljuje v Srbiji. Na Veliko noč pa je' Eadičevce Prači6 preklel kralja (Aleksandra, ki ga on ne. potrebuje, kor <*f — radi če vel — imajo svojega predsednika republiko, kralj pa naj gospodari sebi ,v Srbiji, če je .sposoben*. _ To je. some. ki ga sejejo Radičevci m (ki so ga očividno zasejal i že-tudi v vrste trače SKB. Mi ‘ 'smo gotovo zadnp, ki bi -»e klanjali'v (prah'- pred kronan mn g a-varni. Eno pa' vemo: čim bi dobili o > . «. N'roko Radič e ve i in njihovi kompanjoni, se pričnejo v naši državi nove do go e ne državnopravno borbe, pod katerimi' i trpelo vse našo notranje in zlasti nase ^gospodarsko življenje. Zato 'smo aW°( ' ločnejš? pretivniki' radičevšeine vrt 31°-po merljivi *orcl zal izvedbo obstoječe u stave, ki mora uresničiti konsolidacijo države, ustaljenjd in napredek našega gospodarskega Tazvoja. Yi interesu na-šega kmečkega- ljudstva je, da Ji e zapa-Hrm'0 v novo notranje boje, in kdor za- govarja' ra dočitn se jo g. Pavelič svobodno kre-pojde kraljevska dvojica po razpletu j ,^,1 p0 Zagrebu. Iz tega je razvidno, ee-krizc na oddih na Bled. Kraljeva garda j o-aVil politika je bila mogotcem- na Du-je že dobila, ukaz, da se pripravi za 15.* nhjui in- v Peš ti bolj na potu, moja ali «1 Voditelji strank zopet v Beogradu. —Kralj in kraljica se vrneta nocoj. Koncem maja pojde kralj na Bled. j BEOGRAD, 23. aprila. Politično živ-1 predsedniku francoske republike. ^ V en-j -zborovanju Va 1 jen jo v parlamentarnih klubih postaja dar se zdi, da ta vest ne od? maja za odhod na Bled. > BEOGRAD, 23. aprila, (Izv.) Predsednik zeraljoradniškega kluba, Voja Lazič je včeraj dalje časa konferirnl z Ljubo Davidovičem. Kakor se zatrjuje, sta. se posvetovala o tem, kako stališče naj zavzame Lazič, če bo pozvan v avdijenco pri kralju. Vse računa z volilnim mandatom Pasic- Pribičovie. — Priprave opozicije. Ita-dičevci v Zagrebu za Davidcviča, Da vidovičevci v južni Srbiji za Radičevcc. ZAGREB, 23. aprila. (Izv.) Kakor do-j ni na ta način’, da podpirajo vse ostale znavajo tukajšnjo »Novosti«, vprašanje stranke ono stranko, ki ima najvfee vzgleda na uspeli. Značilno jo dejstvo, da je v zadnjih dneh opažati pri zemljorad nikih veliko rezerviranost naprani Ra-dičcveem. Nasprotno Pa so še odriešaji u med zemljoradniki in Davidovičovei po-n S glebdli in tvorita ti dve skupini temelj radikalcem kot namocnejši'parlamentar-j vsega bloka: ni stranki. Za ta slučaj obstoja med Pa-šičeml in’ Pribičevičem' dogoVor, da izvede volitve samo v koaliciji s samoštojni- vdHlnega mandata še ni definitivno rešeno. Vprašanje postane aktualno šele potem, ako sc l>o izkazalo, da je delo poslovne vlade s sedanjim parlamentom popolnoma izključen. V tem slučaju bo volilni mandat skoraj gotovo povorje ga kmeta, obrtnika in delavca, Istotako he sovražnik vseh'treh stanovi iit cologa g ‘ . so družb z Radičem* in. pod-1 s. mi demokrati. Nadalje doznava isti list, da obstoja med PaSificm' in Pribičevičem (pogodba glede nastopa ob volitvah iz-vzemši volilna okražja v Srbiji iti Ma-cedoniji. V teh okrožjih se smatra skupen nastop za: neoportun. Za ostala o-(krožja tvori podlago izid zadnjih par-Iamontarnih volitev. Opozieijonalci na- ZAGREB, 23. aprila, (Izv.) Kakor so doznava, sc je pri čajanki, ki se je vršila v prostorih Hrvatske zajcdnicc na čast Ljubi Davidovicii, razpravljalo tudi morebitni kandidaturi Ljube Davidoviča v 'Zagrebu. Navzoči voditelji HESS so izjavili, da bi bili pripravljeni to kandidaturo kot nekako manifestacijo hr-vatsko-srbskega pobratimstva po dpi rati, lisprotno pa na j bi kandidiral na demokratski listi v Makedoniji kak član m'orava j o to pari rati z lokalnimi aražma HESS, na kar je baje Davi novic piistal. msa y gronino nalogo, ozdravila je svoje pode* i-dor 'so. družba Radičem* in xx>d- želske in mestne-organizacije, v številnih “ ' s tern' njegove-blaznosti. pira , Demokratska stranka v Slove ni ji* in jVprava demokracija, v ostakli,pokrajmah o^ta/no c( lns vav,171 .poboniica gospodarskih interesov nase->a ljudstva in. na j nasprotmkbiše toli to ''kričijo-B.nasi kot kapitalistični,, burzuj-ski, gosposki stranki in drugo. Dejstvo Se ih ostane, 'da nobona-napredna* 'stran-I k a- v SI oveni ji, v.;i dn.fa teta. ni toliko storila' za p rofW j fl jon'jrr od a in za. njegovo gospodarsko povzdjgo, nego1 bas' de-; imekratska- stranka. Ljubljanski s-Slov. 'Narod-; v svoji- številki* od 23. tm. po*pol-i ‘noma.- pravilno presoja položaj, ko pra-j. vij iStrahka se mora. zavedati splošnega !n:arudiicgu kivljciiju ter ga .l^g^lirati. iz prednega Slovenstvu ter revo dobo v njihovem’ političnem življenju.« Demokratska stranka v. Sloveniji hoče ha tej poti vztrajati in’ družiti v svojem* krogu vso one ljudi iz vseli stanov, ki jim ni za prazna gesla; ampak za pozitivno, ustvarjajoče delo. Z vso silo se hoče vroči v boj proti prekletstvu- radi-S čevsko figitaei je^katero hoče pri nas u-vesti SKB v svoji zaslepljenosti. Prepričam smo, da voditeljem SKB, ki. vodijo stranko v propast, ne bodo sledili oni številni rodoljubi po deželi, ki so se priključili gibanju SIvS iz idealizma, iti v trdni nudi, da se bo s pomočjo te stranke zadal smrtni udarce klerikalizmu v Sloveniji. Vsi ti tio morejo slediti voditeljem SKB na. poti, katero so nastopili shodih' je pojasnjevala svoj program, n- zadnjo mesece, ko so pričeli koketirati vedla politične šole in na konec’ jo še! 7, Radičem* in- njegovimi blaznimi ideja*-izrabila ugodno situacijo v Beogradu ter! mi. vstopila v kombinacijo .n-acijon-nlnegaj Ponovno kličemo vse napredne Slo-kabineta, ki sprovede prihodnjo volitve.? vence na skupno in enotno obrambo na-S' teni jc uredila vse pogoje, da s pomoč- J s i h idealov proti ljudem, ki so peli hun ne Habsburgom, a so da.ncs is Sovraštva ih, da idejne in organizatorično centrale, tem' oziru je veliko grešila tudi Samostojna kmetijska stranka, ki je zanemarila svoje kmetsko poslanstvo ter se po starem šablonskem načinu omejila samo na, volilne borbe. Odtod sedanje nazadovanje ter bližajoči se konec, To žal pribijamo, ker no maramo, da se pri 'nas ugnezdi prikrivanje resničnega položaja. Ko so druge napredno 'stranke, mirovale in čakalo na rešitev od zunaj, se je. mlada demokratska frakcija v Sloveniji vrgla, na podrobno organkatorič-no in propagandno delo. V zadnjem letu je, priznajmo nepristransko, izvršila o- njegova.« „ NEVARNOST NOVIH POPLAV, MINULA. Vode v splošnem upadajo. BEOGRAD, 23. aprila. (Izv.) Z ozirOfl* na zadnje poplave sc poroča, da Donava v svojem gornjem toku med Basavo id Bratislavo upada, v nadaljncm* toku med Budimpešto in Bezdunom naraščal in od Novega Sada naprej zopet upada. Sava med Siskom in Bosanskim: brodomi upada, nižje pa zopet narašča. Tisa povsod upada. Tudi Kupa pri Karlovcu u-pada, dočint Una in Vrba So vedno ha* raščata. Bosna in Drina povsod pojema** ta, Morava pa je tekom včerajšnjega duel narastla za 1 cm. V splošnem pa je nevarnost nove poplave minula. >. X:j SODNA RAZPRAVA PROTI ^ ^ .FRANCOSKEMU KAPETANU. V. BEO- ' GRADU. d g* ■* :i 4.1 Kadi nmera švicarskega industrijalciu Velik interes javnosti. '3 BEOGRAD, 23. aprila. (Izv.) Dno 5. maja prične pred tukajšnjim' sodiščem! * razprava zoper francoskega kapetana Eni m o uda Carliera, ki- je obtožen, da J o meseca oktobra umoril v Palasthotelui svojega prijatelja, švicarskega* industrij j{ilca GiSselija. Za to razpravo* vlada *! Beogradu, kakor tudi v inozemstvu velik,, zanimanje. Prijavljenih jc že mnogo inozemskih novinarjev in1 poročevalcev, ki bodo prisostvovali razpravi. Najv, bolj so zastopani švicarski in francoski' listi. :.! ig; Pribičcvič okreval. 'BEOGRAD, 23. apr. Prosvetni minister Pribičcvič jc okreval irf zopet dela! v svojem kabinetu. Vojni minister Pe-c šič jo čez praznike odpotoval preko Sarajeva v Dubrovnik. j*;, IJreditev reparacijskih dobav iz Nem« | či.je. BEOGR AD, 23. aprila: Radi ureditvi n jo dobrega tiska, številnih organizato- ■ ričnih sil in s krepkini naidjonalnim in S do Srbov republikanci. Kličemo j . . pomagajo izruvati iz naših tal prokleti konkretno gospodarskim 'In kulturnim | seme, ki-grozi kakor plevel uničiti našo programom zhoro okoln sebe vse napred** lopo setve. Rodoljubi, ki v očigled vsem uo elemente Slovenijo ter. j»h usmeri - gori navedenim dejstvom! So vztrajajo pod vodstvom' nezmožnih voditeljev pro-| padajoče SRS, se bodo nekega lepega , . , j dne bridko kos krati'di mesecih složnega Kuja in dela bi] hi za naše klice. Kličemo jih na skupno v»i S-kVP.aj hihko omogočili vstajejije nsi*, dclp..v euului in močni jiapredni stranki. Milim 3RG.7—:>360,90—Ne.wy;ork 80.41H-A.0.45, proti klerikalizmu irt njegovim ragoranim jj političnim 1» duševnim programom. Poj 'lne bridko kosali> (la s0 bili stepi-in glu- reparacijskili dobav s strani Nemčije, ki so predvidene Po pogodbi med dr. Kun-zom in dr. Eybarem, jo imenovana ko-misija, sestoječa iz lin. min. Stojadino* viča, ter šefa v fin. ministrstvu Radosavljeviča ini sekretarja v ministrstvu za zunanje zadev*. Žiboliča, ki bo pregledala vse dobave iz Nemčije. Komisija mora delo v 3 dneh končati in1 pojde takoj po Velikip'’*" v Berlin, da tam.’ koncu pogajanja. Borza CUElH, 23. aprila. (Izv.) IPredbnrza, Pariz 38.40, Beogvad 7.075, London 24.56, Praga 16.70, Milan 25.40, Newyork 565* Dunaj 0.007975. ZAGREB, 23. aprila. Pariz 557.50-563, Švica 14.22—14.32, London 352.40—355.40, Dunaj 0.1130-0.1150, Praga 237.90-240.90, Milan 363:87—3*63.87, Newyork 80.75- BEOGRAD.'23. aprila. Pariz 554—556, Švica 14.23—14.2375, London 354—354.25, Dunaj 0.1138—O.U40. Praga 239.25—239.70, (SCStil"*? ....... -Črnim* »TABOR«' (»NAROBNI LIST«}'. W Mariboru, dno 24.'-aprila 1024. 81etuem bigfcateini in v Jelcini njegovi hčerki »Stra-f'ž$c razglaša nok! prebrisani pripravi jal-feffrttrtflJhoar. da hoeo prirediti za dne 9. in 10. [ avg. 1934. dekliški, a dne 23. in -4. avg. biasnEtrrvski dani v Maribor«. Ta menda od t;*amiega sv. jDnba prosvetljeni1 priprav-j.Jjalni odbor spoznajva, da je treba našo ■ mladino prenoviti v verskem! duhn, da | je treba sestaviti načrt, za verski prerod posameznika in! družbe. N * Glejte, ljubi moji duhovniki rimskokatoliško corkve, to jo za vas grenek do-! kaz, da dosedanjo vašo versko dclovan-je ni bilo zadostno in da verskega čuta ni-: fete prav gojili V naši mladini, saj ste večkrat mladino tako prenavljali, da !, so vas posledice obsojale in zdaj še vas obsoja pripravljalni odbor za vaš dekli-: ški in fantovski dan’. Ime Bele Vode tani nekje blizu Sošta- • arja, Loka pri Zidanem1 mostu itd., dva i »sveža groba Vašega prenavljanja pri sv. . Antonu v Slov. goricah in' še druga kra-lijevna imena žalostnega spomina vas o-;■ pominjajo, naj začnete popravljati ver-!'• ski! duh pri sebi. Dajajte mladini lep iz-'■ gled verskega življenja, kajti besede sicer mičejo, toda le izgledi vlečejo, ali 'ka- i kor vi bolj potuje razumete: »Verbamo-bvent, exempla trahuirt!« ; Ali vami nauki katoliškega katekizma, ' ikojega ste doslej učili po cerkvah in" tu-; di v šoli, več ne zadostujejo za vzbuja-hnje verskega čuta? Ali tudi sv. misijoni i jiič več ne pomagajo? Seveda ne, ker ste I g svojimi izgledi mnogokje razdrli, kar I ste z jeziikomj učili. Dekliški in fantovski kidati tega ne moreta več popraviti!. Pospravite in! prenovite najprej svoj duhov-[ iški stan, potem1 bodete ob jed nem1 preno-'.{fjli tudi mladino. Kdor čita »Stražo« in Slov. Goospo-darja*, se lahko prepriča, če ima le ko-1 ličkaj soli v glavi, kako se v njih šopiri popravljanje, obrekovanje, častikraja, j rop dobrega imena, hujskanje zoper dr-[ žavne uredbe, proti edinstvu države in ifna-roda. Citat olji, med katere spada tudi •mladina, so sčasoma navzame jo njunega i klevetanja tako, tla mislijo o svojem! ,'bližnjem’, zlasti o državnih uradnikih sa-ijmo slabo. Zaradi tega bi se naj. ta pripravljalni odbor v prvo obrnil do 4 I -duhovni kov V, hiši Cirilove tiskarne v I Mariboru s prošnjo, naj zapišejo, ti skalijo in odpravljajo v slovenski svet »Stra-; ,žo« in »Slov. Gospodarja« samo v smislu '.Gospodove zapovedi ljubezni do bližnje-\xh, kajti dokler bodo ti štirje duhovni- !*ij, Pohorski. Francelj in Marja. h’ Čarobna pravljica s Pohorja, 1 . llHi (Konce.) j*' »O, ta pa ni tako lepa!« — »Ni nc. Pa ' že malo tesna obleka je!« i; Pred cerkvenimi vrattmi je počakala Marjo in jo potegnila malo za rokav. • ^Gospodična.« »Kaj hi zopet rada od mene?« jc ifnprašata Marja. »Ali bi ne hoteli meni-prodati te ob-! Jeke?« j’ Marja jo malo premišljala, a se je i ■odločila, da ji da. |jt:‘ »Koiika ji je cena?« i,V »Eni štrtin.iek zlata in dovoljenje, da 'fenom1 zopet v soboto večer spati pri va-šem’ fantu - grofiču!« jc zahtevala odločno Marja in kuhariac ji je z neznan-| ekam! veseljem pritrdila. »Velja!« Zasa-Bjala se jo že o novi obleki s Francljem pred oltarjem, in ta 'mladenka ji bo dru- ■ žica. ^Obleko prineseni suma v soboto s JSebojU In razšli sta se, obe zadovoljni, tnsaka proti svojemu domu, a za njima sta sc vlekli dolgi procesiji radovednih, žerisk: in otrok. •IV". 18- Caj uspavanja. ■ F. Bjlo je zopet y soboto zvečer, ko je • bila kuharica jako nemirna. Skrbelo jo jfe, če se ji posreči grd fiaklep, zato je [ tekala kakor obsedena po kuhinji; uboge Slekle so imele zopet slabe čase. J. Končno je vendarle zanesla svoj u-'imebni čaj v grofičovo sobo. t-Dober večer, Francelj!« Njen glas Ije-bibpriliznjeno ]ju'bc®njiv. »Prinesla ki, ki nimajo za dušepastirstvo nobenega zasluženja in njihovi farovški dopisniki po deželi tako vneto sodelovali s svojim izgledonS učili ljudi Svojega bližnjega •sovražiti, preganjati, mu škodovati, dotlej no mlore naša mladina v verskem duhu na dekliškem! in fantovskem! dnevu ničesar pridobiti. Temu pripravljalnemu odboru svetujemo, naj si izposluje pri svetlem knezo-škofu! dovoljenje, pregledovati vse spovednice po škofiji, če so njihove linice tako pritrjeno in zabite, da jih goreči spovednik no bo mogel nič premakniti. Ljubezen je namreč silno iznajdljiva, ona odpira tudi te linice. Še večkrat so se neprevidna dekleta pri svojih zaupnih prijateljicah skrivnostno hvalile, kako zna ta ali oni mladi spovednik žarno pol jubovati. Tako pride skrivnost v svet iit prenovljenje verskega duha je po več ur na dolgo in široko dosežena stvar. V letopisih farovžev in samostanov to sicer ni zapisano, kajti častiti župniki in previdni gvardijani-tega nočejo zapisati, a ustno izročilo, ki živi med narodom še desetletja naprej, kvari verski čut tudi desetletja naprej. Ta prosvetljeni pripravljalni odbor ■naj svetuje svetlemu knezoškefu, da sir litje dan kaplanov cele škofije, na katerem bi se jim naj razložilo, kako je verskemu duhu škodljivo, -vabiti dekleta v kapla-nijo, se tam ž njimi zabavati, jih voditi v svojo klet napajat (kar se v vinskih krajih pogosto godi!) ter dajati prežar-jeml priložnost naslušavati pri okencu tajno šepetanje in zdihovanje. Tz tega liaslušavanja nastane skrivnostni šum, ki se razširi po treh farah in še dalje na račun prenovi jen j a dekliškega imena in verskega čuta. Potrebno je; naj izda knezoškof svoj »Imprimatur« kaplanom, naj se ne ozirajo pomembno za dekleti, naj ne nosijo za klobuki cvetic, naj jim ne nastavljajo rudečih nageljno-v kot pomena. cvetlično govorice, naj ne hodijo na plese, naj ne puščajo na gostijah svo jih klobukov- na klopeh, na njo se namreč plešoča dekleta vsedajo, kar povzroča smeh in šaljive dovtipe, naj se no vozijo na gostije Marijinih devic, kjer jim l jubosumni fantje razrežejo sedeže in konjsko opravo, temveč naj ostanejo po izgledu sv. Alojzija doma, naj bodo bolj ponižni in skromni, to no bo vzbujalo v fantih ljubosumnosti; ne jeze in’ maščevalnosti, naj se poglobijo v duh velikega Slomšeka, ki je navajal svoje duhovnike na. čednoshio življenje in jih oporni rial: »Silno .se nam štrena meša, vera naša močno peša.« Slavni pripravljalni odbor! Velika in težka naloga le čaka, kajti na^Cduhovniki pihajo visoko in sc jim strašno senu ti še čaja, da si poplakneš po večerji svoje nežno grlo!« Postavila jc na mizo dve skodelici, potom pa ni šla iz sobe, kar je bilo vedno, ampak je sedla k njemu. »Veš, nekaj ti moram povedati!« »Kaj pa tako važnega in nujnega?« jo je vprašal. . , ■ ' »Rada se imava, zato ne^smse biti med nama nobene skrivnosti! — Pijva še požirek — Da začnem. K&j vse ljudje govorijo o trgovki Marji, ki je prišla s teboj v naš kraj!« Neverno in začudeno jo je pogledal, it ona mu je pokimala. »Kdo bi si neki mislil od togn dekleta, ki tako ponižno - nedolžno gleda, da je tako slabo, pa še tako mlado? Moški hodijo k n ji, zraven tega. Pa zahajajo še neke stare babe po večerih, da jih uči iz črnih bukev hudobijo delati svojimi so-vr. mikom! Vidiš, Francelj, jc res dobro da si jo zapustil: midva se imava ri "čno rada. Najhujšo jo pa to, da je čarovnica. Odkod neki hi dobila toliko lepili oblek? In veruj mi, da se li je le sanjalo, kako te je rešila, smrti!« se jo trudila hudobna-kuharica z ostrim jezikom'. »Tako daleč še tudi nisva!« se je Francelj zavzel. »Dobro vem, da mi je rešila življenje, zato sem ji vedno hvaležen! Toda prepričan vendar le ni bik ker ona je. izvršila naravnost čarobna dela, ki jih ne napravi navaden) človek. OarovniPa bo menda že in jaz niti enkrat nisem bil nato pomisli!!« je premišljeval, sploh Titu je bilo neprijetno o trm razmišljati in govoriti. »Če'bi ser da resnično’ go.- * kadi, Če se jim! pove, resnica. Pod vplivom njihovega verskega, čuta se je razvijal naš narod naprej. V novejšem času se poslužujejo lažnjivega starine Sl. Gospodarja« in njegoove brbljave hčerke »Straže« s posebno vnemo. Tu prevračajo v svoji iznajdljivosti kozolce, segajo z združbami v družine, kradejo čast in dobro ime, pljuvajo in bruhajo, gorje mu, mi kogar sc izlije njihov izbruh, v pridige jn v spovednice mešajo poliiiko iz cerkve narejajo kraj za politične agitacije. O slavni pripravljalni1 odbor! Moral bodeš svoj programi revidirati; Pod zastavo tega revidiranega, programa skušaj doseči pri svetlem knezoškofu, nuj skliče v Maribor dati kaplanov in vseh mlajših duhovnikov, kjer jim' naj1 odpre oči, da dekliški in fantovski dnevi nič ne pomagajo, če duhovniki ne žive po izgledu svojega velikega Učitelja iil po naukih sv. cerkve. Toda mi vemo naprej, 'da nc hode pripravljalni, odbor storil nobenih korakov pri knezoškofu, saj ne gre zai prenovljenje verskega duha, temveč gre le za upreganje mladine v »farski voz«; kajti treba je mladino vzgojiti v sovraštvu do vsega, kar ne drži v politiki z duhovniki1, zlasti je treba očrniti šolo in učiteljstvo, treba jim je zn volitve novih, čilih agitatorjev itd. Končno z geslom’ pripravljalnega odbora: »En zarod poganja, Prerojen, .ves pov!« Politične vesti. * Kam dovaja politika SKS. »Nomina suni ediosa« pravi neki latinski pregovor; slovenski bi se reklo: imen nočem imenovati, ker so brez pomena. Navesti hočem le dejstvo. Ob precej pozni uri sta se sestala demokrat in samostojnež. Razgovor je privedel, tudi do politike in saniostojnež je v svojem »republikan-,‘itvu« rabil o Nj. Vel. kralju in o malem prestolonasledniku talke izraze, da podle jših no bi mogel rabiti najzagrizenejši sovražnik naše države in da jih ni mogoče ponoviti, sicer bi moral biti list zaplenjen. In ta samostojnež je celo med strankinimi zaupniki in sedi menda v strankinem vodstvu ter sc šteje med »samostojno inteligenco«. Ako zavožena politika SKS 'zmede pamet celo strankini generaliteti v tej meri, kakor je t.o dokazal omenjeio slučaj, potem' ni čuda, če peša — ne vera, nego — SKS. Nasprotno je le dobro znamenje za vsakega kmetovalca, kdor obrne takim' generalom hrbet, ker s tem dokaže, da čuti še pošteno vori grdo čez tebe, potem jo je treba potisniti v naše ječe, kjer že toliko časa ni nihče gostoval!« Nji pa vendar le ni hotel priznati, dosegala je ravno nasprotno, kar jo hotela. »Ne, tega ne verujem in tudi ne dopustim’ jo zapreti!« »Tudi jaz sem žc de jala, da so hudobni jeziki večkrat krivi nedolžnih žrtev. — Zato pa pijva še enkrat, naj bona njeno zdravje!« »Na njeno zdravje!« Izpil jc polno skodelico uspavalnega čaja, ki jo bil danes še močnejši. Skrbno mu je napolnila skodelico šc enkrat, a sebi le do polovice* Svojega je brez skrbi izpila, ker njen jc bil pristen'. .Vpliv se jo pokazal ■takoj; Francelj jc utrujen legel v posteljo in zaspal. Svobodnejše jo zadihala kuharici, odlegla ji jc skrb, da se .ji jo ppsrečilo v kratkem času ga uspavati. Mrzli( no ,ic pograbila obe skodelici ter odhitela v kuhinjo. Jodva' so je odpočila, ko 'jc ■Tu imaš obleko, popelji nne k njemu!« je nevoljno velela kuharici, ki se je malo 'brigala za njo, samo da jc dobila drug« obleko. »0, obleka! Francelj .so bolni žo ves dan, pa leže v spalnici. Kar sami pojdite k njemu, že veste, kje je!« 'I iho jo vstopila. Duh po mamljivem eaju ji je udaril v noM, takoj jo vedela, kaj se j c pred kratkim zgodilo. Zastonj jo bi| ves trud, da hi ga zbudila iz o-mamljeuosli. Minila jo druga noč brez uspeha. Zadnja obleka .., Sla jo Marja zopet domov', zakaj vedela je, kar bo-storila danes kuharica. Zu- jugoslovansko in 'da m'sli res . smo.-fnj-' no. — fie. pa želi vodstvo Gl'.:' v Ljubi la- ' ni. podal k- .• so ji rsnhv !;{:■ n . razno* 1 n g o . . . * Iz Davidovi!! ga. ki ' - Je izstopil I poslanec Kh.t.-i Nb.davič, zastopnik o- hridrkoga okraj.;. V ) ;„rau g. Davidovimi javlja, da izstopa na zahtevo volilcov; svojega okraja in 'da se pridruži Pribi-, čeviču. * Tudi klobasi:? Fsti prihajajo počasi do prepričanja, da ni drugega, izhoda iz politične krize nego nove volitve. Zagrel,'ški »Obzor«, ki vedno zagovarja, politiko opozicijoualega bloka, piše v nedeljski .številki, da ni mogoča ne Paši6-1 Pribičevideva, pa tudi ne Davidovič-Ra- . dičeva poslovna vlada in da ne p,re-i ostane drugega nego razpust parlamenta in imenovanje volilne vlade. . g . •* Madžarski list hvali Radiča. Glasilo madžarskih fašistov »A Nep« objavlja članek o Stjepanu Radiču, katerega slavi kot politika, ki je žo pred prevratom’ bil nepomirljiv nasprotnik vs’ch Srhov in. tistih’ Hrvatov, ki so bili sovražniki avstro-ogrske monarhije, Radič sedaj nadal juje svojo tlelo za ujedinjenje Hrvatov iix vodi borbo proti imperialističnim! ciljem Srbov, ki ogrožajo tudi bodočnost države sv. Štefana. Madžarski narod s simpatijami spremljal njegovo akcijo, uverjen, da bo uspešna. Tedenski pregled za naročnike »Narodnega lista«. Sreda, IG. aprila. Vladna1 kriza se vleče. Vedno bolj prevladuje prepričanje, da dobi sedajna vlada volilni mandat. —-V južnih krajih še vedno velike poplave. Zemun, Obrenovac in drugi kraji So pod vodo, Četrtek, 17. aprila. Velika večina poslancev odpotovala iz Beograda, — V; razpletu krize nobenih novih dogodkov) Vlada, sprejela naretlho o uradniških draginjskih dokladah. " ;:•■,...] Petek, 18. aprila. Vode v južnih kra-1 jih padajo. Največja nevarnost jo mi-/ nila. a Sobota, 1.9, aprila, Popolna tišina, političnem'življenju. —- Kralj je odpotoval. na lov v Topolo.;— V; Ormožu'umrl notar dr. Fr. Strelec. Nedelja 2o. aprila in pondeljek 21. aprila: Prazniki. — Nobenih važnih dogodkov. — Davidovič je s svojim shodom v Subotici pogorel, v Zagrebu je imel' na shodu radičevce in frankovče. pet jc odprla materino škatljo ter vzela iz nje zadnjo, a najlepšo obleko; hli-ščala se je kakor vzhajajoče sobice, saj jo bila tkana iz samega zlata. Skrbno si jo je nadela; bila, je tako lepa, kakor; 1111 j lepšo svetnice v nebesih. »Zadnja materina obleka za spomin! S to morami danes »končati, zakaj oblaku je bila podarjena Francijevi nevesti!« jc rekla, odločno ter stopila, na cesto. Zlato solnec se jo vzbudilo, poslalo svoja brzo poslanke po širnem1 svetu. Kako sc jo začudilo, ko je zagledalo svojo zi ato'so vrstnico v blesteči sol nuni obleki.. Zažarela jo obleka iz samega zlata, zažarelo je nedolžno Marji n o. oko. Tam' pred oltarjem1 so je košatila, grajska kuharica z polnočnimi nebom, posutim! s srebrnimi zvezdicami, ki sp zažarele in migljale, oscvano od solttčuq obleke lepe Marje, ko jo ta pristopila k nji. Kuharica jo zardela od sramu in padla na trda kolena, da bi se skrila! pred njo, zakaj tema. in sobice sla si sovražnici, kakor laž in resnica z nedolžnostjo. Čhidcč so obrilo Marja k nji; hkrati’ pogleda tudi kuharica, njuna pogTudal sc srečata in kuharici se zdi, da 3e ze poražena tako, kakor kleči pred. to kraljico sveta deveto dežele. V prvi klopi je nehal nek moški na glas moliti rožni' venec, drugi so pa za njimi utihnili irC nastala jo slavnostna) tišina, katero so pretrgali le vzkliki začudenja, »Joj, jej! Jojmene, kako jo lepa!« CetiTili. so sc jo vso lina o že nagledali* so vendarle takoj slinili za njo; za petami je stopicala niodra kuharica kuknc ■ - ;TAB0R«n»N AKODNl Ljgf «S\........................................ -SSap3\ Dnevna kronika. — Velikonočne čestitke kralja vojski. Ob velikonočnih praznikih- je izdal kralj sledečo naredbo: .Vsem1, oficirjemi, podoficirjem, kaplarom in redovom1 obeli Veroizpovedi vojske in mornarice čestitam praznil; Vstajenja z željo, da bi nam ostali sijaji! vzgledi' naših pradedovi in 1 . mlajših stdrugov v trajnem spominja ter na vodili v srečo in' napredek naše mile domovine. Vse vas pozdravlja z o-•bičajnim ir.ščanskini pozdravom: llri-Stos Vostrese, moji d ioni junaki!-— A-'leksande*. i — »Peeanske« sodbe so v Srbiji iz-!vršne. N"a poziv pravosodega ministrstva je casacijsko sodišče odločilo, da so .sodbe, zrečciie v »prečanskih« krajih, v Srbiji izvršne. S tem je odpravljena pravili nesigurnost, ki je, zelo tlačila trgodno med tukajšnjimi producenti in trgovci, ki imajo svoje odjemalce v južnih krajih. - Petje državne himne v cerkvi. Obsom poročil beograjskih listov je ini-hftrstvo ver prepovedalo petje državne hir.ne v cerkvah. To pa baje radi tega, ’ jtr so nekateri duhovniki, '/.lasti katoli-5!« vpraša nekoliko v zadregi premiš-^‘ljajoča.grajska kuharica. »N©!;.Imam! za to svoje jako tehtne ..vzroke!« odgovori še Marja in odšli sta i iz gruče zijaiastih otrok, ki so celo. z nstmPpožirali zdaj eno,-,zdaj drugo, ka-i4era je ravno govorila, P Debela kuharica jo hitela v grad.ko-f-likor se je dalo, ker tudi ona je imela svoje tehtne vzroke za to, kakor Marja. ^Slutila je, da se danes odloči za njo ali za Marjo,.in prvemu jc. treba pomagati I' s vsemi močmi. 1 Bala so je,, da ne hi- bil nekdo izmed gajskih prej doma.mogo ona,-da ne zve tnl vrsti o zlati kraljici i7,- trga, o ohlRi°V^ Marji, sicer ji bo zastonj vsa v a’ Povrhu sama Škoda, Prikitevša ■’j 80 ni mudila med družino, da bi •° Ja ..ob čudo vaja iij'je pe.vala hvalo, ker kl’nja TI. razreda, Stanka Savič, radi slabega napredka. To je šlo dekletu tako le srcu,-da je izvršila satnognor. Pri .nekem Turku je kupila sublimat in ga na potu domov zavžila. Prodno je prišla domov, se je že zgrudila in v-grozovitih bolečinah izdihnila. — Porotnike je podkupil. Pri zadnjem porotnem! zasedanju v Splitu je sedeli na zatožni klopi nek Mirko Mihaljevič, ki jo bil. obtožen poneverbo državnega denarja ter nek Lukapič radppožiga. Basi sta oba ;v polnem obsegu priznala dejanje, sta bila na podlagi krivdoreka porotnikov oproščena. To je vzbudilo splošno pozornost, dokler končno niso prišli na to, da so bili porotniki podkupljeni. Odkrili so posebno agenturo, ki se je s tem bavi-la. Več porotnikov, katerimi je dokazano, da so sprejemali denar, je zaprtih. — 14-Ietiia mamica’. V beograjski bolnici je povila Metna Sofija Peševio, u-čenka IH. razreda gimnazije, 3.400 kg teško, 53 cm dolgo, zdravo dote. Oče deteta je Sofijin profesor, ki jo jc o priliki nekega šolskega izleta posilil. — Hudo kaznovan lat. V sarajevski bolnici jo neznan storilec ukradel 4 dobro rejene zajce in si jc ž njimi brez dvoma obogatel velikonočno pojedino. Nesreča pa je ta, da jo vsem 4 zajcem bila dva dni prej vbrizgana večja količina tuberkuloznih bacilov v svrho proučevanja. S pečenko jc tat pojedel tudi bacile in se je s tem sam’ neizprosno obsodil v smrt. — Prijeti vloinilici. Poplavo Savo in Donave so pridno izrabljali vlomilci, tatovi in drugi temni elementi. Nedavno, ko je bila policija in žandarnicrija navzoča pri rešitvi ogroženih družin, so se v čolnu pripravljali trije lopovi iz Slavonije v Breko. Ker je padal dež. in je bila tema kakor v rogu se jimljo posrečilo, da so se neopaženo izkrcali na bosanski obali. Napotili so se takoj proti izdelovalniei kož Kučukaliča, z namero, da vlomijo in pokradejo, kar bi sc jim zdelo vredno. Že so pričeli z delom, ko • se je nenadoma pojavil policijski pod-narednik Lazič, ki jo vlomilce aretiral. — Drugič so vlomili v trgovino čevljev Nikolo Simiča, vendar se je policiji posrečilo, da ,ie prijela tatove in našla u-kradeno robo v vrednosti 5000 din. — Neslana šala beograjskih' kapitalistov. Pred nekaj dnevi je odpotoval z neroplanoui na Dunaj tukajšnji trgovec Duran Vukelič. Njegovi prijatelji so v šali razuesK vest. da jo aeroplan zaradi defekta na.motorju padel na zemljo in da sc je polog ostalih ubil tudi trgovec Vukelič. Dali so tudi tiskati njegovo o- .jc davi že odšla na vsezgodaj od doma, ampak je pohitela po stopnjicah v hVanecljevo sobo. »Želim vam1, grofic Francelj, prav veselo jutro!« Zahvalil še je ter sc obrnil. »O- -o-oho!« »Kako si spal, ljubček moj?« Iz zadrego se je spravila. »Nič kaj posebno. Zdelo sce mi je, kakor da mo jo vso noč nekdo budil, dramil in klical, sicer pa ne vem! kaj več. Po mučnih sanjah mo boli glava!« »To ti preide! Če pa ne, pojde pa v posteljo jn da -se spotiš, ti skuham močnega čaja!« »Pustiva to!« de Francelj, m-ahnivši z roko po zraku, »Tvoj čaj mi je bil ved--no peka-ko zopern!« »Y sako zdi a vil o je zoprno!«-sc zagovarja zardela kuharica. »Danes si pa re.s lopa! Glej j0 no!« »Mislite resno, da sem lepa *« ,se muza Vsa mladostna. . »Odkod pa dobivaš tako lope -obleke?« Jo-je vprašal. »Od nekod, morebiti D deveio dežele! f- Pvej! «i rekel, da' ti Ugajam. Da ti po pravici povem, tudi meni si ti jako vseč. t orej se zaveživa, da se vzameva!«- je nujno svetovala. »Jaz se strinjam’ s tem, a očeta' morava zo vprasatp sicer no bo nič. Najbolje, če ga vprašam1 danes zvečer!« »Dobio! Ti ne \cš, kako hrepenim’ po sreči po tebi. Čim preje bi se zvezala, tem ljubše.bi.mi bilo!« pripomni ona odhajajo. »TJh, ta grozen ,danes- zvečer’! Vse se hoče-zaužili in, zdevati- na la večer; če bi smrtnice. Naravno jc, da je ta vest silno vznemirila1 njegovo rodbino. Medtem1 je Vukelič na; večer .telefoniral, da je srečno dospel luDDuhaj. Tak- jc bil,konec te neslane šale. ■— Kongres češkoslovaških novinarjev se je vršil čez velikonočne praznike v-Bratislavi. Kongresu so prisostvovali zastopnik ministrstva, županstva ter vseh bratislavskih oblasti. Predsednikom sindikalne organizacije je bil izvoljeni g. Juri PichI, za predsednika udruženja pa. Josip Holcček. — Velika noč v Rusiji.'Moskovski odbor ruske zveze komunistične omladine pripravlja velike proslave za Veliko noč, seveda v protiverskem smislu. Pod geslom »Za novo življenje« se bodo vršila zborovanja o ateizmu in proti Kristusovim) naukom. — Krvavi izgredi v Berlinu.-Na velikonočni pondeljek je prišlo v Berlinu do krvavih izgredov med komunisti in na-cijonalisti. Dva nacijonalista in 1 komunist so bili ubiti, več, oseb pa je sin rtno-nevarno ranjenih. — Komunisti poneverili denar za gladu j oče v Kubiji. Z velikim' pompom' se je zadnja leta po vsem svetu zbiralo denar za gladujooče v Rusiji. Zbrale so se velikanske svote, ki bi brezdvomno mnogo zalegle. Pred kratkiin) pa je vzbudila veliko pozornost vest, da so komunisti ta- denar poneverili, Komunisti so to vest pobijali. Sedaj pa objavlja bivši elan' izvršovalnega odbora, komunistične stranke Frossard, ki je radi nekega spora izstopil iz stranke, da jc komunistična internacionala sama črpala iz teh darov za svojo politično propagando. F m Sard naznanja, da bo ob javil, imena in zneske, ki sp bili na ta način poneverjeni. — Grozen prizor pri sežiganju mrličev. V Carigradu sc je pred nekaj dnevi dogodil edini grozen slučaj, morda prvi, odkar se vrši sežiganje mrličev na moderen način — da se namreč mrlič prebudi. Dogodilo sc je pa to z desetletnim-nečakom bivšega ministra pravde Fellini paše. Zdravniki so ugotovili, da jc deček umrl in stariši so dobili dovoljenj'1, da se truplo sežge. Na potu v krematorij in sicer že pred vratini- je deček naenkrat odprl oči ter se začel gibati. Takoj je priskočil zdravnik, kateremu se jo faktično posrečilo, da je dečka ohranil • pri življenju. — Praznik dela v Italiji. Na odredbo ministrskega sveta se je 24. april kot obletnica ustanovitve Rima proslavil obenem' kot splošni delavski praznik. Dosedanji delavski praznik dne-Dmaja je v Italiji odpravljen. bilo vesolje, naj bode, ali če bodo « ni si upala v mislih izgovoriti, ker strah jo jo bilo. »Danes mora piti prav močan čaj! Če zmagam še danes, potem' Marje no bo več k njemu, vsaj tako je dejala. Če bi pa le hotel se danes zvečer z menoj zavezati, odložim jaz zaroko na jutri, kor on mora prej v posteljo, nego gre navadno!« Zvečer je velela Katrini nesti Francc-Iju čaj opojnosti in uspavanja, da nc bode nikake sumnjc; po tem čaju me boli glava, zato mi ga sama prinese. Ivatrica je postavila čaj na mizo: »To je okrepčilo za zaroko!« Franclju je bilo to zdravilo že davno nekako sumljivo; čemu zdravilo njemu, popolnoma zdravemu? Čemu mo sili s čajem vsak večer? To ima svoj vzrok in tajnost. Poglej in jo razkrij!« mu jo velevala pamet. Dvignil jo skodelico ter srebal; Katrice nadalj-no ni zanimalo iu odšla jc s poročilom: »So že spili!« — Francelj pa je zlil zdravilni čaj skozi okno, legel v posteljo oblečen in zasmrčal. Ni minilo četrt ure, ko so se vrata tiho odprla. Skozi ozko špranjo trepalnic je videl po prstih so bližajočo kuharico. Ob njem jo prisluhnila. »Hvala bogu, žo spi! Sedaj pa naj pride Marja!« Odšla je menda po njo. Francelj jo prisluškoval. »Čemu ste prišli v tej obleki? Rekli ste, da jo prinesete?« »Rekla sem tudi, da imam svoje tehtne vzroke!« pravi Marja. »Dozdeva so mi, da vsled celodnevnega glavobola Francelj spijo!« »Dajte mi torej luč in pojdiva v spal-uiootcj — Sneg In neurje v Italiji. Iz Milama) javljajo, da v celi gornji Italiji vlada že osem dni silno neurje. Povsod pada sneg odnosno dež, pomešan s-točo. Na Ligur--skem in Tiranskem! morju razsaja že-več-' dni strašen vihar. Najhu je je trpelo me-j sto iViafeggio. V genovski luki je-vrgel orkan nekaj delgvccv v morje in’je bilo treba ■hudih naporov, da so jih rešili. — Ponovni štrajk tipografov v Ru-I dimpešti. Včeraj so budimpeštanski- tipografi iu strojniki ponovno obustavili' delo radi diferenco v plačali. Prvi štrajk,. ki je trajal deset dni, jo prenehal, pred tremi dnevi,. Budimpešta je zopet, brez; časopisov. — Kar .Vi Potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero pre-žene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Fcller, Stubica Donja, Elzatrg št. 201, Hrvatska. 2736 □□□□□□□□□□□n □ □ □□□□□□ooanco Daryjte za ,SkSad otroške footmee' v Mariboru. □□□□□□□□□□□□ □ □ □□□□□□□□□□□a Krčevina pri Mariboru. Ulične ras-, mere v našem predmestju so takšne, da se že meščanstvo splošno ogiba naših ulic. Veselili smo se, da se nas je usmilil Bog in nam ustavil deževno vreme, ker je vsakemu občanu znano, kako som gazili globoko blato v Praprotnikov! u-lici. Dotična pot jc bila veliko slabša, kakor cesta v sv. Petru proti cerkvi. Vsak meščan, ki jc imel v dotičnem' okraju kaj opraviti, sc je rajši obrnil in šel skozi Aleksandrovo ulico, ker je bilo vsakemu žal za obleko in čevlje. Samo mi ubogi občani smo to mirno trpeli in1 'Malo gazili do skrajnosti. Seveda ne smemo pozabiti, da smo v tem) okraju večinoma ubogi želez, naslovljenci. Naše veselje nad lepimi dnevi jo bilo kratko, kor nas je izncnadil naš občinski cestni oče in nam' dal navoziti v dotično ulico različne odpadke, Ha prim’, pepel, kosti' papir, steklovino itd. Ta matorijal sipadaf v- Dravo, pa ne mr ulico zraven'-'drevored a, kjer je na j več ji promet in kjer hio-i dijo največ otroci v šolo bosi. Svetoval: bi dotičnemu cestiiemu očctu, naj da odpadke zvoziti na svojo dvorišče, ker je; tam večji promet z živino iri vozi. Gosp. župana pa prosimo, naj nam’ da navoziti11 na cesto dober gramoz, ‘da si bo tudi ob- « ■ p-ro. Marjinai obleka ob luči zablešči! po vsej, hipoma svetli spalnici. Bilo je svetlo, kakor bi podnevu sijalo zlato solnce/ Zlokobno škodoželjen pogled je spremljal Marjo, ki je šla k postelji-terrSd’ nagnila čez njega. »Ilešila sem1 ti tvoje mlado življenje,-' pri tem je bilo nekoliko nedolžne’ sebič-' nosti — ljubezni do bližnjega. Za ta mali greh sem tako kruto kaznovana, da izgubljam tebe, ki sem to vedno ljubila ri čisto ljubeznijo. Vso tri, od matere za poroko darovane obleke sem* že prodala za čas, da smem) s teboj govoriti, a ti' spiš trdno, nevzdramno! Že dve noči sem1 prebdola ob tvoji postelji in jokala, a te ni mogoče vzbuditi. Zadnjo in najlepša obleko, ki mi je namenjena; za poroko, imam slednjič na sebi, s tem pa izgubljam tudi tebe, moj na-voke ljubljeni. Ne veni, čemu si se mi izneveril in tvoji dani besedi? Pozabil si me..! Danes spiš že tretjič!« ' , Jokajo se je zgrudila na kolena-in točila solze na njega. »Na kolenih te prosim’, zbudi' se, da) ti razgrnem laži! Francelj, zbudi se, moj ljubljeni!« Solza usmiljenja, hvaležnosti in ljubezni je pridrvela skozi špranjo trepalnic. Ni se mogel več premagati, dvignil so je, prijel klečečo in jokajočo Mačjo.; »Vstani, Marja, moja edina!« »Francelj!« in objela sta se ter s-solzami v očeh poljubljala. Hudobna kuharica pa je debelo gledala v čudež, ki se jc zgodil pred njenimi očmi. »Coprnica!« je še zakričala srečnima-in cdbežala v tem hipu iz gradu. , v Približali so so koraki, vrata se od- to&sm* w&xmi ost4 feistvo iz mesta upalo k nam! pa sprehod. To bo-y čast- občine in vas samega. i» 'Občan . Mozirje. Tretjo nedeljo po Veliki noči dne U..-maja L .1. se vrši tukaj za celo Savinsko in! Žaleško dolino prvi sadjarski in vrtnarski shod. Shoda se bodo Udeležili vsi vneti sadjarji ter več-sadjarskih strokovnjakov, kateri bodo predavali o raznih, vprašanjih sadjarstva in (vrtnarstva ter bodo podajali', pas vet e in (navodila, kako naj isto z vso vnemo pospešujemo, da sc povzdigne do veljave in popolnosti, katero po vsej.pravici zasluži. Shod se vrši ob 3. uri opoldne P od milimi nebom. Zvečer pa bo na čast vsemi dcšlim) udeležencem1 in gostom! v ■.,^-Iotelu Goltnik« koncert. Na shod naj pridejo tudi. ženske in fanti, dekleta, katerim sc hode tudi o vrtnarstvu predavalo. Pri 'dite vsi prijatelji narave —> Sadjarji in Vrtnarji, da si podamo roko in damo pobudo tistim1, katerim še niso v naših vr stah. "Na veselo svidenje v Mozirju ter ,Vam! kličemo: »Tovariši sadjarji, pozdravljeni v Mozirju.« Kostrivnica pri Rogaški Slatini. Na vadn o sc blagoslavlja ogenj na .veliko soboto trk cerkve, potom ljudstvo prižge svtoje gobe, katere odnese na dom. Tako je storil tudi (posestnik Mikec. Prinesel je gorečo golbo na svoj dom, a jo je premalo ugasnil in jo je shranil za tram na podstrešju. Streha pa je bila slani-nalta, goba se je razgorela in ž njo tudi cela 'hiša. Pogorelo jc mnogo raznega Maiga. Ne ravnajte neprevidno! Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Pri nas irrvijuo jako Čudnu navado, da se dopušča šolarčkom’ in' drugim na Velikonočno praznike streljati med potjo in celo pri cerkvah, da ni varno, dai bi človek sploh, šel aa cesto. Kakor vsako leto, tako jc tudi' letos imel tukajšnji zdravnik mnogo posla na velikonočne praznike. 12-lct-ni! srn vdove Drofenik iz Hoden jc bil u-'streljcn1 od sina Lovrenčiča iz Tekav novega. Strel iz opeke in peska, kateri je .šel mladeniču skozi pljuča, jo povzročil takojšnjo smrt. Vprašamo oblasti, ali se \;re» ne da temu odpomoči? Zakaj pa je iUa primer posestnik, če gre na svojo nji ryo in ustreli vrano, ki mu škodo dela, precej kaznovan in ob svojo puško? 0 trokom' sc Pa mirno dopušča, da sc stresajo do smrti ali še vsaj pohabijo. Iz Slov. goric. (Kaj nam piše popot-milc z rešpetlinom?) Ob dolgi zimi in ob ■neprestanem prvopomladncm deževju mi rje rešpetlin zrjavcl in komaj sem! ga zo-!pet spravil v uporabno stanje. Pa pod pazdjuho ž njim in že se nahajam na pr-vemi pomladanskem izprchodu po Slovenskih goricah; daljnosiluha seveda tn-:'di nisem! poaabil doma. Prvi solnčui dne-;vi so tukaj, vstajenje prirode, vstajenje ‘Zveličarja, vstajenje naše — naših src — fPaših duš iz zimske mrklosli! Vsa rast \-n zemljico hiti v naročje večno blago-jhotnega solnčnega objema, velikonočni I zvonovi razlivajo vi hrib in dol vedrilno alelujo, 'glasijo (tako strpno, tako sočnt-jno in Ljubezni"polno <—'pod njimi pa je !v,«adafelem omračju »prižnica« in spo-' vodnica in' — »Straža« in »Gospodar«!.. ;Krog in krog pa tisto bajno prvo pomla-tdansko zelenje, ki z nebeško milobo po-Ivzdiguje sreo in vedri dušo.. Pa patu-! jem) z rešpetlinom, pa požvižgavam, kakor srečen Izidor, ki je ovce pasel, požvižga jem; tisto, veste gospod urednik, 'tisto, ki Vam' meščanom na spomlad naj-iibolj k srcu priraste: Za mano ostani, o iioosto, z veselo te du.šo pustim, čez trav-1 ni k, čez polje in cesto od griča do griča ; bitim!.. Pod prvimi gričkom srečam (kmetica1, ki je škrebljal s konjičkomi na \% jutranjo zarjo pobarvano polje. Prijazno se pozdravimo; kmetič obstoji in pojasnim! mu na željo pomen rošpetlina pod pazduho, da namreč mi pomaga n-živati v polni. meri pomladno veselje. Pa vzdihne kmetič; Oh polno težav je in rbridkosti naše življenje, pa kdor je gle-i dal in užival Id eno pomlad, pa lahko re-iče, dai jo živel, a ne zastonj! Nakrat prekine naji-n' Pogovor ljubki »dobro jutro! . ;jDV-e ženski brhkih korakov mahata mi-miadu, vsaka jerbas na glavi. Kmetič Spove, da 'sta to dve sosedi iz bližnje va- ki neseta večkrat maslo, mleko in sir •k trgovcu ob veliki cesti. Živahno sta se ipogovarjali1 naprej grede. Jaz se poslo-'.vdjn od kmetiča in’ jo krenem) po rebru jfa griček. Nastavim daljnosluh za žen-i«kama, da spoznam1 iz njunega razgovo-i^ral pojnladansko - razpoložen je ; podežel- skih ljudi. Kmetic mi je tudi povedal, da se piše ženska ob desni Kopriva, ona na levi Marulok. Koj slišim, da Se Kopriva zanima, kdo bi bil ta popotnik s »trobento« pod pazduho. Marulok jo skuša u tešiti; Zaobiti jc kak »fotograf«, ki ima mrežo vkup zvito. Gotovo pa jc popotnik, ki gre tildi po svojih oorav-kih. Je pač tako, eden dela z rokami, ■drugi z glavo, tretji z nogami ali s peresom1, kakor je pač ljubi Bog delo razvrstil po človeških potrebah. Kopriva zadovoljno; Res je tako, ali ako bi naš gospod župnik ali kaplan videli tega človeka, bržčas bi že stalo jutri v :,Rlov. Gosp.«, da sc je klatil krog Ljutomera lenuh-postopač. Kri St v. i arija in sveti božji sin, ali si Črtal a, kakonesramno so v zadnji »Straži« oblatili uboge financarje tam nekje pri Sv. Jakobu, ker so zynaj na solncu stali, ko so ljudje v vinogradu kopali, da. so lenuhi in še Bog ve kaj vse. Veš Marulok, to pa le ni prav, to hujskanje in pohujševanjo ljudi k sovraštvu, ko pa jc bil Jezus tako mil in dober in nami vedno pravijo, naj čitamo »Slov. Gospodarja« in' .Stražo ', ker to sta krščanska in duhovniška lista! Marulek:. Je res žalostno. Pasi že to slišala, da a-ko zmaga Pri prihodnjih volitvah stranka »Straže« in Slov. Gosp.«, bodo morali vsi financarji, žandarji in učitelji, ko pridejo iz službe, iti kopat v cerkveni in fajmoštrov vinograd ali pa faroviski kuharici drva sekat? Kopriva: Kaj Pa župnik, ko ves božji dan nič no dela, še za tisti: pol ure, ko so zjutraj izpreliaja pred oltarjem od drsne na levo, se pusti plačati za »revne dušo v vicah«. Tu jc bruno, tam še pezdirja ni. Nič 'ne rečem1, gospod kaplan, ta gre vsaj na spoved in v šolo, dasi bolj goreče pospeši korake na spoved tja, kjer misli, da bo kaj! U-bogi hudič, financar pride iz naporne službe ali iz zaduhlc pisarne, pa so ga psuje z lenuhom, če stopi na solnco; ali nas tako uči Kristusova vera? Zdi se mi, da »Straža« in »Slov. Gospodar« Kristusa na novo križata in v grob polagata in mu ne pustita več vstati iz samega sovraštva in ljubezni do bližnjega! Pravijo, da bo prišel Antikrist; zdi se mi, da jih je že več tukaj in se zbirajo okoli »Straže« in Slov. Gospodarja«, sicer bi 110 bilo mogoče', da brizgata na svojega bližnjega tako sovraštvo in’. smrad in gnojnico. Malulek; Pa da škof nič ne rečejo k temu! Kopriva: Kaj bojo rekli, če pa jih mešniki liič več ne bogajo, saj še papeža no bogajo, saj še Boga ne bogajo! Ali še slišiš kaj več pridigati o ljubezni do bližnjega? Nič, tisti evangelij stisnejo s prižnice, ker ga morajo, drugače pa samo politika, samo sovraštvo in hujskanje! Pojdi,'pojdi Marulek, saj vidiš, da je že vse vkup na glavi! — Marulek: Pa niso vsi mešniki taki. glej pri Sv. ... in pri N... pa so le pridni! Kopriva: Je žc res, pa kaj morejo popraviti te lepe duše, še sovražijo jih peteli-nasti tovariši! — Zdaj je zavila cesta za breg in moj daljnosluh je odrekel. Šel sem naprej in premišljeval — o trojnem vstajenju: Zveličarja — prirode —nas! Zveličar gre iz groba... in zagorski zvonovi premilo pojo!... se pri posebnih prilikah prostovoljne požarne brambe in nje rešilnega oddelka v Mariboru z darovi za bsovž Prekmurje. Po 1060 letih stopi prvič zopet slovenski škof na slovenska prekmurska tla po vodo iti birme, ki so vrši v Prekmurju od .3. do 25. maja. Od časa vlade kneza Pribi ne in njegovega sina Kocclja (krog Stil do 874), ko je deloval v teh krajih sv. Metod, ni bilo tam višjih cerkvenih knezov slovenskega pokolcnja, ampak madžarski škofje, ki so v spremstvu madžarskih grofov, kateri so imeli patronate nad večino prekmurskih cer-, kov, delili Cerkvene obrede narodu v tujem jeziku. TJpamo, da bo slovenski skof dr. Karlin izvršil temeljito izprc-iueml’0. ’ — - • v ■ »•._ Primorske westi. 66-ietnico .je slavila ‘22. m. m. Slovenska čitalnica v Ilirski Bistrici. Je za mariborsko in ljubljansko najstarejša čitalnica na Slovenskem ozemlju. Preti slovenskim odvetnikom sc deluje v Julijski Benečiji v zadnjem času z vso paro. Odpraviti hočejo vso slovenske, odvetnike, češ, da niso italijanski državljani, kljub temu, da izvršujejo a-dvokaturo v teh krajih žo desetletja. Vsi so prosili za italijansko državljanstvo, toda vlada je prošnje kratkomalo odklonila. Največja nesramnost pri teni’ je, da zahteva Italija od Jugoslavije, da smejo italijanski odvetniki v Dalmaciji izvrševati svojo prakso. SDS. NAŠE PRIREDITVE: V soboto 26. trn. zvečer sestanek y Krčevini pri Krambergerju; v nedeljo 27. tm. sestanek v Jarenlni ter javni shodi v Sladkem vrhu, Zibiki in Lesičnem. □DconamDDcn □ □ □□□aoarjmoaa S€AHO“i@¥| Maribor, KeroSka e, 19* □□□DnnnnoncD □ □ □□□□□□□□□□□□ Mariborske testi. Maiibor, 23. aprila 1024. m Red bogosluženja o Uskrsniin l>ra/. nicima u pravoslavno! kapeli. Na Veliki četvrtak dne 24. aprila: u 20 časova bde-nijo sa črtanjem 12 .-strastnih jevangjeli-ja. — Na Veliki petak: u 17 časova večer-nje sa polaganjem plastnice u grob Hri stov. — Na Veliku subotu u 17 časova večera je. —• Na ILskrs (27. aprila): 3.30 jutranje sa litijem (ophodom), posle jutranja pola sata liturgija, u 17 časova vc-černje. — Na Uskrsni portedeljak: liturgija u obično doba (9.30). — Ulaz n kapela iz Trstenjakove ulice. m Nadaljevanje II. redne seje mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v petek 25. aprila tl. ob 19. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni rod: Nadaljevanje dnevnega reda TI. redne seje. m Ljudska univerza. V pondeljek ob pel 20. uri bo akad. slikar g. Fr. Rlip-lovšek izpopolnil svoja zadnja predavanja o moderni umetnosti s posebnimi predavanjem, ki se bo oziralo zlasti na sedanjo razstavo »Kluba mladih«. 'Predavatelj bo na nekaterih slikali razkazoval in tolmačil stremljenja najmlajše slovenske umetnosti. m Kolekovauje blagajniških potrdil. Trgovski grem 1 j v Mariboru opozarja vse svoje člane, da morajo kolekovati vsa potrdila o prejemu kakega zneska, tora j tudi blagajniške liste o fakturnih poravnavah v smislu tar. post. 33 zakona o taksah s pol odst,, od višine prejetega zneska. Ker pa je kolekovati račune bodisi saldiranc ali ncsaldiranc po tar. post. 34 7( jo para, ako no presega fakturirani znesek več kot 100,D in z 20 para, ako znaša račun nad 100 D, so priporoča, da potrjujejo irgovi prejem' zneska na računih in ne izstavljajo posebnih potrdil, ki so podvržena polodsiotni taksi. Nadalje se dogaja, da zahtevajo finančni organi pri svojih revizijah naknadno kolekovanjc tudi za. ona potrdila, ki so bila izdana pred 15. novembrom1 1923, da celo za potrdila iz leta 3922; ta pa niso podvržena tej taksi, ker jo stopil novi zakon: o taksah šele s 15. novembrom 192,5 v veljavo; m' Tujci v Mariboru. V Mariboru jo bilo v noči od 22. do 23. aprila prijavljenih f>fi tujcev in sicer: Moran ‘21, Privat hotel 8, Zamorec 12, Cmi orel TL Tlalb-widl 5, Zlati konj 4, Kosovo 3, Zokalg 2, Pri Jelenu 3, Woch 3. m Tedenski }zkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 13, aprila do 19. aprila. Škrlatica: ostali ‘.V. Mariboru, rliio M/anriTa 392’' —-1 3, novi 3, ostanejo 4. Norice: ostali l, or* zdravljeni 2, ostanejo 2. m Uradne ure Jugoslovanske Matice: torek, četrtek in sobota od 14. do 15., v nedeljo od 10. dir 11. ure V nujnih zadevah so je obračati na predsednika prof. Ribariča, Tattenbaehova ul. 17. II. m Katera dobra oaitelj l.i dajala 2. revnima dijakoma, enemu tn;~af na teden kosilo in drugemu dvakrat ta teden večerjo? Ponudbo na upravo »Tabora«. m C0%-ui invalid, že več mesecev radi | sušicc brez zaslužka, s peteri malimi otroci, ki so skoro nagi in niora0 brez hrane v šolo, prosi usmiljena srcaza podporo. Naslov ,v našem uredništvu Darila sprejema tudi uredništvo »Tabora*, ■M- - ! ffii Pozor! Gra jska klet. Danes v, sre-' do 23. tm. koncert nar. žel. gl. duštva »Drava«; solo točke na harfi. Začetek ob 20. uri. m Telcpatiem prizor?, izvedeni od Lee May, čarovne humor is trn,j c, poegi novega sporeda dnevno v Klub-baru. m Izgubila sc jo na pešpoti Sv. Mir-. jota — Ložane —- Sv. Peter — Maribvi listnica z dokumenti, glasečimi so naiue Kralj Vladimir. Pošten' najditelj se na. proša, da odda najdeno listnico v uredništvu lista ali pri lastniku. K. V., Cvetlična ulica. 27, proti, primerni nagradi. ni Radenska kisla voda, Slatina Radenci, jo znano najboljše sredstvo proti* ledvičnim, meh urni m boleznim! in proti tvorjenju kamna. Zdravi, ki pijejo to vodo so obvarujejo bolezni. Narodno gledališče. EEPERTOIRE: 1 T Sreda, 23. aprila, »Veseli dan ali Matiček sc ženi«. Ah. D. (Premijera.) Četrtek, 24. aprila, Divji lovec, ah, B* • »Kneginja čardaša« na niariborskem gledališču. Opora pripravlja v noga od največjih operetnih uspehov, Kalniano-' vo»Kneginjo čardaša«. Naša gledališki uprava hoče to pot riški ruti vs.o, 'da bqC ta opereta, kar najsijajnejše uspehi. Pozvala je priznanega režiserja, ki bo koli gost režiral opereto na način, da bo imela »Cardašica« potrebni temperament, o-prenrila jo bo čimbolj elegantno, da bo imela tudi zunanji blesk, zasedla pa jo je z našimi prvimi silami, da bo tudi V igri in petju podana prvovrstno. Glavno vlogo Silve, kneginje čardaške, igra ga; Mitrovičo.va, ki šteje to vlogo mod svoje najboljšo in najuspolojšc. Tenorsko partijo poje g. Skrivanič, druge vloge pa ste v rokah go. LuKejeve. Petkove, gg. Ha-rastoviča, Urvaleka, Rasbergerja, Železnika itd. Dirigira ravnatelj opore g. Mitrovič. Radi velikih denarnih izdatkov! za to opereto bodo cene povišane. Jlndožcstvenikl tri dni v Marilioroj Svetovni dramatskj umetniki liudože-stvenega gledališča iz Moskvo bodo gostovali v mariborskem! gledališču tri večere in sicer bodo vprizorili eno rnskO delo DostTricvskcjevo »Rolo Stepančiko-vo«, . dalje eno angleško, Dickensovo-»Borbo življenja« ter delo Slavnega in-, dijskega pesnika Raibindranatba-Tago-rea »Kralj temnega dvora«. — Vstopnice za ta izvanredna gostovanja se lahko rezervirajo vsak dan' pri dnevni gledališki blagajni od 9.—12. in od 15.-37. ure. Telefon 382. t □□□□□□□□□□□a □ □ □□□□□□□□□□□a VII. umetnostna ra/plava Kluba" mladih .io otvorjena ilnevjjo od It).—13^ ure iu o:l It-—17, ure. □□□□□aaooom n n □□□□□□□□□□oa1' S:3©s,i : Nov .iugoslovenski rekord v teku. Minuli pondeljek sc je vršila v Zagrebu-tekma v vztrajnem' teka v 3- uri. Zmagal jc Zemljah (Gradjenski), ki jc dosegel v 1 uri 35.537 krni tor s tem postavili nov jugoslovanski rekord. : ISŠK Maribor prirodi v četrtek 2-L Int. ob*.8, uri zvečer v kmečki sobi Nar. doma zdravstveno predavanje. Predava.' g. dr. V. Marini o spolnih boleznih. 'L& izvršujoče člane prisotnost obvezna^ tf UariForš« *3!ne‘ — «..«uip* n. ■! ■il*.ir"ifK..,iW,WWp>—, Sokolstvo. \ Sokolstvo la Malgajeva slavnost , ? [, v Guštanju. tk , Dne 29. maja bodo naši bratje'v»Me-žiški dolini obhajali na najsijajnejši,način' 5. obletnico osvoboditve Mežiške doline in bodo ]>ri tej priliki odkrili lep, velik spomenik v koroških bojih padlemu junaku poročniku Francu Malgaju. Junak M rigaj jo bil elan sokolskega društva v Št. Jurju (celjska sokolska žlipa) in je takoj po prevratu'zbral peščico svojih zvestih in z njimi zasedel Koroško do Velikovca, odkoder je pregnal »emške tolpe, ki so spletale nov suženjski bič za naše koroške rojake. Zasedbo je ves čas držal 'vztrajno, dokler ni prišla pomoč iz zaledja. Dne 6. maja 191(1 je ,pa padel tik Guštanja. Njegovo mrtvo truplo je prišlo Nemcem v roke. Oskrunili so ga, na najpedlejši način in so o-pljuvancga in razmesarjenega zakopali na guštan jakem' pokopališču. Obenem z njim sta bila pokopana Slovenec Ertnenc in Srb Kr.junjtžič, oba vojaka njegove čete. Manifestacija je zamišljena v velikem obsegu in bodo pri njej sodelovale vse narodne korporacije. Koroško sokolsko okrožje priredi na čast slavnosti in v počastitev padlega brata ta dan v Glista n j-u svoj okrožni zlet. Iver je slavnost’ velike, narodne važnosti, je pozvalo .starešinstvo JSSS župi Celje in Maribor, da ipri tem zletu po možnosti sodelujeta v kar največjem' številu. Odbor za, Malgajev spomenik potrebuje, še večjo vsoto za kritje stroškov za prelep spomenik, ki bode vsekan v skalo na prostoru, kjer je Malgaj padel. »••norm n.li, iTABO^GNATIORNf I,IST«p .Kfi?aaT5\ jem’ številu. To zahteva 'ne Samo naša čast, marveč i. potreba. Naše narodopisno znanstvo je še komaj v povojih. Naši znanstveniki bodo dobili mnogo nove pobude pri 'ČeMh, ki so1 že čudovito (napredovali v narodopisju in zemljepisju svoje zemlje. Kako natančno so poznal^ vsako ped češke zemlje, se je pokazalo prav 'konkretno za časa mirovne konference v Parizu. Pred kongresom in zlasti po kongresu so ,v načrtu razni izleti v najzanimivejše krajo čehoslovaške države. O kongresu bomo še poročali, ko dobimo natančnejše podatke iz Prage. x Štiridesetletnea pevskega društva »Slavec« v Ljubljani. Letos proslavlja ljubljansko pevsko društvo »Slavec«, prvo pevsko društvo y Ljubljani, svojo šti ridesetletnico. Tem.povodom: priredi dne ". maja slavnostni koncert v Unionu, dne ‘1. maja slavnostno zborovanje v veliki dvorani Nar. doma, nato se otvori društvenih prostorih (č^fr. dom) »Slav-čeva razstava«, ki bo pokazala razvoj društva od 1. 18S4 do danes; dne 1. junija priredi veliko ljudsko slavnost pod milim nebom, kasneje pa celo vrsio pokrajinskih koncertov izven Ljubljane, Radi©. Kultura In umetnost x Kongres slovanskih geografov in etnografov se bo vršil letos od 4. do 8. junija v Pragi. Že. 1.1914 je sprožil idejo takega kongresa belgrajski1 učenjak svetovnega slovesa, prof. Jovan Cvijič, a svetovna vojna jo takrat to preprečila. Po vojni je tak kongres postal laž^, pa tudi še bolj potreben, zato je žc 1. 1022 prof. Cvijič stopil v stik.s praškimi u-čenimi krogi, da se tak kongres čim prej skliče. Premagati je pa bilo še razno težave. Pridobili je bilo treba za to idejo tudi Bolgare in Poljake in pa najti potrebnih gmotnih sredstev. Prvo se je posrečilo, finančno pomoč pa je zagotovila čehoslovaška vlada. Kongres se torej še lotos sestane, ker za 1. 1923 je v načrtu že vseslovanski arheološki kongres v Splitu povodom otvoritve ondotnega novega državnega: muzeja. >V pripravljav-nem odboru v Pragi, ki pripravlja vse potrebno za kongres, je tudi naš rojak, praški vseučiliški prof. dr. M. Murko. Vabila na razne znanstvene korporacijo se že razpošiljajo. Želeti je, da, se Slovenci udeleže tega kongresa v čimi več- Radic-koncert v Mariboru. Sinoči so se je vršil na mariborski posti radio-konccrt v Mariboru. Aparat je dal na razpolago generalni zastopnik tvrdke »Radiohaus«, Franjo Kramberger iz Gradca. V, dvorani tehničnega odseka sc je zbralo vabljeno občinstvo z g. velikim županom dr. Plojem na čelu. Koncert je pričel točno ob 20.-'3fl. Oddajna postaja je bila Konigšivušterhausen pri Berlinu. Petje, govor in godba se je slišala točno in' razločno, ker je spretna a-materka znala neizogibne morsejevo znake, ki so od časa do časa križali »naše« valove izključiti. Zelo jasno jc bilo slišali tudi predavan je z Eifflovega stolpa v Parizu. Londonska postaja jo bila radi neprestanega motenja manj razločna. Vsekakor pa je koncert lepo uspel in pokazal, kako prijetno zabavo nudi vsakemu amaterju. Antena je bila postavljena na strehi poštnega, poslopja, rudi česar je bilo sprejemanje radi brzojavnih žic precej otežkočeno. Upamo, da bo radioklub v kratkem priredil v svojem okrilju tak koncert. Kakor doznavamo, sprejema naročil® za vse radio potrebščine tvrdka Karol Pireh Tomšičeva ulica 11 tel. št. 123, kjer se dobe tudi vsa tozadevna pojasnila. V ostalem opozarjamo na oglas v današnji številki. Nepoboljšljiv. baletni v Kraščo, okraj Murska Sobota, pristojni kovaški pomočnik Franc Kuamič, ki je že I3krat radi tatvine predkaznovan — nazadnje s sodbo deželnega sodišča v Gradcu na 5 let težke ječe, se je zagovarjal pred senatom radi hudodelstva tatvine. Obtožen je, da je dne 35. novembra 1918 ukradel Štefanu Segeri v Krašči telico, dne 13. decembra 1918 Francu Bariju žrebico in da je dne 13. decembra 1938 vlomil v hišo Franca Vogrinčiča ter odnesel britvo, stroj za lase rezat, prt, nahrbtnik, 3 zavese, 12 vilic, 12 nožov, 3 kg mesa, 24 K gotovine in nekaj drugih jestvin. Nadalje je osumljen, da jc posestnici Mariji Baš v Wies-dorfu v Avstriji dne 38. novembra 1919 v družbi tatinskih tovarišev ukradel motor in 4 kokoši, dne 31. novembra 3919 3>a Alojzu Diestler v Lichteneggu v Avstriji svinjo iii' dne 20. novembra 3939 Miami Stankoviču v Graith v Avstriji tu-gi svinjo. Končno je obdolžen, da je meseca januarja in februarja 3919 pri posestniku Ivanu Vogrinčiču v Krašči hotel vlomiti v podstrešje in odnesti svinjsko meso. Okrožno sodišče je Kuzmiča, ki trdi, da je bil radi teh tatvin že obsojen v Szeombathelyu odnosno v Gradcu, obsodilo na ‘2'A leti težke ječe. V kazen se všteje kazen iz razsodbe deželnega sodišča v Gradcu, s katero je bil Kuzmič leta 1919 obsojen na 5 let težke ječe, tako, da se smatra kazen za prestano. »Sterci«. SOletua delavka Marija Kamernik v Zagradu, okraj Prevalje ,je dne 22. febr. razžalila davčnega eksdkutarja Franca Vo.jino v Prevaljah, ki je imel' izvršiti prodajo pri posestniku Avgustu Iva.mer-niku. Izrazila je nnprani! eksekutorju sledeče besede; »Če greste v hlev brez lastnika, sto všteroi«. Kamernik, ki pri- • zna dejanje, trdi, da se ni zavedala žalitve. Obsojena jo bila radi pregreška I)o § 104. srb. k. z. na 10!) din. denarne kazni. Neprijatelj umivanja. Učitelj Ivan Lapajne v Bud inčih, okraj Murska Sobota, je naročil učenki Ani Svetcc, da si mora doma glavo umiti. To jo dekle tudi povedala doma. Dno 3'G. februarja je prišel oče dekleta 271et-ni posestnik Karl Svetleč v Budincih — ■v šolo nad učitelja. Znesel so je nad njini k besedami: »Takega učitelja nimajo nikjer, kakor ste Vi, da bi v šoli otrokom) na glavi iskal uši in kaj ste Vi, pa ta’ oslovska šola — jaz sem: hodil na Madžarskem v boljše šole, tam' niso kaj takega delali, to jo svinjsko, umazano;«*.-* Sveteo, ki taji, je bil obsojen radi prc-i graška po § 104. srb. k. z. na 800 din. denarne globe. Huda priležftiea. j; 291ctn.a posestnica Jofija Kovač v Fo-kovcih, okraj Murska Sobota, je dne fi, marca žalila orožnika Franca Ramšaka, ki jo aretiral njenega: priležirika, — cigana Vincenca Horvata, — % besedami;) »Ta fokovvski žandar, ki ni večji ko moja bo mojega moža streljali« Ko- vač, ki žalitev prizna, je bila. obsojena! radi pregreška po § 104 srb', k. z. na 300' D denarne kazni. > Rabijanten cigan. ‘‘ Orožnik Franc Ramšak je dne G. marca kontroliral ciganske hiše v Fokovcih', okraj Murska Sobota. V hiši Jožefe Kovač je našel 231etnega'. cigana, Vincenca Horvat, ki je že ilkrafc radi hudodelstva; tatvine predkaznovan’. Orožnik mu jo napovedni aretacijo, ker sp ga zasleduj« kot vojnega begunca. Na potu aia žan-darmerijsko stanico pa sc' jo aretiranec, ki ni bil uklonjen, obnn.il proti orožniku ter ga prijel za vrat in mu hotel iztrgali ■ pušico. Da ukreti rabijatnegaj cigana, jr bil orožnik primoran rabiti o-rožje. Horvat taji, da hi bil napadel' o-* rožnika. Okrožno sodišče ga je ob.sodil/V radi pregreška i>o § 93 srb. k. z. na 4! mesece zapora. j »Ti lažuiivec lažn.iivl . . .«- 'j __ 52-Ietna posestnica Roza: Košak v)i Mariboru je bila pred okrožnim' sodiščem obtožena radi pregreška po § 10J srb. kaz. zale. • :/•. m Dne 19. dec. 3923 se jo vršila pri tftko Slnvon. °rv ^'U(^ tamkajšnjih Nem- cev, Mjub temu, da jc bil v narodnih £ralanoah MepopUstljiy. So danes po dolgih letih se ga Sornjeradgwngki ^aj posebno pa Radi,** z ljnbcznijo in Mlfjajo. Ko jo bilo v Or-^zu mpraznjeim mesto notarja, se je v B^ci.prlesko soprcstolico, kjer Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadsir. posluje ob nedeljah od J/210.—y2ll. ure in ob četrtkih od 18,—.i/s20. uro mladin. oddelek ob sobotah od 18.—19. ure jc bil i stotak o glavna žila narodnega zn jenja les je sodeloval v vseh perečih narodnih vprašanjih. Ormoški Sokol si ga j0 izbral za pr. v ega svojega starosto; starosto val mu je skozi, deset let do svoje obolelosti. V ?“u narodnega preporoda je bil član Narodnega sveta za ormoški okraj ter je stal ze pred preobrato-m trdno ob strani vsem našim Prevratnikom Bil je življenja mučenik v tej dolini solz. kakor jih je na tem svetu le malo. In m teh težav izvira tudi njegovo prc-hlajenjc, katero ga jo mučilo dolga tri leta in_ kateremu jo konočno podlegel. Letošnja spomlad ga jc preselila v drugi bol j si svet. tV soboto je zatisnil i-, , ... *isnij 14 krogu svoje hčerke, svakinje tar rivci, • --i +„); • i- i 1 011 svojih prijateljev svoje ljube oči • i -dniih ,p0VBj i, M zaspal! n° m°res Doma-rati-,’? Tako je Pogreb mu jc bil lei>. k; y io j Tie 7aver,n - ,)0kaZal° Prijaznega lica, se je z v edrilo m naj lepši dan te spomla- .I v i " n3egovega odhoda v več-nosi. Nebrojna množica sc je nabrala ob njegovem' domu, da nm sledi na njegovem zadnjem potu. so zastopstva Za uganko, razpisano v »Taboru« od 18. marca tl., je poslalo rešitev fii osel). Ker so zadnje rešitve prispele šele dne 21. im., še nismo mogli glede vseh ugotoviti: !) ali so vsi reševalci naročniki »Tabora« in 2) ali so njihovo rešitve pravilne. Radi tega bo žrebanje za 5 'nagrad v ČETRTEK 24. TM. od H. do 12. ure našem uredništvu ter prosimo izmed-tekmovalcev gg. Antona KOŠTOMA.TAJ gostilničarja v Mlinski ulici, R. PLE-i SKOVIČA v Krekovi ulici in Jakoba LAHA, Glavni trg 2, da se v imeuu re-Sevalcev udeleže Žrebanj? kiaaRinr»i notarske UREDNIŠTVO »TABORA«.'"’-1! okrožnega sodišča, notarske zbornice, stari Triglavani so ga prišli kropit in sokolska društva iz Oi-moža, Središča, Ljutomera in Ptuja, zadnja tri po depii-tacijah, so bila zastopana. Sokol Ljutomer jc prihitel s svojo zastavo, središki Sokol pa s svo.io sokolsko godbo. Doma-! ca požarna bramba mu jc svetila in zastopana je bila gasilska župa ter društvo na Hardeku. In ko se je ob zvokih sokolsko godbo ta pestrolepi mnogobrojni in veličastni sprevod začel pomikati proti pokopališču, sta pripluli visoko v zraku od dravske strani v velikih lokih dve veliki iz-vanredni povodni ptici, kakor da bi z drugimi vred hoteli vzeti slovo od lovca, ter sta krožili in. krožili v zraku, kakor dve veliki letali in nista zapustili pozorišča tjo Sol pokopališča. Ob njegovem) domu in ob njegovem grobu mu jc zapel ormeški domači mešani zbor, katerega milo zvoke je pokojnik tako rad poslušal, žalostinki: »Gozdič je že zelen« in »Vigred«. Ob grobu se jo spomnil njega in njegovega zaslužnega delu župan mesta Ormož g. Iva n Veselič, v imenu sokolstva in domačega društva pa je vzel slovo od pokojnika starosta ormoškega Sokola z ginljivimi besedami: »Drugj pii. desetletni brat starosta! 1 rod 17 leti so se križala najina pota. t\Qi dobi, ko jo trebalo celih mož, mož, ki1 so' neustrašeno hodili pota narodnega dela,, si stal' trdno na našem jugoslovanskem) niejdanu, bil si jeden onih redkih, kkso: znali v svoji osebi spojiti ljubezen do; vsakega posameznika, a ki so istočano-bili neizprosni v vseh vprašanjih našega)! narodnega samoosvojenja. Ko je stopalo; naše društvo v življenje, bil si jedon' o--| nih redkih spretnih delavcev, ki so vo-dili društvo in nas brate, kakor vodi oča svojo oeco, znal si v spretni roki zdru- j žiti A'es one niti, ki so prepletale riaso! narodno življenje. In ljubil si solnce,: bi-at starosta! Življenje Ti ga je nakloni-! lo bore, bore malo, Tvoja zemeljska pot jc bila trnjeva in Tvoja zadnja leta s«* Te na tem trpkem potu življenja navda, la z grenkobo. ,. Toda glej! Kakor da bi Te hotelo', solneo odškodovati za vso one bridke-n-re, ka se '1 i je tako trdovratno skrivalo, posijalo Ti je danes na Tvoji poslednji'! Poli z vso milino svoje pomladanska gor-; koto ter Ti tako Tvojo zadnjo pot na! ■ tem svetu storiloo solnčno in lepo. Ob Tvojem1 grobu stojimo Sokoli ini' kot Tvoj naslednik'v starostva društva Ti v imenu nas vseli' ob' vhodu v večni san! kličem: Spavaj brat starosta!« mirno, dragi nam. — . ■ ■ -i, .1 feEr aa 6. '/Tj, , r.- '»TABORV (»NAR(tt)Nl Llgtf«? St" SfarTUorn, rliir SIAapjna ’ifej; X' ' ' c.' ■ < ■ (■■■;-;’ •; <4; (; '■ • c • - ■■■ Si Nekaj \z teorije kmetijstva. (Konec). SIL Sadjarstvo. a za] Ittan-1 fcy.pri- marelicah: za toplejše 'krajo marelico in mandelj, za hladnejše, slivo i-3; breskvo; _ , i) pri breskvah: zai hladne, blazno in plitve zemlje. — slivo iz semena tople*gloMkc -in apneno zemlje-~ 'delj;, . * , „T j) pri mandljih: za mzko lezece tople kraje in uboge zemlje mandelj,^ pridobljen iz semena, za hladne krajo --slivo iz semena ali odi poganjkov, zlasti pa juli jevko (St. Julien); i k) pri orehih: se redko cope; za hladne kraje in vlažno zemlje, na katerih drugače navaden orehi ne uspeva, se vzame za podlogo črni orehi '(.Tuglans uigra) ali beli oreh (Juglans činerea), •katerih' plodovi niso za jelo; ' 1) pri lešnikih: navadno lesko (Cory-lus avelana), proizvedeno iz semena, ali iz položnic od leske, kadar se želi gojiti visoke drevesca posebnih vrst (C, pendnla, C, laeiniata, C. purpnrea); drugače se tudi razmnožuje z osipavanjem; m pri. kostanjih: domači kostanj (Ca-štanoa. vesca) in cer (Castanea cerris), dobljen iz semena; n) pri murvah: bela murva - (Moraš alba), proizvedena iz semena; o) pri kosmuljah in grozdičju ribiz-1 jih): rumeno grozdičje (Ribes aureum) in črno grozdičje (Ribes ni grmu) a zlasti' lesnato kosmulju (Ribes uva crispa arhorea), pridobljeno iz -semena, če ne želi visoke oblike. Apno v sadjarstvu. 1 . Slabi rodovitnosti sadnega drevja ;io ►vi-veliki meri krivo tudi pomanjkanje apna v zemlji. Sadje potrebuje apna v zemlji. Ha to se je do sedaj premalo glodalo in sploh premalo mislilo. Gnojenje z apnom je pri-nas .spl oh nekaj neobičaj- [V zadostnem gnojenju je zazreti dejansko glavni pogoj za njeno vztrajnost in za njene številno košnje. Dobro gnojenje pospešuje njeno rast. Naravne po-i slediee bujne rasti pa -so številne in bogato košnje. Taka krma je tudi bolj tečna in bolj- močan' je tudi gnoj, ki pri- pega, dasiravno bi ga morali pri naši j ha ja od take. krme. zemlji večkrat na pomoč jemati. * Lucerni gnojimo jeseni ali pa v zgod- Dognano je, da je apno no le važna nji spomladi. V zgodnji spomladi ji naj- 'redilna snov, :ki vpliva naju go dej e na ves razvoj sadja, ampak tudi tista snov, iki dela sadno drevje sploh bolj trdno in bolj odporno proti boleznimi in drugim škodljivcem. I Dognano je pa tudi to, da je ugodno 'učinkovanje drugih gnojil zavdšno od ■prisotnosti apna v zemlji. ]n to velja se iposebno za učinkovanje umetnih gho.iil. iCe-manjka apna y zemlji, pa no more bili!-pravega uspeha z umetnimi gnojili. Ker apna v naših zemljah rado primanjkuje, sl moremo dobre letine zagotoviti! le z dodajanjem! potrebnega apna. Za}, rastlinsko prehrano- je treba vsaj ,0.1 do 0.2% apna v zemlji. V. nekaterih zemljah ga ni 'skoraj nič. V težki ilovnati zemlji ga jo -sploh premalo, če ga jo v ji jej samo 0.1 do 0.2%, ga je treba .nat*vsak način dodajati, da se sicer mrtva zemlja bolj oživi in da .jo dovedemo -dQ večje delavnosti in rodovitnosti. Če je v zemlji kaj apna ali ne, se Ta-■bko (prepričamo S pomočjo solno kislino Če kanemo par kaplji« razredčene kisli-me na zemljo, nam zemlja zasumi, če je y+ jej apno, in sicer tem! bolj, čim več apna je-v ujej. Če nami pa nič ne vzkipi lin-.ostane- mirna, kakor če bi o z vodo podili, nani pa to znači, da ji manjka apna. 'Apno v zemlji so nam) razodeva tudi po nekaterih plevelnih rastlinah) n. pr, po maku iti' slaku. Po-maujkanje apua pa kažeta kresnica in kislica. Čo detelj-ado-bro u-speva, je to- zmeraj znamenje, da je.najpotrebnejšo apno v zemlji. Čas za gnojenje z -apnom jo jeseni. Za BOO štiri jaški h metrov prostora je treba 30 do 20 kg apna, ki ga moramo jeseni 'raztrositi.' in podkopati. Začnimo z aipno-mi podpirati rodovi- bolj ustrežemo s superfosfatom in kalijevo soljo. Za 1 ha (10 mernikov poset-ve) rabimo namesto superfosfata tudi To maso vo žlindro, katere vzamemo .v temi primeru 400 kg. Starejšo lucerno jc v zgodnji spomladi, šo preden' začne odganjati, krepko prevleči z brano, in sicer križem, enkrat ipodolgemi in potem' počez, če le dopušča oblika in velikost njive tako obdelovanje. Zemlja naj se s tako vlako razbrska in zrahlja, da morejo zrak, toplota in vlaga dohajati. Plevelna trava naj se pa iztrebi. Za to vlačenje je travniška brana najbolj pripravna. Na tako obdelani in gnojeni zemlji nam lucerna veselo raste in' krepko poganja. ' — Odstavljanje praset. 'Uspehi pri odstavljanju praset so pri treba praset a popohfbma odstaviti od maternega mleka in sesanja. V tem času je treba, da se praseta tudi ločijo od matere in hodijo le še k njej, ko so se nasitila druge klaje in pa čez noč, dokler tudi to ne preneha in se praseta popolnoma ločijo od svinje. Med odstavljanjem naj se potrebna klaja daje zmeraj pred sesanjem, ko so praseta najbolj lačna. Nizka korita, v katerih pokladamo potrebno klajo, naj se po vsakem pokla-danju skrbno očistijo, kakor je sploh gledati na največjo čistoto v talcih svinjakih. Nastilja se' jim1 le s suho slamo. Mlečnost krav iit kontrolna molža. Večji ali manjši uspeli pri kravjereji se ravna po mlečnosti. Čim več nam! krava molze, tem' bolj se izplača njena reja. Važno je zaradi tega, da vemo, koliko nam krave molzejo in kako se vsa roja obrača; Po naših krajih redimo danes krave, ki so jako različno vrednosti za molžo. Imamo krave, ki so izvrstne molznice, pa tudi take, ki nc zaslužijo reje. Krivda slabim uspehom' pa leži večidel na nas. Molzna krava potrebuje dobro reje, da nami dobro molze. Tako reje pa še močno manjka. Če pa žival tega ne (lobi, kar potrebuje, potem sc ne smemo čuditi, če nam krave slabo molzejo. Danes je važno, da smo o mlečnosti krav poučeni. Vedeti moramo, koliko nam ena in druga krava na leto molze. Po mlečnosti se ravna njena plemenska vrednost. Danes zastopamo stališče, da se naj odbirajo teleta za pleme le od dobrih molznih krav. In da spoznamo io mlečnost, se (priporoča molža na poskuš-njo ali tako imenovana kontrolna molža. Kontrolna molža naj se razteza na vse kravo v okolici, ki pridejo za pleme v pošto v, tedaj na vse krave, ki šo dobrih lastnosti za užitek (mlečnost) iji za pleme (ugodna vnanjosfc itd.). Taka kontrolna molža, ki se vrši navadno vsakih 14 dni ali pa dvakrat na mesec, je seveda za primerjanje mlečnosti posameznih živali pa le v temi primeru pomembna, ako sc vse te krave na enak način krmijo, kajti ob različnem krmljenju je taka kontrola molže nedo-statna. Pri različni krmi je težko dognati, medsebojno vrednost takih krav za molžo. To je pa glavni cilj take kontrolne molže, Kontrolna molža ima zaradi tega svoj velik pomen za krajo, kjer jc vsa krav- misija. Sprejemati se imajo v starosti .14 do 18 let. Učenci, ki imajo manjšo izobrazbo kakor- dva razreda srednje ali meščanske šole, morajo delati sprejemni izpit. Za kraje s slabo ljudsko šolo naj se uvede polletni pripravljalni tečaj. To so glavne točke nove organizacije, ki so ima izvesti na sedanjih kmetijskih šolah v Sloveniji. O dalekosežnosti in pomenu teh izprememb bomo še poročali. — Za. danes je le obžalovati, da se i udeležili (e. konference tudi možje, k kot kmetijski šolniki osiveli klicu iu ki imajo Iu se niso ki so v lem po-'Ogate izkušnje ne le na polju kmetijstva, ampak tudi v go-. . ki igrajo važno vlogo pri vprašanjih kmetijskega sol- ila« vobče ugodnejši kakor pri odstavljanju telet, ki jih navadno prezgodaj in prehitro odstavljamo. Pa tudi pri prase- jereja bolj enotna, kjer so redijo krave v vsej ekolipi na enak način, tako kakor hi Lile v enem' iu istem hlevu. Take razmere obstoje dejansko n. pr. na Danskem in drugod. Pri nas Št a pa reja in krmljenje po raznih hlevih tako različna, da jo kontrolna molža le bolj navidezne vrednosti, ker jc s tako molžo nemogoče točno primerjati eno in druge krave med seboj. Molža na poskušajo jo važna le za tih se delajo napake, ki no obstoje tolikanj v napačni klaji kakor v tem, da gledajo naše gospodinje vse premalo na snago, na suhoto in zadostno toploto, ki so glavni pogoji za uspevanje teh malih in nežnih živali. Marsikje je dosti žive ža, s katerim so nadomešča materno mleko, manjka pa prej imenovanih važnih pogojev, in v tem' je češče iskati vzroka, da nam' mlade živali tako zanikerno ra- -1 tast sadnega drevja, pase kmalu preprl-J lična druga močna klaja in krompir. — žarno, kako izvrstno deluj« na dobre sad-j Začne se pa z odstavljanjem, kakor hitro tne letine. Naši sadni vrtovi bi morali biti? zmanjkuje mleka pri svinji. Ravna se to založeni s potrebnim, apnoml j Lucerni moramo pomagati! K- Najbolj hvaležna detelja, ki rasto poj že pr ste.io in' tako bolehajo za eno in drugo] krave enega hleva in najbolj tam', kjer napako. Če je mleko pri hiši — in za taka praseta bi ga morali imeti — poleni' se praseta najlažje odstavljajo s pdmočjo kravjega mleka, kateremu se dodaja raz- Po njeni mlečnosti in po številu praset, ki jih mora dojiti. Navadno začnemo ^ navajanjem! praset na mleko in drugo | klajo že s 3 ali 4 tednom, izjemoma tudi Saših krajih, je lucerna ali .nemška detelja, Ona nami daje na leto po 4 do 5 košenj in trpi po 5 do 30 let, tako dolgo kakor nobena druga detelja. Njena trpež-most je odvisna najbolj od zemlje iu, od tftga, kako mi z njo ravnamo, b Spričo teh svojih prednosti zasluži, da r [jo5povsod Pridelujemo, če ji lo tla uga- i j ja jo. (Veliko je .pa ležeče na nas in našem delu, da nam! dl j« časa trpi in da (daje boljše košnjo. Lucerne n« smemo zanemarjati ali- pa samo sobi prepuščati. 'Pri tej bogati rodovitnosti, ki jo kaže š jsvojimi ponovnimi košnjami, jc treba, da (tj k pomagamo in da jo v ta namen po-hiovno iu redno gnojimo. Lucerno je treba vsaj vsako drugo leto gnojiti. P« jnaprednih deželah ji privoščijo vsako leto nekoliko gnoja, da jim daje bolj bo- , •State. košnje (ip. da ge dlje časa drži. [ i oj. Pokladamo jim v tem času neposneto kravje mleko, kateremu primešamo zmlet in presejan oves, zdrobljen ječmen ali turščično moko. Po malem dodajamo tudi kuhan krompir. Tako klajo jim dajemo skra ja po dvakrat na dan. Važno .ic, da jim' v tem' času utrjujemo tudi •želodec. Mlade živalce morajo meti priliko, da rijejo txi prsti, da jo zvežejo in po potrebi uživajo. Če ni mogoče zunaj na planem, kamor jih začnemo spuščati, ko so teden dni stari, pa znotra j v svinjaku; na ta način, da jim Polagamo rahlo prst v pripravnih nizkih zabojčkih. To prst jim jo po večkrat pre-meniti. V petem) tednu so praseta posebno rada podvržena driski, če nimajo Prilike, priti <]o prati. Co smo v 3 iu 4 tednu začeli nava jati praseta na drugo klajo, potem- pride glavno odstavljanje od (i do 8 ledna, ko jo imamo večje število krav, kajti kjer imamo samo eno ali dve kravi, smo hitro na čistem, koliko riapv te živali molzejo. Reorganizacija kmetijskih šol. V Beogradu se je vršila od 25. do 31. marca konferenca ravnatcljov kmetijskih šol, katero je sklicalo kmetijsko minstrstvo. Namen ,ii je bil, enotno preurediti kmetijsko šolstvo na podlagi zadevnega zakona in pravilnika za kmetijsko šole. Konferenco jc vodil načelnik ministrstva Pavel Todorovič. Udeležilo se je 11 ravnateljev in 3 zastopniki mini strstva. Iz Slovenije sta se udeležila ravnatelja Skalicky in Žmavc. Konferenca je^ predelala pravilnik in načrt za kmetijske šole in stavila ministrstvu med drugim sledečo za ustroj šolstva merodajne, predloge: a) Touk na kmetijskih šolah naj traja dve do tri leta. Prehod od sedanje do nove ureditve naj traja največ dve leti. b) Kmetijske šole naj so-z ozirom na značaj svojo pokrajine ali poljedelsko ali živinorejske ali pa vlnar-sko*sadjarske šole. c) Učenci naj sc delijo v državne in privatno. Državni učenci dobe vso oskrbo s perilom, obleko in! obutvijo iz državnih sredstev. Državni učenci naj se izbirajo po krajih, ki jih določi m.nister, Izbira jih pa-posebna ko- spodarskih odnosa jih, vlogo st v a. Najvažnejše davčne odredbe finančnega zakona za 1924-25. »Službeno Kovine« z dne 1. aprila tl« objavljajo finančni zakon za leto 1924-25, ki vsebuje za paše razmere sledeče važne odredbe: 3. Rok zastaranja za odmero neposrednih' davkov v pokrajinah izven Srbije in Črnegore je podaljšan od 8 na 10 let (čl. 149.). 2. Pobiranje izrednega državnega pribitka pri neposrednih davkih so vrši, nadalje za dobo veljavnosti finančnega zakona za 1924-25, ako se preje ne uveljavi in: izenači zakoa o neposrednih davkih (čl. 15(5.). Člen 13. zaledna- o davku na poslovni promet, ki' ureja poslovanje s prijavami, je brez bistvenih izprememb vnovič po-Polnjcu (čl. 151.). 4. Iz odmerne podlage se pri ohdače-vanju službenih prejemkov zasebnih nameščencev izloči iz naslova davka prostih dragiiijskih doklad znesek, ki vstroi za višini dragiiijskih doklad državnih nameščencev po zakonu z dpe 27. februarja 1922 (čl. 158.). j3. Obresti .hranilnih" vlog in tekočih računov,, ki ne presegajo na leto zneska .►000 D, se izza dne.l. aprila 1924 oproščajo rentniue, avtonomnih doklad iu invalidskega davka (člen 359). 6. Davčno zamudne obresti' se izza dne ,1. aprila 1924 povišujejo od 6 na 8% (čl. 161.). 7. Uživalci po- odredbah o agrarni reformi odkazanih zemljišč plačujejo izza dne 1. aprila 1924. zemljiški davek sami kot samostojni davkoplačevalci (člen 162.). 8. Davčni minimumi za dohodnino je zvišan od 2500 I) na 500o D (člen 201.). 9. Taksna dolžnost po tar. post. 12 a (2% taksa) se ne nanaša na trgovska sklepna pisma, to je na pogodbe o stvareh in blagu, namenjenem za neposredno uporabo ali za preprodajo (čl. 25S.). 30. Kulak se ukinja (čl. 289.). Najvažnejši pridobitvi sta zadnji dva odreditvi: ukinitev kulaka in! oprostitev trgovskih sklepnih' pisem od takso za prenos premičnin' (2%). S tem' .ic vstre-ženo ponovnim1 zahtevami Trgovske irt obrtniško zbornico v Ljubljani, ki se je izza dne 15. novembra 1923 opetovano bavila s taksno dolžnostjo trgovskih sklepnih pisem, zadnjic dne 28. marca tl. ko je na seji združenih odsekov odobrila ponovni nujni predlog zbor. svetnika c. Ivana Jelačina, da so prizna korespondenci taksno prostost. pne g Občni zbor Zadružne Zvezo v Celju. Vršil sc jc dne 13. trn. v posvetovalnici celjsko Mestno hranilnice ob navzočnosti 31 zastopnikov zadrug \z raznih krajev Slovenije. Ob priliki 40Jctnice je izdala Zveza poseben »Spominski spis« 7. izčrpno statistiko o stanju svojih članic koncerni leta 1022. Organizacija etejo 369 Članic s plačanimi deleži 3,513.341 D. Hranilnih vlog je bi]0 86,973.987 D, kreditov 70,518.887 D in denarnega prometa 636.958 D. V prid slovenskega in jugoslovanskega zadružništva- so se izvršile v nar. skupščini razno akcije, tako da bi so dosegla interesna zajodnica zndrugar-jev im da bi so zakonito zavarovalo o-škodovanjo onih zadrug, lci so oškodovano vsled znanih konvencij 7. Avstrijo. Zal jo realizacijo teh predlogov izostala. U-rejcno je vprašanje glede ntiložb, ki jih imajo sedaj italijansko zadruge pri jja- LAij> i^ibx!, v febr. 41, v marcu 68. To je od tretjega kvartala 1922 največje število izzai časa, ko je število konkurzov osoibifo v juliju blo največje. g Velesejm v Poznanju. V Poznanju ze vrši poljski izvozni semenj od 27, apr. do 4. maja tl. g Prodaja lesnega oglja. Direkcija šum v Zagrebu l>o prodala dne 8. maja tl. na javni pismeni licitaciji približno Ro o a.uonov lesnega oglja. Predmetni o-g.as z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zboornice y Ljubljani interesentom) na vpogled. g Dobava raznega matcrijala. Pri upravi smednišnice v Kamniku so bodo vršile naslednjo ofertalno licitacije: dne 8. maja tl. glede, dobavo tovotno masti in strojnega olja, dne 9. maja tl. gl odo dobava cnovelop, etiket in pečatk, dne 30. maja tl. glede dobave žičnikov, dne -12' maša tl. glede dobave raznega železa in kovin za ležišča, dne 13. maja tl. glede ri°bave barv, firneža, terpentina in kita ■ta okna, dne 14. maja) tl. glede dobavo dekstriua, mila in špirita, dne 15. maja tl. glede dobavo stekla, dne 16. maja tl. glede dobave-oglja, dne 17. maja tl. glede dobave krtač in metel,i, dne 19. maja tl. ffledo dobave kovina,stih krogljic, dne 20. pmaja tl. glede dobavo medenih vijakov, dne 21. maja tl. gledo dobave usnja m' jermenov in dne 22. maja tl. glede doba-J'e žag jtd. Predmetni' oglas- 7, natančnejšimi podatki jo v pisarni trgovsko in o-‘)J'tniške zbornico v.Ljubljani inlerpseu-na vpogled. ^ I: ¥ p@iis Henri d’ Almeras: Zakonsko živl|en]e nekdaj in sedaj, . h '- ’ (Konec). Ko so' germanska plemena, ki so taborila nad Renom, zasedla Galijo, so sprejela rimsko zakonsko pravo; po -sprejetju krščanske vere pa rimske kanonične predpise. Niso pa imela sposobnosti, da bi sc jih držala in jih razumevala. Za časa Merovingov ni bil noben zakon bolj izigran nego prepoved o mnogoženstvu in ženitve s krvnimi sorod,- m -.i ssm s ljubljeno dvojico, meneč, da jima graj-J šei jonalne akademije znanosti. Dr. Merriam se točasno mudi v tem mestu. Lobanjo so našli V sipi v bližini nekega velikanskega oljnega) potoka ledene dobe, kjer so našli okost-i ja ogromnega tigra in raznih drugih živali pleistocenske dobe. Sprednji del lobanje je po mnenju izvedencev mnogo)1 bolj primitiven kakor.je pri Neandert-halskem! človeku. Sklepa se tudi, da je' bil človek, kateremu je pripadala lobanja, mnogo manjše rasti, kot so bili drugi primitivni ljudje. Računa se, da je živel losarigeleski človek' pred 500.000 leti. Prav gotova pa jo, da: je živel pred najmanj 60.00fl leti. Najbrže ni: bil indijanskega poholenja. Ta najdba je obnovila teorijo znanstvenikov glede evolucije človeka. Sedaj se b"avi z vprašanjem, da so je človek razvil s kakega' nižjega bitja na enem kraju sveta ali pa na več krajih ob raznih časih. f —o— $^.0,22; (0.0. I 11® r Lokavi slikar. Timurlenk, znameniti mongolski šali, jo nekoč zapovedal: slikarju; da ga slika. Šah je bil na en O oko slep. Slikar je bil v silni zadregi,-ker za živo glavo ni smel naslikati šaha samo z enim očesom'. Poznal jo njegovo nasilnost, zato je vedel, da ga v tem sim čaju čaka nemila smrt. Bil pa je zelo iznajdljiv dečko in je prišel na krasno idejo. Narisal je namreč šaha; kako se bori v vojni in ravnokar meri s strelieo , ih’ lokom) in je zato1 eno oko zaprl. Timurlenku je to laskalo, bil s sliko zelo zadovoljen ter -je slikarja bogato Nagradil. (tj r Najstarejša Igrača. Najstarejša igra-i ča; se nahaja v londonskem muzeju. To je nek konj iz lesa, ki jo bil h a pravd j en, pred 3000 in več leti. Našli so ga v SiraJ kuzi. A zdaj stane zaradi svoje original-: nosti bajeslovne vsote. •' r Neobičajni lek proti kajenju. Pari--* ški list. »Escelsior« prinaša zanimive informacije o neobičajnem načinu, ki gar< uporabljajo neki iznajdljivi duhovi, dat! se odvadijo kajenja," Vodja grške revolucije. general Plasti ras drži v roki, ka-r dar je sam, neka zrna od ambre. Ko ga j napade neodoljiva želja, da bi kadil,-, začne prebirati la zrna in' prebira tako) dolgo, dokler ne utolaži volje po kaje-i n ju. Tega loka se je naučil Plastiras odi Turl:ov. Uporabljal ga je z uspehom tudi bivši kalif. Ta še tudi danes v ^vi, j ci, kadarkoli začuti potrebo po pipi,..iz«j vleče iz žepa velika zrna, mnogo več fte- i °*o jih ima grški general ter začne prebirati. Gre za proces autosagestivne narave, ki ga. sprejemajo z neverjetnim! * uspehom. : !’ - izkopana rt 3-tisožletnosra groba egiptovskega kralja, , . Opeko kdor dobro koče dobiti, ta v Rač ju jo mora zdaj naročiti. Streho trpežno kdor hoče napravit', opeko iz Račja mora nabavit’. Denar si prihrani, srečo privabi, Mago »Opekarne v Račja« kdor rabi, To pesmico danes vsak ta o ra znati, 766 to solarčkit skrbna1 pravi že mati. .gumijeve pete in podplate —imunim' mm n mn.......... i i i s celim inventarjem. Krasni, veliki prostori, 2 dvorani, prahu prost vrt. Naslov v upravi, 90ssBss&BSBa&&&&aaBsacaasaass&i Kolje za vinograde i rezane in cepljene prodaja „DRA¥A“ lessaa EndastrSJa d. «8. Maribor, Meljska cesta št. 91. lastnoročni .VrSBOTt« (»NARODNI tTST.j; a ribo r n7! n o■ Sprita 19 'Uk. :ntal-pisalni stroji, ant. rud. LEGAT, SLOVENSKA ULICA 7, TELEFON 100, oznanila. c Prerokovanje! >Kdor kmpi-knjigo „BABtLONSKA 'tJGAN;K-A“ in najde v njej Ste pdlkit393—95 bo-srečen. 612 i* L Soba •m eno'gospodično na L razpolago. SlomOkov trg St. 4, h ■ Lirradstropje. 863- r'-. .ččebeljnak m hlevčki za zajce 'po-ceni na prodaj. Naslov pove -:nprava. 862 Stanovanja zastonj: 2 sobi in kuhinjo dobi, kdor mi da ” na razpoloženje pri poijedel-; stvu 2-.3 delavne moči proti primernemu plačilu : Zglasiti j se bliorič, Tomšičeva ulica 30. 867 2—1 (• Gospodično iz boljše hiSc.va-' , jena otrok, se sprejme k t1/, let staremu otroku. VpvaSa se pri L. Lenard, Tattenbachava ; alica 23. 861 3—1 V' • 'Trgovski učenes-(ka) ki osla-f- , »e v celi oskrbi stariSev, se »prejme pri Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev v Mariboru, Stolna ulica 5, 865 Trgovska hiša v Mariboru na zelo ugodnem prostoru na pro-j "'daj. Pojasnila pri upravitelju A. Skasa, Maribor, Krekova ulica 16 in pri lastniku Ro-hbert Stfjhr, St. Polten, Schiefi-f stattpromonade 3, Osterreicb. j e’ 670 10—3 Zete n jati« e sadike kakor zgodnji karfijol, zelje, ohrovt, kolerabe, paradižniki i.t. d. so dobijo vsak čas pri vrtnarstvu IV, JEMEC, Razlagova ulica At. 11. 867 10—1 Na Velikonočno nedeljo ja u-žel kan srček, (samec-vali-lec). PaSten najditelj se naproša, da ga odda proti dobri nagradi v Wildenrainerjcvi ulici 8t. 8, 111. nad., častniku Schvvarz. 868 2—1 Moderno in hScjijersnko urejeni brivski salon Fr. Novak. Aleksandrova cesta 22, se ceni, občinstvu priporoča, prvovrstna postrežba, gg. go3tom in abonentom na razpolago predalniki za lastno brivno orodje. Uradnikom in poduradnikom v predplačilu popust. 2G2S 50-13 Dežne ponjave za vozeve in konje, gamaše, nahrbtnike, potne kovčeke in torbice, ga* niino jermene v vseh širinah i. t. d. priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova c. 13, Slomškov trg 6. 346 Amaterji! Sveže foto-potreb-ščine prvovrstnih znamk V. VlaSič, Maribor, Gosposka ulica št. 23. 818 10-4 Žaga Nassimbenl Vrlna ulica št. 12, oddaja po nizki ceni odpadke lesa. Istotam sc sprejme tudi vsako množino drv za rezanje. 848 2—2 Edino le električni go;?, oy ar in FQTAPB.fftS.MiK patenti p. KEUREm dasta v momentu vrelo vročo ali mlačno vodo. Dobivajo se pri lastniku M. Nerat, Slovenska iti. 12 kjer se vidijo tudi vsi apa- rati v funkciji. 20—12 356 repričajte se, da le najboljša z. o'ni a krema ITO« ¥eleis©$«l8ie SiHMCE Lea May, čarovna humoristinja Olga Giiick, mednarodna pevka Wailer and Gert, moderni plesni dno Podaljšano I Rudolfi Podaljšano it Ugodno tepite kravate, srajce, klobuke, čepice, robce, nogavice, palice, in parfumerijo v modni trgovini i. MMČ i IIP. Maribor, Gosposka ulica 26 = Najlepše novosti = 128 gBmHMaiKiaHaaiiiaGiiBBieBGiBačaaaiSiiiaHBiaiaaaiiaaa' Slomškov trg <5 j| n Aleksandrova 'it Telefon 207 virtuoz rta citre v KSub-bara Dnevno ob 22. Mri II lise Sir&s SI Urška, al’ že veš da je dobit A. VICEL, MARIBOR Glavni trg št 5 emajlirano težko posodo znamko „GoHnth“ in lažje vrste, češkoslovaškega proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo najboljše vrsto. Vse kupuje pri njem; zato hrti, da ne za-214 mudiš. 40—4 »Usnjato torbice in kovčeke za potovanje v vseh veličinah’S n kakor tudi spisne in damske torbice, listnice, tobačnice itd" m S Nahrbtniki za šolarje, planince itd. Usnjate cjamaSe. Ovrat-piki, nagobčniki, biči in vrvice za pse, gobe, kožice in ščet- jj| I ke za kočije prati. DeSn« (*OB|awe (plahte) za vozove in IS ’ |H konje v vseh velikostih. Razni okovi za konjske opreme v n jjjj nikelnu, modi, poniklovano ali"črno lakovano. Gonilni lep« Pj! meni iz ia usnja, kakor tudi šivalni in vczalni jermeni. Vsa v jermeraar., sedlar, in torbarsko široko ^ spadajoča popravila se sprejmejo in po mož- jjjjj nosli hitro izvršijo. jjj 'BUSBEIBinHaiBIBIBaiaaB!DnaE9i!9E2S!niSR!l!Bga!S<3!S39egCd4 Vam mora Vaš čevljar pribiti na Vaše čevlje, ker s tem si ne samo, da si prihranite denar, si očuvate tudi noge ia obuvalo. 706 &tefeyls@0 Senice najnovejše oblike od 30 D naprej ter perilo, samoveznice, čevlje, dežne plašče itd. po najsolidnejših cenah nudi Jakob Lah, Maribor, “■ffi-*.1'’ HOTEL„MERAN MARIBOR je vsled težke obolelosti lastnika takoj na prodaj, oziroma se odda v najem. Prostori so zelo primerni tudi za bančno ali kako drugo večje podjetje, 813 3—1 iiiiDi^aaBBi nih H Skupna obrtna zadruga okrožja P! Maribor ps ■ naznanja članstvu, da se je preselila iz Frankopanske ulice na S TRŽAŠKO CESTO št. 3 ” gg ter uraduje ob nedeljah oe 9. do V212. ure. ||| WMB»BSuni»MiBBnaEBBBnaBaBiBnBBifiGii3usai!: osmini s ki Id v sredini mesta, na najprometnejšem kraju v večjem mestu v Sloveniji, Proda se selo cera® t Tozadevne informacije poda odvetniška pisarna A. Mulej, odvetnik, Maribor, Aleksandrova cesta VB ® H • 27- aprSS — S- moinSR 1924. Ofidjeiii! oilpriimii ..Transport", mednarodni prevozi, Maribor, ftisffisandrova Gesta it. 61 Telefon št. 350 Prodaja legitimacij, veljavnih od 13. aprila do 12. mainika za polovično vožnjo na osebnih in brzovlakih. — Cena legitimacije Din 40-ž_ ©carinjenja in vse špedicijske posle opravlja Špedicija JransiporC1 najlofneje in najceneje Zahtevajte povsod %TABOR* I Generalno zastopstvo za Jugoslavijo FRANC KRAMBERGER •' GR&Z ________FELUNGERGASSE IG, TEL. 44—60 in luga Natančnejša pojasnila daja Karl PSrch, Maribor, Tomšičeva ul. 12 telefon >t-123, kjer se sprejemajo tudi naročila« si ogledati krasno izbiro novo došlega perila, klobukov, nogavic itd. Cene brez konkurence! O. MEDICA Gosposka ulica 15 Naročam DNEVNIK „TABOR“ ■' ' '■ 'I • i " 'h. 1 /,%■. / tEte; .,rv I lime: ........................................................... k .^poklic: ...................... :............- r ■ |ii«h -.................................. - mi : poStk: ........................................ I' Priložite postno položnico1, tfa poiiljcm naroCnlno ....................vdnei.:...........1923," nv. S?: J tu ■ •ji' Izreži 1» nolepl’ na dopisnico^ katero osslovlz • ; ;"C,TAROR«,V Maribor.. ’ S iiaetaik in izdajatelj: Eonaorpij »Tabor«, Glavni odgovorni urednik: .Vekoslav Špindler, s-* (Kske: Mariboraka tbkum