Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32"—, polletno Din 16 —, četrtletno Din 0 —, inozemstvo Din 64'—. Poštno-čekovni račun štev. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 211S. Cene lnseratom: Cela stran Din 2000 —, pol strani Din 1000"— četrt strani Din 500'—, 'h strani Din 250—, '/ii strani Din 125—» Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—t JNS-sarska slika o slovenskem kmetu. Liberalizem ni nikdar spoštoval kmeta. Kot stranka meščanstva in gospode in tistih, ki se na podeželju štulijo med gospodo, se ni nikdar mogel uživeti v kmečko miselnost. Kmet s svojo od očetov podedovano versko vdanostjo in konservativnostjo* je bil tej brez- in protiverni stranki zmeraj zopern. Kmetavzar, zaru-kanec, nazadnjak: to je ocena, ki je z njo liberalizem zmeraj počaščal veri, starim šegam in navadam vdanega kmeta. Cenil ga je kvečjemu kot materijal, kot snov za zgradbo liberalne stranke. Kogar je hotel liberalizem posebno odlikovati, ga je napravil za priganjača laži-svobodomiselne in laži-naprednjaške stranke na podeželju. Politična zgodovina slovenskega naroda poroča o raznih krinkah, ki je pod njimi ta lažnivi prerok nastopal med kmečkim ljudstvom, da bi vlovil več kalinov na svoje lažnive svobodomiselne in napred-njaške-limanice. Pred svetovno vojno je samo-kmetstvo deloma služilo kot ogrinjalo za širjenje in organiziranje nemšku-tarstva (ptujski »Štajerc«), deloma pa kot vaba za slovenske liberalne politične stranke ( narodna stranka na Štajerskem, na-rodno-napredna stranka na Kranjskem). Po svetovni vojni se je liberalizem poslu-žil demokratske in laži-kmetijske stranke, ki sta se po 6. januarju 1929 zedinili v zloglasno JNS. O JNSarskem kmetoljubju pričajo najjasneje in najglasneje njena dejanja, ko je ta stranka bila na vladi ter je vladala 2 diktatorično vsemogočnostjo. Ta doba tvori črne bukve slovenskega kmeta. Taka gospodarska stiska je pritisnila našega kmeta in takšen nered je nastal v gospodarstvu, da je kmet omagal pod pretežkim bremenom. Mesto svobode, od katere ima liberalizem ime (libertas = svoboda) , je zavladalo najhujše nasilje. Kmete so zapirali, tirali pred sodišča ter jih metali v ječe, češ, da so protidržavni element. Kmet — pa protidržaven! Kdo pa naj potem ohrani in reši državo, ako ne kmet, ki ima v njej ogromno večino? Že samo predpostavka možnosti, da bi bil slovenski kmet protidržaven, je razžalitev za slovensko kmečko ljudstvo. Ovajanje slovenskega kmečkega ljudstva je cvetelo, kazni je kar deževalo, strah se je naselil po kmečkih hišah. Takšno je JNSarsko kmetoljubje v de-janstvu. Dejanja kažejo, kakšno je mišljenje in hotenje. S svojim divjanjem zoper slovensko kmečko ljudstvo, zoper osebe in Vsaka slovenska hiša dopisuje na dopisnicah Sv. Cirila in Metoda. — Na vsaki pošti samo en dinar ustanove, so gosposki in kmetijski JNS-arji pred svetom odkrili, kaj mislijo o našem kmečkem ljudstvu in kaj mu želijo. Četudi se liberalni volk včasih — recimo po pravici: mnogokrat i- navadno — pojavi v ovčji obleki, vendar ostane liberalni, kmetu sovražni volk. Volk dlako spremeni, ne pa narave. Tudi glas spremeni: mesto tuljenja in zavijanja čestolcrat vabljenje in hvalisanje. Kakor sladkoba iz medu se včasih cedi dobrikanje iz njegovih ust. Ko pa ovčja obleka odpade, prihrumi iz grla pravi in pristni glas. Tak glas, ki pri-vreje iz JNSarskih grl, ko deluje narava s svojo nepotvorjeno pristnostjo, je bil nedavno (27. avgusta) sprejet, da navedemo samo en primer, v stolpce celjske JNSarske »Nove dobe«. In ta glas je zapel o našem kmetu to-le spodbudno pesmico: »Tradicionalno je že, da se zdrava, mnogo obetajoča, pretežno kmetska mladina na svoji vzgojni poti pod vplivom staroko-pitnih staršev in njihovega verskega fanatizma in pod vplivom in sugestijami (prigovarjanji) duhovščine s svojimi posebnimi interesi pretvarja v maso apatičnih, za samostojno življenje nesposobnih ljudi. To nesposobnost in manjvrednost, ki se posebno opaža pri občevanju kmetov z meščani, izkoriščajo klerikalni elementi in «narodni voditelji». Poglejte samo, koliko jih živi na njihov račun. Ta apatična masa je kot taka neplodna in nesposobna načrtno in sistematično reševati komplicirane gospodarske in socialne probleme. Prosvetni tabori, ki se prirejajo širom Slovenije, jim dajejo bore malo prosvete. Ta množica slepo veruje v čudeže, ki jih bo- do napravili njihovi «voditelji», pa jih zaman pričakuje. Niti oni niti njihovi «voditelji» še danes niso na čistem, kaj je važnejše: narodnost ali vera? Aksiom (pravilo) je, da je za blagostanje naroda potrebno postaviti na prvo mesto narodnost. S tem se bo krepila tudi vera.« O zmedeni vsebini tega posnetka iz celjskega JNSarskega lista, ki postavlja ne samo dejstva, marveč tudi logiko (pravila mišljenja) na glavo, ni treba govoriti, ker uvidi abotnost gorenjih trditev vsak, tudi najpreprostejši človek. Radi tega teh besed tudi nismo navedli, marveč edino ia razloga in nagiba, da spoznajo naši kmetje, kako jih ceni lažnivi liberalizem. Kmetje, tukaj imate črno na belem, kako o vas sodijo JNSarji! Kaj ste vi, slovenski kmetje? Mar tisočletna podlaga in glavna zaslomba slovenskega naroda? Kaj še, to so tisti, ki spadajo med svobodoumno naprednjaško gospodo ali pa, ki se tej gospodi obešajo na škrice, kakor to delajo liberalni kmetijci. Vi pa ste manjvredni ljudje, nesposobni za rešitev gospodarskih in družbenih vprašanj. Vi sto apatična masa (množica brez življenja in zanimanja), masa apatičnih za samostojno življenje nesposobnih ljudi. Vašo nesposobnost in manjvrednost, ki se zlasti kaže pri občevanju z meščani, izrabljajo razni elementi. Ta nesposobnost, apatičnost in manjvrednost je slovenska narodna dediščina, izročena od slovenskih staro-kopitnih, versko fanatačnih staršev, in plod vzgoje slovenske duhovščine. To je JNSarska slika našega slovenskega kmeta. Mi vam, dragi slovenski kmetje, to JNSarsko sliko stavimo pred oči. Kaj pa je spričo tega nečuvenega sramotenja vaša dolžnost, ki vam jo nalaga vaša slovenska kmečka in krščanska čast, to dobro veste sami! Znatno zbližan je Male zveze z Madžarsko. Od zadnje konference Male zveze v Sinaji pri Bukarešti se veliko piše o znatnem zbližanju med Madžarsko in državami Male zveze. Madžarska bi rada izvedla oborožitev, dasi ji je ta prepovedana po mirovni pogodbi. Madžari nočejo pod orožje brez tozadevnega vprašanja sosednih držav, kakor je to napravila Nemčija. Madžarska hoče, da pristane na njeno oborožitev Mala zveza in da bi dobila madžarska manjšina v državah Male zveze zaščito. Madžari izjavljajo že v naprej, da njihova oborožitev nikakor ne bo naperjena proti varnosti malozveznih držav. Za slučaj, da pride do zgoraj omenjenega sporazuma in pristanka Male zveze na madžarski dve zahtevi, bi se Madžarska odpovedala njeni dosedanji težnji po spremembi mirovne pogodbe in njenih mej. Veliko upanje je, da bodo že začeta pogajanja med Malo zvezo in Madžarsko ugodno zaključena pri tokratnem zasedanju Društva narodov, ki je pričelo 13. septembra v Ženevi. Vatikan in Čehoslovaška sta se sporazumela. Pogajanja med Sv. stolico in če-hoslovaško republiko so se vlekla že par let in so bila sedaj zaključena s sporazumom. Pogodba je bila podpisana 2. septembra in objavljena 6. septembra v vatikanskem uradnem listu. Sporazum se nanaša na prikrojitev čehoslovaških škofij državnim mejam. Slovaška in Podkar-patska Rusija bosta tvorili samostojni škofiji. Škofje teh škofij, in sicer rimsko-in grško-katoliški, ne spadajo več pod madžarsko nadškofijo, ampak bodo do končne ureditve mej novih škofij podrejeni ne- posredno papežu. Čehoslovaška republika se je z novo pogodbo zavezala, da bo vrnila cerkveno premoženje, katerega se je svoječasno polastila na Slovaškem. Obe novi slovaški škofiji bosta združeni v eno nadškofijo, koje sedež bo najbrž v Bratislavi. Deveti kongres Hitlerjeve stranke v Niirenbergu. V Niirenbergu se je vršil zadnje dni vsakoletni in tokrat deveti kongres narodnosocialistične stranke, katerega so krstili Nemci za »državni kongres dela«. Ob tej priliki je bil glavni govornik Hitler, ki je dal v svojem govoru smernice za nemški notranji razvoj in glede zunanje politike. Hitler je podčrtal izjavo, da je Nemčija že zlomila gospodarsko krizo in si bo za bodoče lahko pomagala z nadomestili za sirovine in z lastnimi domačimi izdelki. V zunanji politiki se je Nemčija tesno združila z Japonsko in Italijo, kar se tiče pobijanja komunizma. V omenjeni protiboljševiški fronti je Nemcem dobrodošla vsaka druga država. Po mnenju kanclerja Hitlerja je nemško-ita-lijanska zveza tako pomembna sila, da ne more ukreniti Evropa brez nje prav ničesar. V občem je Hitlerjev govor razočaral ves svet, ker je bilo v njem devetič ponovljeno, kar je g. kancler in firer ob isti priliki že osemkrat povedal. Niirenberške-ga kongresa se je letos udeležilo krog tri-četrt milijona pripadnikov narodnosocialistične stranke. Nea cijo bo obiskal Mussolim 25. septembra. V Monakovo se bo pripeljal Mus-solini 25. septembra in bo ostal tamkaj en dan. Slsnpno s Hitlerjem se bo udeležil manevrov nemških čet, ki bodo v Meklen-burgu in na Pomeranskem. Po vrnitvi z vojaških vaj poseti Mussolini Berlin, kjer bo slovesno sprejet in bo imel z nemškimi državniki politične razgovore. Mussolini se bo vrnil v Italijo 29. septembra. Zveza Italija-tE&pcnska. Med Rimom in Tokijem se vršijo že dalje časa pogajanja za sklenitev pogodbe, ki bo povsem slična oni Nemčije z Japonsko. Po tej pogodbi se bo Italija skupno z Japonsko borila proti komunizmu. Obe državi bostp, sodelovali glede zunanje politike in mcreb, ;ne vojne. Skupščina DruStva narodov. Skupščina Društva narodov se je sestala v Ženevi 13. septembra. Pri tokratnem zasedanju je na dnevnem redu 20 vprašanj in med temi vprašanje sirovin, vprašanje izseljencev in razna druga manjša vprašanja. Letošnja skupščina bo volila zastopnike držav za tri nestalna mesta v svetu Društva larodov, ki se je sestal k redni seji že v petek 10. septembra dopoldne in mu predseduje španski delegat, ker je po abeced-Dem redu sedaj Španija na vrsti. Za predsednika skupščine Društva narodov je bil letos izvoljen zastopnik Indije Aga Kan. Celo Angleži siiijo v ospredje s splošno vojaško dolžnostjo. Kakor znano, doslej Anglija ni poznala splošne vojaške dolžnosti, ampak je bil vojak taisti, ki se je za to službo prostovoljno javil. Vojska prostovoljcev je Angležem pri občem oboroževanju po vsem svetu premalo. Angleška namerava uvesti splošno vojaško dolžnost in zaenkrat samo milico, kakor jo poseda Švica. Vsak osemnajstletni in za orožje sposobni Anglež naj bi bil vpoklican za nekaj mesecev na vojaško vežba-nje in bi se naj udeleževal vsakoletnih manevrov. Sredozemska konferenca v Nyonu. V Sredozemskem morju je bilo v zadnjem času torpediranih od neznanih podmornic več angleških in sovjetskih ladij, ki so tihotapile razno blago in vojne potrebščine za rdeče v Španiji. Torpediranje ladij je hudo razburilo Angleže, Francoze in Rusija je naravnost obdolžila, da so na delu italijanske podmornice. Radi varnosti v Sredozemskem morju ali »proti morskim razbojnikom« je bila v Nyonu pri Ženevi sklicana za 10. september konferenca dvanajstih držav, ki imajo interes na tem, da bi "bila za bodoče plovba po Sredozemskem morju povsem varna. Od dvanajstih povabljenih držav se jih je odzvalo samo devet in med izostalimi sta Italija in Nemčija, ki napovedujeta, da se ne bosta zmenili za sklepe teh posvetovanj. Konferenco v Nyonu je otvoril angleški zunanji minister Eden, ki je razložil, zakaj je prišlo do sestanka in da naj ta konferenca izdela predloge, ki bodo za bodoče onemogočili žalostne dogodke, ki so bili v zadnjem času tako rekoč na dnevnem redu v Sredozemskem morju. Za Edenom je govoril francoski zunanji minister in za tem sovjetski, ki je obsodil Nemčijo in Italijo, da se nista udeležili te konference ter je obžaloval, ker ni bila povabljena rdeča Španija. Dne 11. septembra zvečer so bili z nyonske konference objavljeni sledeči sklepi: 1. Vsaka izmed sodelujočih sil bo odgovorna za nadzorstvo v svojih vodah. 2. Države, ki so sodelovale na konferenci, se bodo za bodoče lahko pogovorile o ožjem sodelovanju pomorskih in letalskih sil. 3. Po najbolj običajnih morskih potih, o katerih bo sestavljen še seznam, bosta vršili strogo nadzorstvo z brodovji Anglija in Francija. Ta sporazum bo veljaven, ko ga bodo podpisale vse prizadete države. Sklepi konference v Nyonu so bili sporočeni Italiji in Nemčiji, ki bosta nanje odgovorili. Kaj se je zgedik» posebnega na Španskem? Na španskih bojiščih ni bilo zadnje dni nič kaj pomenljivega ter večjega. Pri Santandru odločilno zmagovite nacionalistične čete čistijo severne kraje od preostankov rdečih, ki bi se radi še borih krog obmorskega mesta Gijon, katerega pa zapira ali blokira z morske strani mornarica generala Franca in ne pusti nobene tuje ladje v pristanišče niti s prehrano kaj šele z vojnimi potrebščinami. Po poročilih iz Londona je sklenil general Franco, da bo vrnil angleškim družbam vse ladje, katere so v zadnjem času zaplenili nacionalisti. Izpuščeni bi naj bili tudi vsi ujeti angleški mornarji. Franco namerava podariti svobodo vsem onim Angležem, ki so se borili proti njegovim četam v mednarodni brigadi. — Ugotovljeno je, da se mudi v od nacionalistov zasedeni Španiji 12 italijanskih generalov. Med temi sta general Basticco, član italijanskega glavnega generalnega štaba, in general Peruzzi, ki je poveljeval v abesin-ski vojni libijski diviziji. — Rdeča vlada v Valenciji hoče onemogočiti beg zlata iz rdeče Španije z odredbo, po kateri morajo vsi prebivalci oddati vse svoje zlato, nakit, dragulje in dragocenosti v varstvo državni banki. Ta odredba je naletela na splošen odpor, ker ne predstavlja drugega, kakor posredno zaplembo zasebnega zlata. Dalje je vlada odredila državno zaplembo vseh poslopij in imetja, ki so ga Slovenska katoliška obitelj kupuje in rabi poštne dopisnice Sv. Cirila in Metoda. Na vsaki psšti samo en dinar zaplenili nasprotnikom rdeče vlade razni delavski odbori. Finančno ministrstvo je objavilo ukaz o posebnem davku na previsoke dobičke v času vojne. Davek obremenjuje tako domačine kakor tudi tujce, ki preveč zaslužijo na ozemlju rdeče Španije. Udušena revolucija v Paragvaju. V južni ameriški republiki Paragvaj so doživeli zadnje dni zopet enkrat vojaški prevrat, kakršnih so tamkaj vajeni. Upor, ki se je prvotno posrečil, je vodil major Ja-ra. Jari se je pridružil bivši predsednik vlade polkovnik Franco ter polkovnika Juan Ajala in Smith. Omenjena vojaška trojica je že bila osnovala začasno vlado. Pomorski strelci so ostali zvesti stari vladi, razorožili so upornike in vzpostavili red ter mir. Predsednik republike Paiva je zopet prevzel vladne posle. J APONSKO-KIT A J SKA VOJNA Kriško Japoncev napada sedaj Kitajsko? Japonsko vojno ministrstvo izjavlja, da ima Japonska zbranih na kitajskem ozemlju 200.000 vojakov. Za vsak slučaj računa japonsko vojno vodstvo, da lahko pokliče na pomoč več tisoč mož iz Mandžurije in Koreje. Koliko se pa zamorejo Japonci zanesti na mandžurske čete, razvi-dimo iz tega, da sta dosedaj prestopili na kitajsko stran že dve mandžurski brigadi, kateri sta pobili japonske častnike, ki so jima poveljevali. Japonski generalni štab je mnenja, da bodo rabili Japonci za zmago nad Kitajci pol milijona mož. Kitajska obala zaprta Zadnjič smo poročali o številčni in tehnični moči japonske vojne mornarice. Japonske ladje že nekaj časa zapirajo ali blokirajo kitajsko obalo in ne pustijo, da bi dobivala Kitajska po morju vojne potrebščine. Anglija in Združene ameriške države sta izjavili, da te blokade ne priznata in so Japonci v nevarnosti, da se zapletejo v sovražnosti še s tema velesilama. Borba za šangaj Pri trdnjavi Vusung, ki je že nekaj časa v japonskih rokah, je uspelo Japoncem, da so izkrcali v zadnjem času 50.000 mož in so spravili na kopno večje količine vojnih potrebščin. Japonci so prodrli iz Vusunga in še drugih dveh krajev v okolici Šangaja 5 km proti velemestu, vendar pa jim doslej ni uspelo, da bi bili sklenili prekinjene zveze med posameznimi oddelki. Kitajci so prešli na vmesnih točkah v protinapade in so sovražniku onemogočili strnjenost fronte. Ves svet občuduje kitajsko hrabrost, s katero so doslej vztrajno kljubovali vsej japonski tehnični premoči, kar se tiče zračnih napadov in težkega ladijskega topništva, ki izdatno podpira neprestano napadajoče japonske čete. Japonski uspehi pri Šangaju so v primeri z zgubami prav neznatni, ker počasi umikajoči se Kitajci spretno izrabljajo teren ali krajevne razmere in jim številna japonska letala ne morejo prav do živega. Znatna denarna podpora Kitajski Pisali smo že parkrat o tem, da se je mudil kitajski finančni minister dr. Kung dalje časa v Evropi, kjer je obiskal razne kapitalistične kroge. Uspelo mu je, da je osigural Kitajski posojilo 40 milijard dinarjev. To veliko vsoto bo vporabila Kitajska za nabavo raznega vojnega mate-rijala. Ruska sibirska armada na pohodu proti Mongoliji Sovjetska Rusija je proglasila delno mobilizacijo in je pozvala pod orožje letnike do vključno leto 1914. Osemnajsta in devetnajsta sovjetska armada sta nastopili pod poveljstvom maršala Bliicherja pohod proti mongolski meji. Moč omenjenih armad, ki bi se naj prej ali slej spoprijeli z Japonci, cenijo na 25 pehotnih polkov ter 14 polkov konjenice. Obema armadama je dodeljenih 30.000 pešcev in konjenikov iz Mongolije. K vsemu temu pa še pridejo pijonirji ter saperji, ki bodo gradili mostove in kopali strelske jarke. Maršal Bliicher razpolaga z 2000 letali, katera so najmoderneje oborožena ter opremljena in so povrh Rusi mnogo boljši letalci nego Japonci. Kitajske priprave za letalski napad na Tokio Prinesli smo že poročilo, kako so Kitajci presenetili Japonce z zračnim napadom na njihovo ozemlje. Sedaj pripravlja kitajski generalni štab letalski napad na industrijska področja japonske prestolice Tokio. Znano je, da delujejo ruska letala in letalci zelo uspešno na strani Kitajcev. Kitajska ima pod ruskim vodstvom pripravljenih 400 letalcev za napad na Tokio, ki bo za Japonsko zelo občuten moralni udarec. KATOLIŠKEM Vera in življenje. Vera, ki nima vpliva na življenje, je mrtva vera. Taka vera ni zveličavna ne za poedinca, ne za narod. Vsi prijatelji naroda morajo stremeti za tem, da je narodova duša prešinjena z versko idejo, ki iz nje izvira prava, narod ohranjujoča morala. Vse sile je treba predvsem zastaviti tamkaj, kjer je raven verskega življenja najnižja. V to svrho dobro služi statistika o veri in življenju. Nedavno je izšla v Franciji pregledna karta o verskem življenju med francoskim narodom. Severna Francija je razdeljena na karti na tri dele: severni zapad, sredina in severni vzhod. Zapad je v glavnem veren in religiozen; obsega šest depart-manov (okrožij) s štirimi milijoni prebivalcev, ki so katoličani po življenju. V posameznih krajih (v 13 okrajih severne Vendeje) vrši 98% vseh moških svojo velikonočno dolžnost; v industrijskih krajih pada ta odstotek za celih šest procentov. Sredina obsega 20 departmanov s sedmimi milijoni ljudi ter je označena z versko brezbrižnostjo. Povprečno število versko-delavnih katoličanov znaša 7%. V vinorodnih krajih je 16% otrok nekršeenih, 25% ne prejema nobene verske vzgoje, 33% se poroči in pokoplje brez cerkvenega blagoslova, 90% prebivalcev umre brez zakramentov, 98% ne pride nikdar v cerkev. Severni vzhod tvori pet obmejnih departmanov s petimi milijoni prebivalstva. V teh pokrajinah je verska zavest tem močnejša, čim bolj se človek bliža državni meji. Departman Santerre, ki je naj-dalji od meje, je v verskem oziru najbolj brezbrižen in zaspan. V Lotaringiji je polovica ljudi dejansko verna. V Alzaciji je verska zavednost tem večja, čim manjše je naselje. V vaseh do tisoč prebivalcev izvrši svojo velikonočno dolžnost vsak moški, v mestih do 10.000 prebivalcev jo izvrši 60%, v mestih do 100.000 prebivalcev pa samo 30%. Zanimivo je tudi dejstvo, Krasne Ilustrirane poštne dopisnice Sv. Cirila in Metoda so najcenejše dopisovanje za vsakogar. Na vsaki pošti samo en dinar da odgovarja večje ali manjše število otrok večji ali manjši verski zavednosti v dotičnem kraju. Verni imajo otroke, brezverci pa ne. Želeti bi bilo, da bi se slična karta izdala tudi za Slovenijo. Posvečuj nedelje in praznike! V francoskem mestu Reimsu je bil leta 1894 kongres delavcev. Na tem zborovanju je bila objavljena zanimiva statistika o nezgodah in nesrečah, ki se pri raznih delih dogodijo posamezne dneve v tednu. Ta statistika dokazuje, da je največ nesreč pri delu ob nedeljah, in sicer 308, v ponedeljek 84, v torek 54, v sredo 28, v četrtek 14, v petek 26, v soboto pa 6. Delo ob nedeljah torej nima božjega blagoslova in zato ga spremlja največ nesreč in nezgod. Torej opomin: Posvečuj nedelje in praznike! Molitev katoliških avtomobilistov. Avto-mobilistom pretijo velike nevarnosti na njihovih potovanjih. Naravno je, da si hočejo zasigurati kakšno višjo pomoč, ker je vsa lastna opreznost in spretnost ne-dovoljna, da bi mogla odvrniti vse nezgode. Mnogoteri — posebno tisti, ki nimajo žive krščanske vere — se zatekajo k praznoverju, k raznim amuletom in čarobnim sredstvom. Da od teh ne more priti ne varstvo ne pomoč, pravi zdrava pamet. Toda kjer ni dejavne vere, tam se kaj rado uveljavi praznoverje. Katoliški avto-mobilisti niso praznoverni in zato ne marajo kakšnih čarobnih sredstev, dobro se zavedajoč, da takšna sredstva ne zaslužijo nobenega zaupanja. Rajši zaupajo v Boga ter se v molitvah priporočajo njegovemu varstvu. V mestu Detroit — v Ze-dinjenih državah Severne Amerike — je tamošnji škof Mihael Gallgher odobril posebno molitev za avtomobiliste. Ta molitev je sestavljena po vzorcu srednjeveške potniške molitve ter se po vsebini tako glasi: »Sveta Marija in sveti Jožef, vodita nas-ta dan, sveti Rafael in sveti Mihael, čuvajta nad našim potom. Molite za nas in varujte nas, da se ogibamo vsakega greha, in pripeljite nas v ne'x>, konec našega potovanja. Oče naš, Zdrava JMari-ja, Čast bodi... Sveti Kristofor, prosi za nas!« Navadi svojega otroka pravočasno na pmviimne^i i! SARGOV PROTI ZOBNEMU KAMNU Csebne vesli. Trojni srebrni jubilej v eni hiši. V prijaznih Moškanjcih je v nedeljo praznovala Vesenjakova hiša trojni srebrni jubilej: g. Pavel Vesenjak, župnik s Teharij, srebrno sv. mašo, g. minister Vesenjak z gospo soprogo in domači gospodar Franc Vesenjak s svojo gospo pa 25 letnici poroke. Te proslave so se udeležili zelo odlični gostje, ki so s tem počastili ugledno hišo Vesenjakovo, ki je prava slovenska kmečka hiša, katera nam je dala trdnega kmeta, dobrega duhovnika in katoliškega in-teligenta, ki se vodstveno udejstvuje v javnem življenju in je dosegel najvišje mesto v naši družbi. Na slavju so bili minister dr. Miha Krek, ki je čestital tudi v imenu g. ministra dr. Korošca in g. bana dr. Marka Natlačena. Izredno vzpodbudno je častital mariborski vladika kne-zoškof dr. Ivan Jožef Tomažič ter dal jubilantom lepe spominke. Vseh gostov nr. slavju je bilo do 80 in med njimi najod ličnejši naši možje iz vsega ptujskega ir. ormoškega okraja z okrajnim glavar jen. in ptujskim županom. Vsi govorniki s poudarjali zahvalo za vse, kar so ti trij -možje iz Vesenjakove kmečke hiše stori dobrega za slovenski narod in z željo, d bi tudi v bodočih*25 letih mogli vsi trije : uspehom in z istim optimizmom delati z dobrobit našega ljudstva. Tem željam s pridružuje tudi »Slovenski gospodar« ir vsem trem jubilantom ter njih domačin, iskreno častita! 60 letni jubilej. Pri Sv. Štefanu v deka-niji Šmarje pri Jelšah je obhajal 60 letnico tamošnji delavni ter zaslužni g. župnik in duhovni svetnik Franc Močnik. K jubileju naše častitKe! Za ravnatelja cerkveno-glasbene šole v Mariboru je imenovan g. Janez Ev. Gašpa-rič, kapelnik stolnega kora. Častitamo! Banov sin primiciral. Na Malo Gospoj-nico je primiciral v cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. Stanko Natlačen, sin našega Moderna podmornica v pristanišči Psl-Chung-Ski, kitajski general in junaški branl-telj Sangaja. bana. Pridigal je vseučiliščni profesor g. dr. Franc Lukman. Lepe slovesnosti se Je udeležil ljubljanski fikof dr. Gregor Rož-man, oba slovenska ministra, savski ban dr. Ružič, ljubljanski ter celjski župan in razne druge odlične osebnosti. Nesreče. Narasla Drava odnesla most. Močno narasla Drava je 11. septembra zjutraj odnesla lesen most med Vuzenico in Muto. V noči na 11. september je Drava odtrgala nad mostom splav, ki je zadel povprek ob most, katerega so popravljali. Nevarnost za most so opazili omenjenega dne zjutraj in so organizirali pomoč. En-gelbert Figer, vodni mojster, se je spustil po mostni kozi na splav, da bi ga razbil in preprečil, da bi Drava ne razdrla mosta. Komaj je pričel z delom, je splav podrl 24 m mosta na sredini in reka ga je odnesla s splavom in vodnim mojstrom vred. Pri Vižingi pred Marenbergom so splav potegnili k bregu In rešili nezavestnega Figerja, katerega je tramovje močno poškodovalo. Radi nesreče je hudo prizadeta Muta, ki je odrezana od železnice. Na postajo morajo Mutčani na Vu-hred, kamor sedaj vozijo tudi pošto. V Nemčiji nameravajo vsakega meščana opremiti s masko proti strupenim plinom. KRAJEVNI 60LSKI ODBORI! Imate pravico, da tudi v bodoče kupujete v TIskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju, kjer ste itak dobivali blago po najugodnejših cenah! Španski nacionalisti so osvobodili rdeče strahovlade mesto Santander. Na sliki vidimo mlade pristaše generala Franca, ki korakajo po zavzetju mesta z zastavami po ulicah, Novi nemški zrakoplov »LZ 180« dogotavljajo Friedrichshafenu ob Bodenskem jezeru. V Mltsumasa Yonal, japonski vojni minister, kateri je odredil blokado Kitajske. Krasna ulica v Bangaju, ki Je v sedanjih bojih Bftlbolj izpostavljena ognju japonskega topništva. Japonski vojaki patrulirajo z nasajenimi bajoneti po ulicah od njih zasedenega kitajskega mesta Tiencin. Kolesar poškodovan od avtomobila. Na samostanskem hribu pri Kamnici pri Mariboru je avto podrl učitelja Dragana Cepič, ki se je peljal na kolesu. Cepič si je prebil pri padcu lobanjo in so ga prepeljali v nezavestnem stanju v mariborsko bolnišnico. Kap zadela 62 letnega barona. Na Ore-hovskem vrhu pri Gornji Radgoni je podlegel na svojem vinogradnem posestvu kapi 62 letni baron Alojzij Braun. Rajni je bil v mirni dobi deželni glavar v Celovcu in prijatelj barona Giesla plemenitega Gi-slingen, ki je bil pred izbruhom svetovne vojne avstrijski poslanik v Belgradu, kjer je izročil srbski vladi ultimat Avstrije, katerega je Srbija odklonila in je došlo do svetovne vojne. Giesl je imel posest na Noričkem vrhu, je bil Braunov sosed in se je večkrat z njim sestajal. Giesl se je pred leti izselil v Avstrijo, kjer je umrl. Od kapi smrtno zadetega barona Brauna so prepeljali v avstrijsko Radgono, kjer je bil položen v rodbinsko grobnico. Gospodarja rešil iz gorečega hleva. V Šardinjah pri Veliki Nedelji je udarila strela med nevihto v gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Kolariča. Gospodar je hotel rešiti živino iz hleva in ga je pri tem poslu zasulo tramovje tako, da ni mogel zbežati. Gasit je prihitel med drugimi tudi čevljar Franc Zamuda, član veliko-nedeljske gasilske čete. Ko je videl, da grozi Kolariču strašna smrt, je skočil v zadnjem trenutku, ne meneč se za lastno življenje, v goreči hlev skozi luknjo na strehi in je potegnil gospodarja nezavestnega ter opečenega izpod jasli. Z največjim naporom je prinesel Kolariča iz gorečega poslopja in ga je zunaj na zraku z umetnim dihanjem spravil k zavesti. Kolariča, ki ima vsled požarne nesreče 40.000 dinarjev škode, so spravili v bolnišnico v Ormož, kjer bo z zdravniško pomočjo kmalu okreval. Junaški gasilec zasluži hrabrostno odlikovanje. Nesreča pri delu. 41 letni posestnik Jožef Zoreč iz Krčevine pri Ptuju je padel v gozdu pri delu tako nesrečno, da si je Otrok med medvedi zlomil desno nogo in so ga oddali v ptujsko bolnišnico. Ubit od električnega toka. Jože Kolar, 30 letni rudar v Pečovniku pri Celju, je hotel napeljati od Cečkovega gospodarskega poslopja na Pristavi pri Celju k sosedovemu gospodarskemu elektriko. Pri tem opravilu ga je smrtno zadel električni tok zadnji petek, 10. septembra. Pri padcu s kolesa si zlomila nogo. — 23 letna služkinja Jožefa Jakobova s Tera pri Ljubnem v Savinjski dolini je padla tako nesrečno s kolesa, da si je zlomila desno nogo in so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. Kolo voza zdrobilo posestniku nogo. V celjsko bolnišnico so oddali 62 letnega posestnika Blaža Dermola iz Družmirja pri Šoštanju. Dermol je padel pod voz in kolo mu je zdrobilo desno nogo. Smrtna nesreča pri podiranju. Posestnik Vidergar iz Gornje Viderge nad Vačami, in njegov hlapec sta podirala hraste v gozdu. Eden od izpodsekanih hrastov se je obesil za tanjšo bukev. Hlapec je zamahnil s sekiro po upognjenem drevesu, ki se je prelomilo in udarilo hlapca s tako silo v trebuh, da se je onesvestil. Drugi dan je odpeljal gospodar hlapca v bolnišnico, kjer se je še sam slekel, oblekel bolniško perilo in medtem je omahnil ter izdihnil. Voz zlomil posestnikovi ženi obe nogi. Marija Tepeš, 65 letna posestnikova žena iz Klenovca pri Humu ob Sotli, je vozila 9. septembra opeko. Voz se je prevrnil na Tepeševo in ji zlomil obe nogi. Hudo poškodovano so prepeljali v celjsko bolnišnico. Po nesreči obstreljen. V Ljubljani na Cankarjevem nabrežju je snažil samokres brivec Niko Koman. Orožje se je sprožilo in krogla je zadela v stegno pri Romanovih stanujočega 16 letnega dijaka Josipa Gašperiča, sina tesarskega mojstra iz Puconcev pri Murski Soboti. Otrok lani utonil — sedaj so ga našli. Lani oktobra je utonil v Ljubljanici šest-lestni Pavelček Mazovec iz Zaloga. Utop- ljenčka so potegnili te dni iz Save pri Litiji. Voz ga je nevarno poškodoval. Josip Fric, sin upokojenca iz Trbovelj, je vozu drva iz gozda. Padel je pod voz in kolesa so mu šla preko trebuha. Poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Hudo ponesrečila v planinah. Tončka Zupanova iz Koroške Bele se je podala fl tehničnim 'uradnikom Bogomirom Rozman z Jesenic k Sedmerim jezerom. Od tam sta hotela preko Komarče nazaj v Bohinj. Ko sta šla navzdol po serpentinah Komarče, je Zupanovi najbrž postalo slabo, omahnila je ter se je pokotalila kakih 50 m navzdol preko pečin. Rozman je poklical pomoč. Ponesrečeno so prenesli v hotel Savica, kamor so poklicali zdravnika iz Bohinjske Bistrice. Zdravnik je ugotovil, da ima Zupanova zlomljeno desno roko, levo ključnico, hudo poškodovano desno oko in se je nevarno obtolkla po glavi m telesu. Hudo poškodovano so prepeljali v Bohinjsko Bistrico in od tam v ljubljansko bolnišnico. 80 letni starček utonil. Franc Grabnar, 80 letni prevžitkar iz Voščic pri Blagovici na Kranjskem, se je podal proti večeru k svoji hčeri, ki ima posestvo v Vidergi pri Vačah nad Litijo. Starec je šel po dolini, po kateri teče potok Drtijščica. Utrujen vsled dolge poti se je hotel prevžitkar napiti potocnice. Odložil je klobuk ter palico, se sklonil nad vodo, da bi pil, omahnil v potok in utonil. Padel z oreha in si zlomil tilnik. G. Kre-velj, trgovec in posestnik iz Rovišč pri Raki, je padel 2 m globoko z oreha, si je zlomil tilnik in obležal mrtev. Drevo mu zlomilo nogo. V Vitanju je zlomilo pri podiranju drevja deblo nogo Pavlu Mavhar, katerega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Razne požarne nesreče. V Razvanju pri Mariboru je vpepelil ponočni ogenj gospodarska poslopja s krmo posestniku Ivanu Vaniču. Rešili so živino. Velika požarna škoda ni krita z zavarovalnino. — V Ca kovi pri Sv. Jurju ob Ščavnici je zanetil Grofov Jagar. Povest iz domačih hribov. — 36 »Lažnivka!« je zarohnel. »Ti si vse spletla, ti si na pokopališču stražila, in ko je bilo zločinsko opravilo pri kraju, si dala svojo ruto, tole tukaj, da bi bilo plen kam zaviti.« »Jaz je nisem dala; vzel si mi jo,« je zahretila hripavo, vsa iz sebe od jeze. »Ni bilo treba sile; rada si pustila in si še prav pridno pomagala, da sva vse lepo zavila.« »Ne! Dejala sem, da pusti vse vkup.« »Ker si se nevihte prestrašila kakor kura. Ko je strela udarila, si vpila, naj vržem vse v stran. Ali koj nato ti je bilo vse spet prav in hotela si takoj, naj ti dam tvoj del.« »Niti krajcarja mi nisi dal.« V dvorani je bilo tiho kakor v cerkvi. Nič drugega ni bilo čuti kakor le jagra in Špelo. Vseh pogledi so strmeli nepremično v nju. Zdaj je oživel tudi sodnik. »Kaj pa je to? Kaj čujemo, he?« se je krepko oglasil. »Menda ste, gospod sodnik, čuli, da je priznala,« je odgovoril jagar. »Priznala je, da je kriva.« »Ničesar ne priznam. Ti si norec, osel neumni!« se je repenčila. ŠDela. »Tudi vi ste se izdali,« se je obrnil sodnik V jagru. »Da,« je ta odkrito dejal. »Priznam, jaz sem storil.« Veronika je zadušila bolesten krik. Toda že se je oglasil zopet jagar: »Glavni krivec nisem jaz. Največ je kriva ta tukaj, Špela Tilnova. Ta me je zapeljala, ta rr; :3 dopovedovala, da ni nobena reč, če vzameva jine dragocenosti in cerkveni denar. Obogati. j lahko, češ, da so te reči z oltarja vredne tisoča in tisoče in da se je pri zadnjem romanju nabralo veliko denarja. Mariji pa da ni treba zlatnine in takega lepotičja in tudi denarja ne; da je škoda teh reči, ker niso za drugo, ko da rjavijo, in da nima nihče nič od njih. Ce jih midva vzameva, nobenemu človeku ne narediva škode in krivice tudi ne. Sprva mi je bilo vse to zoprno, branil sem se in nisem maral jemati nekaj, kar ni moje.« Špela mu je zlobno segla v besedo: »Pa si se hitro dal nagovoriti in še veselje si imel s tem. Hotelo se ti je denarja, da bi se bila mogla oženiti.« »Prekleta lažnivka!« je zavpil jagar in se je kar stresel od jeze. »Jaz nikoli nisem rekel, da bi te vzel. Še v spanju mi kaj takega ni prišlo na misel. Pa tudi rekel sem ti, da te ne maram. Gabila si se mi in zaničeval sem te.« Neki lovci V bližini Bruse v Romuniji so obstrelili medvedko, ki je obležala v bližini svoje dupline. Ko so se možje približali duplini, je planila iz nje deklica, ki jih je divje napadla. Lovci so deklico vjell in jo odpeljali v Bruso. Tam so se spomnili, da je pred sedmimi ali osmimi leti zginil otrok, ki mu še nI bilo eno leto in ki ga niso našli več. Zdi se, da je deklica, ki so jo odkrili v medvedji jami, istovetna s tem otrokom. Deklica je popolnoma podivjana in ne zna govoriti. Prebila je gotovo ves čas med medvedi. Spravili so jo v neko zavetišče in iščejo njene starše. SLOVENSKI DIJAKI! Kupujte šolske potrebščine v narodni trgovini — Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju! sedemletni fantek škop slame v skednju Marije Belčeve. Sosedje so takoj opazili ogenj in so prihiteli na kraj liesreče, da bi udušili ogenj, ki je z bliskavico objel poslopje. Poslopje je kljub požrtvovalnemu gašenju zgorelo in z njim vred krma, spravljeni pridelki, dva voza in razno orodje. Škoda znaša 20.000 din in ni krita z zavarovalnino. — V Stražgonjcih na Dravskem polju je vpepelil ogenj gospodarsko poslopje posestniku Frideriku Lenard in mu je povzročil 25.000 din škode, ki je skoraj krita z zavarovalnino. — V Grdini pri Stopercah je zgorela posestniku Ivanu Lampretu 20.000 din vredna domačija. — Pri posestniku Snoju v Črni vasi pri Ljubljani je mačka zanetila požar. Domača mačka se je preveč smukala krog peči, v kateri je pri svinjaku kuhala gospodinja svinjsko pičo. Mački se je vžgala dlaka, zbežala je na podstrešje in že je začelo goreti. S hišnim podstrešjem je zgorela živanska krma, precej perila in orodja. Barjanski gasilci so po končanem gašenju našli med ožganimi trami zoglenelo mačko. — Udar strele je vpepelil Krjav-ljevo planinsko kočo na dolenjski strani Litije, ki je pogorela do tal. Koča je bila priljubljeno zatočišče za izletnike in smučarje. — V Velki v Slov. goricah je uničil najbrž podtaknjen ogenj gospodarsko poslopje posestnici Amaliji Jaušovi 30 tisoč dinarjev vredno gospodarsko poslonje. iiassrae novice. Prozorna hinavščina. Laški dopisnik .celjske »Nove dobe« sodi o aretacijah pod JNS diktaturo, da so bile neumnost. Kje pa je takrat bila »Nova doba« in ves JNS Izrael, ko so se te aretacije vršile?! Zakaj jih takrat niso obsojali?! Vzrok tem aretacijam je bila JNS hudobnost. Strast se kaj rada druži z neumnostjo. S tem pa JNS hudobnost ni nič manjša. Naše ljudstvo si je krivičnosti in nasilnosti JNS diktature dobro zapomnilo. S praznimi izgovori JNSarji samo izpovedajo, da so lažnivi hinavci! Pesnik Simon Gregorčič dobil spomenik v Ljubljani. V Ljubljani so na Marijin praznik 8. septembra slovesno odkrili na Napoleonovem trgu doprsni kip pesniku Simonu Gregorčiču, delo mladega kiparja Zdenka Kalin. Naval na srednje šole v Mariboru in Celju. Letošnje šolsko leto je začelo v Mariboru obiskovati srednje šole 2425 učencev obojega spola. Največ učencev se je vpisalo na realno gimnazijo, in sicer 1300 in od teh je 560 deklic. Za realno gimnazijo v Celju se je priglasilo 734 učencev in 374 učenk. Letošnji veliki manevri našs vojske. Letošnji veliki manevri naše vojske, ki bodo največji od prevrata, se bodo vršili med 21. in 26. septembrom na ozemlju med Karlovcem, Metliko, Novim mestom, Kočevjem, Brcdom na Kolpi in Ogulinom. Jelen ustreljen pri Gornjem gradu. Pri Gornjem gradu je ustrelil g. Leon Kranjc jelena, ki tehta 250 kg in ima izredno lepo rogovje. Viničarji so zborovali V nedeljo o. septembra se je vršil v Ljutomeru 17. redni občni zbor Strokovne zveze vini-čarjev združen z viničarekim zborovanjem. Zastopniki skupin Zveze ter viničarji iz bližnje in daljne okolice so prihiteli v tolikem številu, da so komaj našli prostora v sicer zelo obširni dvorani Katoliškega doma. G. bana, ki se povabilu Zveze ni mogel odzvati, je zastopal ljutomerski okrajni glavar g. ar. Farčnik, ki so ga zfcorovalci ob prihodu navdušeno pozdravili. Občni zbor in zborovanje je vodil načelnik Zveze Andrej Mir, ki se je po pozdravih spomnil letos preminulega slovenskega vladike velikega škofa dr. A. B. Jegliča. Po izčrpnih poročilih članov načelstva so se zaporedoma oglašali delegati skupin. Zatem je imel lep govor g. Srečko žumer, ki BOLEČiNE V LEDJU IN V KRIŽU Ako trpite bolečine v ledju in v križu, poskusite s Krušen soljo. Ze po kratkotrajni uporabi se bolečine zmanjšajo. Zdravljenje s Krušen soljo omiljuje bolečine v- ledju in v križu. Priporočajo jo zdravniki. Dobiva se v lekarnah. R. S. br.16.12336. 1275 se je spomnil v uvodu blagopokojnega dr. Janeza Evangelista Kreka ob dvajsetletnici njegove smrti ter ga postavil v govoru za zgled poštenega nesebičnega delavca. Kot drugi je govoril g. Rozman Peter o problemu viničarskega vprašanja ter prav Izčrpno izvajal, v čem obstoji viničarsko vprašanje ter navedel tudi nekaj smernic, da se isto, sedaj tako pereče vprašanje, vsaj deloma oblaži. Po govorih je prečital Košnik Jožef zelo obširno resolucijo, ki so jo navzoči sprejeli. Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-5S, je najmocierneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, II. razreda Din 80. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. Vodja sa-nalorija epccialist za kirurgijo Dr. Oernič. 964 v . vcsrafai vresmi slisčajfi. Miadoletna tatica. V Melju v Mariboru je bila aretirana 17 letna Justina P. iz Ptuja, ki je v enem tednu ukradla tri kolesa, perilo, knjige in razne predmete. Mladoletno tatico so izročili sodišču. Prašičji in kurji tatovi. V Orehovi vasi v župniji Slivnica pri Mariboru so vdrli nočni tatovi v svinjak posestnika Pun-gartnika. V hlevu so zaklali dva prašiča, ju odrli, razdelali, pustili so drobovje v svinjaku, meso so pa odnesli. Isto noč so isti uzmoviči ukradli posestniku Bregantu 12 piščancev, Cebeju pa šest kur. Sled za tatovi je vodila na Pobrežje pri Mariboru, kjer so aretirali nekega delavca, pri katerem so našli nekaj svežega svinjskega mesa in piščance. Obupno dejanje 13 letne deklice. Nedaleč od postaje Pragersko se je zgodil dne Obrnil se je spet k sodniku in je mirneje nadaljeval : »Denar in bogastvo me ni zvabilo, ampak predrzna želja, nekaj takega storiti, kar bi spravilo vso dolino pokonci. Dolgo sem omecoval. Potem pa je rekla, da sem strahopetec in da si ne upam. Ta beseda je odločila.« »Pa ti rečem še zdaj, da si strahopeten in neumen kakor noč,« je zaregljala Špela. Tedaj je vstal eden od porotnikov in je zaro-bantil nad zbesnelim ženščetom: »Če mi takoj ne utihneš in ne daš, da nam tale vse po vrsti pove, te vtaknemo v vrečo in zašijemo kakor mačko.« Zdaj se je vdala in potuhnila. Sodnik pa je po svoje mirno in hladno vprašal jagra: »Torej priznate, da ste s tole žensko okradli in oplenili šmarsko cerkev?« »Da, tako je!« je odgovoril jagar. »Slep sem bil in nisem vedel, kaj delam. Za trenutek me je premagal pohlep po denarju, toda le za trenutek. Nisem mislil, da je to tak strašen greh. šele, ko je bil misijon v Šmarju in sem čul pridige, sem spoznal, kaj sem storil. Tedaj sem sklenil, popraviti zločin in vrniti, kar sem vzel. To sem tudi storil.« Ozrl se je na Veroniko. Ta pa se je naglo obrnila na drugo stran in zdelo se mu je, da je storila to zaničljivo. »Kako pa?« je poizvedoval sodnik. »Danes pred dvanajstimi dnevi sem nesel vso zlatnino in kar je teh ukradenih reči v Šmarje in sem jih v vrečo zavite položil zadaj za mežnarijo. Dejal sem si, da jih bo mežnar drugo jutro takoj našel in spravil spet tja, kamor je prav. Narobe sem pa storil, da sem dva dni poprej rekel Špeli, ki me je zopet terjala za svoj del, da hočem greh popraviti in vse vrniti. Morala rne je zalezovati in izvohati, kdaj in kam sem reči zanesel, pa jih je zopet ukradla in si namislila to grdo lumparijo. Kje je ta vražja ženska tičala, da me je videla, tega ne vem.« »Haha, osel neumni, si mislil, da ga ni čez te; pa so še taki, ki so ti kos,« se je zmagovito drla hudobnica. »Čiste resnice pa tudi vi ne govorite,« je omenil sodnik jagru. »Saj niste vsega vrnili. Tole reč ste si obdržali.« »Da, to zlato ovratnico sem si obdržal, da bi imel kaj v rokah, če bi bilo treba temu zlodeju ženskemu kdaj na jezik stopiti,« je odgovoril jagar. »Zato sem pa od svojega dal štirideset goldinarjev. Več pa ta verižica nikakor ni vredna.« »Kje pa je ta denar?« »Ta tatica tatinska ga je morala z drugim vred ukrasti. — Pove naj, kam ga je skrila!« »Nikomur nič mar!« je zaprskala Špela. »Kogar srbi, naj gre vohat! Našel svoj živi dan ne bo ničesar. Iz mene ne spravite nobene besede.« Psi bernardlnci rešeni časopisi so poročali, da bo psov bernardincev kmalu konec, ker so postali popadljivi ter so obgrizli na prelazu sv, Bernarda več otrok. Vlada je menihom ukazala, naj zaradi popadljivostl pse pokončajo, ker niso več potrebni za reševanje popotnikov, ki so zašli v snegu. Sedaj se tam čez vrši ves promet v avtomobilih, sicer pa pod goro vodi že dolgo železnica. Sedaj pa je mednarodna zveza ljubiteljev živali v ženevi zbrala 75.000 frankov. Ta denar so nakazali menihom na Svetem Bernardu s prošnjo, naj svojim čudovitim psom zgrade pasje domovališče, v katerem bodo psi zaprti, če ne bodo v službi kje po 9. septembra zvečer žalosten primer v zadnjem hipu preprečenega samomora. V trenutku, ko je dosegel tovorni vlak iz Slov. Bistrice višino naselja Ješenca, se je pognala na tračnice in pred lokomotivo mlada deklica. Stroj je deklico pognal na stran in je obležala brezzavestna. Ljudje, Jii so bili priče obupnega dejanja, so priskočili od vseh strani na pomoč in so oskrbeli, da je bila iz več ran krvaveča prepeljana v bolnišnico v Maribor. Deklica je dobila vsled sunka lokomotive hude poškodbe po vsem telesu. Vzrok žalostnega dejanja je baje, ker ji je bil odrečen sprejem v meščansko šolo. Zaplenjen saharin. 13 vrečic saharina so izsledili in zapelnili orožniki v Senar-ski pri Št. Lenartu v Slov. goricah 39 letnemu viničarju Frideriku, ki je prijavljen finančni oblasti. Neznanec se vrgel pod vlak. Pri Ptuju se je vrgel pod nočni brzovlak proti Budimpešti neznanec. Lokomotiva je truplo samomorilca čisto razmesarila. Zbrali so posamezne kose in so jih prenesli v mrtvašnico mestnega pokopališča. Osebnosti obupanega niso mogli ugotoviti, ker niso našli nobenih dokumentov. Železniški uslužbenec Trepše je videl, kako je neznanec legel na tračnice nedaleč proč od državne delavnice v Ptuju. Hitel je proti dotičnemu mestu, da bi preprečil samomor, a že je pridrvel mimo brzovlak in lokomotiva je opravila strašni posel. Ugotovljena osebnost samomorilca. Zgoraj poročamo o neznancu, kateri je bil razmesarjen od nobnega vlaka pri Ptuju. Samomorilec je 84 letni Anton Vnuk, pre-vžitkar iz Ptuja, kateri je že dalje časa bolehal. Krvavo dejanje 77 letnega prevžitkarja. Pri posestniku Jakobu Predikaki v Gorici pri Pragerskem je bil z drugimi sosedi tudi 77 letni prevžitkar Anton Čelofiga. K Predikaki je prišel železniški kurjač Alojzij Mohorko iz Sp. Gorice. Stari Čelofiga in Mohorko sta bila v sporu, ker je slednji kupil od Čelofige posestvo in mu ni dajal prevžitka. Kakor hitro je zagle- dal starec kurjača, je navalil nanj z nožem in ga zabodel v vrat ter zbežal. Zabodeni se je spustil za bežečim, ga dohitel in sta se ruvala, dokler se Mohorko ni onesvestil radi prevelike zgube krvi. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl. Ubijalec priznava dejanje z izgovorom na razburjenost. Pod vlak v duševni zmedenosti. Na železniškem tiru 2 km od Grobelnega proti Poljčanam so našli smrtno povoženega od osebnega vlaka 24 letnega tehničnega uradnika Toneta Žličar iz Maribora. Žli-čar je šel pod vlak v duševni zmedenosti. Nočni napad. Gostilničarjev sin Ignacij Tkavc iz Cigonc pri Slov. Bistrici se je vrnil v noči s kolesom domov. Pred vrati sta ga napadla neznanca. Eden ga je lopnil s kolom po hrbtu, drugi je oddal nanj strel tako, da mu je prebila krogla obe nogi. Poškodovanega so spravili v mariborsko bolnišnico. — V isti noči je nekdo ukradel zidarskemu palirju Hameršeku v Slov. Bistrici 800 din vredno kolo. V Bistrici prevladuje mnenje, da sta bila v obeh omenjenih slučajih na delu ista in še neizsledena storilca. Gostilničarju ukradena listnica. V Slov. Bistrici je ukradel nekdo iz zaprte točilnice Fr. Vrhovnik listnico s 5500 din. Domnevajo, da je bil tat med gosti skrit v sobi. Ko so se domači podali k počitku, je vlomil v točilnico in je izginil skozi kuhinjo z denarjem. Prazno listnico so našli drugo jutro na sosednem vrtu. Dve smrtni žrtvi malenkostnega prepira. V gostilni Antona Puconje v Stročji vasi pri Ljutomeru so pili in peli na večer fantje. Med pivci sta bila tudi 27 letni posestnikov sin Andrej Pevec iz Stročje vasi in 22 letni delavec Anton Korošec. Naenkrat se je Korošec spri z družbo in so se ga fantje hoteli znebiti s tem, da so ga pehali čez prag. Pevec je sunil skozi napol priprta vrata Korošca prav na rahlo z nožem. Zabodljaj mu še ni ohladil jeze in je hotel za vsako ceno še enkrat v hišo. Bil je toliko močan, da je snel vrata, katera so tiščali fantje v izbi, ter je zabodel Pri motnjah v prebavi, napihnjenosU, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne FRANZ-JOSEFOVE VODE grenčice m zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava FRANZ-JOSEFOVA VODA voda se Je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Pevca naravnost v srce. Zabodeni je bil v par minutah mrlič. Korošca so po uboju komaj spravili domov, kjer je mirno zaspal. Orožniki so ga hitro imeli in so ga oddali v zapore v Ljutomer. V zaporni celici je naletel na dva tovariša, ki prestajata manjšo kazen. Enemu je izmaknil britev in si je z njo prerezal vrat. Hitro na pomoč pozvani zdravnik samomorilcu ni mogel več pomagati in je v kratkem izkrvavel. Malenkosten prepir in alkohol sta zahtevala življenje dveh mladih ljudi. Z več zabodljaji v bolnišnico. Martina Vršiča, 30 letnega sina finančnega respi-cienta, so napadli na cesti pri Ptuju pijani fantje in so mu prizadjali več zabodljajev z nožem. Zabodeni se je zatekel v ptujsko bolnišnico. Prijet pod sumom roparskega umora. Parkrat smo že v našem listu poročali o roparskem umoru, kojega žrtev je postal enooki železniški sluga Jožef Ostrež s postaje Zalog pri Ljubljani. Radi izpovedi raznih prič je te dni ljubljanska policija aretirala pod sumom krivde posestniškega sina Jožefa Anžurja iž Zadobrove. Dva vloma v Ljubljani. V noči na soboto 11. septembra je obiskal Vlomilec župnijsko pisarno pri sv. Petru v Ljubljani in je odnesel 2000 din gotovine. — Isto noč je bil izvršen vlom v železno blagajno trgovine s porcelanom Pauschin v Wol-fovi ulici v Ljubljani. Zelo spreten vlomilec je odnesel zlatnine, dragocenih kamnov in gotovine za 50.000 din. Ženska požigala. V zadnji številki smo poročali, da je v vasi Pudob pri Rakeku zametih. Ker je psov veliko, je zanje res treba posebnega hleva, katerega bodo menihi sedaj najbrže zgradili. Nov čudežni stroj za gledanje Neki Anglež je izumil čudežno napravo, s katero je mogoče gledati skozi najbolj goste Oblake. S tem »očesom« je mogoče opazovati letala, ki letijo nad oblaki ali v najtemnejši noči, kakor tudi ladje, ki Jih v gosti megli s prostim očesom ni razločiti. Celo gore In otoke Je mogoče videti v takšnih okoliščinah z novo pripravo. Izum temelji baje na kratkovalovnih svetlobnih žarkih in je že pri prvih poskusih pokazal čudežne uspehe. »Ti bomo jezik že namazali, počakaj! V kleti imamo tako ropotijo, ki te zna omehčati, da boš še rada povedala,« je dejal porotnik iz Gorenč. Špela je prebledela. Vedela je, na kaj namiguje mož: v kleti je bilo orodje, s katerim so mučili zakrknjene zločince. »Pripovedujte nam vse po vrsti, kako ste šmar-sko cerkev okradli,« je velel sodnik grofovemu jagru. »O tem ni več mnogo kaj povedati,« je ta odvrnil. »... Do šestih zvečer sem bil v Gradcu; za to mi je lahko priča grof Kristalnik. Iz Gradca sem šel po Reki na Zarazberško goro in čez Jelenov greben.« »Čez Jelenov greben še mačka ne_ pride, kaj šele človek,« ga je presekal porotnik iz Šmarja. »Eden je, ki pride čez Jelenov greben, eden in nobeden več — ta pa sem jaz,« je dejal jagar samozavestno. »Le po tej poti, ki je pol krajša kakor ona navadna, mi je bilo mogoče priti že pol ure pred polnočjo do Šmarja. Tu me je čakala Špela in mi je odprla cer-kev. Nesrečno opravilo je bilo hitro pri kraju, potem pa sva drla v tistem strašnem vremenu po gozdu gor, na Slemenu pa sva se ločila. Ob pol treh sem bil že pri Hudih pečeh, odtod pa sem jo mahnil čez Osojščico proti Dobrovljam. Ta pot je še nevarnejša kakor ona čez Jelenov greben, pa tudi mnogo krajša kakor tista po dolini. V steni Osoj-ščice je votlina, tja sem skril šmarski plen, in sicer na takem'kraju, da pozneje sam več ko tri mesece nisem mogel do njega ... Z zadnjega previsa te stene bi bil kmalu treščil v prepad — le za las je manjkalo —, nazadnje sem le srečno prišel v dolino. Okoli štirih sem mahal že skozi Dobrovlje — na videz tako, kakor da prihajam iz Gradca — in kmalu sem došel mojstra Gašparja; s tem sem hodil do Kaple. Da bi sled drugam speljal, sem vzel košček Marijine tenčice s seboj. Tega sem kmalu za Rutami spustil na tla, da Gašpar ni videl, in sem tako speljal sled za onima dvema potepuhoma, kakor da sta ta dva okradla cerkev.« Umolknil je. Sodnik je mignil porotnikom, da so stopili k njemu; dalj časa so se potihoma menili. Nato se je sodnik slovesno postavil in je rekel: »Ker je potemtakem izpričano, da so mežnar Aleš, njegova žena in Logarjeva Veronika nedolžni, razglašam in objavljam, da so rešeni obtožbe in so prosti... Na drugi strani pa razglašam in objavljam, da sta prava zločinca — hm, hm —« »Janez Kresnik, po domače Grofov jagar,« se je nekdo oglasil. »— torej Janez Kresnik, po domače Grofov jagar, in njegova pomagalka Špela Tilnova priznala in potrdila ...« »Ničesar nisem priznala!« je za vreščala Špela in z nogami zacepetala in se jela od jeze dreti. (Dalje sledi) ob desetih v noči uničil ogenj šest poslopij. Ljudje so koj govorili, da je bila v tem primeru na delu roka požigalca. Kmalu za tem velikim požarom je blizu Pu-doba zgorela lopa, v kateri je bilo shranjenih sedem voz sena. Temu požigu je sledila pismeno napovedana nadaljna požarna nesreča tekom osmih dni. Listek z napovedjo požara je bil pritrjen na kapelico pri Kovačevi žagi in so bili Pudob-čani v največjem strahu za svoje imetje. Slednjič je vendarle uspelo orožnikom, da so prijeli požigalca v osebi domačinke. Aretirana ženska je nekaj časa tajila, potem pa je priznala, da je ona podtaknila ogenj in je tudi pisala listek, katerega so našli na kapelici. Požigalko so predali sodišču, ki bo odgnalo, kaj je gnalo žensko v zločin požiga. Oče in sin osumljena potvarjanja kovancev. Po okraju Ljubljana je bilo v zadnjem času v prometu več ponarejenih kovancev po 20 din. Po vsestranskem poizvedovanju so orožniki dognali, da pade sum potvorbe na posestnika Franca Petelina (po domače Zakotkarja) iz Rakitne. Pri hišni preiskavi je odkrila orožniška patrulja v kleti sito za presejanje kovin, več zavitkov raznih kovin in modele za vlivanje kovancev po 10, 20 in 50 din. Fr. Petelin in njegov v kovaški obrti. izučeni sin tajita krivdo in dolžita neznanca, ki je prihajal k njima in se je ukvarjal z izdelovanjem denarja. Orožniki so oba osumljenca zaprli. Izpred sodišča. Mladoletnik obsojen radi uboja na tri leta. Dne 10. julija je prišlo v Počehovi pri Mariboru do pretepa med pijanimi fanti. V pretepu je zabodel 18 letni delavec Karel K. iz Ranče dninarja Adolfa Besnik smrtno v srce. Ubijalec je bil v Mariboru 10. septembra na tajni razpravi obsojen na tri leta strogega zapora. Obsodba radi umora. 25. maja je bil v svojem mlinu v čabračah v Poljanski dolini na Kranjskem umorjem posestnik Janez Šinkovec. Z veliko lopato je Šinkovca, ki je bil zatopljen v delo, trikrat udaril in ubil bivši graničar Ivan Stamcnkovič iz Dragovelj v okraju Niš v Srbiji. Stamen-koviča je nagovorila k umoru Šinkovčeva žena Katarina, ki je vzdrževala z grani-čarjem nedovoljeno razmerje. Imenovana obdolženca je ljubljanski veliki senat dne 10. septembra obsodil vsakega na 15 let ječe. Za obravnavo je vladalo največje zanimanje. • r.STj&snii-i «i Slovenska Mraiiiii. Slovenska Krajina na prosvetnem taboru Slovesen dan prosvetnega tabora je za nami. 0. september bo ostal važen mejnik našega prosvetnega dela. Prav iz vseh krajev Krajine smo se zbrali v središču naše revne zemlje. Zelo potrebno je bilo to za vse nas. Do sedaj smo se zdeli sami sebi in vsem ostalim preko Mure preveč tihi, boječi m malodušnl. Pa smo se motili. Na taboru smo pokazali, da tudi ml znamo na-»topitl m Iti v boj za katoliške in prosvetne Ideale. Veliko nas je bilo — veliko nad deset tisoč — disciplinirani smo bili ln polni navdušenja za dobro stvar. Soboti smo vsi pokazali s •prevodom po mestu, da bomo odslej naprej nastopali junaško in borbeno. Pri sv. maši smo po- kazali z molitvijo ln lepim vedenjem, da smo vdani Bogu in njegovi Cerkvi. Na zDorovanju pa smo uvideli, da moramo začeti enkrat z resnim ln enotnim delom. Uvideli smo potrebo prosvetnega dela v naši Krajini. Prosvetni tabor je za nami! Sedaj pa na delo! Tabor nam bodi začetek resnega prosvetnega dela. Bratje ln sestre, vrnili ste se na svoje domove. Sedaj naredite iz svojih domov tabore, iz katerih se bo širilo naše prosvetno gibanje. Sedaj ne smemo več čakati! Vsi na delo! Zberite se po vaseh in župnijah, ustanovite povsod fantovske ln dekliške krožke. Vsak naš fant, mož, dekle in žena mora biti zraven. Sedaj bo šlo. Nič ne smemo več odlašati. Kakor ste se navdušili za delo v Soboti, tako vam bo nudila sedaj tudi Sobota vso pomoč. V vseh zadevah ustanovitve in vodstva vam je naš odsek na razpolago. Pri nas dobite vsa navodila, samo vprašati naa je treba ln ml bomo skupaj z vami vse uredili, da bo vaš odsek močan ln vreden svojega imena. Bratje ln sestre! Pomagajmo si sami! Pokažimo pred ljudmi, kaj smo, prosimo Boga pomoči vsak dan in širimo izobrazbo med ljudmi. To bodi naš program! Bog živi! — Fantovski odsek v Soboti. • Dva pomenljiva jubUeja v Slovenski Krajini. »Prekmursko muzejsko društvo« je pripravilo za nedeljo 12. septembra dve pomenljivi proslavi. Slovenska Krajina je obhajala omenjeno nede- Prosvetni tabor v Ptuju Ptujski tabor v nedeljo 19. septembra bo zaključek taborov letošnjega leta. četudi zadnji v vrstnem redu, naj bo po veličastnosti prvi! Ptujski tabor se vrši pod pokroviteljstvom škofa dr. Tomažiča in bana dr. Natlačena. Prisostvovali pa bodo taboru tudi minister dr. Miha Krek in — ako ne bo posebnega zadržka — tudi notranji minister dr. Anton Korošec ter minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič. Zato vabimo tudi vse gasilce, da se v krojih in z godbami udeleže prosvetne prireditve. Spored proslave: V soboto 18. septembra ob 19 baltljada po mestu. — V nedeljo 19. septembra od 7 do 8 zbiranje ljudskih množic in sprejem gostov pred kolodvorom. Ob 8.30 slavnostni sprevod skozi mesto. Vsak udeleženec naj si pri dohodu v mesto kupi taborni znak za 2 din. Ob 9.30 je blagoslovitev novega prosvetnega prapora Slomšekovega prosvetnega društva v Ptuju, nato pa pontifikalna sv. maša s pridigo, ki jo daruje prevzv. škof g. dr. Tomažič. Po sv. maši Je slavnostno zborovanje, ki se zaključi s himno »Povsod Boga!«, ki jo pojejo vsi prisotni. Pri sv. maši prepeva 300 pevcev s spremlje-vanjem mestne godbe. Po slovesnosti ostanejo vsi zborovalci na svojih mestih in v redu na poziv rediteljev odidejo v sprevodu na telovadi-šče. Prosimo, držite se tega navodila! Ob 14 so slovesne večernice v minoritski cerkvi, točno ob 15 pa športno-telovadni nastop na igrišču nasproti gostilne Mihe Brenčiča. Pri telovadbi nastopijo člani s prostimi in orodnimi vajami ter z lahko atletiko, mladci in dekliški krožki s prostimi vajami ln skupinami. m Apače. Na Male maše dan Je napravilo k nam Izlet benediško prosvetno društvo. Vprizorili so nam ganljivo igro »Podrti križ«. Predstava Je potekla v vsestransko zadovoljstvo, čeprav se Je igralo na provizoričnem odru. Med odmori pa ljo dvestoletnico rojstva svojega prvega katoliškega pisatelja Mikloša Ktlzmiča, ki se je rodil leta 1737 v Dolnji Slaveči. Bil je župnik pri Sv. Benediktu ln pozneje dekan do svoje smrti leta 1804. Ktlzmič Je oskrbel leta 1780 evangelij v domačem Jeziku. Njegova knjiga Je doživela trinajst Izdaj ln se uporablja še danes nespremenjena v cerkvah po Slovenski Krajini. Kot šolski nadzornik Je preskrbel za šolo štiri knjige, katere so vse doživele po več izdaj. Začetniku katoliške knjige v Slovenski Krajini so vzidali zadnjo nedeljo pri Sv. Benediktu v Kančovcih na cerkvi spominsko ploščo. Istočasno s spominsko ploščo pisatelju KUzmiču Je £11 postavljen pri Sv. Benediktu v Kančovcih nagrobnik prekmurskemu narodnemu buditelju dr. Francu Ivano-cy ob 80 letnici njegovega rojstva. Ivanocy se je rodil leta 1857 v Ivanovcih. Bil Je profesor na bogoslovju v Somboteliju. Pozneje je dobil župnijo Tišina, kjer Je postal dekan, šolski nadzornik ter častni kanonik. V Tišini je deloval do zgodnje smrti leta 1913. Ivanocy Je začel s sodelovanjem g. Jožefa Klekla ln rajnega Ivana Baša Izdajati leta 1904 »Koledar najsvetejšega Srca Jezusovega«, ki Izhaja še danes. Na pobudo Ivanocyjeve družbe je začel Prekmurce navduševati za verske vzore mesečnik »Marijin list«. V letu njegove smrti je bU razposlan po Slovenski Krajini še danes izhajajoči tednik »Novine«. smo imeli priliko slišati njihov pevski zbor in mali orkester. Zlasti nas je navdušilo lepo petje, ko so se prepevaje vračali na vozovih v prvem mraku proti domu. Sv. Trojica v Slov. goricah. Fantovski odsek bo na predvečer kvaterne nedelje, 18. septembra, ob 19.30 priredil pretresljivo versko igro »Slehernik«. Igro bomo Igrali pred mogočnim pročeljem naše trojiške cerkve ob spremljanju petja, orgel in zvonov. Vabimo vse romarje, ki se bodo zbrali ta večer na božji poti, da se udeleže te najlepše spokorne igre. Ravno tako so vabljeni vsi domačini ln okoličani. Ustanovitev Prosvetnega društva v Račah. V Račah pri Mariboru se je ustanovil pripravljalni odbor za ustanovitev Prosvetnega društva, ki je že storil vse potrebno za dosego tega prepo-trebnega cilja. Ker bo vloga v najkrajšem času rešena, stopamo s tem prvič pred javnost ter smo prepričani, da bo imela ta zamisel ugoden odmev. Uverjeni smo, da se bo odslej vse društveno življenje osredotočilo v Prosvetnem društvu, ki bo v svojem okrilju ustanovilo fantovski in dekliški krožek, čitalnico in dramatski odsek, kateri bo prirejal gledališke predstave, razne tečaje ln skioptična predavanja. Ker je sedaj mladina v Račah brez prave organizacije, se bo sigurno z veseljem odzvala vabilu za vstop v društvo, ki bo na podlagi katoliških načel širilo v dosedaj v tem pogledu zapuščenih Račah ljudsko prosveto. Pozivamo vse, kateri čutijo veselje do katoliškega udejstvovanja, da podprejo široko zasnovano akcijo s svojim pristopom ter tako pomagajo našo zamisel uresničiti. Dan občnega zbora se bo v našem listu pravočasno objavil. Dekanijski tabor mož in fantov pri Svetinjah Na Mali šmaren so Svetinje, poleg soseda Jeruzalema najlepša razgledna točka Jeruzalemskih goric, doživele zopet dan, ki so Je globoko zarezal v spomin ln mišljenje vseh, ki so se v množici 2000 fantov In mož velikonedeljske de-kanije, pa tudi od bližnjih in daljnih krajev udeležili verskega tabora, ki se po organizaciji, ude- iežbi In Izvedbi brezdvomno lahko šteje med najbolj uspele podeželske tabore. Na predvečer so brez nehanja pozno v noč pritrkavali svetinjski zvonovi, po okoliških hribih pa so navdušeni fantje zažgali preko 20 mogočnih kresov, baklje in 10 m visoki križ, na katerem so po fantovski Iznajdljivosti tudi gorele baklje, da je V velikanske razdalje pričal zavednost prleških mož in fantov ter klical, da se prihodnji dan zberejo vsi okoli edino odrešilnega znamenja. Na praznik so se med neprestanim pritrkavanjem okoli 8.30 začele od vseh strani proti Svetinjam zgrinjati množice ljudi z navdušeno pesmijo na ustih in trdno vero v srcih. Posebno pozornost je vzbujala četica ormoških fantov v krojih, ki jih je večina zbranih videla prvič. Ve3 taborni prostor med cerkvijo In šolo je bil eno samo neutešeno pričakovanje, ko je stopil na popolnoma svojsko, okusno tribuno pred šolskimi vrati rojak prof. dr. R. Hanželič ln v krepkih, jedrnatih besedah pribijal stavke večne Resnice. Mogočno so odmevale Iz moških ust med sv. mašo, ki jo je na prostem opravil domači dekan P. Bratušek, stare ljudske pesmi, številno ženstvo pa je krepko pomagalo. Po sv. opravilu se je pojavil na tribuni stari in junaški borec, g. dekan in vea mladostno po-življen trgal iz svojega srca besede pozdrava svoji armadi, ki ga tudi v najtežjih časih ni zapustila. Prebral je pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, knezu namestniku Pavlu, ministru dr. Korošcu, prevzv. vlaČJikl dr. Tomažiču ter banu dr. Natlačenu, ki jih je ljudstvo z burnim vzkli-kanjem odobravalo. Nato je pozdravil vse navzoče in dal besedo glavnemu govorniku g. prof. Prijatelju. Za njim je nastopil g. prof. Bitenc. Nato je dobil besedo še akademik St. Kociper, ki je z zanešeno oclločnostjo, večkrat prekinjen od navdušenih fantov, prilival goriva gorečim poslušalcem. S himno »Povsod Boga!« se je zaključil krasno uspeli tabor. Sv. Marko niže Ptuja V resnici je bila Mala Gospojnica za vso marsovsko župnijo dan, ki ga je Gospod naredil, dan, ki smo ga bili vsi veseli in ki nam ostane v najlepšem spominu. Ganljiva Je bila dopoldanska slovesnost v cerkvi, ko je bilo sprejetih 85 vrlih in dobrih deklet v Marijino družbo. Slovesen sprejem je izvršil p. Mirko Godina, gvardi-jan oo. minoritov v Ptuju, ki je imel tudi lep in spodbuden nagovor na novosprejete Marijine družbenke. Po sprejemnih obredih je bila slovesna služba božja. Po večernicah se je vršil športno-telovadni nastop fantovskih odsekov ptujskega okrožja, ki je nadvse zadovoljivo izpadel, saj je treba računati s tem, da so nastopili skoro sami kmečki fantje, ki so povečini začeli telovaditi in vež-batl šele z letošnjo pomladjo. Kljub silnemu in napornemu kmečkemu delu so pokazali dosti volje, doprinesli dosti žrtev, tako, da jim k njihovemu uspehu, ki so ga na nastopu pokazali, moremo iskreno častitati. Ljudje iz markovske župnije, iz Ptuja in drugih sosednih župnij so pokazali veliko zanimanje za delo naših fantovskih odsekov, zato pa so prostor okrog telova-dišča tudi popolnoma napolnili. Dva tisoč gledalcev je zvesto sledilo izvajanjem telovadcev na orodju, kakor tudi prelepim skupinskim ln prostim vajam. Z navdušenja polnimi besedami Sejmarji! Vzemite s seboj tudi Slomšeko-ve svetinjice, ki jih ljudje tako želijo imeti! Lahko jih boste odprodali. Svetinjice se dobijo v Cirilovi Maribor-Ptuj. g. prof. Aliča iz Ptuja in g. kaplana se je s himno slovenskih fantov, ki smo jo peli vsi, zaključila ta lepa prireditev. • Ribnica na Pohorju. V nedeljo 5. septembra je praznovalo Katoliško prosvetno društvo v Ribnici na Pohorju 50 letnico obstoja. Ta zlati jubilej je društvo slavilo skromno, a zato tem bolj prisrčno. Ob 6 je bilo med sv. mašo skupno sv. obhajilo članstva. Ob 10 slavnostna pridiga o katoliški prosveti, ki jo je imel g. dr. Držečnik. Sv. mašo Je daroval g. novomašnik iz Gornje Radgone Alojzij Kovačič. Popoldne je bila v Katoliškem domu proslava. Pevski zbor je ubrano zapel. Slavnostni govornik domači g. kaplan Jakob Sem je najprej očrtal zgodovino društva. V začetku so bile velike težave, saj je bilo takrat nemčurstvo v Ribnici moda. Ko je hotelo društvo prirediti nedolžno igro »županova Micka«, so to preprečili krajevni faktorji. Prva igra je bila: »Kje je meja?« Od leta 1920 do danes je društvo priredilo okrog 40 iger. Ima svojo knjižnico in prostore v Katoliškem domu, ki je last cerkve. Zloglasni diktatorski režim JNS je 17. februarja 1933 društvo razpustil, a je bilo 24. junija 1933 spet dovoljeno. Govornik je nato Oni, ki mnogo jedo ln veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stollci, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne FRANZ-JOSEFOVE VODE grenčice, ki jo Je treba prej nekoliko segreti« Davno preskušena FRANZ-JOSEFOVA VODA grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva po« vsod. Ogl. reg. S. br. 30474,35< poudarjal, da je društvo raslo iz dveh osnov: iz katolištva in slovenstva. In tudi v prihodnje bo šlo lz teh dveh osnov in po potili, ki so jo začrtali naši narodni velikani: Slomšek, Krek, Jeglič. — Sledila je duhovna Ghčonova igra »Sultanova hečrka ln dobri vrtnar«. Igralci so se globoko vživeli in igro podali tako, da bo vsem ostala dolgo v spominu. Laporje. Naša mladina pripravlja za nedeljo 26. septembra nekaj posebnega. Imeli bomo takrat tako zvanl »farni dan« z zelo zanimivim sporedom, že sedaj opozarjamo na to prireditev. Sv. Lenart v Slov. goricah. Žalostno so zapeli lenr.rški zvonovi, ko so oznanjali, da nas je v nedeljo 5. septembra zapustil vzoren katoliški fant Franc Mlakar iz Porčiča. Mnogo obetajoči, življenja poln in zvest katoliškim načelom, je že skoro izučen krojaške obrti legel letos spomladi v bolniško postelj in kljub vsej skrbni ne- gi svoje matere je podlegel zahrbtni jetiki. Pogreb, ki se je vršil v torek 7. septembri/, je dokazal priljubljenost pokojnika in to naj bo v tolažbo skrbni materi, da je njen sin tako junaško trpel v bolezni in da je umrl zvest svojim idealom. Svetila mu večna luč — materi' in ostalim naše sožalje! Brinjeva gora nad Prevaljami. Lepa je pre-valjska fara. Med prevaljsko in guštanjsko faro se ponosno dviga v zrak na sončni strani hrib Brinjeva gora. Daleč naokrog je znana kapela sv. Kozme in Damijana, katera je bila prenovljena ln kamor prihajajo dan za dnem romarji od blizu in daleč prosit za ljubo zdravje. V nedeljo 26. septembra se bo darovala na Brinjevi gori ob pol desetih sv. maša s pridigo. Kemšnik. Druga obletnica blagoslovitve stolpa pri Sv. Pankraciju se obhaja na kvaterno ne-' deljo, to je 19. septembra. Veliko veselje je vladalo pred dvema letoma na ta dan. Vse je bilo veselo in v družbi svojih znancev in prijateljev prepevalo na lepi točki na meji. Dve leti je že, a žal še morajo čakati razni upniki, ki so delali, ali ki so denar posodili! Je letos bilo izredno slabo vreme za izletnike in tako tudi za stolp se nI nabralo kaj znatnega. Tem potom prosimo vso slovensko javnost, naj daruje še za obmejni kraj, za lepi stolp, ki je dika cerkve na meji in vsemu okraju! Sv. Lenart v Slov. goricah. (Cemu so okna na katoliških prosvetnih domovih?) V lepem Sv. Lenartu v Slov. goricah, bivši trdnjavi JNS in Gorišeka itd., zida tamkajšnje Katoliško prosvetno društvo nov oder. To seveda JNSarje strašno bode v oči in se sprašujejo, čemu imata dvorana ln oder toliko oken. Odgovarjamo: Zato, da bodo JNSarje, če bodo prišli v Narodni dom na shod, kar skozi okna vun pometali, ker skozi vrata ne bodo imeli časa oditi. (Bližajo se občinske volitve in JNSarjem bo tenka, preten-ka predla: O zdaj, o zdaj... pa nikdar več.., Je JNS že davno preč.) Sv. Vid pri Ptuju. Zadnje čase so se dogodile v našem kraju velike izpremembe. Najprej nas je zapustila gdčna učiteljica Podjaveršek Antonija, ki je bila premeščena v Novo cerkev pri Celju, škoda za njo, saj je tako lepo vadila in vodila na šoli mladinski zbor, ki je večkrat tako, lepo prepeval ob nedeljah in praznikih pri sv, maši. Mladina jo bo ohranila v lepem spominu, mi ji pa želimo no novem službenem mestu vse najboljše. — Te dni nas je zapustil naš dosedanji g. župnik p. Konštantin Ocepek. Imenovan je bil za župnika na Ptujski gori. Težko nam je za njega. Saj je toliko dobrega storil za nas! Celo to je dosegel, da bomo dobili v našem kraju električno razsvetljavo. Po hišah namreč že napeljujejo električni vod. želimo mu na Ptujski gori mnogo uspeha in božjega blagoslova, za ve3 trud in za vse, kar je storil nam, pa mu Bog plačaj! — Veseli pa smo, da je prišel med nas zopet g. p. Karel Jelušič za novega župnika. Bil je že pri nas kaplan. Ob nastopu župnije mu želimo, da bi se počutil med nami srečnega ter da bi nebo rosilo svoj blagoslov na njega in na. njegovo delo. — Fantje in dekleta se pridno pripravljamo na tabor, ki bo 19. septembra v Ptuju.: Velika Nedelja. V »Domovini« od 2. septembra se znani dopisnik zaletava v naš občinski odbor, češ, da se ni pravilno postopalo pri nastavitvi novega občinskega tajnika. Ker »Domovina« ravno v dotični številki na naslovni strani z debelimi črkami piše o »Resnici, hčerki božji«, bodi torej ravno resnici na ljubo povedano sledeče: Novi občinski tajnik FiderSek Hlnko nI bil nastavljen, temveč izvoljen, ker se je volilo z listki ter je dobil devet glasov, medtem ko sta Kumer Alojz in Hržl« Avgust dobila dva ln tri glasove. Odborniki se pri volitvl niso ozirali toliko na osebnost, temveč na pravičnost, za kar jim gre vsa čast, kajti Kumer ima lepo kmetijo brez dolga ter tudi nima skrbi za družino, ker nima otrok, medtem ko je FiderSek sin vdove s Številnimi nepreskrbljenimi otroci, med katerimi je on najstarejši. Hržlč pa je itak imel službo ob-. črnskega tajnika pri Svetinjah. Med drugim se dopisnik oprezno, kakor maček vrele kaše dotakne likvidacije agrarnih upravičencev, češ, da se nekaterim zdijo zadnji plačilni nalogi znatno previsoki. Mi pa pravimo, ne samo znatno previsoki, temveč tudi neupravičeni ln le pametni razsodnosti naših ljudi se je zahvaliti, da ni nastala dolgotrajna pravda, katera bi najbrž bila za nekoga zelo dvomljiva in najbrž tudi pogubna. Ormož. (Še kmečki tabor v Ormožu.) Napadom na kmečki tabor v Ormožu se je končno pridružila še »Domovina«. Prav Je tako, ker bi sicer družba ne bila popolna. Gliha pač vkup štriha. Signal je dalo »Jutro« ln na ta signal so pricapljali vsi, ki jih vežejo na »Jutro« srčne ali drugačne vezi, četudi si te vezi mnogokrat sramujejo priznati. Kako važna je Kmečka zveza za naše kmečko ljudstvo, Je najboljši dokaz ravno v tem, da Jo združeno napadajo vsi tisti, ki so slovenskemu kmetu sovražno stališče vedno zavzemali. Kaj, pa je prav za prav vzrok vseh teh napadov? Vso to družbo mori zelena zavist, kajti t>r'iaiatl morajo vsaj sami sebi, da je kmečki tabor v Ormožu, kjlub vsem intrigam in nasprotovanju vendarle krasno uspel in pokazal, da vsaj 95% tukajšnjega kmečkega ljudstva ne bo nikdar sekundiralo čedni družbi, ki jo predstavljajo »Jutro«, »Kmetskl list«, »Domovina«, »Slovenska vas« itd. Zelena zavist jih mori tudi zato, ker si morajo priznati, da njihov krog ni zmožen kakega pametnega dela v dobrobit ljudstva, ampak le zabavljanje, hujskanje in razdiranje vsega, kar je dobro, koristno in pametno. To Jim gre — v zvezi z njihovim neodoljivim pohlepom po oblasti — na živce in se ni čuditi njihovim histeričnim napadom. Preveliko čast bi zato skazali »Domovini«, če bi polemizirali z njenimi in nje vrednega dopisnika izvajanji, ki so podobna onemoglemu bevskanju pomehkuženega Sčeneta, ki se v svesti svoje nemoči hoče uveljaviti vsaj z bev-ekanjem. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Selekcijska organizacija priredi 24. septembra razstavo s pre-movanjem sivopšenične govedi, kar se priporoča še ostalim živinorejcem, da si jo ogledajo. Ob koncu razstave se podeli rejcu najlepše živine banovinska in okrajna nagrada. Rečica ob Savinji. Pred nedavnim je hodil po naših krajih neki agent lz Celja, ki je nagovarjal šivilje in druga dekleta, naj se prijavijo v par mesecev trajajoči tečaj, v katerem naj bi se dekleta ob nedeljah naučila modernega prikro-jevanja. Tečaj bi se naj vršil v sosednjem trgu. Obljubljal je tudi, da bo na tečaju poučevalo sedem prikrojevalnlh učiteljev. Kazal je razne elike z več sllčnih tečajev. Za to je pa potrebna seveda strokovna knjiga, ki se je lahko pri njem naročila. Kijjica »Universal«, ki je sicer vredna par kovačev, je stala pri njem 165 din. Kot vpisnino je zahteval 30 din. Da je cena knjigi tako visoka, Je razlagal, je vzrok ta, ker so v tej ceni vračunani že vsi stroški za praktičen tečaj ln plača učiteljem. Mladi ženski svet, željan, da ae kaj nauči, se Je dal preslepiti. Priglasilo se je za tečaj kakih 20 deklet Plačati so morale naprej. In kaj je bilo s tečajem? Dvakrat ae je vršilo kratko in ničvredno predavanje. Laporje. V nedeljo 19. septembra se bo blagoslovila nova cesta, ki veže Križni vrh preko 2abljeka in Leviča z Ločaml. Tako Je vzpostavljena nova zveza med dravinjsko dolino in Slov. Bistrico. Za laporsko župnijo bo to velikega pomena. Studenlce pri Poljčanah. Na Marijin praznik 8. septembra smo doživeli v naši župniji prekrasen dan, ki nam bo dolgo ostal v spominu. K oltarju božjemu je prvič pristopil naS rojak č. g. Speo Janko, salezljanec. G. novomašnik je iz preproste družine z Brezij; dobri ljudje, predvsem g. svetnik in župnik J. Cede, člani tretjega reda, sorodniki, so mu pomagali v šolanju, zato je bil za te blage duše dan nove sv. maše g. Janka dan kronanja vseh premnogih žrtev ln odpovedi, Po sv. maši Je g. novomašnik povabil svoje goste v samostan čč. ss. magdalenk. Tu so dobre sestre pripravile lepo družinsko slovesnost, med katero smo vsi iskreno častitali g. svetniku, g. ravnatelju, ki sta g. novomašnika največ časa pripravljala na ta sveti stan. Tudi namestnikoma dragih pokojnih staršev smo iskreno častitali in jima želeli, da bi še kdaj svojega sina tako blagoslovila pred vstopom k oltarju kot danes g. Janka. Vsi gostje se čč. ss. magdalenkam za vso prijaznost in gostoljubnost prisrčno zahvaljujemo. Za vso faro je bil dan nove sv. maše velik praznik. Peter leiefar rešeiirt. Pucelj dobi komisarja. Ce katero društvo prekorači svoj delokrog, dobi komisarja; to je doživela sedaj »Narodna odbrana« v Belgradu. Pucelj se je tega zelo ustrašil. Tudi on je prekoračil svoj delokrog in sedaj pričakuje, da dobi komisarja. Borba za konkordat se še vedno vrši v srbskih krajih. Zanimivo je, da branijo pravice katoličanov pravoslavni poslanci JRZ, da pa se borijo zoper konkordat katoliški poslanci JNS. Ce to ni narobe svet! Krivi pa smo ml katoličani, ker take katoliške poslance JNS pustimo politično živeti. Zdaj, ko pridejo zopet med nas volilce, jih bomo temu primerno pozdravili. 2e komaj čakamo! Poplava. Zadnji čas vidim celo poplavo raznih novih časopisov, ki so namenjeni za slovenski --„„ . . .i. 1 Kljub skrajno slabemu vremenu v nedeljo 12. septembra sta se vršila dva dobro obiskana prosvetna tabora, ki sta pokazala s hvalevredno udeležbo požrtvovalnost našega dobrega kmečkega naroda in njegov smisel za prosveto. Tabor v Št. Hju Tabor v Št. Ilju v Slov. goricah je bila prvotno na prostem napovedana prosvetna manifestacija obmejnega prebivalstva. Radi neprestanega naliva se je morala služba božja vršiti v župni cerkvi, zborovanje pa pod Sfiligojevim gospodarskim poslopjem. Sprevod večstoglave množice se je ob igranju godbe razvil po prihodu mariborskega vlaka od kolodvora skozi vas proti cerkvi. Sprevod so otvorill konjeniki, za temi kolesarji, narodne noše, člani fantovskih odsekov v krojih z zastavami ter mnogo drugih ljudi. Pridigo in sv. mašo je opravil v cerkvi g. prof. Gnegor Zafošnik lz Maribora. Med sv. ma- narod. »Slovensko besedo« izdajajo ljudje, ki s« v službi tiste JNS, ki Je v »Slovenskem gospodarju« zahtevala črtati besedo slovenski, ko j« bila vlada JNS ln izdajatelj Marušič pa dravski ban. »Slovensko vas« izdajajo ljudjo, ki poznajo to vas le tedaj, kadar gredo na jago za volilnimi glasovi. »Neodvisnost« izdajajo ljudje, ki so odvisni od »ljudske fronte«. Poleg teh pa je cela vrsta listov za delavce. Naravnost poplava! Treba bo, da bomo napravili tako, kot so sedaj storili Hrvatje zoper protihrvaškl tisk, da ne bomo zaradi poplave utonili v mrežah JNS. Novi senatorji. Mnogim, ki letos odpadejo, J« žal, da niso svoj čas napravili takega zakona, da bi lahko ostali senatorji do konca svojega življenja. Sedaj pač ne pridejo več nazaj ... Pet evangelijev — pravijo, da imajo v VoJ-niku. Tu je res čuden kraj. Mislite si, da je dal župan podreti oltar, kjer bi naj bil evangelij pri procesiji. Tudi je občinski svet sklepal, kje naj oltarji stojijo. Pa drugače ta občinski odbor ni tako pobožen, da bi bil vsaj pri enem evangeliju! Ml katoličani Imamo res samo štiri evangelije, petega pa ima JNS v Vojniku za sebe in svoje »vernike«. 2upan Mikuš bo pa le v kroniki našega trga imel svojo zgodovino, kako je oltarje podiral. Pa bo sedaj tudi svojo procesijo priredil. In jaz mu bom z rešetom zvonil. Dogodek. Društvo narodov zboruje in med drugimi točkami je na dnevnem redu tudi »dogodek« na Vzhodu. Tako se namreč sedaj imenuj ^ vojna med Japonci ln Kitajci. Nedeljiva Koroška. Na Koroškem so imeli te dni to korajžo, da so slovensko lipo v Rožu po-žagali. Hoteli so s tem pokazati, da' hočejo nedeljivo Koroško. Saj je res ni treba deliti, spada vsa skup, in sicer tja, kamor poganjajo korenine slovenske lipe. S tem, da so lipo podžagall, korenin niso izruvali in zaman bi se tudi trudili! Korenine segajo pod Peco in pod Karavanke! Bomo pa malo v zahvalo zato pogledali po jugoslovanskih hrastih, ki jih tako zvesto gnoji JNS. Zaradi varnosti. Vse države so pozvale svoje ladje v Sredozemskem morju na pripravljenost. Top je odprt proti topu, puška proti puški. Vse se godi samo zaradi varnosti, da ne bi bilo vojnega požara. Saj verujem, da ga tamkaj na morju tudi ne bo, ker zadete ladje takoj potonejo. Sploh vojne ne more biti, če smo vsi na varnem. Zdi se ml pa, da smo bili v vojnem času bolj na varnem. šo je prepeval domači pevski zbor in je igrala gasilska godba. Po službi božji je otvoril zborovanje pod Sfiligojevim gospodarskim poslopjem ob navzočnosti 2000 ljudi banovinski zdravnik v št. Ilju g. dr. Maks Sevek. Pozdravil je ministra dr. Kreka, okrajnega glavarja Popoviča, podžupana 2e-bota, šefa kmetijskega oddelka inž. Murija in ša več drugih odličnlkov iz Mariboru, ter vse zbo-rovalce. Predlagane udanostne brzojavke kralju, knezu namestniku Pavlu, dr. Korošcu in banu so bile navdušeno sprejete ob sviranju državne himne. Glavni govornik proti vsemu pričakovanju dobro obiskanega zborovanja je bil g. minister dr. Miha Krek, ki je v svojem stvarnem govoru posebno naglašal 40 letnico šentiljskega prosvetnega društva. Za g. ministrom so govorili g. prof. Prijatelj lz Maribora, g. podžupan iz Maribora in šentlljskl rojak Fr. 2ebot ter bivši oblastni predsednik dr. Leskovar. » Dopoldanski del prosvetnega tabora j« zaklju-fttia godba s himno slovenskih fantov. Popoldanski telovadni nastop se Je vršil radi Slabega vremena pod Sfiligojevim poslopjem. Telovadce ln večstoglave gledalce Je nagovoril g. Kirko Geratič. Telovadni nastop naših fantov je Obmejno prebivalstvo z navdušenjem odobravalo. Po telovadbi se Je vršila v »Slov. domu« narodna veselica, ki Je trajala ob spominih na prestane narodne boje v S t. IIju do odhoda mariborskega vlaka. Prosvetni tabor pri Sv. Juriju Pri Sv. Juriju ob Taboru so slavili zadnjo nedeljo svoj prosvetni dan, ki Je bil otvorjen s •prevodom izpred hiše g. župana Cukale v žup-no cerkev. Na čelu sprevoda so se postavili fant-Js-konjeniki z zastavo, rudarska godba, člani v krojih s praporom, dekleta v narodnih nošah, 80 članov fantovskega odseka, 50 mladcev ln razni drugi posetniki prosvetne prireditve. V cerkvi Je govoril in daroval sv. mašo Šentjurski rojak g. predsednik ljubljanske Prosvetne zveze vseuč. prof. dr. Fr. Lukman. Po službi božji je v nabito polni dvorani Prosvetnega doma otvoril zborovanje domači g. župnik Pečnak. Spomnil je navzoče na rojstni dan mladega kralja 6. septembra, nakar je zaigrala godba državno himno. Odposlane so bile vda-nostne brzojavke kralju, knezu Pavlu, fkofu dr. Tomažiču, dr. Korošcu ln g. banu. Glavni govornik je bil predsednik fantovske podzveze g. prof. Bitenc iz Celja. Popoldne po večernlcah Je bila v Katoliškem domu akademija z od gledalcev živahno, odobra-vanlmi telovadnimi nastopi. Poslednte vesli Politične vesti iz drugih držav Osemnajsto redno zasedanje Društva narodov V Ženevi Je 13. septembra otvoril španski delegat Negrin. Na dnevnem redu sta Španija ln Kitajska. Umik Kitajcev na severnem bojišču. Na severnem in vzhodnem bojišču so pričeli Kitajci po hudem odporu z umikanjem v drugo obrambno črto. Novice iz drugih držav Prvi predsednik čehoslovaške republike smrt-nonevarno obolel. 87 letni predsednik čehoslova-ike republike Masaryk je smrtnonevarno obolel, J« že dva dni v nezavesti in pričakujejo vsak čas njegovo smrt. Domače novice Smrtna žrtev narasle Pesnice. Jožef Volk, 82 letni dninar iz Voseka, Je lovil nedaleč od Sv. Marjete Iz močno narasle in ponekod razlite Pesnice les ln dračje. Naenkrat Je zgubil ravnotežje, padel v globoko vodo ln utonil. Trije vlomi v eni noči. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah eo bili izvršeni v noči na 12. september kar trije vlomi. Vlomljeno je bilo v stanovanje dimnikarja Karla Herbst, v SokolskI dom ln v delavnico Ivana Slatič. Storilci so odnesli dve kolesi, dve žepni uri ter razno obleko. Precejšnja tatvina. Gospe Greti Schonsky, soprogi Industrijalca v Mariboru, je nekdo ukradel iz njenega avtomobila ročno torbico, v kateri Je imela zlato posodo za sirovo maslo ter zlat glavnik. Skupna Skoda znaša 7000 din. Posestnicl zgorelo gospodarsko poslopje. V noči od nedelje na ponedeljek je zgorelo v Rad-vanju pri Mariboru posetnicl Jožefi Hajdina gospodarsko poslopje In znaša škoda 25.000 din. Nočni napad. Na Ruški cesti v Mariboru so pijani razgrajači napadli v zadnji nedeljski noči 41 letnega pomožnega delavca Franca Cuš in so ga hudo ranili na glavi. Smrtna žrtev motorne nesreče. Pri Sv. Jederti na cesti med Slovenjgradcem ln Dravogradom Je skušal na motornem kolesu na ovinku prehiteti voznika Miloš Skačej, lesni trgovec od Sv. Lovrenca na Pohorju. Zavozil je na kup gramoza, obležal nezavesten ln je podlegel poškodbi v slovenjgraški bolnišnici. Hitro prijet uzmovič. V Celju se Je splazil v stanovanje klobučarja Chlbe uzmovič, ki je s tatvino zlatnine povzročil 1577 din Škode. Poklicana policija Je tatu hitro prijela v osebi brezposelnega natakarja Sojdaroviča Hal Rudija Iz Banje Luke. Cene hmelju. Izbrano blago je po 24—25 din, prvovrstno po 23—24, dobri srednji hmelj 21—23, srednji 19—21 in slabo srednji po 19 din. V Savinjski dolini je prodana polovica letošnjega pridelka. Prireditve Sv. Mihael nad Laškim. Letos poteka 300 let, kar so začeli graditi mogočno cerkev sv. Mihaela nad LaSkim. To obletnico bomo letos nadvse slovesno obhajali v nedeljo 26. septembra. Včasih Je bila cerkev sv. Mihaela znamenita božja pot, celo Iz hrvaške strani Je bilo obilo romarjev. Zato posebno letos sv. Mihael pričakuje veliko romarjev, da se mu poklonijo ob 300 letnem jubileju njegove cerkve na prijaznem hribu nad Laškim. OdPrta noč in dan so groba vrat»... Sv. Vid pri Grobelnem. Dne 1. septembra je po dolgotrajni ln hudi bolezni umrl 69 letni, daleč naokrog znani godbenik ln vzoren posestnik Alojzij Kokot Iz Poijkvice. Bil je ljubezniv oče, dober mož ter varčen ln napreden gospodar. Vedno Je ljubil rože, zato je bil tudi njegov mrtva- ški oder obložen s cvetjem in venci. Kot nek-danjemu pevskemu voditelju mu je zapel moški zbor na domu In ob grobu žalostinke. Gasilci bo. ga nosili ln spremili na pokopališče. Dragi Lojze, vedno si bil tako vesel, mnogo si krasnih pesmi zapel, da bi si bil s svojim Bogu vdanim trpljenjem zaslužil, da bi pri Bogu vekomaj pel! Počivaj v miru! Dopisi 6t. Vid pri Grobelnem. Ker je na dan 20. septembra sejem v St. Jurju ob juž. žel., se sejem, ki bi se moral tudi pri nas Isti dan vršiti, preloži na torek 21. septembra. Fram. V začetku septembra so najrevnejši In po toči poškodovani dobili vagon koruze iz Bel-grada. Preskrbel Jo Je g. Jakob Lobnik, višji državni uradnik v Belgradu, ki je videl nesrečo ln bedo tukajšnjega ljudstva ter je prosil zanj pri raznih gospodih v Belgradu. Bog povrni blagemu in plemenitemu gospodu ln dobrotnikom v Belgradu ter vsem, ki so se tudi tukaj trudili za ljudstvo, zlasti g. Bezjaku. Zibika. živinorejsko selekcijsko društvo priredi 23. septembra v Zibikl razstavo in premova-nje rodovniške živine sivopšenične pasme. Razstavljenih bo 60 živali. SLUŽBE: Dekla, ki Ima tudi veselje s svinjerejo, se takoj sprejme v župnišče blizu Celja. Naslov pove iinrava lista.. 1322 Viničarja z dvema moškima in dvema ženskama sprejme Kramer, Sv. Peter pri Mariboru. 1319 Pridnega mlinarja, veščega v Izdelavi olja, takoj sprejme tovarna olja Bezjak Franc, postaja Rače-Fram. 1318 Viničarja ali oferja sprejmem. Ločičnlk, Roš-poh 125, Maribor. 1317 Učenca za trgovino z mešanim blagom, pridnega, poštenega, z dovršeno meščansko šolo, sprejmem. Ponudbe na upravo »Slovenskega gospodarja« pod »Dober računar 1323«. POSESTVA: Izredno lepo posestvo 24 johov se proda ali zamenja za manjše v okolici Maribora, Celja ali Brežic. Pojasnila daje Josip Zdovc, Slovenske Konjice. 1324 RAZNO: Starinarna Ko rožica cesta 10 Ima veliko ostankov žameta, barhenta, cajga, platna, oblekce, predpasnike, postelje, stole ln drugo. 1315 Manufakturno blago in druge potrebščine kupite dobre kvalitete ln poceni v trgovini Josip Farkaš, Sv. ,urij ob fičavnici. 1322 najbolfe in najvarneje pri 6f!§P0$!id lllšca 23 usten 10. ohtoftro registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. £ ■ - , ,-i • .... vzajeiina zavarovalnica v ljubljani ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO _ vso to o. mori ¡sej«*" 1 . KASKO 5 JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. HALA OZNANILA SLUŽBE: Sprejmem pletiljo za stroj 4. Hrana in stanova-nja v hiši. Pučnik Beti, Vojnik. 1261 Pridna, delavna, vajena živini in poljskemu delu, starejša dekla, mogoče brez staršev, se sprejme; zaščitena na stara leta. Dopisi: Poštno ležeče Sv. Jurij ob ščavniel št. 20. 1293 Viničarja s štirimi delovnimi močmi sprejmem. Vprašati: Maribor, Aleksandrova cesta 21, drugo nadstropje. 1296 Mlad fant išče službo mežnarja in hlapca v žup-nišče. Naslov v upravi 1284 Iščem službo Žagarja ali majarja. Naslov tv upravi. 1287 Sprejme za 2—4 članska, pridna družina za ofer. Schwarz, Maribor, Košakl 38. 1311 ženska, ki zna kuhati ter Je bila že v boljših službah, z lepimi spričevali, 30—40 let stara, se sprejme v stalno in dobro službo. Vpraša se v Mariboru, Dravska 15, v pisarni. 1308 Išče se gospodar od 40 let naprej na lepo malo posestvo. Naslov v upravi lista. 1213 Mlad čevljarski pomočnik, ki ima veselje do dela, se takoj sprejme. Vodeb, čevljar, Dole-njavas, Videm ob Savi, 1288 Velika prodaja Prav lepi poldeleni od 6—12 Din,svila »krepde-šin« v vseh barvah po 16 Din, ženske komhin»£g ©HM*iC=a8S Din tST Vse drugo blagopo jalco nizkih cenah kupite pri Trpinu, laribor, Tetrinjska 1B. E«r OSTANKI mariborskih tekstilnih tovam: Paket »Serija H« vsebujoč 16—21 m prima oxfordov, cefirjev in touringov za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. Paket »Serija M« vsebujoč 16 do 21 m pralnega blaga za ženske obleke, dečve, kretona, druka, delena, crepa ln polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi. Paket »Serija Z« vsebujoč 3 m dobrega sukna za moško obleko, ženski kostum, oziroma plašč. Vsak paket poštnine prosto samo 136 Din. Serijo H ln M pošiljam tudi mešano, vsakega pol. Neprimerno zamenjam. Pišite takoj: Razpošiljalnicl »Kos-mos«, Maribor, Kralja Petra trg. Ncpremocijive hubertiisc obleke, klobuke, perilo itd. itd. kupite najugodneje pri tvrdki 1228 jakob lah Maribor, Glavni trg 2. 1040 Pozor, gostilničarji! Kozarce, steklenice za vino, posodo iz porcelana kupite najceneje v veletrgomi Ivo Andrašič Maribor, Vodnikov trg 4. Obiščite nas, dokazali Vam bomo, da imamo najnižje in za gostilničarje izjemne cene! Sprejme se dober kravar k šestim kravam za krmit in molzlt. Pismene ponudbe na upravo »Slov. Gospodarja«. 1289 Viničar s petimi delovnimi močmi se sprejme. Košakl 37, Maribor. 1290 Majerja, vsaj tri delovne moči, dobro mesto, sprejme Murko, Gočova, p. Sv. Lenart, Slov. gorice. 1291 Sprejmem šivilsko vajenko. Cafnik Marija, Zg. Voličina, Sv. Rupert, Slov. gorice. Istotam sa sprejme kolarski vajenec. 1297 Viničar s štirimi ali petimi delovnimi močmi s« sprejme. Vprašati: Maribor, Tržaška cesta 14 1304 Iščem hlapca za vsako kmečko delo. Kravos, Sv. Marjeta ob Pesnici. 1303 Ofra sprejme Kralj, Maribor, Rošpoh. 1301 Sposobnega viničarja, tri ali več delovne moči, sprejme dr. Kresnik, Visole, pošta Slovenska Bistrica. 1298 POSESTVA: Posestvo prodam ali dam v najem. Bližina Maribora. Naslov v upravi lista. 1312 RAZNO: Nova hiša, davka prosta, za 60.000 din. Mesečni dohodek 640 din. Proda: Marja Lodin, Pobrež-Je, Tržaška 4. 1303 Sode vseh velikosti izdeluje najceneje Ledinek Pavel, Maribor, Gozdna 6 (Magdalena), 1307 Proda se ugodno trgatev celega vinograda, ki leži v ugodni legi, v šmarskerr. okraju. Tozadevna pojasnila daje: Jurij Korenjak, Bezov-je 29, Sv. Jurij pri Celju. 1308 Takoj kupim hranilno knjigo Velika Nedelja, Vurberg, Cirkovce od 100.000 do 120.000 din. Ponudbe: A. Kolarič, Ruše. 1300 Harmonij, prav dobro ohranjen, z močnim, lepim glasom, pet oktav, deset registrov, dve-inpolvrsten, zelo ugodno proda: Mulej, Radenci, 1302 Sadjarji pozor! Hotel »Evropa« v Celju ima ved rabljenih sodov na prodaj. Vpraša se v hotelu. 1300 Vabilo na XXVH. redni občni zbor Kmečke hra-nilnice in posojilnice v Hočah, ki se bo vršil 19. septembra 1937 z običajnim dnevnim redom v uradnih prostorih. K obilni udeležbi vabi odbor, 130S irulHeiit oklic. IV I 2755/36—22 Dne 5. novembra 1937 ob 8.30 bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Bistrica pri Rušah 3/8 vi. št. 127 cenilna vrednost: din 30.902.25 i vrednost pritiklin: — najmanjši ponudek: din 20.601.50 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine y škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni*deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 27. avgusta 1937. 1276 Prodam žrebca petih let, dober vozeč, miren, Vogrin Ivan, Svs Marjeta ob Pesnici. 131(1 Dražbeni oStlic. IV I 1843/37—10 Dne 5. novembra 1937 ob pol 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 27 dražba polovice nepremičnin:. zemljiška knjiga:. Sp. Jakobski dol yL št. 85 cenilna vrednost: din 9.905.35 vrednost pritiklin: din 400.— najmanjši ponudekt din 6.603.50 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri drafc benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati gl^ de nepremičnine v škodo zdražitelja, ki j<| ravnal v dobri veri, V ostalem se opozarja na dražbeni ki ie nabit na uradni deski sodišča* Okrajno sodišče v Mariboru, dne 2. septembra 1937/ ' - ;>ijui».l -j ¿v-m* ^tovske hlač Moške hlače fantovske obleke s kratim! hlačami Prlljubljen BVBERTus CENIK INVZORCI ZAJtONj POSESTVA: Posestvo, obstoječe lz vinograda, sa^onosnika, gozda, hiše in kleti v Predelih, k. o. Senovica, okraj Šmarje pri Jelšah, se po ugodni ceni proda. Podrobna pojasnila se dobe pri Krekovi posojilnici v Mariboru. 1265 Vzamem takoj v najem posestvo za dobo 3—5 let v bližini Vojnik-Dobrna. Najemnina po dogovoru. Naslov v upravi. 1282 Posestvo, štiri do šest oralov, v bližini Maribora, kupim. Dopise pod »Sadonosnik 1292« na upravo lista. Malo posestvo, obstoječe lz vinograda, dveh njiv, travnika, poslopja, prodam. Jurše, Dolga gora, Ponikva. 1286 Prodam ali dam v najem lepo posestvo. Obsega okrog 20 oralov. Naslov v upravi. 1285 RAZNO: Otroške veste od 12, ženske veste od 25, puloveri moški od 25 naprej, vsakovrstni v vseh barvah, po meri, dobite pri »Luna«, samo Maribor, Glavni trg 24. 1283 Prodam gepelj ln stroj za mlatit v dobrem stanju, nov koleselj. Toplak Gregor, Sv. Martin, Vurberg. 1294 Nalivna peresa od Din 6.— višje, v^Ciriiovih prodajalnah Maribor in Ptuj. Hranilne knjižice vseh hranilnic m bank kupimo m izplačamo gotovino takoj. Bančno-kom. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. Za odgovor za S din znamk. 1091 Koleselj, dobro tapeciran, lakiran, se da za drva in živež. Krivanik, Maribor, Loška ul. 2. 1295 »MOSTIN« za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica po 20 Din. Drogerija J. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19. 883 Slovensko trake vseh velikosti, navadne in svilene, z napisi in brez napisa, naročajte v Ciri-lovi v Mariboru in Ptuju! Zaboje v raznih velikostih odprodajamo stalno v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. kance m potrebščine v TIskarni sv.CIrlla ? Maribora: Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Kralja Petra trg 6. ¥ PfBfll: Slovenski trg 7. Bosie zaflovoiimt v Moške obleke frpežne Jz tIawvine Hranilnica Dravske ic narlbor Centrala: Maribor 27 PoeroZniCd: Celic nasproti pošte, prej iuinoSta-ferslža hranilnica. v lastni novi palači na ogla Gosposke-Slovenshe ulice. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnicaizvržuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. mmmm^mm^m^mamm^mmmmmammmK^^^Kmmmmmmmmmmmmmmmnmmmmmmmmm^mmmK^mmmKmm Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice. Sprejema hranilne vloge ln jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge Jamči poleg rezerv ln hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem, ■■lil I m m.........„m m ' H T'ni n i' t "T i'n rti h i"....... , mir rmTiirrH~~-^n-"Tin—li-----rrTTirr—rrHir^T^fT l Vse za šolo in za dom 1238 dobite najceneje: Trgovski dom, Maribor lllllili!i>,iiilll!!lllllllllllllllllllllllll Vse vrste štampiljk za urade, trgovce, obrtnike to privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj Vse papirne potrebščine za razne prireditve, kot kreppapir, svileni papir, papir za rože, Ustje za rože, papirni servijeti,. namizni prti, papirni krožniki, tortenpapir — na malo in velik» — v Ciril<>vi Maribor Ptuj. Cirilova Knjigarna IIIIIIIIII!IIIIIIIIII!I!I!!III!1IIIIIIIIIII1II1I1M v Mariboru nudi naslednja dela- Ambrožič, Tiskarstvo, vez. 150 din. Avtomobilski priročnik za dravsko banovino in obmejne pokrajine, vez. 150 din. Administrativni adresar dravske banovine, broš. 50 din. Prof. Vladimir Černe, Poslovno spis-je v srbohrvaščini, vez. 60 din. Spende Anton, Zemljiška knjiga, pomen in sestava zemljiške knjige. Prošnje, listine, takse, vpisi v zemljiško knjigo, vez. 44 din. Dr. Murko, Davčne oprostitve in olajšave, vez. 70 din. Avtomobilska karta Jugoslavije — 22 din. Kastner, Pikica in Tonček, zbirka mladinskih spisov, vez. 36 din. Gustav Strniša, Harmonikar Binček, vez. 20 din. London-Holeček, Klic divjine, mladinska knjiga, broS. 16 din, vez. 24 din. Cajnkar Stanko, Studenci žive vode, I. zvezek: Luč sveti v temi, broš. 36 din, vez. 48 din. Dr. Franc Jaklič, Svetla pot, vzgojna knjiga, vez. 48 din. Franc Grivec, Kristus v cerkvi, vez. 60 din. Fran Erjavec, Komunizem in komunistična Rusija, broš. 80 din. Proti komunizmu, Naša pot, zv. 13, broš. 10 din. Fran Samec, Slovenski stavek ali jezikovni pouk v ljudski šoli, 20 din. RAZNO: Moštna esenca, izvrstni izdelek za izdelovanje jako dobre in zdrave pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošl-ljatev. Trg. Ivan Pečar, Maribor, Gosposka ulica 11. 1241 Ce ne verjamete, pa se prepričajte, da kupite čevlje, obleke, koče, sviterje, hubertuse Itd. zares prav močne, najceneje v manufakturl Grajske starinarne, Maribor, Vetrlnjska 10. 1314 »Obnova F. Novak, Maribor, Jurčičeva uUca 6. Sprejema vsa naročila na novem mestu, ne več v Vetrinjski 7 in KoroSki 8. Kompletne stanovanjske opreme. 1195 Preden se bost« preskrbeU za zimo z lepo obleko in toplim perilom, oglejte si veliko zalogo štofov, barhentov, svlterjev in drugega zimskega blaga po brezkonkurenčnih cenah samo v trgovini Josip Tušak, Sv. Anton v Slov. goricah. 1218 Prima semenska pšenica se proda. Vprašati pri Pugel, Maribor, Trg svobode št. 3. 1259 20 sodarshih pomočnikov se sprejme z nabijalnim orodjem (Treib-zeug). Pauša, Slovenska Bistrica, tačas pivovarna »Union«, Maribor. 1280 Kupujem staro zlato, srebrni denar (krone, goldinarje, tolarje) po najvišji ceni. Stumpf Alojzij, zlatar, Maribor, Koroška cesta 8. Ne pozabite kupiti pri Starinarju, Koroška cesta 6, ostanke flanele, barhenta, žameta, caj-ga, belo, plavo, rjavo platno, srajce, žametaste obleke« 13 din, predpasnike, spodnje hlače itd. 1316 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 1240 Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi