Leto V . Cena 15 lir - 2.50 din
PRIMOPSKI DNEVNIK
MMIMBM——H—»Ulil iiBSS^SSSB3B>3VK!S^RS3m¥l^^z~S^SE^mti: 11	■^—Mv.i^|iiftianmmwr,r^nTitBinMTTrri~^"»i<^'*«w««g«
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
TRST nedelja 17. julija 1949
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
Stev. 169 (1259)
Pred nov« občinsko
opravo
Jutri ob 17 se bodo zbrali izvoljeni upravni svetniki za tržaško občino in izvolili župana ter občinski odbor.
°b tej priliki je potrebno znova Poudariti, da izvoljeni občinski svet ne predstavlja volje tržaške-sa prebivalstva iz sledečih razlogov:
D volivna upravičenost ni bila priznana na osnovi določb mirovno pogodbe z Italijo, ampak je bila dodeljena vsem osebam, ki so &daj koli stalno ali začasno prebivali v Trstu in ki so že volili v občinah republike Italije. Gre za deset in deset tisoče oseb, ki so Protizakonito volile na tržaških upravnih volitvah in s tem prispevale k potvorbi dejanskega po-'ožaja.
2) Tisoče tržaških prebivalcev, 151 imajo tudi po mirovni pogodbi Pravico do državljanstva STO-ja, le bilo izključenih iz volivnih
seznamov.
2) Med vso predvolivno kampa-1110 je bilo tržaško prebivalstvo ^Postavljeno ustrahovalnim meto-am italijanske reakcije, v katero se je vključil še moralni, politični n celo fizični pritisk kominformi-1(-nih klevetnikov na slovensko PrebivaistVo
it ^a^no stališče bo Slovansko-a 'janska ljudska fronta zastopa-v občinskem svetu?
^ ^ občinskem svetu bo Ljudska r°nta nadaljevala z borbo za re-Hev Vseh tistih osnovnih vpra-
j*ni. brez katere si ni mogoče zamisliti
lih
uspešne rešitve vseh osta-
izrazito upravnih vprašanj.
Judska fronta bo torej v občin-* em svetu zastopala isto stališče, ki je označeno v programu, s katerim je šla na volitve.
Ta osnovna vprašanja, od kateri je odvisen normalni razvoj ržaškega mesta, so naslednja:
Spoštovanje mirovne pogodbe z »Sli-last
iijo; vrnitev imovine, ki je bila IRI in ki je po mirovni po-
R0(|bi last STO-ja; vrnitev trgovskih ladij, ki so bile vpisane v ržaškem ladijskem registru; raz-Vjavljenje vseh finančnih, gozdarskih, carinskih in drugih Zrazumov, ki jih je vojaška u-rava sklenila enostransko z itali-aPsko vlado in ki pretvarjajo rst v provinco republike Italije. V teh osnovnih vprašanjih in j ajihovi rešitvi bo Ljudska 5I tt'a vztrajala v interesu lako ,0l>kega kot italijanskega de--	**» ljudstva. Na tem odločnem
je ,!revizionističnem stališču, ki <jejZlvlJ*njske važnosti za tržaško lija Vn° 1Ju<Jstvo slovenske in ita-. . nsk® narodnosti, postavlja ska fronta možnost sodelovanj. z ostalimi političnimi stranka-j odi v okviru občinskega sveta šaiDr' reševaniu upravnih vpra-,i 1 ter poziva tržaško demokracij10 Prebivalstvo, da jo v teh nje-” težnjah podpira s svojo borbo, star sv°Je protirevizionistično ^ 1)0 Ljudska fronta tudi v ( 'ru občinskega sveta poudarila °'j> ker bo občinski svet ne-Politična arena, kjer bodo r»bu,anSl<e šovinistične stranke iz-Sv .e Vsako priliko za poudarjenje neg 83 šovinistično-revizionistič-cci ^ slališča do vprašanja Trsta in s n*Sa Tržaškega ozemlja.
ta lega stališča bo Ljudska fron-Vjfl 'nala svoje zadržanje tudi do ki IJeve komunistične partije, skuša
Pitvi
svoje težnje po priklju-
k It c*'otnega Tržaškega ozemlja Vern demagoško skriti za gu-°Sr' fJ9’ Za katerega se danes
"eko "* Sam° zat0’ ker ho£e doseči kor drug0 «boljšo» rešitev, ka-
^nski* °na’ ki 'i0 pripisufe
Z ir reakc'J* in anglo-ameriške-kofa nper'alizniu- V bistvu ni torej r*2like med revizionizmom škej.an.Slce reakcije in anglo-ameri-ttv 9 'mPerializma in Vidalijevim
*»i0rejOniZmom- Gre le zat0 —
daj, 'n° verjeti njegovim bese-‘h ~~ da sta italijanska reakcija baje "klo-ameriški imperializem Pripravljena prepustiti cono tevjUKoslav'J‘. on, Vidali, pa zatisne' da se preko guvernerja do-šk^^lKtjuči.ev celotnega Trža-ka ta 0zemlJa k Italiji in da se voiUcj nac,n Povzroči uničenje re-liua,. narnih pridobitev delovnega lv* cone B.
c',dnri!alem pa bo '-Judska fronta korist ,Vsako in>oiativo, ki bo v 5tyj) ■ rZaškega delovnega Ijud-Vioh tist fe. zavzemala za rešitev S, snr' vedno odprtih vpra-V*l,skega ° katerih Je Položaj slo-Poiojjjj Prebivalstva še vedno takega „nee,lakopravnega in zati-
*a naroda.
L. D. H.
V Kopru - namesto zloglasnih zaporov kjer so nas zapirali in mučili
gradi ljudska oblast dijaški dom, osnovno šolo, pioniiski dom in trgovsko šolo
Koprskih zloglasnih zaporov ni več. Zgradbo, ki se je pred nekaj leti mrtva dvigala v najlepšem delu mesta in skrivala v sebi nešteto naših ljudi, ki so jih bile zaprle in mučile fašistične zveri, je dala ljudska oblast porušiti prav v času, ko se je istrski kolon rešil srednjeveškega izkoriščanja veleposestnikov in postal na
svoji zemlji svoj gospodar.
(Nadaljevanje na 3. strani.)
II treh letih ti,C91.0QQ mož
znašajo izsilim Majske nacinnalisISčne mišim
V istem rax<lobju pa je demokratična armada izgubila le 1.433.000 mož
PEKING, 16. — Glavni štab kitajske osvobodilne vojske je objavil poročilo, v katerem r.avaja, da ie nacionalistična vojska v zadnjih treh letih vojne izgubila 5.691.000 mož. Od tega je 60% vojnih ujetnikov. 27% mrtvih in ranjenih, 12% pa jih je prešlo k osvobodilni vojski. Nacionalistične izgube v tretjem letu vojne znašajo 3.050.000 mož. Generalni štab pa ceni izgube o^obodilne vojske ,v teh treh letih na 1.432.000 mož. Od tega je 86% mrtvih in ranjenih, nekaj čez 13% razkropljenih in 0,73% ujetnikov. Poročilo dostavlja. da osvobodilna vojska sedaj nadzira več kot 30% kitajskega ozemlja in več kot 58% od sedemnajstih pokrajin. Velika mesta so v razmerju 52% in železniški sistem celo 80% pod kontrolo osvobodilne vojske.
Predsednik kitajske komunistične stranke Maocetung je v nekem članku te dni napisal med drugim: aKo bomo združili vse sile v notranjosti in v inozemstvu za ur.iče-nie reakcionarjev v notranjosti, tedaj bomo lahko razvijali trgovinsko dejavnost in tedaj bo tudi možno navezati diplomatske odnošaje s .tujimi državami na podlagi enakosti in medsebojnega spoštovanja teritorialne suverenosti, puničenj 1-ianvdb edaa.Do z etashe
Glede pripravljenosti britanske
Položaj delavstva v FLRJ in v informfoirojevskih državah
Le močan socialističen sektor
je jamstvo pravične razdelitve dobrin delavstvu
Povišanje cen živilom na Poljskem - Pustolovska politika Envera Hodže -1/ Češkoslovaški ima 49 odst. delavcev plačo, ki odgovarja 750 din
BEOGRAD, 16.	— V nekem
članku dokazuje «Glas», glasilo Ljudske fronte Srbije, da Jugoslavija mnogo bolj skrbi za preskrbo delovnih ljudi kot pa druge države ljudske demokracije. V Jugoslaviji je racioniranje živil izvedeno na solidni socialistični podlagi. Razen majhnih izjem ima vso trgovino v rokah socialistični sektor: državni in zadružni. Zaradi tega je v Jugoslaviji mogoče — kar v informbirojevskih državah ni mogoče — razdeljevati živila, ki so na razpolago, enako vsem delav-
stavlja neobhorini pogoj za oskrbo na vedno boljših socialističnih osnovah.
«Glas» nato poudarja, da se je življenjski standard delavcev v Jugoslaviji od osvoboditve sem stalno boljšal. Od 1. 1947 do 1949 so se norme potrošnje žitaric izboljšale glede na razne kategorije potrošnikov za 7 do 40 odst.; za sladkor od 57 na 223 odst.; za maščobe od 16 do 128 odst, Tudi preskrba z obleko in obutvijo se je občutno izbol jšsla.
Navajajoč položaj na Poljskem,
cem. Gradnja novih tovarn in , poudarja <:Glas», da je tamkaj za-ustanavljanje novih zadrug pred-1 radi odprave živilskih nakaznic
Konferenca finančnih ministrov v Londonu
Stanje funta bo v jeseni kritičnejše kot sedaj
Trumanov gospodarski program ja le besedičenje in bo izzval novo inflacijo
LONDON, 16. — Konferenca fi-, ne moglj odstraniti osnovne vzrO' nančnih ministrov britanskega im- j ke pomanjkanja dolarjev. Rezulta^
perija v Londonu se nadaljuje ter bo po najnovejših vesteh kmalu zaključena, da bi dobile, vlade do-minionov možnost proučiti obravnavana vprašanja. Ob zaključku konference bo verjetno izdano vladno poročilo, v katerem bo morda tudi povedano, kakšna so stališča v splošnem poedinih vlad.
Do sedaj pa je treba rešiti trenutna nujna vprašanja, hkrati pa se je treba prepraviti tudi na jesensko konferenco v Washingtonu.
Opazovalci menijo, da bodo članice Commonvvealtha na splošno sprejele Crippsove predloge o omejitvi uvoza z dolarskega področja, čeprav imajo nekatere med njimi precej svojska gledanja. Tako n. pr. Malaka, ki ima z ZDA zelo aktivno trgovinsko bilanco, ali Južnoarfiška unija, ki sicer pripada šterlinškemu področju, je pa od 1.1948 dalje precej neodvisna od poola funt-dolar.
Ker Cripps hiti, da bi čimprej izsilil svoj predlog o omejitvi u-voza, kaže, da ni izgledov za dva druga predloga, ki naj bi pomagala reševati neposredne težave.
Namreč, predlog za veUke nakupe surovin s področja funta za ameriške vojne rezerve ter predlog, da b; Mednarodni monetarni fond dal posebne olaj5ave za angleške nakupe dolarjev. Zares menijo strokovnjaki, da cela vrsta surovin, ki so utrpele največji padec cen-kakao in razna živila — ne spadajo med ((vojaške surovine«.
Glede volne, kož, usnja,	jute itd-
ameriški krogi -ne načrtujejo nika-kih takojšnjih nakupov.	Najvažnejše blago, — kovine —	pa razen	j zbežalo	v meu, u aa^erin	so	pri
kositra niso na razpolaga	z-a izvoz	I šie šele	tedaj, ko so se prepričale,
iz funtovega področja v	ZDA. V	da je sicer res toplo, toda	ne	bolj
ti sklepov londonske konference bodo vidni šele proti jeseni, vse dotlej pa se bo stanje funta še poslabšalo, ker je potrebno več tednov, da novfon odredbam pri-ravnajo tudi	zunan j e-trgo vinske
rimese. Psihološki razlog-strah pred razvrednotenjem funta bo te operacije zaviral v prihodnjih mesecih in zato bo stanje funta jeseni bolj kritično kakor sedaj.
Med tem je pričel ameriški tisk komentirati Trumanov gospodarski program. «Wall Street Journal« ostro napada Trumana in poziva javnost, naj njegovim besedam nq prisluhne dosti, ter napoveduje, da bodo njegovi predlogi izzvali novo inflacijo.
Zares je splošno mnenje mednarodnih opazovalcev kakor tudi švicarskega tiska, da ostane Trumanov program le ((besedičenje«, ako se korenito ne izpremeni gospodarska politika. Na dlani je, da mislijo pri tem v.si na odnos ZDA nasproti ZSSR odn. vzhodnoevropskim državam, Kitajski itd. Nemogoče si je namreč sicer misliti, kako more Truman govoriti o politiki «polnc zaposlitve«, ako naj se njegova izvajanja smatrajo za resna.
Vreme zahteva žr Ive
RIM, 16. — Paniko je povzročila danes v Rimu vest, da je zaradi toplega vala, ki že nekaj dni vlada v Italiji, .temperatura opoldne zrasla na 70 stopinj. Mnogo oseb je kleti, iz katerih so
lansko leto, ko so bile štiri petine drobne trgovine še v zasebnih ror kah, nastopilo nenadno povišanje cen vsem živilom. Tako se je. kruh podražil enajstkrat, meso in maščobe 20 do 30 krat in sladkor 10 krat. Na Češkem ima 49 odst. delavcev 750 dinarjem odgovarjajočo plačo, kar je absolutno premalo že za sa"-mo hrano posameznega deiavca kaj šele za družino.
V Albaniji so zaradi pustolovske politike Enver Hcdže napram Jugoslaviji, ki je pomagala z dobavljanjem živil in industrijskih proizvodov, delavci brez najosnovnejših potrebščin. V mnogih pokrajinah te države vlada prava panika. Nočemo se ukvarjati s tem vprašanjem, — piše «Glas», — da bi zlobno poudarjali težave, ki vladajo v Albaniji, državi ljudske demokracije, pač pa želimo delavnemu albanskemu ljudstvu, da bi moglo premagati vse težave, da bo lahko zasledovalo politiko resničnega socializma.
PARIZ, 15. — Kot poroča avstralski radio, je bil tajnik zveze rudarjev v Avstraliji King obsojen na tri mesece zapora, češ da je žalil sodišče.
Grozotne posledice eksplozije skladišča razstreliva
MAINZ, 16. — Četrt mesta Prun je razdejala včerajšnja eksplozija skladišča municije. Požar v skladišču je baje postal r.a ta način: neki baraki v bližini je začela goreti ir. medtem ko so gasilci tamkaj gasili ogenj, nihče ni opazil,
da se je ogenj po suhi travi razširil do skladišča. Cim je nastala nevarnost eksplozije, so takoj alarmirali mesto in pozvali ljudi, naj bežijo. V naglici so ljudje pobrali glavne dragocenosti in zbežali na polja in v go-deve. Okrog 20. ure je nastala prva eksplozija. V polmeru 1 km se je zrušilo kakih 30 hiš. Pet minut kasneje je druga eksplozija zrušila še ostale hiše.
Večje število prebivalcev ni poslušalo poziva, naj se umakne iz mesta in tako je med ruševinami našlo smrt več ljudi. Do popoldne so izvlekli i z ruševin 15 trupel, znatno večje pa je število težko ranjenih. Pogrešanih je okoli 150.
V' polmeru preko pol kilometra so vse hiše porušene do tal, do 2 km so zidovi omajani in strehe razkrite, r.a 3 km daleč pa so vse šipe razbite. V skladišču se je baje nahajal ekrazit. Uvedena je preiskava, ki pa najbrž še ni ugotovila nič bistvenega.
Senussi v Londonu
LONDON, 15. — Emir Idris El Senussi iz Cirenaike je danes zvečer prispel iz Pariza v London, kjer se bo ustavil kakih 10 dni. V ponedeljek in torek bo imel razgovore z Bevinom. Kot je znano, je Velika Britanija v prvih dneh junija priznala novo Cirenaiško državo. Čeprav se London ne mara dokončno obvezovati, dokler OZN kaj določnega ne sklene o usodi bivših italijanskih kolonij, prevladuje vendar mnenje, da bo Velika Britanija skušala med drugim pridobiti si za bazo Tobruk ,kakor tudi uporabo letališča Eladem, ki ga ima sicer že itak RAF zasedenega.
in ameriške vlade, da bi pomagale Kitajski, je Maocetung mnenia. da bi se to zgodilo le z namenom da bi bankirji še bolj obogateli. Pripomnil pa je, da ne gre tega hotenja postavljati v isto vrsto s prizadevanjem naprednih ljudi v Veliki Britaniji in ZDA, ker zahtevalo da se navežejo diplomatski stiki in uvedejo normalni trgovinski odnosi s Kitaisko,
Ko je poudaril svoje prepričanje. da se bo na Kitajskem uvedla liudska demokracija ja Maocetung dejal: «V zadnjih 28 letih je naša stranka dosegla glavno zmago y revolucionarni borbi«. Nato je zaključil: «Io, kar je bilo opravljeno do sedaj, je le pr.vi korak na poti, ki je sedaj odprta. Uničiti je še treba ostanke sovražnika ir, potem nam ostane še težka naloga gospodarske izgradnje«.
Ljudske oblasti v Šanghaju so ukazale, da se mora Jakoj zapreti urad USIS (informacijska služba ZDA) in urad informacijske službe britanskega poslaništva v Šanghaju. Ameriški konzul v Sanghaiu je bil obveščen, da mora USIS pre-nehati svoje delovanje, ker je ameriška vladna ustanova. Ker pa ;i-piomatski odnosi med osvobojeno Kitajsko in ZDA še niso vzpostavljeni, se mora takoj preneraii vsako delovanje te ustanove. Doslej je namreč USIS razdeljeval dnevni bilten vesti.
Za oskrbo Šanghaja s premogom in z živili, so oblasti y vzhodni Kitajski sklenile, da zgrade malo železnico, ki bo -vezala premogovni bazen Heui Nan z reko Jangee. Ta železnica bo prva po osvoboditvi.
MEHIKO. — 600 kompletnih filmskih trakov v vrednosti preko pol drugega milijona dolarjev je /gorelo v ogromnem požaru, ki je zajel poslopje družbe ((Columbio pictu-res«. Človeških žrtev sicer ni bilo, vendar je bilo 24 oseb več ali manj poškodovanih.
RIM, IS. — Delavstvo tvornie papirja je sklenilo stopiti v stavko po ysej Italiji za uresničenje svojih _ ekonomskih zahtev. Datum in trajanje stavke bosta objavljena naknadno.
LONDON, 13. — Namestniki za Avstrijo sa danes nadaljevali y razgovorih, toda brez rezultata. Preučevalj so v načelu prhvno stališče glede nemškega imetja. Sestanek se le vršil v ozračju velike prisrčnosti. Po dolgih razpravljanjih so sklenili, da bodo vprašanje odložili za prihodnjo sejo, ki bo V ponedeljek zjutraj.
Se m orni
ined con« A in FLRJ
TRST, 16. — Našega doDisnika, ki je hotel danes popoldne preko-račititi mejo med cono A Tržaškega ozemlja in FLRJ na bloku Frnetič, so obmejni policijski organi anglo-ameriških okupacijskih oblasti zavrnili, češ da je potreben redni potni list za potovanje v Jugoslavijo.
Naš dopisnik se je obrnil na opensko policijsko poveljstvo, kjer mu je inšpektor Gruden podal sledečo izjavo: «V Jugoslavijo smejo iti brez rednega potnega lista samo tisti, ki lahko dokažejo, da imajo tam res nujne opravke kot na primer: šoferji rednega avtobusa, šoferji, Ici prevažajo mleko, časopise in drugo. Vendar si morejo tudi ti v najkrajšem Času oskrbeti redni potni list«. Inšpektor Gruden ni vedel povedati, ali naj bi bil ta redni potni list izdan od videmske kvesture ali od kakega drugega urada.
Nato je inšpektor Gruden napotil našega dopisnika na C.I.D. v ul. XXX Ottobre, češ da tam izdajajo potne liste za prehod v Jugoslavijo. Naš dopisnik se je obrnil na C.I.D., kjer mu je, pa neki inšpektor odgovoril, da je o stvari sicer nekaj slišal danes zjutraj, da pa ne ve ničesar natančnega. Svetoval mu je še, naj se obrne na VU, kjer bo mogoče zvedel za podrobnosti.
Medtem pa javlja novinarska agencija ANSA, da je predstavnik VU cone A Tržaškega ozemlja demantiral vesti jugoslovanskega izvora, na podlagi katerih naj bi bil promet na meji med anglo-ameriško cono in FLRJ prekinjen. Kakor torej vidimo, ta demanti ne odgovarja popolnoma dejanskemu stanju, kajti vsi tisti, ki so bili vrnjeni danes, ko so hoteli potovati v Jugoslavijo in ki so jih policijski organi vrnili, lahko to potrdijo, kakor je to potrdil tudi policijski inšpektor Gruden na Opčinah.
Zaradi tega proti praktično popolni omejitvi prehoda meje med
cono A in FLRJ protestiramo in zahtevamo, da VU o ukrepu izda točno in jasno poročilo, če se že nima namena držali črke in duha določb mirovne pogodbe.
Dan sovjetskega letalstva
MOSKVA, 16. — Maršal VasU Ijevski, minister vojske, je s po1 sebno poslanico čestital sovjetskimi letalcem k dnevu sovjetskega le-* talstva in jim želel novih uspehov,
Ameriška bolna flola
u italijanskih pristaniščih
CAGLIARI, 16. — Danes zjutraj je priplul v pristanišče Olbia od* delec ameriške flote, ki sestoji i* dveh križark, enega nosilca letal in treh pomožnih ladij s sedem torpedovk spremstva.
Vsekakor pomeni poleg Snyderje-vega obiska tudi ta vojaški obisk tako močnega oddelka ameriške bojne flote nov dokaz, kako čvrsto se nahaja monarhofašistična Italija v jeklenem objemu ameriških imperialistov. Tako močan oddelek bojne flote imperialistov ni obh skal niti tržaškega pristanišča, če* prav ga Angloameričani smatrajo za svojo vojaško bazo.
SSZ Ima 72 milijonov Članov
MARSEILLE, IS, — Ko je danes dopoldne Louis Saillanl, generalni tajnik SSZ, otvoril prvo zasedanje mednarodnega kongresa pomorščak kov in pristaniških delavcev, ki ima za namen ustanovitev strokovne zveze teh delavskih kategorij v okviru SSZ, je med drugim izjavil: Kljub dezerterstvu ameriških ih angleških sindikalnih voditeljev, zaradi katerega je 14 milijonov delavcev zapustilo Svetovno sindikalno zvezo, ima ta vendar še 71.900.000 članov. Delo tega kongresa se bo končalo prihodnji ponedeljek.
Stavke v Londonu, Avstraliji,
na Finskem in v Kanadi
Mednarodni kongres pomorščakov v Marseillu - Vlada se tudi v Avstraliji poslužuje vojaštva, da bi zlomila borbo stavkajočih
MARSEILLE, 16. — Drugi dan mednarodnega kongresa pomorščakov in pristaniških delavcev se je oglasil k besedi glavni tajnik zve ze kanadskih pomorščakov Davis, ki je najprej omenil že štirimesečno borbo kanadskih pomorščakov, nato pa izrazil upanje, da bo njihovim zahtevam ugodeno s podpo ro Svetovne sindikalne zveze. Med drugimi je govoril tudi sovjetski delegat, ki je pozival vse delegate, naj sp čedalje bolj strnejo okrog Svetovne sindikalne zveze «za rešitev demokracije In napredka ter za trajen mir na vsem svetu«.
Zdi se, da se bo pričela na Fin skejn nova vrsta stavkovnih gibanj Danes je 400 pristaniških delavcev v Kotki zapustilo delo ter zahtevalo odpoklic šefa oddelka za delov no silo, češ da je kriv političnega
favoriziranja. Tudi pristanišču Kai mina grozi sitavka, ker delavci zaS-t tevajo povišanje plač.
Iz Milana poročajo, da se je danes zaključila mednarodna ustanovna konferenca kategorije stav-binskih delavcev.
Stavka v Londonu še vedno traja. Sir Robert Gould, ki je znan kot strokovnjak za sindikalna vprašanja, se je sestal s sindikalnimi predstavniki pristaniških delavcev, Medtem se nadaljuje stavka rudarjev v Avstraliji. Kakor smo že včeraj poročali, je tudi tam kot v, Londonu proglašeno izredno stanje in vlada je tudi tam poslala močne oddelke vojakov, da bi nakladali že izkopani premog.
Londonski stavkajoči pristaniški delavci so prejeli od mednarodne konference pomorščakov čestitke
Kriza v Marshallovem planu
je tudi hriza v atlantskem paktu
RIM, 16. — Ko je ob 9.30 predsednik parlamenta Gronchi otvoril sejo, se ni takoj nadaljevala razprava o atlantskem paktu, temveč so morali poslanci prej rešiti nekatera druga vprašanja. O paktu pa je prvi govoril socialist Ferran-di, ki je dejal, da predstavlja atlantski pakt z ozirom na notranjepolitičen položaj težko oviro za pomirjenje in z ozirom na vojaški značaj pa samo nevarnosti ir, ne prednosti, kajti «tako bomo nadaljevali, da ne bomo nikoli prijatelji vzhodnih držav«. Potem je poudaril, da ni mogoče ignorirati peticije za mir, ki jo je podpisalo na milijone državljanov. Nato je govoril komunistični poslanec Berti, ki
je poudaril, da je Marshallov plan v krizi. In če se misli na vezi med tem planom in atlantskim paktom, je treba sklepati, da je kriza v atlantskem paktu in kriza atlantskega pakta.
Monarhista Alliato je skrbelo, kako bo Italija, razorožena, lahko izpolnila K primeru vojne obveze, ki izhajajo iz atlantskega pakta.
Montagnana (PCI). jq zatrjeval, da ratifikacija atlantskega pakta, ki bi jo vlada rada dosegla, ni osamljeno dejanje italijanske zunanje politike, temveč je zaključek vsega delovanja vlade in sploh vseh vlad, ki jim je predsedoval De Ga sp en jn v katerih je bil
Stter'ioi.
poštev pride še surov kavčuk, industrijski diamanti, razne kovine za požlahtnjcnje jekla itd., vsega tega pa imajo ZDA že dovolj na zalogi ali pa lahko nabavijo .v okviru Marshallovega načrta na podlagi točke o ((strateških surovinah.
Laže bi' se dal izvesti predlog o Olajšavah za nakup dolarjev pri Monetarnem fondu. Toda s tem bi
kot navadno. — V' Aleksandriji je vročinski val zahteval dve žrtvi: ena oseba je umrla zaradi sončarice, druga pa je znorela.
LONDON. 16. — Po šestih tednih suše se je v Veliki Britaniji spet pojavil dež. Danes je bilo mnogo hudih viharjev in ploh.
Vidali naj pride z odkrito besedo na dan!
Zakaj ne pride Vidah z odkrito izjavo na dan, da je za prikljuiitev ne samo T.rsta, temveč vsega Tržaškega ozemlja k Italiji?. Zakaj sle pomiši, da je Za imenovanje guvernerja, v isti sapi pa. da sc mora najti «boljša rešitev tržaškega vprašanja?« Kakšna je ta ■■eštteb? To naj Vidali tržaškemu proletariatu odkrito pove!
Odgovor na ta vprašanja pa je popolnoma jasen: Vidali noče govoriti odkrito, ker ve. da tržaški proletariat nikoli ne oo pristal na vrnitev v. De Gasperijevo Italijo in da bo Vidalijevim volivcem popolnoma jasno, da jih Vidali pošilja ponovno v klerofašistično Italijo, da zopet kliče požigalce naših narodnih domov in sedežev ter ustanov demokratičnih organizacij, tedaj bo Vidali ostal sam.
Zato so bedni in jalovi vsi njegovi izgovori, da mu hoče sekve-stratorski upravnik, ki ga je s pomočjo policije postavil sam, prisiliti na ((nemogočo pogodbo» in list «11 Laroratore« zatreti, češ da <mirna denarja», kot da ni vsakomur v Trstu in na svetu jasno, da je nemogoče tiskati dnevnik brez denar
dnevnik že leto dni obmetava z be-, fašistična vzgoja ie torei tud, nriimie. ,,„
Skarall	>‘c-	f	vei	izhajati«, Skor^ot Vid™'Za°-
to mu svetujemo, naj si to osmrtnico izreže in ob priliki uporabi.
kar jih premore slovar italijanskega jezika. Denar torej Vidali ima in to je danes vsakemu njegovemu pristašu očitno. Njegovo jamranje in njegov manever s postavljanjem sekvestratorja pa mu služi le za to — kot smo že večkrat po udarili — da bi dosegel na ta način tisto, kar mu je njegov pravi cilj — t. j. najprej čim tesnejšo povezavo ž Italijo (prav tako kot dela okupacijska VU z vso italijansko reakcijo vred in proti čemur «11 Lavorato-re» že eno leto ni črhnil niti besedice), nato pa priključitev celega Tržaškega ozemlja k Italiji (De Ga-sperijevi) priključitev, ki jo za sedaj imenuje »soluzione miniiore»...
Kako se je Miani poslovil
Sinodi je imel tržaški'župan M tani, ki ga je postavila okupacijska oblast, na italijanski tržaški radijski postaji poslovilni-govor, ker v ponedeljek bo novi občinski svet iz volil novega župana. Čeprav vsi zelo dobro vemo, da biv. župan prav dobro razume slovenski, vendar ni Smatral za potrebno, da bi od vse ga svojega govora polnega hvale, privoščil vsaj besedico usvojim« slovenskim tržaškim' občanom, ampak
ja, najmanj pa ga je mogoče ti-1. jih je dosledno ignoriral kot da jih skati na stroške tistega, ki ga tal v Trstu sploh ni. Iredentistična in
izkoreninljive korenine, Sicer pa tržaški Slovenci niso nikoli Mianiju priznavali, da v čemer koli predstavlja njihovo voljo in njihove interese. Ce pa ga bo še kdaj v življenju doletela takšna sreča, da bi ga kakšni okupatorji zopet nekje postavili za župana, (pohvalil jih je namreč več kot dovolj!), ga prosimo, naj bo vsaj toliko obziren in naj spričo takšnega sv-jega odnosa, kakršnega je pokazal do tržaških Slovencev, nikar več ne govori o —^enakopravnosti ne glede na narodnost.d in o «demokraciji». Sicer pa: Kalio došao — tako i prošao...
Revna enodnevnica
Za volitve v juniju je bil podpredsednik italijanske vlade in ((socialist- Saragat zelo široke roke in njegovi tržaški somišljeniki tega niso skrivali. Njihova neonska reklama na Goldonijevem trgu, katera, pravijo, da je stala čez šest milijonov lir, in vsa ostala volivna propaganda tako imenovanega «Parti-to socialista della Venezia Giulia«, so dokazi Saragatove radodarnosti, ki je omogočila izdajanje celo posebnega dnevnika (sedmega v Trstu!): «La Voče della sera«.
Sinoči pa si je to Saragatovo glasilo napisalo osmrtnico in v njej
Saragat se namreč o vprašanju Trsta prav nič ne loči od Vidali ja in KPI. V • hočejo namreč Tržaško ozemlje vrniti materi Italiji :n pri tem — kakor vidimo — se tudi v taktik; ne razlikujejo
Zupančič in domobranske čokljade
Tista dolarska demokracija ki je od svojega rojstva pa do danes ze večkrat pljuvala na največjega slovenskega pesnika, si je po njegovi smrti upala nadaljevati s tem pljuvanjem in v svoji zadnji številkt poroča celo o nekem Zupančičevem večeru, ki so ga priredili ljudje ki so na proslavo 100-letnice Prešcr-1}?vf s™rti. povabili fašističnega škofa Santina, ki je slovenskim otrokom prepovedal govorit; v njihovi lastni materinščini. Giasdo peščice slovenskih tržaških buižujev pač nima pomislekov, ko je treba prosjačiti drobtinice od italijanske tržaške buržoazije in napadati največje vrhove slovenske 'kulture in umetnosti, ki niso nikoli izdali svojega naroda kot so to storili razni čokliasti domobranski oficirji v najusodnejših, dneh naše zgodovine!
Sforza zunanji minister, na področju zunanje politike. «Ta politika je porazna«, je dejal Montagnana in našteval: nad vse težka mirovna pogodba; Italija še «i sprejeta V OZN; vsa cona B anektirana po Titu. Govornik Je s to izjavo potrdil, da poslanci KPI v italijanskem parlamentu ne ločijo 02 o* stalili reakcionarjev pri vprašanjih, kjer bi se moral* diametralno ločiti, in drugič je pokazal, da so lahko nekateri poslanci KPI zelo slabo obveščeni — razen če nočejo ustvarjati takega videza.
Marshallov plan je V krizi in sedaj je tukaj atlantski pakt, ki nas še bolj zasužnjuje, je dejal Montagnana. Sforza je šel na najbolj nesramen način podpisat ta pakt, ne da bi odprl usta, irf sprejel j'e vse, kar je bilo že prej sestavljeno.
Snyderjeva inšpekcija v Rimu
Helija je najsladsa
od vseh maršaliziranccj
RIM, 16. Ameriški zakladni minister Snyder (izgovori Snajder) nadaljuje svojo inšpekcijo po Evropi.
Razumljivo, da niso uradni kro gi dali doslej najmanjših pojasnil, o čem razpravljajo. Današnji «TJ mes« skuša v uvodniku opozoriti na nekatere točke, o katerih se govori. Najprej ocenjuje položaj Italije, ki da je od vseh ERP-držav najmanj rešila svoje osnovne go, spodarske probleme, nato pa preide r.a demografsko vprašanje in na brezposelnost. Načenja po te ustaljeni praksi vprašanje emigra cije v Južno Ameriko, ki bi bilo lažje, ako bi imele južno-ameriika države dovolj kapitalov za finansiranje tega naseljevanja. Omenja, da mora Italija iskati novih tržiš* za izvoz, končno pa poudarja, ca bo treba Italiji pomagati glede lz-sel-jevanja in da bo to najbrže tudi zaključek Snvderjevih razgovorov Ce naj bo to res, se obetajo itali janskemu ljudstvu težki časi, y ko likor vlada r,e bo prisiljena, da okrepi do največje mere trgovinsko izmenjavo z Vzhodom, kakoji to že poskuša Anglija.
L
r
Mo« Miz/i ovutouiiah Hi tržaški dnevnik
Sestanek OF v Šempolaju
13. t. m. je bij v Šempolaju množični sestanek članov OF, na katerem je tov. Franc Stoka podal zelo obširen politični pregled o položaju na našem ozemlju.
Tov. Stoka je poudaril važnost tega sestanka .na katerem so zbrani vsi tisti, ki hočejo nadaljevati pot, katero si je naše ljudstvo začrtalo V narodno-03uobodilni borbi in ki bodo s svojo borbo dokazali, da so trditve nekaterih ljudi, češ da propadamo, popolnoma neresnične — da pa je res-niča, da se iz dneva v dan krepimo.
«Spominjate se vsi, kako močni smo bili, ko je med nami vladala še enotnost in resnično bratstvo. Italijanska reakcija kot tudi anglo - ameriški imperializem sta s strahom gledala na našo borbo ter sta jo skušala ovirati, kjer sta le mogla, ker sta namreč dobro vedela, da so demokratične sile Tržaškega ozemlja njun največji sovražnik. Toda to enotnost demokratičnih množic je razbil prav Vidali, ki je izrabil priliko objave resolucije Informbiroja. da je prišel na dan s svojim pravim licem. Danes vsi polteni demokrati Tržaškega ozemlja, ki so se dati v prvem trenutku preslepiti leP° donečim besedam tega razbijača, vse bolj spregledujejo ter uvidevajo, kam vodi pot iz-
dajstva vseh tistih ciljev, za katere se je naše ljudstvo tako vztrajno borilo.«
Omenil je tudi govor tov. Tita v Pulju, v katerem je še prav posebno poudaril pravice jugoslovanskih narodov do Slovenske Koroške in Tržaškega ozemlja, katerima se ne bodo odrekli.
Po govoru tov. Stoke se je med navzočimi razvila zelo živahna diskusija, v kateri so še prav posebno razpravljali o vprašanju Slovenske Koroške ter o stališču Sovjetske zveze do rešitve tega vprašanja.
Ob koncu diskusije so navzoči izvolili nov krajevni odbor, ki ga sestavljajo tovariši, pripravljeni voditi odločno borbo za pravice vsega demokratičnega ljudstva proti imperializmu in njegovim hlapcem.
Sestauek ASIŽZ
V petek 15. t. m. ob 20 so se zbrale žene I. okraja na svoj plenarni sestanek. Tov. Alma Re-schitz je podala politični pregled in se podrobneje ustavila tudi pri vprašanju denarne zamenjave v coni B. Vse žene so živahno posegale v debato.
S posebnim zanimanjem pa so sledile tudi drugemu delu sestanka, kjer so razpravljali o otroških kolonijah.
Zadnja letošnja premiera SNG v Skednju
Miro Rresl - petdesetletnik
■
'ht.Zr' |
Jutri praznuje Miro Presl svoj petdeseti rojstni dan. Skoro neverjetno se zdi, d a je ta živahen in duhoviti mož dosegel že pol stoletja. Saj se kreta med nami tako mladeniško svež in čvrst, poln borbenosti in humorja!
Vsi, ki ga poznajo, vedo, da je naš jubilant res demokrat m antifašist. Nujno je bilo, da je bilo nje-govo življenje polno borb in neprijetnosti. Ze leta 1918 se je kot avstrijski vojak udeležil vstaje v Radgoni, bil je zato zaprt in kasneje pomiloščen. Po prvi svetovni vojni je nekaj let služboval na Ka-tinarI, v Bazovici, pri Sv. Ivanu in v Skednju. Ker ni hotel zatajiti svoje narodnosti in sprejeti od fašizma nadzorniškega mesta, temveč se proti fašizmu boril in sc s črnosrajčniki dejansko spoprijel, je moral leta 1926 bežati v. Jugoslavijo. Tam se je aktivno udejstvoval v prosvetnih in humanitarnih organizacijah. Toda klerikalnim oblastnikom ni bil pogodu in je moral zato pretrpeti kazensko premestitev. Vstopil je v OF že leta 1941 in bil Man mestnega odbora OF v Črnomlju in terenski aktivist. Ker kot učitelj ni hotel sodelovati s fašističnim Olh-om, je bil julija 1942 aretiran in poslan v internacijo, najprej v Treviso, potem pa v koncentracijsko taborišče v Gonarsu. Seveda Je tudi tukaj nadaljeval delo o OF. Ob kapitulaciji Italije se je tako) pridružil partizanom■ V partizanih je vršil različne odgovorne posle in se istočasno udejstvoval tudi na prosvetnem področju, Po vojni je dobil učiteljsko službo v rodni Bazovici, toda njegov antifašizem tudi anglo-ameri-kanski vojni upravi ni bil po volji, zato ga je po enem letu službovanja odpustila. Od takrat deluje v naših prosvetnih organizacijah in se — kakor vedno — vedrega čela bori za resnico in pravico.
In kaj se more takemu značaju, kakor je Prestop, drugega dogoditi, da ga danes »internaclonalisti« zmerjajo s trockistom in izdajalcem! Saj je bil Miro vedno poštenjak. Zato je bil izdajalec za avstrijsko monarhijo, izdajalec za fašiste najprej doma, potem pa že v Črnomlju, izdajalec za slovenski klerikalizem, izdajalec za ZVU in seveda tudi za Vidalija. Življenjska pot našega jubilanta je pač taka, kakor je približno pot slehernega poštenega slovenskega izobraženca. Takih mož, ki se niso plašili nitj avstrijskih niti italijanskih ječ, bevskanje in zmerjanje ne more nikdar in nikoli odvrniti od jasne in ravne poti. Tovariš Miro je
preživel tako Avstrijo kakor italijanski fašizem, pa bo tudi ZVU in vidatijevstvo.
Jasnega čela, čvrst in krepak stoji med nami. Zaradi njegove razgledanosti, požrtvovalnosti, objektivnosti in zdravega humorja ga cenijo in ljubijo vsi. Cenijo ga njegovi ožji rojaki v Bazovici, katerim je naredil marsikatero uslugo, cenijo ga njegovi stanovski in delovni tovariši in cenijo ga tudi njegovi politični nasprotniki.
Tovariš Miro, na mnoga leta!
i|e
Podporno društvo za počitniške kolonije obvešča starše, da se bodo vršili Zdravniški pregledi otrok namenjenih za II. turnus v počitniške kolonije po sledečem redu: v torek 19. t. m. ob 17 v PA-DRICAH pri babici za Gropado in Padriče; ob 18 v BAZOVICI pri Gruntprju za Gročano, Bazovico, Drago in Pesek;
V primeri z Moličrom, ki postavlja v središče svojih komedij no-sitelja neke človeške slabosti f»Skopuh«, svetohlinec «Tartuffe». «Ljudomrznik», »Namišljeni bolniku itd.), ki jo potem neusmiljeno razgalja in z vseh strani osvetljuje, je Goldoni precej ljubeznivejši pisec komedij, ki se sicer tudi ne izogiblje prikazovanju človeških slabosti, a se ne zarine vanje kot njegov francoski vzornik. Skoraj 200 let, odkar je napisal svojo «Mirandoli• no», je dolga doba za preizkušnjo vrednosti nekega literarnega dela, in «Mirandolina» je to preizkušnjo častno prestala. Osebe v njej so žive in kljub temu toliko posplošene in izluščene iz tesne lupine časovnosti, da nas morejo še danes pri-jetno zabavati, če nam že tudi ne povedo kaj posebnega.
Ce bi gledali na Mirandolino z manj ljubeznivega zrelišča kot Goldoni, bi se nam utegnila zdeti lepa florentinska krčmarica v resnici nekakšen ženski vrag, kot jo je označit v svojem članku pred premiero na tem mestu dr. Andrej Budal. Kajti v njej je živa slast, zamomljati moške in jih spravljati v zaljubljenost, predvsem take, ki se temu čustvu najhuje protivijo, kakršen je v komediji nesrečni vitez Ripafratta. No, Goldoni ne ljubi tragedij in zato tudi gledalec mirne duše lahko odpusti Mirando-lini tako nevarno igračkanje, ki bi se v drugačnih okoliščinah vendarle ne zdelo popolnoma «fatr». Goldoni je zelo tenkočuten psiholog in ume postaviti odnose svojih oseb v tako medsebojno razmerje, da se celo sami z Mirandolino veselimo njenih zmag nad nečimurni mi, zapravljivimi ali odljudnimi moškimi. Socialno je namreč Mirandolina preprosta osirotela krčmarica, njeni snubci pa plemiči, ki se čutijo družbeno nad njo. In če dd končno Mirandolina roko svojemu prvemu strežniku, človeku svojega družabnega položaja, ter zavrne ohole in domišljave plemiče, je s tem Goldoni zelo bistrovidno, čeprav nehote, zagrabil že v isto družbeno problematiko, ki jo je pozneje Bsaumarchais v svojem »Figaru« zavestno in jasno izrazil: namreč bližajočo se zmago meščanstva nad propadajočim plemstvom.
S tem kajpada nočemo reči, da bi bil Goldoni že zavesten družbe-
Itako skrki Delavska zbornica
za interesu delai/skctja razreda
Delavska zbornica pač ne bi bila to, za kar jo vsi poznamo, če ne bj ((dosledno branila« interesov delavskega razreda. Njeni voditelji ne zamude prav nobene prilike, da ne bi dokazali svoje solidarnosti — seveda 5 delodajalci.
Nov primer «odločne borbe* za pravice delavskega razreda smo imeli pri zadnji gtavki uslužbenk podjetja Beltrame, ki so izjavile, da pod tako nečloveškimi delovni mi pogoji ne morejo nadaljevati svoje službe. Takoj, ko so stopile v protestno stavko, so se seveda obrnile za pomoč do svojih sindikalnih organizacij, ki naj bi posre-dovale pri gospodarju tega podjetja za ugodno rešitev njihovih problemov.
Voditelji Delavske zbornice so že takoj v začetku razgovorov s prizadetimi delavkami izrazili svoj »pesimizem« glede rešitve tega vprašanja, češ da po njihovem mnenju ne bi bilo primemo vztrajat) na tako ((nerešljivih* in ((nesprejemljivih* zahtevah ter da bi bilo zaradi tega najbolj ((priporočljivo* vmiti se ponovno na delo — da bi gospodar ne bil preveč hud...
Toda odločnost delavk s takimi piškavimi izgovori ni bila omajana; zato je bilo treba iznajti še kakšen drug, bolj »učinkovit* izgovor.
Naslednjega dne so delavke vztrajale pri svojem prvotnem sklepu ter so izjavile, da se ne vrnejo na delo. Predstavnik Delavske zbornice, ki bi moral ob tej priliki stopiti na stran stavkajočih delavk ter zahtevati od delodajalcev rešitev njihovih perečih vprašanj, je izjavil, da je nadaljevanje stavke po njegovem mnenju zelo nespametno
dejanje ter da Delavska zbornica nima prav r.ikakega namena pomagati delavkam v tej njihovi borbi — pa naj si pomaga predstavnik Enotnih sindikatov kot ve in zna...
Kljub zelo značilnemu stališču predstavnika Delavske zbornice, katerega namen je bil preprečiti nadaljeivanje stavke ter uresničitev vseh upravičenih zahtev delavk podjetja Beltrame, so se pogajanja med delodajalci ter Enotnimi sindikati takoj pričela ter se bodo v prihodnjih dneh še nadaljevala. E-r.otni sindikati vztrajajo pri svojih zahtevah, da vodstvo podjetja Beltrame ukine akordno delo, ki ga delavke kljub vsej pridnosti in marljivosti ne zmorejo. Ce tudi ta pogajanja ne bodo privedla do zaželenega uspeha, potem bodo delavke podjetja Beltrame ponovno stopile v protestno stavko.
Jutri 18. t. m. prva seja občinskega sveta
Seja občinskega sveta tržaške občine bo 18. t. m. ob 17 v dvorar.i občinskega sveta. Na dnevnem redu:
1.) Verifikacija mandatov,
2.) izvolitev župana,
3.) izvolitev občinskega odbora.
25ENE! Poslušajte danes ob 11.45 oddajo radijske postaje v Kopru, ki je namenjena vam. Prikazala bo obisk delegatk krajevne delegacije AFZ iz Cezarjev pri srbskih pionirjih, ki so na počitnicah v Kopru.
rn kritik svoje dobe. Toda kot natančen poznavalec življenja in družbe je znal prikazati človeške odnose tako, da iz njih še danes lahko razberemo družbeno problematiko dobe, kot jo moremo spoznati na primer iz Balzacovih romanov.
Premiera	«Mirandoline»	sredi
vročega julija je nov in prepričljiv dokaz delovne volje, discipline in požrtvovalnosti članov SNG v Trstu. Kajti študij lahkotne komedije ni nič manj naporen in resen od študija katerega koli drugega odrskega dela. In če je zadnja uprizoritev po celotnem trdem delu naših odrskih umetnikov sem pa tja nekoliko popustila v primeri s prejšnjimi, bomo to prišteli v račun preutrujenosti in pozne sezone.
Režiser JOŽE BABIC je pravilno pojmoval lahkotnega duha Goldonijeve komedije. Predstavi je dal toliko živahnosti in razgibanosti, da ni dejanje nikjer zaostajalo, Ka-rakterji so bili postavljeni v glavnem v pravilna so razmerja, sem pa tja so bili malce karikirani, ne da bi zašli v prehudo pretiravanje. Scena JOŽETA CESARJA je bila prirejena z okusom in s smotrno iznajdljivostjo. Stilno pravilno in z izrednim okusom so bili izdelani tudi kostumi.
Mirandolina ima vse prednosti in vse slabosti stoodstotne ženske. Ne-čimurna je, koketna, rada vidi, da se vrti ves moški svet okrog nje, rada sprejema, ne da bi za to kaj dala. Dobra računarka je v gospodinjstvu, toda tudi s svojo čednostjo, za katero se odškoduje s svojimi zmagami nad moškimi srci. Rada vzbuja strast pri drugih, medtem ko svojo dobro drži na vajetih. Prav zato ne bo povzročala tragedij, pač pa je primerno središče za ljubeznivo komedijo. EMA STARČEVA je položila v Mirandolino svoje solidno odrsko znanje, igrala je na moč živahno prebrisanko, ki obljublja in ne daje in ki vleče svoje oboževalce za nos, ne da bi jim s tem hotela povzročiti prehudih bolečin. Podala je zdravo, krepko žensko, katere igra z moškimi je od vsega početka prozorna in povsem neproblematična. Mirandolino bi si lahko predstavljali tudi bolj rafinirano in prefinjeno. Kljub temu nas je Erna Starčeva potegnila za seboj in ustvarila življen-sko verjeten lik,
Zenomrzca fn poznejšega spre-oprnjenca viteza Ripafratto je igral STANE RAZTRESEN bučno, gro-movniško, skoraj hajduško. Malce me je začudilo, da bi bil tako hru pen in strasten mož toliko časa kljuboval žehskim čarom. Predstavljati bi si mogli tudi hladnejšega in bolj vase zaprtega moža, Raztresen je postavil na oder lik polnokrvnega moškega, ki se zdi prej osoren vojščak kot nedostopen ženomrzec. Njegov Ripafratta je bil dobro naštudiran in kljub taki koncepciji povsem življenjski.
Markiz Forlimpopoli je dal MO-DESTU SANCINU novo priložnost, da izkleše eno izmed svojih kabinetnih odrskih postav, čeprav je sem pa tja uporabljal izrazne kretnje, ki smo jih spoznali že pri drugih njegovih kreacijah, na primer pri njegovem Skopuhu. Tudi novi lik je bil do potankosti preštudiran in tehnično odlično izveden. Kljub temu bi sodil, da dopušča Goldonijev Forlimpopoli še nekoliko drugačno tolmačenje. Ta markiz morda niti ni po svoji naravi skopuh, pač pa je obubožan plemič, ki se grabi za privilegije svojega stanu kot za slamnato bilko ter hoče kljub pomanjkanju denarja igrati v družbi velikega gospoda. Tiči V večnih denarnih stiskah, zato tudi ne more biti govora o radodarnosti ali razsipno-f,ti. Družbeni parazit je, ki si izposoja pri premožnih znancih rn jih skube.
Grof Albafiorita je že zato njegovo živo nasprotje, ker je bogat, mlad in zato tudi razsipen. SILVIJ KOBAL ga je igral s tolikšno lahkotnostjo in gracijo, da me je kljub ponovno ugotovljenemu razvoju Znova presenetil. Temu mlademu igralcu leži očitno igralski dar t) krvi in danes obvladuje tudi že tehnično in umetniško močno zahtevne naloge. Njegov Albafiorita je bil eden izmed najbolj svežih in stilno pravilno postavljenih likov v predstavi.
BELIZAR SANCIN je dobro do-
jel podobo FabHHja, zvestega prvega strežnja ti krčmi, ki ga je namenil Mirandolinin pokojni oče svoji hčeri za bodočega moža. Tudi Fabrizio je noro zaljubljen v svojo gospodarico, trpi zavoljo njene igre z moškimi muke ljubosumnosti, a je naposled za svojo zvestobo poplačan z njeno roko. Be-lizar Sancin ga je igral diskretno, dokaj spreten je bil tudi v. izražanju zaljubljenosti in ljubosumnosti, pri čemer je hvale vredno zlasti to, da je obdržal pravo mero.
Prijetno sta, presenetili z živahnostjo in naravnostjo igralki obeh navihank, potujočih igralk Horten-zije in Dejanire. Prvi, prekaljenej-ši tudi v življenju, je dala VERA REMCEV A karakterno zelo posrečene poteze, skratka, umela je glumiti glumljeno dostojanstvenost. Vsa škratevska je bila njena partnerica TEA STARČEVA, ki je igrala v življenju manj izkušeno Dejaniro. Tudi njej tiči kot Kobalu igralstvo v krvi in če sta z Remčevo nekatere prizore s smehom vendarle nekoliko pretirale, pa sta kljub temu prinesle na oder dva živa in osvežujoča Uka.
BOZO PODKRAJŠEK je igral
vitezovega slugo s dobro premišljeno komik o, ki nas je prijetno ščegetala k smehu. Tega igralca bi si želel videti enkrat v. vodilnejši komični vlogi, v kolikor bi se seveda našlo primerno delo, ki bi se dalo vključiti v repertoar.
JULIJ GUŠTIN je igral grofovega slugo v dobri maski zadovoljivo.
Z «Mirandolinc», katere premiera je bila V Skednju in repriza naslednji dan na Opčinah pri polnih dvoranah, je naše Slouensko narodno gledališče zaključilo svojo letošnjo sezono. Prav ti dve zadnji predstavi sredi najhujše julijske vročine sta ponovno dokazali prav tako neomajno požrtvovalnost naših gledališčnikov, kakor tudi zvestobo in ljubezen našega občinstva do slovenske kulture. Sl' rensko gledališče je P Trstu neizprosna kulturna potreba in zato bo ostalo dosledno odklanjanje dvorane v mestu po odgovornih oblasteh zgodovinska kulturna sramota.
Našim gledališčnikom pa želimo vsi obiskovalci gledališča preža-služeni oddih in svežih sil za novo xn še uspešni Ve delo o prihodnji sezoni.
Vladimir Bartol
Včeraj sta se po ul. Ghega peljala z Lambretto 19-letni Cok Jordan s Kontovela 96 in njegov prijatelj 18-letnj Kompare Silvij z Zgornjg Grete 469. Ves čas je pred Lambretto vozil angleški tovorni avto. Naenkrat se je ta ustavil sredi ceste, motorno vozilp pa, ki mu je sledilo, je tako trčilo vanj. Pri udarcu, ki je tako nastal, sta oba fanta padla Z vozila. Čudno pa je, da Se je pri tem vozač Cok, ki je bii spredaj, pobral, ne da bi imel najmanjšo prasko. Kompare pa, ki je sedel zadaj, ima zlomljeno nosno kost, podplutbo na hrbtu in odrgnjeno kožo na stopalu. Odpeljali šo ga v bolnišnico, kjer se bo zdravil 7 dni, do popolnega ozdravljenja pa bo čakal skoraj tri tedne.
Tovorni avlo se je prevrnil
Z angleškim tovornim avtom so
včeraj zjutraj pripeljali y glavno
bolnišnico )9-letnega Toneata Nikolaja iz ul. Milano 25. in 39-let-nega Miniušsija Emilia iz ul. Sca-linate 2. Prvi ima močno potolčen obraz jn čelo, zato bo moral ostati na kirurškem , oddelku 10 dni, drugi pa ima le odrgnjeno kožo na iev{ nogi in so Ea zato po prvi pomoči, ki so mu jo, nudili na arn* bulanti, poslali domov.
Oba ranjenca sta zaposlena pri angleških oboroženih silah. Ko sta se včeraj zjutraj peljala na delo s tovornim avtom, se je ta na Reški cesti prevrnil. Pri tem sta oba delavca odnesla zgoraj navedene poškodbe.
Razen teh dveh ranjencev nj bilo nobene druge osebe ranjene, čeprav se je avto zvrnil s ceste v jarek, iz katerega so ga kmalu nato izvlekli. Vzroki nesreče niso znani, bržkone pa jo je treba pripisati defektu v motorju.
Z rešilnim avtom RK so sinoči pripeljali v glavno bolnišnico tri ranjence, in sicer 33-letnega Be-grassija Emila iz Milj, ki ima rane po prsnem košu, obrazu in rokah. Drugi dve ranjenki sta 74-letna Gi-zela Beriottijeva, porč. Dalmine, stanujoča v Miljah, in njena 37-let-na hči Dalmine Nerina, prav tako iž Milj. Obe imata rane po obrazu in prsih. Najteže od teh je ranjen Degrassi. Njegovo stanje je precej resno in se zdravniki še niso izrekli, koliko časa bo moral ostati v boinišniški ojflcrbi. Ostali dve ranjenki pa bosta zdravi najkasneje v dveh tednih.
Zenski sta povedali, da so jima kot begunki z Reke dodelili v Miljah stanovanje, in sicer v neki ulici, katere imena se sprva nista mogli spomniti. Včeraj popoldne sta ženski začeli čistiti novo dodeljeno stanovanje. Pri tem čiščenju
se jima je pridružil tudi Degrassi, ki stanuje v istem poslopju. V stanovanju so naleteli na star zabojček, katerega je hotel Degrassi spraviti proč. Pri tem pa je zaboj eksplodiral in drobci razstreliva, ki je bilo notri, so ranili vse tri. Verjetno. da je bila v zaboju ročna bomba. Ta domneva bo verjetna, leer so svoj čas vojaki imeli rekvi-rirano stanovanje.
ra
Zadnji seji conskega odbora je predsedoval podpredsednik cone prof. Schiffrer. Važno vprašanje seje so bili prizivi glede podelitve trgovskih dovoljenj. Mnogo teh prizivov je odbor poveljno rešil.
Conski odbor je dalje odobril združitev ustanov »Saul D. Modia-no» z ustanovo «Gen. Cario Petiti d; Roreto* v novo dobrodelno ustanovo, ki Se' bo odslej imenovala ustanova «Gen, Carlo Petiti di Roreto in Saul D. Modiano*. Po razvrednotenju lire bi namreč obe ustanovi posebej ne mogli več nadaljevati s svojo podporno nalogo pri zdravljenju jetike med revhimi sloji. Z združitvijo obeh ustanov pa bo mogoče uspešno nadaljevati s podporno akcijo.
Odobrili so tudi spremembo k čl. 69 službenega pravilnika pokra jin.ske psihiatrične bolnišnice o ekonomskem stanju uslužbencev bolnišnice ob upokojitvi. Spremembo, ki jo je predlagalo pokrajinsko odposlanstvo, ie conski °dbor sprejel. S tem v zvezi povečane stroške na račun pokrajinskega proračuna je že financiral urad za finančne zadeve VU.
Odobrena je biia sprememba, ki jo je predložila tržaška občina v zvezi s tarifo trošarin, in to glede kuretine. Končno so še odobrili odločitev ECA iz Milj, da se od časa do časa podelj uslužbencem po 5000 Ur kot dopolnilo službenih prejemkov.
Nedelja 17. julija
Aleš, Držislav
Sonce vzhajp ob 4.31, zahaja ob 19.50. Dolžina dneva 15.19. Luna vzhaja ob 23.03, zahaja ob 11.47.
Jutri ponedeljek 18. julija
i
Friderik, Miroslav
SPOMINSKI DNEVI
1846 je bil rojen Nikolaj N. Mi-kluho - Maklaj, veliki ruski raziskovalec. Umrl je leta 1888.
1936 začetek borbe španskega naroda za svojo neodvisnost proti italijansko-nemški fašistični intervenciji.
1945. se je pričela berlinska konferenca velikih držav zmagovalk: ZSSR. ZDA in Anglije.
18. VII. 1591 je umrl JAKOB P.
GALLUS (ver-
jetno Petelin iz Ribnice), skladatelj svetovnega slovesa. Rodil se je leta 1550, ko je Trubar izdal -prvo ^[slovensko knjigo. Gallus je J'' dete protireformacije. še mladega so poslali na tuje; svoje življenje je prebil na Avstrijskem in Češkem. Za slovensko narodno kulturo ni ustvaril ničesar, a v svetovnem merilu je eden izmed največjih naprednih glasbenikov napredne smeri svojega časa in pomemben člen v razvoju.
18. 1811 je bil rojen William Thak-keray, veliki angleški romanopisec.
18. 1943 streljali Nemci talce v Polsnlkovem dolu v Moravški dolini. ki so jo zaradi privrženosti do partizanov nazvali «Mala Rusija*.
18. 1944 Tomšičeva brigada zavzame postojanko St. Jurij in pridobi velik vojni plen.
PRESKRBA
Delitev mesa za bolnike. S ponedeljkom 18. t. m. bodo prejeli bolniki v mestu in podeželju dodatni obrok kor.scrviranega mesa «Meat and gravy». Tisti, ki so upravičeni do 50 g. bood prejeli 2 škatli, upravičenci po 100 g pa štiri škatle.
Konec razdeljevanja 30. t. m. — Cena v mestu 100 lir, na podeželju 101 liro.
Taborjenje dijakov
Dijake, prijavljene za taborjenje, obveščamo, da Je odhod preložen na torek 19. t. m.
Izleti Adria-£xpress
14. avgusta priredi «ADRIA-EX-PRESS», ul. F. Severo 5 b izlet v Trbiž - Višarje - Belopeška jezera.
14. avgusta priredi «ADRIA-EX-PRESS», ul. F: Severo 5 b izlet v Vojsko. — Vpisovanje do 25. julija.
SestanKi OF
Danes 17. t. m. bo ob 18 v BORŠTU v dvorani Prosvetnega doma širši sestanek aktiva Ljudske fronte s sledečim dr.evnim redom:
1. Pregled političnega položaja.
2. Občinski upravni problemi.
3. Sklepi.
4. Razno.
Izrecno vabimo naše občinske svetnike in kandidate, da se tega važnega sestanka udeležioj.
V torek 19. t. m. bo ob 17 v TRSTU v ulici Ruggero Manna 29 sestanek izvršilnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda, na katerega vabimo vse člane, "t Prosimo za točnost.
PROSEK. V sredo 20. t. m. ob 21 sestanek OF s sledečim dnevnim redom: 1.) Politični pregled, 2.) politična situacija v kraju, 3.) organi zacijska vprašanja, 4.) razno.
S(
S
d
v
n,
d
ii
1
1
i
r.
d;
te
Vi
Sl
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo Ivan Cankaf ima jutri 18. t. m. redno odborovo sejo.
n
»j
šč
Vi
če
za
Nedeljska in nočna služba lekarn
NEDELJSKA:
Biasoletto, ul. Roma 16; Depan-gher. ul. S. Giusto 1; della Salutei ul. Giulia 1; Manzoni, ul. Settefon-tane 2; Serravallo, trg Cavana 11 Signori, trg Ospedale 8.
NOČNA:
Cassa Provinciale di Malattial viale XX Settembre 4; Godina, trg Sv. Jakoba 1; Mizzan, trg Venezia: 2; Zanetti, ul. Commerciale 26; Ha-rabaglia v Barkovljah in Nicoli 9 Skednju imata stalno nočno službo!
tt
te
10
6)
m
ci
m
si
13
m
di
KINO
Starši, pozor!
ASIZZ obvešča, da bodo otroci, ki so na koloniji v Logatcu in na Viču, govorili po radiu Koper v petek 22. t. m. ob 13.45, tisti, ki so v Kranju in Lendavi, pa v torek 26. t. m. ob 18.30. Za kolonijo r.a Črnučah bo javljeno pozneje.
Zlatomašnik
V Gorjanskem slavi danes kurat Karl Oblak zlato mašo. Kurat Karl Oblak službuje na Gorjanskem če čez 40 let in je znan po Krasu, Rodil se je v Kopru, študiral v Gorici, prva leta je kapla-noval v Komnu, od leta 1906 pa je kurat v Gorjanskem. Vaščani mu ob tej priliki čestitajo.
,,,,,,,,,,,i,,,,,,,,,,n,,!,,,ii,  iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiui ...................................................................................................................................................
[~frajtčiSek: s. fi^žgab
\[
I L U STRI RA M. BAMVIČ
Vil se Je kakor mačka in se gnali Pred seboj Je videl prostrano rav-
vn sc jv-	____I	fhui.rrei	i,* im v snnru /arec
po najvišji travi, se skrival za | nino. Oklepal jo Je v soncu žareč
grmičevje, se plazil po vseh štirih, pa zopet ležal, kadar je bii dosti v zavetju.
Sonce je tonilo, ko Je stal pred gričem — zmučen in truden, da so se mu tresle mišice na stegnih.
Ce sta tovariša prišla?
Zaskovikal je.
Oglasilo se je prav biizu na desni in levi enako skovikanje.
V kratkem jih Je združila temna loza. Plezali so neslišno po strmi rebri, in še preden je izginilo sonce, so bili vrh griča. Poslušajo. Vse tiho. Nekaj ptičev se je splašilo z vej, daleč nekje je zakruncai divji prašič.
Uležejo se na zemljo in nastavijo
uho na prst.
MTopot! Topot! Kopita!* Vsi
hkrati so to izgovorili.
Iztok vstane in spleza na drevo.
eDomava!*
Vzkliknil Je skoraj glasno.
okvir — široka reka. Tam za ognjenim okvirom, prav na mestu, kjer je ležala čez vodo dolga črna proga — most —, se je dvigal iz temne lise dim.
uTabor vidim!*
Tovariša sta sc razveselila; kakor divja mačka sta se oglasila In začudila.
Iztok se Je oziral, od kod klopotanje kopit. Se enkrat so se vneli sončni žarki in žareča ploskev Je izginila. Prav takrat je tudi Iztok zapazil troje lučk, ki so se bližale hribu. V silnem skoku so se vračali jezdeci pozvedovaici in se drevtll krog hribca v ravnino, da bi čim-prej dospeli v tabor.
Iztok Je vesel In srečen zlezel z drevesa.
»Ce so konjikl ovohali naše gradišče?*
»Strašno gonijo! Važna poročila ineso. Vrnimo se!»
»Počakajmo še in odpočijmo se nekoliko! Mesec vzide, Rado nam privede konje naproti, morda še kaj čujemo in vidimo*.
Mladci so legli na mah, vgriznili v kose ovčjega sira, si poiskali sladkih koreninic in govorili tiho junaške besede.
Naglo je legal mrak na zemljo. Na vzhodu se je že dvigal mesec, še ves bled. Njegovo prepalo lice se je še balo sončnih žarkov, ki so jemali v rdečih plamenih slovo po nebu. Topot konj Je že zdavnaj obmolknil.
»Pojdimo! Svarun je naročil, da se vrnemo z nočjo*, sta silila mladca.
Iztok pa ni hotel. Z mladeniško svojeglavnostjo se je veselil, da zapoveduje — prvikrat v življenju. Zato se ni zmenil za očetovo naročilo. Hrepenel je po slavi in še važnejših novic bi bil rad prinesel v tabor.
«Ne gremo še! Ce pride Rado s konji, počakajte me, Jaz pa pojez-dim za onimi tremi prav do mosta*.
Tovariša sta osupnila.
»Pomisli, Bizantinec ga straži! Ujamejo te*.
Iztok se je na glas zasmejal, da sta se tovariša ozrla.
»Morana tl prizanesi! Iztok, ne tvegaj! Stribog naj popihne tvoj prešerni smeh Hilbudiju na uho! Besi naj dvignejo volkodlake v šumi, pa nam zaskočijo pot in nas zvodijo!*
Tovariš, ki je tako govoril, je ne-
hote segel z roko za vrat, kamor mu je obesila mati tri mogočne merjaščeve okle, da bi ga čuvali pred uroki in besi.
Vsi trije so se drevili s podvojeno silo v smeri, od koder so čuli volčje tuljenje. Oglasil se je zdaj pa zdaj kdo izmed njih, volk se
Iztok se je prevalil vznak in na jim je odzival, bliže in bliže so pri-
licu je obsvetila medla mesečina smeh, poln dvoma. »Morana — besi — volkodlaki* — so šepetale ustnice. Da bi mu ti mogli škodovati? Vera očetov ... pa vendar ... Zakaj se jih ne boji Hilbudij? ... Zaklopi! je oči, na čelo si Je položil sklenjene roke in molil z vročim vzdihom k Svetovitu, naj ga potolaži on, ki hkrati zre na vse štiri vetrove, ki vidi v temni noči in gleda v jasno sonce, pa se mu ne skalijo oči...
«Ta-tra-tra!»
Vsi trije planejo kvišku.
Vnovič: «Tri-tra-tri-tra ...»
Od daleč so se čule trombe.
Iztok je bil v trenutku vrh drevesa. Napenjal Je sokolje oči, zapičil jih je v črno liso za Donavo, kjer je prej videl dim. Mesec Je razžaril okolico. Zazrl Je v motni luči, da se usipljejo lz onega vzvišenega prostora svetlikajoče se lučke, vedno več — proti reki se zibljejo.
»Hilbudij prihaja z vojsko!*
Iztok je planil z drevesa, v divjem teku so se zapodili po bregu in skokoma bežali naravnost proti griču, kjer so bili konji.
»Da bi prišel Rado!* je sikni! Iztok in se pognal čez grm.
»CuJ, volk je zatulil!*
»Rado prihaja. Blizu Je že! Hitro proti njemu*.
hajali drug drugemu. Kinalu so začuti hrzanje konj in šum trave. Oddihali so se in šil korakoma. Od daleč so že videli črne sence, ki so se hitro gugale po ravnini.
Iztok se Je ustavil.
»Tovariši! Ne skušajte se z mojim konjem. Veste, da je najboljši, kar jih je v taboru. Do jutra lahko prijezdite v gradišče, jaz pa moram biti prej tam, da se hitro dvignejo bojevniki in gremo nad Hilbudija!*
Komaj jim je to sporočil, že so zahrzali konji tik pred njimi. Iztok je planil kakor ptica na svojega vranca. Ta se je vzpel in obrnil na zadnjih nogah, ko je začutil gospodarjevo roko na brzdah. Zavihrala Je griva in kakor misel sta zletela preko poljan. Nekaj krati je konjič ponehaval v skoku, kakor bi vpraševal, čemu ta pogon. Ali Iztok ga je stisnil s koleni, da je globoko zahropel, povodci so se nategnili in tedaj je žival razumela, da ta ježa ni šala, da je treba planiti na življenje in smrt.
Izborni konjič — očetu ga Je bil podaril hunski poglavar — je povesil glavo, nozdrvi so se mu razširile, bela pena je letela v kosnih po zraku, drevesa so bežala mimo in tonila kakor bliskavica v daljavi. Na njegovem hrbtu pa je sedel Iztok z naprej nagnjenim živo-
tom, kakor bi ležal na konjskem vratu. Nič se ni ganilo na njem. Kakor prirasel je tičal na konju, samo dolgi kodri so pluli v zraku in risovo krzno je veslalo z repom na konjskem hrbtu.
Iztoku se je zdelo, da se vleče pot še enkrat tako dolgo kakor podnevi. Ozrl se je včasih z boječim pogledom na zvezde, ali ni polnoč že minila. A zopet je stisnil konja, mu pošepetal v ušesa besedo, polno hvale in ljubezni — in šlo je skokoma čez drn In strn.
Dolgo je že jahal ob potoku v soteski. Zdaj zdaj je upal, da zagleda ognje — ali potok se je zasukal na levo in za ovinkom še vedno gluha šuma. Konj je začel pogosto hrzati in prhati. Iztok je čutil da napenja zadnje sile. Kaj, če se zgrudi? Moral ga je ustaviti, da je šel korakoma dalje. Lakot-nice so mu plale, vse kite so se tresle od napora, z globoko sklonjeno glavo Je šel in hropel. Od trebuha se mu je cedil pot.
Iztok je skrbno motril okolico. Predivje je jahal v jutru in se ni menil, kaj je krog njega. Zato se ni mogel domisliti nobenega drevesa, nobene kotanje, ki bi mu povedala, kako daleč je še do gradišča. Torej naprej!
Obje! je konju vrat, mu pritisnil lice prav k ušesu in mu obljubil najlepšega žita, če se podviza in ga člmprej prinese v šotorišče.
(Nadaljevanje sledi.),
RADIO \\m
JUG. CONA TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 248 m ali 1250 kc)
Nedelja 17. julija 1949.
7.00: Jutranja glasba. 7.15: Poročila v italijanščini in objava sporeda nato v slovenščini, 7.45: Jutranja glasba. 8.39: Koncertni odlomki za klavir. 9.09: Kmetijska ura (v slovenščini). 9.30: Kmetijska ura (v italijanščini). 10.00: Folklorna glasba. 10.30: Uverture iz. operete. 19.45: iz življenje Hrvatov v Bujšcini. 11.15: Poje pevski zbor iz Barko-velj. 11.50: Našim ženam (v slovenščini). 12.09:	Nedeljska glasba.
12,45: Poročila v italijanščini in objava sporeda nato v slovenščini. 13.15: Glasba po željah (v slovenščini). 13.45: Glasba po željah (v italijanščini). 14.15: Pionirska ura (v slovenščini), nato lahka glasba. 17.45: Ritmična glasba. 18.90: Poročila v hrvaščini. 18.15: Oddaja za podeželje (v slovenščini). 19.09: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v italijanščini in v slovenščini. 19.45: Češke in slovaške narodne pesmi. 20.90: Haydn: Simfonija št. 1, nato lahka glasba. 20.50: Politični pregled v italijanščini. 21.00: Vesela ura (v italijanščini), nato lahka glasba. 22.00: Športne vesti (v italijanščini). 22.10: Arije iz ruskih oper. 22.39: Plesna glasba. 23.00: Zadnje vesti v italijanščini in v slovenščini. 23.10: Objava sporeda za naslednji dan v italijanščini in slovenščini. 23.15: Večerne melodije.
Ponedeljek 18. julija 1949.
6.30: Jutranja glasba. 6.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda nato v slovenščini. 7.15: Jutranja glasba. 12.00:	Iz opernega
sveta. 12.30: Zabavni zvoki. 12.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda nato v slovenščini. 13.15: Igra na harmoniki Stanko Kjudcr. 13.30: Iz glasbenega impresionizma. 13.50: Športne vesti (v slovenščini). (4.00: Lahka glasba. 14.30: Poročila v italijanščini in v slovenščini. 17.45: Filmske melodije. 18.00: Poročila v hrvaščini. 18.15: Komorna glasba. 18.45: Glas mladih (v italijanščini). 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v italijanščini in v slovenščini. 19.45: Poje zbor »Prešerenn. 20.00: Pestra glasba. 20.30: Češkoslovaška lahka glasba. 20.50: Sindikalna vprašanja (v slovenščini). 21.00: Simfonični koncert. 22.00: Življenje jugoslovanskih narodov (v italijanščini). 22.20: Lahka in plesna glasba. 23.00: Zadn ie vesti v italijanščini in v slovenščini. 23.10: Objava sporeda za naslednji dan v italijanščini in slovenščini. 23.15: Večerne melodije.
ROSSETTI. 16.30: ((EleonOra DuSe*. E,
Cegani, R. Brazzi.
EXCELS10R. 16.30: «Kresmca», Jez-nette Mac Donald, Allan Jones. FENICE. 16.30: ((Najbolj Intimno IN-ljenje Marcantonija in Kleopatre«, Louis Sandrin in Maria Antoničtta. FILODHAMMATICO. 14,30:	«TaleC7,
Errol Fiynrt, J. Bishop.
1TALIA. 14.30: «Onečaščena», H. La* marr, Denis O’ Heefe.
ALABAHDA. 14.30: «Zmajev rod*, KS" therine Hepburn, VValter Huston. 1 IMFERO, 14: »Kako zelena je bils moja dolina«, Walter Pigeon, MaU* reen O' Hara.
VILE. 15: «Iskalci zlata*, Marlen* Dietrich, R. Scolt, J. Wayne. GARIBALDI, 15, na prostem ob 21.30: «Stirje tekmeci*, Ida Lupino, G Wilde.
MASSlMO. 15: »Besnenje v puščavi»> J Lizabeth Scott, John Hodiak. ARMONIA, 14: «Knez Azim», Sabil. j NOVO CINE. 16: ((Tihotapec Manino ..Adria fjcnetti.
SAVONA. 14: «Dvoboj v Sv. AntonUA Errol Flynn, A. Smith.
ODEON, J4: ((Pustolovci«,
IDEALE. 14,30: ((Kapita rol Flynn.
MARCONI. 14.30, na prostem ob 20.39!
»Svet, ki vstaja«.
KINO ADUA. 14:	»Auschwitz» s i*
kratki film »Kolesarska dirka P° Tržaškem ozemlju*.
KINO OB MORJU. 16: «Gaici*. So4 vjetski' film.	Jm
RADIO. 14.30: «Cirkus v krvi«, HuiF phrey Bogart.
VITTORIA. 15, na prostem ob 20.39! «Kri in pesek«, T. Potver, L. Dat* '
nell.
BELVEDERE. Zaprt.
VENEZIA. »Mali velikan«, Gianni 19
Pinotto.
KINO V LJUDSKEM VRTU. 20.4*
((Pismo neznanke«, Joan FontalO6 Jourdan.
SKOLJET - na pr03tem ob 21!
«Pokolj v Fortu Apache«.
AUSONIA - teresa pri morju. 'A' ((Gunga Din«, Gary Grant, Vict0f : Mc Langlen.
KINO V NABREŽINI. Danes: ((Usodna ura« (L’ora del destino).
KINO NA OPČINAH. 16, (ob lep«» vremenu ob 20.30 na prostem)1 | «Njena visokost in njen strežaj«.   -------------------------
>1 v sv. Antonm mith.
>vci», E. Flynn. fl pitan Blood«, Eh j
flveslilo fcineiimaiceni
KMETIJSKA NABAVNA IN PB°‘ DA.TNA ZADRUGA V TRSTU obvešča svoje člane in odjemalce, je prejela te dni pristno tlrolsk* semensko repo, okroglo in pod0*' govato ter semensko ajdo.
Ta semena in vse druge kmeti)' ■v k c potrebščine so na prodaj P11 ugodnih cenah na drobno v pos)'1' vnlnici zadruge v Trstu, ul. Mercli’ dante 4 (tel. 88-19) in v poslovi nici v Miljah, ul. Mazzini 1: na d* belo pa v Trstu, ul, U. Foscolo * (tel. 94-386).
MALI OGLAS)
«;
«1
ta
hi
le
Ml
lo,
8*
0
to
C,
Mi
tn
1.500 M2 ZEMLJIŠČA prodam Skednju. Naslov n« upravi lista.
POHIŠTVO rabljeno za trgovib jestvin prodam. Ul. Donato Hf! mante št. 11, dvorišče.
Zdravnik dr. Del Ciglie
bo odsoten do 20. AVGUSTA t.
tu
01
tt
m
r
D
t)
Z
b
b
21. avgusta izlet
r Pesi v j ne [
Vpisovanje do 31. juliju pri potovalnih uradih in Dri »ADRm. EXPRESS. — Informacije dobite Pfi «Adex», ul. F. Severo 5-b, tel. 29***
KINO NA OPČINAH
tliom ob 16
predvaja samo še DANES v NEDELJO 17. t. m. z (ob lepem vremenu ob 20.30 na prostem) dolgo pričakovani film	t/tSOnOSs
za stare In mlade................ in	njen	Strežaj,,
Dve url smeha. V vlogah priljubljeni, svetovno znani Igralci-Spored prihodnega tedna je v znamenju zidane volje in smeha.
V PONEDELJEK In TOREK . "VSI POZNAJO SUZANO,,
V SREDO in ČETRTEK
Škofi
ova žena”
Prihodnjo NEDELJO pa zopet ((»nf *r,mT m v ocsrgfš A
nekaj lepega v filmu ....	I*ETA-/g
PRIDITE VSI!
OGLEJTE SI JIH VSU
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 74»
Progra
navodila za fizkulturne tekme
Kakor smo že javili v našem časopisu včeraj in predvčerajšnjim, Priredi danes Zveza slovenske mla-“'ae v Italiji p Sovodnjah svojo veliko fizkulturno manifestacijo, ne kateri bodo prvič sodelovali tu-1 zastopniki Slovenske Benečije j? se je bodo udeležili mladinci iz rsta in Ljubljane. Zato se bodo Povabilu mladine prav gotovo od-4Wl vsi Slovenci ne samo na Gonita m in p Slovenski Benečiji, onpak tudi njihovi številni prija-e‘3i iz Trsta in Krasa ter prišli Pogledat uspehe njihovih enoletnih sporov.
j'3} mladinci, mladinke in naj-"jtjši, ki se bodo udeležili današnjih tekem, naj se zberejo na igri-v Sovodnjah točno ob 12.30. psovanje tekmovalcev bo zaklju-ceno ob 13.30, tekme pa se bodo 'Ožele točno ob 14 z naslednjim
sVoredom:
IZLOČILNE TEKME:
D Mladinke, tek na BO m; 2) naj-“Jajši, tek na 60 m; 3) mladinci,
tek
100
na 100 m; 4) mladinke, tek na m; 5) mladinke, skok v daljino;
najmlajši, skok v daljino; 7) madinci, Skok v daljino; 8) mladin-d'ska; 9) mladinci, tek na
3000
® z zaprekami; 10) mladinci,
*t krogle; 11) mladinke, met Lro-12> najmlajši, skok v višino; 3) mladinke, skok v višino; 14) ladlnci, skok v višino; 15) mla-met kopja.
Medijo zaključne tekme v teku 600 in 100 m. Tekme v lahki etiki bodo zaključene ob 17. Ob ^ se bo pričel brzoturnir v na-jj nein tenisu na štirih igriščih. Ob sto^dinska parada in nato na-iiast S Drostimi vajami. Tem sledi ; °D domačih orodnih telovadcev Sostov iz Ljubljane. Nastopila bodn^* fo!klorna skupina. Ob 18 se ta.«* tekme v nogometu, od-tud| t ’n košarki. Na programu so teni, h 'e v vlečenju vrvi, pri ka-e,c, 6°do nastopale skupine po .51 mo;-??*rado
bitke.
pr* tekmah bodo šteli tako, bil n° -Pr? vsakem tekmovanju do-dy,.i štirj točke, drugi tri, tretji dln-J." četrti eno točko. Tisti mla-* krožek> ki bo dosegel naj-dob;? skuPno vsoto vseh točk, bo leto i na*rado Pokal ZDM za Sehn ^rav tako bo dobi! pota« ° na*ra<,° najboljši iz vsake Vsa]. 8® tekmovanja, prvi trije v
®°ž in bodo prve tri dobile za razne sladkosnedne do-
panogi pa častno diplomo.
tekme in balincanje
šaljive
Vda
tekme, med katerimi naj orne-
*Por a’ /.gornjega fizkuJtumegS ljive «* Pa Se bodo v‘ŽUe tudi
nimo: tekmo v vrečah, razbijanje posod in razne druge šaljive tekme. Mednarodni balincarski krožek iz Gorice je organiziral v gostilni Cotič V Sovodnjah balincar-ske tekme v parih po goriškem pravilniku. Tekme se bodo pričele ob 14 na štirih igriščih. Za zmagovalce je določenih več nagrad, kakor gnjati, prašičji zatilnik, salame in drugo.
Avtobusi iz Gorice in Števerjaoa
Poleg običajnih avtobusnih in železniških zvez za Sovodpje je bil za danes organiziran še poseben prevoz, ki naj bi omogočil starejšim ljudem in tistim, ki r.imajo boliše zveze, da bi prišli v Sovod-nje.
Tako bo odpeljal iz Steverjana v Sovodnje danes pb 12.45 poseben avtobus, ki se bo vračal ob 22 iz Sovodenj v Steverjan. Iz Gorice (na Travniku) pa bo vozil avtobus od 14 dalje vsako uro.
Iz Krmina
Z motorjem se je pobil
Predvčerajšnjim se ie vozil pc cesti z motorjem 24-letni kmet Ca-pezzo Armand iz Sklavnika. Na nekem ovinku pa mu je vozilo spodrsnilo, da je treščil na tla. Takoj so ga odpeljali v krmitsslto bolnico, kjer so ugotovil; 5tevi're poškodbe po obrazu in hrbtu. Na srečo so pa vse poškodbe le 'ažie-ga značaja in bo mladenič v treh tednih zopet okreval.
OBVEZNA ODDAJA ŽITA
Te dni se je začela tudi v krminski občini obvezna oddaja žita. Cena je določena na 8250 lir za stot pri specifični teži 75 in največ 1 odst. nečistoče. Cas za oddajo presežka je do 15. septembra. Podrobnost; o oddaji lahko razvidijo zainteresirani iz posebnega oglasa, ki je razgrnjen na občinski deski.
V torek bodo pričeli stavkati stavbni in opekarniski delavci
Ze več mesecev se ti dve kategoriji delavcev težko borita s trmoglavostjo gospodarjev, ki imajo gluha ušesa za njihoup upravičene zahteve in vedno odgovarjajo z «ne» na vsako ponudbo za pogajahja.
Enotni sindikati so tudi v tem vprašanju pokazali visok čut od-
^ občinskega upravnega odbora
^r®ciitev nove lludske šole v Štandrežu -Drašanje plače občinskih nameščencev
V;n!kl> četrtek popoldne je bf;t sS*0t|5ki občinski upravni od-sejo običaino tedensko sejo.
NiC
tkoste _	  .
.°ne> zlasti gledp na občin-bla§>H
^to ,
rot°Viia P°vedal, da so dobili za-
a)Brej je župan obvestil cd-6 nekaterih problemih na bbcin-rino za kontingentirano
skorajšnjem razpisu na
loPjU 1
'taaj4
•Ioni,, a Prvi del gradenj pri po-
lačrtj P°Ve tehnične šole. Tudi Ured*tev nove italijanske >0 bod S°^e v- Standrežu, za kate-®lonii p. Preuredi); er.o izmed po-
Op j j .
je .- Ivše vojašnice v Standre-UrMu *! bd predložen tehnič
" ,^‘roške
zanj
nemu bodo krili iz
^ehničnemu uradu
v pro-
t ■
^Unv,®. Sei‘ so tudi obravnavali
davkov in bodo takoj
<£ftvo občinskih 2ačel; , 0 le bilo, da
K * '
le'heht
*
°stj0 °tfiinski svet pred zapad-}°*etnega podaljšanja, ki so
2 ibiranjem podatkov inlor-'''tlito'* b* tako dobili čimveč e-ireč;ti vLsa to zadevo, ki jo mora lo5--
r? dQVo]ii- ""-a" yv^cijoa.,ju,
t ^rnlui du®edar.jemu zakupniku r>° '■Udi s° Potrdili še za er.o Je-Sarja Pro^esorja Marija Itanieri ?’ka pr. v njegovi funkciji sotrud-11 u,rietr PJUanlevaniu spomenikov
‘P.rlnižkih del.
točki so ponovno
i kiskiu vPrašanje ureditve plač
h	   »n,	i,.
Jih
nameščencev, 2Porediti
Jit^ir«
’ ij^Uk a
ki jih je plačami držav-smislu zakona so poverili žu-
Ig 'ir gorniki pan
Prefektom in skupaj
nalogo, naj sto
blf ko ^nn^ita novo uredbo, da
Prej rešili tudi ta pro-
s°čbor .
»	.	na*o	odobril	plačilo	ra-
?	nabavke	raznega blaga
v	’	k‘	l‘h	je	izvršil	občin-
.	urad	Oiori« cnrcmpmh
4f^(Jit U1'ad. Glede sprememb -> v‘ službe "občinskih babic
»v >0 °bčinske zdravniške služ zaH0db°rniki potrdili sklepe - Nadnje seje.
p cn*iSp odbili prošnjo Petra dc S kom ! .je kntel
Ni,
^^^iadr,,m'ker prosnja
otvoriti mesni-
^to obrt-
s zdravstvenimi
tlili 01 rei?	ki	50	*e	na
lih v’ 80 Dorniki skle-ni un ,bod° Obravnavali na
.da , Pdp- so odborniki seli u Obravnav:
-	•	ki	bo	prihodnji	torek.
s, ■—’
Nes»e,-.
Ac>'*»ta"'taMLAT'LN,c'
že več dni Sovodnjah, je
svojini žitom. Ko se je lotil s krivcem prerezovati prevesla pri snopju, da bi ga pripravil za mlač-vo, mu je nož spodrsnil,_ da se je precej globoko vrezal na desnem stegnu. Domačini so takoj priskočili na pomoč, ga za silo obvezali in nato odpremili z rešilnim vo-zo v bolnico, kjer so mu zdravniki izprali in zašili rano ter ga izročili domačim v nego. Verjetno se bo moral zdraviti okrog dva tedna.
Spremembe pri podpori za brezposelne
V Uradnem listu z dne 1.6.1949 je objavljen zakon št. 264 z dne 29.4.1949, ki vsebuje ukrepe o preskrbi dela in podpore brezposelnim delavcem.
Med drugimi ukrep; določa omenjeni zakon, da se od 6. junija 1949 dalje podaljša doba, v kateri imajo brezposelni pravico do podpore, od sedanjih 120 na 180 dni. Zaradi tega opozarjamo brezposei ne delavce, ki so že dokončali svojo podporno dobo od 120 dni po 5. juniju 1949, pa so ie vedno brezposelni, naj se javijo na uradu, ki je določen za izplačevanje podpor, da jih bo zopet sprejel v seznam za nadaljnjih 60 dni.
Obenem sporočamo zainteresiranim, da je prav tako od 6. junija 1949 podpora za vsakega otroka, ki je v breme brezposelnega delavca, ne glede na posamezne kategorije, zvišana od 28 na 60 lir dnevno. Uradi, ki so poverjeni z plačevanje teh podpor, so že prejeli navodila za plačilo zaostankov od 6. junija dalje. S tem plačilom bodo začeli ob koncu tekoče plačilne dobe 15. dni.
 1
ZOPET THIJE ZAPUSTILI GORICO
Z izgonskim listom je goriška policija odposlala včeraj v njihove rojstne kraje 18-letnega Cordiali-ja Ahila iz Monticchia (Brescia), njegovega očeta 44-letnega Cordia-lija Ahila in 24-letnega Pagnotta Serafina.
IZKAZNICA,
KOLO
VICE
IN ROKA-
Nhi w»p.oldne n“ vrstoI k‘ 8» ie Puslil ivan Vižintin s XXIV Maj«.
Goriški kvesturi ie Bertogna Patria včeraj prijavila, da je izgubila osebno izkaznico.
* !> *
Furjan Jožef, star 44 let iz ul. Randaccio 20, je prijavil, da pogrela svoje kolo, vrčdno 15.000 lir.
brei varstya v ul.
govornesti, korektnosti, zmernosti in potrpljenja ter so šli v tem do skrajnih možnih meja, preden so se sindikati odločili tudi v. naši pokrajini za stavko, v katero stopa goriška pokrajina kot zadnja v državi. Ta stavka se bo začela v torek 19. t. m. in sindikati niso opozorili delodajalcev nanjo niti z enourno predhodno stavko ter s tem dokazali enotnost in odločno voljo delavcev. Stavka teh dveh kategorij se je razvijala po državi postopoma od ene pokrajine do druge in bo tako v torek postala res vsedržavna.
Tudi Delavska zbornica je dala svoje privoljenje k stavki stavb inčev in delavcev pri opekarnah v naši pokrajini, ki se bodo prav gotovo čutili ponosne, da smejo v tej bčrbl stati ob strani s tovariši drugih pokrajin v državi, ki so začeli stavkati že pred njimi.
KINO
VERDI, 15: «Uporna nevesta* j.
Aliyson in v. Johnson. VITTORIA, 15: «Viibunka suličar-jev» D. del Rio in G. Sanders. CENTRALE, 15:	«Do	blaznosti
zaljubljen« W. Powell in M. Loy. MODERNO, 15: «Ana Karenina« V.
Leigh in R. Richardson.
EDEN, 15: «Žakon surovežev* W. Boyd.
Na gradu, 21: «Dnevnik natakarice« P. Goddard.
Damirju Feiglu
Jutri bo sedemdeset let, odkar je 18. julija 1879 zagledal v Idriji luč tega sveta najboljši goriški humorist Damir Feigel. Ni lahka stvar skozi tako dolgo dobo in v razmerah, ko te življenje pri vsakem koraku neizprosno biča, ohraniti vedro srce, veselo lice in zdrav humor. Damir Feigel je vse to ne samo dosegel, ampak je v svojih neštetih šegavih in hudomušnih črticah posredoval la svoj humor tudi svojemu trpečemu narodu, ki je v težkih ineh suženjstva pod fašizmom tako zelo potreboval tu in tam žare': veselja, ki naj bi vsaj za hip razjasnil njegovo temno noč■
Ze v mladih letih ga je pot zanesla v Gorico, kjer je po velikih težavah, ki niso prihranjene zlasti sinovom revnih staršev, leta 1900 dovršil gimnazijske študije. Pozneje je šel naj Dunaj študirat pravo, pa mu gmotne težave niso dopustile, da bi dokončal študij. Vrnil se je v Gorico, kjer se je posvetil časnikarstvu, delu v tiskarni in pisateljevanju, za katerega je še vedno našel čas kljub obilnemu delu. Danes imamo kar petnajst knjig njegovih črtic od ((Pol litra Vipavca» iz leta 1911 pa do ((Supervltalina*, ki je prišel oživljat mrtve leta 1939.
Za časa narodno osvobodilne borbe se je tudi v njem vzbudilo upanje, da bo preživel stara leta v svobodi, pa so mu načrti tujega imperializma razbili tudi te nade. Zato pa Feigel kot dosleden narodni borec kljub mnogim letom še ni odložil svojega peresc, in se v stolpičih «Sočes še vedno bori za našo staro pravdo.
V našem in v imenu ljubiteljev njegovih knjig želimo zaslužnemu jubilantu še mnogo vipavca in mnogo let mirnega in zadovoljnega življenja.
I. M.
UVOZ GOVEJE ŽIVINE
IZ HOLANDIJE
Komisariat za higieno in zdravstvo v Gorici je glede na dobro zdravstveno stanje, v katerem se nahaja goveja živina na Holandskem, dovolil uvoz goveda iz te dežele. Živina mora biti opremljena s potrdilom o cepljenju proti sliti^vki v domačem kraju in jo je treba poleg tega imeti 10 dni na opazovanju, preden i£ prepuščena svobodnemu kretanju po naši pokrajini.
NA SABOTINU SO ZAŠLI CEZ MEJO
Včeraj so jugoslovanski obmejni organi izročili na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši italijanskim organom tri mladoletnike, ki so pred ča3om zašli čez mejo na Sabotinu. Mladoletnike je pr; izletu na Sabotin spremljal oče Tre-visan, stanujoč v begunskem taborišču pr; Soči blizu začasne meje.
PODPORA SVOJCEM V VOJNI PADLIH CIVILISTOV
Pokrajinski urad za javne podpore vab; sorodnike civilistov, ki so umrli v vojni ali so pogrešani zaradi vojnih dogodkov in ki so že prejemali navadno mesečno podporo, naj se javijo pri davčnem uradu (Gorica ul. Morelli) od 21. do 31. t. m. Tam bodo prejeli izredno podporo, ki ie zanje določena.
IZ SliOVJEJTSKE BENEČIJE
Težave slovenskih ofrok v italijanskih šolah
Kje so vzroki za slabe učne uspehe našili učencev?
Mihulo je letošnje šolsko leto in naši otroci so prinesli domOv svoja spričevala z he breveč zadovoljivimi uspehi. V nekaterih vaseh naše dežele so uspehi naravnost porazni. Zelo veliko število otrok ni bilo usposobljenih, da bi lahko stopili v višji razred, drugi so pa le za silo in s prav nizkimi ocenami zlezli naprej. Ako gledamo statistike o uspehih naših šolarčkov, ne smemo misliti, da je krivda tega neuspeha njihova malomarnost. Nasprotno, mnogo so si prizadevali med šolskim letom in vendar niso uspeli. Vrok temu je treba iskrati drugod.
Naši otroci, ki govore v domači hiši In izven nje le slovenski, zelo težko razumejo učiteiia, ki jim .razlaga učno snov v stalijmščir i Kadar se otrok ne zna pravilno izrazit; v italijanščini, raje molči, ker ve, če odgovori na v italijanščini stavljeno vprašanje v svojem slovenskem jeziku, bi bil povrh vsega še kaznovan, kakor dogaja v marsikateri vasi. Tud: učitelji in učiteljice, domačini, >i govorijo doma seveda slovenski in ki so jih potujčili v šempetrskem učiteljišču, nočejo razumeti otroka, ki bi se dostikrat rad izmotal iz zadrege, s kakšno domačo besedo. Najmlajšim iz prvega razreda je šola prava muka. ker ne razumejo niti ene italijanske besede, kajti dokler niso prestopili šolskega praga, jim je bila italijanščina docela nepoznana. Ko so se končno v prvem letu s težavo naučili nekaj najpotrebnejših besed, jih seveda preko
počitnic zopet pozabijo in začetek novega šolskega leta jim ie zopet enako težaven. Potemtakem seveda ne moremo od njih pričakovati povoljnih uspehov pod takimi pogoji.
Ko je bil strt fašizem, je našemu ljudstvu zažarela iskra upanja, ker je mislilo, da bo vendar že konec raznarodovanja. Ko so podpisali mirovno pogodbo, je bilo vsem Slovencem v Italiji zajamčena svoboda in seveda tudi šola v materinem jeziku. A kakor vidimo, italijanska vlada noče dovoliti, da bi se odprle slovenske šole za slovenske otroke, čeprav jih naš narod stalno zahteva.
Minuli so tisti časi, ko so pisali, kakor n. pr. Franc Musoni, ko govori q socialnem in gospodarskem položaju naše dežele ter pravi, da v Slovenski Benečiji ni nikdar nihče prosil šol v materinščini ali se zavzel za pouk tega jezika Kdo bi si upal izraziti željo po slovenski šoli v tistih črnih dr evih. čeprav so o njej vedno sanjal). Danes ko se je ljudstvo prekalilo v narodni osvobodilni vojni, nima več strahu pred nikomur in zahteva to, kar mu pripada.
Tako ni še dolgo tega, ko so se Beneški Slovenci sešli na zborovanju in javno zahtevali slovensko šolo. Ko sc bile te zahteve predložene pretekli mesec rimski vladi, pa sta se izrazila postanca Pellegri-r,i in Beltrame, da se bodo zahteve za otvoritev Slovenskih žol podprle samo v primeru, da vsi Slovenci, živeči v Slovenski Benečiji, logi.
to izrecno zahtevajo. Mar niso to že neštetokrat zahtevali? Mar hočejo, da pridejo vse slovenske matere in očetje šoloobveznih otrok s svojimi zahtevami prav v Rim? Mar ni dovolj spomenica, ki so jo izročili zastopniki slovenskega naroda, živečega v Italiji, rimsk; vladi? To sq zgolj izgovori, katerih je pa naše ljudstvo silno naveličano. Nekateri starši so našli že dober izhod v tem, da so začeli pošiljati najbolj nadarjene otroke v goriške slovenske šole. To pa seveda ni po volji šovinistom in zato so prav oni, ki širijo lažne vesti, da se otroci uče lam komunizma, ne pa materinščine.
Ko se bedo v jeseni zopet odprla šolska vrata, bo za naše starše zopet velika skrb. ako do takrat italijanska vlada ne bo poskrbela za slovenske šole. ki jih zahtevajo de-settisoči Slovencev v Slovenski Benečiji.  z:
Peteljak
Vodovodni ne odgovarja potrebam
Čeprav ima naša .vas okrog 600 prebivalcev, pa je. njen vodovod urejen tako, da ima samo eno črpalko za preskrbo ljudi in živine 3 potrebno vodo in še ta je postavljena na zelo neprikladnem mestu, približno 200 m od središča vasi. Na ta način vaščani izgubljajo preveč časa pri oskrbovanju z vodo. V zadnjih mesecih so pričeli že trikrat s pripravljalnimi deli, da bi zgradili nov vodovod, pa je vedno ostalo le pri pripravah in se delo ni zganilo z začetne točke.
Poleg tega pa je star vodovod nezadosten in brž, ko pritisne suša v poletnih mesecih, morajo vaščani po vodo v sosednjo vas Lipo, ki je oddaljena 1 km, če pa je suša malo hujša, pa morajo celo še dalje do Nadiže. Zadnji čr-s bi že bil, da bi se oblasti zganile in se resno lotile izgradnje novega vodovoda. ki bi cdpomogei tej nad-
Tam, kjer so nas zapirali in mučili
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vsa prizadeta reakcija je tedaj zagnala strašen vik in krik. N; jim bilo prav, da so padale rešetke in da se jg začel uporabljat; material porušene jetnižnice za obnovo požganih vasi in za nove zgiadbe koristne za delovno ljudstvo.
Na razširnem prostoru je nastala velika praznina, sonce je posijalo po vseh kotičkih, kot da bi hotelo pregnat; vsako sled temnic, grozote in strahu. Zdaj pa je začelo zopet mrgoleti. Ogromni skladi kamenja čakajo zidarskih rok.
Na tem najlepšem predelu Kopra bodo zrastle nove, modeme stavbe za učenje, izobrazbo in razvedrilo mladine. Polagoma bo tod ukinjen promet z vozovi in avtomobili, od Verdijeve ul. pa skoraj do pristanišča se bodo vrstili: Dom pionirjev, osnovna šola in Dijaški dom, vmes pa vrtovi, dvorišča in drevoredi.
Dela za osnovno šolo so se že začela z izkopavanjem temeljev. V kratkem pa bodo začeli zidati prvo krilo stavbe, ki bo imela tri paviljone, kakor je razvidno iz gornje slike.
Vhod v šolo bo na pialem trgu pred mestnim muzejem. Tu bo srednja zgradba g telovadnico, raznimi uradi, ravnateljstvo, jedilnica, centralna peč, kuhinja, prhe itd. Ob straneh bosta dve zgradbi, paviljon B in C, kjer bo skupno 32 svetlih učilnic.
Stranski zgradbi bosta združeni z lepimi hodniki, vnres pa bo velik vrt, ki bo pripravljen tudi za pouk
na prostem.
Graditev nove osnovne šole v Kopru je bila nujno potrebna, ker se je do sedaj pouk vršil v neprimerni in nehigienski zgradbi bivšega sajnostana.
B'ašistična vlada se v 25 letih vladanja kljub »gorečemu patriotizmu« svojih hierarhov ni zmenila za potrebe mesta in vzgojo mladine. Le malo pred vojno so s; zamislil) graditi novo zgradbo za šolo v pristanišču in so v ta namen tudi porušil; več stanovanjskih hiš. Toda niti kraj niti zgradba nista primerna za šolo, kar vsak meščan razume. Zato so Koprčani brez izjeme zadovoljni, da je ljudska oblast kljub vsem težavam, razumela dejanske potrebe mesta in sprejela tak načrt.
Pridobila bo zunanjost mesta, največ koprski otroci, ki se ne bodo tiščali več v zatohlih učilnicah.
Tako skrbi ljudska oblast za napredek in zdravje mladine.
(Na sliki projekta na 1. strani je vidna le zgradba osnovne šole).
ISTRSKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/« PRSTL. - TEL. 70
Maši prihodnji nouaturji
Med vsakovrstnim; deli, ki jih pripravlja nasa mladina za razstavo, bodo tudi taka, ki zaslužijo, de že sedaj nekaj povemo o. njih.
Mimogrede smo zvedeli, da pripravljajo trije mladinci učiteljskega tečaja v Kopru pravo presenečenje. Ne bi bilo prav, če ne bi na to še pred razstavo opozorili. Sicer so nam tovariši rekli, da mogoče dela ne bodo še popolnoma dokončana, pa jih bodo vseeno razstavili.
Tov. Zaro Josip iz Izole pripravlja model trgovske ladje iz samih kovinskih delov. Ta ladja v majhnem, ki je dolga 1.50 metra, bo imela nosilnost 40 do 50 kg. Imela bo električni motor, ki ga bo vodil konstruktor s pomočjo radia. To bo zanimivo, ko bo ta ladja v miniaturi plavala po morju, obložena s 40 do 50 kg tovora in vodena iz daljave dveh milj z nevidno in brezžično močjo.
Ladja bo brez tovora tehtala približno 15 kg. Tudi motor bo tovariš Zaro sestavil sam in uporabil le nekatere dele, ki jih bo dobil v Trstu.
Drugi tovariš, Debernardi Jožci iz Kampel-Salare, pa pripravlja turbino z dinamom na izmenični tok, ki bo razvijala 120 do 130 Voltov. Turbina bo vsa iz duralumi-nija in je tovariš že pripravil vse vzorce za ulitke. Turbina bo ameriškega tipa »Dobler«.
In še tretji tovariš nam je pokazal svoje izdelke. T0 je 17-letni Zaro Bruno iz Izole, ki ima izredno nežno občutje do narave in sli kanja. Videli smo slike pokrajin, tihožitja, živali in drugo. Ta tovariš se bavi tudi s kiparstvom in je pokazal lepo mod- h-v-, giuvo. Pokazal nam je tud, -vpz-'k več poezijami, ki *ih je zložil sam.
Piran
Moloma ladja je zgorela ker se je vnel sod bencina
V četrtek zvečer okoli 20 je priplula iz Izole v Piran ribiška motorna ladja R 3, ki je last podjetja «Riba» iz Izole.
Nato so se ribiči nekaj po deveti uri zvečer pripravljali, da odplo-vejo na odprto morje na ribji lov.
Ker niso imeli y zalogi dovolj bencina za motor, sta se ribiča Li-pot Ferruccio in Kuzma Ivan lotila, da bosta jz 2001iterskega soda pretočila potreben bencin. Kuzma je držal luč, seveda petrolejko, in- Lipo.t naj bi pretekal. Teda v trenutku, ko je odmašil sod, je plin, ki se je nabral v načetem sodu, vrgel zamašek z vso silo. tako da je ošinil petrolejko, kar je zadostovalo, da se je mahoma vnel bencinski sod, nato pa v trenutku še motorna ladja.
Gasilci so sicer prišli takoj, toda bilo je nemogoče pogasit; požar ir, rešiti motorno ladjo. Da ne bi prišlo do hujše nesreče, so gasilci barko potopili. Ker bQ ladijski-mo-tor, potem ko bodo ladjo dvignili, še dober, znaša k sreči povzročene škoda samo približno 30.000 lir.
Srbski pionirji v Slrunjanu
Danes bodo pionirji iz Srbije, ki uživajo počitnice v lepem obmorskem mestčcu Ižbli, tli s svojo kul-turno-umetniško igralsko skupino «Mijo Stanjčevič« na gostovanje v Strunjan.
Imajo zelo dobro ne.tudiran na slednji spored: 1) Pionirska koračnica, zbor; 2) Seti se, druže, recitacija; 3) Rdeča zvezda, zborno petje; 4) Venček srbskih narodnih pesmi, solo harmonika; 5) Tri deklice, petje: 6) Lozinka od tartole. recitacija; 7) Legenda iz Srbije, zbor; 8) Krvava bajka, recitacija; 9) Venček partizanskih pesmi, zbor; 10) Pionirski marš.
Sledijo že tri točke foklornih iger in dramska slika «Svoju ma-ramu ne dam«.
Pionirčki, ki letujejo y Kopru, pa bodo šli v Vanganel.
ČEŽARjl
KOPER
Za lepoto	in	sn
Ze več kot leden dn; je, odkar je v Kopru na prodaj novo sadje, kot fige, slive, marelice in drugo. Ljudje ga tudi mnogo kupujejo iri uživajo. Je pa pr; tem nekaj, na kar bi radi opozoriti vse občinstvo, brez razlike: Ni ravno lepo videti čioveka, ki s slastjo uživa sočne fige in vrže olupek na sredo ulice ali celo na spolzke škrli, s kateri-h>i je tlakovan prav Koper. Ce greš po Kalegariji al; po glavni ulici s Titovega trga do pristanišča, vidiš po tleh številne široke zmazke. Tam se pasejo celi roji muh.
Pa ne samo to: Taico neolikano odmetavanje ostankov sadja lahko Povzroči še kaj drugega. Lahko bi se zgodilo, da bi človek, ki se mu kam mudi in hiti po ulici ves v skrbeh, da ne bp zamudil parnika fli avtobusa, stopil na tak olupek in bi se mu spodrsnilo na njem. vedno zavitega v papir. Ce že ješ na ulici, ne meči olupkov in o-stankov po tleh, ampak jih daj zo-Pet v papir in potem vse skupaj odloži v kak kot, ki je zato določen. Tam bo pometač lepo pobral in odpeljal na smetišče. Dobro bi tudi bilo, če bi mestni LO dal po-
staviti na bolj prometnih mestih žične košarice za smeti in odpadke in mnogoče primerno opomnlo.
Znižanje cen zadovoljstvo naših gospodinj
Med našimi ženami in gospodinjami je nastalo na splošno veliko zadovoljstvo zarad; znižanja cen tako v hrani kot tudi v tekstilu. Posebno zadovoljne sq bile naše mamice, ko so zvedele, da se bo znižala cena mleka in sicer od 13.60 na 7.50 din. Tako bodo pogosteje stregle svojim malčkom z mlekom.
Da bodo imel; vsi naši otroci in tudi ostali ljudje zelo zaželeno zelenjavo in sadje, priporočamo našim ženam na deželi in v mestih, k; imajo še tako majhen vrtič na razpolago, naj sadijo in gojijo čim več zelenjave in sadja. Le tako bodo trgi polni in mladina bo lahko uživala te sadeže, ki imajo v sebo dragocene snovi za rast, kri in za pravilni razvoj organizma.
C. M.
Vsako leto nam vsled napenjanja pogine več glav goveje živine. Zadnji letošnji primer imamo v Koštaboni, ko je siromašnemu kmetu poginila lepa krava. Potrebno je, dq ponovno opozorimo kmete na to nevarnost in podamo nekaj navodil z namenom, da se v bodoče izognemo tej nevarni bolezni.
Napenjanje se pojavlja le pri prežvekovalcih (goveja živina — bolj redko pri ovcah).
KAJ POVZROČA NAPENJANJE? Mlada, rosna, segreta ali na drug način izprijena krma. V poletnem času se živina naje sveže detelje, listja repe ali drugih po* vrtnin, od dežja namočenega klas. ja ,/li ostane po žetvi na strni-ščih itd. Zaradi preobilo zaužite krme nastane v želodcu (vampu) vrenje (fermentacija), ki povzroča veliko količino plinov. Plini ne dobijo izhoda iz vampa. Žival se napne in če ne podvzamemo takoj pravilnih ukrepov, v kratkem času pogine.
KAKO SPOZNAMO BOLEZEN? Žival preneha jesti in prebavljati. Postane nemima. Pulz narašča v začetku in nato upada. Dihanje je vse bolj težko. Trebuh se napne. Leva bočna vdolbina izgine. V težjih primerih se žival začne gugati in končno pade na tla.
Bolezen se zelo hitro razvija in
Napenjanje, zelo bolezen goveje živine
zato je potrebna takojšnja intervencija, ker je vsako oklevanje navadno usodno.
KAKO POMAGATI NAPETI 21VINI? Predvsem moramo orne-niti, da je enako kot pri vsaki bolezni laže nesrečo preprcčiU, kot se proti njej boriti, ko je že razvita. Da bolezen preprečimo, moramo upoštevati sledeča navodila:
1. Spomladi moramo prehajati previdno s suhega na sveže krm. Ijcnje. Pn pokladanju sveže krme pa moramo paziti, da se pred uporabo ne segreje.
2. Živino ne smemo gnati na pašo, dokler je še rosa. Pred pogonom na pašo moramo živini podati nekaj suhe krme.
3. Prej ko napajamo živino, krmljeno s svežo krmo, ji moramo podati nekaj suhe krme. Enako ne smemo napajati živino, dokler je po delu še vroča.
4. Ne prepuščajmo v varsivo živali, ki se pasejo v bližini de-teljiič ali drugih nevarnih kultur, otrokom.
V primeru, da se boležen pojavi, ne sme kmet zamuditi niti minute časa. Vzeti mora iz slame spleteno vrv in z njo odpreti živali gobec. Žival moramo nato postaviti tako, da stoji s prednji-mi nogami više kot z zadnjimi. Na ta način je prisiljena držati odprto žrelo (gobec) in prežvekovati, kar olajša izhod plinov. Zelo priporočljivo je žival polivati z mrzlo vodo in jo drgniti s slamo, in sicer ob levi la hotnici po bedru navzdol in po trebuhu ob rebri navzgor.
Od zdravilnih sredstev lahko uporabimo v 1 litru vode raztopljenega 20-30 gr amoniaka ali 5-10 or klorne kisline. Ce vse to ne pomaga, uporabljamo posebno cev iz gumija, katero se živali vtakne skozi požiralnik vse do vampa. Uporaba te tako imeno. vane ((Monroejeve cevi» zahteva praktičnega moža, ker je nevarno, da nestrokovnjak vrine cev namesto v požiralnik v dušnik. V skrajnih primerih pa sežemo po
posebnem ozkem nožu, ki je vtaknjen v nožnico (talnico), katera ima na spodnjem koncu odprtino Za izhod plinov. Bodež se živali s hitrim sunkom vrine v levo tre-bušno stran in to v najbolj izbočeno mesto v smeri od levega kolka proti desnemu laktu. Po tej operaciji se potegne bodež iz nožnice. Skozi nožnico na ta način lahko odhajajo plini, dokler se vamp ne reši napenjanja. Ce se tulec (nočnica) zaradi odhajanja plinov zamaši, g„ očistimo s ponovnim utaknjevanjem noža v nožnico. Rano moramo po operaciji dobro razkužiti z dobrim raz. kuževalnim sredstvom in na njo položiti krpico, namočeno v ter-terpentinovo olje. Omeniti je, da ne smerno dopustiti. dn plini 'prenaglo izhajajo iz vampa, ker je nevarnost, dg žival zadene možganska kap. To preprečimo, da reguliramo izhod plinov s prstom. Seveda je najbolj priporočljivo, da se v vsakem primeru, če je le mogoče, pokliče živinozdravnik, ker pa to ni vedno mogoče, je okrožni kmetijski oddelek preskrbel zadostno število omenjenih nožev etrokarjem. Vsak KLO na) bi si preskrbel po enega ali dva. dolžnost živinozdravnikov pa je, da kmete poučijo, na kakšen način se lahko nož vporabi, seveda le v primerih, ko ostala sredstva ne pomagajo.	Dr.	J.
Tako dela demokratično špekulanti pa hi radi
ljudstvo
tako...
Ljudstvo vasi Cežarji-Pobegi je v petek ponoči organiziralo delovne skupine, ki so celo noč gasile apno za gradnjo zadružnega doma. Zbralo se je nad trideset tovarišev, ki so se vrstili po skupinah. Ker je bilo potrebno prevažati vodo, so organizirali tudi vsa prevozna sredstva v vasi.
Tako so si v Cezarjih izposodili voz tudi pri Vatovcu Lazarju, ki ga je imel pripravljenega na dvorišču. Ko so ga peljali .proti nrestu, kjer sq opravljali svoje delo, je Vatovec pridrvel za njim; in ga jim je iztrgal iz rok ter ves razjarjen kričal:	«Voza pa vam nc
dam,..«
Ljudstvo v Cezarjih ni ta sebični nastop Vatovca prav nič presenetil. 2e več časa je pričakovalo, da se je tako razkrinkal in se pokazal, kar v resnici je: kulak, špekulant in izkoriščevalec. Bili so primeri (v nekdanjih časih), ko so ga brezposelni prosili, naj jih vzame na delo. Res se jih je »usmilil« in vzel na delo, pri tem pa jim je odtrgal malico (marendo) in je še druge gospodarje nagovarjal, naj napravijo kakor on.
Pred kratkim je bil kaznovan na 15 dni obveznega dela in na plačilo 15.000 lir kazni, ker je nepravilno prijavil pridelke.
Cudr.o se nam zdi, da Vatovec
ne vidi vsega velikega delovnega poleta demokratičnega ljudstva v Istrskem okrožju. Po drugi strani pa ni prav nič čudno njegovo stališče, ker se ravna prav po pregovoru: Stara navada železna srajca. Seveda ga bode, ko vidi, kakd raste naš zadružni dom in mu odkrito povemo, da bo zgrajen tudi brez njegovega voza! Tega bo lahko porabil, da bo vso svojo sebičnost in špekulacijo odpeljal kam drugam.
Avtopodjetje »Adria« v Kopru sporoča, da je z včerajšnim dnem ukinila dosedanji urnik avtobusne proge Koper-Divača in ga nado-mestila a sledečim:
Odhodi iz Kopra ob 24 s prihodom v Divačo ob 2 naslednjega dne.
Odhodi iz Divače ob 5 s prihodom v Koper ob 7.
Ta proga obratuje samo ob sobotah. nedeljah in v ponedeljkih.
MALI OGLASI
SPREJMEM V SLUŽBO takoj fotografa in retušerko. Foto - Vatta v Kopru.
®anes 17. in v ponedoljek 18. L ni. bo v gledališču; ,,Ristori“ v Kopru Vlil. rodno zavedanje Istrskoga okrožnega ljudskega odbora.
KOPALIŠČE
PORTOROŽ
DANES 17. t. m. je otvoritev novo zgrajenega kopališča v Portorožu
V teh vročih dneh vas vabi svetovno znano KORALISCE FORTOROZ, polno zelenja in cvetja, na prijeten obisk kjer boste v novo urejenih hotelih «Central», »Helios« in «Piran» dobili prvovrstno postrežbo po ugodnih cenah
Na razpolago so RAZNOVRSTNE PANOGE ŠPORTA' preskrbljeno je tudi za ZABAVO S KONCERTI IN PLESI.
Vsa potrebna pojasnila dobite pri potoval, uradu «ADRIA TURIST« V PORTOROŽU, TELEFON št. 23, in v TRSTU m-1 potovalnem uradu «ADRIA-EXPRESs ulica F Severo it 5-h TELEFON št. 29.243	8l'	0	D’
PROME T NE ZVEZ E
T^tfif- Po vin v c i
V NEDELJO 17. t, ni. organizira »ADRIA - EXPRESS» izlet.
napa'*	Izola
	ob n e d e i
9.00	9-30
10.00	10.15
12.00	12.15
13.00	13.30
14.00	14.15
Za DELAVNIKE velja trenutno redni vozni red.
18.00
19.00
20.00 21.00 23.30
Zinili!'/
- borec za
našo besedo
Ob njegovi sedemdesetletnici
1»cige/
Damir Feigel• nas najizrazitejši današnji humoristični pisatelj, bo obhajal jutri svojo sedemdesetletnico. Od začetka tega stoletja do danes je ustvarilo njegovo pero dolgo vrsto črtic in povesti, ki so našemu narodu vedrile čela in lica na dolgem križevem. potu skozi avstrijsko zatiranje, skozi vse soške bitke in begunstvo v prvi svetovni vojni, skozi najtršo dobo italijanskega suženjstva in preganjanja z ognjem in mečem med obema vojnama, skozi novo Kalvarijo fašističnega in nacističnega orkana v drugi svetovni vojni in skozi današnje novofasistič-ne viharje.
V letih, ko se je zapadni imperializem zaklel, da izbriše na Primorskem vsako sled slovanstva in naredi iz 600.000 Slovencev in Hrvatov navdušene Italijane, ki zavržejo svoj materin jezik in pljunejo na svoj rod in svojo kri, na svojo kulturo in svojo besedo, je ostal Damir Feigel poleg Franceta Bevka na svojem mestu sredi slovenskega ljudstva in skrbel za to, da je dobivalo to ljudstvo slovenske liste in knjige, dokler je bilo mogoče. Fašisti so spremenili Primorsko v jamo razbojnikov in tolovajev, ki so našemu ljudstvu plenili in rušili vse njegove gospodarske in kulturne ustanove. Končno m bilo mogoče več izdajati ne listov ne knjig. Feiglovo pero tudi tedaj ni mirovalo. Njegdvo mirno in vztrajno delo je poleg Bevkovega največ pripomoglo, da naša beseda na zapadu ni zamrla in je vstala po zmagoviti narodnoosvobodilni borbi takoj k novemu življenju-Borba za našo besedo še traja in v tej borbi stoji Damir Feigel kot urednik «Soče> trdno na svojem mestu.
Damir Feigel je zagledal luč sveta v Idriji IS. julija 1670. Kmalu se je z družino preselil v Gorico, kjjer je obiskoval klasično gimnazijo in l. 1900 maturiral. Na dunajskem vseučilišču se je vpisal na pravno fakulteto■ Pomanjkanje gmotnih sredstev ga je prisililo, da si je pred koncem učenja poiskal službo. Več let je pomagal Andreju Gabrščku pri urejanju in izdajanju listov in knjig. Začel je pisati tudi sam in objavljati v listih črtice in humoreske. Od l. 1904 dalje je sodeloval v večini slovenskih listov: v Gabrščkovi Soči, v Ježu, Osi, Kurentu. Domačem prijatelju. Edinosti. Goriški Straži. Mladiki. Našem glasu in še tu in tam.
Polagoma je prešlo nanj več važnih nalog v tedanjih narodnih in kulturnih borbah goriškili Slovencev zoper ne-blage ponemčevalne in zati-ralne naklepe avstrijske mačehe-
V prvi svetovni vojni so se te naloge Je pomnožile Goriška dežela je postala bojišče in ljudstvo je moralo v taborišča. Feigel je pomagal organizirati potrebne pomožne akcije in je skrbel zlasti za kid-
turne potrebe. Iz begunstva se je vrnil v italijansko ujetništvo in v brekončno otepanje z italijanskim imperializmom in fašističnim barbarstvom. Vse svoje sile je postavil v službo gospodarske in kulturne obnove. Kot tajnik žuvanske zveze in kot odbornik Goriške Matice je imel v rokah važne niti vsega obrambnega dela zoper tuje divjanje. Obenem je vsa leta pisal zabavne črtice in povesti. Ko je fašizem bolj in bolj redčil vrste naših kulturnih delavcev. so padale zmeraj nove naloge na Feiglova ramena-To se je dogajalo po raznih preiskavah in procesih, posebno ko so barbari vrgli v ječo in odgnali na otoke Franceta Bevka in druge njegove sodelavce.
v drugi svetovni vojni je postajalo domače vzdušje neznosno. Nov žarek je šinil poleti 1943 ob prvem padcu fašizma. Komaj je France Bevk utegnil oditi iz ječe v partizane, že sta se vrgla na naše ljudstvo dva rablja, nemški in v njegovi službi italijanski. Damir Feiael je usmeril svoje delo v smislu narodnoosvobodilne borbe. Pisal je, poučeval mladino in celil najhujše rane, ki so jih prizadejali tuji tlačitelji. To delo nadaljuje Se danes med Slovenci, ki niso dosegli narodne svobode. Pred letom dni ga je obsodilo tuje sodišče s sodelovanjem zaslepljenih »Slovencev* na velikansko globo, da bi njegovemu listu uničilo gmotne temelje — prav kakor so delali fašisti.
Feiglovo književno delo obsega 15 knjig in dolgo vrsto črtic in podlistkov, posejanih po slovenskih listih. Feigel piše izredno čisto in pravilno slovenščino; zato so vse njegove knjige tudi jezikovno vzgojne. Vsebinsko je Feigel zelo izviren in samosvoj. Ze prva knjiga «Pol litra Vipavca* (1911) vsebuje vse prvine, iz. katerih so pognala njegova poznejša dela. Rad obuja vesele dijaške spomine- Duhovito razpreda časnikarske, detektivske in pustolovske zgodbe. Odpira našim ljudem poti do novih iznajdb, opozarja jih na napredne izume, širi smisel za moderno tehnično izobrazbo in za praktično uporabljanje novih znanstvenih izsledkov; tako zlasti s knjigami: «Na skrivnostnih tleh*, »Faraon v fraku*, «fiplumb». »Čarovnik brez dovoljenja»‘ tCudežno oko*, «Okoli sveta 1/8» in «Supervitalin».
Vsi njegovi spisi so obenem rahlo satirični, grajajo nezdrave izrastke moderne civi-lizacije in razkrivajo trenja v današnji družbi; tako: «Bacili in bacilke», «Tik za fronto», »Po strani klobuk», «Domače živali». »Pasja dlaka» in «Ob obratu stoletja».
Ob Feiglovih spisih se človek zabava in izobražuje, uživa in se smeje, včasih Feiglu. včasih sebi. najčešče pa premnogim občečloveškim norostim. Ob svoji sedemdesetletnici lahko gleda Feigel z zadovoljstvom na svoje književno delo. Njegova borba za našo besedo je uspela in še zmeraj uspeva-
Na mnoga leta!
A. BUDAL
IR Makedonija izt polletni proizvodni nadrl
SKOPJE, 14. — Na velikem zborovanju v Skopju ob izpolnitvi polletnega načrta makedonske industrije je Borko Temelkovjki, član politbiroja CK Kp Makedonije, iz javil, da je bil polletni proizvodni načrt industrije in rudnikov iz polnjen lOlodstotno.
VAV.V.V.V.V.V.V.VA
v.v
ANGELO V 1 V A N 7 E
J
mm
50
Nemštvo v tukajšnjih krajih ni imelo podlage
Toda nemštvo je bilo od svojih prvih početkov v Julijski krajini ojeno na popolno jalovost. Danes ga kot nositelja etničnega boja ko smatramo za preživel pojav. Manjkalo mu je namreč vedno e podlage, ki je za neko narodnostno borbo nujna, to je narodnosti.
i v vsej Julijski krajini niti v kakem njenem delu ne živi in ni dar živel kak nemški ali ponemčenj narod. Germanska plemena, so vdrla iz Nemčije v Julijsko krajino ob razpadu rimskega ce-stva, niso pustila za sabo niti kake etične usedline niti kake sor koli izoblikovane narodne skupnosti, ampek samo nekaj zavo-alskih rodbin. Tako so fevdalci v Julijski krajini, vsaj tam, kjet ukoreninijo, posebno do 1. 1500, v glavnem Nemci. Nemška je ja in pogostoma tudi nižja fevdalna gospoda. Vsi drugi pa, to je ■bivalci mest in trgov, tlačani, nižja duhovščina, so Ladinci, Bene-
ii alj Slovani.
Gorica, ki zadnja vstopi v zgodovino Julijske krajine, je tisto idišče, ki je nad vsemi najbolj izpostavljeno nemškemu vplivu, d nemškim vplivom so tudi fevdalski sloji, tako da je Kandler atral Gorico iz 1. 1500 za «nemško mesto s popolnoma slovanskim
Za otroke so počitnice vselej doživetje. Rešijo se šolskih sten, naprezanja možgan, učenja za končne razredne izpite in. da smo odkriti, tudi prigovarjanja staršev in učiteljev: «Uči še!», ki je prav tako neprijetno, čeprav je včasih potrebno.
Poim počitnice se razsleza preko dveh mesecev odmora, pome-nj sproščenost duha in zbiranje telesnih in duševnih moči za prihodnje šolsko leto, ko se bo treba znova vpreči v učni voz in bo tovor za en razred težji. Toda vse te stvari le še ne izčrpajo prave vsebine in jedra tega pojma. Ta ie nerazdružn0 povezana s spremembo vzroka, z odhodom iz našega obmorskega mesta v gorate, planinske kraje. Take počitnice pa si je za tržaškega otroka iz delavske in tudi uradniške družine nemogoče zamisliti v okviru njene plačilne zmogljivosti. Matere naših otrok, ki so doraščale v časih, ki so bili v marsičem težii od današnjih. to dobro vedo. Na počitnice so hodile le niihove sošolke iz bogatih družin in med srečne so se štele one, ki so preživele nekaj počitniških dni za časa trgatve pri sorodnikih na Krasu, Istri in Vipavi. Večje po-
čitniške dobrote si one niso mogle zamisliti, ker je to bilo vse, kar so jim lahko nudili njihovi starši v razmerah, v katerih so živeli.
Ne mogli b; trditi, da so se gmotne razmere tržaške delavske in uradniške družine spremenile na bolje, toda lahko trdimo. da ie narodnoosvobodilna borba prav v odnosu do počitnic tržaškega delavskega in u-radniškega otroka zasukala svet
V tečajih. Rojm počitnice je dobil tudi zanj prav vsebino in poln zvok, kot jo je imel v prejšnji dobi le za otroka bogatih. Dala mu jo je prvič ustvaritev naše bratske skupnosti med Slovenci in Italijani, ki se je kalila
V osvobodilni borbi in v borbi proti imperializmu, drugič ostva-ritev nove Jugoslavije in izgradnja socializma v njej.
Ze prvo leto po narodnoosvobodilni vojni, še v večjem številu pa s naslednjih, so tržaški o-troci odhajali v kolonije, kjer so se v najrazličnejših krajih Slovenije telesno krepili in vzgajali neopazno in neprisiljeno pod skrbnim vodstvom poklicnih vzgojiteljev v skupnosti za skupnost v družbi otrok sebi enakih,
Polni telesne svežine in dušev-
ne vedrine so se vračali po končanem letovanju v naročje svojih mater, ki niso mogle najti primernih besed v 'zahvalo za gostoljubje, ki so ga izkazal; njihovim najdražjim.
Lansko leto je, kakor da bi treščilo z jasnega neba, prišla resolucija in vsipati se je pričela toča klevet na novo Jugoslavijo. Med materami, ki so se dale omamiti od umazane vidalijevske propagande, je završalo. Vznemirile so se in živele pod vtisom najrazličnejših govoric. Težko j« reči, ali so bile prijetno alj ne-prijetno presenečene, ko so se otroci Vrnili; «Nič takega se ni zgodilo z njimi, kakor so napovedovali zloglasni preroki. Prišli so rdečelični in okrogli kot ostala leta in spričo tega dejstva se je vsedel marsikateri v srce prvi rahel dvom, ali je resnica to, kar govorijo, ali je podla laž? Potem Je tam glodal in glodal do drugih počitnic, eno leto, v katerem se ni zgodilo v Jugoslaviji prav nič takega. da bi njenega otroka oropalo pravih počitniških dni, za katere je njo ogoljufalo življenje.
Pričela se je pripravljati prva počitniška kolonija in kot v po-
vojnih letih je Jugoslavija kot dežela ustvarjajočega socializma odprla svoja vrata najmlajšim tržaškim gostom. Mnoge matere so med tem časom že davno prema, gale v sebj vse dvome in čestokrat so se zalotile pri vprašanju, kako so mogle sploh dvomiti v novo Jugoslavijo.
Dale so svoje otroke v kolonije. Pri njihovem odhodu se nekatere niso mogle zadržati solz zaradi slovesa in zaradi sreče ob pogledu na njihove radostne obraze. Nekatere pa vsega tega otroškega veselja niso doživele. Njihovi otrocj so ostali donia, ne bodo videli novih pokrajin, ne bodo si razširili obzorja, počitni-ce bodo zanje take, kakor so bile včasih njihove, brez- prave vsebine in počitka, kakor da bi šel po šoli že drugi dan zopet v razred. Dobro vedo, da ni tako prav, da so krive pred svojimi otroki, toda vezi, ki jih še oklepajo, sq močnejše od lastne vesti in lastnih očitkov.
Počitniški čas pa beži z veliko naglico. Vrši se vpisovanje v drugo kolonijo. Veča se vrsta prosilk, zakaj vedno več je in še vedno več bo ljudi, ki se bodo naučili, spoznati laž od resnice.
Resnica o Jugoslaviji pa je ena sama, tako kot je ena sama tudi materina'ljubezen. In prav ta bo pomagala tržaški ženi in materi, da jo bo odkrila zaradi dobrobiti svojega otroka.
Svetoivansko pevsko društvo „S. ŠKAMPERLE"
/g penesle naše pesem pe Dalmaciji
.Lepo bi bilo ostati do poznega večera v razgovoru z njimi, toda nas je čakal koncert. Tovarišice so morale v hotel, da se preoblečejo v svojo uniformo. Ostali smo šli v trgovinah, kjer najdeš vse polno takih izdelkov in ročnih del, da se ne moreš odtrgati od njih. Kupovali smo spomine. Vsak je moral odnesti vsaj enega zase in za tiste, ki so mu nabližji. Točno ob 8 se je odkrila zavesa. Koncert se je pričel in tudi tu so, naši pevci peli pred občinstvom, ki ima mnogo smisla za glasbo, in dali so od sebe vse, kar znajo dati. Zeli so priznanje, ki jim ne pojde nikdar več iz spomina.
Turneja se je zaključila. Ladja nas pelje proti Trstu. V Splitu se bo ustavila čez in zopet se bomo udomili za nekaj ur v hotelu Bel-levue, predno bomo nadaljevali potovanje. Misli so sproščene. Ne čaka r.as več noben koncert in zdaj lahko naši slavčki pojo v mi li volji, tovariš Venturini ne bo nič hud, če postanejo hripavi. Vsi potniki jih že poznajo. Take zabave se niso nadejali na vožnji. Vsakdo ima za nas toplo besedo, vsak bi rad navezal pogovor z nami. Toda tudi nas zanima marsikateri izmed potnikov. Pridružimo se mali skupini zadaj na krmi. Trije priletni možakarji jo tvorijo. Vračajo se iz Amerike. Partizanka jih je pripeljala do Splita. «0 novi Jugoslaviji smo bolje poučeni, kakor vi», takole so nam rekli. «Ce bi bili doma tako delali, kakor smo v Ameriki, bi bila domovina okovana v zlatom «Hodili so ribarit po 6500 milj daleč .dalj kot je iz Jugoslavije v Ameriko.. Mnogokrat se je zgodilo, da niso nič ujeli in tedaj so šli v lastno zgubo, ker so si morali hrano i.n ostalo oskrbeti sami. «Vojnc ne bo. Wal!-strect dobro ve. da se ljudstvo noče vojskovati in da je v Ameriki armada ljudi, ki so proti vojni. Milijonske množice so se zlile po ulicah za prvi maj, toda o tem so časopisi molčali, ker imajo tisk po večini v zakupu ljudje, ki jim ni za to, da bi se to zvedelo*. Skoraj vsi jugoslovanski izseljenci bi se radi vrnili, a mnogi nimajo denarja niti za povratek. Tistim iz Argentine in Avstralije pomaga jugoslovanska država pri vrnitvi, so nam pripovedovali. «Jočejo se, ko vidijo parnik in ne morejo še v do-
movino*. «Kaj pa mislite o ljudeh, ki so pobegnili iz Jugoslavije in gredo sedaj v Argentino?* smo jih vprašali. «Ko bomo lačni, brez dela, kakor smo bili mi, bodo videli, kaj je Amerika. Prišel bo čas, ko bodo jedli s krožnika, na katerega danes pljujejo*.
Skupina ljudi na drugem koncu ladje, tam na kljunu ladje, nas je prav .tako zanimala. Večja je bila in v razgovoru z njo smo videli, da so to sami kmetje iz dubrovniške okolice, ki gredo v frontovsko brigado. Za mesec dr.i so se obvezali na delo v raškem rudniku v Istri. Nove tovarne potrebujejo premoga jn brez novih tovarn ni socializma. Obvez-nst si so jo sprejeli, čutijo kol ddlžhbšf do domovine, ki 'vstaja iz ruševin in zaostalosti, dolžnost do prihodnosti, katero imajo danes že jasno pred seboj. Otipljiva jim je in gledajo jo tako kot korenje na domači njivi. IC'l:k,r več bodo gnojili, toliko bolj bo žetev obilna.
Naša pesem se je na tisti vožnji proti domu zlila s pesmijo mladih jugoslovanskih letalcev, smelih fantov, ki merijo obzorja in nosijo lepoto jugoslovanskih pokrajin v duši in njeno ustvarjalnost v srcu.
Povratniki iz Amerike, kmetje iz frontovske brigade, delavci, vračajoči se z oddiha, in la prekrasna jugoslovanska mladina je sestavljala podobo nove Jugoslavije, lik Titovih ljudi novega kova, ki strumno in čvrsto stopajo k svojemu cilju ter kažejo zasužnjenim in tlačenim narodom, kako jim je hoditi, da pridejo do svobode. Veseli smo bili, da smo se srečali z njimi. Dali so nam svojo vzokc vero v zmago pravice in utrdili so v nas prepričanje v bodočnosti malega, delovnega človeka.	Mara, Samsa
KONEC
v Arirtecyju
Z mednarodne carinsko-tarifne konference, ki Že dalj časa traja v Annecyju in ki je zavita v precejšnjo tajnost, je te dni prišla vest o močnih napadih ameriške delegacije na predloge carin, ki jih je sestavila Italija. Vsled tega so ameriški delegati tudi obiskali Rim. Italijanski gospodarski listi sedaj branijo italijansko
stališče, češ da ni mogoče govoriti o «carinski bojevitosti» ter da je italijanski predlog le «pranic-na obramba*. Treba se je namreč vprašati, kako je pri drugih in tedaj lahko ugotovimo, da italijanski predlog ni aprohibitivem. Izdelan je z namenom, da omogoči odpravo vsakršnih dosedanjih zunanjetrgovinskih omejitev. To pa ni mogoče govoriti o namenih mnogih držav, ki napadajo ta predlog. Znižanje carine je brez haska pr. neka država prepove uporabo tistega blaga, ako je inozemskega izvora ali ako se podeljujejo posebne izvozne nagrade.
Italijansko stališče se je dokaj izpremenilo. Na primer, pr- poljedelstvu, kjer naj carina le še uravnava višino cene, ki naj bo tehnično-trgovsko-socialno primerna, nikakor pa — kakor nekdaj — namenjena podpiranju avtarkije v gospodarstvu. Proizvodnjo žita ščiti predlog le glede 4,5 milijona hektarjev, ki da so primerni zanjo, in za uvoz ostane še vedno 20 milijonov stotov razlike. Podobno'je z oljem, kjer ščiti oljčno kulturo pred semenskim oljem. Stališče glede žita bo pospešilo preusmeritev poljedelstva, na živinorejo, zato da treba zaščititi do neke mere proizvodnjo mesa, masti in mleka. Nekatere druge države n. pr, se branijo pred italijanskimi mlečnimi proizvodi, čeprav je cena mleka pri njih za polovico nižja! AH drug primer: izvoz italijanske povrtnine ovirajo z 40,75 in celo ISOodstotno carino.
Sindikalni pregled
(Bežen pogled na mednarodno sindikalno življenje)
(Nadaljevanje iz včerajšnje štev.) 1 staniški delavci vztrajajo v svoji
V Londonu se je v zadnjem času še boli zaostrilo, borba «dok-!:ers» — pristaniških delavcev, ki so se uprli ravnanju delodajalcev ter izjavili, da bodo pričeli ponovno z delom le tedaj, ko bodo rešene njihove upravičene zahteve o povišanju mezd. Več kot 300 parnikov in ladij je usidranih v pristanišču, ker stavkajoči delavci nočejo raztovoriti blaga, ki so ga te pripeljale. vSocialisiič-na» vlada pod vodstvom Attle.eja in Bevina je bila prisiljena napovedati v pristanišču izredno stanje ter se poslužiti vojaških sil za raztovoritev blaga. Toda pri-
podeželjem* razen nekaj maloštevilnih predelov v nižinj okrog «Krmi-na». («Istria», 1851, stran 82). Ko po štirih stoletjih vladanja izumre nemška grofovska rodbina Lurnov Gorica preide pod oblast Habsburžanov (1500) in ohrani do konca 18. stoletja svoje tako imenovane «stanove» («Staende»), v katerih prevladuje posvetno in cerkveno plemstvo. To plemstvo se šteje za nemško, toda pod skupino vladajoče gospode živi in dela brezimna množica vladanih, ki niso nikakor Nemci. Na sodišču, v cerkvi, v kulturi se italijanščina, kj je bila od časa do časa potisnjena ob stran, nanovo uveljavlja, latinščina, (fur-lanščvna) in slovenščina pa se trdoživo obdržita kot jezika preprostega ljudstva v mestu in na podeželju. Ko morajo jezuiti 16°6 iz Benetk, prenesejo svojo humanistično šolo v Gorico ter jo ohranijo še naprej italijansko, da bi tako privlačevala stare učence z onkraj meje. Vscljevanje obrtnikov iz Beneške Furlanije in iz gradiščanske grofije, ki so ga v 16. stoletju vedno bolj pospeševali, je opravilo ostalo. Sredi 17. stoletja je bil v Gorici naval italijanskega življa že tako močan, da je neki škof, namestnik Habsburžanov, poslal cesarju opomin, naj poživj nemštvo, ki da je v Gorici «v polnem razsulu* («ganz in Verfall*). Germanizacijski poskusi Marije Terezije in Jožefa II. v 18. stoletju naletijo v Gorici brezdvommo na ugodnejša tla nego v Trstu ali v Istri. Vendar pa so prav v istih letih in prav v plemiških krogih osnovali «Italijansko akademijo šolskih r-rkadov* (Aceademia italiana degli areadi sonziani).
Isti pojav kot na Goriškem opazimo v staro-avstrijski Istri/Fevdalizem predstavlja vrhunec socialne piramide in ostane kot tak slej ko prej izoliran od življenja dežele. Da je v Trstu bilo tudi tako, smo dovolj jasno videli v prejšnjih poglavjih. V Trstu sta germanizem in germanizacija bila lahko: zdaj uradna smer avstrijske vlade, zdaj pa odmev, ekonomskih interesov ln zaradi tega politična opredelitev vladajočega kozmopolitskega trgovstva. Skratka, bila sta lahko razen enega: nikdar nista bila narodno gibanje.
(Nadaljevanje sledi)
borbi ob popolni solidarnosti vseh ostalih kategorij 'delavcev.
Na Japonskem so tisoči in tisoči delavcev ob petju ((Internacionale* naravnost preplavili ter zasedli največja industrijska podjetja, da bi tako preprečili razstavljanje ter odnašanje strojev t> korist ameriških finančnikov.
V Italiji se je med tem uspešno zaključila stavka pomorščakov. Upokojenci invalidi pa so dosegli rešitev svojega vprašanja ter bodo odslej prejemali povišane po-kojnine.
V La Spezii je prav ob istem času bil kongres delavcev vojne mornarice.
Istočasno s temi dogodki je bila, tudi stavka delavcev ter uradnikov tekstilne industrije kot tudi Ziurnet protestna stavka kovinarskih delavcev. S to protestno stavko so hoteli italijanski kovinarski delavci dokazati, da se bodo borili brez odlaganja za rešitev svojih upravičenih zahtev.
Tudi voditelji. Enotnih sindikatov so sklicali protestno stavko kovinarskih delavcev, i;atera nuj bi imela po njihovih izjavah na-" men rešiti prav ista vprašanja, za katera se borijo tudi italijanski kovinarji. V Trstu je. v teku več stavkovnih gibanj kot tudi nekaj večjih in manjših protestnih stavk, katerih uspehi so pa Zelo majhni ali jih pa sploh ni; vzrok temu je način, s katerim vodijo sedanji voditelji borbo tržaškega delavstva, ki nikakor ne more prinesti do zaželenih rezultatov.
Vodstvo Crde še vedno ni sprejelo na delo začasno odpuščenih delavcev; vsi do sedaj še zaposleni delavci so zato na podlagi sklenjenega sporazuma prisiljeni delati nadure, da bi s tem prispevali k vzdrževanju začasno odpuščenih sotovarišev. Kategori-ja upokojencev je zaostrila v zadnjem času svojo borbo, vendarle ne v toliko, da bi lahko ta privedla do rešitve perečega problema povišanja pokojnin. Število
brezposelnih delavcev se vedno bolj veča; v zadnjih dneh je tudi vodstvo podjetja Modiano odpustilo z dela precej svojih uslužbencev. O težkem problemu glede prenizkih plač v zvezi z ved. no večjimi stroški za preživljanje sindikalni voditelji kaj neradi razpravljajo in to v veliko zadovoljstvo voditeljev Delavsj:e zbornice, ki lahko vidijo, kako lezejo voditelji ES na njihovo sindikalno linijo.
Odgovorne oblasti so medtem zavrnile zahtevo Enotnih sindikatov, da bi tudi predstavniki te sindikalne organizacije lahko sodelovali v glavnem svetu, ki bo imel nalogo voditi razdeljevanje Marsha,llovih dobrot. Namesto da bi sedanje sindikalno vodstvo nastopilo proti temu krivičnemu ukrepu odgovornih oblasti, se je omejilo na javkajoče zagotavlja, nje, češ da sc strinja z Marshallovo pomočjo ter da nikakor ni proti tej, to sc pravi, da ie pričelo zagotavljati stvari, o katerih je še pred časom popolnoma nasprotno zatrjevalo.
V jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja je bila v zadnjem času zamenjava jugolir p dinarje, kar bo prav za prav gotovo pripomoglo k izboljšanju sedanjega gospodarskega položaja ter že prav posebno k izboljšanju življenjskih pogojev tamkajšnjega delavstva. Tamkajšnji sindikati vodijo zelo strogo kontrolo nad cenami življenjskih potrebščin. Prav gotovo se bo z zamenjavo jugolir pove-čala tudi proizvodnja, kar bo pripomoglo k izboljšanju življenjskih pogojev delavskega razreda Več delavcev Istrskega okrožja je bilo nagrajenih Za svoje požrtvovalno prostovoljno delo
V Jugoslaviji delavci s uspehom zaključujejo prvo polletje letošnjega delovnega plana. Skoraj v vseh tovarnah in večjih podjetjih je bil delovni načrt prekoračen, za kar gre največja zasluga požrtvovalnosti jugoslovanskih delavcev.
Tour de France
Hetele&i (rtui
Danes je karavana udeležencev kolesarske dirke okoli Francije odpotovala iz Marseila ob 9. Cilj je bil v Cannesu; dolžina proge 215 km. Te petnajste etape «Tour de France* se je udeležilo 69 tekmovalcev.
Novinarji in športni dopisniki so se vozili poleg Fiorenza Ma-gnija ,ki je bil pred dnevi močno bolan. Imel je 39 stopinj vročine. Toda vztrajni dirkač zaradi te slabosti ni omagal, ampak se je še bolj potrudil. Sploh pa se kaže, da je italijanska skupina tekmovalcev zelo odporna in vztrajna. Ona je od vseh skupin edina, ki doslej še ni izgubila niti enega tekmovalca.
Na 65 kilometru so se pognali naprej Apo Lazarides, Giguet, Keteleer, Camellini in Idee, Lucianu Lazarides pa se je pripetila huda nesreča. V bližini kraja De-ledda se je prevrnil' in od takrat dalje se ni več prikazal na progi. Prepustimo ga svoji usodi. Morda bo dohitel svoje tovariše?
Skozi La Lavandou, ki je na 115 kilometru, je skupina tekmovalcev, ki so vozili na čelu, vozila ob 13.25. Na čelu je bil Giguet, sledili so mu Keteleer, Apo Lazarides, Camellini, Idee itd.
Frejus so vedni isti prevozili že z naskokom trinajst minut. Frejus je 37 km pred ciljen.
Tik pred ciljem je bila dirka zelo ogorčena. Za prvo mesto so se potegovali De Santi, Idee in Keteleer. Toda nesreča je hotela, da sta se prva dva skoraj prevr-
nil i Z 3 P ji Deske smrt-
kmetovalci " p itii!oiki • ££/"*
šče, furnir, parkete in drva nudi
najugodneje.
i
msi
lel.
Dr. GAETA
ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zltfi kavčuku in plastiki. Največja t rancija. Sprejema od 10 do $ in od 15 do 13. (Govori slovenski TRST, UL. TORREBIANCA št < VOGAL UL. CARDUCCI
Krojaška delavnic)
TRST - ULICA VALDIRIV0
izdeluje moške obleke ženske plašče
OBRAČA, POPRAVLJA
PO IZREDNO NIZKIH CEN&   ________________
r-ila. To je pripomoglo Keteleerj* k zmagi.
Etapo je prvi prevozil Belgijk. Keteleer, 2. Idee, 3. De Santi, M Giguet. Magni, Coppi, Barta'1: in drugi so privozili skupno C1 cilj s precejšnjo zamudo.
Magni je še ohranil rumen’ majico. Pač pa se je spremen vrstni red moštev: Italija, ki t, dalje časa vodila, je padla 1)1 prvem pa je Ile de France.
GSTAAD, 16. — V semifinalni tekmah mednarodnega turnirja i1 Cochel (ZDA) premagal MassiP* (Španija), Drobrjy (CSR) pa Ccf nika (CSR) s 6:0, 6:1.
TRGOVINA
Ženski
vi » v
Ulica Vasari 10
Oglejte si zalogo
Kmetovalci, pomnite!
KMETIJSKA NABAVNA
in PRODAJNA ZADRUGA 70. |. v TRSTU
Urad in skladišče: ULICA U. FOSCOLO št. 1 — TEL. 94-386. Prodajalna v TRSTU: UL. S. MERCADANTE 4 — TEL. 88-19-Prodajalna v MILJAH: ULICA G. MAZZINI 1.
Tu je gospodarska ustanova kmetov domačinov,zato kupujte pri ujej vse svoju kmetijske potrebščino
CENE UGODNE
BLAGO PRVOVRSTNO
Najlepše in najbolj upoštevano obmorsko kopališče Gorrijega Jadrana. — Kopanje, obala za sončenje, igre, restavracija, bati bife, koncerti, ples. — Novost vaeekend hišice z dvema 1** tremi posteljami. Informacije pri upravi kopališča. — Prodaj<* voznih listkov, vstopnic za kopališče, najem voeekend hiši1-in informacije pri potovalnem uradu «ADRIa - EXPRESS»' TRST, ULICA F. SEVERO 5-b, TELEF. 29.243. — Ves mesec julij in avgust bo igral izbran orkester vsak popoldan in zvečer- [j
Odhod parnikov in motorne jadrnice izpred pomola ribarnice
NEDELJSKI VOZNI RED
VOZNI RED
Iz Trsta:	Iz Sv. Nikolaja:	OB	DELAVNIKIH:
7.30*	9.15	Iz Trsta:	iz Sv. Nikolaji
8.15	10.15	10.00*	12.30*
9.15	11.45	11.00*	15.00*
10.15*	12.30*	12.05*	17.45*
10.45	17.30	14.00*	20.00*
11.30*	18.30*	15.00*	
13.15	19.15		
13.45	20.00		
14.30*	21.15 21.30*		
l.oni! za Ijn	in nazaj in uslop » kopališča!
OB	NEDELJAH IN	PRAZNIKIH:	odrasli	200	L,	otroci	130
OB	DELAVNIKIH s	parniki • •	odrasli	200	L,	otroci	120
Z motorno jadrnico «Levante»	odrasli	170	I?,’	otroci	120
Gornji vozni red velja v celoti ob lepem vremenu, doči velja umik označen z zvezdico ob vsakem vremenu.
Redna avtobusna proga TRST Sv, NIKOLAJ - TRST
ODHODI V TRSTU (AVTOBUSNA POSTAJA);
Ob NEDELJAH iz TRSTA: 8.00, 9.00», 10.00*. 13.30, 13.45*. 1d.3( Iz SV. NIKOLAJA: 12.25*. 12 30. 13.00* 19.00, 20.00*, 22-4C Ob DELAVNIKIH iz TRSTA: 8.30, 10.00*, 13.00* 13.45*. tz SV. NIKOLAJA: 12.25*. 13.00, 19.00* 22.40*.
Vožnje označene z zvezdico bodo izvršene preko Milj po obal cesti preko Suhega rta, Debelega rta, kopališče Sv. Nikoldl'
Cenn (ja in nazaj (vstopnina v kopališča ni vračunana! odrasli L 1111), otroci L. '|20
Telefonska številka 83-51.
iiovnMi«TV(V 117ICA MONTECCH1 štev 6, lil. nad. — Telefon štev. 93-808. — UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29
UREDNIŠTVO. ULIL.................. _	Cene	oglaSov:	Za	vsak	mm	višine	v	širini	1	stolpca:	trgovski	40,	finančno-upravni	60,	osmrtnice	70.	lir.
°GL urednik STAN^ISLAV^RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska uf. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battistl 30/a, Tel. 70.
Odg.
1400, celoletna 2600 lir; Cona B in FLRJ: 55,	165	330	650
11	A	  -7.	I,.„Ar|.,lll1n.	W_____	...	’	*	.	i	_lr-
iVT
NAROČNINA:	Cona	A:	mesečna	260,	četrtletna	750,	polletna
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ’inozemskega tiska Ljubljana, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. •— Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O Z. — Im