Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. ■ ■ ■ Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS list slovenskih delavcev r Ameriki. The only Slovenian daily in the United States :-■ ■ ■ Issued every day except Sundays and Holidays:- TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Seeond-ClaM Matter, September 21, 1903, at the Port Office New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4887 CORTLANDT. NO. 239. — ftTEV. 239. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 11, 1913. — SOBOTA, 11. OKTOBRA, 1913. VOLUME XXI. — LETNIK XXL S ' i f Zadnje razstrelitve v panamskem prekopu. Včeraj ob drugi uri popoldne je bil pognan v zrak zadnji nasip, ki je ločil morja. PREDSEDNIK WILSON. Električna itkra je prehitela pot 4000 milj pod morjem in na suhem brez prekinjenja. Zagoneten umor. Newyor&ka policija se bavi z novim skrivnostnim umorom. Identiteta nedognana. Panama, 10. oktobra. — Zadnji nasip je l»il dari£8 popoldne ob 2:2 pognan v zrak. Električno iskro, katera j** povsročila eksplozijo, je odposlal predsednik Wil-tion iz Washingtona. Prenos iskre kakor tudi eksplozija je bila v vsakem oziru uspešna. Washington, D. C., 10. okt. — Newyoraka polieija stoji pred novim skrivnostnim umorom, ki je še bolj zagoneten kot pa umor Ane Aumuellerjeve. Patrick Blake, mornar na prevoznem čolnu Stapleton' je potegnil iz vode v St. George kanalu neko žensko roko. Edino znamenje na goli roki je bila majhna brazgotina in policija upa s pomočjo te brazgotine pojasniti zadevo ter prijeti krivca. Make je izročil roko coronerju Jacksonu iz Richmonda, ki je naročil dr. Mordu, naj preišče stvar. Dr. Moril je izjavil, da dejanja ni izvrši! kak dijak v svrho secira nja, temveč da se gre za umor. Roka je bila šest palcev nad ko-i moleem odsekana s sekiro. Braz- Nataneno ob drugi uri je pritisnil predsednik Wilson v Beli hi- j fna Palci1 Pa Je sta™ ne- ši gumb, ki je poslal električno kiJko eno let°- ^kleP11 ko'a odrgnjena, kar dokazuje, da se je vršil med morilcem in žrtvijo boj. Velikost in obseg roke kaže, da se gre za roko nekako 40 let stare ženske. Roka je bila skrbno glajena ter je ležala v vodi ne dalj kot tri dni. Policijski čolni so včeraj zaman iskali v zalivu še drugih delov trupla. iskro po žicah in podmorskem kablu 4000 milj daleč k Panama-ožini. Ta iskra je užgala dinamit-ne naboje, ki so pognali (iamboa-nasip v zi-ak. S tem je dovršena zveza med Gatun-jezerom in Cu-lebra-zarezo. Malo poprej je odposlal predsednik Wilson brzojavno čestitko polkovniku Goethalsu, vrhovnemu inženerju prekopa. Tajnik MeAdoo in tajnik Tumulty sta bila navzoča, ko je predsednik pritisnil na gumb. Prenos električne iskre, ki je prehodila pot preko 4000 milj, se je izvnil po izpoved bab izvedcn-eev v štirih sekundah. Western Union Telegraph Co. in ODtiitf &, South American Telegraph Co. sta odredili vse potrebno, da se takoj in neprekinj« no prenese iskro. Na 1556 milj dolgi poti iz Washingtona v Galveston, Tex. je tekla iskra po nadzemski žici. V Galvestonu so jo takoj prenesli na kabel pod mehiškim zalivom do 70:{ milj oddaljenega kraja Coazaeoalcos v Mehiki. Od-tam je tHa po žicah Tehuantep^c železnice čez Istinus do kabelske postaje v Salina Cruz ob Tihem oceanu. Tam so jo preneli na kabel v San Juan del Hur, Nicaragua in oevala patriotične pesmi. Nove ladje. Washington, D. C., 10. okt. — Po naročilu mornariškega tajnika Danielsa se bo 20. decembra razpisala dobava transportne ladje in provijantnega parnika. Nova transportna ladja mora biti 460 čevljev dolga, 61 široka; delati mora 14 vozlov na uro. Proviant-ni parnik bo dolg 400 čevljev, 55 airok in opremljen z dvojno kurjavo. Več tolmačev in zdravnikov za Ellis Island. Washington, D. C., 10. okt. — Posledica zadnjega obiska generalnega naselniikega komisarja na Ellis Islandu je bila, da se bo priporočilo imenovanje večjega števila tolmačev in zdravnikov. Divjanje tornada. Orkan je zahteval troje človeških življenj. Vihar v Ouster County, Nebr. Velikanski požar. Norfolk, Neb., 10. okt. — Iz G' Neill, Nebr., naznanjajo, da je v tamošnji okolici divjal grozen tornado. Kolikor je dosedaj znano, je zahteval tri človeške žrtve ; škoda je ogromna. Broken Bow, Neb., 10. okt. — Skoda, ki jo je povzročil včerajšnji tornado, se še ne da popolnoma dognati. Telefonska in brzojavna zveza je pretrgana, promet je po mnogih krajih ustavljen. Veliko oseb je težko poškodovanih, če je kedo smrtno se še ne ve. Farmerji pogrešajo več živine. Kansas City, Mo., 10. okt. — Požar je uničil včeraj aestnad-stropni mlin, last South Western Milling Company v Kansas City, Kans. Uničenih je 25,000 bušljev pšenice in 115,000 sodov moke. JŠkodo cenijo na $600,000. Ko je izbruhnil požar, je bilo zaposlje-no v šestem nadstropju deset uslužbencev, ki so se le s težavo rešili. V mlinu se je namlelo v=?ak dan 3000 sodov moke; v njem je delalo 400 ljudi. Oblasti so mnenja, da je milu zažgal nek delavec, katerepfa s't pred kratkim odpustili iz službe. Koiiko je resnice na lem, bo dognala preiskava. Preiskava glede stavke v Colo-radi. Denver, ^olo., 10. okt. — Posredovalni komisar delavskega departmenta. Ethebert Stewart, bode naavetoval, da naj uvede kongres posebno preiskavo glede stavke v južni Coloradi. Za vzgojo otrok. Chicago, 111., 10. oktobra. — Bodoči teden se bo vršil v štirinajstih šolah pouk o pravilnem vzgajanju otrok. Pouka ae bodo lahko udeležile matere in bolniške strežajke. Predsedniku WUaonn izpadajo lasje. Washington, D. C.. 10. okt. — Predsedniku Wilaonu no pričeli v j®^- naenkrat izpadati lasje, in sicer Davenport, Iowa, 10. okt. — v taki množini, da je moral po- Danes so dokazali Brunswicku de klicati apecijalteta. Glasi se, da Coromba, da je trgoval s člove-je izpad las posledica napornega »kim mesom in ga obsodili v de- Kijevske] [senzacije. Tretji dan razprave. Sodniki in državni pravdnik, ki vodijo proces, so postali predmet ostrih napadov. OD STRANI ANTISEMITOV. Namigava se, da se je izbralo hudodelstva obdolsenega moža kot žrtev za druge. Kijev, Rusija, 10. okt. — Ko so danes Mendel Beilisa tretjič privedli pred sodišče radi umora, izvršenega nad krščanskim dečkom Jušinski-jem, ga ni več varovala vojaška straža kot v prvih dveh dneh. Ta straža je za-branila vsako približanje njegovih zagovornikov, ki se niso mogli posvetovati s svojim klijen-tom. To okoliščino se smatra kot zmago za govorništva, ki je dvignilo pritožbo proti straženju jetnika. Ludmila Ceberjak, devetletna hčerka Vere Ceberjak, neke zloglasne osebe, je nastopila kot glavna priča. Ona je sestru najboljšega prijatelja Jušinskija, ki je med tem časom umi. Mala deklica je v predpreiska-vi izpovedala, da se je podal njen brat usodepolnega dne z umorjenim na dotično mesto ter je rekla, da je zapazila v hiši Mendel Beilisa dva druga Žida, ki sta izginila, ko so našli truplo umorjenega. Veliko pozornost je vzbudil danes tukaj članek v konservativnem in antisemitičnem listu "Ki-jevljanin". V članku se ostro napada sodišče, ki je započelo proces proti Beilisu. Tudi obtožnico pobija pisatelj in sicer z izrazi, katerim bi se čudil tudi najradi-kalnejši časopis. V članku se glasi, da je obtožba proti Beilisu obenem obtožba proti celi religiji najnizkotnejše-ga praznoverja. Obžaluje se tudi odločbo javnega obtožitelja, da stopa s takimi dokazi pred svet. Dostavlja se: "Tribunal ne sme biti orodje desnice ali levice. Nepravičnost ne bo imela zaželjenih posledic. Naj je še tako dobro ali potrebno s stališča te ali one stranke, da se dokaže resničnost ritualnih umorov: javni obtožnik nima nobene pravice, da bi skusil dobiti v roke živi objekt, ki je neobhodno potreben za proces te vrste." List je bil kmalu zaplenjen. Druge časopise pa kaznujejo radi komentarjev glede procesa z denarnimi globami ali jih pa konfiscirajo. Splošno se pa domneva, da bo doživela obtožba fia-sko. Bankir aretiran. —o— V New Vorku so aretirali bankirja, ki je poneveril krog 300,000 mark. Pinkertonovim detektivom se je posrečilo včeraj zjutraj aretirati v Ansonia-hotelu v New Yorku Paul Lindner-ja, ki je bil do pred kratkim ravnatelj deželne in industrijske banke A. G. v Berlinu in katerega so že več mesecev zasledovale naselniške oblasti. Lindner je poneveril . krog 300,000 mark ter je nato pobegnil iz Berlina. Ponaredil je tudi listine ter ga je raditega zasledoval newyorski generalni konzulat potom Pinkertonovih detektivov. Lindner je bil rojen leta 1878. Nameravan atentat na Yuan-Shi-Kaj-a. Huertova grozovitost. Aretirali so načelnika policije na konjih^ ker je hotel napasti novega predsednika. PODKUPLJEN. —o— Ynan-Shi-Kai-ev inauguracisjki govor. Čestitka princa Pu Lun-a, V imenu cesarja. Pekin, Kitajsko, 10. okt. — Včeraj se je vršila inauguracija prvega predsednika kitajske republike. Yuan-Shi-Kai-u so podelili z največjim pompom, ki je mogoče po vzhodnih deželah, v v nA-i;nn ♦ • i ; u * I stari historični palači Taiho, kjer v lierlinu ter je kaj hitro napre-i - , . . ... ! ,J doval ter postal ravnatelj akcij-H6 bl1? " \ohko vladarske družbe. V tej službi je v pri- ^V " P^.^^nega ______vL uradnika v republiki. Cela prireditev se je vršila si1 meroma kratkem času poneveril imenovano veliko stoto. Dne 26. februarja je dospel i v New York na krovu parnika "Carmania" ter se nemoteno izkrcal. Od tega časa je kaj pogosto menjaval stanovanja ter je veliko potoval. Pred kratkim se je vrnil v New York in od tedaj so ga zasledovali Pinkertonovi detektivi. Včeraj zjutraj so ga prijeli v Ansonia-hotelu. Detektive je prosil, naj ga puste še par ur na prosti nogi, ker ima baje sestanek z nekim senatorjem. Detektivi pa so bili prepametni, da bi verjeli takim hajkam ter so ga odvedli v zapor. Vlak trčil v cestno karo. Midlletown, Conn., 10. okt. — Neki železniški vlak je trčil danes v cestno karo na ostrem o-vinku, nekako šest milj od tukaj. Neki Ralph Blybenburg je bil na mestu mrtev, kakih dvajset potnikov pa je dobilo težke poškodbe, nekateri med njimi smrtne. Lokomotiva se je nahajala na koncu vlaka. Motorman kare je „ . ., skočil vstran ter si pri tem zlomil Elektricn« naprave obe nogi in eno rebro. Orna roka. Newyorska policija je na sledu tej hudodelski organizaciji ter je že prijela par Članov. Policija je na sledu največje -n najnevarnejše hudodelske baude, ki je sedaj operirala v New Yorku in okolici. Glasom izpo-vedb nekaterih planov je bilo vdeleženih jpri bombnih eksplozijah v celoti dvanajst mož. Dva dozdevnih članov te bande se nahajata v zaporih v New Yorku, trije pa v Hackensack, N. J. Sest mož je dobavljalo dinamit ter izgotavljala bombe, dočim. so ostali izvrševali bombne napade. Pisali so izsiljevalna pisma ter polagali bombe, ako se ni ugodilo njihovim zahtevam. Določali fio tudi stalne cene za razdejanje imetja tega ali onega konkurenta kakega trgovca. Proti primernemu plačilu so tudi stavili svoje člane v službo delavskih organizacij ter razstreljevali tovarne, ako se ni ugodilo zahtevam stav-karjev. Komisar Dougherty in inšpektor Faurot sta delala dva dni na podlagi informacij policijskega načelnika v Hackensack ter sta poklicala nato v policijski glavni stan vse italijanske detektive. Leti so aretirali tri Italijane, katerim aretacijam bodo sledile še druge. jajno, motil jo je samo n-k mučen prizor. Aretirali so namreč šefa policije na konjih, Chena, ker je hotel uprizoriti napad na Yuan-Shi-Ka-a. Gotovim osebam se je sumljivo dozdevalo, ker se je hotel na vsak način približati novemu predsedniku, zategadelj so ga tudi aretirali. Pri zaslišanju je pripoznal, da so ga podkupili južni ustaši. Ko so preiskali njegovo stanovanje, so našli v kovčegu več bomb. Ob priliki inauguracije je bilo slavnostno okrašeno celo mesto, tuje ladje v pristanišču so razobesile zastave. Po inautguracijskem govoru, v katerem je povdarjal Yuan-Shi-Kai, da še bo vedno zavzemal le za pravico in dobrobit svojega naroda, je sprejel v avdienci princa Pu Luna, prejšnjega pred sednika narodnega parlamenta. Prine mu je čestital v imenu cesarja Mandžu-dinastije in cesarske rodbine. Zatrdil mu je, da mu je sklenila Mandžu-dinastijr« iti v vseh slučajih na roko. Stoindeset članov mehiške poslanske zbornice aretiranih. — Vstaji pri Piedras Negras. Mejico Ciudad, Mehika, 10. okt. — Včeraj zvečer so aretirali in pahnili v ječo 110 članov mehiške poslanske zbornice, ker so poslali predsedniku Huerti pritožbo glede dr. Belifara Domin-guez, ki je izginil. Poslansko zbornico je obkrožil vojaški kordon, v poslopje je pa vdrlo par sto vojakov. Huerta je zahteval od zbornice, da mora takoj preklicati resolucijo in pristavil, da on že dovolj skrbi za inozemce in za državljane. Dr. Dominguez je začetkom tega meseca v svojem senatnem govoru ostro obsodil Iluertovo postopanje. Med drugim je rekel: — Odkar vlada Huerta, se ni dežela popolnoma nič pomirila, da. razmere so se v več slučajih še celo poslabšale. Washington, D. C., 10. okt. — Na transportnem parniku "Bu-ford", ki je ravnokar zapustil Topolobampo, Mehika, se nahaja 27 ameriških beguncev, med njimi tudi žena ameriškega konzula v Durango, Theodora C. Ilam-ma. "Buford"' se bo ustavil v več pristaniščih. * Eagle Pass, Texas, 10. okt. — Tukajšnjim vojaškim oblastim so sporočili kurirji, da se nahaja v bližini Piedras Negras kakih 3000 oboroženih konstitucijonalistov. Vodi jih Jesus Carranza. iz Avstro-Ogrske. Bolgarski car Ferdinand. Nemška cesar se bo mudil na Dunaju samo en dan. Dokaz zvestobe in udanosti. "REICHSPOST". Princ Katsuba umrl. Smrt japonskega junaka in u-glednega diplomata. Trikratni ministrske predsednik. Londonske sufragetke. London, Anglija, 10. okt. — Državni tajnik Reginald McKen-na je odločil, da morajo one sufragetke, ki nočejo v ječi ničesar jesti, hraniti zdravniki umetnim potom. Danes zvečer je prišla v Herley St., kjer prebivajo večinoma sami specialisti, velikanska množica sufragetk in pobila zdravnikom skoraj vsa okna. Tajnica "Women Social Political Union" se je izrazila, da je to šele začetek borb.e proti trpinčenju zaprtih somišljenic. Lane se je vrnil. Washington, D. C., 10. okt. — Po trimesečni hudi bolezni se je naseljence. Washington, D. C., 10. okt. — Department za notranje zadeve je sklenil brezplačno prepustiti vse električne priprave onim naseljencem, ki žele dobiti električni tok iz državnih elektrarn. Ta naredba bo posebno za farmerje vrnil danes tajnik za notranje. zadeve nazaj v Washington. Na» P° zahodu, kjer manjka vodnih Požar. Berolin, Nemčija, 10. okt. — Malo je manjkalo, da ni pogorel vladarski grad v Oldenburgu, ki je v vseh ozirih velike zgodovinske važnosti. Požar je izbruhnil pozno ponoči in le neumornem delu gasilcev in vojaštva se je zahvaliti, da so ga še pravočasno pogasili. kolodvoru ga je pozdravil v predsednikovem imenu tajnik Houston. moči, velikega pomena. Nesreča. Milford, Con., 10. okt. — Pri Indian River so našli danes tru-Ponarejeni bankovci. plo 32-letnega Edwarda Avery iz Washington, D. C., 10. okt. — Bristola, Conn. Včeraj zvečer je Zvezni detektivi so zasledili po-1 hotel skočiti na New York eks-narejene $l-ske bankovce, datira-. presni vlak, toda vrata vagona ne iz leta 1899. Tiskani so na pa-, se bila že zaprta. Držal se je trd-pir, podoben čebulini lupini. Po-J no držaj, naposled je pa vendar- duševnega dela v zadevi tarifne set letno ječo. Coromba zatrjuje, ■ naredba se lahko na prvi pogled le omagal. Kaki dve milji od tu da je avstrijski grof. spozna. kaj je padel in se ubil. _~_______,______M___________ _ Umor in samomor v Crotona parku. 301etni Nathan Sogolovitz iz Bronx Borough, New York, je u-strelil včeraj ob enajstih zvečer v Crotona parku, Bronx, svojo spremljevalko ter si pognal nato še samemu sebi krogljo v glavo. ,251etna mladenka je umrla potem ko so jo prevedli v Fordham-bol-nico. Iz pisem, katera je imela pri sebi, je posneti, da se je imenovala Paulina Kaplan ter da je stanovala v Newarku, N. J. Truplo morilca in samomorilca je ag-nosciral njegov brat. V jezi. Waterbury, Conn., 10. okt. — Ker ni hotela žena Martinu Dwyeru včeraj takoj odpreti vrat, jo je danes trikrat zabodel z nožem, nato si je pa še sam prerekal vrši. On bo skoraj gotovo umrl, dočim bo ona ozdravela. Zakonska imata osem otrok v starosti od 2 do 19 leta. Tokio, Japonsko, 10. oktobra. Princ Taro Katsura, prejšnji japonski ministrski predsednik, je danes po dolgotrajni in težki bolezni umrl. # » # Japonska je z njim izgubila moža. velikih vojaških znanosti in uglednega diplomtata iz rusko-japonske vojne. Princ Katsura bo ostal vsem Japoncem še dolgo dobo let v dobrem spominu. Odkar je deloval na političnem polju, se je ves čas prizadeval, da bi utrdil zvezo med Japonsko in Angleško. Rojen je bil leta 1847. Bil je trikrat ministrski predsednik, in sicer od 1901 do 1905, od 1908 do 1911 in od 1912 do 1913. V ostalem času je bil finančni oziroma vojni minister. Japonski vladar je njemu izmed vseh drugih državnikov največ zaupal. Večerno deželo in njeno politiko je temeljito poznal. Pet let je obiskoval vojaško šolo v Beroli-nu, potem je bil pa prideljen štiri leta kot vojaški ataše japonskemu poslaništvu v Spree. Leta 1884 je bil drugič in vzadnjič v Evropi. Japonska vojna ladija se je potopila. Tokio, Japonska, 10. okt. — Dva moža sta bila ubita in .Šestnajst jih je ranjenih, ko se je danes radi eksplozije kotla potopil japonski rusilec torpednih čolnov "Ikatsuki." Ostalo moštvo se je rešilo. vožnja. Parnik od Anstro-Americana proge '' ARGENTINA'' odpluje dne 22. oktobra 1913. Vožnja 6tane iz New Yorka do: Trsta in Reke $34.00 Ljubljane 35.18 Zagreba 35.08 Vožnje listke je dobiti pri IKiflK SAKSE&, 82 Cortlandt St, New York City. Bolgarski car se je grozno postaral. Pcsledice duševnih naporov. Eksplozija. Dunaj. Avstrija, 10. oktobra. -Nemški cesar Viljem bo obiskal v kratkem avstrijskega cesarja Franca Jožefa v gradu Schon-brunnu. Sedaj je še gost prestolonaslednika Franca Ferdinanda na njegovih posestvih na Češkem. Pri avstrijskem cesarju se bo mudil samo en dan, to pa iz ozi-rov na njegevo zdravstveno stanje. Kot je znano, je dopolnil Franc Jožef že triinosemdeseto leto svoje starosti. "Reichspost", organ prestolonaslednika Franca Ferdinanda, pravi, da bo ta obisk nov dokaz zvestobe in prijateljstva, ki vlada med obema državama. Pred kratkim se je čulo, da je nastal nekak nesporazum med Avstrijo in Nemčijo, kar pa po zatrdilu " Reichspošte" ni resnično. Budimpešta, Ogrsko, 10. okt. — Na lovski gradič pri Hamos-Sze-pes, Ogrsko, je dospel bolgarski car Ferdinand. Ljudje, ki so ga poznali prej, pravijo, da ga ni več za spoznati. Star je dvainpetdeset let, skoraj v najlepši možki dobi, pa je ves siv in sklonjen kot starec. Posledice dveh balkanskih vojn, neprestano duševno in telesno delo, skrbi za bodočnost države, vse to je močno vplivalo na njegovo zdravje in telesni ustroj. V lovskem gradiču se bo mudil par tednov, nakar se poda nazaj v Sofijo. Milan, Italija, 10. oktobra. — V bližini kraljevega grada in knezoškofijske palače je danes eksplodirala bomba. Škode ni k sreči napravila nobene. O atentatorju nimajo nobenega sledu. Anglija zahteva deportacijo Mrs. Emmeline Pankhurst. London, Anglija, 10. okt. -— Tukajšni list "Standard" poziv-lje danes ameriško naselniško o-blast, naj na mestu deportira voditeljico sufragetk, Mrs. Emmeli-no Pankhurst, ki se bo jutri ukr-cala za New York. List izjavlja, da je skoro nemogoče, da bi vlada Združenih držav dovolila večkrat kaznovani hudodelki psova-ti Anglijo na ameriških tleh. Denarje v staro domovino poiiljamot X. $ K. 9 5 • • • * 1.10 190.... 26.60 10.... S.16 140.... 28.86 16.... 8.16 160.... 30.70 SO.... 4.30 160.... 32.76 25.... 6.20 170.... 34.80 SC.... 6,26 190.... 36.86 36.... 7.26 189.... 38.90 40.... 8.90 soo.... 4a 90 46..,. 9 30 260.... 61.16 60.... 10.30 900.... 61.36 66.... 11.36 860.... 71.60 60.... 12.36 400____ 81.80 66.... 13.40 460.... 92.00 70.... 14.40 600.... 102.26 76.... 16.46 600.... 122.70 80.... 16,46 70e.... 143.16 86.... 17.46 800.... 163.60 90.... 18.46 900.... 184,00 k00.... 20.46 1000.... 204.00 uo.... 22.60 2000.... 407.00 ISO.... 24.66 6000.... 1017.00 Poltarina je viteta pri teh aro* tah. Doma se nakazane evote po« polnoma izplačajo bres vinarj* odbitka. Nafie denarne pošiljatve razpo« Silja na zadnje poŠte e. k. poštne hrynilniXni urad u Dunaju ▼ naj* krajšem času. Denarje nam podati je majprf* lične je do $50.00 v gotovini t priporočenem ali registriranem pismu. večje zneske pa po Postal Money Ordsr ali pa po New York Bank Draft FRANK B A If Tit, 82 Cortlandt St., New York, N. T» •104 St. Clair Avenn*, N, 1. eUvslaad. O, __- ■ i___ t.t- a. v-i:. . . GLAS NA&ODJLll. OKTOBRA, 1913. "BUS NARODA" \Sbvenk Daily.) OttTMxj *nd published by the Biogenic Publishing Co. {ft corporation.} J--Ra.SK SAKSER, Preaide^t. JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Pier* of Buainess of the corporation and addremiefl of above officer* : fll fjortiandt Street, Borough of Mac-New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado.........................$3.00 pol leta...................... 1.60 ** lato za mesto New York........ 4.00 " p-»l leta za mesto New York ... 2.00 ** ftvropo za vse leto...........4.50 " pol leta.............2.55 " " "četrt leta............ 1-70 i "CI AS NARODA" izhaja vaak dan ' iz«z«mii nedelj 111 praznikov. . "GLAS NARODA- ("Voice of the People*') i /lasond -very day except Sunday« and I Holidays. Subscription yearly $3.0C. f_AdwtilMnMnt on urmnunt Dopisi t res podpisa in osoboo*ti »e ne } priob^ujejo. Psa« i oa- M blagovoli poinjatt po — Money Order. Pri »v -fLiembt kraja naročnikov pro-. strno da se nam tudi prejftrga VvsIUče naznani, da hitrejfc 4 najdemo naslovnika. Dop som in poSiljatvam naredite ta naslov: cJLAS NARODA" tt Cort and t St.. New York City. Tai^fcw 4687 Cortlandt.__ Tisze, =30 se izjalovili vsled neomajne odločnosti tega moža, ki ne pozna nobenega strahu ter ima krepke živce. Ministrsko predsedništvo Tisze, njegovo drugo, pomenja novo dobo bojev. Dolgo časa te razmere ne morejo več trajati. Ogrski parlamentarizem bo treba prej ali slej rešiti iz močvirja, v katerem se nahaja sedaj, ker bi bile drugače posledice za deželo nepregledne. Tri nove vojne ladje. Iz Washingtona je došla polofi-eijelna vest, tla namerava administracija za prihodnje leto priporočiti zgradbo treh novih vojnih ladij. Temu zelo veselemu poročilu skoro ni mogoče verjeti. Ako bi s*' pa potrdilo in to želimo iz srca, potem*se opravičeno lahko domneva, da so morali predsednik in njegov kabinet zelo izpremeniti svoje mnenje glede potrebe močne mornariee. Dosedaj je odklanjala administracija vsak predlog, da se izpopolni mornarico Združenih držav ter jo spravi na isto stopnjo, katero zavzemajo mornarice drugih velesil. V zadnji polovici leta so doživele Združene države toliko ponižanja od vseh narodov, posebno pa od strani Japonske in Mehike, da so se morale odpreti oči celo predsedniku Wilsonu in državnemu tajniku Brvanu. Indijanci se vračajo. Osvcta rudečega moža! Mislili smo, da smo ga iztrebili ali ga vsaj zaprli v reservacije divjega zapada. Indijanec je pa zvitejši od nas, kajti pripravlja se, da zopet zagospoduje nad nami. Po skrbnem opazovanju je prišel do prepričanja, da ima kontrolo čez deželo oni, ki kontrolira njene finance. To okoliščino so v svoj prid uporabili rudeči možje. Iz Washingtona se namreč poroča. da je bil imenovan Gabe E. arker, Choctaw Indijanec iz O-klaho.no, registra tor jem zakladni-škega urada. Njegova slika in njegov podpis se bosta prikazala na zveznih bankovcih. Nadalje je senator Owen, ki ima v rokah bančno reformno predlogo v senatu, indijanskega pokolenja ter je zelo ponosen na to dejstvo. Ako bo šlo tako naprej, bomo se glasovali za Indijanca kot predsednika Združenih držav. Politični spor na Ogrskem. • Ko je stopil v preteklem juniju Uajbolj sovraženi mož Ogrske, grof Štefan Tisza, po prisilnem odstopu dr. Lukacsa na čeio vlade. je bilo gotovo, da je vsak par-lamentarski mir nemogoč. Mož z železno roko, ki stoji danes na čelu vlade, je edini, ki je znal premagati opozicijo in ki jo skuša nadvladati tudi sedaj. To je opo-zicijonalcem dobro znano in radi-tega se ne udeležujejo nikakih posvetovanj. Grof Tisza ni dosedaj ničesar storil, da bi se sprijaznil z opozicijo. V tem času izvršuje v boren parlamentaren plašč ovito diktaturo ter hoče očividno vstra-jati pri tem, dokler ne bode opozicija sama odjenjala ter ubrala milejše strune. Vsi poizkusi opozicije, da strmoglavijo diktaturo, D • t i s i. Koehler, N. Mex. — Ker že dolgo časa ni bilo slišati ničesar iz naše naselbine, sem se jaz pre-drznil napisati nekoliko vrstic, da bodete znali, da smo tudi mi še živi, čeprav nam je sam gospod Vrag grozil, da nas vzame z dušo in telesom. Pa vendar je bil še toliko usmiljen, da nas je še pustil na tem grešnem svetu. No, reči ne smemo, da se nam ravno slabo godi. Vsak dan delamo, malo pijemo in se malo pomenimo ob večerih ; da na^i prej čas mine, se še kakšna zapoje. Tukaj nas je le malo Slovencev; nekaj nas je v žlahtnem samskem stanu, nekaj jih je pa tudi oženjenih. Bratov Hrvatov je nekaj več, ki imajo tudi svoje društvo, pripadajoče k N. II, Z. Kar je nas Slovencev, nimamo svojega društva. Nekaj zato, ker nas je malo tukaj, nekaj pa tudi zato, ker smo šele pred kratkem prišli sem. Ako bodo o-koliščine pripustile, bodemo enkrat pozneje ustanovili slovensko podporno društvo. Ker je sedaj v sosedni Coloradi izbruhnila stavka, strogo stražijo vliod v eampo in ne pustijo nobenih neznanih ljudi notri. Jaz mislim, da bi bilo bolje, če bi nas zavarovali proti burji in snegu. Ker je velike važnosti za fante, smo ustanovili pretekli mesec pečlarski klub. Obdržali smo stara pravila. N. A., član kluba, je predlagal, da se smejo od sedaj zanaprej tudi mlada dekleta sprejemati v klub, če se bodo tako ravnale, kakor zahtevajo pravila. Če bi katero izmed rojakinj veselilo pristopiti, lahko piše na Slovenski Pečlarski Klub v Koehler, N. Mex. K sklepu teh vrstic prijazno pozdravljam vse rojake in rojakinje Sirom Amerike. — M. Butkovič. Trgovska konkurenca med državami trozveze v Srbiji. Neki berolinski list je priobčil pretečenega meseca septembra pismo iz Belgrada, katero je napisal dober poznavalec razmer v Srbiji. Pismo se peča z gospodarsko rival it et o med državami trozveze in se glasi: Tudi v Srbiji kakor v drugih deželah sta politika in kupčija nerazdružljivi; v političnem boju pa je vedno jako rabljeno in najuspešnejše orožje gospodarski bojkot. No, in kdor je v Srbiji občutil doslej najhujše posledice gospodarskega bojkota, je Av-stro-Ogrska, katere izvoz na srbske trge, po aneksijski krizi, se je znižal za 50 odstotkov. Prva država, ki se je okorisiila z bojkotom avstrijskega blaga, je bila Italija, katere izvoz v Srbijo je hitro naraste!. Zlasti je bil velik izvoz iz tekstilne industrije. Nato pa je zadel bojkot tudi blago iz Italije. Italijanska politika v srbsko-albanskem vprašanju je tako ogorčila Srbe, da ti sedaj bojkotirajo italijansko blago. Seveda ni ta bojkot proglašen po vseh pravilih; ampak proti italijanskim trgovcem je zbog nepri-jateljskega postopanja italijanske vlade proti Srbom zavladala velika mržnja. Skoda za italijansko trgovino pa je vsled srbskega bojkota taka, da se Italija sedaj trudi z vsemi svojimi močmi, da bi si zopet pridobila srbske simpatije. In zastopnik Italije v Belgradu je nasvetoval svoji vladi, naj sestavi noto, v kateri pojasni svoje stališče v albanskem vprašanju in dokaže, da je bila Italija žrtev politike svoje zaveznice Avstrije. Nemški žurnalist v Belgradu trdi, da vse to se je zgodilo zlasti na pritožbe trgovcev iz severne Italije, ki so najbolj prizadeti. Okoriščala pa se je s položajem v Srbiji vedno Nemčija. Berolin-ska statistika kaže, da v zadnjih 5 letih je narastel nemški izvoz v Srbijo od 12 na 45 milijonov mark. Troske za ta ogromni napredek v nemški trgovini plačuje deloma Italija, v glavnem pajjeto. Avstrija. Ako je bila konkurenca med trozvezniki v Srbiji sedaj že ta » huda, koliko hujša šele bo sedaj v povečani Srbiji! Dopisnik lista "Morgenpost" pravi: Govoril sem danes z ravnateljem največje sladkorne tovarne v Srbiji. Ta tovarna je nemško podjetje, osnovano od 4' Industrie Ge-sellschaft A. G.7', ki s svojo produkcijo zalaga celo Srbijo. Kupčija je tako dobra, da se imenovana družba bavi z načrtom zgradbe druge take tovarne. Dopisnik pravi, da kakor hitro bode sanirana škoda, ki jo je povzročila vojna, napoči za Srbijo doba gospodarskega uspevanja. Zato nasvetuje, naj se pošljejo v Srbijo nemški industrijalci, da proučijo razmere Srbije, samo za avstrijskimi očali. Naravno, da se ne sme kreditirati kar na slepo, ali v Srbiji polno poštenih in kredita vrednih trgovcev, s katerimi se lahko stopi v vsako kupčijsko zvezo. Dežele srbske so bogate in se sme upati na njihovo dobro bodočnost. Komentarja k dopisu ni treba pisati, ker govori jasno, kako lepo se zna Nemčija okoriščati gospodarsko z razmerami v Srbiji, katere povzroča avstrijska zunanja politika sebi v škodo. Sedaj, ko jo je tudi Italija za vozila, je na najboljšem Nemčija, Avstrija je pa zadnja, bojkotirana in zaničevana, namesto da bi bila prva na srbskem trgu. Vedno hujše so posledice zavožene avstro-ogrske zunanje politike, sredi katere tiči sovraštvo do Slovanstva! Zapisnik 4. konvencije slovensko - katoliškega društva SV. BARBARE, ki se je vršila 22.—27. sept. 1913 v Pittsburghu, Pa. Deseta seja dne 26. sept. Br. gl. predsednik Josip Peter-nel otvori sejo točno ob pol 2. uri popoldne. Br. gl. tajnik čita imena gl. odbornikov in br. delegatov. Navzoči so vsi. Citanje telegramov: Josip Ba-ceniclii in Josip Ponikvar, Forest City, Pa., Louis Suhadolc, Eve-letli, Minn., Avgust Poglajen, Chicago, 111. Pisma: Ivan Demšar, Burdine, Pa., M. Krivec, predsednik društva št. S S. D. P. Z., Primero, Colo., Jakob Cuklja-ti, tajnik št. 18, Fleming, Kan. Vsem skupaj se zakliee trikrat: slava! Čitalo se je pismo iz Vandling, Pa., Box 156, radi afere delegata dotične postaje društva sv. Barbare ; ker pa ni bilo pisano kot uradno, to je brez društvenega pečata, se smatra brez pomena in se vsaka debata o tem opusti. Odbor za vpeljavo lestvice a-sesmenta se poda na svoje delo. Clen X. Smrtnina. Točka 1. o-stane ter se pristavi: zastopnik društva mu mora plačati usmrt-nino. Točke 2., 3. in 4. ostanejo nespremenjene. Točka 5. se spremeni ; črta se: $100, ter se nadomešča: $125. Točki 6. in 7. nespremenjeni. Člen XI. Poškodnine. Točke od 1. do 17. se črtajo vse. Točka 18. se nanovo glasi: Člaui in članice I. razreda so opravičeni do sledeče odškodnine: Za izgubo vida enega očesa $100. Za izgubo vida obeli očes $250. Za izgubo štirih prstov do dlani $50. Za izgubo ene roke nad zapestjo $100. Za izgubo obeh rok $250. Za izgubo noge do členka $50. Za izgubo ene noge do kolena $75. Za izgubo ene noge nad kolenom $100. Za izgubo obeh nog $200. Poškodba za kak izgubljen ud se nakaže z dnem, ko ga zdravnik spozna od rane ozdravljenega ali pa če mu poteče bolniška podpora. Če je pa poškodovanec umrl, se mu izplača samo smrtnina. V slučaju, da je član (Kaj? Opomba stavca.) v nobenem slučaju se ne plačuje podpora pred pretekom enega leta. Točki 17. in 18. nespremenjeni. Člen XII. Izstop in zopetni vstop. Točke 1., 2., 3., 4., 5. in 6. ostanejo vse nespremenjene. Br. gl. predsednik da 15 minut odmora. Nadaljevanje po odmoru. Predlagano in podpirano, da se zboruje dve uri zvečer, od 7. do 9. ure. Sprejeto. Predlagano, da se vse člane in Članice, brez razlike, koliko so stari, vzame v prvi razred. Torej vsi oni člani in članice, kateri hočejo pristopiti od $250 ter da se zavarujejo za $500, lahko pristopijo do 1. januarja 1914. Spre- Predlagano, da se da oglas v glasilo ter da se bode oglašalo do 1. januarja 1914. ter da se da tudi lestvica za nekajkrat tiskati v društveno glasilo. Sprejeto. Člen XIII. Potni listi. Točka 1. nespremenjena. Točka 2. Dostavi se: in šest mesecev. Točka 3. Črta se: ne pa k prvej najbližnej postaji, ter se doda: če ni opravičen do podpore. Točka 4. nespremenjena. Točka 5. se črta. Točka 6. nespremenjena. Točka 7. nespremenjena. Točka 8. Doda se: ali G mesecev. Točki 11. in 12. nespremenjeni. Čitajo se brzojavi in pisma. Brzojavi: Avgust Poglajen, Chicago, 111., Anton Zbašnik, Pittsburgh, Pa., Anton Dekleva. Pittsburgh, Pa. Pisma: Josip Rus, tajnik društva sv. Vida št. 25, Cleveland, Ohio, Fran Hočevar, tajnik. Ivan Zaletel, blagajnik, Joliet, Joliet, 111., Socialistični klub št. 75, Jacksonville, Kan. Zakliče se vsem skupaj trikrat: slava! Br. gl. predsednik zaključi sejo ob pol 6. uri zvečer. Jos. Peternel, gl. predsednik. Anten Demšar, zapisnikar. Fran Bcrštnar, zapisnikar. Ednajsta seja 26. sept. zvečer. Br. gl. predsednik otvori sejo ob 7. uri 30 minut zvečer. I>r. gl. tajnik čita ima gl. odbornikov in br. delegatov. Navzoči so vsi. Člen XIV. Črtanje in suspendiranje. Točka 1. se črta in se glasi nova: Suspendiranim se smatrajo vsi oni, ki ne plačajo rednega mesečnega asesmenta. Točka 2. ostane nespremenjena. Točka 3. nespremenjena. Točka 4. ostane s pristavkom: a) kedor sobratov napade z morilnim orožjem namenoma, da mora društvo napadenemu plačati bolniško podporo ali odškodnino, se ga črta; b) kedor gre za časa stavke delat kot stavkokaz, se ga črta. Točke 5., 6.. 7. in 8. nespremenjene. Točka se črta in se glasi nova: Kateri član ne plača mesečnih doneskov od treh mesecev, se ga črta. Točka 10. nespremenjena. Člen XV. Obtožbe in apelacije. Točke 1., 2.. 3., 4., 5., 6., 7. in 8. ostanejo nespremenjene. Člen XVI. Ženski in otročji oddelek. Toeke 1., 2. in 3. nespremenjene. (Opazka za popravek.) Otročji oddelek. Točke 1.. 2. in 3. nespremenjene. Točka 4. se črta; nova se glasi: Vsak otrok obojega spola, ki pristopi v društvo do 5. leta in potem plačuje redno svoj asesment do 16. leta, se potem zdravniško preišče ter potem lahko pristopi v možki ali ženski oddelek, v I. ali II. razred, ne da bi kaj plačal pristopnine; vzame se iz otročjega oddelka, da se pokrije pristopnina. Točke 5., 6. in 7. nespremenjene. Točka 8. ostane, ter se pristavi: ako ne plača tri mesece asesmenta, se ga črta. Točka 9. nespremenjena. Clen XVII. Društveni zdravnik. Točka 1. nespremenjena. Točka 2. ostane, ter se pristavi: Društveni krajevni zdravnik mora na zahtevo društva sumljivega bolnika natanko preiskati in izid preiskave poročati društvu pri prvi društveni seji. Točka 3. nespremenjena. Točka 4. se črta Točki 5. in 6. se črtata. Točka 7. se črta, ter se nadomesti: V slučaju odsotnosti društv. zdravnika se kandidat lahko preišče pri drugem zdravniku; postajni taj nik mora poročati vrh. zdravni ku. Točka 8. nespremenjena. Člen XVIIL Redne in izvan redne konvencije. Točka 1. ostane, ter se doda: prvi ponedeljek. Točki 2. in 3. ostaneta nespreme njeni. Izvanredne konvencije. Točka 1. nespremenjena, črta se le: naj določi gl. urad, ter se doda: se določi po splošnem glasovanju članov vseh postaj, in sicer po dvetretjinski večini glasov. Točki 2. in 3. nespremenjeni. Točka 4. Naj se črta: 13, ter se nadomesti: 18. Točka 5. ostane, ter se spremeni v toliko, da se črta: "ima" in se doda: "nima". Točka 6. se črta. Točki 7. in 8. nespremenjeni. Splošno zborovanje. Točke 1.. 2., 3., 4. in 5. nespremenjene. Točke 6. se črta. Razdruženje. Ta članek ostane, ter se š^ doda: Vsa premičnina ife nepremičnina, imovina ali blago, razun društvenih knjig, papir in pečat, ostane članom postaje. Razne določbe. Točka 1. ostane. Točka 2. naj se glasi: Urado-vanje tega odbora se glasi: začne s pričetkom konvencije in se konča z zaključkom konvencije. Točke 3., 4. in 5. nespremenjene. Dolžnosti društvenega glasila. Točka 1. Društveno glasilo je dolžno objavljati vsak mesec vse pristopile, odstopile, suspendova-ne, črtane in umrle člane. Točka 2. Priobčiti zapisnik vseh sej gl. odbora. Točka 3. Priobčiti vsa naznanila iz gl. urada, tikajoča se organizacije. Točka 4. Glasilo mora biti unijski list, kateremu se plača $75 na leto. Predsednik zaključi sejo ob 10. uri zvečer. Jos. Peternel, gl. predsednik. Anton Demšar, zapisnikar. Frin Borštnar, zapisnikar. Dvanajsta seja dne 27. sept. Br. gl. predsednik otvori sejo točno ob 8. uri zjutraj. Br. gl. tajnik čita imena gl. odbornikov in br. delegatov. Navzoči so vsi. Čita se zapisnik 9. in 10. seje. Predlagano, da se zapisnik sprejme in odobri. Sprejeto. Predlagano in podpirano, da se pošlje dva br. delegata v tiskarno, ako se more dobiti zapisnik ven vseh dosedanjih sej poprej J kakor se bodo podali br. delega-tje na svoje domove, da v to posredujeta. Naznanilo in priporočilo od posebnega odbora, kako velika svo-ta poroštva naj bi se naložila pri-hodnim gl. uradnikom, ko nastopijo svoj urad 1. jan. 1914. Predlagano in podpirano je za sledeča poroštva: gl. predsednik $2000, gl. tajnik $10,000. gl. blagajnik $25,000, pooblaščenec $2000, gl. nadzorni odbor vsak po $5000, skupaj $20,000. Društveni uradniki posameznih postaj : tajnik, blagajnik in zastopnik, vsak po $500, skupaj $1500. Pride razmotrivanje zaradi združitve jednot in zvez. Predlagano in podpirano, da se naj izvoli dva delegata za sestanek meseca januarja v Chicago, 111., katerega bo imela S. N. P. J. ter ostale zveze za združitev. Vname se živahna debata, nakar se debata zaključi. Predlagano, da naj se naj prvo da na glasovanje, ako je naša organizacija za združitev ali ne. Da se na glasovanje: kateri so za združitev, naj rečejo: da, kateri pa niso za združitev, naj rečejo: ne. Vrši se glasovanje. Za predlog "da" je bilo 39 glasov in za predlog "ne" 23 glasov. Predlagano in podpirano, da se izvoli dva delegata za prihodnji sestanek meseca januarja 1914 v Chicago, 111. Sprejeto. .v Delegat je so predlagani: Ste-fančie, Demšar, Podvasnik, Klop-čič, AVidervol in Oberžan. Po kratki debati se sprejme, da naj pošlje vsaka stranka po enega, in sicer: tisti, kateri so glasovali "da", enega, tisti pa, kateri so glasovali "ne", tudi enega. Izvoljena sta bila br. Štefančič in br. Podvasnik ter se njima določi plača kakor gl. uradnikom za čas zamude. Sprejeto. Plača gl. uradnikov za prihodnja tri leta je sledeča: gl. predsednik ima plače mesečno $10, I. gl. podpredsednik ima plače na leto $15, 11. gl. podpredsednik ima letne plače $10, gl. tajnik ima mesečne plače $125, v slučaju, da potrebuje pomočnika, ga mora sam plačati iz svojega žepa; pooblaščenec ima letne plače $50; predsednik gl. nadzornega odbora ima letne plače $15; trije gl. nadzorniki letne plače po $10; plača predsedniku gl. porotnega odbora letno $25; plača I. in II. gl. porotniku po $20 na leto. Predlagano in podpirano, da se voli še tri glavne uradnike v u-pravni odbor, da preskrbujejo vse listine, knjige, znake in rega-lije za organizacijo in da ima vsako društvo pravico obrniti se na ta odbor v potrebi društvenih zastav in drugih potrebščin. Vse se mora naročiti pri unijskih tvrdkah. Ta odbor mora tudi skrbeti za napravo in sestavo pravil ter za preložitev v angleški jezik. Plača se njim določi letno po $10, ako pa imajo kako posebno delo, se plača za zamudo časa. Ves ta odbor pa ima natančno voditi zapisnik o svojem poslovanju ter o istem poročati na1 prihodnji konvenciji. Gl. tajnik ne sprejema nobene plače pri reviziji knjig; drugi gl. odborniki prejemajo plače po $4 na dan pri šestmesečnih ali letnih računih. Br. gl. predsednik zaključi sejo ob 12. uri opoldne. Jos. Peternel, gl. predsednik. Anton Demšar, zapisnikar. Fran Borštnar, zapisnikar. ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA"; NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH. ' Slovensko katoliško B— B M Zadlnjanc državo Severne Amerika, Sedež: FOREST CITY, Pa. bkoiporinuio dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. .:..A _i odborniki: Predsednik: MARTIX GEKCmAX, Box C33. Forest Citv, Pa. Podpredsednik: JOSEF PETERNEL, Box 35 Willook, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAX, Box 707. Forest City, l'a. II. tajnik: JOHN 0<0LIN. B"x 4« Koreat ritv, l>a. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box G37, Forest City, Pa. nadzorniki: Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZALAIt, Box 547, Forest Cily, Pa. I. nadzornik: IGNAC PODVASNIK. 5734 Hatfield St., Pittsburg, Pa II. nadzornik: FRANK Sl'NK, 50 Mill St., l.uzerne. Pa. III. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, Cor. N. — 3rd St., Uock Springs, Wye POROTNI IN PRIZIVNl ODBOR: Predesednik porot, odbora: PAUL O P. H EC Ali, Enx 402, Witt. 111. I. porotnik: MARTIN OBKRŽAN, Box 51, Mineral. Kans. j II. porotnik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler St., Cleveland. Ohio. vrhovni zdravnik: Dr. j. M. SELISKAR, C137 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAX, P. O. Box 707 v. Forest Citv Ta. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Huda kazen. Mesina, Italija, 9. okt. — Francesco imhcsi, ki je umoril :50. ju-lipa 15)04. blagajnika Puritan Coal Co. v Portage, Pa., se je javil tukajšnim oblastim, ki so ga obsodile v tridesetletno ječo. Po umoru je pobegnil v Sicilijo. Mlajše moči na nevarna mesta. Newvorški policijski komisar AValdo je sklenil vse stražnike od 42. do 110. ceste nadomestiti z mlajšimi močmi, ki so ravnokar absolvirale policijsko šolo. Waldo je prepričan, tla bodo ti stražniki najboljše opravljali službo v tem najnevarnejšem delu mesta. POZDRAV. Predno se podamo na parnik, še enkrat pozdravljamo vse znance in prijatelje v Imperial, Pa., posebno sestro Marijo Perich, nje moža, otroke in vse boarder-je; pozdravimo tudi sestro Fran-čiško Cvenk in nje moža v Calu-metu, Mich.; strica Alojzija Ber-gant in njegovo družino v Milwaukee, Wis., ter vse društveni-ke sv. Jožefa in sv. Barbare v imperial, Pa. Srčna livala vsem onim, ki so nas spremili na kolodvor. Zdravstvujte! New York, 11. okt. 101:]. Ivan Bizant z družino. Kje jo moj brat MIKE PAVLtE-TH' ■ Doma j«' iz Prezida na Hrvatskem. Pred letom dni j«> bil v Chicagi in potem je bil njegov naslov: Ii. F. 1). R. II., P. O. Maslial, Tex. Če kodo izmed bratov Slovencev ali Hrvatov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. — Emilie Pavletič, 214«» Ha Iste d St., Chicago, 111. (11-15—10) NAZNANILO. Primoran sem poročati javnosti žalostno novico, katera me je zadela dne 24. julija t. 1. Bivša moja soproga POZOR, KROJAČI! Prodam dobro urejeno krojač-nico z vsem pohištvom ali pa samo prostor za nizko ceno. Kajaki, ne zavržite tako lepe prilike, ako hočete imeti kedaj kak lahko zaslužen dolar. Andrej Cufer, 795 Grand Ave., St. Paul, Minn. (11-13—10) Kje je JOSIP BRADEŠKO? Meseca aprila je odpotoval nekam v Illinois, jas mislim v La Salle, 111. Ce kedo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Anton Rudolf, Sweetwater, Wvo. (11-15—10) Iščem svojo prijateljico MAR r JO OILMAN. Rojena je na Šafar-skein, po imenu Ligetfalva, fa-ra Strigova na ogrskem Slovenskem. Pred dvomi loti jo bivala v Steelton, Pa., in sedaj se nahaja nekje v Clevelandu. Ohio. Ako kedo ve zanjo, naj blagovoli naznaniti nje naslov na spodaj označeno tvrdko. za kar bodem zelo hvaležna. Jaz ji imam nekaj važnega poročati iz stare domovine. Če pa sama bere, naj se pa sama oglasi pri: Frank Sakser, 82 Cort-landt St., New York, N. Y. (11-15—10) Marija Pehar, rojena Krenker, pobegnila je omenjenega dne z nekim pri meni stanujočim Antonom Gracarjem. Pobrala mi je j ves denar, nekaj oblek?, več ku-; hinjskih potrebščin in tudi oba moja sinčka. Ona je stara 24 let, je velike in drobne postave, črnih las ter v blagoslovljenem stanu. Tukaj ima stariše, tri sestre j in šest bratov in je vse zapustila, samo da je dobila pokveeenega Toneta, katerega ni nobena hotela. Fantička sta stara Rudolf 7 j let, Frane pa 5 let ter oba govorita angleško in slovensko. Anton Gracar je star .'14 let in je doma iz Terbinc, občina Mirna, okraj Novo mesto. Visok jo šest čevljev, črnih las in velikih črnili brk. Obraz ima lcozav in spodnja obrv na levem očesu je zatrgana, da ga vsakdo lahko pozna, posebno so ga lahko spozna tudi po komični hoji; hodi, kakor da bi bil | zvezan pod koleni in vpognjen, j kakor da ga trebuh boli. V Zdru- I . (ženih državah biva že 10 let in govori slovensko in malo angleško. Prosim cenjene rojake, če kedo zna za to ljubeznivo družino, da mi javi, mu bom zelo hvaležen in dam tudi $5 nagrade. Rudolf Pehar, P. O. Box 135, Carona, Kan. (30-9—6-10)" $ S*—^® — Vabilo na » T veliko razprodajo vsakovrstnih mož ki h, ženskih in otročjih čevljev po najnižjih cenah. Možki in ženski čevlji, ki so C1 0(1 In $0 OEL stali $2.50 do $3.00 sedaj samoti 13U lil oZi/3 in oni po$3.50do $4.00 sedaj le $2i90 M $3.10 Razprodaja bode trajala, dokler se ne razproda zadnji čevelj. J Pridite in prepričajte se, da ni šala. ^ Opomba. Ako želi kedo zunaj mesta čevlje naročiti, naj mi naznani številko in ceno in omeni naj tudi če želi čevlje za delavnik ali nedeljo. Za blago jamčim. Frank CHerrie, 9«34 Ewlng Ave., So. Chicago, III. m T I T (GLAS NARODA, 11. OKTOBRA. 1913. m t JI JIM TREBA DOKAZOV GOVORE SAMI ZA SE. ** Vspeh po zaslugi. ' r ■ •: ■ - rj -------------_ —_-__ i '"'i Molčanje. Leouid Andrejev. L n<-ki mesečni majski noči, ko ho peli slavci, je stopila v kaltim t o. Ignacija njegova žena. Njen o-Jtraz j«- izražal l»ol»*at, mala svetilka v njfiiih rokah s»* je tresla. "VjerotkaI" je zajeeala mati. "Hčerkica, zaupaj se mi!" "Ah, mama!" jo je prekinila nestrpno V j era. O. Ignacij je sedel na stol ter se zasmejal "Nu, torej ni nič?" je vprašal ironično. *Oče', je odgovorila rezko Vje-ra t»*r s« dvignila na postelji, "ti veš, da ljubim tebe in mamico. No.. . Nu. tako, nekoliko dolgčas i rni je. Že preide vse to. Zares, poj- k možu. m- j«* dotaknila --- . • . - . .. f . dita rajši spat, 111 tudi jaz hočem fgove rame, /ailitfla je ter de- ,r .i. , • „r i i • spavati... .Jutri ali kdaj pozneje se pa pogovorimo." O. lgna<-ij je vsta! sunkoma, tako tla je udaril stol ob steno, in prijel je ženo za roko. " Pojdi va!" "Vjeročka!".,. 44Pojdiva, pravim!" je kliknil o. Ignacij. 'Te je že Boga i>oza-bila, kaj sva ji torej midva.1! Kaj s K,,,nm | moreva midva T!" Skoraj nasilno je odpeljal Olgo Stepanovno, in ko sta šla po stopnicah, je zadrževala Olga StjepžT-uoviia korake ter govorila jezno in šepetaje: " l '-u! Tu jo imaš. pop, ti si jo napravil tako. Pri tebi se je naučila te manire. Ti vos odgovarjal za to. Oh, jaz, nesreenica!" "0«-et pojdiva k Vjeročki!" Ne da bi obrnil glavo, se je o-/rl o. 1 gane i j preko svojih naočnikov i/po\ i, i ho n zadnjih zlogov j in njen dobri, zabuhli obraz je ska-; Stll žila grimana boli ir> razjarjen ost i, kakor da hoče pokazati na lieu, kako grozna človeka sta mož in hči. O. Ignacij s«* je nasmehnil in stal. Zaprl je knjigo, snel naoč-ikp, položil jih v obode k in se za-nslil. Velika, črna brada, pre- letena ...... , In zaplakala je ter cesto mezi- Nrebriumi nitkami mu i • - • i • • i i A , . , , . , ' kaje z očmi, ker ni videla stop- j»- Ir/ala / 1«*]»iiii zavinkom na pr- - . , - , , , . , . ... ... . J"i(% postavljala noge, kakor da je »iii m s«- v ».led globokega dihanja , • , , - , ■ , ,, r. uuol,Ja spodaj prepad, ki bi se lahko počasi zibala. 1 1 ... 1 \ ' .... . ,,, . , . , j zgrudila vanj... No. pojdiva - je dejal. ()(J t R ^ ^ Q j (»Iga stepanovna je hitro vsta- eij riti s svojo h5orj a c i.i in zaprosila z laskajocim se in i i i - -i * i j »c kakor da m opazila tega. Kakor ftii/enjtkim glasom: • • , - . .. , .... ......prej je ležala v svoji sobi, ali ho- >an»o ne /merjaj je, oee! Saj n i i- * f v ^ ^ , . . - J dila okoli; pogostokrat si je otr- ' • '' H ,a J' * ]a 7 dlanmi oči, kakor da so ji za- \ jerina soba je bila v visokem prašene. pritličju, in ozke lesene stopnice i * * i * i i u i- -i , , ■ . . , J : . in Strta od teh dveh molcavih * j T kT "! Jt'('a!" tezkl- ljudi, ljubeča sama le šalo in i t?Ja' ® Jf V1* smeh, je bila popadja zastražena 1,1 U'/ak "/ gUvo' in izgubljena ter ni vedela, kaj udaril ob strop; ne- j naj bi govorila in kaj storila je skretnzil, kadar se je • , , , . \ e a siti je hodevala \ jera na iz- prehod. Tudi teden dni po onem razgovoru je odšla zvečer, kakor .. . .ponavadi. Videli je niso več žive: « emu sta jin>IaT ie vpraša- i - " * j l rasa vrgla se je ta vecer pod vjakj kl jo je pretrgal črez pol. i . i i i i , ... , i Pokopaval jo je sam o. Ignacij, la vrhu ?>• !«■ l.-tne odele in se sko- v • i-i i ■ * ■ • i /ene m bilo v cerkvi, ker jo je ■ h i se ne voljno se Itela ženina jopica nalahko zadela njegovega obraza. Vedel je, da ne opravita ničesar pri Vjeri. "temu sta prišla?" je v pri___ la Vjera ter dvignila svojo golo •ko k očem. Druga roka je leža- • ■ , , , - ? "i bilo v cerkvi, ker jo je tiij ni razloet-vala od nje, tako be- , i i i i • ■ , , J,T. ' zadela kap, ko je izvedela za Vje- la. prozorna in hladna je bi a. .,„,' m \ i • • rino smrt. Odrekle so jej noge, rorka". .. je začela mati, i roke in jezik, in ležala je nepre-toda zaihtela je in umolknila. .nično v poltemni sobi, medtem Vjera! je dejal oče, trudeč I ko so zvonili v stolpu prav blizu . da 1-1 orneli. al svoj suhi in tr- j nje zvonovi. Slišala je, kako so !lS| yf'ra' POV,'j nama' kaJ slol,ili Vsi iz cerkve, kako so peli pevci nasproti hiše, in trudila se. je, da bi dvignila roko in se prekrižala; toda roka je ni ubogala; K jc h teboj? Vjera je molčala. Vjera, kaj mari midva, tvoja mati in jaz, nisva vredna tvojega zaupanja? AH te ne ljubiva? Kaj ti je morda kdorkoli bližje od naju? Razodeni nama svoje gorje, ill Veruj meni, staremu, izkušenemu človeku, la ti bo paleta lažje! Jn tudi nama. Poglej svojo staro mater, kako trpi..." — ' * Vjeročka !".... " In meni"... suhi glas se je tresel, kakor da se je nekaj zlomilo v njem — "in meni, misliš, da je lehko? Kakor da ne vidim, kako te grize neka bolest... a kakšna ' .laz, tvoj oče, je ne poznam. Ali mora biti tako?" Vjera je molčala. O. Ignacij se je pogladil s posebno pozornostjo po bradi, kakor bi se bal, da se mu zapleto prsti proti volji vanjo, ter je nadaljeval: "Nasprotovala si moji želji in si šla v Peterburg; ali sem te morda preklel zato. neposlušniea? Ali ti rnari nisem dajal denarja? — Morda pa porečeš, da nisem bil prijazen h teboj? Nu, kaj molčiš? Vidiš, tu imaš svoj Peterburg!" O. Ignastj je umolknil; zagledal je pied seboj nekaj velikega, granitnega, strašnega, polno neznanih opasnoetti in tujih, ravnodušnih ljudi. In tam je bila sama njegova slaba Vjera, in tam so jo poguhili... V njegovi duši se je vzbudilo srdito sovraštvo do groznega in nerazumljivega mesta in gnev napram hčeri, ki molči, u-porno molči. 44Peterburg nima tu ničesar o-praviti", je rekla neprijazno Vjera in je zaprla evoje oči. 44Tudi mi ni nič. Pojdita rajši spat, poz- uoj«*el" ____ril' hotela je reči: "Z Bogom, Vje ra!", a jezik jej je ležal v ustih, ogromen in težak. In ležala je spokojno, tako, da bi vsakdo, ki bi jo videl, mislil: ta človek počiva ali spi. Samo oči so jej bile odprte. V cerkvi pri pogrebu je bilo mnogo ljudi, znancev o. Ignacija i neznancev; vsi zbrani so obžalovali Vjero, ki je umrla tako strašne smrti; izkušali so najti v kretnjah in v glasu o. Ignacija znake težkega gorja. Ljubili niso o. Ignacija, ker je bil v občevanju osoren in ošaben; sovražil je grešnike in jim ni hotel odpustiti njih. grehov, hkratu pa je sam, zaviden in lakomen, izkoriščal vsako priliko, da bi vzel svojim faranom čim največ. In vse ga je hotelo videti trpečega, zlomljenega, skesanega, v svesti si, da je kriv dvakrat smrti svoje hčere: krut oče in slab svečenik, ki ni znal odvrniti od greha svoje lastne krvi. In vsi so gledali radovedno nanj; on pa, ki je čutil vse te poglede na svojem hrbtu, se je trudil, da vzdrži pokonci svoje široko, krepko telo, in mislil ni na svojo umrlo hčer, nego da si ohrani svoj ugled. 'Kakor iz železa vlit je ta pop', je dejal ter pokimal z glavo proti njemu mizar Karzenov, ki mu je bil dolžan o. Ignacij pet rublje v za okvir. IiVtako trd in raven je prišel o. Ignacij do pokopališča, in tak se je zopet vrnil. Samo pri vratih, ki so vodila v sobo njegove žene, se je nekoliko tipognil njegov hrbet; toda to se je zgodilo morda le zato, ker so bile skoraj vsake duri prenizke za njegovo postavo. Prišedši s svetlega, je mogel le težko razločevati obraz soproge, a ko ga je videl, se je čudil, da je povsem miren in da v njenih očeh ni solz. — In v teh očeh ni bilo gnjeva, niti gorja, — bile so neme, težko, uporno so molčale, kakor tudi vse tolsto onemoglo telo, ki se je vdiralo v pernice. 4'No, kako ti je?" je vprašal o. Ignacij. Toda njena usta so bila nema; molčale so tudi oči. O. Ignacij je položil roko na njeno čelo; bilo je hladno in vlažno, in Olga Stepanovna ni z ničimer izrazila, da je občutila njegov dotikljaj. In ko je o. Ignacij umaknil svojo roko, sta gledali vanj nepremično dve sivi globoki očesi, ki sta se zdeli skoraj črni vsled razširjenih zenic, in v njih ni bilo bolesti, niti jeze. 4Nu, jaz poj de m v svojo sobo', je rekel o. Ignacij, ki mu je postalo hladno in strašno. Šel je v sprejemnico, kjer je bilo vse čisto in v redu, kakor vedno, in visoki naslanjači, pokriti z belimi prevlakami, so stali prav kakor mrtveci v mrtvaških srajcah. Na enem oknu je visela žična kletka, toda bila je prazna in vratca so bila odprta. "Nastasja!" je za vpil o. Ignacij, in glas njegov se mu je zdel surov; bilo mu je neprijetno, da kriči tako glasno v teh tihih sobah takoj po hčerinem pogrebu. "Nastasja!" je zaklical tišje, — kje je kanarček?" Kuharica, ki je toliko jokala, da jej je nos ves otekel in je bil rudeč kakor pesa, je odgovorila osorno: 4'Saj veste, kje! Ušel je." "Zakaj si ga izpustila?" — O. Ignacij je srdito na m rš čil obrvi. Nastasja se je razplakala, bri-saje se s konci robca, ki ga je imela na glavi, je odgovorila med solzami: "Dušico. .. gospodične... ali jo je bilo zadrževati?" In o. Ignaciju se je zazdelo, da je bil rumeni, veseli kanarček, ki je pel vsekdar s sklonjeno glavico, v resnici Vjerina duša; in če bi ne bil odletel, bi tudi ne bilo mogoče reči, da je umrla Vjera In razsrdil se je še bolj na kuharico ter je kriknil: "Ven!" in ker Nastasja ni takoj našla vrat, je pristavil: '' Neu milica !" n. Odkar se je vršil pogreb, je nastopilo v mali hišici molčanje. To ni bila tišina, kajti tišina je le odsotnost zvokov, a to je bilo molčanje, ker zdelo se je, da bi oni, ki so molčali, lahko govorili, a niso hoteli. Tako je mislil o. Ignacij, kadar je stopil v sobo svoje žene in je srečal njen u-porni pogled, ki je bil tako težak, kakor da je izpremenil ves zrak v svinec in mu tlačil glavo in hrbet. Tako je mislil, ko je pregledoval hčerkine note, ki je bil v njih vtisnjen njen glas, — njene knjige in njen portret, velik, v barvah slikan portret, ki ga je bila prinesla seboj iz Peterburga. V opazovanju slike je šel o. Ignacij vedno po neki določeni vrsti: najprej je pogledal lice, ki je bilo na portretu razsvetljeno, in predstavljal si je na njem prasko, ki je bila na licu mrtve Vjere in o kateri si ni mogel razjasniti, kako je nastala. Vsakokrat je razmišljal vzroke te praske: Ce bi jo bil zadel vlak. bi bil zdrobil vso njeno glavo, a glava mrtve Vjere je bila povsem nepoškodovana. Morda jo je sunil kdo z nogo, ko so pobirali truplo, ali jo je v svoji neprevidnosti odrgnil z nohtom. Toda dolgo prevdarjati podrobnosti Vjerine smrti mu je bilo strašno, in o. Ignacij je prešel k očem na portretu. Bile so to črne, krasne oči z dolgimi trepalnicami, od katerih je padala navzdol gosta senca, in vsled česa je bila videti roženiea izredno svetla; zdelo se je, kakor da oklepa oči črn žalen okvir. Čuden izraz jim je dal neznani, toda nadarjeni u-metnik: kakor da leži med očmi in med tem, kar so gledale, tanka, prozorna kožica, slična črni plošči klavirja, na katero je legla tanka, neopazna plast poletnega prahu in je zmehčala blesk poliranega lesa. In kakorkoli je postavil c. Ignacij sliko, oči so mu neprestano sledile, toda govorile niso, nego so molčale; in to molčanje je bilo tako jasno, zdelo se je, da ga je možno slišati. In sčasoma je začel o. Ignacij misliti, da sliši molčanje. Vsako jutro po maši je prihajal o. Ignacij v sprejemnico, ozrl se je na prazno kletko in na vso znano sobno opravo, sedel je v na-slanajaČ, zaprl oči in poslušal je, kako molči hiša. To je bilo nekaj nenavadnega. Kletka je molčala tiho in nežno; v tem molčanju je bilo čutiti žalost in solze ter oddaljen umirajoč smeh. Molčanje žene, ki so ga ublažile stene, je bilo uporno, težko kakor svinec in grozno, tako grozno, da je postalo tudi najbolj vročega dne o. Tgnaciju hladno. Dolgo, ledeno, kakor grob in tajinstveno kakor smrt je bilo hčerino molčanje. Kakor da je samo sebi mučno to molčanje in kakor da hlepi strastno, preiti v besede; toda nekaj silnega in topega ga je zadrževalo kakor stroj, da je ostalo nepremično in se je raztezalo kakor žica. In tam nekje na daljnjem koncu se je začela gibati žica in zveneti tiho, boječe in otožno. O. Ignacij je radostno in s strahom lovil ta porajajoči se zvok, oprl se je z rokami ob ročke naslanjača, sklonil glavo in čakal, kdaj * & & «1 Zoper prehlad in kašelj. Zoper kašelj in prehlad ni boljšega zdravila nego je & & m & €1 m « * * 0 a * * * & Severov Balzam za pljuča. (Severa'* Babam for Lungs) Uteši razdražen je, razredči sluze ter podeli hitro oljašbo. Priporoča se za ozdravljenje kašlja, hripavo-sti, vnetje sapnika, davice in drugih tem podobnih neprilik dihalnega ugtroja. Cena 25 in 50 centov. Prodajajo jih ?8i lekarnarji. ZahteTajte Severora Zdravila. Ne vsemite drugih. Zoper bolečine in poškodbe. ® Zoper bolečine in poškodbe ni nič boljšega nego je Severovo Gothardsko Olje. (Severa'a Gothard Oil) Je eno najboljših mazil za zdravljenje revmatizma, pokostnice, bolečin v hrbtu, prsih in straneh, o-korelih sklepov in mišic, bolečin, oteklin, izvijenj in raznih drugih krajevnih bolečin. Cena 25 in 50c Ako jih nima lekarnar v zalogi, naročite jih od nas. W. F. Severa Co. ceTow7ios i m * © m « & & ŠT « ft © & dojde glas do njega. Toda pretrgal se je in umolknil. "Neumnosti!" je dejal srdito o. Ignacij in se dvignil iz naslanjača, še vedno visoko in naravnost pokonci. Skozi okno je videl z okroglimi, gladkimi kamni tlakovan prostor, oblit ves s solnčni-liii žarki, nasproti pa dolgo kame-nito steno skednja, brez oken. Na oglu je stal izvošČek, sličen glinastemu kipu. Bilo je nerazumljivo, čemu stoji tukaj, ko se po cele ure ni prikazal nihče. _(Konec prihodnjič.) NAŠ GOSPODAR, edini slovenski magazin v Ameriki. Izhaja na 32 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo $1.00. Prinaša podučile članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivosti iz celega sveta. Pošlji denar na: Naš Gospodar, 2616 S. Lawndale Avenue, (10-8 v 2 d) • Chicago, 111. PhOn» 346, FRANK PETKOVSEX, javni notar - Notary Public, 718-720 Market St., WAUKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, najbolje ig»»je r«-izvrstne smo tke — patentov mna nlrm vila. PRODAJA voine UstKe vseh prekom«> skih črt. POŠILJA denar » tur kraj »aneslHv« In po5teno UPRAVLJA vee v notarski posel spada. ioča dela. Jfci Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St..NewYork * iMb1 ■ uw U^lfi ZA SAMO 1 DOLAR DOBIVATE "GLAS NABODA" SKOZI 4 MESECE VSAK DAN. &_* 14 karat ura J f čisto zlato. Samo $18.^9. Najboijše ameriškojkolesje. Na 11 kamenov, velikost št. 12. Krasne stroje prav poceni. Pošiljamo naravnost iz tovarne. Novi slovenski rekordi. 12 pesem zastonj. , Pišite po krasen cenik. # $ Tra nsatlantic Co., S #72 Cortlandt St.. New York. N. Y.J 29 E. Madison St., Room 1111 _CH1CAGO, ILLINOIS Pri meni dobite znake vseh JEDNOT in ZVEZ ducat za $1.10. M. Pogorele, — ZELO VAŽNO za pošiljalce denarjev v staro domovino Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gre s pamikom v sredo čez moije; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Pošiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki ta m m v soboto v Evropo/ ra m m Rojaki, uvažajte to in, vodno, bodote To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se. izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše posluževati se draftov, Money Ordrov; denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v re-m m m gistriranih pismih.' mmm dobro in sieurao postopali. Pošiljatve je:nasloviti: FRANK SAKSER nbess c« s CORTLANDT ST., - Podružnica: 6104 StXlair/Avenue, .N.,E.~Xleveland, 0. NEW YORK, N. Y. GLAS NARODA, 11. OKTOBRA, 1013. ¥ — — Pogovor 01 verandi. Spisal Ivan Cankar. Bedela sta na verandi visoko nad jvzeroiu. Tiho s«* je bil nagnil večer, poslednja zarja se je topila v zraku in v vodi, na zeleni gladini so se poigravale srebrne školjke. Še vse belo je bilo nebo nad vrhovi, ali zamaknjeno oko je že videlo zvezde onstran nebeškega pajčolana. Nikjer ni takih večerov, kakor so ob blejskem jezeru: nikjer tiste ene ure koj po zadnji zarji, prečudežno sladke ure, vsakega bogastva vredne. Vsa milina in dobrota božja se izlije človeku v srce, blag je, odkritosrčen in brez zla, kakor nikoli. Obadva sta molčala. On se je oziral z zastrtim pogledom po tihi pokrajini. Nekatere so bile nemirne in bežne, kakor vešče, druge so stale mirno, visoke in bele sredi noči. I/pregovoril je tiho, da bi ne motil zvezd, ki so prihajale i/, večnosti, ne školjk, ki so se brez glasu topile v jezero. "Poglej tja doli! Kakor mo-klemsko grobišče je: svetli beli nagrobniki, razsuti križem po temno/.ebni goščavi... Popotnik hodi po svetu in stavi nagrobnike svojim srečnim iu žalostnim liram, zato tla se spomni, kadar prid«* mimo. Tudi na Bledu sera bil | ostavil enega, mislim, da najlepšega." Molčala j«*; roke je držala sklenjene v naročju, gledala je na jezero s široko odprtimi očmi. "Zdaj je že tako vseeno; moje življenje je šlo svojo pot, tvoje gre svojo. Zdaj ti brez skrbi in brez bolečine lahko povem, čemu ta blejski nagrobnik. — Pred pe-tiiai leti — natanko pred petimi le1 i je bilo, ko sva sedela na tern kraju ob tej uri. Bila si še napol otrok, ali vaj meni si se zdela taka. Smejala si se glasno in zvon-ko, ne še tako hlastno in sunkoma kakor zdaj, V lica še nisi bila tako zagorela, ustnice pa so bile .še bolj napete, kakor so. Oči so bile trde in zamišljene, skoraj neusmiljene, kadar se jim je zazdelo; take so še zdaj. — Pripeljal *em of bil tisti večer naravnost iz Ljubljane. Nekdo je bil tam v svoji neumnosti razustil, da se ljubkuješ s kodrolasim fantom. Omahnil sem, zazibalo se je pred menoj — kakor da sem bil držal v naročju pehar cekinov, pa mi je vse hkrati zdrknilo v jezero, utonilo za /mirom. Ilotel sem priti k tebi šele ob mraku, zato sem čakal na praznem gostilniškem vrtu ter gledal proti daljnji \erandi. Zdelo se mi je, da vidim )b rdeči ograji svetlo belo Težko mi je bilo pri sreu, a mi bile suhe, željne solz. i v svojem življenju se ni-n»*m čutil tako gnusno manj h nega, tako smernega in malovred-Mega kakor ob tisti uri. Bilo mi je, da stojim pred ogromnim vzbo-čeiiim ogledalom t«-r si* gledam v vsi svoji priskutnosti, skozi-suknjo, skozi kožo, v duše dno. Razjokal bi ■meja | s ogledalu... lu ti, človek — ue-človek, si povzdignil prešerne oči k nebeški zvezdi? Pojdi snubit kravjo drklo, še ta te nai>odi na cesto, kamor sodi!... Zimska ^golota mojega popotniškoga, zmirom splaš<-nega, neprestano trejvetajo-čega življenja se j«* strahotno razgrnila tan bin oči Nil • bil ob svoji bolečini, na glas svoji spaki v o kolenih, vročega kakor je bil, )8 nisem molčala obadva ves čas, vso dol go uro, tla nisva izpregovorila ni ti besede. Kaj praviš!". ''Ves čas nisva izpregovorifa niti besede!"' "Glej, tudi ti se spominjaš!... Prav tak večer je bil, kakor no coj zvezde prav tako so se belili na grobniki i* noči, prav tako šo to : povedat, pa sem molčal, ker sera bil poprej tam na vrtu pred krčmo do dna premislil in spoznal svojo ne v redn ost ? Ne veš, do tega trenotka nisi vedela! Nocoj ti povem, zato ker je prav tak večer kakor tedaj, zato ker mi je tako čuda milo in toplo pri srcu in pa zato... zato pač tudi, ker se ti možiš. jaz pa sem se vpehal na tem grapa ve m kolovozu življenja ter sera len in miru željan... Ljubil sem te, prijateljica, kakor v svojem življenju nisem ljubil žive ženske. Ni hinav-ščina, ni gola beseda, ni sladka pesem, temveč preizkušena in potrjena resnica, tla ljubi človek samo enkrat in nikoli nič več. Ti nisi v odela, da hodiš od zore do mraka po samih dišečih rožah, ki so ti jih sipale na pot moje vroče misli... Kaj se ne smeješ?" Setlela jo nepremično, glavo pokonci; črni profil se je klesal trdo izza belih zvezd. "Tudi jaz sem te imela rada." "Takrat... Od srca... Tudi tisti večer... " in nista govorila več... " Mahnilo mu jo bilo preko srca, kakor z ognjenim mečem. Ko so je vračal v svoj pusti dom, so je opotekal, pijan od sreče. "Moj Bog! Hranil som kraljevski zaklad, pa nisem vedel zanj! Blodil sem po svetu, siromak, prosil od praga do praga, doma pa sem imel klet polno cekinov! Beračil sera za rosno kapljo ljubezni!... Moj Bog!. .. Iu če jo bilo tisto jezero moje le on sam treno-tek, le trenotek trenotka — bilo je življenja vredno! f iogislonnski m- — — 0 -|a) totil. Jedmta Iri pr— -T0 Žnhorporirana dne 24. janusija 1901 v državi Minnesota. Sedež ▼ ELY, MINNESOTA* Frank Rahne 87 16980 $1000 Anton. Jarec ^ 72 16981 $1000 6 Vince Penca ^^llMJ $1000 Rudolf Gricar 88 5704 $500 ila preti menoj. Najprej sem sklenil v svoji pravični malodu-šnosti, tla ne pojdeiu na verando, ne tisti večer iu nikoli več, da pol>egiiem, tla so skrijem kamorkoli, ne le tebi, temveč vsem ljudem, najbolj pa sebi in svojim spominom. Ko se je zmračilo, sein se napotil vendarle. Se berač ima pravico do slovesa, še hudodelec! sem rekel. Sama si bila, ko sera stopil na verando z okornimi, težkimi nogami. Še prodno si me prav pogledala, si me vprašala, Če sem bolan. Zlagal sem se, da nisem. Ali v lica me je zeblo in na čelu se mi je nabiral mrzel pot. Prinesla si mi čaja; pil sem ______r_____^__ tako m-rodno. da sein ga razlival pobegnil znani trgovec v Legra Nekaj o čeveljčkih. Dokler so bo ohranil sedanji kratki kroj j ri krilih na površju, bo tudi luksus v čeveljčkih imel svoje dobro dni. Že sedaj so moderni čevljarski umetniki na delu, tla pripravijo za letošnjo zimo originalne novosti. Nova moda prinaša tudi v tem oziru prav posebne novosti. V prvi vrsti gre za snov, iz katere naj so napravijo čeveljčki. V zadnjem času so je porabljala zlasti krokodilova koža, barvana in obeljena, ki je učinkovala zlasti v svojih različnih niansah. Zelo originalni so tudi čeveljčki z raznimi obšitki i/ kožuhovine, zlasti oni z belo ko-žuhovino podlasico, tudi čeveljčki iz podlasiejega kožuha s črnini robom bodo zelo dragoceni, potem pridejo čeveljčki iz krto-vine, tlo sedaj je dal krt svoj ko /uli veeji tlel samo za čepico. Potem so tu čeveljčki iz seala bobro-vino, pa tudi iz kačjih kož, celc iz ribje kože z luskinami, tudi martinčki, seveda lepo pisani zelenci pred vsem. so morali dati svojo kožo. Čeveljčki iz ribje ko že se dobe tudi imitirani, so pc bolj trpežni, prišijejo se namref v tem slučaju luskino iz jekla, ali pa se sicer drugače iinitira ribja koža. Baržun, da mast, satin nisc več moti orni, tudi precej originalni so svilnati čeveljčki, posejani s steklenimi biseri ali pravimi kameni, ki mora biti po svoji barvi v skladu z barvo čeveljčka. Prihajajoča zimska moda nagla ša zopet bolj rob čeveljčkov, kjei s< p riši je kožuhovina, pogosto tudi garnitura iz ptičjega prja. Originalni so tudi čeveljčki iz usnja divjačine z vžganimi, ali pa z roko slikanimi podobami, tudi svilnati čeveljčki z ornaraenti, vse pa bogato obrobljen. . V obliki čeveljčki bodo bolj elegantni kakor zadnjo zimo, pete so srednje visoke, ne tako vratolomno visoko, kakor se pogosto vidi in ne ši-Ijasti ,da dame komaj balansira jo, sprednji del čeveljčkov pa jo bolj podolgost in lepo vzbočen. Umor in samomor. Inženir Bodnar iz Požuna je u strelil v Debreczinu in sicer v mestnem gozdiču svojo zaročenko, hčerko lekarnarja Totha in samega sebe. Našli so oba mrtva. Vzrok umora in samomora do sedaj še ni znan. Uničena rodbina. Iz Vel. Kaniže poročajo, da je du Leopold Mausz, ker je pona util. Zdi se mi, da sva redil več menic v skupni vredno - sti čez 100.000 kron. Ko je izve - tlela to njegova žena se je zastru pila. Otroke so vzeli sorodniki. Poneverba na pošti Predstojnik poštega urada v M Osjeku Mandljevič se je zglasil Prav tako milo so sijale prve na policiji in izpovedal, da je zLo- - rabil v več slučajih uradno oblast „-----____------, ,—--------- in da je poneveril večjo svoto nOe Srebrne školjke v jezero. Ali postnega denarja. Mandljevica so veš, kaj §em ti bil takrat prišel; aretirali. itak nmr, ccr cimj way or wm vr. K IVAM PRIMOŽIČ, ■▼Siatfe. Mini. Mmm Glavni tajnik: G*0 L. BROZICH. KI?. Mina., Be ■ tajnik: MIHAH. MRAVTHEC, Osaka. Ntk, ti IVAN GOUZ1, Sly, Minn.. Bom UC. iion mm, l.scetn. oku, »m e mm VMfVNI ZDRAVNIKI irao, m nu bm m*, ohm MKiiMini uon komucl mm* com., i« asa. mtwamt. KLOBUCBAI, Calumet. Mlak.. ul-ttk •PBKAB. Kaaaaa City. Kana., «11 Na. ilk Ml Josep Skulj Ivan Smolič Ivan Lorbar Uršula. Skulj Marija Smolič Suspendirani: 67 4508 $1000 5 74 7706 91000 4 75 13964 000 4 79 9718 $500 3 78 16230 11000 Umrli: For tu na t Fifolt 1868 2265 $1000 Umrl dne 10. julija 1913; vzrok smrti jetika; v Jednoto je bil sprejet dne 29. avgusta 1902. Društvo Šteje 226 članov in 98 članic. Sv. Barbara it. 39 Roalyn. Waal). Dne 3. oktobra 1913. Zopet sprejeti: Grsa Stimac 57 3579 $1000 Antonija Stimac 80 9510 $500 Suspendirani: Šima Mrvaš 75 10649 $1000 Juro Bolf 87 4420 $1000 Društvo šteje 87 članov in 35 Članic. i Z URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE. PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRU&TVIH. Sv. Čirll In Metod itev. 1. Ely, Minn. Dne 3. oktobra 1913. Frank Vidmar Leopold Smagoj Jos. 1'reširen Jos. Habernig Anton Oreškovich (Ju jo oreškovicli Pristopiti: 16947 16948 16949 16970 80 16921 93 16922 84 88 96 84 $1C00 $1000 $1000 $1000 $100u $1000 .Društvo šteje 175 članov. Sv. Barbara, štev. 3, La Salle, lil. Dne 3. oktobra 1913. Frank Livek Pristopili: 77 16923 $1000 5 Zopet sprejeti: Frank Jaklich 74 580 $1000 3 J užela Jaklich 74 8173 $500 4 Društvo šteje 88 Članov in 38 članic. Sv. Barbara, št. 4. v Federal, Pa. JJne 3. oktobra 1913. Pristopili: Peter Keržišnik 95 1G343 .Društvo šteje 56 Članov. $1000 1 Sv. Barbaia štev. 5, Soudan, Minn. Dne 3. oktobra 1913. Umrli: Katarina Težak 1881 12198 $500 3 Umrla dne 16. avgusta 1313; vzrok smrti samomor. V Jednoto je bila sprejeta dne 27. septembra 1907. John Križel 89 16969 $500 Frank Xovak 80 16961 $1000 Urban Zaveršnik 95 16962 $1000 Društvo šteje 66 članov. Sv. Mihael št. 40. Clarldse. Pa. Dne 3. oktobra 1913. Pristopili: Josef Kotnik 70 16982 $1000 Johana Zakel 7S 16983 $500 Marija Vidic 93 169^4 $l0i0 Društvo šteje 86 članov in 53 članic. Sv. Joief it. 41 East Pa letalna. Ohio. Dne 3. oktobra 1913. •v. Peter it. 69 Thomaa. W. V a. Dne 3. oktobra 1913. f _ , „ Zopet spreleti: Dekar Matija 86 4806 $1000 Šufiteršič John 82 15643 $500 Suspendirani: Lerak Ivan 82 12465 $1«00 Društvo šteje 45 Članov. Zvon. Št. 70. Chicaoo. lil. Dne 3. oktobru 1913. t k v Pristopili: Jonn Kosec 90 Frank Kostclic 87 Frank Biček 97 Suspendirani: JOlin Rabida 81 1R56S Društvo šteje 67 Članov. 1638» $1000 16988 $1000 16990 $1000 $1000 3 Sv. Janez Krstnlk it. 71 Colllnwood. O. Dne 3. oktobra 1913. Frank Ve-elj John Veree Pter PJjovec Pristopili: 74 16937 $1000 87 16938 $1000 £5 16939 $500 JosephHazdrl Zopet sprejeti n 12690 $1000 5 Sv. Jožef št. 21 Denver. Cola. Dne 3. oktobra 1913. Suspendirani: Anzele Jernej 88 153S1 $500 Društvo šteje 77 Članov. I Sv. Jurij št. 22 Chicago. III. Dne 3. oktobra 1313. Rožo Lulič Pristopi II. 85 i r¥f, 16926 $1000 3 Zopet aprejetl: Anton Oberman 88 5653 $3000 1 Andrej Dzacovsky 70 1543 £1000 4 Sofia Dzacovsky 71 8849 $500 4 Društvo šteje 117 Članov in 50 članic. Sv. Jožef št. 23 San Freaco. Cal. Dne 3. oktobra 1913. Sv. Marija Pomagaj it. 6 So. Loraln. O. Dne 3. oktobra 1313. Umrli: Frank Grande 1873 4036 $1000 4 Umrl dne 24. avgusta 1913; vzrok smrti operacija. K Jednoti je bil sprejet 11. oktobra 1905. Sv. Ciril In Metod it. » Calumet. Mich. Zooet spreleti: Anton Butkovich 87 11375 $1000 Peter Zunich 73 10131 $1000 Terezija Zunicli 80 12085 $500 Suspendirani: Jožef Stajer ao 6188 flOOO 1 Anton Dorainčič S3 10704 $11)00 2 Iguatz Kobe 7ti 5994 $1000 3 Geo. Malkovlch 78 5936 $1000 3 Frank Bukovec 70 9804 $1000 5 ilija Ki-jačič 73 1238 $1000 5 John Kocjan 71 15886 $V>oo 6 Kata Doraenčič S6 10848 $500 2 Marija Kobe 65 8299 $500 6 Marija. Stajer 69 8357 $500 5 Društvo šteje 201 članov in 117 članic. Sv. Štefan it. 11. Omaha. Nsbr. Dne 3. oktobra 1913. Prlatopiil: Mihael Brunski 78 16924 $1000 Društvo šteje 51 članov. Sv. Alojzij, štev. 13, Boggaley, Pa. Dne 3. oktobia 1913. Pristopili: Frank Jordan 80 16951 $1000 John Dolcnšek 78 16952- $lOO0 Marija Tandarič 89 16953 $500 Pristopili: Anton Krašo^ec 93 16927 $1000 Bara Kramar 86 16928 $1000 Zopet sprejeti. Jacob Zelko 81 3299 $1000 3 Suspendirani: Anton Kostelic 80 13739 $1000 3 Društvo šteje 134 članov in 47 članic Sv. Štefan št. 26. Pittsburg, Pa. Dne 3. oktobra 1913. jSuspendlranl: Frank Volk 85 14361 $1000 Društvo Šteje 84 Članov. ffSv. Miha«; št. 27. DiamondviMe, Wyo.1T Dne 3. oktobra 1913. Zopet spreleti: Frank Meglif- 77 11615 $1000 4 Josephlna MegUč 83 14743 $1000 3 'Suspendirani: Ivan ZnidaršiC 92 13463 $1000 1 Društvo šteje 40 članov in 14 članic. "Sv. Jsžef" štev. 30. v Chisholm. MInn. Dne 3. oktobra 1913. Jožef Gole Pristopili: 94 16929 $100® Zopet sprejet: Matija Rupar 75 7910 $1000 John Dagarin 87 10218 $1000 Društvo šteje 33 članov. Sv. Alojzija št. 43 v East Helena, Mont. Dne 3. oktobra 1913. Suspendirani: Anton Korpek S2 15107 Ignac Fortuna 75 14930 Anton Ccž 00 iz $500 na $1000. iz 6. v 6. razred. Društvo šteje 47 članov in S članic. Sv. Rok it. 94 Waukeoan, III. Dne 3. oktobra 1913. Pristopili: Joseph Mestnik 93 16940 $."00 Peter Zore 94 1--941 jlouO Suspendirani. Karol SmovrSnik a;: 1597G 1C09 Društvo šteje 113 Clar.ov. Sv. FranCSek štev. 99 Mcon Rjn, Pa. Dne 3. ohtobra 1913. Suspendirani: Joseph Grubek so 13223 Društvo Šteje 43 članov. $5:0 3 $10do $300 Sv. Barbara, štev. 47, Aspen, Colo. Suspendirani: Križman John Križman FranCiška 71 10041 77 11669 Zopet spreleti: Križman John 71 10041 Križman FranCiška 77 11669 $1000 $500 $1000 $500 Društvo šteje 78 članov in 36 članic. Vitezi sv. Jura, it. 49. Kansas City, Kan. Dne 3. oktobra 1913. Zopet sprejeti. John Palehar 77 247 $1000 3 Neža Palehar 85 9701 $500 2 Suspendirani: Peter Bižal 86 15346 $1000 3 John Novič 78 14746 $1000 4 Kari Toplikar 88 6177 $1000 1 Društvo šteje 72 članov in 13 članic. Sv. Peter In Pavel. št. 50. Brooklyn, N.Y. Dne 3. oktobra 1913. Pristopili: Karol Lustik 87 169S7 $1000 3 Suspendirani: Emil Sme 84 13830 Društvo šteje 24 članov. «500 3 Sv. Jožefa štev. 52. Mineral. Kansas. Dne 3. oktobra 1913. Suspendirani: Frank Ljudvik 82 13095 $1000 Anton Zoplata 77 13396 $1000 Društvo šteje 100 članov. Sv. Cirila In Metoda štev. 16, Johnstown, Pa. Dne 3. oktobra 1913. Prestopil: Matija Turšič 81 Ž223 $1000 2 k društvu sv. Petra in Pavla štev. 35 v Lloydell, Pa. Prvo druStvo šteje 108 članov in 52 članic, drugo 65 članov in 24 članic. k društvu sv. Alojzija štev. 57 v Export, Pa- Prvo društvo šteje 13l članov In 81 članic, drugo društvo šteje 48 članov Ivan Petovs in 22 članic. Neža Oblak" Stimac Jure Zopet sprejeti r 74 5713 $1000 4 Suspendirani: I Kozlevčar John 95 14155 $1000 1 Ramuta Martin 65 7425 $1000 6 Društvo šteje 76 članov. Sv. Jožefa it. 53. Little Falls. New York. Dne 3. oktobra 1913. Suspendirani: Ivan Kosa.ec 88 15951 $1000 Društvo šteje 30 članov in 10 članic. Sv. Alojzija it. 78, Sallda, Colo. Dne 3. oktobra 1513. Suspendirani: John Majkovič 82 11493 $1000 Društvo šteje 81 članov. Sv. Barbara it. 79 Heiiwood, Pa. Dne 3. oktobra 1913. Suspendirani: Fr. Anžlevor gg 3922 Društvo šteje 15 članov. Sv. Matere Božie štev. 100 Middletown, W. va. Dre 3. oktobra 1913. Pristopili: Anton Slmčič 96 15912 $1000 5 Društvo šteje 20 Članov. Sv. Fein's ?t. 101 Walsenbtira. Colo. Dne 3. oktobra 1513. Pristopili. John Saidl 91 17000 $10;0 Društvo šteje 30 članov. Sv. Marija Vnebovzetja štev. 103. Collin-wood. O. Dne 3. oktobra 1913. Pristopi It- Jožefa Rus 83 17001 Roza Jerič 33 17002 Društvo šteje 59 članic. $-00 $103 13732 $3o0 3 Odstopili. Miha Burgar 82 116S1 $1000 3 Društvo šteje 107 članov. Sv. Janeza Krstnika štev. 106. Davis. W. Va. Dne 3. oktobra 1913. Črtan : Frank Kuret S7 11615 $1000 2 Društvo šteje 33 članov. Sv. Anton. št. 108, Younastown, O Dne 3. oktobra 1913. Črtani: Anton Glavič 85 Društvo šteje 33 članov. 0229 $1000 2 Maria Trsat štev. 109. Kleewatln, Dne 3. oktobra 1913. Minn. 87 13038 $1000 2 86 13995 $1000 2 85 14008 $11100 2 78 14575 $1000 4 79 15489 $1000 5 70 14046 $1000 C 77 13604 $500 4 73 16321 $500 5 Tone Palčar Tone Bartol Črtani: CR 69 1546E 1542S $1000 $1000 Zopet spreieti: Frank Mikulič 91 15013 Društvo šteje 23 članov. $300 2 Z bratskim pozdravom Geo. L. Brozich, gl. tajnik. OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke značljo: Prva leto rol-■tva, druga certiflkatno številko, tr«-tja zavarovano svoto, četrta razred. Sv. Alojzij, itev. 18, Rock Sprina, Wyo. Dne 3. oktobra 1913. Pristopili: Anton Dermota 87 16954 $1000 3 Zooet spreieti: * Anton ZavrSnik 80 4204 $500 2 Marija Zaver ft ni k 84 8728 $500 2 Društvo šteje 224 članov in 88 članic. Sv. Alojzija itev. 19 Loraln, O. Dne 3. oktobra 1913. Pristopili: Jožef Durjava 85 16955 $1000 1: . ank Božič 89 16956 $500 Anton Melinc 86 16957 $500 Prememba zavarovalnine: Ana Tomšič 79 8760 $1000 lz $500 na $1000 is 2. v 4. rajfred. Društvo šteje 105 članov. Sv, Jožef it. SS CrSbcrt. Minn. Dne 3. oktobra 1913. Marija Zvezda it 32 Blaek Diamond W'ali Dne. 3- oktobra 1913. Pristopili: Josip Klarič 87 16970 $10C0 3 Geo. Dosičič 94 16971 $1000 1 Mihael StatjibulTČ 88 16972 $1000 3 John Koren 82 16973 1000 4 Društvo Šteje 96 članov. Sv. Barbsra, itev. 33, Trestle, Pa. Dne 3. oktobra 1913. Pristopili. Frank Rupar 92 16970 $1000 1 Pristopi«. 93 16933 $1000 1 94 16334 $1000 1 Suspendirani: Gasper Logar 87 15469 $500 3 Društvo šteje 89 članov in 34 članic. „ . _ Zopet sprejeti: Frank Kovačič 81 14924 DruStvo Šteje 134 članoT. $500 1 Sv. Petro In Pavla it. 35. Lloydsll Pa. Dne 3. oktobra' 1913. Pristopili: John Bizjak 87 16975 $1000 Frank Popit 77 16976 $1000 DruStvo Šteje 67 članov. Sv. AleJšlJ it- 38 Conemaugh, Pa. Dne 3. oktobra 1913. Frank Fink Pristopili • 87 16977 $1800 John Kralj Germ Pristopili: 80 1892S $1888 88 18858 88 18888 $1888 Suspendirani: Frank Gnezda 98 13010 $1000 1 Anton Zore 8« 2585 $500 3 Anton Modic 78 853« $1000 4 DruStvo Šteje 91 članov. Sv. Janez Krstnlk. H. 37. Cleveland, o. Dne 3. oktobra 1813. Sv. Frančliek it. 54 Hibblng. Minn. Dpe 3. oktobra 1913. Zopet sprejeti: Frank Klančnik 77 4423 $1000 Frančiika Klančar 90 9794 $500 tu /s , Šuspendlrsnl: John Cuvljak 78 12358 »1000 DruStvo Šteje 65 članov in 13 članic. Sv. Alojzija iL.57. Export, Pa. Dne 3. oktobra 1913. . Suspendiran: Ignac Na gode 83 7510 $1000 DruStvo Šteje 47 članov. Sv. Barbsrs it. 60 v Chisholm. MInn. Dne 3. oktobra 1913. ^ , Zopet sprejeti. Leo Podgornik 76 10162 $1000 4 "Perezia Podgornik 90 10305 $500 1 DruStvo Šteje 43 članov In 4 članice. •v. Flortjan it. 64 So. Ran*s. Midi. Dne 3. oktobra 1913. Suspendirani: Jacob Jerbič 67 11893 -$1000 DruStvo Šteje 2 člani. taua Prijatelj Maisnih tL 68 Monasssn Pa T>ne 3. oktobra 1913. tw Vsllkaacaloga -vina ln žgani«, Marija Grill Prodaja belo via9 po..............70c. fsllsa 6no vino po.............58c. " Drofalk 4 galonc va....................|U.tl Briajsvac 12 steklenic ta...............fll.il 4 gaL (sodček) za..................|16.t« Za obilno naročbo m priporoča MARIJA ORIUL, Ados St. Clalr A v® N. E.t Clovo'and« O #erko GesfC " 80 16936 $1000 "4a m,. ' 110110 Površen« 89 16935 $1000 7L 11000 5i Društvo šteje 113 Članov. IS 16079 Ho«« Slovenska naselbina. BOGATI IDAHO. Slovenci ne spite, odprite oči in prav hrabro poprimite za plug. Sedaj je čas za Slovence, da se naseljujejo v bogato državo Idaho, katera nepopisno napreduje. Tam se omehčujejo žulji, katere ste zadobili v premogokopih, rudokopili in raznih tovarnah. 500 dolarjev narede vsakega samostojnega in ga rešijo pred napornim delom. Vsakemu je poznano, da je farmar v bogati Idahi srečen človek, ker ima. najboljšo zemljo, dobro vodo in se ni bati ne suše, panike štrajka ali slabih časov. ROJAKI SLOVENCI. Velika množica Slovencev, Nemcev in drugih narodov se naseljuje v bogati Idaho ob Snake River-ju eno miljo od mesta in postaje. Zemlja je ravna in raste vse ker zemlja dobiva mokroto iz reke, katera je 750 do 1000 čevljev široka. Kosi se trikrat na leto. Pšenica, rž, ječmen, oves, koruza, jabolka, hruške, breskve, češple "n sploh vsakovrstna zelenjava obrode bolje, kakor v katerikoli drugi državi. Vse se dobro proda. Zemlja leži 2000 čevljev nad morjem, kjer je zdrav zrak in mrzla voda. Zima mehka in traja le dva meseca. Za 500 dolarjev preskrbimo vse farmerjem. Postavimo hišo, preskrbimo konje, krave in drugo živino. Damo tudi stroje na lahke obroke brez vsakih obresti. Zemljo izorjemo in izčistimo in na vsaki farmi zase jemo 10 akrov z deteljo. Pišite po nadaljna pojasnila in pridite sami, da sami vidite ta krasni kraj. Storite to še letos. Skrbite za svoje otroke in Vaša stara lets. Ne pustite take prilika, kakoršna se vam .sedaj nudi. Vsa pojasnila dobite pri: 1 Idaho Title and Trast Co., 83G Ma!"£f0t,-;„ I( • -_s________ __GLAS NARODA, 11. OKTOBRA, 1913. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. » KRANJSKO. f pir, zaboji i. dr., ter je bila ne- O Johanci, ki krvavi pot poti. varnost, da se ogenj ne razširi, so "Slovenskemu Narodu" pišejo iz i>oklicali oddelek reševalnega in Vodic: V petek dne 12. sept. je gasilnega društva, ki je prišel ta-"svetnica" Johanca zopet močno koj na lice mesta in je ogenj po-krvavela: kar trikrat eno samo gasil. popoldne. Prišel jo je opazovat j Suspendiran od službe. Ljub-tiste dni tudi oče Valjavec, Sale- Ijanska magistratna disciplinarni ianec iz Ljubljane. Istočasno je na komisija je odobrila predlog bila z njim v Johanieini sobi ne- J župana, da se suspendira od slu-ka gospa. Stala je ob vzglavju žbe magistralnega pisarniškega "svetuiee ' in jo opazovala, kako asistenta Jurka Javemika. "krvavi pot poti". Pozorno je motrila Jobaueo in res opazila nekaj sumljivega. Namignila je pok'g stoječemu patru in le-ta je segel pod odejo in privlekel izpod nje steklenico — rdeče tekočine. Zavihtel je steklenico in jo stražo na cesti. Ona dva sta res v potu svojega obraza vrtala blagajno, ta pa je zunaj stražil. Naenkrat pa je prišlo par policija skih stražnikov in "straža" je — pobegnila. Tako so zajeli ona dva v trgovini. Bila sta to elegantno opravljena mladeniča, ki So ju NAZNANILO Vsem rojakom, potujočim preko CUMBERLAND, MD, naznanjamo, da smo odprli GOSTILNO in prodajo žganja in piva na debelo. takoj spravili v zapore. Zanimivo IV zalogl imamo Vsak°vrstno bla-je, da so tatovi bili prinesli s se- go ln po nizkl ceni" G<>v°rite boj iaje in par steklenic "opol- v vseh slovanskih jezikih. Pola", s čemur so se krepili pri de- *lljamo tudl Iia okrog- Pišite še lu. Saj so pa reveži tudi delali 4 danes po cemk. Cash Whiskey House, ŠTAJERSKO. Slabe nade vinogradnikov. ormoško-ljutomerskih gorie. priii«"no tritedenskem lepem, jplem in solnčnem vremenu imeli Iz Po to-smo , . .,, , . . ------- v tednu od lo. do 21. sept vrgel svetnici v obraz, rekoč:' , , , ... ^ „V . . ... . i skoro tlan za dnevom nevihte, se To jt- tore | tvoja Marija! \ ti-1.-- . . . •• XT , . : . , ... „ I lllllse kot llinija Navs stem hipu je tudi priskočil zup-l ure — zastonj. Slovita starinska lekarna zgorela. V noči 17. sept. je izbruhnil v frančiškanski cerkvi v Dubrovniku požar, ki je vkratkem povzročil škode za nad 10,000 kron. Dragocenih knjig in knjižnice se požar ni lotil, pač je. izguba lekarne, in starinskih umetniško-zgod o vinskih predmetov, ki so Cumberland, Md. tvorili privlačnost Dubrovnika za meseca Navad- tuJee» velikanska. Frančiškani so je UMI prisKccu zup-ino-so se p-jav_ilo neviht; zjutraj'namreč imeli dobro shranjeno le-mk »i pripomnil: 'Ni, vee se ne : okoli G upe Dno 19 t zva primanjkuje — rib. Dne 19. sept. je potrl vihar «un«>-|Te so Pitale v Trstu res redke, slabe in drage. V prvi vrsti je pač Trgovec z zlatnino M. POGORELO, 29 E. Madison St. — Room 1112, Chicago, HI. Opomba : Pazite na oglas v so j botnih številkah. KRETANJE PARNIKOV KEDAJ OD PLUJEJO 12 NEW YORK* ja. Jela je zatrjevati, da lovi sveto resno kri. da jo bo nesla na pokopališče in da z njo rešuje verne duše iz vie. Če so župnik in navzoči verjeli njenemu zagovoru, ne vemo, vemo samo to. da hodi od tistega časa "trpet" k svo- Paxnix ODPLCJ« f^vndam.......okt. K". VVilh.d. Gr. La Savoie.., Luaitaoia .. Vaderland..... Celtic .. K t. Paul R*chambcaa.... Oceanic....... Pres. Lincoln.. Kaiser Wilh. li Rotterdam ji sestri v l epnje. Prav hudo je, kolja ^ tako da | „lo njeno trpljenje zlasti v , bUo vi rade y jažnih , h j krivo slabo vreme zadnjih dni, ki La Prvence... kvatrnem tednu. Posebno hudo j rftvnost ^^ g]edati Pod t ni naklonilo ribičem posebne sre-1 "Jg*» »;;;; je "krvavi pot potila v ponede-1^,n ^ ležalo P°tem pa tudi dejstvo, da po- Krjonland .... vrnjenimi koli in trsi je polno jagodja in grozdja. Pone- ljek. kar do 11. ponoči. V pozni uri je poslala sestro po duhovni- . , ,* , - -, v , : .' , ' ... i kod, koder niso dovolj žveplali, ka, ees da bo umrla. Sestra ie sla , • , , , . . . grozdje vsled dnevnih nalivov klicat cerkvenika, a ta, ki ze do- . i: . xr ■ \ . .Mudi ze poka. Kai bo, ce se vreme bro pozna Johanicne muhe, ni hotel zbuditi duhovnika. In tako živi "svetnica" še danes in še menda vedno "krvavi pot poti", (iosposka pa še vedno mirno gleda in trpi te nezaslišane škandale, ki se zde mogoči samo še v j srednjem veku. Ali res ni nikogar v deželi, ki bi napravil konee temu brezvestnemu varan ju neukega in neumnega ljudstva? Umrli so v Ljubljani: Kazimir Štravs, bivši krojač, 46 let. — A- ne zboljša ? Cene vinu bodo pa letos najmanj tako visoke kot lansko leto. Naša šclska mizerija. Iz Celja kupljajo najboljše blago gostilne Jr^?. in hoteli, ki so polni tujcev. Da'Gm^rfRue;;;; pa je za Tržačana še manj teh' st. Lonia .. "plodov morja", se izvaža znaten del rib v bližnja kopališča in [naprej v deželo. Prepovedane ostrige. Z ozirom na zdravstvene razmere 11 Kotteniam 11 Bremna, 15; Havre 1; Liverpool 1 i«! Antwerpen Ki Liverpool 1« Southampton 1H Havre 16 Southampton Its Hamburg 21 Bremen ■ii Rotterdam «•- Havre. 22 Havre W Trat - Fiume 22 Antwerp«!! 2^ Liverpool '23 Hambnrjj 23 Bremen 24 Southampton 25 Havre 25 Hamburg 28 Southampton 2s I Bremen Okoliška deška kakor dekliška in posebno z ozirom na slučaje le- šola čč. šolskih sester sta letos garJa. ki so se zadnJi cas P«javl11 zopet prenapolnjeni. Deška šola v ^ rstu, je oblast za negotovo do šteje 5 razredov; trije spodnji imajo paralelke, moral pa bi se deliti tudi četrti razred, ki šteje 102 učenca. Ako bi bili razredi bi še za silo šlo, ampak veeji. bo prepovedala prodajati ostrige. KOBOŠKO. Chicago... Uraf \\'a!dersee Olympic (novi) Kprinz Wilh. Glede cene za parobrodne list- v mestu | ke in vsa druga pojasnila obrnite se na: Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York City. 50,000 KNJIŽIC Popolnoma Zastonf. Vsak moški bi moral takoj pisati po to izvrstno knjižico. Možje, kateri sc nameravajo ženiti—bolehni možje —možje, kateri se večkrat vpijanijo in prihajajo pozno domov — možje, kateri so slabotni, nervozni in opešani — možje, kateri ne morejo delati ne uživati življenja v polni meri — vsi ti možje bi morali pisati po to brezplačno knjižico. Ta knjižica pove kako®možje uničujejo svoja življenja, kako dobijo bolezni in kako morejo zadobiti popolno in trajuo zdravje, moč in krepost v zelo kratkem času in po nizki hočo« biti mož knjižica ti pove, kako ia kaj. med ceni. Ako možmi, ta Ta kojiiica je vredna $10.00 vsakemu bolnemu človeku. IMATE LI zastrupljeno kri ali sifilis, triper, splošno oslabelost, jjuliitek življen-skepa soka, nočni pubitek, izgubo moške kreposti, impotenco, atrofijo, strikturo, revmatizem, organsko bolezen, bolezen na jetrih, v želodcu, mehurju ali ua ledvicah? Ako imate bolečine v križu, izgubo apetita, grenkobo v ustih, glavobol; ako vam prihaja slabo, nimate spanca, trudno in* težko telo zjutraj, ako ste zdelan, dobiti morate to knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam pove zakaj trpite in kako zaniorete ozdraviti. # Tisoče mož je že zadohilo popolno zdravje s pomoi-jo te knjižice. Zaloga znanosti je in vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak moški, bodisi mlad ali star, bogat ali reven, samski ali oženjen, bolan ali zdrav, ilenarja za ničvredna zdravila dokler ne vam razodela. kako Ne dajajte svojega težko prisluženega prečitate te knjižice. Prihranila Vam bode mnogo denarja ___I_______ . .. _____ lahko postanete močan in krepak mož. Zapomnite si: Knjižica se o ve-del, kaj je razen vas. Zapišite spodaj razločno svoje ime in naslov spodaj na kuponu, izrežite ga in pošljite nam. Ostalo izvršimo mi. ■ ....■■.■■■•.•■■■■baia.llllMWMtHHlHHMtllllif Pošljite Nam Ta Kupon še Danes, DR. JOS. LISTER & CO., Aaa. 400, 22 Fifth Ave„ Chicago, IIL Gospodje:—Zanima me vaša ponudba, s katero nudite zdravilno kujižico brezplačno, in prosim, pošljite mi jo takoj. Naslov ..................................... Držj OGLAS. Za damsko garderobo in fino Tovorni avtomobil si je naročil vezenje se priporočata: lastnik dveh umetnih mlinov v .... ,, .. . , , , . kam s fanti lojzija Marija Klein, lici delavke\u v t oba ('ni tovarni, 1 mesec. — Marija Zakrajšek. mesetarjeva žena. G!) let. — Miljutin Stepiš- nik, sin lekarniškega laboranta, poltretji inesec. Skupil jo je. Na sejmu v Škočijami dne 11». sept. sta barantala Teropsič in Pleskovič za svoja dva konja. Prvi je pohabljen, inu-zikant iz Ilerinjevasi in pretkan človek. Svoje dni je-bil dober posestnik. delal pa je dolgove. Ko so ga oškodovanci tožili, je šel k notarju in dal posestvo svoji ženi. Tako sedaj nič nima. Po ženi-t o van jih in gostilnah hodi, muzi-eira in si na tak način pridobi več denarja. Ko je to nekoč neki oškodovanec izvedel, dal ga je pri neki taki priliki rubiti — izvršila se je žepna rubež. Od tega časa naprej pa mož dela drugače. On muzieira in muzieira, pobira pa njegov sin in tako je zasiguran, da se mu ne zgodi zopet kaj enakega. Tako je imel sedaj na sejmu tudi tega mladega fanta s seboj. Pleskovič jf doma iz Poni-kev. Ta dva sta barantala — menjala sta konja. Ženi Teropsiča pa ta barantija ni bila všeč in zato j«> jel Terapšič Pleskovičevega konja poditi in ga tako utrudil, da je padel Sedaj pa se je pričelo pričkanje in klofutanje. Ljudje >o vpili, da s TeropšiČem ni ba-rantati: 4iOn nima nič, žena hlače nosi." To ps» ** tega razkačilo in začel je metati denarnico iz rok v roke in kazati bankovce, IMeskoviča pa izzivati, da ga je ogoljufa). Pleskovič je v jezi snel vago od voza in udaril Teropšiča po levi roki tako. da mu je levo podlehtnico zdrobil in je težko upati, da bo »e kdaj godel. Napad na. orožnika. I*red nekaj časa so na Viru pri Zatični napadli fantje Alojzij in Edvard Hrast ter drugi patruljočega o-roiuika Klemetica in ga hudo pretepli. Vzeli so mu puško in razreza I i suknjo. Dolgo časa so molčali, slednjič pa so jih izdala njih dejstva. Orožnik je moral v v tistih nezdravih in Velikovcu, Majdie. Avtomobil 1'— moči do 35 konjskih sil in smrdljivih luknjali okoliške šole!;i"ia Na dekliški šoli čč. šolskih sester i vozi med Velikovcem in Sinčo-je pa letos zopet zopet toliko de-! vasjo. Naenkrat vozi 70 metrič-klie, da bo mogoč v nekaterih nih stotov. Prevaža moko, &to, razredih le poldneven poduk. Kaj pivo in blago za razne velikovške ta izda, si lahko vsakdo predstav-, trgovce. Avtomobil je stal 26,000 lja. Šolske sestre odklanjajo tudi kron, Majdiča je pa, ker je dobil slovenske mestne učenke in za-' državno podporo, stal samo 17 ti-htevajo od njih šolnino, ker je soč kron. Zato ga pa mora v slu-itak že okoliških dovolj! Mestni čaju manevrov ali vojske državi Slovenci bomo morali začeti ener- na razpolago postaviti, gieno akcijo za slovensko deško 135 učiteljic čaka na Koroškem in dekliško šolo za celjsko mesto na službo, toda težko dobo dobile samo. To je zadnjič na shodu po- službo, ker nobena izmed njih ne litičnega društva "Naprej" dr. Božič čisto pravilno poudarjal in bi bilo zelo želeti, da bi se popri-jeli te ideje vsi celjski Slovenci brez razlike političnega prepričanja. Ce ne bomo v šolskih vprašanjih po tako važnih mestih, kot je Celje, edini, ne bodemo nikoli napredovali! Se večji križ imamo z meščanskimi šolami. Deška je deželna, dekliška mestna; veje pa na obeh enak Slovencem sovražen veter. Začeli so odklanjati dečke in deklice s slovenskih šol. da bi na ta način nagnali več o-trok v mestno nemško ljudsko šolo. Našim starišem je s tem odvzeta vsaka možnost, da bi dali svojo deco višje izobraziti, zlasti če so revni. Mestna trgovska šola za dečke in deklice je seve tudi I nemška. Dežela in država ji dajeta visoke podpore. Naš cilj bi moral biti: v Celje manjšinsko slovensko šolo za dečke in dekli-ee in trgovsko ter gospodinjsko šolo. Nekaj se bode moralo izsiliti od me bomo morali vsaj prv zevati sami. In naše gimnazijsko vprašanje tudi nič ne napreduje. Kratkomalo, sama mizerija, pa če ne bodemo nič storili v eni in drugi smeri, tudi ne bode bolje! PRIMORSKO. Kravo sta ukradla dne 18. sept. dopoldne na pašniku pri Repen-tabru dva 18 do 20 let stara potepuha iz Trsta. Gnala Rta jo skoz Opčine, pa nista mogla mimo fi- zna — slovensko. Rad bi izvedel za naslov JOSIPA ADAMEC, po domače Oklu-kar. Naj se oglasi pri meni brez vse skrbi, dokler je še čas. Louis Reclier, R. P. D. 1, Euclid, Ohio. (7-20—30) OSKRBNIKA išče naselniška družba, in sicer mora biti oženjen z malo družino. Znati mera: angleško, nemško in kak slovanski jezik. Pismene ponudbe naj se pošljejo na naslov: Mr. Strieker, 68 Broad St., New York, N. Y. (9-11—10) PRIPOROČILO. Kakor vsako leto, tako bom tudi letos predajal grozdje na debelo in drobno. Pravi natural mošt iz grozdja bom razpošiljal v posodah pol soda in celi sod. Lansko leto ni bilo grozdje tako fino kot letos, toda razprodal , „ . - sem ga celih dvanajst železniških ?sta in dežele, drugo pa k kar ^ da moja ccna ni rail vsaj prvi cas vzdr- yisoka Vožnjo po železnici plača kupec sam, bližnjim mojim stalnim odjemalcem pa postavim grozdje na dom, ampak ne manj kot pol tone. Justa Chera & Olacli, % Hasenbeck, 41 Melrose St., Brooklyn N. Y. (3x 9,11,13—10) Bdina zaloga Družinskih in Blaznikovih pratik za leto 1914. 1 iztis stane . . . 10c. 50 iztisov stane . $2.75 100 iztisov stane . $5.00 Cene Blaznikove pratike so iste. V zalogi: UPRAVNiSTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York ali pa: 6104 St Clair Ave., N. E. Cleveland, 0. DOKAZANA RESNICA. Če ste že gledali za »vet vsepovsod, zakaj bi ne prišli pogledat tje, kjer je danes že veliko slovenskih farmerjevl Tam vidite na svoje oči, kako lepa polja so. Tam govorite s svojim rojakom farmerjem, pa ga vprašate o vsem. 'Tam se lahko na svoje oči prepričate, kako lepa polja so si napravili farmerji v teku enega ali dveh let. Tudi tisti, ki so se naselili letos gori, imajo že polno obdelanega in vse raste, da ne dobite zlepa takega polja, pa gre ste lahko kamor hočete. Pridite zdaj pogledat, pa ae bodete čudili, kakšna polja so naprsivili nasi pridni farmerji v teku par mesecev. In skoro vsi so začeli i tako majhnim denarjem, da bi V ZALOGI imamo , importirane slovenske grafofonske plošče in vseh vrst gr fofone, istotako tudi ure, verižice ter vse v to stroko spadajoče predmete. Zahtevajte cenik! A. J. Terbovec & Co., P. O. Box 25, Denver, Colo. Josip Scharabon j* blizu Union postaje f 415 West Michigan St., L Duluth, Minn. I Pošiljam denar v staro do- f movino in prodajam paro- * brodne in železniške listke. ji m m m—*—9—»—•—9—»—9 t i EDIN« SLOVENSKA TVROKA. ZASTAVE, REGALLIE. ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE, Oalo prve vrat©. Cen« nizke. F. KERŽE CO. 3616 8. LAWNOAI.H AVb!., CHICAUU II.L. SLOTEKSFE CKNfKK P< S 1LIAWO ZASTONJ. bolnišnico, kjer se je zdravil nad ( nanene straže, ki nadzoruje tam štiri tedne — zlomili so mu tudi užitnini podvrženo blago. Zato ne shajali nikjer kot shajajo tam. kjer v resnici raste vse, da človeka veseli, kamor pogleda. Tam m {boste lahko prepričali, da je pol Rojakom se priporoča za obila | no studencev, zdrav, gorak kraj. naročila vaš slovenski trgovec | ki nikdar ne trpi od suše. Pridite Ivan Pa j k, L. Box. 328, Conemaugh, Pa. (4x 7-10.14,17—10) in prepričajte se sami! Mi ne pošiljamo velikih hval v javnost, ker veljajo veliko denarja, pač pa sporočamo javnosti da so vsi naši farmerji sadovoljni in to je O vsem drugem pa se NAZNANILO Članom društva sv. Alojzija št. j glavno 78 J. S. K. J. v Salida, Colo., se j prepričate sami lahko, če pridete roko. Fante niso zaprli, zato so j sta se izognila in sta poizkušala naznanja, da smo na izvanredni do IUM, pa gremo sknpno pogle-se pa /.«• porazgubili po svetu in svojo srečo pri Sv. Ivanu, a ko ^jj ^ne 28. septembra 1913 izvo-'dat. Tam lahko pogledate in po-v Ameriko. Kn sam Hrast pa je (tudi tukaj ni šlo, sta krenila v Mj no^^ tajnika, kateri je na-'isveste vse od svojih rojakov farse doma in čaka usodepolnega Bazovico. Tam pa sta slabo nale-' stopil novi urad dne 1. oktobra, i merjev, pa se bodete kmalu pre-dneva. (tela, kajti orožniške postaje moj-J^ovi tajnik je: Frank Perhny, J pričali, da se De hvalimo sami, fekrlatinka. Ta otročja morilka ster ju je začel zasledovati. Oba boi 53! Salida, Colo. Drugi u- nego da nas hvali semlja, krsj in še vedno razsaja. V Novem me- sta pobegnila, pustivši kravo na radniki imajo tudi nove box šte- naši farmerji »tu »e je zopet pojavila in to na poti. Enega, nekega Kralja, je o-' vilke, in sicer: predsednik John' Pridite, dokler je prilika, do-najbolj obljudenem, od otrok ob- rožnik ujel, drugi je pa srečno Ambrozič, Box 17; blagajnik' kler morete še kaj knpitiI Na od-iskajoeem kraju, Sv. Katarine tr- utckel. Louis Costela, Box 583; zastop- j lašajte na jesen in pomlad, trn- gu. Letos je vsled te epidemije T?tovi v trgovini. V noči na 18. nik Math. Moutz, Box 655. Torej pak pridite sdaj, da ne pregleda umrlo 21 otrok. sept. so se splazili tatovi v trgo- prosim, da vsa društvena pisma Ogenj. Dne 22. sept. okoli pol vino z jestvinami Alojzija Švig- naslovite na naslov novega taj-4. popoldne so opazili, da se iz lja v ulici Oiulia št. 11 v Trstu. nika. kleti hiše 4'Glasbene Matice" v Bili so trije, in sicer je eden od-Ljubljani močno kadi. Ker se je pri vrata in spustil svoja tovari-način v kleti vnel pa- ša na delo, sam pa se postavil na Z bratskim pozdravom John Ambrozič, predsednik. (11-13—10) te samo zemlje, ampak tudi da vsa izvrstno raste in vas bogato obrodi Krše Mladič Land Co., 2616 S. Lawndale Ave., Chieago, HL Pišite in pridite vselej na ta njsOov in vbnar dmgs« n*. Neredna prebava. Da si ohranimo dobro zdravje, ne smemo dopustiti, da bi prišla naša prebava v nered, kajti to je vedno znak kake bolezni, bodisi celega telesa ali pa enega ali več organov. Brez primerne hrane in primerne prebave ni življenja. Raditega je zelo važno, da imamo pri rokah sredstvo, ki prinese v slučaju kakih nerednosti v prebavi hitro pomoč. V takih slučajih priporočamo lahko vsakemu dc-br j znano, ukusno, hiti o uč nkuječe ' TRINERJEVO Ameriško Elixir grenko vino. To izvrstno sredstvo bo popolnoma očistilo prebavni sistem, ne da bi povzročalo kolike ali kakih drugih bolesti. Pač bo pa povečalo tek. dalo moč notranjim organom ter olajšalo konstipacijo in vse bolesti, ki so v zvezi z njo. Uporabi naj se ga pri vsaki indispoziciji. Imejte to zdravilo vedno v svoji hiši ter ga rabite pri: konstipaciji, glavobolu, bolečinah v črevesu, slabosti, nervoznosti, slabi prebavi, izgubljenem teku, slabokrvnosti, bolečinah po obedu. Ne odlašajte v mnenju, da bodo take indispozicije izginile same po sebi. Ako se jih ne zdravi pravilno, vedno slabe organe. Najboljše zdravilo v vseh takih slučajih je: Trinerje^o Ameriško Elixir greoko vino. lekarnah. Odklanjajte ponaredbe Joseph triner, Importer and Exporter 1333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL. i i' .. . pip np 1 GLAS NARODA, 11. OKTOBRA, 1913. i i i t ^ 'rffc ^ ^ ^ Skrivnosti Pariza. Slika iz nižin življenja. 8pu»l Eocene So e. — Za "Glas Naroda'' priredil J. T. i I S * ► SLOVENSKO ZAVETIŠČE. & Uk4 1 OUTMI ODBOK: Predsednik: Frank Bat »ar. SS Contend Bt., Na v Podpredsednik: Paul Bchnalfar. Calumet, rajnik: Frank Krte. S«1S B. L*wadaie Are.. E. i V V v v ^ q (Nadaljevanje.) — Pt nekmi liesrW-nem slučaju se je seznanil oče inarkija Har->illa pred kakimi sedemnajstimi leti s Saro in njenim bratom Tomom. Ko j^ stari marki slišal, da potujeta v Nemčijo, jima je dal pri|»oro<"*iliio pismo na očeta njegove Visokosti, s katerim sta si ved no kor»-^pondira!a. Oh, ljubi baron, če bi tega pisma ne bilo, bi m- lahko preprečila tnarukaka nesreča. Ko se je grofiea Sara vrni ia, se je nastanila v markijevi hiši, misleč, da se ho tu sestala z mi-1 osti ji vim gospodom, ki se ji j« izogibal. — Toda vrnimo se k markizi Uarville. Njen soprog, kateremu je bil Rudolf vse razodel, ji je prepovedal oh.-evati s Saro. Pri tem sta se nekaj sprla, kar pa nikakor ne more hiti vzrok njegove ved ne žalosti in potrtosti. — Oh, T»* ženske, ljubi Murf! Žal mi je, da občuje markiza s to ničvredno Saro. Cisto jo ho pok varila. — Pri t«*j dialtolični ženski s«-m se spomnil, da je tukaj neko pismo, ki se nanaša na (Veilijo, nevredno ženo dobrega Davida. — Med nam!: rečeno, ljubi Murf, ona je tudi zaslužila tako kazen kot I Vitel j. — Tudi ona je prelivala kri in je popolna grešniea In pri tern tako lepa, tako zapeljiva! Izgubljena duša v lepem teletu me vedno navda z dvojno grozo. — rpam, da so v tem poročilu zadnja povelja, ki jih je dala njegova Visokost glede <'eeilije. — Kavno nasprotno, gospod baron. — Kaj njegova Visokost še vedno hoče, da hi se ji pomagalo priti iz ječe, kamor je obsojena za eelo življenje? — Da. — In oni ki jo ho rešil, naj jo pripelje v Francijo, v Pariz? — Da, in še več. Poročilo pravi, da se ji mora k begu prejko-»riogoče jjomngati. Najboljše hi bilo. če hi bila že v teku štirinajstih dni tukaj. — To mi ne ure v glavo. Milostljivi gospod se vendar ni nikdar zavzemal zanjo. — Mestiea* ho seveda porabila ugodno priliko • Mestiei so nt roe i belokožcev in Indijancev. Op. prev. -n uhežala, svoji obsodbi pa nikakor ne bo ušla. Kakor hitro se poljubi njegovi Visokosti, jo takoj lahko deportiram nazaj. — Homo videli, kaj se ho zgodilo, ljubi baron. Ko je zaslišal doktor David o sklepu njegove Visokosti, je ves razburjen rekel: — Pa me vsaj ne boste silili gledati to pošast? — Le pomirite se — mu je odvrnil milostjivi gospod — svoje žene ne boste videli, toda jaz jo potrebujem za nek gotov načrt. — Po teh besedah se je David globoko oddahnil. — Mogoče jo pa še vseeno ljubi. Pravijo, da je bila lepa. — Krasna je, še prekrasna. Samo ostro oko bi lahko spoznalo v njej mešano kri. Nobena naših severnih lepotic nima prozornejše kože, bolj bele polti in krasnejših las, kot jih ima ta mestiea Ce-eilija. > — Jaz sem l il ravno na Francoskem, ko se je vrnila njegova Visokost z Davidom in C«*cilijo iz Amerike. Še sedaj mi ni znano, pri kateri priliki so prišle te tri osebe v dotiko. To zadevo Vam pa lahko čisto natančno pojasnim, gospod baron; na vseh potih po Ameriki sem jaz spremljal njegovo Visokost. — Pripovedujte, ljubi Murf. XV. O Davidu in o Ceciliji — Gospod Willis, bogat ameriški farmer na Floridi — je pripovedoval Murf — je imel sužnja Davida, udanega, razumljivega zamorca, ki je delal v bolnišnici na farmi. Zdravnik je zapazil pri njem neko nenavadno zanimanje do medicinske vede. Posestvo gospoda Willisa je bilo oddaljeno kakih dvajset ur od bližnjega me-►ta, zato so se pa zdravniki neradi podajali na tako dolgo pot. Gospod Willis je sklenil poslati Davi la v Pariz študirat medicino. Mladi zamorec je odpotoval in se vrnil po osmih letih kot zdravnik z doktorsko diplomo. — Kakor hitro je stopil na francoska tla, ni bil več suženj; zakaj se je potem vrnil nazaj ? — David je poštenjak prve vrste. Gospodu Willisu je obljubi!, da ho prišel, zato je pa tudi prišel. Znanosti, ki jih je zadobil z gospodarjevim denarjem, gotovo ni smatral za svojo lastnino. Upal je tudi, da bo lahko pomagal svojim bratom, sužnjem, trpečim na duši in telesu: on ni hotel hiti samo zdravnik, biti je hotel tudi zaščitnik iu dohrot'iik teli revežev. Gospod Willis mu je šel od začetka z veseljem na roko. Sedel je z njim pri isti mizi in spal v isti hiši. Gospodar je mislil, kot vsi kreoli*, da mu izkazuje bogvekake obstoji b BlovanaUb DtrektortJ orvanlaaclj. od ■namkat knJlStoe In Lawndaie Ave.. Chlcase. JL TOKU: aaa opnika oi Ustav m od vnefe samostojnih drofltev. vee «mo ae obrnite na IIL Narod ki n_______^ „ Qovak ki ne podpira narodnih uvodov! tajnika: Prank Krfj, atlt »odlljetve podlljajt: an ta nima prostora med dvUlaovoaM nI vreden sin svojega Spominjajte as ob vse* prilika* Slovenskega fcvstttOn. — Čudna so pota usode; človek je zaslužil to trašno kazen. — Wilisovo zdravstveno stanje se je z vsako uro slabšalo. Ko ie že gledal smrti v oči. je dal poklicati iz ječe Davida — — In David ga je rešil ? — Pet dni in pet noči je bil neprestano pri njegovi postelji, uporabil je vso znanost svoje stroke in rešil na veliko začudenje mestnega zdravnika, ki je bil prišel drugi dan, gospodarja. — In kaj je storil "Willis potem? — Za di •ag denar je pregovoril mestnega zdravnika, da je ostal v naselbini, Davida je pa pahnil nazaj v ječo. — To je grozno, toda jaz se ne čudim; David bi mu bil vedno na poti. — K temu koraku ga ni napeljalo samo maščevanje in ljubosumnost. Črnci so ljubili Davida in so mu bili popolnoma udani, seveda, on je bil njihov rešitelj. Willis se ga je bal. Kaj lahko bi naščuval ta človek vse sužnje proti njemu in bi se maščeval nad njegovo nehvaležnostjo. — Ta strah je bil glavni vzrok. — Kmalo po IvMn dogodku smo mi dospeli v "Ameriko. Z milostljivim gospodom smo obiskali skoraj vse kolonije ob vzhodni floriški obali. Prišli smo seveda tudi h gospodu Wilisu, ki nas je sijajno sprejel. Dan no našem prihodu je pripovedoval napol pijan med veselim krohotom Davidovo zgodbo. Milostljivi gospod je mislil, da se mu je v pijanosti zbledlo, pijan je bil sicer, toda neumen ni bil. Da bi nas prepričal, je zapovedal nažgati svetilko in odšli smo v klet. . —. In ? — Še nikdar v svojem življenju nisem videl bolj pretresojoče-ga prizora. David in nesrečno dekle, pol gola, z ranami pokrita, sta bila bolj podobna duhovom kot pa človeškim bitjem. David je gledal mrko predse in ni spregovoril besede. Gospodar mu je rekel s sikajočim glasom: — No, doktor, kako se "počutiš? — ozdravi se, ker si vendar tako pameten! Črnec je vzdignil desno roko in rekel s svečanim glasom, ne da bi ga pogledal: — Bog! Gospodar se je rnova zakrohotal rekoč: — Reei vendar svojemu Bogu, da naj te reši! -T a z m u k 1 j u h u j e m! — Pijanec je zagrozil s pestjo proti nebu: — Poživljam Boga, vsemočnega, da naj mi vzame sužnje pred njihovo smrtjo! C e t e g a n e s t o r i, ne verujem vanj! — Norel je! Gospa Tosselli. Bcrclin, Nemčija, 9. oktobra. -Vossische Zeitung" je doznala sledeče: Hišni minister na saskem dvoru je nasvetoval kralju, da naj se odtegne Lujizi, kraljevi lojeni soprogi, vsa letna penzija. Od začetka je dobivala po *2000 na leto, ko se je pa poročila z Italijanom Tosselli-jem, pa samo $1000. Pred nekaj dnevi se je zvedelo, da je Ijujiza spisala opero "Bizarna prineezinja"'. Ker je opera zelo nemoralna, bodo odtegnili pisateljici še onih $1000 penzije. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim našim naročnikom in ostalim rojakom v državah Montana in "Wyoming naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal naš posebni zastopnik g. ROBERT ROBLEK, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za naš list in knjige, kakor tudi za vsa druga v našo stroko spadajoča dela, vsled česar ga rojakom v omenjenih državah kar najtopleje priporočamo. Upravništvo "Glas Naroda". Prijetna vest • Kreol je v Mehiki rojen potomec španskih naseljencev. Op. prev. dobrote, če mu plača G00 frankov. Nekaj mesecev za tem je začela po koloniji strašno divjati mrzlica; tudi Willis je zbolel, pa ga je David s svojo zdravniško spretnostjo kmalo spravil na noge. Od Iridesetih težko bolnih zamorcev sta umrla samo dva. Willis mu je ves vesel povišal plačo na 1200 frankov. Črni zdravnik je bil najsrečnejši človek na svetu ; tolažil je svoje zamorske brate, jim pripovedoval o Bogu, skratka rečeno: David je vzbudil v njih one plemenite čute, ki so dani vsakemu človeku. Sužnjem se niso zdele verige več tako težke, začeli so upati na bodočnost, na boljše čase. — Prešlo je leto dni. Med sužnjami se je nahajala tudi petnajstletna mestiea Cecilija. Willis je bil ves nor za njo, toda ona se mu ni hotela udati. Cecilija je ljubila — ljubila Davida, ki jo je bil rešil smrti. Kakorhitro bi izpolnila šestnajsto leto, takoj bi jo zdravnik vzel za ženo. Gospodar Willis jo je dannadan bolj nadlegoval, ker ni vedel ničesar o tej skrivni ljubezni. Ko je bilo Ceciliji dovolj, je povedala eelo zadevo svojemu ljubimcu. Črnec jo je potolažil, šel k Wilisu in ga prosil, če se sme poročiti ž njo. — Radoveden sem, kak odgovor mu je dal ta ameriški sultan — je pripomnil baron. — Prošnjo mu je odbil in pristavil, da bo Cecilija njegova, če se še tako brani in ustavlja. David naj si le brez skrbi poišče drugo ženo oziroma priležnico; na farmi je obilica lepih deklet. Zdravnik je govoril o svoji ljubezni, gospodar je pa zmajeval z rameni. Ker ni kazalo drugega, ga je opomnil David na dobrote, katere mu -Te že izkazal. Gospodar mu je ves razdražen odvrnil, da je storil neprimerno dosti /a svojega sužnja. David se ni mogel več vzdržati; rekel mu je, da je prost, ker je živel preko osem let v Franciji. Nekaj časa sta se kregala, dve uri pozneje so pa že Davida privezanega ob kol, pretepali z biči, dočim so Cecilijo po sili vlekli v gospodarjevo spalnico. — Willis je moral biti grozovit Človek. Saj je vendar potreboval moža — — Seveda. Tisti dan se je iz ieze grozno napil, česar posledica bila skrajno nevarna bolezen. Poslal je po zdravnika v mesto, ki i»i gotovo ne mogel dospeti pred šestintridesetimi urami ZA VSAKO SLOVENSKO DRUŠTVO V ZJEDINJENIH DRŽAVAH OB TEM ČASU SPLOŠNE DkAGINJE JE, DA NAŠA :-: slovenska linijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo* tovili, nam je velik dokaz, da smo ustregli že tisočim društvom. Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vapre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino. nnHik« Krasen cenik pošljemo zastonj. V njem so vsakovrstne Columbia Grammofone od $17.50 do $250.-. V njem je popolni imenik vseh slovenskih pesmi in skladb. Pište po ta cenik še danes. Columbia Grammofon Co., 171 Wadungtes St, fkm York, N. Y.J HARMON! HL bodisi kakorinekoli vnte izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo rane. ■ljivo vcftkdo pošlje, ker sem ie nad 16 let tukaj t tem poslu ia sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmoaike ter računam po delu kakonao kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St., Cleveland, O. Hamburg-American Una. Edina direktna proga med NEW Y0RK0M in HAMBURGOM, PH1LADELPHI0 m HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oskrbljena ■ parni ki na dva vijaka: rii.ri.AnMh Victoria, Ammrtkm, Pteaidaat Grist, Fnaifcst Liacob, CkrdamJ, Cbdwti PNt«fc, Patricia, P—ijlmii, Graf ViUsm«, Priu Oskar b Prist A JaOart, katerim sledi v kratkem nov parnik n* itiri vijake in turbino IMPERATOR 919 Čevljev dolg, 50.000 ton, najveCji par nlk na svetu. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. _ Dobra postrei ba. Za vse podrobnosti obrnite se na: Hambnrg-AmcricaB Line, 41-45 Broadway, New York City ali lokalne agente. ■r VAŽNO za vsakem slovenga i Vaak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PEVI SLOVZN8KO-HEVATSX3 H OTEL AUGUST bach, 145 Washington St., Now Yock, Corner Cediar Si Na razpolago so vednf VUU sobe in dobra domač* krama 9° nizkih eenak. RED STAR LINE. IPlovitba medtNew Yorkom In Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov ž brzoparniki na dva vijaka. beeland 11,904 toa finland 1S.7C0 toa aooRuis 11,710 toa VADBELANE 11017 ton LAPLAND 18,014 toa. Kratka te adobaa pot u potalk« t Avstrijo, ES Ogrsko U* "enako. Hrvatako, te Galieijo, kajti med Antwerpom ia imeae-ranimi deželami jo dvojna direktna železni&ka zveza. Posebno ae še akrbi za udobnost potnikov medkrovja. TretJS rasred obstoji od malih kabin za 2. 4, C in 8 potnikov. Za nadaljns informacije, een« in vozna listka obraitl ao jo ajP RED STAR LrllNE ww'Vosr' BOSTON. MASS. Uit Wihri Sir Nt. PHILADELPHIA. PA. •M Stmmi An., SEATTLE. WASH. S. E car. t. M. S MadUon Sit., CHICAGO. ILL 13* "F" N. w. WASHINCT0WH. D. C. 219 St. CWrh. StTMt. NEW ORLEANS. LA. II * UwtSbMb, •ST. LOUIS. MO. 333 Hah StrwL WINNIPEG. HAN. SASnfiSSsCO^AL' 121 S«. 3rd StTMt TI MINNEAPOLIS. MINN. 31 HMpital St«*. MONTREAL. CANADA. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. 'GLAS NARODA", NAJ- C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba« direktna trta do HA VEE, PARIZA, I VICE, INOMOITA ia LJUBLJANE. Poitnl ^kapraaparnlklaoi* LA PROVENCE" križca iaujo pa itiri vijaka. ATstro-Amerikanska črta (preje bratje Cosulich) NajpripravnejSi in najcenejša parobrodna čita za Slovence jn Hrvate. Novi parnik na dva"vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkomv frstom|in Reko.1 Gcsa Tožub^IistkoT iz Ntv Yorka zaJfU. raind so do: M spodaj navedeni aoff krodi aa dva vijaka imajo brezžični hrsojavV ' ALICE, IaAUBDL KAETHA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, si 11 M*.. flPESTA LJUBLJANE EAGEEBA KARLOVOA ___ Ea Kortka Sfaakiagton ia Kaiser Prams Joael L otine |MS yet, _ n. R A KRUT) 44 VESTA ali EEKEs Ma^ha Washington in Sjdatf inil areno« E tif.00, drnci^e do Mi. Phdp* Bvot & Ox, Gen. Agents, 2 waahin*to. str^t, new york. _L_• - ■ ■_ - ■_^__