^ev. 294.
V Ljubljani, g torek, dne 11. decembra 1908.
r
Mitičen list za slovenski narod
Leto XXXVI.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 n za vei ko trikrat . IS „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Usak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — '	Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona štev. 188.
politiki dobro znajo. Rekel sem nekoč nekemu srbskemu politiku: »Recite svojemu ljudstvu, da je sovraštvo nezmisel-no. Avstrija ni nemška država, marveč se Avstrija šele ustvarja, kakor se bodo narodi grupirali, taka postane. Za zdaj tvorijo Slovani večino.« Odgovoril mi je: »Tega ne smem, ker bi mi takoj očitali, da sem podkupljen.«
»Kaj zahtevajo Jugoslovani pred-Bosno in Hercegovino?«
vsem glede na »Predvsem
dobre gospodarske, kulturne in parlamentarne naprave. Ne vidim ljudstva v bogatem begu in v vodilnih od» vetniškili krogih. Ni ravno potrebno, da se ozira na te. Z veseljem pa pozd.avlja-mo, da dobi ubogo ljudstvo evropske naprave. Brate vidim v onih ubogih srbskih kmetih, ki so bili dozdaj brezpravni. Sedanje gospodarske razmere se ne bodo dolgo držale. Vlada bo morala osvoboditi naše brate, zato pozdravljam aneksijo. Postranskega pomena je zdaj državno-pravno vprašanje glede na Bosno in Hercegovino, dokler ni ljudstvo svobodno, izobraženo, in dokler ne stoji na lastnih nogah. Ob sedanjih nemirnih balkanskih razmerah ni mogoč gospodarski razvoj. Zato opominjamo vse srbske politike, naj pomire ljudstvo in naj ne grejo po kostanj za nikdar dovolj sito Angleško.«
»In Slovenci?«
»Za nas Slovence je aneksija še posebne važnosti. Se bolj kot prej čutimo, da spadamo skupaj s Srbi in Hrvati, čutimo potrebo, da se ustvari velika jugoslovanska država v okviru habsburške monarhije in smemo upati, da pride čas, da bomo z našimi brati na lastnih tleh pod skupnim vladarjem tvorili opirališče avstrijskega gospodstva ob Adriji in se bomo kulturno ter gospodarsko okrepili in razvijali.«
AVSTRO-OGRSKA.
Bivši minister Prade proti zunanjemu ministru.
V Libercah je govoril bivši nemški minister krajan Prade o položaju. Rekel je. da ie aneksijo Bosne in Hercegovine Aehrenthal nerodno vprizoril. Nadalje je zatrjeval, da obstoja vojna nevarnost z ozirom na stališče, ki ga zavzemata Rusija in Italija.
I	Kaj dobe Mažari?
»Pester Lloyd« poroča z Dunaja, da
I je zdaj najvažnejše vprašanje o povišanju j vojaških novincev, ki se ne more odgoditi. j Razpravljala se pa bodo še sledeča vprašanja: I.) brambena postava na temelju dveletne vojaške službe: 2.) vojaški kazenski red; 3.) vojaški preskrbovalni predpisi na temelju 351etne službene dobe; 4.) nastavljanje podčastnikov; 5.) vprašanje o konjih. Zastave dobe tudi ogrski trak.
Češki deželni zbor
najbrže ne bo sklican, ker dotična pogajanja pri Bienerthu niso imela uspeha, ki so ga pričakovali.
Državni zbor.
Prihodnja koalicijska vlada bo najbrže v zbornici izposlovala, da se sklene povišanV stanje vojaških novincev za dobo de* tih let. — Diete poslancev se bodo najbrže povišale iu sicer tako, da dobe poslanci na leto 800(1 K, predsednik 30.000, podpredsednik pa 10.000 kron.
Bivši minister Prašek o položaju.
Prašek je imel shod, na katerem je z zadovoljstvom konstatiral, da imajo Čehi pri ministrstvu jasnih del eno petino uradnikov. Prašek se je izjavil za koalicijsko vlado pod pogojerm da smatrajo Celic enokovredne z Nemci. Za skupni nastop / mladočehi agrarci niso navdušeni, ket mladočehi nimajo poguma, da bi povedali resnico tudi na spodaj in da so mladočehi taka stranka, ki ima toliko mnenj, kolikor šteje glav.
Novi naslovi sodnikov.
Po cesarjevem ukazu dobe sodni ad-junkti naslov: »sodnik«, sodni tajniki naslov: »okrajni sodnik« in okrajni sodniki: »okrajni sodnik in načelnik sodišča.« Novi naslov dobe tudi oni sodni tajniki in sodni adjunkti, ki so izstopili iz aktivne službe, če prosijo zanj.
t Knez Jurij Lobkovic
bivši češki višji deželni maršal jc umrl. Rojen je bil 14. majnika 1835. Visoki rajnik jc bil po svojem prepričanju odločen katoličan in je tudi javno kazal svoje katoliško prepričanje. Bil je tudi zvest sin svojega češkega ljudstva.
Velja po poŠti:
Ga selo leto naprej K 26'— ga pol leta „ „ 15"— ga Četrt leta „ „ 6-50 ga en mesec ,, 2 20
V upravniStvus
SS «elo leto naprej K 22.40 ga pol leta „ „ 11.20 ! sa četrt leta „ „ 5.60 sa mesec „ „ 1.90
£s poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
i?®samezne Stev, 10 ha
Uredništvo I« v Kopitarjevih ulicah II 2 (vhod i
- dvorISče nad tiskarno), — Rokopisi
H<a swačajo; nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. ClrednlSkega telefona Ifiev„ 74
Današnja Številka obsega 6 strani.
Državni poslanec dr. Janez ew. Krek o položaju.
»Pijeva korespondenca« objavlja sledeči razgovor svojega sotrudnika z drž. poslancem prof. dr. Janezom Ev. Krekom:
»Kako sodite, g. profesor, o parlamentarnem položaju?«
»Avstrija ima sicer mnogo strank, a* le malo takih, ki bi zadostovale same sebi in ki bi iinele v sebi dovolj moči ter samozavesti, da si ustvarjajo same lastno politiko. Veliko je namreč takih strank, ki se jim narekuje politika od zunaj, druge se zopet naslanjajo na socialne demokrate in jih posnemajo. To povzroča, da ne pridemo v Avstriji naprej in da se ne vzdra-mi politiško življenje. Seveda ne trdim, da se ne bi bojevali od časa do časa ramo ob rami proti sovražnikom ljudstva. Vedno in povsod pa moramo predstavljati krščansko moralo in družabni ned ;ter ju braniti.
Nočemo pa beraške, pa tudi ne obupne politike. Beraška politika je nedostojna svobodnemu možu in samostojni stranki. Obupno politiko pa vodijo le nezreli ljudje«.
»Kako stališče zavzemajo Jugoslovani nasproti Srbiji?«
»Po aneksiji Bosne in Hercegovine nc more vlada odkloniti zahteve, da krepko pospešuje gospodarske in narodne koristi Jugoslovanov. Od nekdaj smo dobri prijatelji Srbiji, ne moremo se pa vezati z ljudmi, ki se bratijo s Košutom, ker nc moremo odobravati take politike, ki jo predejo v Pešti.«
»Zakaj sovražijo Srbi Avstrijo?«
»Ko so Srbi uvideli, da postane morebiti v doglednem času Ogrska samostojna država, da plove avstrijska politika v ma-žarskih vodah, jc pričelo kliti sovraštvo proti naši monarhiji. Mažari so vodili Srbe za nos. Srbi so se zvezali z Mažari tako, da so popolnoma prezrli svoje zva-nje in da so postali slepi za koristi Slovan-stva. (llavni vzrok protiavstrijskega sovraštva tiči v liujskariji Mažarov, ki gonijo Srbe v vedno večje sovraštvo proti Avstriji in proti monarhiji sploh. Sovraštvo jc torej umetno narejeno, kar srbski
Otok zaKladou.
Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M.
(Dalje.)
Silver ie debelo gledal; njegove oči so bile kar izbuljene od jeze. Iztresel je ogenj iz svoje pipe.
»Pomagajte mi vstati! je zavpil.
Jaz ne,« je odvrnil 'kapitan.
Nikdo izmed nas se ni ganil. Ostudno prikllinjajoč sc je plazil po pesku, dokler ni dospel do podbojev veže in sc zamogel zopet dvigniti na svoje berglje. Nato je pljunil v studenec.
»Tukaj imate,« je kričal, »to jc vse, kar mislim o vas. Predno poteče ura, bomo zažgali vašo staro bajto kakor sod ruma. Le smejajte se, strela, Ic smejajte sc! Predno poteče ura, sc boste smejali na drugem svetu. In oni, ki bodo mrtvi, boJo srečni!«
In s strašno kletvino je odkrevljal dalje, razrival pesek m po štirih ali petih nesrečnih poskusili mu je mož, ki je nosil zastavo premirja, pomagal preko ograje, potem pa sta v trenutku izginila med drevjem.
XXI. POGLAVJE.
Napad.
Kakor hitro je izginil Silver, sc jc kapitan, ki ga je pazljivo opazoval, obrnil nčtri v hišo ter ni našel nikogar drugega na svojem določenem mestu kakor Graya. Bilo je prvikrat, ko smo ga videli razlju-čenega.
»Na svoje prostore!« je zagnnel. In potem ko smo se zopet podali na svoja mesta, je rekel: »Gray, vaše ime zapišem
v ladijino knjigo; ostali ste na svojem mestu kakor pravi mornar. Gospod Traleu-ney, zelo sem iznenaden glede vas. Zdravnik. mislil sem, da ste kedaj nosili kraljevo suknjo! Ako ste sc tako obnašali pri Fon-tenoy, gospod, moram reči, da bi bilo bolje, ako bi bili ostali doma v postelji!«
Zdravnikova straža jc bila zopet pri strelnih linah, druga pa jc marljivo basala ostale puške, vsakdo pa rudečega obraza in osramočen.
Kapitan jc nekoliko časa molče gledal. Nato pa jc dejal:
"Fantje,« jc rekel, »dobro sem posvetil Silverju in to namenoma; predno poteče ura, nas bodo napadli. Nas jc mnogo manj, tega mi ni treba praviti, vendar mi se bojujemo v zavetju iu pred eno minuto bi tudi trdil, v polnem redu. Prav nič ne dvomim, da jih nabijemo, ako le hočete.«
Nato je šel naokoli in pogledal, kakor je rekel, ali je vse v redu.
Na ožjih straneh hiše, na vzhodni in zahodni, ste bili samo dve strelni lini, na južni, kjer se je nahajal hodnik ali pred-veža, zopet dve, na severni strani pa pet. Nam sedmerim je bilo ravno dvajset pušk na razpolago; drva smo bili zložili v štiri kupe, nekake mize, bi se skoro moglo reči. vsakega skoro sredi vsake strani, in na vsaki teh miz se je nahajalo nekaj streliva iu štiri nabasane puške. V sredi pa so bile razložene sablje.
»Nesite ogenj na prosto,« jc rekel kapitan; »mraz je tninul iu ni treba, da bi imeli v očesih polno dima.«
Sam gospod Trale\vney jc nesel železni koš za ogenj iz hiše in stresel tleči pepel po pesku.
»Haukins še ni zajutrkoval; Ha\v-kins, posluži se sam in potem zopet na svoje mesto,« je nadaljeval kapitan Smol-lett. »Le urno fante, potreboval bodeš. predno boš še pojedel. Ha\vkins, podaj vsakemu kozarec žganja.«
Ko se jc to zgodilo, jc kapitan dovršil načrt obrambe.
»Zdravnik, vi vzamete vrata,« je zopet začel. »Pazite dobro in se ne izpostavljajte preveč, ostanite notri in stre-ija.itc skozi predvežo. Hunter. vzemite vzhodno stran, Joyce, vi stojte na zapadni I strani. Gospod Traleunev, vi ste najboljši
Pametni beseda Rus - n Avsilll.
General Kuropatkin je zdaj, ko se je razmerje med Avstrijo iu Rusijo nekoliko izboljšalo, v moskovskem listu »Golos Moskvi« med drugim izjavil sledeče:
»Čeprav Rusija kolikormogoče ščiti interese bosanskega in hercegovskega naroda, mora z izvršenim dejstvom aneksije računati, kakor bo moral^priznati carstvo bolgarsko. Jaz sem trt® prepričan, da bodo v Avstro-Ogrski, kjer več milijonov Slovanov potom svojih zastopnikov sodeluje pri odločitvi važnih vprašanj, Slovani pazili na to, da se bo bosanskemu in hercegovskemu narodu dobro godilo. Slovanske narodnosti v Avstriji so dosegle blagostanje in kulturo, o kakršni v Rusiji še sanjamo ne. Bosna in Hercegovina bosta pod avstrijskim gospodstvom brez dvoma dobili priložnost, da se gospodarsko in politiško visoko dvigneta. Z okrepitvijo slovanskega elementa v Avstriji pa bo za Rusijo važno, da se z Avstrijo sporazume, kar bo v silnem interesu vseli Slovanov.«
O Srbih pravi Kuropatkin sledeče: interesi Srbije in Bolgarije niso interesi Rusije. Usoda Srbije nas skrbi. Ruska kri je pomagala, da se je vstvarila neodvisna Srbija. Toda v zadnjih tridesetih letih Srbija ni ne politiško ne finančno dosegla kak uspeh iu zadnji čas je ondi igrala armada tako vlogo, da je Rusija bila resnično ogorčena. Naši listi, ki so slabotno Srbijo hujskali proti Avstriji, niso pomislili, da jc Srbija v preteklosti bila z Avstrijo mnogobolj združena kakor z Rusijo.«
Nadalje naglasa general Kuropatkin, da pomenja aneksija Bosne okrepitev Slo-vanstva v Avstriji, kar bo vsenemštvu ve-likobolj škodovalo, kakor nepremišljeno hujskanje na vojsko. Rusija Avstrijo rabi. V krimski in v rusko-turški vojski je Rusija morala na gališki meji pustiti veliko arinadnih zborov, ker se na Avstrijo ni mogla zanesti. Rusijo pa čakajo v bodoče na Vzhodu usodne stvari. Zato je nujno potrebno, da se z Avstrijo sporazume.
Kakor se vidi, v Rusiji nc manjka da-lekovidnih politikov, ki v istini položaj poznajo in si ne dajo sugerirati mnenja od čustev.
»o
strelec vi in Gray vzameta to severno stran s petimi strelnimi linami; tam je največja nevarnost. Ako se jim posreči priti do tja iu streljati na nas skozi naše lastne strelne line, bo nevarno za nas. Hau kins, niti ti uiti jaz nisva posebna strelca, radi tega bodeva stala nastrani, nabijala puške in pomagala, kjer bo treba.«
Mraz je minul, kakor je rekel kapitan. Kakor hitro sc je vzdignilo solnce nad drevje, ki jc obdajalo ostrog, so padli njegovi žarki z vso močjo na posekani del gozda iu v trenutku izpili vse sopare. Kmalu sc jc pesek kar žarel in se jc topila smola lesa v koči. Odvrgli smo jopiče iu suknje, odpeli srajce pri vratu in zavihali rokave notri no rame. In tako smo stali tiho vsak na svojem mestu, trepetajoč od vročine in nemira.
Pretekla je ura.
"Na vislicc z njimi!« je dejal kapitan.
Tako dolgočasno je, kakor na morju, kadar ni vetra. Gray, požvižgajte vetru!«
In ravno v tem trenutku smo dobili prvo znamenje, da se napad pričenja.
Ako vam je prav. gospod, je rekel .lovce, ako zagledam koga, ali naj vstre-lim ?«
Vsaj sem že rekel!« jc odgovoril kapitan.
»Hvala, gospod,« je odvrnil Joyce z isto mirno uljudiiostjo.	(Dalje.)
Z Bilkono.
Avstrijci prekoračili srbsko mejo.
»Reuterjev urad« je poročal seveda iz Londona, da je neki avstrijski stotnik pri Mokrigori prekoračil srbsko mejo. neki drugi oddelek pa pri Ljuboriji. Neki avstrijski vojak je baje streljal, nakar je tudi streljal neki srbski carinski stražnik. »N. Pr. Pr.« poroča pooblaščena po voj. ministrstvu, da je »Reuterjevo« poročilo zlagano.
Turški ministrski svet. — Bojkot.
Turški ministrski svet se je pečal tudi z vprašanjem glede na našo državo. Pogajanja se prično najbrže še ta teden. — V Valoni se je poostril bojkot. Izkrcanje prihodnje avstrijske pošte in celo po-šiljatev konzulatnim uradnikom hočejo preprečiti. Boje se, da nastanejo spopadi. Naš poslanik je zopet pri turški vladi nastopil zaradi bojkota.
Turčija proti Adrijski železnici.
>'Šuraj Umet« piše, da ni verjetno, da Turčija dovoli novo Adrijsko železnico, ker so vznemirljiva poročila o vojnih pripravah Srbije in Črne Gore.
»Standard« pere Angleže.
»Standard« objavlja nad vse »zanimiv« članek, v katerem trdi. da Angleži niso podpirali turškega bojkota. »Standard« kot resen list bi res ne smel tako farbati.
Novo junaštvo^rbskega prestolonaslednika. — Spor med srbskim prestolonaslednikom in kraljem.
Vročekrvni srbski prestolonaslednik skrbi za to, da časopisje kaj piše o njem. Ob slavlju rojstnega dne carjevega je bil na\rzoč pri ruskem poslaništvu v Belgradu tudi Jurče, ki je po običajnih napitni-cah govoril o združitvi Bosne in Hercegovine s Srbijo. Diplomati so utihnili, dokler ni šel JurSe proč. Jurče se pa tudi prepira z očetom kraljem. K neki seji ministrskega sveta Jurčeta niso povabili, fant se je pa kar sam povabil. Ko pride kralj, je pa rekel nepovabljenemu Jurčetu, naj zapusti dvorano. Jurče pa kralja ni ubogal in se prepiral z očetom, češ da hoče prisostvovati posvetovanju. Ministrom se je zdel prepir preneumen, ustali 30 in pustili kralja z vzornim sinčkom samega.
Srbska skupščina. — Izprememba vlade.
Dne 21. t. m. je pričela zapet skupščina zborovati. Vlada zahteva naknadne kredite in sicer deset milijonov dinarjev za vojno, 800.000 za stavbeno in 200.000 dinarjev za zunanje ministrstvo. Pozdravili so črnogorsko skupščino. — Prihodnjo vlado sestavi najbrže Pašič, energični Protič postane notranji, Popovič pa vojni minister.
Srbska ministrska kriza.
Belgrad, 22. dec. Ni še gotovo, kako se bo rešila kriza v srbskem ministrstvu: ali z delno spremembo, ali s splošno koalicijo, ali pa s koalicijo dveh radikalnih skupin. Stari radikalci zahtevajo, da dr. Alilovanovič odstopi; kandidirajo pa dr. Paču-a in Stojana Protiča pod Pašičevim vodstvom. Pašič sam bi hotel prevzeti kak resort pod Stojanom Novakovičein. Naprednjaki bi radi imeli Pašiča na čelu vlade, v kabinetu pa tudi dr. Bojo Marin-koviča. Samostalni radikalci žele splošno koalicijo pod Novakovičeim. Nacionalisti pa nočejo o Pašiču ničesar slišati. Nova-kovič sam pravi, da še ni prišel čas za splošno koalicijo.
~ Dnevne novice.
Cenjeni p. n. naročniki prejmo z današnjo številko za obnovitev naročnine za prihodnje leto položnico poštno - hra-nilničnega urada. Poslali smo jo brez izjeme vsem p. n. naročnikom. Oni gospodje naročniki, ki so naročnino za leto 1909 že obnovili, naj prihranijo današnjo položnico za kako drugo priliko ali pa pošljejo po nji naročnino za kakega novega naročnika, s čimur nam bo seve še bolj ustreženo. Opetovano pa prosimo zopet pri tej priliki, naj se porablja ta položnica edinole za obnovitev »Slovenčeve« naročnine. Upravi se s tem delo silno olajša, p. n. naročniki pa nimajo vsled tega nikakih novih stroškov, ker se prilaga sedaj itak za vsak časnik posebna položnica. Kdor bi pomotoma ne prejel položnice v svojem listu, naj izvoli enostavno brezplačnim potom reklamirati današnjo številko »Slovenca« s položnico.
Oglase za božično številko moremo sprejemati le še do jutri, srede, opoldne. Na pozneje došle pošiljatve bi se ne mogli ozirati.
Novoletna voščifa. Vse dosedanje in nove p. n. naročevalce novoletnih voščil prosimo, naj nam dopošljejo čimpreje svoja cenjena naročila, da moremo pravočasno poskrbeti za natisk.
+ Z orjaškimi koraki napreduje po celi Slovenski misel združenja mladine na krščansko - demokratičnem temelju, 20. t. in. se je ustanovil telovadni odsek na Krki na Dolenjskem, isti dan pa je govoril pred 400 poslušalci v Komendi v dvorani on-dotnega telovadnega odseka L Podlesnik o naši organizaciji z ozirom na tačasne politične in kulturne razmere ter zlasti poživljal mladeniče na boj proti svobodomiselnemu učiteljstvu in dijaštvu. Koinend-ski odsek je središče našemu gibanju v kamniškem okolišu, v kratkem se v n|cga bližini ustanovita dva nova odseka. Škofjeloški odsek ustanovi v svojem okraju tri nove, vipavski istotako snuje tri, na Dolenjskem se ustanovita v Šent Vidu in Kopanju, na Gorenjskem eden ob vznožju triglavskem. Čujemo, da namerava logaški odsek prirediti v nedeljo, 27. t. m. sestanek notranjskih fantov, na katerem bodo poleg F. Terseglava iz Ljubljane govorili ter poročali o organizacijskih zadevali Notranjske fantje sami. Na delo povsod na celi črti, da vzgojimo skalnato-trden ljudski naraščaj!
+ Društvo zdravnikov na Kranjskem imelo je dne 18. t. m. zvečer v mali dvorani hotela »Union« svoj redni občni | zbor. Kot glavna točka bile so na dnevnem redu volitve odbora. Predsednikom je bil zopet izvoljen dosedanji predsednik društva, vodja deželne bolnice, g. primarij dr. Vinko Gregorič. V odbor so bili izvoljeni gg.: deželni primarij dr. Ivan Jenko kot podpredsednik; mestni fizik dr. Otmar Krajec, blagajnik; dr. Josip Stoje, tajnik; dr. Ivan Plečnik, knjižničar; dr. Živko Lapajne, dr. Mavricij Rus, dr. Ivan Zaje, odborniki. — Na zboru je bil soglasno sprejet predlog člana g. dr. Iv. Oražna: Poslovni jezik »Društva zdravnikov na Kranjskem« bodi izključno le slovenski. Nato je obveljal predlog, naj stopi odbor društva v dogovor z odbori ostalih zdravniških organizacij na Kranjskem v svrho združitve vseh v eno organizacijo in v svrho združitve vseh slovenskih zdravnikov v enem društvu. — Povdarjalo se je za naš zdravniški stan veselo dejstvo, da bode le-ta v prihodnjem deželnem zboru po dolgem času zopet enkrat zastopan, in sicer po dveh članih društva, g. dr. Ora-žnu iu g. dr. Iv. Zajcu. To dejstvo, da ne bo samo važno v iiitferesu zdravnikov, temveč predvsem tudi v interesu do sedaj precej zanemarjenih Sanitarnih razmer v deželi. Predsednik je nato z zadoščenjem omenil otvoritev nove ženske bolnice v Kandiji pri Novem mestu, kot vefevažno pridobitev na zdravstvenem polju naše dežele; žal, da »Društvo zdravnikov«, kakor tudi »Organizacija zdravnikov« nista dobila iz povsem umevnih vzrokov niti vabila na otvoritev te bolnice, ko so bile vendar vabljene celo popolnoma irele-vantne korporacije in osebe: znak separatizma, ki mori vsak skupen napredek.
Na razgovor prišlo je tudi krivično zapostavljanje Slovencev pri imenovanjih v dež. zdravstveni svet s strani c. kr. dež. vlade kranjske, za katero ni odločilna uporabnost osebe, ne strokovna izobrazba, tudi ne doseženi uspehi delovanja na zdravstvenem polju, temveč edino le prenapeto nemško-nacionalno naziranje. — Povdarjala se je potreba moderno urejene otroške bolnice (v zvezi z najdenišnico in postajo za otroške nalezljive bolezni), kajti edini zavod na Kranjskem, ki nosi to ime, nikakor ne stoji na višku in ne odgovarja niti daleko potrebam. — Predsednik je končno značilno razsvetlil skrb naše centralne vlade za »otroka«, s katero ravno zadnji čas dela toliko bombastične reklame, seveda samo, da bi prikrila dejstvo. da ravno ona sama premalo stori za »otroka«. Tako ne daje država niti svojim c. kr. tozadevnim zavodom toliko sredstev, da bi zamogli n. pr. proizvajati dovolj seruma višje vrednosti proti da-vici (difteriji). Zdravniki morajo močnejši serum, od katerega je pričakovati seveda tudi boljših učinkov, naročati v tujini. Iz državnega seroterapevtičnega zavoda, edinega na Avstrijskem, dobivajo namreč namesto naročenega zdravila, enostaven odgovor, da te vrste seruma nimajo in da ga tudi tako kmalu ne bodo imeli! Zdaj pa je davica ravno posebno razširjena! Glede vseh teh nedostatkov hoče društvo in njega odbor storiti vse potrebne korake, da se čim preje odpravijo. V tem oziru čaka deželna poslanca-zdravnika velika, a častna in hvaležna naloga.
+ Psihopatologija iredentovstva. List »Adriatico«, ki izhaja v Benetkah, objavlja v svoji številki 20. decembra članek o Oberdanku, ki je pred 26 leti bil v Trstu obešen, ker je hotel izvršiti bombni atentat na cesarja Franca Jožefa. Članek proslavlja neznatnega petarderja v tako vz- I nesenih besedah, da se je v resnici treba i čuditi, kako se je mogel narod, ki je svetu dal Danteja in Michelangela, tako poni- : žati, da človeka, kojega dušne zmožnosti i niso presegale srednje mere in ki ni bil niti 1
laške krvi, postavlja med svoje prve sinove. Ko so v Trstu Oberdanka obesili, j so Lahi priromali iz vseh krajev in kotov j ter kupovali koščke vešal in vrvi, s katero j mu je krvnik zadrgnil vrat. Profos pa je ! bil premeten ter je iz iredentovske navdušenosti koval srebrnjake. Nakupil je namreč veliko lesa in vrvi in celo rec pod imenom »ostanki Oberdankovih vešal« prodajal dalje. Kakor se vidi, iredentovci še danes bolehajo na tej čudoviti in težko-umljivi dušni bolezni.
—	Izdajstvo socialne demokracije. O tem se nam še piše iz Trsta: Pri volitvi v odbor okraj, bolniških blagajn propadli so zopet Slovenci in to le vsled tega, ker so šii vsi zastopniki ljubljanske bolniške blagajne proti Slovencem z Italijani. Ljubljanski delegati imeli so prej skrivno sejo z Italijani. Pri vstopu v volivno dvorano poznalo se jim je na obrazih, da so zopet napravili nekaj protislovenskega. Čobal je že dolgo prej oblastno sedel pri zeleni mizi ter oblastno kadil veliko srnodko, katero mu je gotovo podaril vodja Colcuc, kateri je bil v tolikem strahu, da bi zmagali Slovenci, da ni vedel, kdo iz odbora izstopi in kdo se voli. Tudi stari Bruner je izostal od seje, katero je potem vodil neki signor z monoklom. Vse je bilo zmedeno! Za stražo je predsednik imel na desni Čo-bala, na levi pa Pitonija. Skrajno surovo se je obnašal Čobal in kazal skrajno sovraštvo do Slovencev. — Bolniška blagajna v Kamniku se tudi ni udeležila volitve ! —
—	Umrla je 21. t. m. v Loškem potoku gospa Karolina Rus, soproga g. Ivana Rusa, tovarnarja in posestnika. Ranjka je bila občepriljubljena in spoštovana. Blagi pokojnici večni pokoj! Nesrečni družini pa odkrito sožalje!
Nevarno je obolel na domu v Križali pri Tržiču č. g. župnik senožeški Fr. Oranič. Priporoča se v molitev. Ker je tudi č. g. župnik Porenta v postelji, smo pravzaprav brez duhovnika v Križali.
—	Burja je zopet zavladala v Trstu in Primorju. Mnogo oseb je vrgla na tla, da so se nevarno poškodovale.
Nesreča na morju. Viharji, ki so zadnje dni razsajali po Adriji, so povzročili mnogo nesreč. Med najhujše spada sledeča: V pristanišču Molunta pri Cav-tatu je bila zasidrana dvojadrnica Andreja Krističeviča iz Podobuča. Zjutraj ob zori so jo burja in valovi prevrnili. Sin gospodarjev, Franc, se je ulovil za ladjo ter rešil. Andreja Krističeviča, 70-Ietnega starčka, pa je valovje odneslo in pokopalo. Trupla niso našli. Ladja je bila polna različnega blaga.
—	Gostilničarski tečaj v Ljubljani.
Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem nam piše: Poziv na obisk gostilni-čarskega tečaja, ki se otvori nepreklicno 7. januarja 1909. v Ljubljani in traja skozi štiri tedne, je vzbudil nepričakovano zanimanje v hotelirskih in gostilničarskih krogih. Oglasilo se je nad 55 oseb in to skoraj izključno gostilničarji, gostilničarje in hčere gostilničarjev, torej v istim" jako izborne moči in sicer ne samo iz Kranjskega, temveč tudi iz drugih slovenskih opkrajin. Da se je probudilo tako veselje za gostilničarski pouk in napredek, za tjo gre v prvi vrsti, akoravno ie bila naša agitacija zelo zmerna, zahvala našim dnevnikom, na katere se je tudi več na priglašencev sklicevala, šfevilo in spo-sobljenost oglašencev sta tudi na Dunaju pri c. kr. obrtnopospeševainem uradu, ki podpira in vodi ta tečaj, vzbudila pozornost in naklonjenost. Ker se bodo v ta tečaj sprejele le že v kuharstvu izurjene osebe in sicer v prvi tečaj izključno le go-stilničarke in gostilničarski hčere in ker so se za glavne predmete, namreč za kuharstvo, serviranje in ravnanje s pivom pridobile najizbornejše dunajske učiteljske moči, je uspeh tega tečaja že danes gotov in se bode tudi v štirih tednih doseglo to, kar se namerava, namreč izpopolniti udeleženke v izboriti dunajski restavracijski kuhinji. Poučevala sc bo v prvi vrsti dunajska kuhinja, predavalo se bo pa tudi nekaj o francoski in angleški kuhinji. — Veliko število udeležencev je spravilo deželno zvezo skoraj v zadrego glede sprejema, ker se v ta tečaj ne sme sprejeti več kakor 30 udeleženk in je to od c. kr. obrtnopospeševalncga urada strogo predpisano. Vsled tega ie deželna zveza mogla sprejeti od priglašenih oseb le 30 in jc to storila v dogovoru z mero-dajnimi osebami. Naj torej ne bo nihče razžaljen, ako ni bil v ta tečaj sprejet, ker se bo v prvi vrsti jemalo ozir na sedaj priglašene, ko se priredi morebiti še to zimo drugi tečai. Gotovo sicer to še ni, vendar je pa deželna zveza storila vse korake na Dunaju in pri rnerodajnih kor-poracijah, da sc tudi drugi tečaj zagotovi. Vsi oglašenci dobe te dni od deželne zveze poročilo ali so sprejeti ali ne. Pri tem tečaju se bodo vršila tudi posebna predavanja o tujskem prometu in njegovih glav-
nih načelih. Opisala se bodo glavna središča tujskega prometa in ondotne naprave, predavalo se bo o pravilni in uspešni reklami ter se svarilo pred brezvestnimi agenti, predavalo se bo pa tudi o notranji opravi hotelov in gostiln, ki so namenjeni tujcem. Posebno veselo znamenje je pa to. da se ljubljanska gostilničarskri zadruga in tudi nekatere druge gostilničarske zadruge na deželi zelo zanimajo za ta tečaj ter mu gredo kolikor mogoče na roko. Nadejati se je, da bode ta tečaj sploh pospešil organizacijo gostilničarstva in da bo gostilničarstvo samo sčasoma prevzelo pouk v svojo upravo.
—	Služba božja v ječi. Na pravoslavni Miklavžev dan so imeli v ječi zagrebškega sodišča zaprti Srbi skupno službo božjo v dvorani, ki je v zvezi s celicami ječe. Službo božjo so opravili v preiskovalnem zaporu se nahajajoči pravoslavni arhijerej Ercegovac in župnik Milič, ki se jima je pridružil še župnik Pavlovič. Med slovesnostjo so peli jetniki-Srbi. Ker je bil ta dan ob enem imendan večili izmed njih. je župnik Pavlovič opravil zanje -udi blagoslovljenje vode.
—	Občina Hrastje je bila po zadnji volitvi po krivici razkričana med svet, kot da bi bilo tu gnezdo socialnih demokratov, ker je »Slovenec« prinesel pomot-ljeno brzojavko, v kateri je stalo, da je dobil Petrič tu 23 glasov. V resnici pa Petrič v občini Hrastje ni dobil nobenega glasu in tudi v celi občini ni nobenega človeka, ki bi držal z rdečkarji. Onih 23 glasov je dobil naš mož. gospod Tomaž Pavšlar iz J<ranja.
Smrtne obsodbe na Hrvatskem.
Letos je bilo na raznih sodiščih v Hrvatski izrečenih nenavadno mnogo smrtnih obsodb radi različnih velikih zločinov, zlasti roparskih in zavratnih umorov. Tako je zopet zadnje dni sodišče v Mitrovici obsodilo soseda Danila Pavlikovič in Tošo Jankovič k smrti na vislicah radi za-vratnega umora. Zena Jankovičeva, ki jc pravzaprav umor napeljala, je bila obsojena v 15!etno težko ječo.
Nov odvetnik v Gorici. V Gorici otvori v kratkem odvetniško pisarno g. dr. Josip Levpušček.
—	Odborova seja »Matice Slovanske« bo v sredo, dne 23. decembra t. I.. ob pol 6. uri zvečer v društveni pisarni.
—	O nugr. Zanettiju, bivšemu stolnem proštu puljskem, so se raznesle v zadnjem času po časopisju zelo raznolič-tie vesti. »Zarja« piše o tem: Marsikako nečedno sumničenje je šlo tu na račun katoliške duhovščine in katoliške cerkve sploh. Zato je bolje, če povemo mi na tem mestu resnico v tej zamotani zadevi in ne pustimo svojih čitateljev zavajati v bogve kake domišljije. Msgr. Zanetti je delal za katoliško stvar v Pulju zelo požrtvovalno; tega mu ne more nihče odrekati. Ustanovil je ljudsko posojilnico, lastno tiskarno za list »Avvenire«, ki je bila v zadnjem času seveda zaprta, sezidal je za katoliško izobraževalno društvo lastno hišo z dvorano in več sobami (vse skupaj se lahko ceni na 70.000 K), istotako je ustanovil konsumno društvo. Edina njegova, in sicer zanj usodepolna napaka pa je bila ta, da je v svoji dobrohotnosti vsakemu preveč zaupal. Ze z nepotrebnim ustanovljenjem tisk ar ne za tednik »Avvenire« in pa z zidanjem hiše za »Societa cattolica« se je bil ne malo prenaglil. Naravnost uničila pa ga je njegova posojilnica in njegovo konsumno društvo, ker je tu večkrat dovoljeval posojila in oddajal blago brez zadostne garancije. Po tej poti je seveda moralo priti do poloma. Za nekaj časa si je msgr. Zanetti pomagal s tem, da je pritegnil nekaj cerkvenega premoženja v pokritje tega dolga, in sicer proti zadolžnicam posojilnice; ker pa nimajo te zadolžnice ob prazni blagajni seveda nobenega pomena, je morala ko-nečno vsa stvar obtičali. Sodnija toži sedaj na Stotine dolžnikov posojilnice, pa kaj jim hoče, če jim nima kaj vzeti. V pokritje teli velikih dolgov je založil msgr. Zanetti veliko svojega lastnega imetja, kar pa ne zadostuje. Vse te stvari so njegovo zdravje tako izpodkopale, da se jc odpovedal svoji župniji in kanonikatu ter se jc šel zdravit na Dunaj. Ni torej res, kar bi hoteli dopovedati socialisti, da je msgr. Zanetti velike vsote poneveril in potem zbežal. Defravdanti (in med temi so neredkokrat socialistični voditelji) zbeže s polnim žepom nepoznano kam; o monsignoru Zanettiju pa vemo, kje da je, in vemo tudi, da ni nobenemu niti vinarja poneveril, temveč se mora sedaj pokoriti le za svoje preveč dobro srce in ker je mnogim preveč zaupal.
Tovarniški stroji so na drobne kosce raztrgali v La Sale v Ameriki Slovenca Franceta Jančarja, doma iz Dolenje vasi pri Smarjeti na Dolenjskem. V Ameriki je bil 13 let.
vili slovensko dramatično društvo »Orel«. Dne 26. decembra bodo igrali veseloigro »Milijonar«.
Umrl je v Arcu na Tirolskem ravnatelj centralnega zavoda za meteorologijo, dr. Jožef Pernter.
—	»Društvo slovenskih profesorjev« bo imelo svojo glavno skupščino v nedeljo. dne 27. decembra ob 10. uri dopoldne v mali dvorani ljubljanskega »Narodnega doma« (nadaljevanje event. popoludne ob 3. uri). Dnevni red: Ogovor predsednikov. Poročilo tajnikovo, blagajnikovo in poročilo preglednikov. Volitev osmih odbornikov. Predlog g. dr. J. Žmavca o iz-premembi § 2. društvenih pravil. Slučajnosti.
+ Davčni oskrbniki IX. činovnega razreda so postali davčni oticijali Edvard Schubitz, Ivan Splichal m Vinko Premk, davčni oficijali X. činovnega razreda so pa postali davčni asistenti Viljem Wolf, Ivan Goriup, Aleksander Hruschka in Karol Beseg.
—	O zavarovalnici »Mutual« krožijo zopet nevesele vesti. Ta družba je imela v preteklem letu 'baje nad 71 milijonov K izgube. Če je to res. potem se morajo zavarovanci bati za svoj denar. Stvar zasluži, da se pojasni.
—	Drzen beg iz ječe. V nedeljo jutro okoli 8. ure je bil paznik Anton Sila presenečen, ker ni bilo iz celice št. 14 v tretjem nadstropju tržaške ječe v ulici Tigor slišati nobenega šuma. Ko je pogledal skozi okence na vratih, je ostrmel. Celica prazna, na stropu pa velikanska luknja. Vseh šest jetnikov je izginilo. Takoj so alarmirali vse paznike. Bilo je jasno, da so ubežniki ušli čez strehe. Ječo in sosedna poslopja obkoli policija, pazniki pa na streho. Kmalu se je čulo signal. Za nekim dimnikom se je skrivala človeška postava. Ne dolgo potem so opazili še ostale, ki so tekli in skakali s strehe na streho. Pazniki so začeli streljati, na kar so se štirje begunci udali. Zvezali so jih in spravili v preiskovalni zapor. Čez nekaj časa se je udal še eden. Zadnji pa se .ie spustil z nc'ke strehe na tla — policaju v ,roke. Tako je bila cela korajžna druži-nica zopet skupaj. Begunci so: Jakob Pan-zini, Peter Delset, Amadej Novelli, Nazar Marussig, Marcel Pollack. Ime onega, ki je skočil s strehe, nam ni znano. Možje .so bili delali vso noč. in sicer zelo previdno: Na tla so razprostrli posteljno opravo. da bi mavta, ki je padala s stropa, preveč ne ropotala. Luknjo so izdolbli z ostrim železom.
175 tisoč lir je poneveril mestni blagajnik v Neapelju ter pobegnil.
Ustrelil se je na Dunaju tovarnar usnja Alfred Fleck.
JCarcčojte „$lcucnea"! Ujer eden nc zmore naročnine, naj 5« jil} naroči ueč 5^tipaj!
Štajerske noulce.
š Mariborskim vsenemcem v album.
V leading article »Marburgarice« z dne 19. t. m. se neko neznansko surovo Sloveče zaletava v Slovence sploh in še po-; sebej v Ljubljančane, ki nas počeščuje s priimkom: »nedvomno pristni kup zločincev«, ki je »ccle dneve in noči pustošil nemško lastnino«. Tako grdo lagati zna le janičar, tako živalsko nezarobljen more biti le kak Linhart ali njemu soroden i itd i -vidij. Ne prišlo bi nam na kraj misli, da bi se ustavili ob bevskanju takega očividno steklega kužeta, če bi med drugim na naslov slovenskega razumništva ne zapisal tudi besed: »windische Afterintelligenz«. Ali vedo mariborski vsenemci, kje se nahaja »after«-inteligenca? Tam, kamor ta veleizdajalska banda od Malika pa do zadnjega skribenta mariborskega zakotnega lističa škili, — tam v državi Eulen-burgov . . .! Capito ?
š Umrl je v Gradcu jurist lakob Ven-ta. doma iz Formina pri Sv. Marjeti niže Ptuja. — V Šoštanju je umrl četrtošolec Pelko.
š Glasbeni večer v Ptuju. V nedeljo zvečer je priredil veleč. g. P. Alojzij Še-divy, katehet na okoliški šoli v Ptuju, v čitalnični dvorani velik glasbeni večer v prid ubogim šolskim otrokom s sodelovanjem gospoda učitelja Vabiča in gospic učiteljic A. Milčinski in A. Schreiner ter gospoda dr. Bela Stuhec. Občudovali smo gospoda Šedivyja — bil je krasen večer!
š V Ptuju je umrl dne 18. t. m. Franc Majcen, mizarski delovodja pri g. Kra-tzerju, pošten mož in vrl kristjan, ki je Prepotoval celo sveto deželo in Italijo ter videl Jeruzalem in Rim. — Tri dni pozneje imi je sledil v večnost 861etni starček Al. Celinar, ki je bil oskrbnik še pri prvem Ptujskem proštu gospodu dr. Vošnjaku. Bil je zgleden kristjan in blag mož. udan
cerkvi in domovini. Svetila jima večna luč!
PORAŽENE ČETE PERZIJSKEGA ŠAHA.
Pri Tabrisu so bile grozno poražene šali o ve čete, ki jih je pognal Satar kan v beg in si osvojil 12 topov, veliko streliva in prtljage. Mrtvih in ranjenih je 2 tisoč oseb, med njimi tudi 67 žena, ki so se borile preoblečene med vstaši.
ANGLEŠKI KRALJ O POLOŽAJU.
Ob zaključnem govoru angleške zbornice je naglašal kralj Edvard, da so razmere z zunanjimi državami prijateljske. Kralj upa, da se mirno rešijo balkanska vprašanja.
Ljubljanske mmi
lj Deželnozborske volitve v Ljubljani.
Danes je volila mestna skupina ljubljanska in s tem so deželnozborske volitve na Kranjskem zaključene. Od 3232 volivcev je prišlo na volišče 962 volivcev. Dobil je dr. Ivan Oražen 949 glasov, med temi se je v »Mestnem domu« glasila ena glasovnica dr. Hans Oražen. Ivan Knez je dobil 934 glasov. Protikandidata ni bilo. Luko Jelenca tudi socialni demokrati niso hoteli postaviti za kandidata. V »Mestnem domu« je dobil tudi en glas Milan Kozak, dalje po en glas J. Turk, dr. V. Gregorič, Kmet in Kristan, en glas je bil neveljaven, eden prazen. V »Unionu« je dobil tudi en glas Milan Kozak, en glas dr. VI. Ravnikar, Karol <Vlayer dva glasova, Luka Jelene tri glasove, 27 glasov je bilo neveljavnih, ker je bilo na glasovnici napisano samo ime kandidata, ne pa tudi popolnejši naslov.
Ij Mir ljudem — napor orožnikom!
Pričakovali smo, da se naša deželna vlada spomni ob božičnih praznikih na to, da .ie v Ljubljani popoln mir. Res je odpustila 30 tujih orožnikov, a le pod tem pogojem, da oni domači orožniki, ki so sedaj dovršili orožniško šolo, ostanejo v Ljubljani toliko časa, da se zopet prične šola in se tako pomnoži tukajšnja orožniška posadka z novimi silami. Tako bomo tudi ob mirnih božičnih praznikih se spominjali, da naša deželna vlada posluša preveč svete tistih, ki ne marajo miru v naši slovenski deželi!
Ij Razglednice članov orkestra »Slov. filharmonije«. Člani orkestra »Slovenske filharmonije« so ravnokar izdali okusno izdelane razglednice s sliko celega orkestra »Slov. filharmonije«. Razglednice, mimogrede povedano, po fotografiji znanega našega domačega umetnika g. Ber-tliolda, ja'ko okusno izvršene, se priporočajo kot dobrodošle za božična in novoletna voščila. Razglednice imajo tudi za božič in novo leto primeren voščilni tisk. Dobivale se bodo v raznih domačih papirnih trgovinah in trafikah. Slovenskemu občinstvu jih toplo priporočamo.
lj Občinski svet ima izredno sejo, (katera bode v sredo, dne 23. decembra t. 1., ob petih zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: Poročila: mestnega magistrata o 43. žrebanju mestnega loterijskega posojila; mestnega magistrata glede konečnega obračuna za cesarjev spomenik v Ljubljani; ravnatelja mestne elektrarne glede naprave nove telefonske zveze za ljubljanski grad; o ponudbi »Družbe sv. Cirila in Metoda« za nakup dveh brošuric o cesarju Francu Jožefu I.; o prošnji uslužbencev mestne rešilne postaje za izredno nagrado povodom cesarsikega jubileja; o dopisu mestnega stavbnega urada glede oddaje dobave stavbnega in rezanega lesa za triletno dobo 1909 do 1911; o dopisu mestnega stavbnega urada glede oddaje klesarskiti del in materijalij za triletno dobo 1909 do 1911; o dopisu mestnega stavbnega urada glede oddaje posipalnega materijala za triletno dobo 1909 do 1911; mestnega magistrata glede naprave reliefa na glavni fasadi mestnega dekliškega liceja; o prošnji tvrdke Pittel Brause-wetter za izplačilo za zgradbo jubilejske-ga mostu položene kavcije; mestnega stavbnega urada glede naprave nove železne ograje na sejmišču pri mestni klavnici; o letnem računskem poročilu gasilnega in reševalnega društva za leto 1908 ter prošnji tega društva za redno podporo in za izredno podporo za nabavo zimskih plaščev; glede prispevka mestne občine za delegacijo dveh ljubljanskih učiteljev v kurz za pouk slaboumnih otrok na Dunaju. — Dnevni red tajne seje: O prošnjah za razpisano službo mestnega tržnega nadzornika; o sklepu disciplinarne 'komisije v neki disciplinarni zadevi; o prošnji nekega bivšega uslužbenca mestnega magistrata za spregled disciplinarnim potom naložene mu kazni; o prošnji nekega uslužbenca mestnega polic, urada za spregled disciplinarnim potom naložene mu kazni; o prošnji dveh uslužbencev mestnega magistrata za zvišanje službe-
nih prejemkov; o prošnji Franca Kilama za podelitev gostilniške koncesije; o prošnji Antona Vidra za podelitev gostilniške koncesije; o prošnji Josipa Simončiča za podelitev fijakarske koncesije; o prošnji Frančiške Meze za razširjenje skuharske koncesije; o prošnji Ane Stadlerjeve za razširjenje koncesije za posredovanje služb; o prošnji Kristine Petričeve za prenos gostilniške koncesije; o prošnji Avgusta We'bra za prenos Rasbergerjeve gostilniške koncesije.
lj Kantino v vojašnici 27. pešpolka
dobi baje narednik Lampel. O tem bomo še govorili.
Ij Kosiefjevo pivovarno kupuje, kakor se po mestu govori, češka budjejeviš-ka pivovarna.
lj Tovarna Samassa in volitve v tržaško zavarovalnico proti nezgodam.
Informirali smo se o tem, kako je bilo mogoče, da je iz tovarne Samassa prišlo 89 samostojnih glasov in da se ti glasovi niso združili na domače, skupne kandidate. Krivo je v tem oziru to. da nihče iz voliv-nega odbora ni stopil do delavstva v tej tovarni, da bi delavstvu pojasnil pomen volitev. Drugič bo v tem oziru bolje in prepričani smo, da bo vrlo delavstvo Sa-massove tovarne kot en mož glasovalo proti lahonski iredenti v tržaškem odboru, ki ob nezgodah naše domače delavstvo oškoduje, kjer le more.
lj Redna skupščina odposlancev »Zveze slovenskih pevskih društe V « 1)0 v
nedeljo, dne 17. januarja 1909., ob 10. uri dopoldne v pevski dvorani »Glasbene Matice«.
Ij Iz pisarne slovenskega gledališča.
Danes se poje prvič po dveh letih Smetanova komična opera »Prodana nevesta« in gostuje v vlogi Vaška gospod nadreži-ser Anton iz Zagreba. — Ta opera se 25. t. m. zvečer ponavlja. — Dne 27. t. m. zvečer poje »Carmen«.
Ij Umrli so: Jernej Ambrož, delavec, 82 let, Radeckega cesta; Helena Berdajs, zasebnica, 77 let; Maud Gibbon, sirota, 15 let.
Ij Sneg jc pretrgal mnogo telefonskih zvez v Ljubljani. Telefon popravlja 29 oseb ne glede na pazniško osobje. Telefon bo v redu do praznfkov.
»Črevljarska zadruga v Ljubljani« objavlja:
»Črevljarska zadruga«, v zvezi z novo reorganizirano organizacijo »zadružnih črevljarjev« v Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, namerava sklicati dne 27. decembra 1908, javni črevljarski shod za celo Kranjsko deželo v »Meščanski pivnici«, Sv. Petra cesta (preje Hafner) v Ljubljani, ob deveti uri dopoldne. K temu shodu bo prišel gospod
1.	Jung iz Gradca, načelnik produktivne zadruge v Gradcu, ki bo poročal o objavljenem dnevnem redu. Povabljeni bodo tudi deželni in državni poslanci iz Ljubljane in zastopniki dežele. Dnevni red je sledeči: I. Novi obrtni zakon in mala obrt.
2.	Produktivne in surovinske zadruge. 3. Kaj je centralistična organizacija črevljar-skih zadrug? 4. Vpis novih članov k točki 2. dnevnega reda. 5. Raznoterosti in predlogi. Naše stanovske razmere so neznosne, tako ne sme več dalje trajati, da bi nas velekapital popolnoma podjarmil. Novi obrtni zakon je naravnost udarec v obraz trezno mislečega človeka. Da bi mi to z lahkim srcem gledali,-da ima par kon-fekcionarjev večje pravice do obrtnega zakona, kakor nad 60.000 črevljarskih mojstrov v Avstriji; vsled tega hočemo z našimi stanovskimi kolegi ob meji solidarno in skupno postopati. Ker so že oni v vseli provincijah Avstrije vložili protest, tudi mi ne smemo zaostati ter hočemo z njimi solidarno postopati. Dragi tovariši! Ne zatira nas samo obrtni zakon, ampak tudi mi sami se zatiramo, ker se na gospodarskem polju dosedaj nismo organizirali. Ali je treba, da nam danes vsaka nezmožna oseba v našem obrtu škoduje? Ali ni zadnji čas, da storimo kake korake in se pomenimo o produktivni in surovinski zadrugi? Patrebno je: 1. kako bomo dobili ceneje in boljše usnje, in 2. kako bomo izvršili skupno izdelovanje obuval, da konkuriramo našemu najhujšemu nasprotniku z zalogami črevljev. To, cenjeni tovariši, so problemi! Iz tega je razvidno, da moramo nastopiti skupno in se takoj poprijeti intenzivnega dela! Na slovenskih tleli se da marsikaj doseči v korist domače industrije. In znano jc vam tudi, gospodje tovariši, kako se nas zasmehuje, da nimamo ničesar. Da, to je resnica; dokler se ne bomo združili, tudi ničesar ne bomo imeli. Kadar pa bomo združeni, takrat gorje tistim, ki nas zaničujejo in obreku-jejo! Naša čevljarska obrt, bi skoro lahko rekli, je najbolj produktivna, le samostojni moramo biti. Vsled tega, cenjeni tovariši, brez pomisleka v nedeljo, dne 27. decembra 1908, vsi na shod! Izgubiti nc j moremo nič. pridobimo pa lahko veliko. 1
— Podrobno se bo poročalo na shodu! — V edinosti, skupnosti je moč! — K temu zborovanju vabita skupna narodna odbora.
lj Čim dalje težavnejša je izbira primernega božičnega darila, ker zahteve so vedno večje; darilo naj bi bilo lepo, odlično, moderno m koristno obenem. Vse te lastnosti pa čudovito spaja Singerjev rodbinski šivalni stroj svetovno znane tvrdke Singer Co. deln. družbe za šivalne stroje, ki ma v Ljubljani podružnico na Sv. Petra cesti št. 4, kjer ima zalogo raznovrstnih strojev od najpreprostejših do najfinejših. Na teh strojih se lahko izborno izdelujejo vsa šivalna dela od preprostih do najfinejših vezenin in vezilnih slikarij, kar je tudi pridobilo tvrdki že zopet odliko na jubilejskih razstavah, srebrno drž. svetinjo, najvišjo odliko ki se daje na polju industrije s šivalnimi stroji.
telefonska m brzojavna porotno.
SPRAVA MED AVSTRIJO IN TURČIJO.
Carigrad, 22. decembra. Avstro-ogr-ski poslanik grof Palavicini je prišel danes k turški vladi naznanit, da Avstrija plača Turčiji zahtevano vsoto, vendar se vsote ne sme smatrati za tribut. Na ta način bo omogočeno sporazumljenje tudi med Bolgarijo in Turčijo. Avstrija baje plača Turčiji 50 milijonov frankov, a je pri tem pogoj, da Turčija svoja naročila da avstrijskim tovarnam in tvrdkam. — Zboljšanje razpoloženja napreduje.
GORIŠKI DEŽELNI ZBOR NE BO RAZ-PUŠČEN.
Trst, 22. decembra. Iz povsem zanesljivega vira se čuje, da goriški deželni zbor ne bo razpuščen.
SILNA BURJA V TRSTU.
Trst, 22. decembra. Tu je silna burja, ki ima hitrost 98 kilometrov na uro. Na morju mora počivati promet, veliki par-niki ne morejo v luko. Dva parnika sta trčila. Več oseb je ranjenih.
SMRT V ZAPORU.
Zagreb, 22. decembra, V tukašnjem zaporu umira veleizdaje obtoženi Vuja-klija.
POLOŽAJ V BOSNI IN HERCEGOVINI.
Dunaj, 22. decembra. Listi priobču-jejo pismo nekega vojaka 69. pešpolka iz Bileka o položaju v Bosni in Hercegovini. Vojak piše, da je nedavno nastala panika ob vesti, da je četa Črnogorcev udrla preko meje, da zastrupi vse vodnjake v Bosni in Hercegovini. Vsi vodnjaki so odslej zastraženi, voda je bila analizirana. Služba je jako naporna. Vedno se vrše vaje. Doslej še ni bilo spopada s sovražnikom. Vojaki zelo trpe, ker so zanje napravljene le provizorične z lesa zbite koče.
POLITIKA ZNANIH JUGOSLOVANSKIH DESPERADOV.
Split, 22. dec. Po graških srbskih dijakih in srbskem glasilu v Dubrovniku se je oglasil tudi znani dalmatinski svobodo-mislec dr. Smodlaka v Slobodi« ter v dolgem članku zahteva za Italijane univerzo v Trstu. Slovencem odreka pravico do Trsta in jim celo obeta od tržaške laške univerze dobička, češ, da se bodo Slovani na njej naučili svobodomiselne laške kulture! Smodlaka napada tudi slovenske in hrvaške poslance. Lahi to smodlakarijo z velikim veseljem ponatiskujejo in pošiljajo v Rim Tittoniju.
TITTONI POSREDOVAL ZA LAŠKO
VSEUČILIŠČE V AVSTRIJI.
Rim, 22. dec. V seji senata (gospod-ske zbornice) je senator Tecchia napadal trozvezo in vlado, ki da bi morala posredovati v prilog laškega vseučilišča v Avstriji. Sekundirala sta mu Ghizzi in Anto-nini, ki želi, da bi intervenirala tudi Nemčija. Zunanji minister Tittoni je odgovoril, da je posredoval glede vseučilišča, kar je bilo mogoče le zaradi tega. ker se nahaja Italija v trozvezi. Če bi tega ne bilo, bi se moglo intervenirati le s silo, z vojsko. Obširnejše da ne kaže govoriti o tej stvari, ker so se vsi senatorji izjavili za solidarne z mirno politiko vlade.
DEMONSTRACIJE NA VSEUČILIŠČU V PARIZU.
Pariz, 22. dec. Včeraj popoldne je okolu dvatisoč vseučiliščnikov pred poslopjem medicinske fakultete burno demonstriralo zaradi strogih odredb glede sprejemanja dijakov v medicinsko fakulteto. Policija in vojaki so vdrli v vseučilišče ter aretirali več dijakov.
NOVA OTROŠKA BOLEZEN.
Dunaj, 22. dcc. Na Dunaju se jc pojavila nova otroška bolezen Otrok ohromi. Bolezen se pojavi z vmtjem hrbtenice. Dognali so. da je bolezni nalezljiva.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm
		--		---	—--	-
C M a	Čas opa-zovunja	Stanj« barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	n S3 |: E ■S3 » B- »
21	9. zveč.	742 3	19	sl. szah.	oblačno	
22	7. zjutr. 2. pop	4vl 43'0	15 i sl. jvzh. 2-7 |		n 9	00
	Srednja včerajšnja temp. 2-l°, norm. — 2 2a.					
Širite, naročajte ..Slovenca"!
3416
Zahvala. 1
Ob britki izgubi naše predrage |H PBl matere in gospe
Marije Magister
izrekamo vsem sorodnikom, preča-| stiti duhovščini farne cerkve, gg. frančiškanom posebno g. P. Avguštinu za trud v zadnjih zdihljajih ranjce, in sploh vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku našo najiskrenejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo gg. pevcem društva „Slavec" za ginljivo v srce segajoče petje.
Glince, 20. decembra iy08.
Žalujoči ostali,
V
9
"j
V
A
i
%
■» a
F
bi 4
H K
a
ia«
•JI"
.ir.

Domača trgovina s čevlji
Josipine Herrisch
Ljubljana, Židovske ulite il. 7.
priporoča
možke štiflete
par od K 8-— naprej čevlje za dame s trakovi
par od K 6 50 naprej čevlje za dame s trakovi, Box-kalf usnje, par od K 9 80 naprej plesne čevlje, otročje čevlje i. t. d.
Zunanja naročila točno.

3 21 1-1
^JI
K«**
H
t &
f
bi f *
JI
'M k
H hi
t • &
V
A
'JI0J
Trgovski sotrudnik rg!
zmožen češkega in nemškega jezika, želi vstopiti v kako špecerijsko trgovino. Več se poizve v uprav. „Sloveuca". 3415 (1)
KtflSIIO božično darilo S'J
Narodne slike:
1.	Gor njski pastir z bisago in
2.	Gorenjski cokljar, ki sta sliki
jednačici ter	3410 l -l
3.	skupina ,,Kranjec in Kraljica1'.
Velikost z okvirom vred 70 X 90 cm.
Cena kompletno s hrastovim AO B^" okvirom vred, komad ® ■
Založila »Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem.
Rastavljene in naprodaj so pri tvrdki
Fr. Kollmann,






♦ ♦
♦ »
♦ ♦


Ravnokar je izšel
pr Koledar za kmetovalca 1909.
uredil drž. konz J. Legvart. IV. zelo
popolnjivi letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev, mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Živinozdravništvo Vinoreja. Tanele za merjenje lesa. Zadružništvo. Mtrjenje lesa. Prerač v kile, orale in hektarje. Koledar, in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K 1-80, in se naroča pri v. Bonaču v Ljubljani. Vsled prihranitve dragega povzet]a se 3417 naj zntsek naprej dopošlje. 1



•» *


♦ ♦

♦ ♦

Jazbečarji
zajčje barve, pes in psica, prave pasme, oba popolnoma enaka, starši dobri lovci proda Julij Martinčič, Brdo, post;* Lukovica.	3404 3-2
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati našo najboljšo soprogo, mater, sestro in teto, gospo
Karolino Rus
roj.
po kratki in mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, danes zjutraj ob 6. uri v boljše življenje.
Pogreb nepozabne pokojnice bode v sredo, dne 23. t. m., ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti na Hribu na pokopališče na Taboru. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin in mol.tev.
Loški potok, dne 21. decembra 1908.
Ivan, Mirko, Stanko sinovi. — Angelica, Albina, Pavlina, Milka, Ci-
rilka hčere. i*an Rus trgovec in posestnik, soprog. — Ivan Bartol, Franc Rus svaka. — Neža Knavs roj. Rus tašča. — Marija Bartol roj. Knavs Ivana Rus roj. Knavs sestri. Vsi vnuki in vnukinje.


Globoko izpod cene
prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgovina
I*red škofijo štev. 19.
Tem potom dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem si v Ljubljani, S«lcnteunyowe ulice št. 6 obstoječo
w
karsko obrt
kupnim polom pridobil ter da bodem isto pod imenom:
F. K. KAISER dalje vodil.
Opiraje se na moje dolgoletno delovanje v tej stroki, mi je omogočeno izvršiti *salto»r»tna popravila pušk, samokresov itd., kar
najhitreje in najceneje. Prevzemam tudi popravila koles (biciklov) ter osigjram najsolidnejše izvršitve.	3414 j_i
Obenem blagovolite na znanje vzeti, da imam vse vrste orožja, strelivo, lovska potrebščine kakor tudi vse dele koles
vedno v zalogi. Proseč, da me počastite z Vašim cenj. naročilom, beležim
z velespoštovanjem F. K. KAISER.
Žepni robci
v največji izberi. Zelo znižane cene!
ANTON ŠARC
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 8.
1645
Houo uino lastnega Pridelka turdKe Bi*. H^uaKoulč. rdeče (opolo) 24 In 28, rmeno 32 Dinarjev pol litre Itd., se toži w Sodni sklli ulicah Step. 4. m na Rimski cesti šteu. 5. =
Toči se tudi pivo iz zagrebške delniške pivovarne.
Ljubljana,
Sv. Jakoba trg
priporoča najcenejši nakup špecerijskega blaga, roain, ruma, konjaka itd. Pristna shvovka iz I. 1876 od t patrijarha Brankovima, ter istrsko belo in črno vino v steklenicah.
Skupna rezerva sklepom 1907 Upravno premoženje sklepom 1907 čez stotisoč kron. 3 milijone šeststotisoč kron.
Zadranži^ikow čeas 550«
registr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani, zj
pisarna na Kongresnem trgu št. 15. nasproti nunske ceikve obrestuje hranilne vloge po
3418 1
%%
2811 45

t. j. K 4 75 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Uiadne ure od 8. do 12. dopoldne in cd 3. do 6, popoldne
Tekoče račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani.
Račun postne Hranilnice Stev. 49086.	Telefon itev. 135.
V
Dooeooooooooooooooooeoo
Priloga „Slovenea8C itev. 294, «Ivb6 22« decembra 1908«
a
Po čudovito znižani ml
a a
Angleško skladišče oblek, O. BERNATOVIC, Ljubljana, Mestni irg štev. 5.

*	A. Medved. Poeziie II. del. Ljubljana 1909. Založila »K a t o I i š k a B u k -v a r n a«. Cena -1 K, vezano 5 K 40. Za božične praznike nam je prinesel g. Anton Medved drugi zvezek svojih poezij. Z nekako boječnostjo smo segli po njem. Življenje drvi tako naglo in neizprosno, živ-ljenske sile se izrabljajo tako hitro. Ali bo stal naš pesnik še na isti višini, kot poprej? Toda boječnost je bila nepotrebna. Medved stoji kot granitna skala v strugi. Življenje jo je izklesalo, vgladilo, toda ni je podrlo in ni ie bistveno predrugačilo. Za naše slovstvo je vesela prikazen, da imamo moža, ki je ostal vedno sebi zvest in se ni dal potegniti za sabo nobeni naši struji. V nasprotnem slučaju bi se najbrže že izpel, morda že umolknil. Tako pa imamo granitno skalo nad valovi, ki šume in se gube krog nje. Medved ni lahko čtivo, toda, kdor ga čita, ga bo prečital in shranil in še pozneje rad segel po njem. On ima trajno vrednost, in njegovo mesto v slovenski literaturi je stalno. To ni knjiga, ki se prečita in odloži ali celo zavrže, ampak pojde s človekom in bo postala lastnina naroda.
*	Društveni govornik. Priloga »Duh. Pastirju«. Uredil Alojzij Stroj. I. zvezek. V Ljubljani, 1908. 8°. Str. 240. — Uredništvo in založništvo Duhovnega Pastirja« sta dobro izvršila in uresničila srečno in plodovito misel; z imenovanim delom sta izpolnila veliko in občutno vrzel v našem društvenem življenju, ker sta podala priročno zbirko sedanjim časovnim razmeram primernih govorov. Zbranih je krog trideset poljudnih, a jedrnatih sestavkov, ki jasno iu pregledno obravnavajo večji-del aktualna vprašanja, n. pr. o domačem knjigovodstvu (Dr. J. K. Krek), o kmetu in zadružništvu (Iv. Traven), o koristi in potrebi rajfajznovk. o novem tiskovnem zakonu in o kolportaži (Dr. J. E. Krek), o razvoju ustavnega življenia v Avstriii (Dr. J. Gruden), o tisku (Iv. Baloh) itd. Prav zanimivi in temeljiti sta dr. J. Kv. Krekova obširna razprava -Socialne organizacije prvih kristjanov«, ki jo je tudi v hrvaškem prevodu objavila »Vrh-bosna«, — in razprava o nedeljskem počitku, ki jo je spisal dr. A. Pavlica. Zlasti imenovana spisa, potem dr. J. Grudnov članek »Od robstva do svobode«, v katerem naš zgodovinar vrlo zanimivo opisuje, kako se je godilo slovenskemu kmetu v preteklih časih, kakor tudi krasna članka dr. Aleša Ušeničnika: »O zakonu po naravi in v zgodovini« in »Zakaj ljudje izgubivajo vero« dajejo veliko vrednost celi zbirki ter ji obenem zagotavljajo častno mesto v našem slovstvu. Posebej zasluži govor »Zakaj ljudje izgubivajo vero« zaradi svoje tehtne in premišljene vsebine, da se z njimi seznanijo v predavanjih člani vseh naših društev. — Omenimo naj še, da je knjiga s svojim obširnim stvarnim kazalom jako pregledna in uporabna; posebej nam je ni treba priporočati, ker je vsled svoje bogate vsebine nujno potrebna vsakemu društvenemu voditelju, zlasti predavatelji v izobraževalnih društvih iu na sestankih naših »Kmečkih Zvez« bodo našli obilne vrlo porabne tvarine. -— Društveni govornik izhaja kot brezplačna priloga »Duhovnega Pastirja«, ki nastopi z letom 1909 svoj šestindvajseti tečaj. Ne kaj broširanih izvodov I. zvezka »Društvenega govornika« se dobi v »Katoliški Bukvami« po tri krone izvod.
Smrekove storže
3408 3 a • V I -t _
=55 ID želod EEE
kupuje po najvišji ceni tvrdka
R. & E. Rooss nsl. Kranj.
Od 25. liuenbi do 25.
prodajam v Šolskem drevoredu na 8WfiEiXK;?hmnoa8,1;wood
iiniiMffi ffllftffieiiiAt m Pra^ev n
primi silili iii» pitnih.
I. vrste kg. 1*50 SL vrste kg. 1-30
ošič
I. vrste kg. i-40 II. vrste kg. 1-20. 3098 (25)
Elija Predovič,
ivoji k spojim!
UHMlBj
--Vrli* daril za
vO
(N
4-'
C/5 0> U
«3 u
S
kakor tudi raznih
predmetov za okrašenje božičnih drevesc
finega domačega in tvorniškega izdelka. Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. — V zalogi imam različnih desertnih in čokoladnih bonbonov ter po-- -----strezam tudi s finimi desertnimi vini in raznimi likerji ----- -
wr Fini turinski pelinkovec.
Vsak dan sveže medene, orehove in rozlnove potice, šartelj, pince in drugo ■	pecivo, v pekarni pa fin domač ržen kruh.	—
l^mrornii se dobiva vsak čas črna in fina V JtV^L V cl L LI L bela kava ter izboren čaj i. t. d.
Jakah Zalaznik
3i2i 6-a slaščičarna, [kavarna in pekarijja.
E.
orci
			K9BB
\
Stari trg štev. 21.
Slavnemu občinstvu, posebno pa pre-a častiti duhovščini in cerkvenim predstoj- |§| ništvom priporočam svojo dobro nrejeno g
m podobarsko Inipozla- m g tarstco obvt g
jjj v Woiffo*šfo ulicah št. S §*
™ nasproti frančiškanske cerkve
H ter vsa v vso to stroko spadajoča dela	]SS
Bgj kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna-	B|
kijev itd. in zagotavlja kolikormožno umetno	S
H 'n fino ter trpežno izdelavo po lastnih in	M
predloženih načrtih.	JgjJ
m Cene zelo zmerne I Priznano dovršena dela I	»sg
5 466 Z odličnim spoštovanjem 52—39	hJ
g Aleks*. Gotael £
m	podobar in pozlatar.	ara
Nauk o zdravilih
navaja, da se mora zdravemu človeškemu telesu s hrano, bolnemu, malokrvnerru pa v obliki zdravil vsak dan dovajati okoli 5 CMtigramov železa, da ostane zdrav.
Tri jedilne žlice poraba
45 g (vsakdanja
železnacega vina
liekarnafjia
G. PICCOLIJA v Ljubljani
c. in kr.doomega dobavitelja obsega 5 ctg železa.
Vina China Serravalo z železom
(po analizi gospoda prof. doktorja Friseniusa v Wiesbadenu) bi pa nasprotno morali použiti odrasli cel liter, otroci pa pol litra vsak dan, da bi dovedli organizmu enako množino,
Pollitr.ska steklenica Piccolijevega železnatega vina stane 2 hrom, poštni zavojček s tremi steklenicami ter s prosto zavojnino in poštnino 6 K 60 h.
Naročila izvršuje po povzetju lekarnar G. Piccoii v Ljubljani, k« Dunajska cesti. 3089 33—h
PEMOlfODJA
zmožen voditi tudi orkestralne zbore, dobi stalno mesto kot stranski zaslužek pri pevskem zboru v večjem mestu na Slovenskem. Ponudbe z dokazili o sposobnosti in zahtevo glede plače pod šifro ,,5000" na upravo 33 9	..Slovenca."	6-2
SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah Ii tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
Menpferd-lllljno-mlečno-mllo.
•'•' • Najmilejšo »Milo za kožo. ""
67' 40-38
Tajnih, event. tajnica
dobi službo ta^oj pri zadružni bolniški blagajni na tfledu. Plača po dogovoru. Jjvežbani v tej strogi imajo prednost. Nemščina ni neobhodno potrebna.
3293 4-4
! Stojte!
N«
smatrata
jedilno mas!
Iz
(kokosovih orehov) a najboljšo? „Cares" mast nI la naj-inejša In najčistejša, ampak tudi najcenejša In najlzdatnejša mast, kar ]lh poznam. -

Podružnice Spljet, Cclovcc in Trst	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2 f	Podružnice
	priporoča piomese na kreditne srečke ........ K 20 žrebanje 2. januarja, glavni dobitek K 300.000 , „ , srečke za regulacijo Donave . . 10 , 2. , , „ » 140.000 , ljubljanske srečke .....„7 „ 2. „ » » : , 3«/o zem. kred. srečke . . . . , 5«/, » 5- - » » » 100.000 :: Vse 4 promese samo K <40. " Vloge na knfižlce in na tekočI račun obrestuje po čistili	Spljet, Celovec in Trst
- Delniška glavnica -K 3,000.000|		Rezervni fond j - K 300.000.
: 110 fllijalk.
18.000 parov se izdela na teden.
MožKI čevlji na trnke pran stanouttnl K 7*50 MošHj gorski čevlji Amerikon-Stgle K16-
1200 nastavljen-oev iu delavcev.
Najsolidnejšta
: izvršitev. :
Izredno ceni, stano-
vitni, elegantni in {priznano dobri so «sr
Alfreda Fraknel, kom, dr. Zastopnik J. Kraljevič
Filijalka: Ljubljana, Stritarjeve »lice štev. 9.
„Goodyear Welt" čevlji in škornji najodličnejše popolnosti!
912
Preizkušena kakovost!
Dnmski čevlli ng trake Dra« stanovitni K 6'SO Domski čevlll nn troke^vas::in K1Z -
Preizkušena kakovost!
je najkoristnejšo darilo Singerjev šivalni stroj
3367 3-2
o leto
kateri se dobi v vseh prodajalnah s tem izveskom
s
Singer S Ko. del. družba šivalnih strojev Ljubljana. Sv. Petra cesta 4
im^ URADNIKA
iešč Ljudska posojilnica in hranilnica pri Sv. Ivanu pri Trstu.
Plača po dogovoru. Službo je nastopiti z novim letom. Prosilci zmožni laščine imajo prednost. Prošnje s potrebnimi spričevali naj se pošljej ona gornji naslov do 28. decembra t. I.	3365 6-3
r
# Slovenci Slovencem #
Y Zelo važno za trgovce in obrtnike |

cj u n cu
L.
3
c
o
N CD U,
JO
CJ C OJ
O
t
Ker imam še precejšnjo zalogo
reklamnih koledarjev zal.1909
in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, zahtevajte vzorce katere radevolje pošiljam na ogled.
Cene so brez konkurence
tako da mi je mogoče s tiskom in blokom vred oddajati
komad že ocl 15 v. naprej
Vsem Slovencem se priporoča	3078(20—13)
Fr. isiič, Ljubljana, Mestni trg 11.
Podpirajmo se medsebojno! V slogi je moč!
Z
D.
G-n
D
CL ■n
O
cr 3
o

najboljša ln najkrajša prilika za sledenje, "m
Denarni promet do 31. okt. 1908 čez 54 milijon, kron.
Lastna glavnica K 354.645*15.

Stanje vlog 31. oktobra 190$ čez 15 milijon, kron.

RT Sedaj: Miklošičeva cesta št. 8$ pritličje v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
prej na Kongresnem trgu št. 2, I.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zawezo
UgJL
mi
mi
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan ter jih obrestuje po —-—=
. - , brez kakega odbitka, tako, da If\ sPreJme vložnik od vsacih vloženih /JU /U 100 kron čistih 4 krone 50 vin,, na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago. — Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun, ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti - poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptirajo. =z-™
V Ljubljani, dne 31. oktobra 1908.
2633 30
Dr. Ivan Šu&tsrSič,
predsednik in imejitelj komturnega križe i Franc Jožefovega reda z zvezdo.
Odborniki:
Josip Šifika, stolni kanonik
podpredsednik.
Anton Belec, posestnik, podjetnik, imrjitelj zlatega zasluženega križca in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Fran Po«še, vodja, graščak, državni in deželni poslanec, vitez reda železne krone III. vrste, lastnik zlatega zaslužnega križca s krono in papeževega častnega križca „Pro Ecclesia et Pontifice". — Anton Kobs, posestnik in trgovec, Breg p. B. — Karel Kauschogg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija KoCjsv, stolni dekan v Ljubljani — Ivan Kregat*, svetnik trgovske in obrtne zbori lice v Ljubljani. — Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice. -- Ivan Putl*k ml.,
tovarnar. — Karo I Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.