S«. 55
V Trstu, v soboto 10. julija 1886
Tečaj XI.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorko.
'VT*
lEDINOSTt z ibaj*. 2krat' na ted«n vaako ar ada lu sabat* o poludi«. Cen« za va» Jrto prilogo T«1 . za polu leta 3 «1. KO kr., za četrt leta 1. gl. TJ* kr. - Sama priloga aane 1. gl. SO kr. sa celo;leto. — Posamezne Irovitke ae uumio ori ooravniiivu in Uraukati v Trsti do & kr.; t flarlal in v AJdsviSlal no *% ar. - Naminmt, reklamacije .n innerat« prnjoma Opravnlitvs, vla Tarrsats, -Nava tiskarna*.
Vsi Aofiii se pošiljajo Ursdsiitva »vla Tsrrsats* »Nrrova Tipogratia;« vsak mora biti trankiran. Rokopisi D»ez posebne vrodnoatl se ne vračajo. — Jnttratt (razne vmte naznanim in poslanice) se zara&unijo po pogodbi — prav ceni; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami nlartnie za vaako besedo 2 kr
Italija. .. .
(Dalje.)
Temu bi se mi ne Čudili, ako bi «a gotovo ne vedeli, da tudi avstrij-«ki in osobito Primorski Lahoni enako politiko tirajo. — Primerjali bi jih dvema možema, ki vsak od svoje strani drevo sekata, da poprej pade: na enej strani prizadeva se laška Irri-denta, da to idejo obistini, na drugej strani pa avstvrijska: drevo bo moralo tedaj prej ali poznej pasti in tega ste globoko uverjeni obe strani — tako vsaj čitam v omenjenej knjigi.
O tržaških Italijanih pravi pisatelj, da.....«il sistema del govorno austriaco non 0 mai abbastanza
.....di quel governo che in loro
soffoca tutte le piii lievi manifesta-zioni di nobile sentimento e di liberta!
(TržaSani nikoli zadosti ne......
avstrijske vlade, ki v njih zadušuje vsako najmanjše gibanje k vzvišenim čutom in svobodi.) — Ali Tržučani so dobri in radodarni — nadaljuje pisatelj; — v tem ko je Avstrija vedno na uho šepetala dalmatinskim Slovanom, da se hoče Trst z njimi pridružit; Italiji po vsem obrežja do Kotora ali do Kleka, hujskajoč ta dva naroda, pa so danes (1876) Trža-čani najboljši prijatelji slovansko vstaje! (Potem bi moralo priti nekaj Be bolj mastnega, kar je pa izdajatelj pustil nenatisneno.)
Tržačani ljubijo Italijo, kakor sladek mladeniški sanj in ko govore o njej, vam se zdi, da poslušate osem-najstletno deklico, ki govori o svojem ljubimcu. Vse je lepo tamkaj (v ita-
liji), vso krasno, vse, vse.....še
celo najslabša stvar. Od Nizze do Pulja oni ti pojo Dante-jeve verze. .... a Po'a prešao del Carnaro Ch' Italia chiude e i suoi termini
bagna.
(V Puljn blizu Kvarnera, ki zapira Italijo in moči njene meje), apeninske planine, retiške, julske in morje naj bodo meje ; evo vam zemlje, kojo gledajo v duhu kmalo združen a Mej tem zaseda laška stranka vse municipalne urade! to ti pravijo s živo zadovolj-nostjo».
Ko so od Trsta pislovi, vošči mu navdušeni LahonSek: Che rinile libere cime della Stiria portino colle loro limpide acque a te dal monlo intero, che dai tuo golfo padroneg-gerai, la liborta la pace e la fratel-lauza, (prinesejo naj ti te reko svobodo, mir in bratsko ljubezen, naj ti dado nazaj ime občine, ki so ti ga ukradli tujci in bo li (sestrica) brat drugim mestom, kijih vstanove prosti narodi!)
Dilje govori o Kranjskej in nje-nem glavnem mestu belej Ljubljani. »Ljubljana je glavno mesto Kranjske dežele, katero so tudi posedli slovanski narodi. Izvor, jezik in težnje so jej enuke s Hrvati, ali Srbi, s katerimi so posedli rimsko Ilirjo, ali kdo ve, da ni blizo oni srečni dan, ko bo le Ponteba most, ki bode združeval slovanske in italijanske administracije
fko bode tudi Kranjsko in Koroško Laškej podvrženo.)
Ko dospe v Ptuj, spiČaste so mu vse hiše in po nemškem (tudflsovraž-nem) slogu narejene. »Kako sem se naveličal ! vsa poslopja so enaka! Po-trpenje ! pride dan ko se tudi tukaj latinski genij sreča s tevtonskim, in, j čeprav ne bodo tu same milanske stolnice, gotovo se bode v arhitekturi napredovalo !a
Ali zadosti s prevodom; moji odlomki, ki sem jih iz omenjene knjige prepisal, segajo samo do sem. Gotovo je v njej Se mnogo stvari, ki Še jasnejše kažejo, kake misli Italijani goje
0	Avstriji in njenih podložnih, ali podati jih ne inorem več zato, ker jih neinam. Dalje sem knjigo le malo čital, ker mi čas ni pripuščal in dobro veloč, da resnice v njej ne najdem, ampak same puste in neizvršljivo skomine po deželah, ki ne bodo nikoli k LiŠkemu spadale, dokler v njih prebivajo Avstriji in domovini udani Slovenci v večini.
Iz izpisanih vrstic se pa jasno vidi, kako sodć naši sosedje Italijani o nas Avstrijcih in osobito nas Slovencih. Hočejo namreč in so uverjeni, j da slovenski narod v deželah, po katerih oni hlepe, ne more imeti obstanka j ter da se mora vkloniti njih polašče-.vajočej sili. Iz tega razloga nočejo tudi vedeti o nas: Dežela je laška
1	(vsaj večji del po Primorskem); druge 'pa sčasoma polaščimo in jih slednjič v dar damo blaŽenej Italiji ter jih tako rešimo!
Kaka rešitev je ona — to Bog si vedi! Boljši bi pogodil', ako bi rekli, da jih obtežimo, velike davke naložimo , blagostanje sploh uničimo in mizerijo in siromaštvo v deželo pripeljemo. Vsaj takega si je upati od Italijo, ki komaj sama za-se izhaja in je le čuda, kako ne nastane i tam socijalna vojna in notranji nemiri. Ako se to pravi deželo rešiti in jej svobodo dati, kakor Lahoni sploh trd*\ odtrgavši jo od stare domovine Avstrije, to naj razsodijo častiti bralci.
Njih namen je odkrit, kajti pišejo ; o njem v kojige in časopisi, na Laškem prinašajo vedno polno dopfsov iz peresa avstrijskih Lahonov, ki vsi upajo, da dan rešenja kmalu poči, ko bode Primorska z Laško združena. Ako ne bi bilo tu v Avstriji cenzure, 'enako bi tu počenjali, ali ta jim nekoliko roke veže. Pri vsem tem pa vedo pisati in protiavstrijski duh mej .avstrijskimi Lahoni in slovanskimi (odpadniki širiti tako lisičje zvito, da se vlada tega skoraj niti ne zaveda, i V tj porablja jej o šole in urade, vsakovrstne opise itd., ki v drugej 'obleki krokodilske solze pretakajo, tu ljudstvo hujskajo proti vladi, pretvarjajoč in napačno stnatravajoč razne dogodke, zgodovinske fakte itd. V (tem duhu goje vzlasti mladino, ki v mladeniškem navdušenji tem bolj ro-govili proti vdadi.
| Kako vzgojo in čute si pridobiva mladina v šolah po njih kopitu urav-
nan ih, kaže nam vzlasti veliko vsakoletno število deserterjev, ki nožjejo v cesarsko vojsko stopiti ter ra ši gredo v blaženo Laško ter se iz nje nikoli več ne povrnejo.
Omiko in vzgojo primorsko mladine kažo nam tudi lahonski listi v Trstu in drugod izdajani, pri katerih taka mladina sodeluje, n. pr. Alabarda, Piccolo ....
Vsakdo sam pripozna, da je tolerantnost nasproti takej stranki od strani avstrijske vlade š»i prevelika ter da bi bilo želeti, da se tako hujskanje in vladi nasprotno počenjanje popolnoma odpravi.
(Konec prih.)
Trubarjev večer.
julija meseca minolo je tristo let, kar le začetnik novo slovenske knji ževnostl Primož Trubar v Derendmgnu na Nemškem za večno zatisnil oči ter bil on* ki je svoj narod, svojo domovino tako iskreno ljubil, v tujej zemlji pokopan. Minolo je tristo let po nj^govej smrti, vera, ki jo je Trnbar učil. bila je v Slo vencih zatrta, knjige, ki jih je on svojemn narodu, spisal spaljene, pa spomin njegov je ostal in književno delo, katero je on začel, razvijalo se je od one dobe vedno bolj in bolj in ni nikedar več zaspalo. Vsacega naroda omiko sodimo po ntegovej književnosti, te m veča, tembolj razvita je ta, tem veča je njega omika. Narod, ki nema književnosti, nema tudi bodočnosti in mora prej ali slej propasti. Kaj bi bilo z nami. da n) Trubar z nova oživel naše književnosti? Da se on ni poprijel teg« dela, kedo ve, ali bi se bil našel mož, ki bi bil imel v sebi ono železno voljo, ono veli* kansko stvaritelj no moč kakor on v sebi, da bi rekel: Slovenije ni, Slovenija bodi! ter nam Slovenijo vstvarll I In ako bi mi ne imeli svoje književnosti, bili bi do danes uže propali. Umestno je torej, a ne samo umestno, bila nam jesveta dolžnost, praznovati tristoletnico smrti tega duševnega velikana, kateremu se imamo zahva-Iti, da nas valovi tujih, sovražnih nam narodnosti, niso Še pogoltnil1. In praznovali smo ta dan, tiho sicer, v ožjem krogu, a z nekim vzvišenim, rekel bi religjoznim čutom, ki je dal slavnosti poseben značaj, "ešlo se je v soboto nad trideset gospodov v čitstlničnej dvorani, hoteč v prijateljkem krogu slaviti Trubarjev spomin. Tega večera udeležil se jt tudi vrli naš rojak, pod-konzul g. J.. jeden častnik in jeden kapitan Lloydove trgovske mornarice. Prisotnost teh gospodov z veseljem hiležimo, ker nam je priča našega napredka.
Predsednikom večera bil je jednoglasno izvoljen g. Zvab, ki je bil osnovatelj in duši« vse te slavnosti.
Prvi je popr'jel gospod stolovodja besedo. V obširnem, pa jako temeljitem in zanimivo sestavljenem govoru naslikal nam je na kratko začetek in razvoj staro-slovenske književnosti ter prešel koj potem na novo slovensko, ki se je s Trubarjem začela. Opisal nam je strokovnja-ško, kakor zna to le on, življenje in delovanje Blavljenčevo, razložil nam njegov pouien in važnost za slovensko književnost. Dokazal nam je, ktko neizmerno težko je bilo Trubarjevo delo, kajti on ni imel učiteljev, katere bi posnemal, ni imel slovnice, po katerej bi se učil slovenskemu jeziku, da Še več, ni abecede ni imel, s katero bi pisal svoiemu narodu knjige, moral je toraj delo od kraja pričeti! Z ito pa je bila njegova prva knjiga abecednik, v katerem je ustanovil slovenski pravopis, ki se je ohranil nespremenjen do Bohoriča. Trubarja torej po vsej pravici imenujemo literarnega Kulumba slovenskega. Kakor pravi veščak, načrtal nam je govornik nadaljnje Trubarjevo delovanje in njeiM viharno življenje, polno borb za svoje idej«.
Naposled opisal nam je Ae njega rod« binsko življenje ter tako svrftil sliko Trubarja kot pisatelja in človeka. Vsi go-spoljj, ki so govor t. velikim zanimanjem poslušali, so gosp. 2vaba navlušerio pohvalili ter izražili željo, naj bi svoj govor napisal ter objavil, č^sar pa govornik ni obljubil rekoč, da tega ni treba, ker so uŽe drugi pisali o Trubirju in pa, da kmalu izide Levčeva zgodovina slovenske književnosti, kjer bomo vse to lahko čitali.
Za njim govorili so še gg. V. Dolenc, Jereb. dr. Glaser, Resman in dr. Gospoda Jereb in dr. Glaser govorila sta Še o drugih možeh iz protesta n to vske dob«, ki so si pridobili zaslug za našo književnost. Jereb napil je tudi Glze-ju, kateri nam je temeljito opisal Trubarjevo delovanje ter si tako pridobil hvaležnost vstce^a Slovenca, komur je mari razvoj naše kjilev-nosti in zgodovine.
Nenavadno navdušenje polotilo se je vseh, čuli smo mnogo prelepih napitntc. Gospod V. Dolenc napil je stoloravnatelju e. Žvabu, neumornemu preiskovalcu naše književne zgodovine in zaslužnemu pisatelju. G. Resman napil je našemu napredku in razvoiu, g. B, slovanskej vzajemnosti; gospod Živic izrazil je svoje veselje, daje imel srečo praznovati ta večer v tako od-ličnej družbi, v katerej pa vender pogreša nežnega spola. Nadeja se, da se bo i naše žeustvo začelo zanimati za take narodne slavnosti, da se bode tudi ono probudilo ter z svojo prisotnostjo difiilo naš« sestanke in veselice. Napitnice in lepo petje čitalničnih pevcev so vse ogrele, posebno navdušenje pa je vzbudil proti koncu g. X. z svojim lepim govorom. Spommal se je naše minolosti, naših kreposti in slabosti, naših naporov in bojev ter rekel na konci, da smo se sicer mnogo trudili, mnogo si pri iohili, a naše pravo delo se še ni začelo, zatorej kliže: Naprej 1 zastava slave1!
Toliko življenja, toliko mladostnega navdušenja videli smo redkokrat. Ta izredna svečanost imela je pač res svoj poseben značaj, svojo posebno mikavnost, zaradi česar ostane vsakemu v preprijet-netn neizbrisnem Bpominu. Slovanska inteligencija v Trstu pa je r tem, da je Trubarja tako dostojno častila, postavila je h kratu i sebi spomenik v kulturni zgodovini našega mesta!
Glavni zbor
društva sv. Cirila in Metoda
y Ljubljani
vršil se je v ponedelek, dne 5. julija, na način, v resnici društva vreden.
^ UŽe predvečer, v nedelo pri besedi v «Citalnici* zapazilo se je mnogo tujih gostov iz slovenskih pokrajin, kateri so se prihodnji dan fie pomnožili.
Nedelski koncert je bil kaj krasen, tujci so posebno radi poslušali krasni glas gospoda Medena.
5. t. m. ob 10. uri je bila maša v cerkvi srca Jezusovega, katero je celebriral z veliko asistencijo prof. dr. Zupan, najzaslužnejši mož za ustanovljenje društva. Ta cerkev je zidana v najčistejšem gotiškem slogu in se more imenovati v resnici krasna vsled elegance in čistosti sloga. V tej cerkvi je prostranska kapelica, posvečena slovanskima blagovestnikoma, in je v njej oltar, na katerem stojiti podobi slovanskih apostolov. Pri tem oltarju je bila maša. Cerkev sama je bila polna vernih, mej njimi nad 50 poverjenikov podružnic društva sv. Cirila in Metoda. Petje na koru so preskrbeli zbrani čitalniški pevci, bilo je veličastno; peli so mašo v staro-slovanskem slogu In tudi v staroslovan-skem jeziku, kakor sem rekel: kaj veli-čatn^ga in slovansko srce unemajočega.
Po maši smo se zbrali v dvorani «či-»initse*. Skupaj nas ja bilo okolo 70, za-tstopanih je bilo 25 podružnic In od ljubljanske gospode je bilo skoraj vse, kar se Bploh bavl v prvej vrsti z narodom našim in njega napredkom. Gospod začasni predsednik, notar in deželni poslanec, g. Luka S v e te c, starosta nas Slovencev, odprl je ob 11. url zbor s primernim go-
E DINOS T
vorom, v katerem je posebno poudarjal solidarnost mej Slovani, in posebe mej -Slovenci, ter je končal svoj * govor z vabilom, da zbor zakliče Skratni «živio» presvitlemu ce«anu Franu Josipu I., kar se je tuiii zgodilo z vel ko navdušenostjo.
Zatem je porofi.il dr. 1'ouu Zupan o delovanji začasne«* o-iboru, iz poročilu je razvi.inn, da je diuštvo dobro razvilo in da je odbor znal z veliko eneržijo odstranili mnogovrstne ovire, katere so se delale društvu pri porodu.
Isti <;ospo i je poročal tuli o denarnem stanju, k j« po vat m povoljne, kajti društvo Ima v centrulnej denam ci gotovine gld. 1014, okolo 1000 gld. je denarja vLjubljan-skej podružnici sv. Jakoba in par lisoč utegne bili š« neodrajtanega denarja pri razni!) podružnicah, katerih je zd;ij okolo 41). —
Po končanem poročilu se je volil odbor in bil je izvoljen — ker a. Svetec in hotel vt-Č prevzeti — za predsednika z aklamacijo dr. Toma Zupan, kateri je zagotovil, da bode žrtvoval kolikor mogoče svojih sil v korist društva. Potem so bili izvoljeni za odbornike vgg.: S vete c, M u r n I k, dr. V o š n j a k, Ž I o g a r, E i n-spieler (Celovec), Moćnik, Gogo 1 a, Z u m ar. Z i čk a r. dr. Bleiweis, V. Dolenc, ker se je zadnji odpovedal, češ, da je n-»j bolje, da so po mogočnosti vsi odborniki v Ljubljani stanujoči, zato je potem zbor izvolil «per acclamationem« g. dr. Tavčarja.
Po vol tvi je predsednik povabil navzoče zastopnike podružnice, da poročajo o željah In predlogih.
Prvi se oglasi g. V. Dolenc, predsednik tržaške podružnice, ter omeoja najprej, s kakim veseljem so povsod po slovenskih pokrajinah pozdravljali osnovo tega društva, katero vendar enkrat morda pospeši solidarnost mej Slovenci, kater* posebno Slovenci ob periferijah tako pogrešajo, potem L-ovori o važnosti Trsta za Slovenstvo in Slovanstvo sploh in o tem, kako se slovenske rodbine v Trstu poita-lijančujejo in iz Slovencev postajajo irre-dentarji.
Temu da je kriva v prvej vrsti Šola, ke r ubogi slovenski rokodelec je ptimo-j ran fi<oje otroke v italijansko ljudsko šolo pošiljati; učitelji magistrata potem uže skrbe, da ti slovenski otroci Sčasoma postanejo največl sovražniki lastne matere. Tudi v verskem obziru da je lahonstvo nevarno, kajti še pred narodnostjo gre Lahonom za protiverstvo in zi ideje pokvarjenega liberalizma. Temu nedostatku je treba jez postaviti in to se najboljši napravi z osnovo slovenskih šol v Trstu, bole je treba najprej osnoviit1 in dokazati, da j« na tis« če slovenskih otrok v Trstu. Ko bode to eklitantno dokazano, bede se magistrat tržaški prisiliti inogel, da on vz.iržuje slovenske Šole.
Zi začetek nasvetuje, naj o ibor osnuje prej ko prej otročji vrt v Trstu pri sv. Jakopu, za katerega vzdrževanje bode skoro gotovo sama tržaška podružnica zmogla materijalnih sredstev.
Potem predlaga Še, da bi bil prihodnji občni zbor v letu 1887. v Trstu in to glei ć na to. da je Trst za Ljubliano naj. važnejše mesto, v katerem prebiva vrč Slovenrev, nego v katerem koli drugem tnestu slov, domovine.
Predloga sta se oba pohvalno in odo-brovaltm sprejela in č. g. Zupan je objavil, u a sta bil u oba ta predloga uže pismeno javljena centralnemu odboru, zarad česa je stvar opravičena, da se nov odbor na ta predloga ozre in se po njih ravna. Zbor je to resolucijo na nov odbor živo odobraval, zarad česar s* je tudi nadejat«, da se želje tržaške podružnice uresničijo.
Z t Dolencem oglasil se je mejni giof Obici. zastopnik goriške podružnice, ter razjasnil žalostne razmere na Goriškem in predlagal, i bi centralni odbor posebno podpiral po ;uk flovenfičine v Dolenji in fi* v p*r d ugih vaseh goriških Brd, ki so na Italijan-k^jj meji, in kder se uže dolgo dela na popolno poitalijančerije ljudstva. Tam da je treba napraviti več narodnih trdnjavic.
Tudi ti predlogi so bili s pohvalo sprejeti In se je g. grofu Obiciju zagotovilo, da tu>ji Goriška ne bo pozabljena, će tudi ni bila poprej naznanila svojih želj in predlogov.	(D.ilje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Naučni minister ima namen predru-gačiti učiteljišča; v ta namen bode posvetovanje 12. t. m.
Vnanje dežele.
Z Cttinja se poroči, da so se Turki, zaprti v Mojkovcu, udali in Črnogorcem izročili oba ujeta kapitana. Skusili pa so se poprej skoz Črnogorce prebiti, kar pa jim je izpodletelo.
Na Črnogorskem zidajo novo mesto, ki se bo imenovalo »Mirkova varoš« in ka-lero 7. novembra t. 1. kuez poglasi za
mesto. Zdaj bo imelo le 60 hiš, a te so lepe in ulice jako prostorne.
Turiki sultan je mnogo Črnogorcem podelil visoke rede, ministrom vojvodom in drugim; »tempora mutantur et sultan In lili?.«
V	Rumeliji se sodne razsodbe ne izrekajo več v imenu turškega sultana, ampak v imenu bolgarskega kneza in take razsodbe sprejemajo tudi konzulati. Tudi to ni v soglasji z holgarsko-turško pogodbo, vendar se turška vlada ne briga za to; tudi Turčija v Rumelji ne misli več postaviti upravnega vodstva, da si prihrani troŠke. Iz vsega se vidi, da Turčija vso oblast v Rumeliji prepusti bolgarskemu knezu, smatra tedaj to deželo za lur-čiji izgubljeno.
Rusija je velevlastim naznanila, da I® razveljavila 59 člen berolinske pogodbe, kateri določuje, da ima biti Batum odprta luka. Zarad tega je uža vstal velik hrup, posebno na Angleškem. Najbolj se huduje časnik »Times,« ki Rusiji silno preti; vendar pa se misli, da zarad tega vojne ne bo, ampak da bodo velevlasti le protestirale zoper to naredbo ruske vlade, če tudi vidijo, da rusko postopanje zopet povzroči zmešnjave na vshodu. Temu pristavljamo, daje ruska vlada uže lansko leto izrekla, da misli prosto luko v Batumu odpraviti in vsled tega je šla dunajskih obrtnikov deputacija kmimstru zunanjih zadev, grofu Kalnoky ut da se on potegne za to, da se v Batumu prosta luka ne odpravi, ker imajo dunajski obrtniki mnogo posla s to luko in bi jim toraj odprava proste luke zelo škodovala. Minister zunanjih zadev pa je tej deputaciji odgovoril, da bi še prezgodaj bilo za to stvar se potezati. Misli se vendar na Dunaji, da se Avstrija z vso odloč-nostno upre proti omenjenej naredbi, ker je batumska luka za avstrijsko obrtnijo jako važna.
Mejnarodno brodovje, ki je zapiralo grške luke, začelo se je razhajati. Najprej so zapustile Sudo avstrljsko-ogerske tor-ped rilce s kazamatnico »Kaiser Maks.« Po tem je odplulo sedem angleških ladij. Zdaj je tam le še šest angleških ladij, potem avstrijska fregata »Radecky; in kanonici »Hum« in »Kerka« i nemška oklopnica »Prinz Frledrlch Kirl,« Bkupaj tedaj deset brodov, ki pa tudi k malu utegno zapustiti Sudo.
Na ltaljanshem so se zadnji čas začeli zelo pečati s tem, kako bi se dosegla sprava mej italijansko vlado in papežem; čudno je to, da celo Gaiibaldincl to spravo priporočajo. Mi ne moremo verovati, da bo iz te moke kaj kruha. Začeti bi morala pogajanje italijanska vlada, a kako od-škoduje ona papeža za krivice, katere je storila njegovemu predniku?
Bavarski vladar nfče, da bi mlnister-stvo odstopilo. Odgovoril je namreč na dotično prošnjo, da pnpoznava zasluge nnnisterstva v vodstvu državnih opravil ter mu izreka zahvalo za dosedanje delovanje, posebno v zadnjih teških časih, in popolno zaupanje ter dostavlja, da ne bi rad pogrešal sveta v službi izkušenih mož, ampak želi, naj ostanejo v svojem urado-vanji. — Bavarski dež-lni zbor in bavarsko ljudstvo sta drugih misli.
Bismark pride neki iz gostinskih toplic na Dunaj, kder obšče grofa Kal noky-a.
h Berolina izgnani državni poslanec, socijalist Singer je v soboto zapustil to mesto. K njegovemu slovesu se je zbralo toliko socijalistov, da so napolnili vse prostore na kolodvorih in zasedli vse železniške vozove. Policija pri tolikej množici ni mogla prav nič opraviti. Tu se je pokazalo prav dobro, kako močne korenine je na Nemškem socijalizem pognal.
V	Dublinu je bila 6. t. m. ponoči huda rabuka; ljudska drhal je napadla konservativni delavski klub ter skušala ulomiti trdna vrata; iz poslopja p i so strelah na množico, 1 delavec je bil usmrten In 3G ranjenih; policija je red napravila in zi-prla 100 razsajalcev, ki se sodišču izroče.
AngUlka vlada namerjava ukazati, da angleška vojska zasede BadakŠar v srednje-južnej Aziji; ruska vlada pa bi tega ne mogla hladnokrvno gledati, uze zato ne, ker bi to ruskej trgovini mnogo škodilo.
španjski republikanski državni poslanci mislijo neki državni zbor zapustiti ter se ne več vrnoti.
Iz Sudana dohajajo Angležem vedno neugodnejše vesti. Čuje se, da so bili egiptovski poslanci, poslani v Sudan, tam obglavljeni. V svetu, ki pa je sklical Oman Digma pri Suakimu, bilo je skleneno, da z Egiptom ne sme biti nobene trgovinske zveze, ker to bi bilo izdajstvo svete reč Razen tega hodijo emiserji po Egiptu in ščujejo zoper Angleže Egipčane, katere z lahka pridobivajo na svojo stran. Poleg vsega tega pa bolezni mej angleškimi vo jaki presilno razsajajo, da je vojska tako oslabela, da na vojno še rričliti ni; ta vojska se Sudancem še b anili ne bo več mogla, ako jo ti napadejo.
Iz Sudana se dalje poroča, da so zadnjič v Kartumu imeli posvetovanje prvi Štiri giavarji upornikov, h kateremu posve tovanju so poklicali tudi več emirjev; sklenoli so, da se bodo vzajemno podpirali ter prisegli, da pripoznavajo Abdullah-a el Teihi za edinega Mahdijevega kalifa in da mu bodo nepogojno pokorni. Razen tega so napravili načrte za daljno rojevanje, ki se skoraj gotovo prve dni meseca avgusta prične.
DOPISI.
IZ Skednje 7. julija. (Izv. dop.) Po zadnjem dopiBU iz Skednje bi mogli soditi bralci, da j- danes pri nas popolna vstaja; res so razžaljeni poštenjaki razburjeni, a ko trezno misleči ljudje se premagujejo, nadaljevaje svoje moško vedenje, vede, da kdor se mej otrobe meša, svinje ga snedo. I zakaj bi se tudi tako ne vedli, saj bitja, katera so to provzročila, niso mnogo vredna; kajti kaj se more pričakovati od kakega nekdanjega preŠičjega mešetarja, sploh od takega bitja, ki mora vse storiti, kar se mu ukazuje; od druge strani pa od prostega domačega pomagača, ali bolje reče no, magistratovega orodja, katero ni rabljeno, razen takrat, ko ga gospodar v svoj prid rabi, potem pa v kot v staro železo vrže. Manj še more biti ležeče poštenemu človeku na stvari, ki je sicer človeške podobe, druge lastnosti pa Ima večinoma živalske, za take i njim enako* vttsne pa se Še poštena duša ni mogla meniti, kajti nehvaležnost njih je uže vse meje presegla, posebno nekega nekdanjega javnega stražarja, ki je tudi iz Lloydovega arzenala zaradi prepoštenosti predolg odpust dobil, tako da ga more žena rediti.
Sram pa nas je, da se od dotičnih oblasti dovoljuje takim ničlam z nami tako ravnati. Slušajte, ko se je pri nas obhajal Sv, Tela dan, povabil je č. g. župnik c. k. nadkomisafja redarstva na obed, pri katerem se je o prepovedanej zastavi govorilo in tu je skušala ta svojat v svoje umetne zanjke c. k. kom h ar j a vjeti, raž-kazali so zastavo omenjenemu gospodu m prašali, ako se sine razobesiti ta bera-čija, a niso omenili, na katero mesto; in se ve da je c. kr. nadkomisir rekel, da se sme razobesiti privatno in ne tja, kder je uže prej vihrala. C. k. avstrijfiko ogerska zastavo je vasi podaril pokojni vitez StruthofT o priliki izvolitve njegove poslancem, zatorej pravice do te zastave nema samo kapovila, ki se hvali, da je njega dosti botilj stala, ko da bi Slrudhi fT bil kdaj žejen njegovega vina. Po take) zvijači so hoteli ruvaši priti do uže davno zmišljenega načrta, ker se jim pa to ni posrečilo in da si nekolko je/.o ohlade, zbil je nek lo nek kol in v svoj vrt na murvo nasadil zastavo, ne vem pa iz kakega namena, v nedelio popoldne pa najel godbo in pod zastavo avstrijsko na starem prostoru ukazal zaigrati avstrijsko himno, na rjegovetn dvorišču pa kantato »Viva San Giusto«, vse eno pa ga je bilo sram in ni ga bilo videti, šel je bil v Dolino, ker so tam obhajali orazmk sv. Urha, cerkvenega patrona. K istelanovič si še zdaj trobce griZe. Znameniti zapetec glasovi-tega filosofa zakotnika Packota, Zaje pa žaluj e menda, da ni tudi on kaj pri tej aferi se mešal, ker Še ni jenjai priporočati prepovedane zastave in ponavljati izrazi, katerega so sramuje vsak količkaj zaveden Človek, misli morda, da si s tem pridobi, kar je dosedaj zapravil z svo|im značajem, ki prav zi prav ni bil nikdar pre-temeljit. a zdaj pa je prav na krbkej podstavi.
Stvar je zdaj v policijskih rokah, gnjila stranka obeča, da bodo pošteni branitelji avstrijske zastave kaznovani, ker 80 mestno zastavo z droga sneli; ako imajo oblasti zdrav razum in le količkaj avstrijskega Čuta, morali bi prej biti kaznovani ti, ki so z mesta hoteli odstraniti prvo zastavo, ki je in bo avstrijska, posebno pa zato bi se moralo kopovilo za prestopnika političnih zakonov smatrati, ker je uže v tvojih predalih slovel, zdi se mi prav zaradi Žaljema časti Nj. veličanstva presvltlega cesarja. Prav bi b lo, da bi se tem revam začela pot kazati.
Dalmatinu (iču) bi bilo tudi potrebno umazani ust t zamašiti, da bi odjenjal vsaj z laj, ko v jamo visi, obirali z bti-
ganti, assissini, ludri, p...... a .. ..
mirne, pošten* In dobromisleče Škedenjce, kajti on ni za Skedenjce drugega oego ^labo delal; hvaliti se more k večemu, da j e bil najsrečniši trenotek zanj. kadar sa mu je p ilika ponu lila, katerega pretepati. Gospoda nadzornika javne strale pa prosimo, da o enakih prilikah postopa nepristransko, kajti služba je služba.
Iz a»v. Križa 5. julija. (Izv. dop.) (Procesija). Ni sv. Petra tn Pavla dan se jn tukaj obhajala slovesna procesija presv, rtš.telesa.
Lepo i jasno nebo je privabilo na stotine ljudstva iz okolice i raznih druzih vasi. Preobširen bi bil moj dopis, ako bi notel slovesnost, koja se je tu vršila, na-tačno opisat'. N»j se mi dovoli toraj na kratko najvažnejše stvari površno objaviti. Cerkev jo bila krasnoodičena, za kar gre na prvem mestu vsa čast č. g. Župniku I. G., ki Bi mnogo prizadeva za olepšanje hiše božj". Ulice, kodar je stopala procesna, bde so s cveticami i zelenimi vejami olepšane. Baz oken i zvonika je vihralo po mojem mnenju okolo dve sto zastav raznih narodov, največ pa slovenskih. Okna so bila z venci i cveticami okrašena. Tu i tam so se opazovali krasni slavoloki. Čast vsem vernim lupljanom, koji skrbe za olepšanje i povišanje božje čestl. Mej procesijo je svirala domaČa godba, koja je tudi svojo nalogo nepričakovano dobro izvršila. Kaj pa o cerkvenem petju? Pelo se je pod vodstvom g. učitelja Pelicona prav izvrBtno, za kar gre vsa čast g. P, za njegov obilni trud s poučevanjem petja, kakor tudi godbe i njegovo neumorno delovanje.
__D. P.
IZ Istre, 3. julija. (Izv. dop.) (Raznoterosti). Mudei se nekoliko tednov v Trstu, imel sem priliko marsikaj opazovati. Ljudje so me sicer malo zanimali, kajti mislil sem si, Adamovi otroci so si v mnogih rečeh manj ali več povsod enaki. Le to čem tu opomniti, da sem pričakoval, da se za napredek mladine kaj več dela, nego se v istini dela. Ljudskih šol je res mnogo, toda kaj pomaga, ako se pa mladina ne sili jih obiskovati. Na deželi se starIŠi hitro kaznujejo z globo ali zaporom, ako otroka par dni ne pošljejo r šolo. Kaj pa tu? Tu se smejo otroci okolo potepati, kakor jim drago. Posebno pa sem se čudil, ko sem zvedel, da deklice iz okolice tržaške, od sv M. Magd. skoro brez izjeme niso hodile v Solo. Ko sem jih prašal, da li znajo čitati, odgovorile so ml, da niso nikoli obiskovale SolTako sem zvedel tudi, da drugod v tržaški okolici otroci niso siljeni hoditi v šolo. Zakaj neki ne? Zato, menim, ker so Slovenci. Vendar pa, da tudi se Slovenci tako zelo v Trstu prezirajo in zanemarjajo, vili se pri njih dosti več omike, neao pri it&lijanskej sodi gi, koje vsa omiki je v tem, da vrlo zna kleti Boga, Mater božjo, sv. zakramente itd. Od takih neznabozičev je razumljivo, da mi ni bilo težko se ločiti. Napotil sem se v Istro.
Ko se govori o Istri, ima se pred očmi puste, gole, kamenite kraje. Kako sem bil torej iznenadjen, ko sem došel v del Istre, kder so na dolgo in široko: Kojzd, t-avniki, njive in vinogradi. Zdelo s« mi je, da sem prišel v obljubljeno deželo. Napredek v vinograd h je zares občudovanja vreden. Roj-n sem tam, kder trta rase, v kraju kder je trta doma, kder je sedaj tudi vinarska šola, pa takih vinogradov nisem še videl, kakor tu v Mri in nota bene vinogradov samega refoška. Morda pa so se ti ljulj* Šolali v kakej tnodernej vinarskej šoli ? Kriiko nikar; pa tu il ljudske šole niso obiskovali, ker je niso imeli in jo tudi sedaj redkokod imajo. Jaz sem mislil, da izven Krasa nema refoška, pa sedaj sem se prepričal, da Kras z Istro ne more tekmovati. Pa to je le začetek; kaj pa še bode. ker ljudje naj-veče njive, kder so doslej le koruzo in pšenico sejali, spreminaje v moderne vinograde. Letošnja letina kaže jako dobo? Bo« obvaruj kake nezgode 1 Človek mora strmeti, videč, kako so mladi r*f Škovl vinogradi od 5—10 let z grozdjem obloženi. Jaz bi želel, da bi se kak KraŠevec tli Vipavec prišel sem prepričat o napredku tukujšnih neizšolan h vinogradnikov.
Tudi živinoreja ni na slabej stoninji.
Tu je neko sivkasto, močno, veliko in po rogato pleme. Krave tuga plemena ne dajo mleka za hiš ■ >, ampak samo za tele in ko oddojijo, zgube mleko. Mbčnih krav tu nemajo, ker i t ml^ka ne znajo delati masla. (To pa v Istri ni povsod tako, ampak razloček je silno velik). Gojijo pa mnogo ovc, ki jim dajo mleka, sira in volne. — Brez tovara ali pa mule ni nobena hiša. Ta žival je potrebna Istranu, kakor Arabu kamel«.
Pri vsem tem pa, da rede precej živine, vendar n« morejo dovolj gnojiti njiv, ker imajo v obče nreveč zemlja, pa premalo unoja. PuSčajo toraj mnogo njiv neobdelanih. Tudi ne sejejo po pšenici ravno radi pomanjkanja gnoja, kakor pravijo isto leto nič več, ako prav bi n. pr^
EDINOS'l
ajda utegnola dobro obroditi. Na vem. da A| ie tu ne poznajo in mislijo, da ni dobra za ljudi. Treba bi bilo te ljudi podućiti. kajti meni se zdi, da več iz nevednoht', nego radi pomanjkanja gnoja ajde ne se-jejo. Ako pa res čutijo pomanjkanja gnoja, ne bi si Ithko pomagali s tem, da bi več njiv z deteljo obsejali; tako bi mogli več Živine rediti, pa tudi ostale njive bolje gnojiti. — Naj omenim tudi, da letos Kosen ce pustošijo hrastove gojzde; na Široko izgledajo kakor v zimskem času. Ali se je proti temu sovražniku kaj storilo, ne v< m, mislim pa da ne mnogo.
Ker sem uže zgorej opazil, kako je tukaj z Solo, rad bi tu dalje praStl: kako je to mogoče, da se v Istri tako malo za šole skrbi. Ali mari ni Istra z»stopina v drž. zboru? Ali ni del nafiegi mogočnega cesarstva? In ako je kako, je li mogoče, da postave, koje so dane za vse dežele, tudi tu sem ne segajo? Ljudje prosijo, trkajo tn In tam, nikoder se jim ne odpre. Jaz sem sedaj na potovanji skoz vas, koja broji do 800 duš, pa nima ne redne in ne šote za silo. Meni bo zdi, da je vlade dolžnost, tudi v I-tri kaj za omiko ljudstva storiti, saj se tudi tu plačuje Šot. naklada. Pa kedar tirja občina za Šolo. odgovore, najsi jo občina sama napravi, to je šol. poslopje z stanovanjem za učitelja. In Še celo vzdrževala naj bi po nekoliko poslednjega. — Te reči meni nočejo v glavo; prosim Vas. ni li Sol. postava, ki je na Gorifikem, tudi v Istri veljavna?
Se nekaj. Bral sem v Vašem listu, kako da v Trstu vsacega Zgrabijo In ga vlečejo v bolnico za kolerozne, ako se pri njem le kak podoben 8<mptom tej bolezni pojavi. Tu bi se bilo še kaj hujšega bali; tn bi šil z njim naravnost v jamo. Prav zdaj mi je pripovedoval nek zvonar (cer-kvenik), kako so tu ob Času zadnje kolere tudi žive pokopavali. Tudi nek mladenič da je zbolel in kakor mrtev obstal. Hitro so prišli, da ga odneso, pa oče se je v bi 'an postavil rekoč, naj mrlič ostane Še nekaj ur v domačej hiŠ\ Ta mrlič je bil
Jotem več let vojak in še zdaj pridno anje pšenico.
Pa tudi da ni kolere, lehko se pripet', da tu kacega živega pokopljejo, ker z mrličem ne čakajo 48, ampak le 4—24 ur. Tudi to mi je bilo novo, ko Bem videl mrliča z nepokrito trugo vzdignoti, v cerkev nesti, mašo zanj brati in ga Še le takrat pokriti, ko so ga imeli spustiti v grob. Tega oblastnije ne bi smele trpeti, tudi v Istri ne. Izgovor, da se vsega ne more pozvedetl, prazen je, saj hodijo vedno orožniki okrog,
_ Opazovalec.
Iz SC. And reža, 5. jul.«Edinost» je prinesla v svojej 47. številki od 12.junija, precej dolg dopiB iz Št. Andreža, Nekemu gospodu se je zdelo potrebno obešati v javnost reči, katere Čestite bralce nEdinosti* gotovo malo zanimajo. Naj povem, da v onem dopisu je veliko pretiranega in tudi marsikaj neresničnega.
Res, da je bila pri občinskej volitvi agitacija Se precej živahna, ali to se je velikoveč dozdevalo, ker drugikrat skorej nobene ni bilo. Tudi naj povem gospodu dopisniku, da je sć svojim bezonzirnim dopisom njegovi stranki veliko več šnodil, nego koristil, ker je uže skoraj pomirjene duhove zopet razdražil. Da ste bili .ia-stali dve stranki pri volitvah, temu je krivo vse kaj druzega, ne pa Lnkeževa ali Markova slama. Gospod dopisnik sedanjega 8upana na 1 mero povzdiguje in hvali. On misli, kakor sam pravi, da nemarno druzega moža, ,ki hi bil sposoben za župana.
Ubogi Standržnje, če vam umrje sedanji župan, potem si morate poiskati moža drugod, da vam bode županil.Vprašam v:i8, gospod dopisnik, ali je stotil se danji župan kaj več kot svojo dolžnost? Zakaj je postavljen Župan na čelo občini? ali ne zato, da skrbi za nje blagost in za blagost občlnarjev ? Saj uživa zraven česti, tudi plačilo za svoj trud.
Dalj e pravi gospod dopisnik, da naša stranka nI Štedila ne truda ne denarja, da bi 8podrinola sedanjega župana. Ako smo se slučajno dan p.-ed volitvijo zbrali v krčmi pri kozarcu vina, in se pogovarjali mej sabo o volitvi, vprašam Vas, gospod dopisnik, ali je to kaj nepoštenega ? Kar pravi g. uopianik o žejnih Savodenjcih in izpraznenih magnetičnih litrih, mi nič ne vemo; ali to pa vemo, da v dan županove volitve se je napravilo v krčmi pri županu veliko kosilo za vse starešinstvo, pri katerem so se uživala draga jedila in vse to, kakor ljudje govore, na stroške občinske blauHjnicđ in da k mizi je bil tudi p »vabljen š s kateri drugI prijatelj-nesta-lesina.
To sem hotel povedati, da se resnica lepše vidi.
Zagrad, 4. julija. 1886. Pri nas ima poljedelec ugodno vreme za obdelovanje zemljišč, letina kaž^ dosti dobro — le ueževje je zoritev močno zakasnilo.
p:i 80 i® tudi zelo stara pobožnost; dne 29. pr. ni. na sv. Petra dan so nekateri kmetje orali in sejali — kar je res preveč — a kazen pa tudi ni zaostala, precej drugi dan 30. junija t. I. se je vsuU toda i kakor pripovedujejo, ves pridelek uničila i na i 150.000 gld. škode sama v Bonklh provzroč la. Nekega, ki je
preklinal, udar io je zrno v sence, da je omedlel.
V	Fari pri Gradiški so pred m ilo dni neznanega utonjenet iz Soče izvlekli. Komisija ie našla na njem smrtne rane. Tukaj je ljudstvo natodno — ali b ez smeti veuder ni. NajhujM je nek Isdaj ca. ki iz Gorice sem večkrat prileti, ali pri nas dosti ne opravi, i le to mu svetujemo, naj ljudstva ne draž', da sam na tse zadnje kaj ne skupi.
Pri nas je prav živo gibanje, ker imamo dve tovarn ci, v katerih dela nad 1200 delavcev, mej katerimi je polovica slovenskega rodu.
Cerkev pa imamo premajhno, ker v njej m prostora ni zi polovico tukaj bi-vajočega ljudstva, in pri vsem tem se nič ne sliši in uela za zvtkŠanje, kar bi se pri vsej revščini vendar le moglo storiti.
Županstvo se trudi hvalevredno, pred letom je napravilo v zvoniku uro, katero je prav dobro izdelal n mrski mojster g. Stolfa iz Volčji grada pri Komnu na Krasu.
Dalje je dalo napraviti dve štirni (pompt), kateri ste občinstvu jako koristni in tudi je preskrbelo, da se Škropi centa v vročini in tako nezdravi prah poleže.
12 spodnjega Šlajera, dne 1.
julja. (Izv. dop.) Mesec maj je bil zelo suh in brez dežja, trava ni mogla rasti, tudi sadeži so v rasti zaostali, Bena je malo, pa to kar t*a je bilo, ima visoko ceno; morebiti se otava boljše obnese, le gorica, kler ni bilo mraza, kaže na dobro letino.
Junij nam je donesel obilo dežja, celo odveč, Če ne aežl, pa je skoraj zmirom oblačno; v obče je bilo po vsem sp. Šta-jerju slabo vreme tega meseca.
Žalostna novica nas je pretresla, kG smo zvedeli, da je g. Božidar Baič v/da-hnol blago svojo dušo v Ljubljani — mož je stal na našem braniku kakor zidi grada. B I je strah nemškutarjem, z njim smo izgubili prvohoritelja in zaščitnika.
Pa ni še potihnola ta novica, uže zopet se je zaslišalo, da je umrl bi. g. dr. Alojzij Gregorič, odvetnik v Ptuju, povsem narodnjak ter se tudi sme napisati v društvo prvoboriteljev slovenskih. Rajnki |e bil rojen o Bodlslavcib onkiaj Male nedelje, bil je goreč Slovenec do smrti; blag mu spomin I
Spodnji Štajerci smo zgubili dva odlična velika moža v kratkem, velika izguba je to za nas.
Gorica kaže po vsem sp. Štajeru dobro, kder ni mraz meseca maja pokončal mladik, tudi sadja se nahaja Še semtrtja precej, zlasti hrušek in jabelk, manje sliv. Sena v obče prav malo. — Živina nema nobene cene. teleta so skoraj zastonj, prav tako poljski pridelki. — Kako si tedaj hoče naš kmet pomagati dandanašnji? Od kod denar vzeti za družino, za domaČe potrebe in za davek? Vidno propada kmetijski stan, večidelj so zadolžena kmeti|stva, le redka je izjema, kam pridemo i
Nezadovoljnežev in nemaničev število se množi on dne do dne strahovito, hudobija raste, vera se zapušča, morala gine, sploh vse kaže, da dolgo tako ne more biti, in da smo na prevratu nove dobe.
Sinovi majke Slave t bodimo zvesti domovini, Bogu in carju sedaj in vselej, držimo se gesla: »Eden za vse, a vsi za ednega.«
V	sv. Petra in Pavla dan je hudobna tatinska drhal, batera se tu okrog uže nekaj časa poteplje ter marljivo steguje dolue prste, mej rano božjo BluŽbo ne daleko od Male nedelje usmrtila 24-letno ■ Banman.« Bila je tamkaj pri g. Krajncu na Kamenščaku iz mladosti odgojena. Nje reditelja sta Šla k ranej maši k Mali ne delji, ona pa Je sama doma ostala ter pasla živinico in bila dobre volje z svojo tovarišico sosedinjo na paši. Domu pri-šedš', gre v vežo in tamkaj najde smrt. — Roditelja prideta domu od božje službe, najdeta jo tik postelje na vrvici visečo in uže mrtvo.
Ne mine skoraj dan, da ne bi se slišalo kde o kakej tatvini i to še celo o belem dnevu. Prav tako je tudi dolgoprstim drhal ukradla o belem dnevu nekemu ubogemu hlapcu 250 f. v^ bankovcih v Bolehnec h pri kmetu g. Stuhec. Teh in enakih novic bi se dalo celo kopo navesti.
Lansko leto je im*l posebno ogenj svojo moč tukaj, a letos »rokovnjači« , morebiti se je pr.tepel drugi »Guzaj« semkaj. *)
Turjedolski.
Domače in razne vesti.
Imenovanje. Titularnl dvorni svetovalec, vladni svetovalec v Ljubljani, grof Chori isky, bil je imenovan dvornim svetovalcem pri deželnem namastništvu v Gradcu. — Kanedista pri tržaškem deželnem sodišči Anton Kurren in Karol Polst sta bil i imenovana oficijala pri deželnem viftjem sodišči v Trstu.
*) (iuzaj je bii zlasti v mariborskem okraju pred leti razupit ro, ur.
tlljelmlna Trnskl, zidr.ja Še iiveču sestra rajnkega dr. Livriča, rojena na Premu, umrla j- v četrtek 8. t. m. zjutraj v Zagrebu kot soproga ondi.Šnjega polkovnika in hrvačkoga pesniki Tmskega.
Tržaški mestni svet je zgubil pravdo zoper naučno mimsterstvo. 8 t. m. je namreč razsodilo vrhovno pravno sodišč", da ima le vlada pravico nastavljati šolske nadzornike, ne pa občine.
V Meji tržaške trgovinske zbornice 8. dan t. m. se |e prečitala spomenici društva za zg adbo krajne železnice Trst-Vipava i naročilo se je borsnej deputaciji, naj to podjetje moralično podpira ter naj pošlje to železnico zadevajočo it. snio vladi. — V tej seji je zbornični ud Angelo Vene/.ian grajal zbornice načlni-kovega namestnika Vučet ča, ker je v državnem zboru pri carini na p. trolje glasoval zoper Suessov predlog. Vučetič mu je odgovoril, da Suessov predlog ni ugoden za Trst, ker bi carina potem bila Še višja, on je postopal tedaj tako, kakor zahtevajo tržaški interesi, katerih ne bi varoval bil, da je glasoval z» Suessov predlog. Spomina vredno je iz te seje še to, da je zbornični svetovalec Basevi izrekel svojo menitev, da je Nedanje ministarstvo prvo, ki se briga za interese Trst.-i, če tuii se ni Še vse doseglo, kar bi Želeti bilo, on odobrava Vucetičevo glasovanje in predlaga, naj zbornica n|egov zagovor na znanje vzame in preide na dnevni red, za kateri predlog pa se ni modo glasovati, ker je mej tem več udov zbornico zapustilo, da ni bila več sklepčna.
Zabranjeni Izlet. Tržaški »Sokol, j- namerjaval napraviti izlet v Divačo in v jed ne m ogledati divaško jamo; ali sežansko glavarstvo mu je iz zdravstvenih razmer izlet zabranilo.
Raspisane službe. Učiteljske službe tretjega razreda na enorazrednih ljudskih šolah v Brgudu, Podgrajah in Hrpeljah, prva s hrvatskim, obe poslednji se slovenskim učnim jezikom, plača 400 gld. službena priklada 30 s prostim stanovanjem ali dotično odškodnino. Prošnje se imajo vložiti v 4 tednih od 20. junija počeuši pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Voloski. — Služba oficipila pri solnem uradu, X. razred, oziroma služba asistenta, XI. razred na Primorskem. Prošnje je vložiti v 4 tednih od 23. junija počenši pri načelništvu finančnega vodstva ter treba dokazati znanje deželnih jezikov.
Surovost poštnega uradnika.
Dne 5. t. m. predpoludne donesel ie nek tržaški Slovenec na poŠto paket, na katerem je bilo slovenski pisano ime in v jednem mestu opredeljen] t Logatec. Uradnik pa, nehtevši razumeti kaj pomenja Logatec, vpraša dotičnega, kam pošilja paket; in ko je slišat, da v Loitscb, pravi: »Non capisco schiavo, qui si serivono g|i indirizzi per Italiano o Tedesco», ta mu odvrne, naj samo odpravi, da vse pride v svoje opredeljenje; uradnik zahiti mu paket nazaj in pravi: La vuole seriver per italian o tedesco ben, se no non vi spe-disco niente, in dotičnik je bil prisiljen premeniti naslov. Prašamo si. ravnateljstvo pošte, ali uradniki smejo Žaleti v na rodnem ponosu tistega, ki jim ni po nji-hovej volji?
Tržaške novosti:
Šole so se v mestu ta teden končale. Iz programa tukajšnje nemške gimnaziie povzemamo, da je studiralo tamkaj 459 učencev In 6 privatistev. Mej temi bilo je 146 Nemcev, 150 L ihov, 120 Slovencev, 22 Srbo-Hrvatov, 20 Grkov, 5 Armencev in 1 Anglež. Na čelu programa je nati-stieua lepa studija učenega našega roji.ka g. dr. Karol Glaser; »P&rvatl's Hociizeit, •-in iniisches Schauspiel, zum ersten male Ins Deutsche ubersetzt.« N;* mestnej gimnazij je Študiralo letos satno 18 »Ilircev.« Slovencev nič, drugi vsi Lahi l
Kolera, Včeraj je zbolela za kolero Amalija Snssek v- ulici Molin grande. Prenesti so jo v bolnico za kolerozne, krčmo njenega očeta pa zaprli in stanovanje de-senfeclrali. — Domenik Ferluga pod Kon-tovelotu ki je bil napaden od kolere je tudi umrl včeraj. — Zbolela je tu li neka Amlre v via Valdlrlvo. — Vojaka A. Pav letič pri tukajšnjem polku Kralj Milan št. 97. so včeraj napadenega od kolere prenesli v bolnico za kolerozne. — V ulici Delle Ombrelle je zbolela neka dekla Marija Kaian. — Sinoči so zbolele neki tudi tri osobe v Riborgu. Strah pred kolero je velik in sinoči je neki zbežalo iz Trsta nad sto osebi
Upor manufakturnih agentov. Mej gospodarji manufakturnih proda|aluu: obstoji neka pogodba po katerej se imajo vse manufakturne proiajalnice zapirati UŽe ob 8. uri zvečer. Vsi gospodarji se drže tega načeli; le firma Ricci in Požar v ulici Malcanton je delala izjeme in imela odprto prodajalnico tudi do 10 ure. V sredo zvečer se je zbralo zarad tega nad 200 manufakturnih agentov pred omenjeno in so silo terjali, da se prodajalnica zapre; ker pa je prišlo tudi do izgredov je iuo rala policija razpoditi množico in |e nekaj najhujših zaprla. Omenjena firma pa je vse graje vredna, ker se poslužuje židovskih sredstev za konkurenco.
A/rtvoud. Včeraj je v Ribor^u rartvoud napal nekega starčka; prenesli fo g.i v bolnico, kder je kmalu umrl. Ne ve se Ša za im* in stan ubozega starčka.
Nttreie. 18-letr.i vozil k Miha Cesar Brezovega brda pri Podgradu je v siedo zvečer se svojim vozom povozil 1 in pol letnega otroka Marijo Jurada. Ubogega otroka fo precej odnesli v bolnico, kder je nekoliko ur potem umrl. — Nek 11-letni Šolarček je v vrtu na Lipskem trgu, poškodoval nekoliko cvetlic, paznik ga je Zipnil, šilarčtk seje spustil v be^ pa tako nesrečno padel, da si |e zlomil prst na dtsnej nogi. Božja kazen!
Policijsko. 18 letni mornar Duiel A. je predsnočnjem tepel nekega dražega tnornLrja, radi česa je moral v luknjo. — Kdor |e zgubil cobac denarja naj ga gre iskat na policijo kamor ga je prinesel stražnik ki ga je našel. — 60-iMna Rosa D., je šla v luknjo ker je i-radia. — Na Ketnari je nek p ijiteli druge tri ori-jatelje okral za 71 f. 80 kr. potem pa' se ni več pokazal. — 19 letni težak Anton R., in 22-letni Aloiz B, so šli pušit v luknjo ovi tobak, kojega so ukradli minoli teden nekej krmtici iz ZiborŠ a. — Čevljarja Ivan V. so aretirali, ker se je ver-nol v Trst čeprav j* bil od tod uže od-gnan. — Nekega pijanca, ki je po ulici razsajal peljali so spat v ulici Tlgor.
Uostavek k računu Dijaške kublnje v Trstu. Tistim, ki so plačevali po eden gold. na mesec, se morajo še prišteti g. Mankočin g. Viličič. R čuni paostanej> nespremenjeni. Samo opomniti še je, da se pri 'l>uherjevem večeru ni nabralo 1 gld. 10 nove., nego da je ta vsota računski prebitek veče«j<\
Blagajnik Dijaške kuhinje. k ur z za vino lu sadjerejo bodo imeli letos od I. do IG. oktobru lju ski učitelji, Istre v Poreču. — Država dn|* v ti nair.en učiteljem stipenuja po iiO gi., Pros'ti je učiteljem ki ee hočejo udelež ti poduka, pri deželnemu odberu PoreSkeiu. Podiičevalo se bode tiaravr o samu Itall« jansk1,' kakor da v Istri nikakih slovenskih učiteljev ni. — Vlada bi morala pa to popraviti, kar kak dež. odbor v svojej za-grizlo-ti zakrivi, zopet poravnat1,
Porote v It o v tn j I se prič io 9. avgusta zjutraj ob devetin.
Kolera v Italiji je poslednje dni nekoliko o ijenjala.
Fliviiiione A.člr*iatioa di Siourt& v Tistn imela je pretekli mesec svoj glavni občni zbor pri katerem se je Čital ta-le letni račun;
Zavarovanje na život. Ova grana zavarovanja uznevaia je v tem letu k ljubu mnogih nepr.bk, katere so se zhivale v tr-govsko-indusirainem pogledu. Vovem letu riošio je društvu 4974 ponu i za zavarovanje z svotom v iznosu od preko 10,000.000 for. Kancem decembra 1885. bile st v kreposti 22.443 police z svoto oi 37,000.000 for. kapitala in preko 81.000 for. dohodka; prestkoiv svoto od leta 1881, za 4,318.750 for. v kapitalu in 13.787 for. v dohodku.
Premije izplačena v tem letu v tej grani prekoračujejo, 1,595.158 for. in proti letu 1884. pokažujeio i/plačenih 329.475 for. v]Se. Dobitki posebnih kapitalov v tej grani so 328.475 f >'-. — Izplate z t 41 i slučajev smrti in 11 drugiu zavarovani izteklih prekoračujejo svoto 447.718 for. in ona zavarovanja na preživetja, katerih dotiCije so dozrele dosežejo 247.567 for. Pohranjeno ie bilo se I44.0U0 for. zi slučaje smrti in za kapitale iztekle, amp;'k io 31. decembri 1H85. joŠ ne poravnane.
Od leta, katerega j* Riunione začela delati v ovej grani z»varovan|a, pak do 31. decembra p. 1. izplačilo se j-» ]| milijonov for. za obveze, katere so joj uo-spele od vseh vrstili zavarovanj i na život.
Reserve ovega o Ideka so pomnoŽane za 520.000 for. in se delijo tako U : f. 4S44S.1H dohoiki za živenja » 2,365.348.28 » « zavarovanje v
p-fživenje
■ 4,010,596.30 • »v slučaju smrti
f. 7,447,490.86 m »nje
» 84495'2.— reserve oi pouovnih zavarovanj
f. 6.602,438.80.
Izvešče je obširno sestavljeno in zanimivo. Dobiček tega odteiki !-ret'če svoto 80.305 f.»r., oahiv pakn svoto od 22.909 for. pripadajočo zavartvmim z razdelenjem doliolkov ostaje 61306 for.
Z i varovanje proti ognju. Tudi v tej grani zavarovanji moglo je to uruUvo k ljubu prej reč mili nepogod. preseči promet leta 1884. Odštete izolačane uosežejo 5,657.772 f»r. in so za 168.412 for. veči od leta 1884.
PoRredija zavarovanja so dosegla 2,6-37.554 for. več 60.166 for. od leta 1884. Z i šk"de v slučiju požira izplačano je: 3,601.180 for. od ovih pripalo je posrednim zavarovalcem 1,752.407 for., a društvu je ost'lo t.907.778 for. Za škode, kitere do 31. decembra 1885. niso Še bile urejene, odloženo je 196.790 for.. katera svott dokazuje, ktko je to društvo točno napram zavarovalcem.
V fond za premije se je dostavilo 54 665 fjr. In sada ta fond računa na
EDINOST
4.530302 for. Listrvca zavarovanj od več let «' - gla ie leta 1886. te le avote: f. Iti ti'.7.ti!»r» z.i izravne posle, ■ 1.131841 rali prestanka drnzih družeb
f. 17.802 536.
Zavarovanji pri apremitvi. Nagrade v tem oddelku dospevaju do 112.221 for.; posredna zavarovanja so 47.992 for.; nezgode so provzročile izplato od I1IG38 for. čisti od posredna zavarovanja in mala svota 3532 t\ izplate izravne ao 31. dec. 1885.
Zavarovanje proti luči. V letu 188">. uni&lo ie 2000.600 f«-r. nagrad; proti 2,13">.742 tor. v preteklem letu. Za posredna zavarovanji blo j« izdano 401.807 for. manje za 1850 for. od leta 1884. Škode 80 zahtevale izplato svote od 1.265 089 f., a leti 1834 se je izdalo 1.392.727 for. te-• iaj v letu 1885. zi 127.338 for. manje. V fond zi leservu uvrSčena je v tej grani zavarovanja svota 150.000 for., sedaj iznaša vkupa ta svota 550.000 for.
Ukupna svota ovih prihodov in uplat ovoga društva v letu 1885. je 5,977.767 fr.. katera združena z svoto izplačano v vsem delovanji vsem poškodovanim iznaŠ i 127,550.992 for., res lepa svota, katera se je o i tega društva od leta 1838—1885 dela v promet.
Nekateri fondi, ki niso vzeti v redoviti fond v grani zavarovanja na život, prinesli so dohodka za 144.034 for. Kako dobro zna zbirati banka vrednostne papirje, dokazuje to, da oni papirji, katere je ba >ka imela koncem leta 1885, so dali dobitka na kurzu f. 45 335.—, kateri so se prenesli na razne reaerve za spremembo kurzov javnih papirjev, katere reserve znašajo zdaj uŽe nad f.333 000.
Div.dend.i je b;!a tega leta po vgakej akciji for. 55. Razni reservni fondi društva ((Hiunione Adriatica di Sicurta■ so se
EoviŠ*le Za 825.445 for. morejo dati nij-ol|ih garancj in obstoje oi: f. 6,602 438.86 reserve nagrad za zavaro-života
» 1,530.362.— » za za var. od ognja » 15,377.21 » • a spremlienja » 550.000.— » « »od toče » 334.901.88 ■ • * spremembo v ceni vre inostnih papirjev
» 150.000.— posebne reserve oddela za
zavoravanje života « 639.181.35 fond riservnega dobička
f. 9,815.253,30 za doseči pravi pregled vsega imetka tega društva naj se dostavi « 3300.000.— kapital društva.
Opomniti velja Še, da obstoji blagajna za neprevidne potrebe in hranilnica za ■ uradnike društva, katera zdaj dobro napreduje in ima fonda do 259.438 for.
Tržno porodilo.
Kava. — Ker so poročila iz Amerike temu blagu še vedno ugodna, so tukijSnji imenitniki postali jako reservirani in terjajo više cene. — Prodalo so je te dni 600 vreč Hio po f. 46 do f. 63.—, 400 vreč Santos po f. 50 do f. 61.—, Java Mal. stane f. 64 do f. 6G.—, Portorico f. 95 do f. 110.—, Ceylon plant f. 83 do f. 131.
Sladkor — mlabova kupčija, zato pa 80 postale cene nekoliko niže.
Sadje. — Poineranče in limoni iskani, drugo sadje zanemarjeno. Pomaranče stanejo f. 6 do f. 9—, limoni pa od f. 4 pa do f. 13.—, fue v vencih f. 17 do f. 19.—, rožiči f.7 do f.8,—, opaša f. 27 <10 1. 28.—, Eleme f. 22 do f. 28.— Sultanina f. 26 do f. 30.
Olje — je postalo še nekoliko ceneje lu se dobi namizno po f. 52—66, ie lil no f. 34-40.
Petrolje — malo obrajtano. cene nekoliko slabše; amerikansko f. 8.9(1, rusko f. 7.75
DomaČi pridelki — skoro nič obrajtani ližo /udeči f.9, maslo f. 80—92.
Žito, malo kupčije po nižih cenah. Da-n - stane pšenici banaška f. 9 do f. 9.50 koiu/a levantmska f. G.20.
Let — skoro uobene kupčije; zato so cene Jako slabe.
Seno — še precj obrajtano in se plačuje novo po f. 1.50 oo f 1.70, staro prve viBte do f. 2.60 in čez.
V obče pa zarad neugodnih zdravil-n h razmer kupčiia str šno peš i.
Borsuo poročilo.
Neugodna poročila iz Pariza in Be-rolina so uplivah r<a našo borsojako neugodno, kurzi državnih papi jev sicer, niso slabši post tli, pič pa nazadujejo kurzi privatnih papirjev. Borsa sploh jako re servirana.
Dunajftba Borna
dnt 9. julija Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 20 k . Enotni drž. dolg v srebru 85 • 95 •
Zlata renta......117 • 80 «
5'/, avst.	.... 102 • — •
Delnice narodne banke . . 874 • — • Kreditne de'^'ue ... . 276 . 60 ■ London 10 lir sterlln . . 126 » 40 »
Napoleon....... 10 • 01 •
O. kr. cekini....... 5 » 94 •
Kr. državmb mark ... 62 • 02 »
Kdor hoče na hlad!
Poleg prekrasnega mesti Kamnik v najlepSej legi in uprav pol^g nove ž-lez niče, ki se bole gradila, je naprodaj lepa nova h ša, v katerej je 6 sob, izba. kuhinja, kl-t potem je pol^g hiše veliki obokan hlev, senik, šupa za voze, hlev za preŠiče in še razni drugi prostori. — K hiši spada tudi mali in veči vrt, potem več njiv, senožetl in nekaj gozda, vsega skup nad 30 oralov.
Cena je 7000 gld.; plačilni pogoji jako ugodni.
NatanjČneje se more pozvedeti pri našem upravništvu Via Torente 12.
Riunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Podpisano ravnateljstvo naznanja p. n. gospodom delničarjem, da se bode izplačevali dividenda za leto 1885 po sklepu občnega zbora v znesku
f. 55.- za svako delnico
r	. \,
od 1. julija t. I. za naprej proti izročitvi odrezka Št. 17 pri društvenih denarnicah, i so na istem kuponu naznačene, pri katerih se more dobiti tudi letna bilanca In letno poročilo ravnateljstva.
Olrezki bodo morali biti natančno po številnem redu naznačeni na posebnem izkazu podpisanem po stranki.
T skovine za imenovani izkaz se dobč pri tukajšnjem uradu društva. Trst, 24. j unija 1886.
Ravnateljstvo Riunione Adriatic i di SicuMa.
Cegnarjev Viljem Teli
se prodaja v tiskarni Dolenčevi po v. O sol do v.
Trgovski pomočnik
18 let star, Zmožen slovenskega i nemškega jezika, z dobrimi spričevali, izučen v trgovini mešanega blaga, bi ral Iz proste volje dosedanjo službo premenll.
Na prodaj je:
Pila ali žaga s veliko vodno močjo (na vodi Hubel) pod tovarno bombažne predilnice v Ajdovščini.
22 oralov hrastovega gojzda. Najboljša kvaliteta (dob.-Steineich-) za stavbe itd.
V prav dobrem stanu hiša (gost'lnlcuj s Stalami in vrtom za lesno in drugo kupčijo priležna. —
Natančneje se pr izve pri podpisanem Spoštovanjem 3-4 A. Poljšak, Šturje, Ajdovščina.
HS^SS^^BSSBBKSiSBa^
Pftttlnvifni n*ukl *n molitev
rutici VIUII kj jjb I))0ra znati kdor hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, in sv, zakon, zove ne mala knjižica katera je izŠia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove.

Domača trgovinu!

A. KRAJCAR
trgovec na Greti poleg škarpe, naznanja slav. občinstvu, da je odprl v ulici
Barrierra vecchia št. 5
novo pekarijo in produjalnloo, v Un-terej bode po najniŽej 'ceni prodajni rasne jestvine. kakor so: raznovrstni kruh, muka bela in rumenu, koruzo, oves, posevke, sladkor, kavo. tnjilo, olje, ocet iri sploh vse j-atvlne, katere potrebnjo družine. Govori s • slovensko, hrvatsko in italij-msko.
«U
••••••••••C ISMI
Razkužujoče sredstvo
za stranisća in vsak drug kraj — popolnoma neškodljivo zdravju.
Najbolj ekonomično in povsod rabljeno.
Da se razkuži kako stranišče, zlije naj se vsaki dan netri 2 žlici te tekočine. Za vsak drue: kraj stanovanja zadostuje vliti v kako pesedo nekolike žlic. postaviti posodo v kak ket, ter menjati ga je enkrat na teden.
Samo v Lekarnici ROVI S v Trstu
V i^tej lekarni so na prodaj slavno znane
PR0TIK0LERICNE KAPLJICE
izvrstno preservativno sredstvo RASTLER-jevo
IZVLEČEK iz antilskega tamarinda
hladeča in debro okusna pijača priporočljiva vzlasti za veliko toploto.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto In naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnoelh besedi, da sh dokaže njihova .	čud.'Vita moč. Će se le rabijo
nekoliko dni, olnjšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniš« lelod&ne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim n« jelrin in na vranict, proti črevesnim boleznim In proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadl.'Ž-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno krt. One ne preganjajo tamo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	9—12
Prodajejo se v vseh davnih lekarnicah na svetu; za naročbo in poSiljatve pa edino v lekarnici Cristo/oletti p Oorict, v Trstu v lekarni E. Zanetti i O. B. Rovi*, G. B. Farabosr.hi in M. Ravasini. Ena steklenica stane 3) novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s kuterlmi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa. dasi ntmajo nobene moči in vrednosti.
Na trganju in protinu bole-
hajočim, ki resno skrbe, popolnoma ozdrave, priporočamo goiko rabljenje W|lhelmovega antiartritijskeg-i, prot revmatičnega kri čiste-čega fuj i, ki ga izdeluje gospod Fr. VVilhelm, 'ekarnlčar v NđUi'kirchenu na Spodnjeavstrij-skem, ki j bil odlikovan sč zlato medaljo in posebno n/nanbe na razstavi v Melbourne Zavitek stune l gld. Knjižica z vspelli zadnjega IG le'ti franko in gratis
Prodaja g. Franjo Wilhelm, lekarničur v Neunkirchunu, Spodnje Avstrijsko in vse zna-nienitnejše 1-kainice in mirodilnicr.
Zaloga za Trst pri lekarničurjem : J. Ser-ravallo, pl. Leltenburg, G. Zanetti.
Dvorni svetnik in profesor Oppolier rekel je v kliniki pri postelji nekega na protinu bolnega: oWili!lielmov krlčistilni i*.a.j jn vreden veče pozornosti, k. jti v č bolnikov, kojim sem ga pustil vživati, hvalili «o njegov vspeh*. Svari se prad ponarejanjem in sleparstvom.
»OOOOOOOOO OOOOOOOf
Crkveno-književna novost!
V .Katoliški Tiskurni« Jjubljanski je i/šel ;
ZBORNIK
na slavo ss. Cirilu in Metodu.
Zbral in na svetlo dal AITON ŽbOGAR, kapelan pri mestni fari sv. Jakopa v Ljubljani.
Ci-tl dohodek je namenjen družbi s*. Ciril i Metod«.
Cma f. 1.60 in 10 kr. poStnine.
D »biva se pri »z latelju in v katol. bukvam*.
Vo* g<T. se knijga poslala nn ■gled; kfior bi se ne /rnutrnl naroč
nikom, naj bla"nvnijno zanlfte ;
ooooooooooo ooo<
HI igrača.
NI sleparij a, temuč giln sveta rf»S'ii<-a '
3 £ld.
jedna žepna ura
•zvrstno regulirana, dobro tekoča In garantirana, iz najfi'iejSeg', vedno lepeu«, vedno svetlega po^nemanega zlata, ki na-mestuj^ zlato uro. Vsak io ki si naroČi ledno teb rei?uliratiik. natančnih ik, vdobi z uro za&ion naslednja darila: 1 krasno veriuo za uro iz posnetn, zlata l metno izdelano levo?o glavo kot obesek 1 prstan z posameznimi kamni 1 par najflneifcili uhanov 1 krasno brit' ion.	3^5
Maj njkdo no dvomi! ker, ponavljam, to ni igrala niti sleparstvo t<»muč gola r»snii!n, in vsakdo naj s« po žuri si narofi ti tako uro, dokler )e 5e k (j zal>ge RizpoSilja po puStnem povzetju TaKCbenuben- VerKemluns
F^kpfp	WIEN
I	v., VVehrgasse 13-34.
Trgovina A. Majer-jevega
Exportnega piva v steklenicah v LJUBLJANI
(oivovarns »»u paro) priporoča
Cesarsko, in Boek-pivo
V skrinjicah po in 5U stekl.
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti
po
JERUZALEMSKEM BALZAM«
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da si človek Izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke
Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nifidruzega, nego škodljiva «mes.
Edini Jeruzalemski bal« *»■»» si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne živce hitro krepčalne moči pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilnmi, kar dokazuje tudi s6 vsakim dnevom veče praSanje po njemu. Ta baliam bojat na delajočih »novih kineško robar-bare, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega upliva na prebavljenje nI ciičenj«, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebavljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti neješčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti nemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev.	38—26
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
SkladiSćl v Trstu v lekarni Marku Rarasini, na Reki v lekarni al Eedentore, G. Otneiner, v Korminu v lekarni A. Fran-zoni, v Totninu v lekarni E. Pallsca.
i.S e o I
u o r-	n .2
•8.3 g g s	i," J.
-O PS	^ r* tj
^ ^ b " 'g	J< g
i > ^ g	t. co «
-s g 8.	E N E»S P CM v -A -C
u
ja
a
- a 'r
aj —:
co
cu J co O o
<v U
o i o i - £ &« 2si g c o « .h0
,iL a. . 2 .H, tt rt C a »A« TV, >
"rti ttj —
as	p
2	"O	i-	3
iS •S	a	«	2
c	s	m	a
O ®	K	-J	=
«3 I—1
03	fc- ea	a
> ~	£ >	-
S "S	3 ►	S
^ ^	8
351 s-h
Gosp. Gabr.Picoli-ju, lekarničarju v Ljubljani Na »ahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kolega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili	42—50
Ljubljana, mesec januar 1884,
Dr Emil vitet pl. StSrkl, c. k. vinilni svetovalec in d'Celno-auiiitnet pornSevaloc. * podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarniča<-ja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi mojo in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico Želodečne esence kojlh imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, Župnik-kan. Plomlnj, Primorsko.
Antlrrheumon najboljše zdravilo nroii pre« hlajenji, kostobolji, hroinoti delavnih čutnlc, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Paatilje aantoninske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 koŠč. r»0 kr. 1000 košč H gld. 2000 6 gld.
Saliollne pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), nlučnim, prsnim in vr«tnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost. škatljica 20 kr.
Zeliščni prsni slrop. Ta iz zdravilnih zelišč Izdelani sirop h« rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, brlpavostl, dnšljlvemu kaŠliu itd Odraičeni naj vzamejo 3 do 4 Žlice vsalti dan, otroci Ša toliko žličic. Steklenica 36 kr.
Tu navedena, Kakar vsa druga zdravila aa zmlraj friina doba v lekarni
G. Piccoli-ja
«pri an^elu»
rfS// v
na Dunajskej cesti, kder ae naročila takoj po poŠti proti povzetji Izvršujejo.
■»oMAoaatao«
Lastnik drufttv^ •KIHN«>Hi. — »tnai^ij tu nosovom, nreoni.. VIKTOK DOLKN<.
vu r» tiskarna V. Dolenca v Tirto.