LETO XXIII. — številka 8 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar ■» Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDST KRANJ, sobota, 81. 1. 1970 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltcdnik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredah in sobotah VA ZA GORENJSKO Seminar za vodstva aktivov mladih komunistov Radovljica, 30. januarja — V počitniškem domu Slavka Šlandra v Radovljici se je dopoldne začel seminar za vodstva aktivov mladih komunistov. V dogovoru s sekretarji komitejev občinskih konferenc ZK na Gorenjskem je dvodnevni seminar pripravil medobčinski svet ZK za Gorenjsko. Seminarju prisostvuje prek 30 članov aktivov mladih komunistov, sekretarjev komitejev in drugih. Na nicrn bodo preučili aktualna družbenopolitična vprašanja, govorili o problemih ideologija ZK in idejnopolitičnem usposabljanju komunistov, o vlogi ZK in sprejemanju v organizacijo ter o delovanju akti-« vov mladih komunistov. Prvo predavanje je imel na seminarju danes dopoldne podpredsednik republiškega izvršnega sveta tovariš Vinko Hafner. A. Z. Višje železniške tarife in podražitev elektrike Na seji zveznega izvršnega sveta pod predsedstvom Mitje Ribičiča, bila je v sredo, 28. januarja, so obravnavali aktualne probleme železni-niškega prometa in nekatera vprašanja v zvezi z letošnjo elektroenergetsko bilanco. Na seji so bili tudi predstavniki vseh republiških in pokrajinskih izvršnih svetov. Zvezni izvršni svet je sprejel predlog, da se začne uporabljati nov tarifni sistem, ki ga je predlagala skupnost jugoslovanskih železnic. Svet ni sprejel predloga skupnosti, da bi železniške tarife v blagovnem prometu povečali za 15 odstotkov, ampak je sklenil, da se lahko povečajo do 9 odstotkov. Ko je izvršni svet sprejel ta sklep, je upošteval predlog jugoslovanskih železnic in transportnih podjetij, da bodo v okviru novega sistema dajale komercialne olajšave zlasti v tistih primerih, ko bi se znatno povečali stroški prevoza in olajšave na posameznih progah. Nadalje so sklenili, da mora skupnost jugoslovanskih železnic pred začetkom uporabe novega sistema še enkrat preučiti posamezne Vrste blaga, za katere bi veljale olajšave. Prav tako pa tudi proge. Da bi se uspešno izvajal program modernizaci-j« železnic, je ZIS menil, da m bilo koristno, če železniška podjetja letos ne bi plačevala prispevka od osebnega «ohodka. Ra/.en tega so govo- rili tudi o nakupu novih tovornih vagonov, ki bi jih kupovali doma in v tujini. ZIS je nato obravnaval elektroenergetsko bilanco za leto 1970 ter predloge skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva in koordinacijskega odbora elektrodistri-bucije o povečanju cen električne energije. Člani sveta so sklenili, da se s popravkom cen električne energije zagotovijo rezerve, predvidene v elektroenergetski bilan-ci, vendar se je treba pri tem izogniti povečanju proizvodnih stroškov v gospodarstvu. Na osnovi tega je ZIS sprejel odlok, po katerem se bodo cene električne energije na prenosni mreži povečale s prvim aprilom za 10 odstotkov. S sklepi zveznega izvršnega sveta je določeno, da se morajo sredstva, pridobljena s povečanjem cen električne energije na prenosni mreži, stekati v rezervni sklad podjetij, ki se ukvarjajo s prenosom in prodajo električne energije in uporabiti namensko za zagotovitev večje stopnje varnosti v preskrbi potrošnikov energije. Po besedah generalnega direktorja skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva Lazarja Ljubiše se bo tok podražil po vsej državi poprečno za 2,19 pare pri kilovat ni uri. Najvišjo stopnjo podražitve bomo imeli v Sloveniji, in sicer 2,54 pare in to glede na dosedanjo porabo in ceno električne energije. —jk Prešernova nagrada dr. Branku Bereiču Odborniki obeh zborov občinske skupščine škof ja Loka so minulo Bredo zvečer, na zadnji seji, soglasno potrdili predlog posebne komisije za podelitev Prešernovih nagrad, ki je kot enega od štirih dobitnikov tega visokega priznanja imenovala tudi škofjeločana dr. Branka Berčiča. Prešernovo nagrado in znesek 4000 N din si je dr. Berčič zaslužil s knjigo Tiskarstvo na Slovenskem, člani komisije so svoj sklep utemeljili z ugotovitvijo, da je avtorjev oris tiskarstva napisan zelo jasno in poljudno, vendar pa kaže temeljito znanstveno delo. Poleg naštetega knjiga predstavlja tudi prvi zgoščen dokument o razvoju te vsestransko pomembne panoge na Slovenskem. Ime dr. Berčiča v našem kulturnem prostoru ni neznano, saj se že več let ukvarja z znanstvenim delom na področju bibliotekarstva in slavistike. Smučarski živžav v Kr. gori. Na desni novi smučarski (prometni) znak. — Foto: F. Perdan JESENICE Občinska konferenca SZDL na Jesenicah bo v ponedeljek, 2. februarja organizirala razgovor s predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze. Na njem bodo pretresali priprave na organizacijo seminarja za vodstva krajevnih organizacij SZDL, programe dela posameznih organizacij in naloge krajevnih organizacij zborov volivcev. Pogovarjali se bodo tudi o članarini. -jk V sredo je bila na Jesenicah razširjena seja predsedstva občinske konference SZDL, na kateri so člani predsedstva, predstavniki vodstev družbenopolitičnih organizacij in člani republiškega in zveznega vodstva te organizacije razpravljali o tezah »SZDL danes«. Govorili so tudi o realizaciji tega dokumenta. Na seji so dali vso podporo tezam in jih ocenili kot dobre. j -jk V četrtek popoldne je bila v Kranju prva seja občinskega sindikalnega sveta, izvoljenega na desetem občnem zboru minuli teden. Na seji sveta so najprej dopolnili sklepe z občnega zbora, nato pa izvolili 11-člansko predsedstvo in 5-članski nadzorni odbor. Za predsednika občinskega sindikalnega sveta so ponovno izvolili Staneta Božiča, za tajnika pa Slavka Kalana. Imenovali so tudi komisijo, ki bo pripravila izhodišča za vključitev občinske sindikalne organizacije v razpravo o resoluciji o razvoju gospodarstva ter politike zbiranja sredstev za splošno potrošnjo v občini letos. A. Ž. RADOVLJICA Radovljica, 30. januarja — V veliki sejni dvorani občinske skupščine je bila danes popoldne prva seja novoizvoljenih članov občinske konference SZDL. Nova občinska konferenca ima 65 Članov, ki so jih izvolili na konferencah organizacij SZDL v občini in v nekaterih delovnih organizacijah. Razen akcijskega programa za delo v prihodnje so na današnji seji sprejeli tudi spremenjena pravila občinske konference SZDL ter poslovnik konference in sekcij. Za predsednika so ponovno izvolili tovariša Jošta Rolca, za sekretarja izvršnega odbora občinske konference SZDL pa Janeza Varla. A. ž. Na seji družbenopolitičnega aktiva, ki je bila v ponedeljek v Krizah, so se med drugim domenili, da se v Pristavi ustanovi samostojna krajevna organizacija SZDL. Sedanja krajevna organizacija SZDL je bila namreč skupna za Križe in za Pristavo. Na seji pa so menili, da Pristava potrebuje samostojno organizacijo SZDL tako kot ima samostojno tudi krajevno skupnost. V torek je bila v Tržiču razprava o osnutku zakona o kulturnih skupnostih. Na seji so imenovali posebno komisijo, ki naj bi do konca leta pripravila vse potrebno za ustanovitev kulturne skupnosti v Tržiču. V torek, 27. januarja, je bila v Tržiču seja komiteja občinske konference ZKS. Razpravljali so p uresničevanju resolucije prve konference ZK Slovenije. Poleg tega so spregovorili še o akcijskem programu za delo krajevnih organizacij, aktivov in vseh članov ZK v času do občinske konference. Ta je predvidena v drugi polovici februarja. Komite je imenoval tudi komisije, ki naj bi delale v njegovem okviru, ter posebno skupino za delo z mladino. S. B. Boljše sodelovanje med RK in SZDL Pohiteti z izgradnjo šole v Naklem Na razširjeni seji občinskega odbora rdečega križa Kranj, ki so se je udeležili tudi predstavniki občinske konference SZDL (seja je bila minuli torek) in na kateri so govorili o organizacijskih, kadrovskih in finančnih vprašanjih organizacije RK ter o letošnji krvodajalski akciji, so se sporazumeli za boljše sodelovanje med organizacijami rdečega križa in organizacijami SZDL v občini v prihodnje. Poudarili so, da bodo organizacije socialistične zve- ze pomagale organizacijam RK predvsem pri letošnjih krvodajalskih akcijah. Posebno v tistih krajih v občini, kjer do sedaj krvodajalska akcija ni najbolje uspela, se bodo odbori organizacij SZDL povezali z organizacijami RK. Razen tega pa bo nekatere naloge občinske organizacije rdečega križa upošteval tudi koordinacijski odbor za vprašanja obrambe; predvsem tista, ki se nanašajo na zbiranje krvne plazme. A. 2. Alojz Legat umrl V ponedeljek, 26. januarja, so v Tržiču pokopali Alojza Legata. Pokojni je bil znan predvojni aktivist v sindikalnem gibanju, po vojni pa je prav tako deloval v sindikatu. Nekaj časa je bil tudi predsednik takratnega krajevnega sindikalnega sveta v Tržiču. Član KPJ je bil od leta 1943. S. B. ZM in krajevna samouprava V Kranju bo jutri (nedelja) ob 9. uri dopoldne tretja seja občinske konference zveze mladine. Na njej bodo obravnavali vlogo in naloge zveze mladine na terenu in govorili o krajevni samoupravi. Na seji konference bodo izvolili tudi novega predsednika občinske organizacije ZM. Ob 25. obletnici osvoboditve Borci kranjske občine so že sprejeli predlog najvažnejših osrednjih srečanj in proslav v počastitev letošnjega jubilejnega četrt stoletja osvoboditve. Svoj predlog bodo posredovali skupnemu, širšemu pripravljalnemu odboru za sestavo dokončnega programa. Že tradicionalna komemoracija na Planici 27. marca, kjer je padel narodni heroj Stane Žagar s tovariši, naj bi letos dobila širši pomen. Še širšega pomena pa naj bi bilo srečanje vseh interniran-cev in deportirancev Gorenjske v Begunjah 10. maja, ki naj bi bilo skupno z osvoboditelji teh zaporov — borci kokrškega odreda. Na Pokljuki, kjer so padli borci Prešernove brigade, Je predvidena 23. maja večja proslava ob zaključku Kurirčkove pošte. Prav tako je predvideno srečanje vseh aktivistov Gorenjske v Bohinju. Razen 25. obletnice osvoboditve pa naj bi v sodelovanju s koroškimi partizani in drugimi organizacijami tamkaj proslavljali tudi 50. obletnico izigranega plebiscita ter 100. obletnico prvega slovenskega tabora v Podjuni. Za vse te širše prireditve je predvideno sodelovanje z organi ustreznih območij in organizacij. Predloge ožjih prireditev krajevnega značaja pa bodo sestavile krajevna združenja na rednih konferencah, ki so predvidene februarja in marca. To so sprejeli na posvetovanju predsednikov ln tajnikov vseh krajevnih združenj borcev NOV te občine, ki je bilo v četrtek. K. M. Na ponedeljkovem zboru volivcev v Naklem so udeleženci soglasno sprejeli predlog resolucije o razvoju gospodarstva ter politiko zbiranja sredstev za splošno potrošnjo v kranjski občini letos. Prav tako so se strinjali s predvidenim proračunom in poročilom krajevne skupnosti. Dlje časa pa so se v razpravi zadržali na nekaterih šolskih problemih. Pritoževali so se nad prevozom otrok v šolo. Dogaja se namreč, da avtobusi ne morejo pobrati vseh otrok in tako včasih leti ostanejo na avtobusnih postajališčih. Prav tako so opozorili, da letos naklanska šola ne bo mogla sprejeti vseh otrok v prvi razred. Zato so volivci menili, da je treba v Naklem pohiteti z gradnjo nove šole, pri čemer pa so poudarili, da je lokacija za novo šolo pri tem drugotnega pomena. Izrazili so tudi željo, da bi v prihodnje nadaljevali z ak- cijami, kot je bila lanska, ko so občani s pomočjo skupščine in svojim prispevkom dobili asfaltirano cesto Naklo-Strahinj. Zato so za posamezna naselja izvolili posebne komisije, ki bodo krajevni skupnosti pomagale pri reševanju posameznih komunalnih problemov. Sklenili so, da bo krajevna skupnost v prihodnje pomagala tam, kjer bodo prebivalci pripravljeni največ prispevati za posamezne naloge. Zaradi varčevanja pa so odklonili zahtevo, da bi v nekaterih naseljih letos razširili javno razsvetljavo. Posebej pa so na zboru volivcev poudarili, da bi se v reševanje komunalnih problemov v krajevni skupnosti morala vključiti nekatera podjetja, ki imajo na njenem področju svoje obrate. Nazadnje pa so izvolili še posebno komisijo, ki bo skušala rešiti vprašanja, ki se nanašajo na vzdrževanje in uporabljanje kulturnega doma v Naklem. A. G. — M. J. GORENJSKA KREDITNA BANKA s svojimi poslovnimi enotami E razpisuje za vlagatelje vezanih hranilnih vlog in deviznih računov veliko nagradno žrebanje 11. februarja 1970. v Kranju 1 avto zastava 850 5 šivalnih strojev 5 gramofonov 10 tranzistorjev 10 jušnih servisov 10 garnitur brisač 10 fenov 5 potovalk 10 likalnikov 10 odej 10 osebnih tehtnic 10 potovalnih budilk 4 brivniki Iskra Stanovanjski varčevalci pa bodo pravtako 11. februarja Izžrebali 20 denarnih nagrad, za nakup gradbenega materiala ali opreme po izbiri. VARČEVALCI, ŠE JE CAS! Pohitite s svojimi privarčevanimi zneski "v Gorenjsko kreditno banko. BANKA veleblagovnica EMUfifiKSI 1 j ubijana REKLAMNA PRODAJA POHIŠTVA od 24. januarja do 12. februarja 1970 6°0 POPUST ODOBRAVAMO POTROŠNIŠKE KREDITE, PRODAJA ZA TUJO VALUTO. -blagovnica IFll(KlfiiTl(Ql škof j a loka blagovnica škof ja loka Komisija za delovna razmerja v službah Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije razpisuje naslednja prosta delovna mesta v svojih reprezentančnih objektih: 1. 2 oskrbnici - kuharici 2.1 sobarica 3.2 vrtarska delavca Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1.: triletna gostinska šola ali drugače pridobljena kvalifikacija kuharice in nekaj let samostojne prakse, pod 2.: pol- ali nekvalificirana delavka z najmanj enoletno prakso, pod 3.: pol kvalificirani delavec z nekaj let prakse v vrtnariji. Osebni dohodek bo določen po pravilniku. Stanovanja so zagotovljena. Poskusno delo traja tri mesece. Razpis velja petnajst dni po objavi. Prijave z dokazili o izpolnjevanju' pogojev in življenjepisi sprejema komisija za delovna razmerja v službah Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, Ljubljana, Prešernova 8. Razpisna komisija Gorenjske kreditne banke Kranj objavlja razpis za zasedbo delovnega mesta direktorja banke Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki jih določajo zakoniti predpisi, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: da ima organizacijske sposobnosti, splošno, ekonomsko ter družbeno razglednost, ki je primerna za opravljanje teh poslov in 15 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v delovnih organizacijah iste ali sorodne dejavnosti. Rok trajanja razpisa je 15 dni od dneva njegove objave. Prijavi je treba priložiti dokaze, da so izpolnjeni pogoji za to delovno mesto. O rezultatu razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni od dneva sprejetja sklepa o izbiri kandidata. SGP Tržič v težavah zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev Splošno gradbeno podjetje Tržič je bilo lani med najuspešnejšimi tržiškimi gospodarskimi organizacijami. Izkazuje največji porast dohodka, največjo akumulativ-nost in tudi največjo stopnjo dobička. Tudi za letos ima zagotovljenega dovolj dela. Celo več, že za naslednje leto ima zasedenih precej svojih zmogljivosti. To je prav gotovo rezultat zelo solidnega poslovanja tega najmlajšega tržiškega podjetja — staro je komaj pet let — ki računa letos že na 15 milijonov din prometa. če nima skrbi za naročila, pa ima tem večje težave zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile. Potrebuje zidarje in tesarje, potrebuje pa tudi pečarje in strojnike in številne druge pomožne delavce. Običajno so prav osebni dohodki tisti, ki vežejo delavce na neko podjetje, ali pa vplivajo, da ga zapuščajo. Kaže pa, da to pravilo ne ve.lja za gradbeništvo. Podatki namreč kažejo, da »zaslužijo« kvalificirani delavci v sezoni tudi po 2000 din na mesec, medtem ko so bili poprečni OD zaposlenih lani 1100 din. Kljub tem« pa kvalificirane delovne sile ni! Toliko bolj pa jih preseneča dejstvo, da je v drugih delovnih organizacijah zaposlenih precej kvalificiranih gradbenih delavcev, najbolj pogosto na nekvalificiranih delovnih mestih, ki prejemajo tudi za več kot polovico manjše OD kot bi jih na ustreznih delovnih mestih v gradbeništvu. Pereče pomanjkanje delavcev mora podjetje reševati z zaposlovanjem delavcev iz drugih republik, kar pa se mu ne obnese preveč. Običajno je za te delavce zaposlitev v Tržiču le odskočna deska za kasnejšo zaposlitev v tujini. V podjetju ostanejo toliko časa, da se priučijo za določeno delovno mesto, nato pa poiščejo zaposlitev v bližnji Avstriji ali Nemčiji. Tako je skoro vsaka investicija v njihovo izobraževanje proč vržen denar, težave pa so še s stanovanji, prehrano ipd. Trajnejšo rešitev išče podjetje v izobraževanju lastnih kadrov. Svojim vajencem plačuje celotno šolanje, nji-bove mesečne nagrade pa znašajo polovico OD nekvali- ficiranih delavcev. Kljub temu pa tudi vajencev ne morejo dobiti. Tako so jih z največjo težavo uspeli vključiti lani v uk le deset, in to s področja Hrvaške, pri čemer jim je pomagal zavod za zaposlovanje. Na celotnem področju Slovenije pa niso dobili niti enega! Tako nezanimanje za poklice v gradbeništvu je tembolj nerazumljivo še zaradi dejstva, da so se delovne razmere v tej stroki zelo popravile in danes stroji nadomeščajo fizično delo, kjer se le da. Pa tudi podjetje samo si prizadeva omogočiti zaposlenim čimboljše počutje. Tako lahko uporabijo del svojega dopusta tudi poleti in le del izven sezone, vsa gradbišča so v občini, predvsem pa skrbijo za dobro nagrajevanje. Vse pa kaže, da se ljudje raje odločajo za delo pod streho, čeprav pogosto v veliko slabših razmerah in predvsem za precej nižje osebne dohodke. SGP Tržič ima letos odprta štiri velika gradbišča, poleg številnih manjših. Prav zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev pa so morali že doslej odkloniti za približno 4000 din del. Vprašanje zaposlovanja v gradbeništvu je torej ostalo med tistimi perečimi, ki jim bodo morali v okviru občine posvetiti posebno pozornost. V podjetju so prepričani, da bi morali pri tem pomagati predvsem starši in šole, še posebej pa zavod za zaposlovanje, ki tudi veliko lahko vpliva pri usmerjanju mladine v poklice. «. š. BrezavšČek O družbeni samozaščiti V Kranju je bila v sredo popoldne že druga razprava o tezah o družbeni samozaščiti, ki jih je pripravil odbor za notranjo politiko družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine. Tako kot prvo razpravo, ki je bila minuli teden, sta tudi sredino pripravila svet za občo upravo in notranje zadeve pri kranjski občinski skupščini in občinska konferenca socialistične zveze. Na prvi razpravi so govorili o javnem redu in miru, v sredo pa o kriminaliteti, kot izredno škodljivem družbenem pojavu. Razprave se je udeležil tudi predsednik odbora za družbenopolitični sistem in notranjo politiko pri republiški skupščini tovariš Martin Košir. Tretja oziroma zadnja razprava o omenjenih tezah bo v Kranju prihodnji teden. Takrat bodo govorili o varstvu in družbeni zaščiti v delovnih organizacijah. Po končanih razpravah bosta svet za občo upravo in notranje zadeve ter občinska konferenca SZDL izoblikovala stališča. A. Ž. Lanski osebni dohodki Po statističnih podatkih je bil poprečni osebni dohodek lanskega novembra 1221 din. V gospodarstvu je bilo poprečje 1189 din, v negospodarstvu pa 1405 din. Najvišje dohodke je imela lani projektantska dejavnost, v poprečju 2293 din. Slede poslovna združenja s poprečjem 1845 din, zbornice 1808 din, zračni promet s 1715 din, zunanja trgovina s 1615 din, elektroenergija s 1614 din, trgovske storitve 1515 din itd. Najnižje osebne dohodke je imela lani tekstilna industrija, saj je poprečje le 889 din, kljub desetod-stotnemu povečanju. Le nekolika višji poprečni osebni dohodki so bili v kmetijstvu — ?49 din. Sledi usnjarska industrija s poprečjem 983 din, p av toliko tudi v gradbeništvu. Nekovinska industrija je imela poprečje 995 din, lesna industrija 999 din, storitvena obrt 1019 din itd. Gospodarstvo kot celota Je imelo lani v poprečju 1124 din poprečnih dohodkov na zaposlenega aH za 17 odstotkov več kot leto prej, v negospodarstvu pa so bili dohodki 1297 din ali za 16 odstotkov večji kot leta 1968. Seji občinskih skupščin Kamnik V četrtek je bila seja skupščine občine Kamnik, ki bi jo lahko ocenili kot pripravo odbornikov in skupščine za zbore volivcev. Sklenili so, da bodo zbori volivcev v kamniški občini od 7. do 15. februarja. Na zborih volivcev bodo razpravljali o predlogu resolucije o gospodarskem razvoju občine za tekoče leto, o odgovorih, vprašanjih in predlogih zborov volivcev v letu 1969, seznanili se bodo s poročilom proračuna občine in občinskih skladov za leto 1969 in s predlogom proračuna za leto 1970. Prav tako bodo poslušali Doročilo o delu krajevnih skupnosti v lanskem letu, predlagali bodo kandidate za sodnike-porotnike, izvolili bodo nove člane poravnalnih svetov in razpravljali o predlogu novega statuta občine Kamnik. »Z gibanjem proračunske potrošnje v preteklem letu smo lahko zadovoljni,« je dejal tovariš Vinko Gobec, predsednik občinske skupščine, ko je sodeloval v razpravi o predlogu dohodkov proračuna občine /a letošnje leto in predlogu proračunske potrošnje. Po oceni kamniških gospodarstvenikov lahko na osnovi -oakazanih gibanj letos pričakujemo povečanje družbenega bruto proizvoda za okoli 13,5 in narodnega dohodka za 9,5 odstotka. SE NT A skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, telefon 22-053 vam nudi: ajdovo, rženo in koruzno moko ter posebno moko za krofe, testenine bačvan-ka, vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni. Lani so proračunski dohodki uresničeni v znesku 14,523.155 din, kar je v primerjavi z letom 1968 za 16,8 odstotka več. Udeležba temeljne izobraževalne skupnosti v razdelitvi dohodkov nenehno raste. Tako je od skupnih dohodkov občine TIS dobila 1967. leta 42,3, lani pa že 45,7 odstotka sredstev. Na seji so izvolili 6-člansko komisijo, ki bo ocenila vse predloge odbornikov in predloge občanov na zborih volivcev in izdelala predlog za morebitne spremembe v predloženem osnutku proračunske potrošnje. Odborniki so sklenili, da bodo pri sklepanju spoštovali zastavljeni vrstni red komunalne dejavnosti. Po tem vrstnem redu imajo prednost vodovodi, električne napeljave in objekti ter ceste. Živahna je bila razprava o dohodkih in izdatkih proračunskih in ostalih skladov za leto 1969 in programih za leto 1970. Iz poročila je razvidno, da so bili dohodki sklada za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča lani doseženi le s 75,2 odstotka. Glavni izpadi se ugotavljajo pri plačilu prispevka za uporabo mestnega zemljišča, katerega plačila so dosežena le s 53 odstotki, in pri plačilu oddaje gradbenih zemljišč na Bakovniku-le 42 odstotkov od obstoječih obveznosti. Ta dva primeru predstavljata 120 milijonov S din obveznosti do tega sklada. Ker še ni sprejet zazidalni načrt za naselje šmarca, so odborniki sprejeli odlok o prepovedi graditve in prepovedi parcelacije na določenem območju naselja šmarca. Odlok je začasen (do sprejetja zazidalnega načrta), še naprej pa bodo lahko gradili hiše, kjer so vrzeli med že zazidanimi parcelami. Odborniki so zastavili več vprašanj, med drugimi o vzdrževanju cest in finančnimi sredstvi, s katerimi bodo razpolagale krajevne skupnosti. Na koncu seje so izvolili iniciativni odbor, ki naj bi izvedel priprave za sklic KMETOVALCI Ko pridete v Kranj, vas vabimo, da si ogledate traktorje, traktorske priključke, kmetijske stroje in rezervne dele v skladišču KZ SLOGA KRANJ, cesta 1. maja Št. 65 (pri Mlekarni CirČe). Pri ogledu boste dobili strokovna pojasnila. Tako boste lažje kupili najkoristnejši stroj, kadar se boste za to odločali. Na vašo željo vas obiščemo na domu. Za kratka pojasnila kličite po telefonu št. 21-543 KZ SLOGA KRANJ skupščine kulturne skupnosti občine Kamnik, ki se bo ustanovila v občini. Za predsednika komisije so imenovali Vinka Dobnikarja, ravnatelja osnovne šole v Kamniku. Izvolili so tudi pripravljalni odbor za proslavo 25-letnice osvoboditve. J. Vidic Skofja Loka V sredo sta se na prvo skupno sejo sestala oba zbora škofjeloške občinske skupščine. Osrednjo točko dnevnega reda je predstavljal predlog proračuna za tekoče leto. Šef odseka za finance Milan Cadež je obrazložil nekatere spremembe, do katerih je prišlo na pobudo nekaterih zborov volivcev in svetov občinske skupščine. Predvsem so se povečala sredstva za delo krajevnih skupnosti. Vsaka krajevna skupnost bo tako dobila po 600 starih dinarjev sredstev na prebivalca. 48,4 odstotka proračuna predstavljajo sredstva za šolstvo. Letos bodo v Škofji Loki namenili samo za šole toliko kot je znašal pred tremi celi celotni občinski proračun. Deset milijonov din bo dobila občinska turistična zveza. Slednja mora zlasti pospešiti svojo dejavnost v zvezi z bližajočo tisočlelnico mesta pod Lubnikom. Vendar je tudi res, kar je duhovito povedal odbornik Tavčar, da v treh letih vendar ne more Loka narediti vsega tega, kar ni bilo napravljenega v dosedanjih tisoč letih. Povečanje proračuna se še vedno giblje v mejah možnosti. Letos pa je bilo tudi prvič, da je občinska skupščina tako zgodaj sprejela proračun, saj so ga v preteklih letih sprejemali šele marca. Tako zgodnji sprejem letošnjega občinskega proračuna bo gotovo vnesel večjo stabilnost in red v proračunskih izdatkih. Živahna debata se je razvila tudi ob predlogu družbenega dogovora o vrednotenju dela in sredstvih za delo osnovnih šol v letu 1970. Udeleženci razprave so zlasti poudarili, da je sedaj urejen gmotni položaj prosvetnih delavcev, zato se bo od njih zahtevalo najbolj kvalitetno delo. V občini je nujno treba izboljšati učne uspehe in povečati odstotek učencev, ki končajo osnovno šolo v osmih letih. Poprečni osebni dohodki pedagoškega delavca s srednjo izobrazbo bodo v tekočem letu znašali 1250 din, z višjo strokovno izobrazbo 1670 in z visoko izobrazbo 2100 din. Tako so dohodki učiteljev usklajeni z dohodki delavcev z enako izobrazbo v gospodarstvu. Za novega sodnika za prekrške je občinska skupščina izvolila Milojka Bizjaka iz Zirov. A. Igličar Pomembna pridobitev Z novim letom se je slednjič uresničila zahteva Bu-kovščanov in prebivalcev sosednjih vasi po uvedbi rednega avtobusnega prevoza iz Bukovščjce. Zelje so obstajale že dolga leta, do jasnega izraza pa so prišle lani, ko se je velika večina vaščanov izrekla proti gradnji avtobusne čakalnice v Ševljah, ki so 3 km oddaljene od Bukovšči-ce, in zahtevala uvedbo avtobusnega prevoza iz Bukovšči-ce. Do uresničitve teh zahtev je bila še precej dolga pot; treba je bilo doseči soglasje pri delovnih organizacijah, ki naj bi finančno podprle prevoz delavcev in seveda pristanek škofjeloškega Transturi-sta, da prevoz organizira. V to akcijo je vložila posebno veliko napora krajevna organizacija SZDL. Pravzaprav ni treba posebej poudarjati pomena te pridobitve za vse vaščane, posebno pa za več kot 50 delavcev, ki jim je prihranjena naporna pot do SeVelj. Seveda pa uvedba redne avtobusne proge odpira nova vprašanja. Predvsem bo treba skrbeti za obnavljanje ceste, pozimi pa za učinkovito in hitro pluženje. Posebno leseni most čez Soro utegne povzročiti nevšečnosti. Vsekakor pa te težave ob sodelovanju vseh ne bodo nepremostljive. I. B. >nama< POSTELJNINA (METRAŽA IN KONFEKCIJA), ODEJE, PREŠITE ODEJE, POSTELJNA PREGRINJALA, PRTI, SERVIETI, STENSKI ŠČITNIKI, DEKORATIVNO BLAGO, POHIŠTVENO BLAGO, PREPROGE, TEKAČI, OBLOGE TAL, ZIDNE TAPETE, PVC PRTI NA METER, FROTIR BRISAČE HttOBm i1' m mm um Edin Razgovor s predsednikom občinskega sindikalnega sveta v Tržiču Ivom Bergantom program dela je reševanje problemov delavc — Tovariš predsednik, pred kratkim so se v Tržiču končali trije sindikalni občni zbori. Ali lahko v kratkem poveste nekaj značilnosti s teh zborov oziroma navedete probleme, ki so jih ti zbori obravnavali? — Moram reči, da je kljub nerazveseljivi udeležbi na vseh treh občnih zborih, tako sindikata družbenih služb, storitvenih dejavnosti ter sindikata delavcev v industriji in rudarstvu, bila razprava živahna in temeljita. Analiza vseh problemov, o katerih je tekla beseda na teh zborih, bo naša osnova za kratkoročni delovni program za letošnje leto. Značilno za sindikat storitvenih dejavnosti in za sindikat delavcev družbenih služb v Tržiču je maloštevilno članstvo in pa malo število sindikalnih organizacij. Taka razdrobljenost članstva in pa maloštevilnost seveda še ne pomeni, da problemov ni. Nasprotno, delo odborov teh dveh naših sindikatov je nedvomno precej težje kot pa v občinah, kjer je na primer storitvena dejavnost bolj razširjena. Poudariti je tudi treba še eno značilnost storitvene obrti v Tržiču. Del podjetij storitvene dejavnosti že prerašča v industrijo. Tako ima na primer dejavnost v podjetjih kot so Avtooprema, Čevljarska delavnica in Novost kaj malo skupnega s storitveno dejavnostjo, to so že industrijska podjetja, saj so tako organizirani, njihovi izdelki Pa namenjeni tržišču. — Kaj pa druga pot, na primer združevanje podjetij? — Nasprotno od teženj preraščati v industrijo, ni pri Razstava pohištva v Šk. Loki V prostorih TVD Partizana Skofja Loka je te dni odprta razstava pohištva. Razstavo je pripravilo podjetje Slove-nijalcs iz Ljubljane. Vsi prikazani izdelki so naprodaj. Interesenti si jih lahko ogledajo vsak dan med 9. in 19. uro. podjetjih storitvene dejavnosti nobene želje po medsebojnem združevanju. Za sedaj kar dobro stoje kot pravimo, in verjetno zato nc mislijo na kakršno koli integracijo. Razen seveda gostinstvo. Znano je, zakaj jc prišlo do združitve tržiškega gostinstva. — In kakšni so. problemi sindikata delavcev družbenih služb? — Problemi so podobni. Tudi tu jc včlanjenih malo članov. V razpravi na občnem zboru jc bilo veliko govora o nepovezovanju dela ter o delitvi sredstev za tržiške osemletke. Grajali so različna merila TISA pri razdeljevanju sredstev za delovanje osemletk. Jasno je bila izražena želja, da se kar najhitreje se-stanejo predstavniki vseh treh osemletk ter predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti ter sprejmejo družben dogovor o delitvi sredstev, ki so jim dana na razpolago in s katerimi upravljajo. Tudi delavci, ki se ukvarjajo z varstvom otrok se čutijo prikrajšane, ker se njihovo delo ne vrednoti tako kot delo v šolah. Upam, da se bodo s tem dogovorom te razlike izgladile. — Na občnem zboru sindikata delavcev v industriji in rudarstvu prav gotovo tudi nI zmanjkalo problemov? — Res je, kljub slabi udeležbi je občni zbor v delovnem vzdušju razpravljal o mnogih problemih industrijskih delavcev. Največ jc bilo govora o težavnem položaju tekstilne industrije. Tekstilna industrija za tržiško gospodarstvo ni nepomembna, saj v njej dela okoli 1500 delavcev. Dotaknili so se tudi problema prisilnih uprav in stanja, ki do tega privedejo. Ugotovili so, da odnos med delovnimi organizacijami ter občinskim sindikalnim svetom in občinsko upravo ni tak kot bi moral biti. Delovne organizacije se preveč zapirajo vase in so prepričane, da so njihovi problemi samo njihovi, kar je seveda zmotno. Probleme je treba reševati skupno. Le tako se je mogoče izogniti vsem neprijetnim posledicam, mogoče tudi prisilnim upravam. L. M. 2. seja občinske konference ZK Škofja Loka Filozofiranje In govorjenje »na pamet« naj zamenjajo argumenti Četrtkova seja občinske konference ZK Skofja Loka, na kateri so zbrani komunisti sprejeli rokovnik, obširen, vendar izredno konkreten delovni program dela za tekoče leto, je bila nenavadno zanimiva in plodna. Ob glavni točki dnevnega reda, ob nalogah, ki izhajajo iz resolucije, sprejete na 1. seji republiške konference ZKS, se je razvila živahna debata. Prisotni so najprej ugotovili, da med Sklepi, ki jih je občinska konferenca osvojila že na prejšnji seji, in sklepi nedavne republiške konference ni bistvenih razlik ter da so prvi samo nekoliko prikrojeni specifičnim razmeram v škofjeloški občini. Potem je Zdrav- i ko Krvina analiziraj delo in j pomen republiške konference ter poudaril, da gre predvsem za vmesni organ, ki bo dopolnjeval medkongresno aktivnost komunistov, hkrati pa pomagal centralnemu komiteju izvajati sklepe zadnjega kongresa. Čeprav so delegati iz posameznih občin različno ocenjevali nanizane predloge in stališča konference, je bilo vendarle čutiti neko vodilo, ki jc družilo govornike: misel namreč, da moramo dosledno izpolnjevati načela in temeljna izhodišča gospodarske reforme. Le tako jo bo moč izpeljati do konca. Predsednik se je dotaknil tudi samih stališč republiške konference in poudaril, da jih morajo komunisti čim prej prenesli v konkretne občinske okvire. Edino, čemur bi bilo po njegovem mnenju nujno posvetiti večjo pozornost, jc vprašanje odgovornosti, vprašanje torej, ki dandanes, v pogojih samoupravljanja, predstavlja hud problem. Konkretizacijo vseh oblik dela zveze komunistov namreč spremlja poostren nadzor nad izvajanjem posameznih nalog. Inž. Marko Vraničar, sekretar in član posebne delovne grupe, jc potem obrazložil predlog novega zakonika, iz katerega navajamo nekaj osnovnih določil. Tako na pri-mer podčrtuje, da »... se mora težišče dela ZK prenesti na tovarniške aktive in teritorialne organizacije ter od tam na posameznike«, da je treba ». . . znebiti se pavšalnih ocen nekega problema in stvari argumentirati s konkretnimi podatki, številkami ter dokazi« in da bo »... nujno angažirati vso občinsko organizacijo in njene člane.« Sestavljavci dokumenta so Izdelali celo nekakšno shemo obdelave posameznih problemov. Tako naj bi o določenem vprašanju najprej razpravljala konferenca. Njeni člani ga bodo ocenili In mu odmerili obseg (pomembnost). Nato pride na vrsto ena od štirih komisij, ki bo zadevo analizirala ter zadolženemu aktivu ali organizaciji svetovala, kako se lotiti reševanja. Aktiv potem nalogo izvede, konferenca pa nazadnje oceni rezultate. Rokovnik vsebuje tudi že podoben seznam tem, ki se mora z njimi spopasti posamezna komisija. Seznam je zelo obširen in zajema vsa področja družbenoekonomskega dogajanja v občini (gospodarstvo, sociala, kultura, zdravstvo, šolstvo itd.). Aktivi bodo morali izdelati svoje interne rokovnike. Dokument poleg naštetega poudarja, da naj organizacije sproti kontrolirajo delo vseh članov, jih spodbujajo in usmerjajo k večji intenzivnosti. Namen vsega tega je poživiti aktivnost v občini. »Opustiti bo treba filozofiranje in teoretiziranje ter govorjenje: na pamet. Teorija je lahko samo v pomoč učinkovitemu ukrepanju, nc pa edini način delovanja. Na sestankih naj komunisti operirajo s podatki, številkami in ne s frazami. Le tako utegne biti prepričljiv,« je tov. Vraničar komentiral predloženi program, i Prisotni so — z nekaj dopolnilnimi pripombami — rokovnik soglasno sprejeli. V, zadnjem delu seje je konferenca potrdila še seznam predlaganih članov štirih komisij. I. Guzelj LJUBLJANA prireja demonstracije priznanih kozmetičnih izdelkov Diplomirana kozmetičarka vam bo brezplačno svetovala o pravilni negi s Tokalon preparati. Razpored je naslednji: 2. in 3. II. 1970: Bled, Specerija, posl. 1, Prešernova 76, 4., 5. in 6. II. 1970: Radovljica, Supermarket, P. Želez-nina, 9. in 10. II. 1970: Bohinjska Bistrica, Supermarket, posl. 16, 11., 12. in 13. II. 1970: Jesenice, Supermarket, posl. 27., Titova, 16. in 17. II. 1970: Jesenice, Murka, Titova uL, 18. in 19. II. 1970: Kranj, Elita — drogerija, 20. in 21. II. 1970: Kranjska gora. Hotel Prisank. Prepričajte se o kakovosti kozmetike Tokalon! Državna založba Slovenije obvešča, da bo v kratkem na knjižnem trgu LO^AR LOVENSKEGA KNJIŽNEGA I JEZIKA SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA, ki ga pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE izdaja SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI, bo v celoti izšel v pet knjigah po okoli 800 strani leksikonskcga formata. V 110.000 geslih oziroma podgeslih bo zajeto celotno besedišče slovenskega sodobnega knjižnega Jezika, to Je nekako od leta 1900 do danes. Upoštevana pa bosta prav tako besedišče naših klasikov iz prejšnjega stoletja in splošno rabljena sodobna terminologija. SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA je namenjen za praktično in znan stveno rabo. Zato bo mogoče najti v njem odgovor na vsako konkretno, pa tudi okvirno, teoretično vprašanje, ki zadeva slovenski sodobni knjižni jezik, zlasti; kaj beseda pomeni, kako se pravilno veže z drugimi besedami, kakšno stilno funkcijo ima, kako se izgovarja in piše ter v kakšnem odnosu je do drugih njej sorodnih besed. Ker bo v slovarju podano celotno Jezikovno bogastvo slovenskega knjižnega jezika, bo to hkrati odsev vsega našega narodnega in družbenega razvoja v tem stoletju. Tako bo slovar istočasno svetovalec v jezikovnih zadevah in kompleksna podoba slovenske tvornosti in samoniklosti. SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA spada po svoji izredni obsežnosti In velikih stroških za pripravo rokopisa in tiska med tista dela, ki se malokdaj pojavljajo in le redkokdaj ponatiskujejo. Ker bo to obsežno delo izhajalo več let, ne more založba vnaprej določiti cene za celoto. Zato je razpisala PREDNAROČILO le za prvo knjigo. Prednaročniška cena prve knjige je 150 din. Knjiga bo vezana v polusnje. Naročniki lahko poravnajo naročnino tudi v petih mesečnih obrokih po 30 din. PREDNAROČNIŠKA CENA VELJA LE DO IZIDA PRVE KNJIGE. PO IZIDU BO CENA VIŠJA. PA TUDI NAKLADA ZA TO POMEMBNO DELO JE OMEJENA — ZATO: NE ODLAŠAJTE IN POHITITE Z NAROČILI! DANES JE SE CAS! SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA lahko naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih založbe, s priloženo naročilnico pa tudi neposredno pri upravi DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26. NAROČILNICA Obvezno se naročam na SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA Prva knjiga: od A do H Cena prve knjige vezane v polusnje: 150 din Ceno bom poravnal (a): — v celoti takoj — v 5 mesečnih obrokih po 30 'din* (♦Podčrtajte, prosimo, ustrezne pogoje plačila.) Kraj in datum Fodpis Pogled pogled Aprila bo minilo pet let, odkar je skupina jeseniških kinoamaterjev ustanovila filmsko skupino Odeon. Čeprav to ni bila prva kino-amaterska organizacija na Jesenicah, pa je bila piva, ki je imela namen združiti vse kinoamaterje in širiti kino-amatersko dejavnost. Pred tem je že pet let deloval kino krožek na ŽIC, ki sedaj deluje v okviru FS Odeona. Medtem je začel delovati kino krožek v Mojstrani, obenem pa jc bila ustanovljena kino komisija pri občinskem odboru ljudske tehnike. Največji uspeh, ki je bil plod kolektivnega dela, je vsekakor II. medklubski festival amaterskega filma v počastitev 100-letnice železarne. Festivala se je udeležilo 48 avtorjev iz 22 klubov iz vseh republik z 80 filmi, število filmov, ki jih je vsak klub lahko poslal, je bilo omejeno, sicer bi jih bilo veliko več. Festival ni imel namen prikazati le najboljše filme, ampak predstaviti delo tudi v manjših klubih. Uspehi, ki so jih dosegli posamezniki na najrazličnejših festivalih amaterskega filma po vsej Jugoslaviji, niso majhni. Na 8 festivalih so sodelovali trije člani Odeona: Janez Hrovat, Alojz Kerštajn in Alt Branko. Osem filmov, ki so jih posneli lani, je bilo na teh festivalih predvajanih dvanajstkrat. Najuspešnejši je bil Janez Hrovat s filmom Ognjena kača, za katerega je prejel dve zlati in eno bronasto medaljo ter dve posebni nagradi, in Bele planjave, za katerega je prejel nazaj, naprej bronasto medaljo in posebno nagrado. Za dan republike pa je zvezni odbor LT Jugoslavije odlikoval za zasluge pri širjenju tehnične kulture dva člana Odeona. S srebrno Kidričevo plaketo Izidorja Trojarja, l bronasto pa Janeza Hrovata. Seveda pa tudi težav ni manjkalo, ena znanih je denar, druga pa članstvo. Po spisku je v skupini okrog 40 članov, od tega pa jih ima kamere le okrog četrtina, aktivnih članov pa je okrog 15. Za letos ima filmska skupina Odeon pripravljen bogat program dela. V jeseni preteklega leta so zopet začeli vsak četrtek prirejati debatne večere, ki so primerna oblika zbiranja kinoamaterjev. Tudi novi formati super 8 in single 8 pri ha jajčna Jesenice. Tudi s tem se je treba spoznati. Danes že težko dobiš naprodaj kamero s klasičnim formatom, zato je treba kinoamaterje poučevati o novem. V programu imajo predavanje o novih projektorjih z možnostjo snemanja zvoka na projektorjih. Eno naslednjih predavanj bo predavanje o montaži. Vsa predavanja so demonstrirana, praktično s pripomočki. Poleg tega nameravajo snemati filme o planinstvu, padalskem športu in.komercialne filme za Murko. . Aprila bodo organizirali 3. medklubski festival amaterskega filma. K sodelovanju bodo povabili vse kino klube iz Jugoslavije. Prvič bodo sodelovali v informativni sekciji tega festivala tudi Avstrijci in Italijani. -tin Jeklar nadaljuje z uspešnim delom Jeklar — pevski zbor jeseniških železarjev — ima tudi letos pester program dela. Lani je zbor nastopil dvain-dvajsetkrat, javnosti pa se je predstavil tudi s samostojno radijsko in televizijsko oddajo. Zelo uspešno leto je zbor zaključil s koncertoma, ki ju je priredil brezplačno za učence strokovni šol ŽIC in za oskrbovance socialnega zavoda dr. Franceta Berglja. Za nagrado je IO sindikata jese- niške železarne zboru omogočil dvodnevni izlet na Jadran, za novo leto pa so zboru podarili električni harmonij. V programu imajo več koncertov po krajih v jeseniški občini, v železarskih krajih kot so-Štore, Ravne ter v zamejstvu. Aprila bodo peli v Ferndorfu v Avstriji. Za dosedanje delo je zbor prejel več nagrad, pohval in priznanj. -U. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnost-nozgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava akad. slikarja Igorja Pleska. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 jc v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Socialna tematik? v predvojnem slikarstvu Ljuba Ravnikarja. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji, v isti stavbi razstavlja akad. slikar Kamilo Legat. Razstave v galerijah so odprte vsak dan od 10—12. in od 17.—19. ure, stalne zbirke pa od 17.—19. ure, ob sobotah, nedeljah, sredah in praznikih pa tudi od 10.—12. ure. Prodajalna VOLNA v Cankarjevi ulici 6 je uvedla prodajo volne za ročno in strojno pletenje dralon, ki jo izdeluje Gorenjska predilnica v Škof ji Loki. Na zalogi imamo volno za ročno pletenje raznih domačih in tujih proizvajalcev. Prodajalna VOLNA je specializirana za prodajo volne in pletenin, zato vas lahko najbolje postreže in ugodi vašim zahtevam in željam. k B A N J Prodajalna konfekcije po znižanih cenah KONFEKCIJA na klancu, Vodopivčeva 7, nudi: ženske zimske plašče po 220, 250, 360 in 390 din ženske obleke / po 50, 90, 120, 150, 181 in 207 din moške obleke po 269, 290 in 390 din moške suknjiče po 90, 120, 170 in 210 din Cene navedenim izdelkom so znižane do 30 odstotkov! Od vseh v naši republiki rojenih otrok jc 10 odstotkov takšnih izven zakonske zveze. V Sloveniji je, če jo primerjamo z drugimi republikami, odstotek nezakonskih otrok največji. Statistični podatki kažejo, da se največ nezakonskih otrok na Gorenjskem (mišljeni so odstotki) rodi na Jesenicah, sledita Radovljica in Tržič. Najmanj pa jih je v Kranju, Škofji Loki in Kamniku. V poprečju je na Jesenicah na 1000 živoroje-nih otrok od 100 do 150 nezakonskih. V Radovljici in Tržiču od 75 do 100, v Kranju, škofji Loki in Kamniku pa od 50 do 75. K nam vsako leto ne prihaja samo več in več motoriziranih turistov, vse več je tudi takšnih, ki potujejo z letali in jahtami. V preteklem letu je v koprski luki pristalo več kot 1290 jaht in hitrih čolnov. Največ teh jaht je plulo pod italijansko in zahodnonemško zastavo. V piransko luko je priplulo blizu 3500 jaht. Sicer pa se koprska luka vedno bolj uveljavlja. Samo decembra je vayjo priplulo 167 ladij, odplulo pa 174. Pred petnajstimi leti je železnica prepeljala 81 odstotkov vseh potnikov. Cestni promet potemtakem ni bil posebno pomemben. Pred letom dni pa je bila slika obrnjena. Komaj 17 odstotkov potnikov je še potovalo z vlaki... okrog 80 odstotkov pa so prepeljali avtobusi. Zgodba o žirovskem slikarju in prekupčevalcih (iz Nemčije) »Prišli so trgovci z novci, za šalo v žiri zares ...« Pravzaprav sta bila dva. In pripeljala sta se. Ličen kombi nemške registracije se je nekaj časa motal sem in tja po žirovskfh ulicah in nazadnje zavil proti domačiji Janeza Sedeja, znanega slikar-ja-naivca. Mož, čigar krajine so v krogih zbiralcev in ljubiteljev ljudske umetnosti vsak dan bolj cenjene, ni bil posebno presenečen nad obiskom. Mnogo ljudi zaide k njemu, želeč si pobliže ogledati ali kupiti kakšno delo. Povabil je torej dvojico, naj vstopi. Niso dolgo kramljali, ko sta mu Nemca zaupaia, kaj ju je prignalo. Slike, seveda, prav kot si je bil mislil. Rada bi kupila nekaj slik. Toda ži-rovski samouk ustvarja počasi. Vsaj 14 dni rabi za eno podobo, zato jih nima nikdar na zalogi več kot dve, tri. »Takrat sem pravkar končal veliko krajino,« mi je nedavno tega pripovedoval umetnik. »Ni bila še oddana. Tujca sta zanjo ponujala 2500.00 din. Rekla sta, da jo nameravata pokloniti prijatelju, navdušenemu občudovalcu jugoslovanskih naivcev. Čeprav nerad prodajam v inozemstvo, saj menim, da bi morala naša dela ostati doma, sem privolil. Ravno smo popravljali hišo in denar mi je prišel hudo prav.« Neznanca sta plačala, vzela sliko in se poslovila rekoč, da bosta ob prvi priliki spet prišla naokrog. Minevali so meseci. Sedaj bi dogodek gotovo kmalu pozabil, če se lepega dne ne bi pri njem oglasil znanec, akademski slikar Peter Adamič iz Ljubljane. Prihajal je iz Švice, iz Ziiricha, kjer je bila tiste dni razstava jugoslovanskega naivnega slikarstva. Gostitelji so ga peljali v galerijo, polno del članov lile-binjske šole, pa tudi drugih. Na najvidnejšem mestu je visela dragocena Sedejeva krajina, opremljena z imenom lastnika, bogatega švicarskega industrijalca, in s pripombo, da je veljala 20 novih tisočakov (v našem denarju). Adamič, ki se mu je stvar zazdela sumljiva, je vse skupaj fotografiral, In res, Sedejevi so s posnetka ugotovili, da gre za sliko, prodano Nemcema. Ko sta čez čas prekupčevalca spet zašla v Ziri, ju je čakalo neljubo presenečenje: f namesto umetnine je samouk namreč prinesel fotografijo s zuriške razstave, potem pa jima pokazal vrata. Tole resnično zgodbico objavljamo zato, da bi posameznike, zlasti kmete, ki imajo doma shranjene kake stare, dragocene predmete — panjske končnice, slike na steklo, kipce in podobno — posvarili pred sumljivimi »zbiralci« ljudskih umetnin. Od hiše do hiše hodijo in za navidezno lepe denarec kupujejo stvari, katerih resnična vrednost je nekajkrat večja. Lahko si predstavljate, da so( vražje prevejani, saj jih ni strah niti pred slikarji. I. G. i GLAS I » I Nov dom enajstletne Vikice etne 14. stran Nihče ni slutil najhujšega, toda morali so povedati Vikici, da ji je umrla mama. Jakšičcvi iz Kranja so ji ponudili dom. »Nisem poznal njene mame, le nekajkrat sem jo srečal na stopnicah,« je dejal Jakšič. Hranile vlcge in devizne račune obrestujemo nevezane 6 °/o vezane do 7,5 % Veliko nagradno žrebanje vezanih vlog 11. februarja 1970 Naj vas ne skrbi! Zaupajte svoje denarne posle Gorenjski kreditni banki NA BLEDU — JESENICAH — V KRANJU — RADOVLJICI — ŠKOFJI LOKI — TRŽIČU Vaše zaupanje nagrajujemo s hitrim in tajnim poslovanjem, z visokimi obrestmi in vrednimi nagradami ob nagradnih žrebanjih Dvogovor med nemškima državama — Nemško demokratično republiko in Zvezno republiko — ki se je začel 18. decembra lani, ko je 77-lctni predsednik državnega sveta NDR V/al ter Ulbricht poslal predsedniku ZRN Gustavu Heinemannu pismo, se kljub vsem težavam in oviram nadaljuje. To je pokazala Ul-brichtova tiskovna konferenca v vzhodnem Berlinu prejšnji teden. Ulbricht je sklical velikd mednarodno tiskovno konferenco in ji dal zelo velik poudarek. Značilno zanjo je bi o že to, da je bila prva Ulbrichtova tiskovna konferenca po devetih letih. Odgovoriti je hotel na nedavne za-hodnonemške predloge in na govor kanclerja VVillvja Brandta v Bundestagu. Ulbricht je na tiskovni konferenci zelo iiitro in jasno poučil vse tiste, ki so menili, da so njegovi predlogi za i sklenitev pogodbe med nemškima državama »maksimal- > ni«. Njegovi pogoji niso j »maksimalni«, temveč »mini- | Dvociovor malni«. Kljub temu se lahko nadaljujejo pogajanja z Bonnom. To je seveda slaba tolažba za Brandta, ki je zdaj med dvema ognjema: iz vzhodnega Berlina ga neizprosno dalje kritizira Ulbricht — z malenkostnimi priznanji, da je nekoliko, toda samo nekoliko boljši od Kiesingerja — z druge strani pa ga napada krščansko demokratska opozicija, ki si vroče želi, da bi si socialno-demokratski kancler opekel prste, diskreditiral lastno politiko »odpiranja proti Vzhodu« in r.i tuko sam izkopal prerani politični grob. Ulbricht je v svoji poslanici Heinemannu med drugim zahteval, da Bonn med drugim tudi mednarodnopravno in ne samo »d2 facto« prizna NDR, da dokončno prizna sedanjo mejo med nemškima državama in mejo na Ociri in Nisi, da se odpove članstvu v NATO (ne ktlko. »Sklenili ste torej, da boste več prevzemali takih naročil?« »Da, potem, ko sem se sprla z Denhamom.t »Kako pa to, da ste prišli na druge misli?*- »Zato, ker sem sc razgovar-Jala z Bedfordoi\« »Kako to? Kaj vun je pa Bedford povedal?« »Tega ne vem več tak« natančno. Mislim, da sploh ni mnogo govoril. Le to je bilo, kako je govoril o svoji ženi. Mene se, kot rečeno, sploh ni dotaknil. Zanj je eksistlra-Ia samo njegova žena. Razmišljati sem morala, kako neki doseže ženska to, da jo mož tako ceni... ah, k vragu! Saj res ne vem, kaj se je zgodilo z menoj. Morda s?m se spreobrnila — če hočete otroku na vsak način dati kako ime.« »Vsekakor pa Je bila to idealna prilika za izsiljevanje. Sami ste rekli, da ste sklenili prenehati in sami ste povedali Denhamu, da ne boste več sodelovali. Binnevu Denhamu to najbrže ni bilo posebno p^ volji. Dalje ste mi pravili, da sta Binnev in vi skušala zbuditi Bedforda. Nedvomno ste prej pregledali Bedfordovo aktovko in ste vedeli, kaj je bilo notri. Ko je prišlo nato do prepira med vami in Dcnhanioni, se je nazadnje utegnilo zgoditi, da ste mu pognali kroglo v hrbet. Povrhu ste vknjižili pri njem dvajset tisoč dolarjev in se odpeljali.« »Na tako nagnusne misli zaide lahko samo kak advokat. Ali mi res prisojate kaj takega?« »Ali se res tako zelo motim?« »Prav gotovo!« »V katerem ozira?« »Saj sem vam že rekla, da sem hotela skleniti z umazanimi posli. Ali mislite, da se bom odločila za novo, dostojno življenje, v istem trenutku pa bom zaradi dvajset tisoč dolarjev nekoga ubila? To bi bil pa res lep začetek!« »No, morda vam pa ni preostalo drugega kot ubiti ga,« je dejal Mason in ji pomežik-nil. »Binnev vašega sklepa gotovo ni hotel sprejeti. Potem pa je prišlo do prepira.« »Odločili ste se, da boste meni podtaknili ta umor, kajne? Odvetnik ste, vaš kli-ent ima denarja kot peška, poleg tega je ugleden mož. Jaz pa sem revna kot cerkvena miš. Radi bi iz mene naredili grešnega kozla, da bi rešili Bedforda. Saj je bilo pa tudi res prebedasto od mene, da sem sploh govorila z vami.« »če ste Denhama v silobra-nu ustrelili, sem prepričan, da vam bo Mr. Bedford ...« »Ah, poberite se k vragu!« Mason se je naglo dvignil. »Hotel sem samo slišati, kaj imate povedati o vsej zadevi.« ' »No, in zdaj veste.« »če pa ste pod danimi okoliščinami le bili prisiljeni braniti se, bi svoj položaj zelo olajšali, če bi to sporočili policiji. Tudi o tem si morate biti na jasnem, da bi policija vaš odhod iz bungalova lahko imela za beg in za priznanje krivde.« »Mislim, Mr. Mason,« je dejala sarkastično, »da imate mnogo dela. Vidite, meni se godi prav tako, zato vas ne bi hotela dlje zadrževati. Niti najmanj me namreč ne veseli, da bi me še naprej nadlegovali.« Vstala je in odprla vrata na hodnik. Mason in Drake sta počasi stopala po stopnicah navzdol. »Tvoji ljudje naj skrbno pazijo nanjo, Pavel,« je dejal Mason. »Slutim, da jo namerava popihati.« »Kako pa naj jo zadržimo?« »če bi le vedel, kam namerava iti!« »To pa ne bo težko Izvedeti!« »Daj nekomu . svojih ljudi dovolj denarja. Vkrca naj se v isto letalo kot ona in naj ji vedno ostane za petami!« »Prav! Usedi se sedaj v svoj voz, jaz pa bom spregovoril še nekaj besed z možem, ki straži pred hišo.« Mason je sedel v svoj voz, Drake pa je stopical mimo voza, kjer je sedel njegov zaupnik, neopazno pokimal z glavo in zavil okrog ogla. Možak v avtomobilu je izstopil in počasi stopal za Dra-kejem, menjal z njim mimogrede nekaj besed in se vrnil spet v svoj voz. Drake je krenil k Masonu in dejal: »Sledil ji bo, kamorkoli bo šla In nas sproti obveščal. Samo potnega lista za inozemstvo nima.« »Nič ne de! Ona ga prav gotovo tudi nima. Ali pa ima tvoj zaupnik dovolj denarja?« »Da, oskrbel sem ga z njim pravkar.« Nikakor pa ne sme opaziti, da jo opazujemo. Pavel!« »Brez skrbi! Možak se ra-zume na svoj posel. Ali bi ti bilo prav, če bi pobegnila?« »če se le ne bi vedla tako odkritosrčno. Seveda bi ml bilo ljubo, če bi izginila. Saj imam končno klienta, ki je ozumljen umora. Po tem, kar dekle pripoveduje, bi pravzaprav imela dovolj razloga za umor Binneva Denhama. če jo namerava zdaj pobrisati, lahko zvrnem sum za umor nanjo, —■ če se policiji seveda ne bo posrečilo še naprej obremenjevati Bedforda. Najljubše bi mi bilo, če bi vzela trdno vrv in se sama obesila ... samo zgodba, ki jo pripoveduje, mi —, odkrito povedano — vzbuja do nje simpatije. Dekle ni tako slabo, kot je njen glas.« »Nikar se ne daj pretentati, Perry! To Je profesionalna sodelavka zločincev. To je že navada takih tičic, da ti na-tvezejo kako solzavo pripovedko za babice, ki ji verjameš, če si dovolj naiven. Beži, beži! Po mojem mnenju je prav ona umorila Denhama. Le nikar ji ne nasedaj!« »Ne boj se! In če bo zdaj pobegnila na vrat na nos, imam Bedfordovo oprostitev v žepu!« 15. Mason je sedel v sobi za kazenske zagovornike v preiskovalnem zapora in zamišljeno gledal Bedforda. »Slutim, da ste si tisto zgodbo o pobegu po prometni nesreči gladko izmislili, da bi obvarovali dober glas svoje žene. Žrtvovati hočete sami sebe, samo da ne bi bila ona vmešana v zadevo.« Bedford je prikimal. »Zakaj, za vse na svetu, pa mi niste povedali, kaj nameravate?« »Ker sem se bal, da vam ne bo prav.« »Kako pa ste prišli do vseh podrobnosti?« »Vse sem dobro premislil in prikrojil. Slučajno sem nekoč slišal o podobnem primeru, šlo je za staro žensko, sorodnico nekega mojega uslužbenca. Nekega večera je ženska šla čez cesto in neznan voznik Jo je povozil do smrti.« Radio Poročila poslušajte vsak dan »b 3., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. url ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 19.30. SOBOTA 31. JANUARJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za šolarje — 9.35 Cez bele poljane — 9.50 Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz Dvorakovih plesov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansambli do domačih viž — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Lahka glasba za razvedrilo — 15.30 Glasbeni intermczzo — 15.40 Poje mczzosopranistka Marjana Radev — 16.00 Vsak dan za vas — 17,05 Gremo v kino — 17.35 Filmska glasba — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu "— 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Boruta Les jaka — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Glasba nc pozna meja — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 Revija zabavnih melodij —- 15.00 Jazz na drugem Programu — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Naš podlistek — 17.50 Orgle v ritmu — 18.00 Pisana paleta zabavne glasbe — 18.35 Lahka glasba — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Parada zabavne glasbe — 20.05 Ljudje med seboj — 20.30 Okno v svet — 20.45 Ogrska rapsodija 21.05 Operni koncert — 22.30 Kako je poleti na jugu — 00.05 Iz slovenske poezije NEDELJA 1. FEBRUARJA 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalec — 8.04 Radijska igra za otroke — 8.50 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 3.50 S pianistom Silvom štin-glom — 14.00 Po domače — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Z novimi ansambli domačih viž — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Nedeljski operni stereo — 17.30 Radijska igra — 18.10 Beethovnova glasba za klavir — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Zabavna glasba iz studia radia Zagreb — 22.40 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Začnimo s plesom — 14.00 S popevkami po svetu — 14.35 Revija majhnih ansamblov zabavne glasbe — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Z zborom in orkestrom Hor-sta Jankowskega — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Iz operet in glasbenih revij — 18.30 Popevke se vrstijo — 19,00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Igrajo veliki zabavni orkestri — 19.40 Priljubljeni zabavni zbori — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Antigona 43 — opera — 22.35 Iz sodobnega repertoarja Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 2. FEBRUARJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.45 Z ljubljanskim jazz ansamblom — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz našega, koncertnega arhiva — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba z orkestrom Alfonso Dartega — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor Glasbene matice iz Ljubljane — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin — 20.00 Sonetni venec — kantata — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavna glasba iz studia radia Beograd — 23.40 Z orkestrom Kookie Freeman Drugi program 14.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 14-20 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 15.00 Popevke, ki jih radi poslušate — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Z orkestrom in zborom Ray Conniff — 18.00 Priljubljeni pevci zabavnih melodij — 18.35 Plesni zvoki današnjih dni — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Ponedeljkova glasbena skrinja — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Samospevi Anto-nina Dvoraka — 20.30 Svet in mi — 20.45 Mojster Albinoni — 21.15 Literarni večer — 21.55 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije 3. FEBRUARJA 8.04 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Z ansamblom Atija Sossa — 9.45 Trio Borisa Franka s pevci — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Zamišljene in nagajive skladbice domačih avtorjev — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Dva odlomka iz Puccinijcve Tosce — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Beethovnova dela v izvedbi domačih umetnikov — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Dorka Skoberncta — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.30 Lahka orkestralna glasba — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 23.40 Godala v noči Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Lahka glasba za razvedrilo — 15.00 Jazz na drugem programu — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Z orkestri — 18.00 Vrtiljak s popevkami —- 18.35 Lepi zvoki — 19.00 Novost na knjižni, polici — 19.05 Melodije po pbšti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Naši operni pevci — 21.15 Slovenska zborovska glasba — 22.15 Flandrijski festival 1969 — 23.30 Simfonija št. 3 — 00.05 lz slovensko poezije SREDA 4. FEBRUARJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 S pevcema Lidijo Kodrič in Stanctom Mancini-jem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva prizora iz opere Hlapec Jernej — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dva venčka narodnih — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavna glasba iz studia radia Zagreb — 23.40 Zaplešimo z orkestrom Johny Dou-glas Drugi program 14.05 Radijska Šola za srednjo stopnjo — 14.35 V ritmu z majhnimi ansambli — 15.00 Melodije z velikimi orkestri — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Revijski orkester Riidi-ger Piesker — 18.00 Melodije mediteranskih dežel — 18.35 Popevke na sprehodu — 19.00 šoferjem na pot — 19.10 Panorama zabavnih zvokov — 20.05 Na mednarodnih križ-potjih — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 21.40 Žive misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK 5. FEBRUARJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Moskovski komorni orkester in Mozart — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Lirika za otroke — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci — 20.00 Poje bolgarski zbor Gur sla iz Sofije — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaj« o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz klub DrugI program 14^03 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Filmska glasba ■— 15.00 Popevke v instrumentalnih izvedbah — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Popoldne ob, sprejemnikih — 17.35 Zaplešimo z majhnimi ansambli — 18.00 Popevke Latinske Amerike — 18.35 Glasba za razpoloženje — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za razvedrilo — 20.05 Radijska igra — 21.15 Klavirski trio Lorenz — 22.00 S francoskih glasbenih festivalov —• 23.40 Simfonietta — 00.05 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucija 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna In naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. OBIŠČITE KRVAVEC Urejena smučišča Izredni popusti od ponedeljka do petka za mladino, smučarske učitelje, tečajnike, tekmovalce, Člane smučarskih klubov in skupin. Informacije: CREINA Kranj telefon 21-022, 73-120 Televizija ii ECREinfl 31. JANUARJA 17.40 Obzornik (RTV Ljubljana) — 17.45 Košarka Jugoslavija : Argentina (RTV Sarajevo) — 18.20 Mozaik (RTV Ljubljana) — 18.30 Nadaljevanje košarkarskega prenosa (RTV Sarajevo) — 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 TV magazin (RTV Zagreb) — 21.35 Rezervirano za smeh, 21.50 Desirv — serijski film, 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 -TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA i 1. FEBRUARJA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Pet minut po domače, 9.35 Kmetijski razgledi (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Propagandna oddaja, 10.50 Otroška matineja, 11.30 TV kažipot. .. športno popoldne, 17.20 Pesem ob jubileju, 18.20 Tri ljubezni — ameriški film, (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.35 Humoreska (RTV Beograd) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 športni pregled (JRT) — 22.05 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — 22.15 Plesni turnir za evropski pokal (Evro-viz.ija) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK 2. FEBRUARJA 9.35 Televizija v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina, 14.45 Televizija v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Lutkovna oddaja (RTV Skopje) — 18.15 TV obzornik, 18.30 Po sledeh napredka, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Diapa/.on (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Kaplan Martin če-dermac — TV igra, 21.55 Človek s kamero .. . Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Propagandna Oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Lutke (RTV Skopje) — 18.15 TV vrtec (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost in mi (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Diapa-zon (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske T V 3. FEBRUARJA 9.35 Televizija v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 * Angleščina, 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.15 Angleščina (RTV Zagreb) — 17.25 Veselje v glasbi, 18.15 Obzornik, 18.30 Top-pops, 19.00 Mozaik, 19.05 Sodobno poslovanje, 19.30 Cesta in mi, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Ljubimci — francoski film, 22.05 Veselje v glasbi... Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 1750 Risanka, 18.00 Mali svet, 18.30 Oddaja o prometu, 19.00 Propagandna oddaja (RTV. Zagreb) — 19.05 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.30 TV pošta, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA 4. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.15 Madžarski TV pregled, 17.50 Rastimo (RTV Beograd) — 18.30 Obzornik, 18.35 Obrežje, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Popularna glasba (RTV Sarajevo) — 19.20 Kaleidoskop, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Človek leta 2000, 21.20 Monitor, 21.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Rastimo, 18.30 Reportaža (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Popularna glasba (RTV Sarajevo) — 19.20 Poljudnoznanstveni film (RTV Beograd) — 19.30 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV —3H3BM 5. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina, 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 človek — film. 19.00 Mozaik, 19.05 laik ral v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Zabava vas Jerry Lewii (RTV Beograd) -- 1930 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-J, 20.35 VĆČer s Prešernom, 21.15 Bratje Karamazovi — serijski lilin, 22.15 F.vropsko drsalno prvenstvo v Leningradu — tekmovanje parov... Poročila (RTV Ljubljana) — Dmpi spored: 17.20 Poročila, 17.-0 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Daljnogled (RTV Beograd) — i 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Propagandna • oddaja, 19.05 Svet na zaslonu 1 (RTV Zagreb) — 19.20 Jerrv Levvfs (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnev-nik (RTV Zagreb) — 21.00 | Spored italijanske TV PETEK 6. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 David Coopcrl ickl — TV igra, 18.15 Obzornik, 18.30 Mozaik, 18.35 Evropsko drsalno prvenstvo v Leningradu — tekmovanje žensk, 19.45 Cikcak, 20.00' TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Srečne neveste — angleški film, 22.00 Malo jaz, malo ti — quiz ... Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.25 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Serijski film (RTV Zagreb) — 18.30 Jazz (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 1. februarja, ob 10. uri za IZVEN URA PRAVLJIC — otroška igrica SNEGULJČICA, ob 16. uri za IZVEN Levstik-Griin: KA-STELKA. Obiskovalce obveščamo, da bo to zadnja nedeljska predstava. Mehanik priporoča Motor vam jc odpovedal. Pogosto je vzrok za to gorivo. Med gorivom je lahko kapljica vode ali kaka smet. Običajno se take primesi v bencinu ustavijo v glavni pretočni šobi vplinjača. Konstrukcija vplinjača je največkrat taka, da je glavna šoba za prosti tek vedno lahko dostopna. Čc domnevate, da je motor ugasnil zaradi goriva, ni nič preprostejšega kot ti šobi odviti in prepihati. Ko ju ponovno privijemo, motor spet živahno steče. Če se nam to pogosto, dogaja, je nujno očistiti vse elemente, ki so v zvezi z gorivom (rezervoar, cevovodi, bencinska črpalka, vplinjač). Osnovno je, da veste, kje jc glavna in kje šoba za prosti tek. M«j«k/% ....... Športne prireditve SOBOTA Duplje — V Klubu gasilskega doma v Dupljah bodo danes ob 19. uri pregledali svoje delo člani TVD Partizan. Zelenica — TVD Partizan Tržič je danes, v soboto, prireditelj slovenskega prvenstva v smuku. Pravico nastopa imajo člani, članice, starejši mladinci in mladinke. Start je ob 11. uri dopoldne. NEDELJA Bled — TVD Partizan Bled priredi jutri na Straži med-društveno tekmovanje v slalomu za člane, članice, starejše mladince in mladinke. Neuradno poročilo o žrebanju 5. kola srečk Jugoslovanske loterije Srečke s sb zadele končnicami din 10 70 13290 48910 024580 043280 l 56291 89731 432371 488411 352 12572 23862 438762 780912 13 33 6273 20753 22863 04 87854 W)74 533394 635724 5 80295 008565 085165 288375 45 466 14456 26536 53666 7 82737 083967 1C6867 58 1328 02318 6.S7S68 755108 79 75849 010829 216639 340429 10 10 2.000 1.010 10.000 10.000 6 506 506 10.006 10.006 100 500 1.000 10:000 10.000 20 10 200 500 500 20 500 1.000 10.000 50.000 6 506 10.006 10.006 150.006 10 50 500 500 2.000 6 506 10.006 10.006 10 200 1.000 10.000 10.000 30 1.000 10.000 10.000 10.000 vin v 3 Rei nagradne križanke 1. SKUPEK, 7. VARIVO, 13. KARELLESKOVEC, 15. RMAN, 16. ANE, 17. GALE, 18. UDARNIKI, 21. NIN, 22. FF, 23. LU, 24. MK, 26. KA, 27. ALS, 29. SINEKURA, 34. RATA, 36. SOM, 37. PONT, 39. UŽ1TNASUR.OVKA, 42. KALMAR, 43. LANTAN. fežrebanH so bili: Rešitev križanke nam je poslalo 110 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrada — 30 din: Marjan Brezar, Kranj, Moše Pijade 48; 2. nagrada — 20 din: Marija Frižkovec, Kranj, Smledniška 80/b; 3. nagrada — 10 din: Ignac Cudcrman, Tupaličc 27, p. Preddvor. Izžrebancem bomo nagrade poslali Po pošti. , Yauradna, križanka VODORAVNO: 1. najhitrejši smučarski tekač — veteran na tekmovanju Po stezah partizanske Jelovice (Matevž), 7. zaupanje, veljava, up, zaup itd.. 13. naprava pri črpanju zemeljskih olj, 14. odpadki pri mletju žita, 15. mestece v Romuniji blizu jugoslovanske meje pri Vršcu, 16. kazalec na sončni uri, 17. kraj pri Portorožu, kjer imajo večkrat umetniki svoj »forma vha«, 18. tovarna športnega orodja na Gorenjskem, I?, umetnost (!at.), 20. vesel godec iz romana Pod svobodnim soncem, 23. vrv, 26. najdaljša reka v Jugoslaviji, 27. menično jamstvo, 31. kraj na italijanski rivieri, kjer jc vsako leto mednarodni festival popevk, 33. podzemski prostori, 34. nekdanja prvakinja v smuških disciplinah (Majda), 35. slov. slikar in grafik, slika pretežno v olju in piše o problemih umetnosti (Stane), 36. butec, norček, 37. indonezijska časopisna agencija. 1 2 3 6 7 B 9 10 11 12 13 1 že zgodaj, kajti treba se Jf b»lo obleči in namazati. V gorani je bilo veliko ljudi, *' so čakali na predstavo. Ne-strPno sem pričakoval, kdaj pridem na vrsto. Končno se je le zgodilo. Vsi smo bili zelo razburjeni. Mene jc oblivala rdečica. Toda ko smo stopili na oder, je bilo zadrege konec. Dobro smo se odrezali. Nisem še slišal, da bi ljudje tako ploskali. Na oder smo potem prišli še dvakrat. Po končani predstavi nas je režiser pohvalil in rekel, da smo odlično zaigrali. V naslednjih dneh smo imeli še štiri predstave, eno tudi v Vodicah. Zadovoljen sem, saj so mi namenili lepo vlogo. Ivko Carman, 4. razred os. š. Cvetko Golar, Trata Vietnam, daljna azijska dežela, simbol trpljenja, smrti in zločina, kjer se vse dneve in noči ubija, požiga in mori. Od groze in muke izmučeni ljudje, kot sence mrličev, stopajo v mrki večer, pred visoko taboriščno dver. Jim sirotna misel tava, v svetlem upanju spočeta, v pričakovanju glava vsem na prsi klone, a že hrepenenje v obupu utone. Z rodnih tal so tujci jih pregnali, jim revni, mali dom požgali, na velih obrazih je topa bolest, tihi in ponižni gredo v strašno smrt. Vsi so sužnji, vklenjeni v verige, razjeda jih trpka bolest, a vendar tiho in grozeče korakajo brez povratka. A krvniki so kruti in brez srca, vsa groza zločina jih ne gane, ko kri v potokih napaja zapuščene njive in poljane. Sredi grozot in ruševin, mala, drobna deklica sedi, na izsušenih ustnicah je polno črne krvi, v črnem močvirju se izgublja boleči krik. Ljubica Horvatin, Zvirče pri Tržiču Teta mi je pripovedovala Bilo je leta 1941. Začela se jc 2. svetovna vojna. Glavni sovražniki Jugoslavije so bili Nemci in Italijani, ki so hoteli naše ljudi potujčiti. Zapirali so jih v taborišča, ter požigali njihove domove in vasi. O tem mi je pripovedovala sosedova teta. Dobro se spominjam, čeprav je od takrat minilo žc tri leta. Kokra je razstresena vas. Njene osamljene hiše so partizanom, ki so se uprli okupatorju, bile odlično zavetje. Nemci so to dobro vedeli. 20. julija 1942 os se ob prvem jutranjem svitu ustavili v Spodnji Kokri. Prišli £0 z avtomobili, vdrli v hiše in odvedli štirinajst mož. Zvezali so jih in postrelili njihova trupla pa zažgali. Le eden se je — ranjen — rešil. Družine padlih talcev je okupator odpeljal v tabori-{ šča v Nemčijo. Domove so požrli plameni. Nekateri va-ščani so se po končani vojni vrnili in si na pogoriščih zgradili nove hiše. V spomin na ta grozodejstva sloji v Kokri spomenik padlim za svobodo. Štefka Ribnikar, 6. razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor Najbrž žc težko čakate na rezultate nagradnega razpisa Smuk v zimo, ki sta ga pripravila inštitut športnega orodja Elan Begunje in uredništvo časopisa Glas iz Kranja. Posebna komisija, sestavljena iz novinarjev in predstavnikov Elana, je dva dni zapored preštevala zbrane prispevke, ocenjevala, tehtala in točkovala ter nazadnje, po utrujajočem posvetu, določila nagrajenec. Verjemite, posel ni bil lahek. Morali smo prebrati — in to večkrat zapored — kar 140 spisov. 50 so nam jih poslali pionirji iz nižjih razredov, 82 učenci 5., 6., 7. in 8. letnikov, 8 pa jc bilo zaradi različnih pomanjkljivosti (bodisi da je manjkal naslov pisca, bodisi da nismo mogli ugotoviti, v katero skupino, A ali B, sodi) neveljavnih. Nazadnje smo vendarle uspeli izločiti šesterico najboljših. To so: iz skupine A — MARKO OBLAK, 4. razred, os. š. Gorenja vas (Smučanje); JOŽE KERN, 4. razred, os. š. Simon Jenko, Kranj (Ponesrečeni skok); RADO REPE, 2. razred, os. š. Gorje pri Bledu (Zlomil sem nogo). iz skupine B — BORUT KOKELJ, 8. razred, os. š. Lesce (Zlomil sem »dilce«); JERNEJA VRHUNC, 7. razred, os. š. Železniki (Zimsko popoldne); ANTON BURJEK, 6. razred, os. š. Žiri (34 metrov dolga pot po zraku). Nagrajencem iskreno čestitamo. Smuči jim bomo podelili danes, 31. januarja ob 11,30 v tovarni Elan Begunje. Tisti pa, ki ste tokrat ostali praznih rok, pozor! Ni še vse izgubljeno. Dobro preberite naslednje številke rubrike S šolskih klopi. Za nekatere priprav« ljamo presenečenje. UREDNIK Spričevalo govori Da, ne bo dolgo, ko bom resnično spregovoril. Rekli boste, da vendar nimam kaj povedati, a vseeno marsikaj vem. Rojen sem bil nekako pred petimi leti in'pol. Od takrat naprej sem še kar pri dobrem gospodarju. Ne, ne bom govoril o sebi, ampak o mojem gospodarju. Pravzaprav to ni fantek, ampak neka deklica. Slovenščina ji še kar gre. Njen učitelj je vame napisal oceno prav dobro. Seveda sem bil tega vesel. Tudi pri drugih predmetih ni nič slabše. Zamud nima nič, vedenje pa je kot se za pridno deklico spodobi, odlično. Da, zares sem popisan z redi, ki bi jih bilo veselo prav vsako spričevalo. Toda moji kolegi se ne morejo tako pohvaliti. Vidim, da imajo nizke ocene, njihovi lastniki pa so nagajivi, ne- redni in se prav malo brigajo zanje. Ta spričevala se nerada oglašajo, sram jih je, saj se nad njimi oči staršev kaj rade zasolzijo. Jaz pa sem se oglasil zato, da bi spomnil gospodarje drugih spričeval, koliko sreče lahko prinesejo nam, očku, mamici in družbi. Sedaj me že boli jezik in moram končati. Čez pol leta bom spet spregovoril. Do takrat pa bom nekje čepel in bom čisto tiho. Veri Kasunič, 6. razred os š. šenturška gora, Cerklje |z_efj Vzdrževanje zaves Iz diolena je zelo enostavno. Peremo jih v pralnem stroju, vendar pa centrifugo izključimo. Likanje zaves ni potrebno. Pri zavesah z bor-duro pa bo le-ta lepša, če jo potikamo z nasprotne strani na zelo mehki podlagi. Bordura bo na ta način plastič-nejša. Diolen zavese tovarne čipk in vezenin Bled to primerne za večje svetle prostore kot so dnevne sobe in pa lokali. GLAS * '18. STRAN SOBOTA - 31. januarja 1970 Zdravnik svetuje Dara M. iz Kranja — Prosim, če mi svetujete, kako naj si dam ukrojiti kostim, ki bi ga nosila v času, ko bodo drugi nosili spomladanske plašče. Stara sem 17 let, visoka 158 cm in 52 kg težka. Ker le nisem kupila blaga, mi prosim svetujte, kaj naj kupim. Imam svetlo rjave lase in sivo modre oči. Kupila bi rada blago rdeče barve, pa ne vem, če bi bilo prav. Kostim bi nosila za šolo. Jopica naj bi bila malo daljša Želim si bolj športen kroj. Marta odgovarja — Narisala sem model po vaši želji. Jopica je dolga in športno krojena. Krasita jo dva velika žepa in še manjši v prsni višini. Jopica je v pasu rezana. Zadaj jc gladka, krasi jo le odprta guba. Krilo je gladko in rahlo rezano v zvon. Svetujem vam tudi hlače iz istega blaga, tako boste imeli tudi hlačni kostim. Mislim, da vam bo odlično pristajal, razen tega pa boste imeli več možnosti kombiniranja. Narisala sem vam enostavne hlače brez vseh dodatkov. Ob toplejših dneh lahko hodite v šolo v samem brezrokavniku z bluzo ali pulijem. Rdeče barve vam ne priporočam, čeprav bi vam pristajala. Ta barva je sicer še moderna, vendar pa se v modi vse bolj uveljavljajo umirjeni toni kot so umazano zelena, siva, drap, svetlo rjava, temno rjava, rožnata itd. Izbirajte med temi barvami, če se ne boste odločili za rdečo. Kupite pa vsekakor kvalitetno volneno blago. Kako starši pomagajo otroku izbirati poklic? Pri mladostnikih namreč opažamo, da pri izbiri poklica vidijo le lepe strani, le malo pa vedo o nevšečnostih poklica. Vsekakor bi bilo treba o tem kaj vedeti. Osmošolec ima znanje iz posameznih predmetov, šola ga j c vzgojila v človeka brez izkušenj na splošno o svetu, o stroki, za katero se odloča. Osmošolec se mora odločiti za delo (zaposlitev), poklic (triletno šolanje), štiriletno zaključno šolanje ali gimnazijo (nedokončano štiriletno šolanje in s tem za dolgotrajnejši Študij). Najbližji cilj je prav gotovo zaposlitev. Za zaposlitev pa je seveda pomembna samo končana osemletka. Vendar pa so nekateri še po osmih letih šolanja v 7., 6. ali celo 5. razredu. Prav ti, ki ne dokončajo osemletke, so potrebni posebne skrbi ne samo staršev, pač pa tudi šolnikov, strokovnjakov, kogarkoli. Mnogo je vzrokov tako materialnih, vzgojnih, psihičnih, zdravstvenih, socialnih, zaradi katerih nekateri ne dokončajo osemletke. A. Križaj Marta odgovarja Odškodnina za pohabljene otroke Zahodnonemški proizvajalec zdravil Grunenthal je dodelil otrokom, katerih matere so v no.'.ečnosti uživale pomirjevalno sredstvo talidomid, odškodnino. Otroci teh mater so se namreč rodili hudo pohabljeni. Višina odškodnine znaša skupno 100 milijonov mark. Talidomid je tovarna proizvajala od leta 1957 do 1961, ko so zdravilo prenehali proizvajati. Kotiček 2:0 ljubitelje cvetja Predpomladanski kotiček v vrtu PISE INŽ. ANKA BERNARD Prva odjuga po končani zimi že prikliče v življenje teloh, zvončke, trobentice, jetrnik in druge spomladanske cvetice. Med njimi so večinoma vrtne rastline, trajnice in čebulnice, ki pritegnejo s svojim sorazmerno večjimi cvetovi intenzivnih barv poglede mimoidočih. Posebno zgodnji so elvvcsi jevi zvončki, zlato rumene jarice, pisani žafrani in nekatere pritlikave perunike. Prcdvrt ali manjši vrtni kotiček je lahko že tedne pred ostalimi v zelenju in cvetju, medtem ko so vrtovi okoli še pusti in goli. Zato pa je tem bolj razveseljiv pogled na vrtiček, kjer ni več zimske puščobe, pač pa v zavetju zimzelenih grmovnic tise, brinov, češminov in podobnih klije iz zemlje novo življenje. Lep je pogled na pisane preproge blazinastih trajnic, ko med njimi cvetijo šopi žafranov, botaničnih tulp, anemon in drugih spomladanskih cvetic. Izbira rastlin za predpomladanski vrt je dovolj bogata, treba pa je cvetice poznati in jih med seboj prav družiti po barvah, višinah, glede na rastišče, sončno ali senčno lego. Predpomladnsko cvetje sadimo na najbolj zaščiteno lego, kjer bo kar najhitreje skopnel sneg in bo naj topleje. Zelenje in cvetje je v predpomladanskem času najbolj zaželeno, zato nc pozabimo na prve znanilke pomladi v vrtu. Koprivnica Koprivnica, koprivka ali urtikarija je dobila ime po značilnih spremembah, ki so podobni Izpuščajem, kadar se opečemo s koprivo. Nastane zelo naglo in tudi naglo izgine. Prihaja v novih in novih zagonih — vse dokler vzrok za nastanek traja. Značilni izpuščaji so dvignjeni nad površino kože, so rdeče ali bele barve in močno srbijo. Več manjših se pogosto zaliva v večje lehe nepravilnih oblik. Na obrazu, kjer je koža občutljiva, je koprivnica spremljana z oteklino in tak obraz je videti kot polna luna. Srbenje kože je vedno zelo močno, prenašamo pa ga različno, odivsno pač od občutljivosti. Kadar je prizadeta koža blizu sklepov, koprivnico zaradi pordelosti, oteklin in bolečin lahko zamenjamo z revmatlzmom. Pri nastanku koprivnice j« odločilna preobčutljivost kaže na neki držljaj znotraj telesa (hrana) ali zunaj, na površini kože (dotik s travo, obleko, pik ose, čebele itd). Hrana povzroči koprivnico večkrat pri otrocih kot pri odraslih. Običajno je posredi tudi vnetje (katar) sluznice želodca in črevesja, čir na dvanajsterniku, vnetje jeter aH pa gliste. Otroci so preobčutljivi predvsem na hruške, češnje, jagode ter ovčje in svinj3ko meso. Odrasli pa so bolj občutljivi na sparno, klobase, vino itd. Posebej je tr*ha omeniti t»i4i zdravila. Koprivnico lahko dobimo, če uživamo tablete, kapljice ali če dobimo injekcijo, če se koprivnica pojavi po injekciji, je lahko zelo nevarno, ker jo lahko spremlja šok-Zato ni pametno jemati kakršne koli tablete brez strokovnega navodila. Koprivnico zdravimo le s preprečevanjem novih izbruhov izpuščajev. dr. Tone Košir KOTEKS — TOBUS IZ NASE PONUDBE: \ Ljubljana, Miklošičeva c. 5 luksuzni ženski čevlji ZAKLJUČUJEMO ZIMSKO IN VAM NUDIMO V DNEH SEZONO OD caguama želva bengalski martinček 180 din 150 din 26.1. — 6.2.1970 kačje usnje 120 din IZREDNA ZNIŽANJA večerni ženski čevlji 98 din obutev evropskih znamk do 60 % streteh ženski škornji 79 din ženske torbice 30% moški zimski čevlji 80 din ženski volneni unikati 30 H SAGA nerci od 470 din Posczonske cene krznu. dalje Pridite k nam. Za mal* denar boste imeli veliko veselja in koristi POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH VOZIL 1. CITROEN ID — 19, letnik 1967., začetna cena 19.400,00 din 2. ZASTAVA 1300, letnik 1969., začetna cena 16.500,00 din 3. ALFA ROMEO,. letnik 1966., začetna cena 27.000,00 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 10.—12. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % kavcijo od začetne cene sprejemamo do srede, 4. februarja do 12. ure. Zavarovalnica Sava, PE Kranj Občinski sindikalni svet Kranj Trg revolucije 3 razglaša prosto delovno mesto administratorke Pogoj: končana administrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj. Poleg splošnih pogojev mora kandidatka dobro obvladati strojepisje in stenografijo ter znati kontaktirati z ljudmi. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Stanovanje ni na razpolago. Za delovno mesto je predpisano poskusno delo 2 mesecev. Kandidatke bodo pred sprejemom v redno delovno razmerje opravile poseben test. Pismene ponudbe pošljite na Občinski sindikalni svet Kranj, poštni predal 58 do 16. 2.1970. Kolektiv restavracije na Ljubelju prireja v soboto, 7. februarja, veliko tradicionalno pustno zabavo z začetkom ob 20. uri. Rezervacija 30 din (ljubeljski pustni prigrizek, krofi in aperitiv.) Maske dobrodošle. Igra znani Tržiški kvintet. Na pustni torek na svidenje v restavraciji Deteljica KOMPAS HOTEL S4. Kranj obrat Kmetijstvo prodaja NA JAVNI DRAŽBI naslednja osnovna sredstva več traktorjev FE-35 več traktorjev FE-65 avto kombi IMV in vse vrste težjih in lažjih traktorskih priključkov Prodaja bo v ponedeljek,' dne 2. 2. 1970 ob 9. uri na obratu Vrtnarija Zlato polje (cesta proti Golniku). Tradicionalno maškarado V RESTAVRACIJI PARK KRANJ DNE 7. in 10. 2. 1970 PRIREJA KOLEKTIV Nagrada mask. Rezervacije s pustnim menijem 30 din, oziroma samo rezervacija 10 din. Po pustnih dneh od 11. 2. dalje pripravlja teden ribjih jedi. VLJUDNO VABLJENI« V nekaj stavkih JESENICE — člani ribiške družine Jesenice so lani v vode jeseniške občine vložili 400 kg merske šarenke, skoraj 700 potočnih postrvi in 10.000 kosov raznega ribjega zaroda. V Rojco v Kranjski gori pa so spustili 1000 potočne zlatovščice, da bi ugotovili, če je Rojca primerna za te ribe. To leto nameravajo v vse vode vložiti 200 kg merske šarenke za lov ter 15.000 mladic potočne postrvi ter merske šarenke. -B. B. TELEVIZIR ZA UPOKOJENCE — Upokojenci na Javorni-ku in Koroški Beli imajo svoj dom, kamor zelo radi zahajajo. Pred kratkim pa jim je podjetje Vatrostalna z Jesenic podarila televizor. Upokojenci so kolektivu Vatrostalne zelo hvaležni za darilo. -B. B. SLABI AVTOMATI — Lani so na Jesenicah na najbolj prometnih krajih postavili avtomate za cigarete in žvečilni gumi. V začetku so ljudje zelo radi kupovali, zadnji čas pa ne več, ker pogosto avtomat ne da cigaret ali pa ne vrne drobiža. -B. B. JESENICE — Nova klavnica mesarskega podjetja Jesenice je kljub vsem težavam že pod streho. Predvidevajo, da bo nova klavnica odprta 1. aprila. Do tedaj pa bodo delali še v stari klavnici, ki bi jo morali opustiti sicer že 1. januarja letos, vendar zaradi nemotene preskrbe z mesom v zimski turistični sezoni izjemoma delajo še v stari klavnici. -B. B. JESENICE — Delavska univerza na Jesenicah je za carinike in obmejne miličnike zaposlene na Jesenicah in na mejnih prehodih organizirala tudi letos tečaj nemškega jezika. Za tečaj, ki traja 30 ur, se je prijavilo 30 obmejnih uslužbencev. -U. JESENICE — V okviru železarskega izobraževalnega centra se jc pred meseci začel tečaj za delavce, ki se žele zaposliti pri firmi Demar v VVettru v Nemčiji. V teoretičnih predmetih In praktičnem delu se je Izpolnjevalo okoli 30 tečajnikov. Po tečaju v februarju bodo tečajniki preizkusili svoje znanje v pristojnosti predstavnika omenjene firme. -U. Z I R I ZNIŽALI Oglejte si izbiro v prodajalnah: V Kranju na Titovem trgu, v Škofji Loki in na Jesenicah, kjer boste hitro in solidno postreženi SMO CENE SEZONSKI OBUTVI drsalna revija v G E L 0- V C U 6. februarja odhod iz Kranja ob 6. uri skozi Trbiž, CENA 80 din 14. februarja odhod iz Kranja ob 7. uri čez Ljubelj CENA 70 din V CENO JE VRAČUNANO: prevoz, vodstvo in vstopnina Informacije: turistična poslovalnica C R EI N A telefon 21-022 CREinn TURISTIČNO PROMETNO PODJETJE Razpisna komisija pri trgovskem podjetju Murka Lesce razpisuje prosto delovno mesto direktorja podjetja Pogoji: visoka oziroma višja strokovna izobrazba in tri leta prakse na vodilnem delovnem mestu v blagovnem prometu ali srednja strokovna izobrazba in vsaj deset let prakse v ekonomsko-ko-mcrcialni stroki, od tega najmanj pet let na vodilnih delovnih mestih. Interesenti naj svoje prošnje z dokazili o strokovnosti in s seznamom do-> sedanjih zaposlitev vložijo na upravi trgovskega podjetja Murka Lesce do 15. februarja. Veletrgovsko podjetje KOKRA KRANJ oglaša prosto delovno mesto strojepiske Pogoji: dokončana štiriletna administrativna šola ali dokončana dvoletna administrativna šola z nekaj prakse. Ponudbe sprejema uprava podjetja, tajništvo, Poštna ulica 1. Gorenjska oblačila Kranj proda naslednja osnovna sredstva 1. likalne naprave 2. strojna oprema Interesenti sc lahko zgla-sijo na upravi podjetja vsak dan od 8. do 12. ure do 10. februarja. KRANJ Popravek javnega natečaja Razpis javnega natečaja za oddajo stavbnega zemljišča ob Oldhamski ulici v Kranju, ki je bil objavljen dne 24. 1. 1970 v Glasu, popravljamo v 7. točki pogojev tako, da se briše prednostna pravica za trgovino s tehničnim blagom. Podjetje za stanovanjsko ln komunalno gospodarstvo Kranj. V NEKAJ STAVKIH POžENIK — Na minuli seji sveta krajevne skupnosti Poženik so zelo živahno razpravljali' o letošnjem delu. Letos bosta Šmartno in pa Glinje dobila nov transformator in s tem tako dolgo zaželeno električno napetost. Sedanja je tako slaba, da jim še radio slabo igra. V ta namen so podjetju Elektro Ljubljana-okolica že nakazali 3 milijone starih din, -ki so jih prispevali vaščanl, krajevna skupnost in kranjska občina. Pomembna naloga jih čaka pri urejanju cest in potokov. Ceste so na vsem območju zelo slabe, nobena ni pokrita z asfaltom. Za vas Pšato bodo poskrbeli tudi za boljšo javno razsvetljavo ter za ureditev struge potoka Pšata, ki pogosto poplavlja. -an VELESOVO — Na zadnjem zboru volivcev v Vclcsovem so živahno razpravljali tudi o nekaterih komunalnih vprašanjih predvsem o vzdrževanju cest in o krajevnem pokopališču na Trati. Pokopališče bi morali sčasoma razširiti. V ta namen so izvolili posebno komisijo, ki naj bi pripravila vse potrebno za razširitev pokopališča. -an ŠENČUR — V 71 letih svojega delovanja se je prostovoljno gasilsko društvo Šenčur razvilo v zelo močno in pomembno organizacijo. Danes je v društvu 90 aktivnih članov, Se enkrat več pa je podpornih. V tem obdobju je društvo zgradilo kar dva domova. Na zadnjem občnem zboru so menili, da bi društvo potrebovalo sodoben gasilski avtomobil. Velja) pa bi okoli 4 milijone starih din. Gasilci računajo na pomoč vaščanov v obliki prostovoljnih prispevkov. Upajo, da bo nabiralna akcija, ki naj bi jo izvedli prihodnji mesec, uspešna, -an ŠENČUR — Ob desetletnici svojega delovanja je pevski oktet Svobode iz Šenčurja pri Kranju pripravil v počastitev tega jubileja" samostojen koncert. Koncert bo v nedeljo, 1. februarja, popoldan v avli osnovne šole v Šenčurju, šen-čurski pevci so znani ne samo na Gorenjskem, pač pa tudi po drugih slovenskih krajih. Oktet vodi Janko Golob iz Šenčurja, -an CERKLJANSKA DOBRAVA - V teh dneh buldožerji ko munalnega podjetja Kamnik znižujejo dokaj hud in strm klanec, ki povezuje Cerkljansko Dobravo s Komensko Dobravo v kamniški občini. Cerkljanska Dobrava ima le 10 hiš in je najbolj vzhodna vas kranjske občine. Vas je znana tudi iz NOB in po partizanski bolnišnici, ki je bila nad vasjo. Vas je dobila šele po vojni cestno zvezo z Zalogom in drugimi kraji. Proti Komenskl Dobravi je do sedaj vodila cesta s strmim klancem, ki je povzročal težave predvsem konjskim vpregam. Cesta bo sedaj tudi razširjena, zasuli pa so tudi nevaren jarek ob cesti. Za to delo so vaščanl zelo hvaležni krajevni skupnosti Zalog in kranjski občini ter komunalnemu servisu Kranj ln Kamnik, ki so ta dela financirali in izvedli. -an JESENICE — Avto-moto društvo na Jesenicah jc zelo aktivno. Razen tega, da pripravlja v avto šoli nove voznike za šoferske izpite, pa opravlja v svoji servisni delavnici članom še najrazličnejše storitve. Člani imajo brezplačno pranje avtomobilov, razen tega pa jim zastonj opravijo tudi manjše servise. V svojih prostorih nudijo tudi vsa kleparska in avto-ličarska dela. Letos so si zastavili nalogo, da bi se v njihovo društvo včlanilo vseh 1300 lastnikov motornih vozil na njihovem območju, da bi bili tako lahko vsi deležni storitev AMD Jesenice ter pomoči AMZ Slovenije in AMZ Jugoslavije. -U. JESENICE — Na poklicni Industrijski in tehniški srednji šoli železarskega izobraževalnega centra so v letošnjem prvem polletju dosegli zadovoljive uspehe, šoli, ki sta nekoč sloveli po učnih uspehih, se tako približujeta nekdanji ravni. Na poklicni Industrijski šoli je bilo v polletju 58 odstotkov učencev pozitivnih, na tehniški srednji šoli prav tako. Srednja ocena na prvi šoli je bila 2,89, na drugi pa 2,78. Na večernem oddelku, ki ga obiskuje 48 delavcev, pa je bilo pozitivnih le 48 odstotkov, srednja ocena pa je 2,34. Najboljše učne uspehe dosegajo učenci zadnjih letnikov, najslabši pa so učenci v prvih razredih, kar pomeni, da prihajajo na šolo le slabi učenci, ki niso bili sprejeti drugje. Obenem pa uspehi zadnjih letnikov dokazujejo, da se predavateljski kader trudi, da bi bil učni uspeh iz leta v leto boljši. -U. JESENICE — Pri Stanovanjskem podjetju na Jesenicah predvidevajo, da bodo letos zgradili približno 100 novih stanovanj. To je sicer manj kot prejšnja leta, ko so zgradili po okoli 180 stanovanj na leto. Trenutno so v delu stolpiči na Plavžu ter za progo ter dve stolpnici pri gimnaziji. -B. B. JAVORNIK — Planinsko društvo na Javornlku ima v oskrbi štiri planinske postojanke: Stanlčev dom, Kovinarsko kočo v Krmi, Prešernovo kočo na Stolu ter Dom na Pristavi. Lani so bile vse planinske postojanke v redu oskrbovane, nekaj težav pri oskrbovanju pa so imeli s Kovinarsko kočo v Krmi ter Prešernovo kočo na Stolu. Za dovoz hrane in drugih potrebščin v StaniČev 'lom so lani prvič uporabili tudi helikopter ALC Lesce. -B. B. Prodam Prodam PRAŠIČA in REPO. Zapoge 19, Vodice 343 Prodam PRAŠIČA za zakol. Vclcsovo 12, Cerklje 375 Prodam SLAMOREZNICO, VPRE2NE GRABLJE (ozke) in TRAKTORSKI SADILEC. Voklo 45, Šenčur 376 Prodam AVTORADIO blau-Punkt, strešni PRTLJAŽNIK za avto in kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Zlogar, Ko-krški breg 1, Kranj 377 Prodam nemškega OVČARJA z rodovnikom, starega 10 mesecev. žeje 6, Duplje 377 Poceni prodam 50-litrski BOJLER tiki in PEČ na trda goriva gorenje. Skofja Loka, Partizanska cesta 4 (pritličje levo) 378 Poceni prodam popolnoma novo hišno ČRPALKO za vodo, 1301 _ elektroproi/.vod Zagreb. Ogled vsak dan. Do-lcnc, Zg. Bitnje 27, Zabnica 379 Prodam lepa jonatan JABOLKA po 1 dinar za kg in 4000 kg SENA in OTAVE. Golmajer, Ljubno, Podnart 380 Prodam suhe HRASTOVE PLOHE. Šenčur 5 381 Prodam KRAVO in TELI- CO, ki bosta čez cn mesec teletih. Muče 11, Preddvor 382 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK in POSTELJICO. Ogled 31. 1. 1970 popoldne. Kranj, Titov trg 25/1 383 Prodam TELICO in BIKCA. Cimžar, Tatinec, Preddvor 384 Prodani PRAŠIČA za zakol. Mavčiče 55, Medvode 385 Prodam dobro ohranjeno novejšo SLAMOREZNICO znamke spciser in dobro ohranjen NAKLADALNI VOZ £emper. Lah Lojze, Klanec 13, Komenda 386 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Podljubelj Tržič 387 24. Prodam dve KRAVI s TELETI, žlebe 49, Medvode 388 Prodam 110 kg težkega PRAMCA. Lahovčc 37, Cerklje 389 Prodam pet PRAŠIČKOV, starih pet tednov. Sp. Brnik 3, LeJ'klje 390 Prodam 8 let starega KO-^JA haflingerja. Pušavcc, Hu-do 1, Kovor 391 Prodam DVA PRAŠIČA za ^kol. Trboje 52, Smlednik 392 C\Prrodam 12 tednov brejo SVINJO. Zg. Brnik 7, Cerklje p 393 prodam malo rabljen ^KOJ za izdelavo zidne ope- °- Naslov v oglasnem od-PCIku 394 SOn°dam KUHINJSKO in UuNO samsko opravo ter nisno VODNO ČRPALKO. b85d vsak dan popoldne, f^cevar Franc, Sutna 80, Obilica 395 p rodam dobro ohranjeno ^F-KTRICNO CENTRALO z ♦ " °Premo. Zmogljivost cen-J.aIe jc 32 kVV, turbina in vod-rcgulator za 30 m padca in 801 vode v sekundi. Rant Janez, Sv. Lenart 16, p. Selca nad Skofjo Loko 396 Prodam nov mengeški lončen temno rjav KAMIN na nogah 3 x 1. Tržič, cesta JLA 35 397 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA in nekaj JABOLK. Meja 7, Kranj 398 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 11, Cerklje 399 Prodam PRAŠIČKE. Zalog 43, Cerklje 400 Prodam dva PRAŠIČA za »pršut«. Dvor je 43, Cerklje 401 Prodam brejo SVINJO. Šmartno 27, Cerklje 402 Prodam PRAŠIČA za zakol. Cerklje 81 403 Prodam PRAŠIČA za zakol. Cerklje 33 404 Prodam meso od 1/2 PRAŠIČA in dobra JABOLKA. Za denar počakam. Velcsovo 31, Cerklje 405 Prodam dva PRAŠIČA, težka po okrog 160 kg. Jama 14, Kranj 406 Prodam 6 mesecev brejo JELICO. Drešar, Hotemaže 21, Preddvor 442 Prodam DIVAN in kombinirano OMARO. Naslov v oglasnem oddelku 443 Poceni prodam OPRAVO za DNEVNO SOBO zaradi odse-litve. Ogled vsak dan od 10. do 17. ure. Mrvelj Ante, Ko-krški breg 1, Kranj 445 Prodam 4 PRAŠIČE po 150 do 180 kg težke. Praše 7, Kianj 446 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Prebačevo 9, Kranj 447 Prodam KAVČ, ZABOJ za posteljnino, OMARO in VITRINO za dnevno sobo. Informacije od 15. do 17. ure. Čelešnik, Oldhamska 1, Kranj 448 Kupim dobro ohranjeno SPALNICO (orehova korenina). Naslov v oglasnem oddelku 407 Kupim do dveh mesecev starega PSA OVCJAKA. Naslov v oglasnem oddelku 408 Kupim mlado KRAVO, dobro mlekarico. Svolšak, Bin-kelj 18, Skofja Loka 409 KUPIM ali vzamem v najem manjše ali večje POSESTVO. Odkupim tudi samo del posestva. Sedanji lastniki lahko ostanejo po dogovoru do smrti na posestvu. Ponudbe oddati pod »ugoden dogovor« 410 Kupim dobro ohranjene traktorske KROŽNE BRANE. Pezdirc Jože, Kocjanova 16, Kranj 411 Kupim STARINSKE MREŽE malih oken. Naslov v oglasnem oddelku 421 Kupim PESO. Prcdosljc 47, Kranj 413 Motorna vozila Prodam AVTO OPEL OLIM-PIO. Potreben manjšega popravila. Fcnde Miro, Jezerska cesta 55, Kranj (Primskovo) 414 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Pcklaj, Puštal 11 ali telefon 85-166 Skofja Loka 415 Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB.Jetnik 1968. Rezervni deli, zimska oprema, možnost plačila s čekom. Kranj, Luznarjeva 17 — telefon 22-515 450 Stanovanja Mlajši upokojenki ali zakoncema brez otrok ODDAM STANOVANJE za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »stanovanje« 416 Na Miljah prodam STAREJŠO HIŠO s sadnim vrtom in 1 ha obdelovalne zemlje. Po-izve se v Šenčurju št. 8 417 V novem naselju LIPCE III pri BI. Dobravi prodam nedokončano HIŠO (prva faza). Kleč Jakob, Bokalova 17, Jesenice 418 Prodam dvosobno prazno STANOVANJE. Ogled vsak dan od torka, 3. 2. 1970. Sa-j ovce Franc, Skofja Loka, Partizanska 11 419 Iščem SOBO s centralnim ogrevanjem. Plačam naprej. Ponudbe oddati pod »plačam naprej« 420 Oddam SOBO s tekočo vodo. Smlcdniška 41 a, Kranj 421 Iščem prazno SOBO in KUHINJO (lahko podstrešno) v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 366 V bližini Kranja prodam polovico HISE s posebnim vhodom, garažo in vrtom. Naslov v oglasnem oddelku 449 Zaposlitve Službo dobita dve izučeni ali priučeni PLETILJI. Kni-fic Jožica, Oprešnikova 29, Kranj 422 Šiviljsko VAJENKO sprejmem takoj. Valant Mihaela, Golnik 45 423 Sprejmemo TRGOVSKEGA POMOČNIKA ali mlajšega iz.ueenega ČEVLJARJA. Alpi-na Kranj 424 Iščem VAJENCA ali DELAVCA za priučitev. Peklaj Pavel, ključavničarstvo, skofja Loka, Jcgorovo 33 425 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem k štiričlanski družini. Pogoji zelo ugodni. Marta Okršlar, Na cvetači 17, Vižmarje, Ljubljana 426 Iščem STAREJŠO ŽENSKO, ki je vajena kmečkega dela, za pomočnico na malo posestvo. Naslov v oglasnem oddelku 427 GOSPODINJO k 3-članski družini (2 punčki) iščem. Sodobno gospodinjstvo. Pogoji ugodni. Miklavčič, Kranj, Maistrov trg 2 428 Izgubljeno Dne 28. 1. 1970 izgubljeno ZLATO ZAPESTNICO od ceste St. Žagarja do zdravstvenega doma Kranj vrnite prosim proti nagradi. Ošlaj, Staneta Žagarja 18, Kranj 429 Zatekel se je ISTRSKI GONIČ. Babni vrt 10, Golnik 430 Našel sem ŽENSKO URO. Prcdosljc 27, Kranj 431 Našel se je LOVSKI PES. Kalan Franc, Jama 3, Kranj 432 Ostald KOTLE za žganjekuho, vseh vrst, izdeluje kvalitetno Kapelj Viljem, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4, Šiška 327 ZIDARSKI MOJSTER spre-jema naročila za vsa zidarska dela. Naslov v oglasnem oddelku 236 FOTOKLUB JANEZ PUHAR KRANJ začne z novim FOTO TEČAJEM. Prijave v prostorih fotokluba delavski dom, vhod 6, vsak torek od 19. do 20. ure 241 OBRTNIKI — PODJETJA! Prevzamem honorarna KNJIGOVODSKA DELA ali ZASTOPSTVO. Lastni računski, pisalni stroji, pisarna in telefon. Naslov v oglasnem oddelku 237 Izjavljam, da nisem plačnik dolgov moje žene Vavtar Ivanke iz Sp. Kokre 21. Vavtar Vili, Sp. Kokra 21, Jezersko 433 Oddam takoj v najem dobro vpeljano AVTOLICAR-SKO in KLEPARSKO DELAVNICO med Kranjem in Ljubljano. Naslov v oglasnem oddelku 434 AVTO-MOTO DRUŠTVO CERKLJE obvešča, da se prične ŠOFERSKI TEČAJ za A B F kategorijo. Prijave i trafiki do 15. februarja 435 STRELSKA DRUŽINA TA-BOR CERKLJE vabi v soboto ob 18. uri na OBČNI ZBOR. Po zboru vas bo zabaval ansambel RADIA TRŽIČ. Vabljeni! 436 Prireditve GOSTIŠČE pri JANCETU iz Srednje vasi vas vabi v soboto in nedeljo na predpu-stno ZABAVO s PLESOM. Vabljeni! 437 OZVOČENI TRIO — harmonika, kitara, boben prost za pustno soboto. Standarden repertoar. Ozmec Begunje na Gorenjskem 15/a 438 ZMS PREDOSLJE priredi v kulturnem domu 7. 2. 1970 ob 19. uri veliko PUSTOVA-NJE s TOMBOLO. Za raz. vedrilo bodo skrbeli VISKI FANTJE s pevcema in humoristom. Maske zaželene. Rezervacije sprejemamo na te-lefon 22-600. Vabljeni! 439 GASILSKO DRUŠTVO KRIŽE priredi na pustno soboto, 7. 2. 1970, ob 19. uri v domu TVD PARTIZAN KRIŽE VESELO PUSTOVANJE. Za ples in razvedrilo bodo poskibeli VESELI TRZISKI GODCI 440 DPD SVOBODA Primskovo priredi v soboto, 7. februarja, v veliki dvorani ZADRUŽNEGA DOMA NA PRIMSKO-VEM tradicionalno MAšKA-RADO. Pričetck ob 20. uri. Igra ansambel IGORJA JAM-NIKA, poje PETER PECAR. Najlepše maske bodo bogato nagrajene, vstopnice bodo žrebane. Rezervacije (15 din) so v predprodaji v trgovini zadružnega doma. Vabljeni! 441 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ — OBRAT KMETIJSTVO razglaša 6 PROSTIH DELOVNIH MEST ŽIVINOREJCEV — za strojno molžo in oskrbo živine na mlečnih farmah t«r s tem vabi k sodelovanju predvsem KMETOVALCE z območja Gorenjske. Poleg splošnih se zahtevajo posebni pogoji: — nižja kmetijska šola ali priučeni živinorejec, — poizkusno delo traja 30 dni, — nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru, — osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD je ugoden, — prednost imajo moški ali zakonski par. Interesenti naj se osebno zglase ali oddajo pismene ponudbe do 5. 2. 1970 na upravi Kmetijskega obrata KZK Kranj, v Kranju, Begunjska cesta 5 (pri Vodovodnem stolpu). Nesreča v Kovinskem podjetju Nesreče tega tedna V Kovinskem obrtnem podjetju v Krafiju se je v torek, 27. januarja, zjutraj pri delu smrtno ponesrečil 35-letni Rudi Hočevar iz Bukovice pri Vodicah. Pokojni Hočevar je montiral ključavnice na železnih vratih. Pri tem je uporabljal vrtalni str^>j. Ko jc le-tega prijel in ga hotel odnesti do vrat, ga je stresla elektrika. To je opazil njegov sodelavec Slavko Osterman in stroj takoj izključil. Hočevar pa je stroj izpustil, napravil nekaj korakov in se nato mrtev zgrudil. L. M. Kmetovalci! Vabimo vas na predavanje SODOBNI KMETIJSKI STROJI spremljano z diapozitivi. Predavanje bo v ponedeljek, 2. II. 1970, ob 9. uri v zadrugi Kranj, Gasilska ulica 5 (Stražišče). Vabi kmetijska zadruga SLOGA Kranj Kadrovska komisija pri trgovskem podjetju Murka Lesce objavlja prosto delovno mesto SPREMLJEVALCA TOVORNEGA AVTOMOBILA Pogoji: poskusno delo, ki bo trajalo 30 dni. Interesenti naj svoje prošnje vložijo na upravo podjetja do 15. februarja. Zahvala Ob nenadni izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Bertonclja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, upokojencem, gasilcem iz Godešiča, pevcem iz Reteč, zastopnikom tovarne Iskra Kranj in Litostroja, sosedom in vaščanom iz Godešiča in Drulovke ter vsem, ki so z nami sočustvovali, izrekli sožaljc in sc z venci in cvetjem poslovili od pokojnega očeta. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bračkovi iz škofje Loke in dr. Pustovrhu iz Kranja, č. župnikom za poslednje spremstvo, tov. Novincu za ganljiv govor ob grobu in sosedom Mchačevim iz Drulovke za pomoč v težkih trenutkih. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Marija, sinova Janko /in Stanko z družinama ter drugo sorodstvo Godešič, Drulovka, 23. januarja 1970 Na cesti tretjega reda v Podnartu je v torek, 27. januarja, zjutraj zaradi močno poledenele ceste zdrsnil s ceste osebni avtomobil, ki ga je vozila Majda Fagancl z Jesenic. Vozilo se je ustavilo v 13 metrov globokem jarku. Voznica jc bila v nesreči le laže ranjena, škode na avtomobilu pa jc za 8000 din. Na cesti prvega reda v Lescah se je v sredo dopoldne pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Franc Drobič z Jesenic je pri letališču v Lescah prehiteval neznani osebni avtomobil, pri tem pa je trčil v avtobus, ki mu je pripeljal nasproti. Voznika Drobiča je vrglo iz avtomobila na cesto, kjer ga je zadel osebni avtomobil, voznik Jože Kastellc iz Ljubljane. Voznik Kastelic ni mogel pravočasno ustaviti za avtobusom, zadel je Drobiča in ga vlekel še kakih 5 metrov po cesti. Franc Drobič je zaradi hudih poškodb takoj umrl. Škode na vozilih je za 17.000 din. Uro kasneje se je na cesti v Radovljici pripetila prometna nezgoda, ker so se avtomobili ustavljali. Cesta je bila namreč zaradi hude nesreče zaprta. Voznik osebnega avtomobila Janez Markelj iz Ljubljane je trčil v pred njim stoječi avtomobil Nikolaja Žvoklja iz Ljubljane s tako silo, da jc Žvokljcv avtomobil porinil še v avtomobil Milana Magazina iz Kranja. Do trčenja je prišlo zaradi neprimerne hitrosti, poledenele ceste in goste megle, škode na avtomobilih je za 9400 din. V vasi Hosta med Škof jo Loko in Medvodami je v četrtek, 29. Januarja, popoldne z mopedom padel Ludvik Gorjanc iz Sore pri Medvodah. V nesreči se je Gorjanc laže ranil po obrazu. L. M. Hujša prometna nesreča se jc pripetila v četrtek, 29. januarja, popoldne na cesti med Kranjem in Brniki. Voznica osebnega avtomobila Rezka šmid iz Tržiča je od zadaj zadela Avgusta Kerna iz Kranja, starega 61 let, ki je skupaj l ženo peljal ročni voziček po skrajni desni strani ceste. V nesreči je bil Avgust Kern zelo hudo ranjen in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Voznica je kraj nesreče zapustila in se odpeljala v. Tržič, kjer je šele prijavila nesrečo. Voznica je vozila v vinjenem stanju in brez vozniškega dovoljenja, škode na avtomobilu je za 2000 din. Vabljive motorne žage V noči od 28. na 29. januar je neznanec odnesel iz nezaklenjene shrambe Janka šker-janca v Seničnem pri Tržiču motorno žago znamke stihi ES-08. Žaga je vredna 2350 din. L. M. Zahvala Ob smrti našega dragega moža in očeta Matevža Hudovernika se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Juhantovim, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za spremstvo na zadnji poti, za darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se dr. Hriberniku za zdravljenje, č. duhovščini in pevcem ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Ana, hčerki Slavka in Anica, sinovi Mato, Lado, Rajko, Miro in Tone z družinami Hrastje, Kranj, dne 29. januarja 1970 Zahvala Ob nenadni izgubi našega dragega brata in strica Ivana Janše sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili iskreno sožalje. Posebno se zahvaljujemo pevcem in g. kaplanu za spremstvo in poslovilni govor. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: brat Vinko z družino in sestri Fani in Tončka z družinama Kranj, dne 25. januarja 1970 Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta Jakoba Zaplotnika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Miranu Žgajnarju za zdravniško pomoč, vsem sosedom in prijateljem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena zahvala. žalujoči: žena Minka, sinova Srečko in Duško ter drugo sorodstvo i / Jezersko, dne 22. januarja 1970 Sporočamo žalostno vest, da nam je umrla draga žena, mama, sestra, stara mama, teta in svakinja Heda Kostič roj. Ažman Pokojno smo pokopali 25. t. m. v Nišu. žalujoče družine: Kostič, Ažman, Jazbec, Černe in Peklenik Kranj, 30. januarja 1970 Pogovor tedna Cilj: Saporo 1972 Blaž Jakopič, 24-letni Jeseničan, je na nedavnem mednarodnem tekmovanju alpskih smučarjev v Kranjski gori dosegel svoj največji uspeh. Verjetno jc prav njegova odlična uvrstitev kriva, da sem ga poiskala in prosila za sobotni razgovor. Q Zanima me, kdaj si pričel tekmovati? »Prvič sem nastopil leta 1960. na mladinskem državnem prvenstvu.« £ In tvoja prva zmaga? »Najprej naj povem, da sem jo dosegel predvsem po naključju. Leta 1962 smo v smuku v Ravnah na Koroškem tekmovali na zelo težki progi. Skoraj vsi smo padli, vendar sem se sam pobral in peljal dalje. Večina je odstopila.« © Tvoj največji uspeh? »Brez dvoma 20. mesto v veleslalomu letos v Kranjski gori. Proga je bila odlična, tudi tekmovalci z visokimi startnimi številkami smo imeli dobre pogoje. Bil sem izredno razpoložen. Domače okolje je vpiivalo na to, da sem se dobro počutil. Na koncu sem imel tudi srečo. Od sreče je sploh veliko odvisno. Prav tako bi se lahko tudi v slalomu dobro uvrstil, ali pa nasprotno, ravno tako bi lahko v veleslalomu izpustil vratca kot sem Jih v slalomu.« © Povej mi, kako se počutiš, če dosežeš dobro uvrstitev? »Dobro. Saj veš, da se vsak raje dobro uvrsti kot slabo. Tako vsaj vidiš, da nisi zastonj treniral.« £ Zanima me, kako povezuješ študij s treningom? »študiram spomladi in poleti. če nc bi bilo smučanja, bi gotovo že diplomiral.« £ Koliko časa še misliš tekmovati? »Računam na naslednjo olimpiado, ki bo leta 1972. na Japonskem. Vse pa je odvisno od tega, če bo vse v redu. Pri tem mislim predvsem na poškodbe. £ Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? »Do spomladi bom smučal, jeseni pa želim diplomirati. Drugo pomlad bom namreč verjetno odšel k vojakom.« % Kaj pričakuješ od svetovnega prvenstva, posebno od slaloma, kjer si specialist? »Za vsakega Jugoslovana bo uspeh že sama uvrstitev v finale. Bojim se, da ne bi od mene pričakovali preveč.« £ Študent si. Zakaj tako poredko hodiš na študentske tekme? »Zelo rad bi se udeležil raznih študentovskih tekmovanj. Letos 6. aprila bo balkansko prvenstvo, obenem pa bo na Finskem svetovno prvenstvo študentov. Na balkanskem prvenstvu bi moral braniti naslov prvaka v veleslalomu, čeprav bi šel raje na Finsko. Vse je odvisno od SZJ.« Q Povej mi iz lastnih izkušenj: ali sc naši ljudje dovolj spoznajo na šport? »Več ali manj se spoznajo, so pa nekateri, ki ne znajo kritično presojati rezultatov. Meni pomeni 40. mesto na kakšni FIS tekmi zelo veliko, več kot četrto na majhnem tekmovanju. Nekateri pa mislijo, kako slabo uvrstitev sem dosegel.« 9 Katere dežele si že obiskal? »Kot smučar sem bil v Avstriji, Italiji, Švici, Franciji, Nemčiji, Romuniji, Bolgariji, Sovjetski zvezi in na Finskem. Na potovanjih imamo vedno veliko težav zaradi prtljage. Verjetno bi bilo veliko bolje, če bi nam zveza lahko zagotovila kombi.« Blaž, želim ti Čim več sreče, posebno na bližnjem svetovnem prvenstvu! A. Tolar Novo športno društvo v Šenčurju Z novim imenom ponoviti stare uspehe Jeseni lanskega leta je v Šenčurju prenehalo delovati športno društvo Svoboda, ki je od leta 1954, torej celih 15 let, skrbelo za šport in rekreacijsko dejavnost v vaseh vzhodno od Kranja. Seveda pa s tem ni prenehalo tudi športno življenje v Šenčurju in njegovi okolici. Svobodo so namreč samo preimenovali v novo športno društvo Šenčur, ki bo prevzelo vse stare, hkrati pa uvedlo tudi nove dejavnosti. Prisotnim na občnem zboru, ki je bil sredi tega meseca, brez dvoma ni bilo težko izbirati med kandidati za novega predsednika ŠD Šenčur. To vlogo so poverili Martinu Balažiču, ki je že v preteklih petih letih vodil Svobodo. O pravilni odločitvi sem bil še bolj prepričan po najinem razgovoru, v katerem mi je neprekinjeno z optimizmom in izredno voljo do dela razlagal o nalogah in dolžnostih, ki čakajo upravni odbor ter vse člane novega združenja. Pa se vseeno povrnimo nekaj let nazaj, ko je šenčur-ska Svoboda doživljala prijetne pa tudi žalostne dni. Športniki, združeni v Svobodi, so dosegli svoj vrhunec v sezoni 1965/66. Res da sta bili takrat v klubu le dve sekciji, vendar to dejstvo takratnih uspehov ne sme zmanjšati. Nogometaši so namreč zasedli prvo mesto v gorenjski ligi, edbojkarji pa so si zagotovili uvrstitev v drugo slovensko consko ligo. Istega leta so ustanovili tudi doslej edino žensko ekipo, ki je sodelovala na odbojkarskih tekmovanjih. Nogometaši so v naslednji sezoni preživljali manjšo krizo in so, predvsem zaradi premajhnega zaledja in finančnih težav, morali zapustiti družbo v drugI conski ligi. Prav v tem obdobju so še bolj poglobili sodelovanje z zamejskimi športniki iz Železne Kapic na Koroškem, ki je danes postalo tradicionalno. Samo tri sezone po največjih uspehih, leta 1968 in lani, je doživela Svoboda svoje najtežje obdobje. Ekipa od-bojkarjev, ki so jo sestavljali povečini sami študentje, je prenehala delovati. Vzrok za to je bil popolnoma preprost: nekaj najboljših članov je takrat odšlo k vojakom, prej solidne igralce pa v kratkem času niso motrli zamenjati z mlajšimi. Tudi nogometašem se ni godilo dosti bolje. Nekaj igralcev je odšlo v Kranj, tako da je kvaliteta ekipe precej padla. V tistih trenutkih je marsikateremu športnemu navdušencu pošlo veselje do. dela. Še dobro, da je ostalo vsaj rakaj najbolj zagrizenih. Prav ti so sc r.redi lanskega leta zbrali in sklenili, da ponovno poživijo športno dejavnost v Šenčurju. Novo ŠD Šenčur trenutno združuje športnike v štirih klubih: no^omflnnn, namiz-notmiškem, od^op-nrskem in košarkarskem. Resno razmiš- ljajo tudi o ustanovitvi šahovske ekipe, ki bi imela poleg moške tudi žensko ekipo. Največ članov imajo nogometaši. Stare izkušnje so jih prepričale, da so največ vredne lastne sile, zato ob članih delujeta še ekipi mladincev in pionirjev. Nastopali bodo v gorenjskih ligah. Odbojkar-ji so že začeli vaditi in so imeli svoje prve nastope v sindikalni ligi. Košarkarji prav sedaj tekmujejo v zimski občinski ligi. Tudi igralci namiznega tenisa se . pripravljajo na tekmovanja v okviru kranjske občine. Celotno društvo je zajelo 132 članov, od katerih sc 76 aktivno ukvarja s športom. V upravnem odboru menijo, da je ta številka samo začasna, saj prav v teh dneh z raznimi akcijami skušajo pridobiti še več novih članov. Kljub raznim težavam se bojijo, da bodo nenadoma pred njimi morali zapreti svoja vrata. ŠD Šenčur se torej brani prevelike množičnosti? Prejšnji stavek nas naravnost prisili, da mislimo na to. V resnici je ravno obratno. Vsi člani (JO novega društva se zavedajo, kako pomembno je vključiti mladino v športno aktivnost. To še posebno v Šenčurju, kjer športno društvo praktično opravlja tudi vlogb mladinske organizacije. Vse preveč1 je mladih ljudi, ki se predajajo cesti in gostilni. Toda... ŠD Šenčur razpolaga s skromnimi prostori. Staro, slabo nogometno igrišče, prav tako. za odbojko in baraka ob robu igrišča, to ^'e vse, kar premorejo. V takih razmerah je razumljivo, da tudi ob največjih naporih ne morejo računati na normalen razmah športne aktivnosti v društvu. Čeprav sam ne verjamem v čudeže, pa si vseeno želim, da bi vsaj Šenčur-janom pomagali dokončno urediti kulturni dom, ki ga gradijo že 22 let. Prav v tem domu naj bi dobilo svoje prostore tudi športno društvo. In to bi bilo nujno za nadaljnje delo. Da pa vendarle ni vse tako hudo, je pokazal nadaljnji razgovor s tov. Balažičem. Skromno vodstvo je zelo zadovoljno z odnosom, ki ga ima do njih občinska zveza za telesno kulturo v Kranju. Res da je 9000 dinarjev majhna vsota, toda pametni gospodarji znajo tudi s tem denarjem doseči zadovoljive rezultate. In če bodo letos dobili željeno vsoto 12.000 dinarjev, bo njihovo delo še lažje. Poleg tega podpirajo razvoj športa tudi krajevna skupnost in družbene organizacije v Šenčurju. Veliko zaslug za ponoven razmah ŠD pripisujejo vodstvu osnovne šole v Šenčurju, ki klubom daje svoje prostore za vadbo. Poleg tega pomagala pri strokovnem delu v klubu njihova telesnovzgojna pedagoga Jože Udir in Pavel Vrhovnik. In ne nazadnje — še enega človeka je predsednik ŠD prav posebno pohvalil. Neumorni trener nogomet a,-šev Mitja Rakar je v novem društvu prevzel tudi sekre-tarsko delo. S skupnimi močmi, s podporo vseh pristojnih organov in z optimizmom, ki ga tem ljudem ne manjka, bo novo društvo prav gotovo povrnilo Šenčurju na športnem področju uspehe, ki so jih nekoč dosegali predstavniki Svobode. To je trenutno tudi naj; večja želja vodstva. Mi pa-vsem skupaj želimo, da bi bili njihovi uspehi še večji. M. Kuralt Naglic tretjič zmagal # Mladi kranjski šahisti so pred dnevi končali finalno tekmovanje za prvenstvo Kranja za leto 1970. Že tretjič zapored je osvojil prvo mesto Naglic Franc, ki je tako dobil pravico nastopa na mladinskem prvenstvu Slovenije. Vrstni red: Naglic 5, Sire 4 itd. # V torek so pričeli s svojim prvenstvom tudi člani ŠK Borec. Na tekmovanju^ nastopa 12 tekmovalcev, žal sc ni prijavilo nekaj kvalitetnih igralcev in je tako prvenstvo precej slabše kot so predvidevali. Tekmovanje je vsak torek in petek od 17. do 21. ure v prostorih ŠK Borec. Prvenstvo bo zaključejjo predvidoma 3. marca. F. S. GLASBILA GRAMOFONSKE PLOŠČE vseh vrst HERGETH KLAGENFURT - CELOVEC, Burggasse 23 Velika zimska razprodaja pri Warmuthu v Beliaku Ženske nogavice pcrlon — brez šiva, z gostimi zankami v vseh modnih barvah............. Ženske hlače (pantalets), 100 % helanca z dolgimi hlačnicami, v mnogih barvah.......... . . Ženske perlon spodnje obleke s širokimi naramnicami, kompletni kroj, v mnogih barvah......... Ženski puloverji z dolgimi rokavi, akril, velikosti 42, 44, 46 ..... Ženske hlače z jermenom, iz lastexa Ženske volnene obleke, obleke iz trevire in koktajl-obleke ženska volnena krila ženske jutranje halje, iz perlona, prešite oŠ 5,90 18,80 19,80 65 98 98 98 98 Otroški anoraki, perlon, vatirani, s spuščenimi oglav-nicami...... ............. Suknjiči za dečke, bombaž, tweed ali volna, prevlečeni na moltopren, razni deseni........... Obleke za deklice in dečva-obleke iz blaga, ki se lahko čisti, razne barve, razne velikosti . . . ... . . .. Zimski plašči za dečke in deklice, prehodni plašči, posamezni kosi v raznih velikostih.......... GT jopiči za dečke iz trevire z bombažem, sintetična podloga, barva beige, v vseh velikostih......>. Puliji z ovratnikom v zvitku za moške iz Ia bombažnega frotirja, razne barve............ Telovniki z dolgimi rokavi za moške, sivi, znotraj kosmatem, in spodnje hlače za moške, dolge, ali tričetrtin-ske, bele ali sive............... Originalni angleški uvoženi kamgarn za obleke, 100 % volna, 150 cm širok............... oŠ 98 98 98 98 98 58 29 98 IU urinu t h H4lcUvLec/ Villach - Beljak, Glavni trn 14 ln 22