ta P r«"^' HoHSsj*. VETA Ur*dalM fe uprsrnllki protturi HS7 S«, Lawn4tU An. SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ocriM «r i 1667 80. Uwnd»U An. T.UphoM JU»kwsll 004 .TEARlVnL ilad prhe-..sprekibe NASHINGTONU iATOR I A FOLLETTE JE OSTAVIL ODSEKOVE PROSTORE. jnik in podpredsednik si imela veliko povedati I slovesom. fashington, D. C. (Waahing-ke govorice. F. P.) — V iingtonu je spomlad. Soln-»ljubko, lahke sape pihajo novje okrog Bele hiše in Ja oddaja že prijeten duh. jkapitolskih hodnikih ne ho-1 takonodajci, le semintje je frideti katerega zakonodajca, [je ostal še teden dni, da uredi korespondenco. Ljudje v oah se menjajo in pohištvo 1 iz njih. iator La Follette je zapustil odsekove prostore na ju-dnem koncu galerijskega ___opja v senatnem oddelku. fjt bil predsednik tovarniške-l odseka. Izključen je bil iz re-ikanske stranke, ker je za-rjal pristriženje moči zvez-nu sodišču in zagovarjal ljudmi lastništvo. Zaradi tega tudi i več odsekov predsednik. Za-oljiti se mora odslej s svojo d in predsobo v poslopju za atorske pisarne. Ker ni več Isednik odseka, ne more več novati uradnika in sla za od-Oba seveda izgubita službo. I Follette meni, da si iz poniža-1 prav nič ne stori. AcMftoMi far JS d^r J J^rtna ChicMpg, 111.. četrtek 26. marca (Mirch 2«), 1926. al apKUl red oi pnUh i^M lav'V i STEV.-—NUMBER 72 • • • [Podpredsednik Dawes je obi-predsednika Coolidga in ge-ila Pershinga, preden ee je ' domevr DtiniT |pja ZruAenje šentpavelske že-ki prinaša vlagateljem ■rfJ'g i«-t sto miljonov dolarjev JjNbe, je udarec strankini upra-j«' trdila, da je procvitanje Jcbiznisa stvar njenega blago-Ta bankrot bo nekoliko za-»nil H|H kulacije z delnicami. Bjut) tej nesreči v zaupnost bo J*"elj« na 8. etrapL) la, ki vodi zdravniško delo v juž nem Jllinoisu, je v torek ponOv-no apeliral za nadaljno pomoč v zdravilih, serumih in raznih zdravilskih potrebščinah. Vodstvo Rdečega križa je sklenilo poslsti karavane na farme, kjer je mnogo farmarskih družin pri-Zelezniška družba Mobile & 0-hio je naznanila, da takoj prične s ponovno graditvijo železniških delavnic v Murphisboru ln njenih 600 delavcev bo zaposlenih pri gradnji. Lastniki Brown Shoe kompanije tudi pravijo, da ponovno z grade tovarno namesto stare, ki je v razvalinah. V najkrajšem času bo 3000 delavcev uposlenih pri rekonstrukciji poslopij. Število mrtvih v vseh prizade tih mestih je 24. marca narastlo na 813. V Griffinu, Ind., so umrli trije ranjenci tekom dneva. Ker umre še mnogo ranjencev, bo lista mrtvih rastla od dne do dne Še nekaj časa. Po vsej tornadni coni je danes veliko vrvenje delavcev, ki Čistijo stavbišča navlake. Ljudje, ki so izgubili domove, in ki so srečno odnesli zdravo kožo, postavljajo barake iz materijala porušenih hiš. Vse je na delu, kdor more gibati. V Murphysboru je tornado razdejal 162 blokov. Komaj 15 do 20 odstotkov stanovanj je bi-o zavarovanih proti tornadu, toda vsa so bila zavarovana proti ognju. vprašanje star. mm- vanja je tukaj NE BO SE DALO VBC ODPRAVITI Z DNEVNEGA REDA. Sedanja znamenja govore te jasno! Waahington, D. C. — Zadnji kongres ni rešil staroatnega vprašanja za zvezne uslužbence v svojih zadnjih dneh zasedanja, ker je njemu nasproten tudi predsednik Coolidge. Ko so pred več ko deset leti socialisti in reformatorji socialnega reda na-glašali, da je pravično, ako se u-vede starostno zavarovanje za zvezne uslužbence kot za vse delavce, so delavci pritrjevali govornikom. Prišla je svetovna vojna in to važno vprašanje je bilo z drugimi važnimi vprašanji z ozirom na socialno pravico potisnjeno v kot. To vprašanje se je zdaj pojavilo znova in ne bo izginilo z dnevnega reda, dokler ne bo rešeno. Kongresnik Lehlbach iz New Jerseyja je izdelal predlogo za penzijoniranje civilnih uslužbencev, ki je bila sprejeta v letu 1920. Zdaj je to predlogo predelal in ji dal širši delokrog. On ne razpravlja o ustanovah za penzijoniranje, ki so jih uvedle velike korporacije kot na pr. železniške družbe in druge, ampak pravi, da bi vlada kot delodajalec morala dati svojim uslužbencem saj take pogoje, kot jih dajo privatni podjetniki. Zdaj plačuje vlada skozi trideset let na leto po $18,-734,000, uslužbenci pa ravno za* to dobo po $10,788,000 na leto za ustanovitev penzijsksga sklada. Ampak vsak ueluibenoev pri-, spavek ee zopet vrne k uslužbencu; vlada pa mora skrbeti za o-bresti od obresti in gotovino. Sedanje penzije so premajhne, pogoji pretrdi in butara za delavce prevelika za enako vzdrževanje penzljskega sklada, meni Lehlbach. Zaradi tega je Izdelal načrt sa razširjenje delokroga, k pa ni bil sprejet. Toda Lehlbach ga sopet predloži v mesecu decembru letošnjega leta. Dr. John A. Lapp razpravlja v magazinu "American Legisla-tion Review" o penzijah za delavce. On meni, da starega delavca ne marajo nikjer in da zavetišče ni prostor, kamor naj b se pošiljali stari ljudje, ki so vse svoje življenje delali. Po njegovem mnenju so industrijski delavci upravičeni do penzije na svoja stara leta. Najaovejša lopovščina DUŠEVNI PRITLI °h*"b,rlaiB pf"W d" premogovniških baronov mu m m i® NemčiJ® poboljšala Ekeploaijo plinov v weatvlrginij- UDIJIUV Angle*kl zunanji »Inieter je v skem rudniku bi radi naprtili H A DIMU A zbornici sagovarjal garancij- enijskim rudarjem. I DHKIIIHII I skl peki nemške vlade. falrmont, W. Va. — Zdaj. so sprsvili na površje vseh 33 ubitih rudarjev, ki so bili šrtve raftstrelbe plinov dne 17. marca v rpvu št. 41 je začela Bethlehem Mineš korporacije, lastnica pri-za&tega rudnika, igrati dobro zasnovan manever, da naprti kr(vdo eksplozije rudarski orgs-niiaciji, sama se pa izmate iz ne-prUik. premogovniški baroni so ob- ali štiri rudarje, ki so prej i v dotičnem rovu, ko je še obratoval na podlagi pogodbe z rudarsko unijo. V sadnjem oktobru pa je kompanija zavrgla »godbo z unijo in začela obra-oveti na temelju "odprte delavnice". Cetvorica rudarjev, ki je bila aretirana in se nahaja v zaporu, je obdolšena, da je spravila bombo v rov in na ta način povzročila eksplozijo plinov. R. M. Lambie, šef državnih rudniških nadzornikov v West Virginiji, je v torek otvoril u-radno preiskavo z namenom, da došene vzrok razstrelbe. JDI V AMERIKI SO SE PRE-| CEJ TEMNI KOTIČKI. Ampak ljudstvo ae kljubtemu ne bo dalo obdržati v duševni temi. ŠNNriitNl ihtan 75 M hitrejše kakor Evropojoi Tale pravi nemški palhljater, ki T naa je prišel študirat New York, N. Y. — Dr. Emil Kreepelin, znameniti nemški pei-hljater iz Monakova, kateri še 40 let proučuje rezne bolezni na možganih, je prišel 24. t m. v Združene diieve, da na licu mesta še nas malo prouči. • Ur. Kreepelin je presenetil re-porterje takoj na prvem sestanku, ko je v razgovoru o efektih moderne civilizacije dejal: "Vaša mladina je prisiljena narediti sto let napredka v času, ko ml v Evropi korakamo 26 let. VI živite - neizrečeno hitro. Obdeni ste s luksurijemi. Pod vplivom takega mehkega življenje more živčni sistem silno trpeti. Kljub temu morda še odkrijemo, da vaše hitro življenje vplive ugodno na razvoj rase." SVARILO ZA AVTOMOBILI-STE. "Rjava miška" je dobila tožbo v I,ondonu. London, 25. marca. — Mandatni proces proti polkovniku Dennistounu. ki je i^rja London tri tedne, je bil včeraj končan. Dorothy Muriel Denni-stoun, katero je njen bMi soprog nazval "rjavo miško in katera je priznala, da j* imela n polne odnošaje s pokojnim generalom Cowansom, vrhovnim u-praviteljem angleške armade ra časa vojne, v svrho promocije njenega soproga Je ^ pravdi. Porota Je odkrfils. ds mora Dennistoun plsčati svoji prvi in od njega lotenj to 6000 sterlingov (okrog $26.-000). Tekom d«, da je Dorothy svojega moža še ducat \Jt»W«n«v v visokih vojaških in družabnih krogih. ZOPET JE SEL EDEN OD DAUGHERTYJEVE SKUPINE. Waahington, D. C. — Ruah lolland, pomožni juatični tajnik, e podal ostavko. On sledi svojemu tovarišu Seymourju v privatno življenje. On je zadnji od Daughertyjevega kabineta v justičnem departmentu, ki je šel. Holland taji, da je novi justični tajnik izrekel željo, da gre. Holland je bil navzoč pri zaali-šanju pred senatnim odsekom, ko se je rešetal teapotakl škandal. Bil je zastopnik uprava. Bil je zelo v skrbeh zaradi poslovanja, ki se je vršilo med Fallom, McLeanom in Belo hišo. Iz pisarne Wm. J. Burnsa, načelnika preiskovalnega biroja justičnega de-pa rt m en ta je McLean prejel ključ za šifriranje depeš, da je lahko razpošiljal brzojavke, ki so »e nanašale na "breakve", "marelice", "črešnje" Itd., ki so « nanašale na voditelje republi kanske stranke. < Waahington, D. C. — Ameriško evtomobilno društvo (American Automobil Aasociation) je izdalo svarilo, v katerem sverl avtomobiliste pred raznimi sle-parskimi organizacijami, ki nastopajo kot organizacije avtomobil istov in love avtomobiliste, o-betajoč jim razne ugodnosti, da-se jim pridružijo kot Člani. Ta organizacija ima 647 klubov in 600,000 članov. Ta organizacija ne Jemlje dobičkov in ob-gtoji iz članov z enakimi pravicami, medtem ko so sleparske organizacije ustanovili posamezniki z namenom, da so zanje dober vir dohodkov. Nashvllle. Tenn. — Tudi v tej državi so nekoč učili, ko je bila uvedena še telesna sužnost, da zamorski suženj nima človeške duše. Kdor ni verjel v tej državi v tak nauk tolstih župnikov, medlih pridigarjev, "profesorjev" veronauka in sušnjedršoev, je bil v nevarnosti, da ga linčajo. Takrat so ti zagovorniki teleehe sužnosti učili, da je Bog le belo-poltnega človeka ustvaril po svoji podobi. Pri tem so se seveda sklicevali na biblijo. Kdor nI verjel, je bil proglašen za krlvover-ca in sovražnika družabnega reda v južnih drža veh, ki je nastal po bošji volji. Sužnost je bile odpravljena. DrŽava pa ni ničeaar storila sa poduk ljudstva. Javno ljudsko šolstvo se nahaja v teh dršavah v selo slabem stanju in analfa-betstvo je razširjeno, da je strsh ln groza. Mlajši zarod ae je pričel vseeno sam isobraševatl. Tudi zamorci, potomci nekdanjih sužnjev, so selo ukaželjnl. Kolikor se je širila izobrazba, toliko manj so prihajali ljudje v cerkve reznih Izpovedanj, ki po števHu daleč prekašajo šole. Ljudje, ki dobro šive od tega, ako so cerkve polne ljudstva,^) s strahom opazili, da prihaja vedno manj ljudi v cerkev. Iskali so vzroke ln našli so jih v teoriji o evoluciji. Najeli so sladkobesednega Brya-aa, ki sa denar govori o vsakem predmetu. Tako Je pričela agitacija pred enim letom. Analfebete Je bilo lahko obdelati in še ložje pridobiti, da Je neuk o evoluoijl kriv vse njih bede ln trpljenja. Predložena je bila predloga legisleturl, ki prepoveduje v javnih državnih šolah poduk o evoluciji. Governer Je zdaj podpisal to predlogo in ob tej priliki hvalil prepoved sa podučevanje teorije o evoluciji, kot nekej vzvišenega in pametnega. , V tej drševi prevladujejo pro-testantovska verolzpovedanja. Nekej časa se bo dalo ljudstvo farbatl, Ampak prav zanesljivo se prebudi tudi nekege dne v tem temnem kotičku Amerike in pove poneumnjevalcem ljudatva, kar jim gre. London, 26. marca. — Austen Chemberlain, angleški minister se zunenje stvari, je včeraj v parlamentu toplo sagovarjal nemški načrt garancij sa mir s Francijo in sosednjimi deželami v splošnem. Rekel je, da je on prepričan, da Nemčija danes dobro misli, da res šell mir in je priiiravljena zajamčltl nedotakljivost francoske meje ob Reni. Nemčija sicer želi revisijo svoje vzhodne meje (ob Poljski), ampak le na diplomatlčen način In ne z orožjem. Dejal je tudi, da šenovskl mirovni protokol bi bil več škodil kakor koristil evropskemu miru, zato ga je sedanja angleška vlada zavrgla. On vidi jamstvo miru in vrnitev Evrope v normalne ekonomske razmere le v pristopu Nemčije k ligi narodov ln v trdnem sporazumu med zavezniki in Nemčijo. — Torijska večl-na je burno odobravala Cham-berleinov govor. Fraaolja koketira e Tw-šljo u novo al|a«ee Francoakl diplomat Je v Angorl, kjer ee vrle pogajanja. Francija potrebuje Turke sa naga-jllo proti Angležem In sovje» PENZUSKA PREDLOGA V WIttCONHINU. Te drževe je vedno na prvem meatu v socialni zakonodaji. VODA NA VLAKIH JE ZDRAVA. Tsko Izjavlja zdravstveni pe rt men t v Chkagu. Sodnik pretepel dečka s kongres nim zapisnikom. Kansas Clty, Kana. — Hodnik Henry Meade na tukajšnjem mladinskem sodišču je obsodil dva 14-letna dečka na betine. Dečka sta igrala neko prepovedano igro. Hodnik Je sam takoj izvršil kasen. Vsel Je s mize i* tis "Congrseeionel Recorde (kogresni zapisnik), katerega Je trdo svil in potem pretepel obe dečka. de- Chicago, III. — Dr. Herman N. Bundesen, zdravstveni komisar pravi v tedenskem buletinu, da ae vaako leto pripelje v Chicago in pelje iz njega po železnicah do Šestdeset miljonov ljudi. Vlaki ao dobro opremljeni, da se prepreči razširjenje bolezni. Voda je pn-cejene in za precejanje vode ne rabijo najboljše In zadnje is-umljene naprave. Fraadja ae bo Intervenirale v zadevi Heltlje. Pariz, 26. marca. — Zunanji urad Je danes poročal, da vlada ignorira zahtevo francoske organizacije "Lig* za človeške pravi-ce", da naj Francija apelira na ligo narodov za preiskavo emeri-ftke okupacije otoka Haitlja. Predstavniki vlade pravijo, da ee Francija ae zanima sa to vprašanje. Madlson, Wle. — Države Wls-consln bo mende prva odpravila revne hiše in zavetišča za stare ljudi in jih nadomestila s penzl-Jo. Senstor A. E. Garey Je predložil državnemu senatu predlogo, ki določa en dolar na dan penzije. Pravico do penzije bodo imele osebe, ki dosežejo sedemdeseto leto, bivsjo najmanj petnajst let v državi Wisoonsln, nimajo $366 letnih dohodkov in sorodnikov, ki bi jih podpirali. Predloga ne obeta veliko, ampak pomeni napredek v socialni zakonodaji, ker odpravlja revne hiše in zavetišča. Ako bo |iredio- > ga sprejeta. Jo bo mogoč« po nekaj letih izboljšati, da bo res od-govarjala namenu, radi katerega Je bila predložena in sprejeta. V državi Wisconsln se kmetje In delavci brigajo za politiko. Tu ao vzroki, zakaj je U države v socialni zakonodaji vedno na prvem mestu. Carigrad, 26. marca. — Henri Franklin-Boulllon, francoakl ekspert o turških zadevah, je zdaj v Angorl, kjer se rasgovar-ja s turškimi državniki o ustano- iščeta novih zaveznikov. Vprašanje, Moeula mora biti rešeno to leto ln Kemal paša rabi diploma-tične pomoči v Ženevi ln posojila. Turška vlada bi tudi rada dobila neomejeno porabo bagdedske Železnice, kredite ze francosko mu-nlcljo in več drugih koncesij. Francija na drugi strani išče garancij sa Sirijo, pomoč turškega vpliva v severni Afriki ln na srednjem Vztoku, ugodno poravnanje turškega Jevnega dolga pri francoskih bsnklrjlh in končno bi porabila turško republiko sa nagajanje Angležem In Rusom, Če je trebe. Zdravniško mazaštvo Je staro 8100 let. New York, — Alenender J. Wall, knjižničar Newyorškege zgodovinarskega društva, Je po-ročel 24. t. m„ da Je profesor James H. Breasted, znani ameriški eglptolog, pravkar preved. l egipčanski rokopis, ki datira od 1600 pred Kristom. Prevod je odkril preseneti JI vq dejstvo, da so že v starem Egiptu pred 3600 leti imeli dobre zdravnike In zdravniške mazače. Dokument v hieroglifih namreč vsebuje razne zdravilske formule In med temi je tudi "pogUvJe o pomlaje-nju starcev". Ta formula je bila napisana na zadnji strani pspi-rusa. Breasted sodi, da je stvsr pripisal neki mazač, dočim je glavni tekst dobro znanstveno delo. Iz rokopisa Je tudi razvidno, da so stari egipčanski zdravniki vedeli, da mrtvoud na eni strani telesa izvira iz afekclje možganov na drugi strani. To odkritje je bilo potem izgubljeno za dobo 3000 let in ponovno odkrito šelo v modernem času. Velikansko okostje dlaeeavra 9« V m j. i mM. A. A. Zahteva po plebiscit« v Alaartjt. Pariz, 26. maira. — Mlehel W al ter, poslanec Iz Alzadje, Je včeraj naznanil, da prodlošl rs-aoIucIJo za IJudako glasovanje v Alzeciji-Loreni, ki naj odleti o veljavnosti zakona glede šot __ Montreal, Que. — Profesor CuUer s manftobske univerze, ki vodi naravoslovno ekspsdlcljo v sngieški vzhodni Afriki, poroča, da J« našel okostje velikanskega dinozavra. Okostenjak, ki Je star okrog 10 milijonov let. Je 20 čev-1 Je v visok In «0 čevljev dolg. VKKMK. Chicago in okolica: V petek v splošnem Jasno ln toplo. Jušno-zapaden veter, Bolnce Izide ob 6:46, zaide ob «:Q7. _______ oajpjHljPHj« vm , . -------------p. —------------- VX3ASOHJ ČETRTEK, 26. Mi —T" PROSVETA glasilo slovenske narodne PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cene okImov po dofororn. Rokoplai ss se mtejo. Naročnin*: Zedinjeoo drt.re (izros Chkafo) fSJS os tet pol teta te $1M um tri ■mei; Chie**o te Ckoro HM m teto. ( loU. $IM ta tri me»oc«, in ta inoinoz«instvo $8.00. Naštet u kar te* atlk s Itetosii "PROSVETA* 2457-M So. Lav»4ate Avcmo. CMcaso. lOteote. "THE ENLIGHTENMENT* OrffM of <*# aiooonte Nattenal Baaoflt Sfcetetf. Owm4 S? tke Štev cofe National Boeaflt Sodoty. Advertialnff rntoa on ■amiit. SSjOO par SobseripUon: U al tod Statos (oseopt Chicaeo) and Canada pesri Obieaso %a.M, and foroign countrioa $8/)0 par joar. "MKMBER of Tho FEDERATED PRESS" UNION LABEL APPLIED FOR Dataa v oklepaj« a. p r. (Mare 31-1925; poleg vašoga imena p——1. da vasi }e i te« dnevom potekla naročnina. Poselite jm da ss vam se satovi Met. sa soeiera da je bilo to še premalokrat povedano, da je načelo glavna reč pri združenju delavnega ljudstva in nikakor ne taktika. Cilj ni zmotljiv, taktika je pa zmotljiva. In kdor udi, da je taktika več ko cilj, je prerok, ker on na- poveduje že nekaj naprej, kako se bp izvršilo, dasiravno K^te^ fUr nima najmanjšega dokaza za svoje trditve. KAJ UCl GOSPODARSKI POLOŽAJ DELAVNO LJUDSTVO? Iz industrijskih mest prihajajo tožbe o neznosni draginji, o nizkih mezdah, o pritisku podjetnikov za zniža nje sedanje nezadostne mezde za prehranitev delavske družine o poizkusih za potlačertje delavskih organizacij. Farmarji fte pritožujejo, da poljski pridelki nimajo cene, in da ne morejo plačati visokih obresti od posojil. Položaj ni tak od včeraj, ampak tako .je, odkar so izkoriščane delavske mase. Razlika je le ta, da se vedno bolj krči število ljudi, ki z gospodarskega vidika lahko gledajo bodočnosti brez skrbi v obraz, « / Posedujoči razred množi svojo moč, zaeno je vedno manj ljudi, ki se prištevajo k poseduj oče mu razreda Bili so čaai, ko je nekaj štel človek, ki je lastoval par tisočakov, ki si jih je prihranil, pravzaprav odtrgal od svojih ust, za deževne dneve. Danes ne Šteje nič človek, ki ima sto tisoč dolarjev ali še več nagromadenega denarja. Tudi njegova bodočnost je negotova, kot delavca, ki gara v tovarni, ali farmarja, ki lastuje do 160 akrov zemlje. Bogastvo se vedno hitreje osredotočuje v rokah vedno manj-' nega števila ljudi. In čas menda ni daleč, ko bo vse delovno ljudstvo odvisno gospodarsko od peščice ljudi, ki so si prilastili kontrolo nad industrijo in poljedelstvom. Industrijske kompanije se organizirajo v trustih, trusti prihajajo pod finančno kontrolo bankirjev v Wall Streetu. V poljedelstvu ni nič boljše. Samostojni farmarji postajajo farmski najemniki, zemljiščni veleposestniki padajo v številu. Mali farmarji postajajo odvisni od deželnih bankirjev, ki zopet niso drugega kot agenti veli kih finančnih kombinacij in trustov, ki lahko poženejo vsakega bankirja na deželi v bankrot, ako je tak bankrot potreben za pomnožitev njih bogastva. Pravi gospodarji, ki ukazujejo delovnemu ljudstvu, kako mora delati in živeti, se nikdar ne prepirajo med seboj. Včasi se poroča javnosti, da je med gospodarji nastal velik prepir. Ako se ta prepir preišče do dna, se spozna, da jo to samo prevara, ki ima namen zavesti delavno ljudstvo, da misli ,da se gospodarji prepirajo med seboj, ki njemu določajo usodo. Med gospodarji ni resničnega in pravega prepira. Zakaj naj bi se delavno ljudstvo prepiralo med seboj, ako vidi da se no prepirajo tisti med sabo, ki iz sadov dela delavnega ljudstva kujejo tako ogromna premoženja, da se navadnemu človeku zavrti v glavi, ko čita številke. Delavno ljudstvo se prav * tega uči, da mora biti njegova fronta enotna, in d|Imora organizirati tiste gospodarsko, strokovno in politično, ki še niso organizirani. * „ Enotna fronta delavnega ljudstva se mora ustvariti, ako želi delavno ljudstvo izvojfvati uspehe. Ampak ta zahteva mora priti iz vrst delavnega ljudstva. Poslušati ne sme tistih, ki ga iz taktičnih bzirov pocepljujejo. Ako pride iz \u-st delavnega ljudstva resna zahteva po enotni fronti, tedaj bodo kmalu vtihnili glasovi demagogov, ki so se pojavili po vojni in vsiljujejo delavnemu ljudstvu svoje zmedene nauke kot edino zdravilo proti socialnim zlom. Delavno ljudstvo je v zadnjih letih večkrat napravilo poizkus, da ustvari enotno fronto proti svojim izkoriščevalcem. Vselej so pa demagogi, ki obetajo odpomoč delavnemu ljudstvu čez noč, ali pa oportunisti izgolj samo-koristi preprečili take poizkuse. Tudi osebne intrige igrajo pri pocepljenju delavnega ljudstva veliko vlogo, kajti demagogi in sebični oportunisti znajo iarabiti osebnosti v svojo korist kakor ljudski izkoriščevalci. Demagogi in sebični oportunisti pa niso izigravali osebnih intrig proti izkoriščevalcem, ampak proti onim, ki so se vrstah delavnega ljudstva trudili pridobiti delavno ljudstvo za enoten, edinstven nastop proti sedanjemu gospodarskemu sistemu, ki omogočuje gospo-darsko zaaužnenjc delavnega ljudstva pod kontrolo peščice ljudi. In sto in stokrat so jiovedali odkritosrčni delavski listi in voditelji delavnega ljudstva, ki se ne pehajo za častmi v človeški družbi in katerim se zdi, da je delo navadnega delavca, ki dela z lopato in krampe«, toliko potrebno, da to delavno ljudstvo doseže uspehe. Zdi ae, karate. Okko. — 8 tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš brat John Tomažin umrl dne II. marca ob 8:30 zjutraj v tu-kajšni bolnišnici. Pred ano uro Še čil in zdrav ae je peljal na dnevno delo, toda na križišču Globe Ave. in .'ietli St. sta njegov in še eden drugi avtomobil trčila. Tomažin je dobil tako težke poškodbe, da je t teku ene ure podlegel in nas za vedno zapustil. Pogreb ranjkega brata ae je vršil iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče (Elmwood C?me-tery). Pogreb je bil civilen. Ranjki je bil rojen 12. decembra 1£88 v vasi Podbukovje, Krka, Dolenjsko; v Ameriki je bival 18 let. Veže nas dolžnost, da se zahvalimo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani za časa izgube našega ljubega brata. Obenem izrekamo najtoplejšo zahvalo veem, kateri so darovali kraaae vence v zadnji spomin našemu bratu. Isto-tako se zahvaljujemo, kateri so dali na razpolago svoje avtomobile, kakor tudi udeležencem pogreba. Žalujoči ostali: Anton Tomažin, brat; Mary, poročena Mra-mor, sestra; France*, poročena Bajec, sestra. Ročk Sprlngs, Wyo. — Ker i- mam čaaa več kot dovolj, sem se namenil nekoliko poročati v širšo javnost, kako kaj napredujemo tukajšnji Blovenei. Kar se tiče bogastva, naravnost nazadujemo, kot gotovo tudi po drugih mestih. Vzrok je seveda povsod enak — brezposelnost. Tukaj je veliko premogovo polje, od katerega amo do malega vsi prebivalci tukajšnega mesta in okolice odviani. že pred letom je začelo bolj slabo obratovati in danes kože, da bo v Ifcat-ki bodočnosti odslovljenih trt četrtine premogarjev, ostalim pa plača znižana. Ker znanost povsod napreduje, kakor tudi na strojih za kopanje premoga, tu-kajšne premogove družbe vpe-ljavajo take stroje v~roVe;'da premog spodrežejo in potem tudi naložijo jako hitro. Zato ne bodo potrebovali toliko delavcev kot so jih dosedaj. In tako je tudi pri drugih delih, stroj apod-riva delavca. Kar se pa tičtf ftiv-Ijenskih potrebščin, se pa prav hitro dražijo, tako da nekako strahoma gledamo v bodočnost. Podpornih društev je precejšnje število, izmed katerih najbolj napreduje društvo Trdnjava Rt. 10 Slovenake narodne podporne jednoto, kl Ima približno petsto članov v obeh oddelkih in tudi potrebno rezervo v blagajni. Slovenska narodna podporna jednota, pod katero spada imenovano društvo, je največja slovenska podporna organizacija v Združenih državah, ki šteje nad petdeset tisoč Članov ln nad dva miljona premoženja; ima, kot je vnem znano, avoje glasilo, dnevnik Prosveto, ki se tiski v lastni tiskarni v jednotfnem domu. Zatorej kdor še ni pri nobenem podpornem društvu, naj pristopi k društvu Trdnjava št. 10 S. N. P. J., ker obstanek BloVenake narodne podporne jednote je gotov. I\>leg podpornih društev je en izobraževalni klub. Vea društva skupaj laatujejo svojo dvorano pod imenom Slovenski dom. Meseca januarja lani smo u-stanovih Slovenski neodvisni izobraževalni klub s namenom Miti složnost in izobrazbo med tukajšnjimi Slovenci in zraven tudi v pomoč Slovenskemu domu. Ker je bila dvorana zelo potrebna preurediti in prenoviti, posebno kar ae tiče odra. smo Mil primorani se lotiti naj prvo popravila in nabaviti novo, kar je bilo potrebno. Klub je s pomočjo odbora Slovenskega doma prirejal razne prireditve in zabave in skrbel sa vse potrebno, da aa je nabralo toliko dohodkov, da smo pokrili vee stroške ln ni bilo tre->>a izrednih naklad. Zraven smo še vsoto v blagajni Slovenskega tamburaški zbor. Ker so bili čenči že prej pripravljeni, -se je 04. m. m. prišel pouk. Mladi je jako talentirana zato izvrstno napreduje. Na prihodnjo velikonočno nedeljo i »opoldne bodo uigrali nekaj komado^ r H\ venskem domu. Vabljeni so vsi Slovenci in Hrvati, da pridejo i>o*!ušat in »e prepričat, kaj ae vse doseže z dobro voljo. Obenem naznanjam, da se prihodnja kliibova seja vrši dne 29. mavca. Dolžnost je vseh starih članov, da pe udeležijo. Tudi novi ae' bodo sprejemali. Seja se vrši ob dveh popoldne. — L. Demshar. Reynoldsvi!le, W. Va. — Organizacija U. M. W of A. bo res kmalu propadla v Zapadni Virgi ni j i. Kakor vse kaže ni Lewisova pogodba iz Jodcsonvflla zanič. Tukajšnji baroni premoga imajo polno moč čez delavno ljudstvo. Po rudnikih, ki so organizirani v U. M. W. of A. je delajo dva do štiri dni v tednu in po dva moža sta v prostoru. Po neorganiziranih rudnikih pa delajo splošno vsaki dan, a kadar pride plačilni dan, dobijo v kovertici najvišje število $20 za štirinajstdnevno delo. Tako ni treba nikomur premišljevati, v katero banko bo nesel prihranke, ker ne zasluži toliko, da bi pošteno preživel svojo družino. Draginja živil, obleke, obutala gre neprestano navzgor kakor kazalo na uri. Mezde pa kajpada gredb kar naprej nizdol.^Kdo je tepiu kriv drugi kakor delavstvo samo, ki se ne briga kakor bi še vedno tavalo v temi pri najsijaj nqjšem solnčnem svitu? (fedavno sem se na železniški postaji v Clarksburgu sestal nekim Poljakoni, in ga vprašal, odkod prihaja. Dobil sem odgovor da iz Pittsburgha. Poleg njega sta stala kovčka, radi če-sav' sem ga vprašal, kam je namenjen. Ker mi ni mogel dati ta-; ugodnega odgovora, je po brskanju v žepih pomolil listič. S pisanja sem takoj spoznal, dfc jo možak nasedel na limanice kompanijskih agentov. Označeno je bilo naj izstopi na postaji Simpaon in odtam da ima .miljo in spol hoda do naselbine Wendell. Ko i sem ga še vprašal, kaj bo delal, Jam, je rekel, da ima izkazilo, da tam dobi delo v premogoro-vih. 1 Možu sem pojasnil o razmerah v naselbini, kamor je poslan, da je tam stavka in so stoodstotno organizirani rudarji, ki spadajo pod 17. distrikt ter branijo svoje unijske pravice. Povedal sem mu, da je tudi on padel na limanice kompanijskih agentov in da je poslan stavkokazit v W. Va., katera je natlačena s stavkokazi iz drugih držav. O napredku pri našem društvu Napredni bojevniki št. 475 se ne morem pohvaliti, ko razmere ne dopuščajo. Stojimo pa enako v članskem kakor mladinskem oddelku. Konvencija B. N. P. J. je pred pragom, zato apeliram na vsa krajevna društva S. N. P. J. da razmotrivajo o pravilih. Vsako krajevno društvo, ki bo poslalo delegata na konvencijo, naj izbere razumnega, ki bo lahko vsako stvar razsodil na konvenciji in vedel, kaj je koristnega in kaj ni za članstvo in jednoto. Pozdrav! — Loule Bertol. South Vlew, Pa. — Delamo po dva do t$l dni na teden, a še takrat ne zaslužimo, da bi zadostovale za hrano. Delat moramo hoditi po pet milj daleč v oddaljeni rudnik, kamor plačujemo vsaki dan 20 centov za Železnico, ki nas vozi na delo. Vemo pa ne, če tudi zaslužimo dotični denar ali ne, ker«v rovu je veliko mrtvega dela, sa katerega ne plačajo. Nič ne dajo sa delo, ki ga ima rudar a kamenjem ali vodo, katere je tolika, da včasih ni mogoče delati. Teko delajo podjetniki z nami. ki ee izgovarjajo, da nimajo naročil za premog. Kmalu bomo morali pobrati šila in kopita in Hiša kruhom. I Vemo g« ne bodo Izmed listov, ki jim inamo v Ameriki Slovenci, ven«* da vsak zaee pšenico melje in fgak zase napeljuje vedo. Ampak za vse druge liste skupaj ne bi dal Pro- se mi zdi, ko večkrat dobim tudi ski list, pa vidim v njem,- kak* f*d« f* kakor d**e pater Kazimir agitira za romanje v Rim. Iz premogarskih na selbin bo gotovo šlo dosti rudarjev v Kim s patrom iz Chifinga, da ponesejo vsaj par stetakov za našega premilege svetega očeta. Slovenci, ki nas je lepo število v tej naselbini, se ne razumemo med seboj tako dobro, kakor bi se morali. Napredne zavesti je premalo'. Čeravno so slabe delav ske razmere, nas tq ne zadrži nazaj in tako bomo priredili veselico za S. N. D. na 25. aprila. Želimo, da bo na tej kaj več udeležbe to se bo pojačila bratska Stoga med nami. Umevno je, da bomo imeli fino godbo, ako se ne mt>-tim, bo ravno tista kot je bila zadnjič. Želimo, da se bodo udeležili vsaj bližnji vsi, da bomo tako složno pomagali do napred ka pri S. N. D., ki mu ravno tako v teh časih bolj huda prede kakor nam rudarjem. ■ Pozdrav Čitateljem Prosvete — Poročevalec. PsHMsen, ti. Mex. —- Vrnil sem se s pogreba v Caroni, Kansas, ki ae je vršil za"Franoes Elier, še t 24 let staro hčerko Frances in Johna Eller. Pokojnica je triki učiteljica, priljubljena med prebivalstvom, kar se je pokazalo pri pogrebu, kar bo vše potrebno tudi objavljeno v ProsveM. živel sem 15 let v Kansasu, kjer so me znanci in prijatelj povpraševali, kake so delavske razmere tu po Novi Mehiki Vsem nisem mogel pojasniti, ker ni bflo dovolj časa. Delavske razmere so tu slabe, dela je samo po tri dni v tednu, zraven tega pa sa tudi sliši, da bodo znižali plače Torej ni nič dbbrega za nas, ko je Kulič na prestolu: Je pač v velik meri krivda delavcev samih, zakaj ne Izvolijo svojih ljudi na vodilna mesta. Slabo smo še zedi-njeni. I Ako prijatelji želijo še kaj več izvedeti, jim z veseljem pojasnim. Lepa hvala za postrežbo vsem prijateljem v Caroni, s katerimi smo bili skupaj; — Frank Kokel. Barackvllte, W. Va. — Maj o-pišem na kratko zelo žalostno vest o katastrofi, kl je tu zadela rudarje. Dne 17. marca ob pol desetih zvečer je eksplodiralo premogovem rudniku v tem mestu, kateri je vpoelevai okoli 400 rudarjev. Začasa eksplozije je bilo v rudniku po kompenijskl objavi 84 delavcev, kateri so vsi ubiti, ker ni nikakega znaka njih, da bi Živeli, niti to ni mogoče. Kakor ae računa, bi jih moralo biti še več v rudniku. Po pretečenih dveh dneh niso reševalci prišli še do nobenega, niti nobenega trupla prinesli na površino. Ekaplozija je bila tako allna, da se je pretresla vsa okolica ln čulo se je na trideset milj daleč okoli. Od Članov N. P. J. ali N. H. Z., mislim, da ni nihče ubit. Tudi ni nihče naših delal, ker pravi rudarji tega, so bili na stavki od 1. oktobra 1924. Bil je to unijski rudnik, ampak družba je kršila pogodbo, kl jo je podpisala, potem pa začela obratovati kot odprto delavnico na 1. oktobra. Rudarji se torej nahajamo na stavki, do katere imamo pravico in kar je tudi odobril glavni urad U. M. W. of A. Tako se dalje borimo s pomočjo drugih bratov, ki nam tudi lepo finančno pomagajo, da se lažje vzdržimo pri življenju. Brez dela šmo že celih deset mesecev. Rudnik je last Bethlebem Steel and Coal korporacije (Charles Schwab), št. 41 v Bar-rackvillu, W. Va. Rov je globok okoli 360 čevljev Jn star deset tet. Rudnik je precej pHnovit. Vzrok nesreče pa nI poznan. — Matt Tonkovirh. Najstrašnejši > človeški > nado. Naravne nesreče so na zaklelo nad ljudmi v tem letu. Potres, povodnji, hurikani in tornado. ^ bit. je udaril po nesrečnih ljL južnem Illinoisu in sosednji žavah. Vsako leto udari tt vsako leto so mrliči in rsz^ Ljudje pa hitro pozabijo liče in postavijo nova m« no tasn — kakor mravlje. Toda divji tornado je -H sapica napram tornadu, ki stvarjajo ljudje sami. tornado ubije 8000 ljudi in nikdar ne razruši celih Ampak ljudje pa so zadnji niJi tornado po vaej Evruj lih pet let .. . Tornadi \, letij niso ubili toliko naredili toliko škode kako sam človeški tornado, ki nuje svetovna vojna. Če se ljubi Bog količkaj ma za naše mravljišče planet — med centilijoni planetnih mravljišč — | zdi, da ae prav nič ne u tedaj se smeje Zemljanom ma do njih najmanjšega ljenja. e a * Poezije so lepo Dragi K. T. B.! — Ni je prohibicija posušila vse ške vrelce po Ameriki! Še Ijejo še. Ravno te dni sem v roke novo knjižico, ki vzdihov, smetane in si Knjižica je lepo tiskana, zona in lepo obrezana. \ tako lepemu tiskarskemu — Sovražnik kritike, Clev Nemški govor v francoski zbor mk ^^^^^^^^ Pariz, 25. marca. — Nemški zv4Jajo fVred romarji. To si H • • • Podel je topol Iz Jugoslavije prihaja se je Radič odpovedal in aaizrekd za monarhijo t . To je dokaz, nje. Kadar še i jo balkanske sorte, | daj bo na vriiu napredka in ko postane minister. • * s f ^m . J a. IT.. .11, aaqpreo sooisca v r ueniu, - Sodnik: Kako se pišete? Aietiranec: Anza Postave Sodnik: Vaš poklic? Aretlranec: Trgovec hi nik Kranjske edfnozvell jednote. Sodnik (pokaže na stekle z mesečino): Kaj ste s te čeli? Aretiranec: To je naša cina. Naši Člani se s tem mi da se jih ne prime kaka rdeča] lezen. Sodnik: In v kleti ste imeli j sodov rdečega. Aretiranec: S tistim pa vamo naše nOve Člane, da možgani ne funkcijonirajo.—] terhov, Pueblo, Colo. s • • Cellinwoodaki udarci. Kadqr hudo grmi, malo | je. Tako je tudi z našo palico i Jožefa. Gromovito je "fek majster" iz Čukarije da se bodo 22. marca for društva vseh kategorij, tudi stozidaraka, samo če bodo I sala po pravilih K. S. K. J. P»| bo nič. Zgodilo se bo kot po vadi: kak notranjski rovtar tegne gotove ljudi aa mošnjo. Ultravijolični Žarki, Col!inW Oh io. e e e Dogodek št. 1». (Kako eo hudiča izgsnjsh.)| Leta 18f5 ee je sačelo v Klovzet. Tam so se godili čudeži. Izganjali so hudiče it di. Obsedenci so kflrtrikali ketali te drugače tulili med in nato ee btti rešeni hudiča, je trajalo tri lata. Prišel p* tja neki kovač, ki je bil vešč H lijanščine ln salo navihan. M v oerkvi ln videl je eeb komi je. Po maši je šal v gostilao. naključju je aadsl pri straa mizi. kjer sta še sedela dvs sta. Govorila sla Italijanski. 0 sta se jedla. Prvi je dejal: "Vikaj, meni je dovolj ta Igre. 1« čem več biti klovn sa to P* Ako farji ne plačajo več, naj mi klkirikajo, mekečejo In več potrebovali, eaj bosta ek»k- komunistični poslanec Hueber iz delo." — Kovač ee js ukrt J hotaJ ia epravli vao slepar^ javnost.—A. O.. Homer Ctty. trike in radio gonila industrijo. Dela vri pa bomo radi koristnih Iznajdb hm dola ln | Al sadje, kl pravi, da francoski, je včeraj govoril prvo nalogo. U snso jo na klubov! seji dn srja sklenili, da jota. In ka- zbornici v svojem dialektu Za t naložiš voefček grdega pre-< kot uraden jezik poleg franootti- r., m« e o o čijo. ti takoj dajo dan počitnic več takih kasni nalagajo čina bolj trpin- v Akaciji-Loreni. Velika poslancev g» ni Pozneje je bil prečltan njegovega govora. A. C., Cuddjr. Pa. — Vaš stvar je dobra, toda predolg« « to kolona Mogoče ee porabi drugem mestu. E. T. B. mt-m so. UVNMI4 avr. Izvrševalo! odbor: UPBAVNJ OMKKi nI Cakkori pdpNdMteik Aai Po.; ti UJalk Nollfeov Torki U N. P. J, MT4I 8». UvBdiU Avo* Ckloaffo, III. wcvi: B0LN1&KR P0DP0RR HM NASLOVRi Boklško tsfal* IJL. IS57-M B«. Lovadolo Avi. Ckleofo, 1U. NB POdlLJATVB IN STVARI. M s« UM* «t ki-HSklgo koto nM ss ■!*>!< Toisištvo S. M. P. J« MSV4S Rs. kn- JIRVB* S VRZI R BLAGAJNIŠKIMI POBU SS JsHIMs RS oJalštvo S. N. P. U «WT-at 8«. Lovadak Avo, GRlisf«; fll. •Um f Ms poskooajs t gl tovrlivk— odbora ss sa| Mljiji M» RIMMPBBR MSMnsSS SdbSf% BSiS RSSkv |s SRHflip • < M M si pototni odook ao ssj pošUiaJo ss ssskvi Msrtklsks- Slovvnski dekvd v Franciji. *o podatkih frsnooskags konsu-sts v Ljubljani Je bilo lsnl ns-ilm delavcem izdanih okroglo 51,000 potnih listov sa kaaUtev v Francijo. Skupno s nušimi prej na Westfals|cem zaposlenimi de-avci se Je lansko kto iaselllo v Francijo prlbllšno 8000 Slovencev. Večinoma so našli dalo v »romogovniltih severne Francije n v rudnikih za telesno rudo. Nekoliko je zaposlenih tudi v šumsklh podjetjih. . Paral mlia v Novi Raniti pogorel V velikem parnem mlinu bratov Feher v Novi Kaniti je izbruhnil požar, ki je uničil mlin In vae veliko saloge žita in moke. Akoda se ceni na lest milijonov Dia. ki pa je krita s zavarovalnino. Umrli v Ljubljani. Mihael Vidovi«, bivši viničar-hlraloc, 76 let. — Antoni* Gogok, notarjeva vdova, 68 let —- Ivan 2elJko, miinarski pomočnik, 26 let. — Valentina Zabavnik, pletilja, 38 let. LISTNICA UREDNIŠTVA. Ruth, Navada. Z Vaš dopis je bil priiobčen v Št 50 Prosvete. Zs priobčenjs v sredini številki nI bilo prostora. — Pozdravi Odgovori aa vprašanja. Cian društva št 475. — Zvezna senatorja is Weet V izgini Je sta Matthew M. Neely in Unvls Elklns. Na vsakih dvesto tkoč urebivalcov pride po aa zvezni poslanec (U. S. Representativa). V VVest Virginljl je šest repre-zentantov. Za Harrlsott okraj je bil kot zvezni poalaneo lansko leto Izvoljen John M. Wolvaston. Governor West VlrginlJe je Ho-wsrd M, Gore. — Pozdravi (MMAMltUUNI »ODBKNIKI PKOTBtfNftAJO WtOTI - POLICIJHKIM GODBAM. Kaw York, N. Y. — Organizirani godbeniki aa pdtotujejo aa-radi godb, Id JHi je ustavilo mesto. Tu je polkijeka godba, og-njegasci imajo svojo godbo in cestni pometačl tudi. člani teh godb ne pripadajo k organizaciji1 godbenikov, poloti jim pa le delajo konkurenco a javnimi koncerti v parkih. A. H. Nussbuum, tajnik unija godbenikov, IsjavMa, da m*atju> godbe delajo veliko konkurenco godbenikom po poklicfi. Ta kon-kurenca se bo pa le povedala, ko pridejo topli dnevi. Unija godbe-nikov zaradi tega proteatira proti policijski godbi Ia dsagim takim godbam« lisr ss te godbe vzdsšujajo s denarjem davkoplačevalcev, obenem pa delajo konkurenco organiziranim delavcem. BRZNAM PRIRRDR BLOVRNSJUH ORGANIZACIJ V CIIICAOU. Slov. Ilvakl krol»k.—Bunoo Psrty, v totrtok vo4or KI. maros v dvorani HNPJ., B. Lowndaio, Avo. k W. I7th Bt. So«, klub k. 1, JSZ. •PsodovanJ« o •ulnJnoni »Utoinu, v potok voter 17, more«, v dvorani BNPJ, Bo«, klub št 1, J H Z. - Pradaven Ja o ■lov. čaoopiaju, v potok vašor 10. aprila, v dvorani BNPJ. Pruitvo Slavijo It. 1, HNPJ.—Plašim vooolioa v bo bo to IL aprik v dvorani BNPJ. Zvosa slavonskih orgaakaalj. — Platna voaalloa, v »oboto IS. aprila, v Narodni dvorani aa Baska Avo. Boo. klub št. 1, JSX^4>ramska prodttava, v oodvljo 10. aprila, v dvorani CSP8., 1186 W. IMth St. muLšš m f-"-.v^jjm-VMB IZ MgOSU?IJ9 ALI ČITATE dobra knjig«? ' ' M Ttdtj naročite knjige Književne nilioi 1 N. P. J. Človeku je potrebna duševna hrana kakor telaana. Največje zlo za dekvea je neznanje. Čimbolj je delavec neveden, tembolj ga izkoriščajo od vseh strani. Dobra knjiga ja naj-vdji sovražnik nevednosti In duševne teme. DeUves ss mora učiti; vzeti ai mora sam, čeaar mu al dala revna šola. Citati mosa dobre knjige. - ^^ Ako ate ukašeljnl, če hrepenite po Izobrazbi in dušav-nem razvedrilu, ako telite čltatt povesti k delsvskega šiv-Ijeoja, spoznati nekatera naravne resnice In če se hočete seznaniti s temeljnimi pogoji angleškega jezika, naročita al Sladaše knjige: fOoraasko-anglešks slovnica.........I&00 Zajedale! ,,,.»•..».»»««.»»».••»,»».»»» LTS Zakon biogenezije.................. 1 Ji Jlnunle Hlgglns....................... 1M Pater Malavantura .................. IM Kdor naroči Zajedalce In Zakon blogenezlje skupaj, dobi OlM knjigi za tri dolarje. Vss ta knjige so Učno ia trpsšoo vsaane. Poštnina j« všteta Naročilu priložilo denar. Naročik aa vae gori omenjana knjige prejema Ogoai prt flv. Levrsaea ia hor ju. Dne 2. marca okrog pol 7. ure zvečer Je izbruhnil v hiši po. seatnika Ivana Odra v Bv. Lov-ranea aa Pohorju potar, 1H je napravil ogromno škodo. Od stanovanjske kila je ostalo samo golo zidov je, hlev in Šupa pa sta popolnoma pogorek. V hlevu sta zgoreli tudi ena kvasa ia talka. Pošor js uničil nbutaga posestniku mnogo raznovrstnega orodja. Nesreča Je za pogordca tem oUutnejša. kar ima družino, obstoječo iz devetih otrok. Uauft ss v Celja maaeea feb-VBarJa: V mestu: Bnaanaifaa-termaper, saeabnlfo, 48 let, Danijel Schmldt, zaaebnik, 80 kt; v botnlšaici Ana LSblč. aaaebntea k celjske okolice. 64 kt, Jole Gruber, trg. gemofaflr h Celja, ia kt, Ana «amwšak, o** invalida h Catja okollee, B mesecev, Stanko Sedlaček, lab. Is Celja okollee. ti kt. Mar. Krttanae, trna kamnarJa od sv. Roka ob Sotil 40 let, Judtta Uršej, usmJ-Ijena sestra k Celja, 0 lat, Fr. OstMitaik. rnvat braa stalnega bivališča. 71 kt, Rosallja Videt aik, služkinja k Zreč, lt kt, Franc Pktiaovšak, otrok posestnika k St. Vida pri CrnbalBam. nikov sin k ftmartna v Rožni dolini, U kt. J*HU*fa Ilasae, «ev-IJsrjevs žena iz Ljubnaga. U kt Anton Motnik. pudpri-gMnik fi mnf-nr k^»trtrolo k Lutverclh pri Gornji Radgoni. U kt; v inva-lidakem domu: Anton Soba, Invalid 88 kt. CH1CAOO, ILLb (Glaaovl članov 8. N. P. J. in Utateljer Proevete.) » Virginia, .Minn. — DruAtvo it. 215 opominja člane, da izpolnite vsak svojo dolžnost, kar je zahteva od vsakega društven ika, to je, da poravnate aaesment vedno do 24. v mesecu do osmih zvečer. Tsko nalagajo pravila S. N. P. J. Slovenska narodna podporna jednota nam je vedno ob pravem času na pomoč in tako moramo mi gledati na točnost od nafte strani, ako hočemo, da se izognemo ncprilikam. Sporazum pri društvu bo toliko lepši, ako bomo točni. Članom priporočam, da se vedno pogovorimo na seji o društvenih zadevah. Seje so vsako drugo nedeljo. Ce je kak član, ki bi rad plačal asesment, pa mu društvena sredstva ne dopuščajo (kar ni nič čudnega pri naa, ker je neznosna draginja, delo pa le bolj slabo), takega člana prosim, na j se ne da suspendirati, kar je lahko navezano na sitnosti in ne-prilike, temveč naj se samo ne pozabi javiti tajniku in pove vzrok neplačila. Tajnik bo že pomagal in založil asesment za člana, tako da ne bo treba nikomur biti prizadetemu radi auspenzi-je. Radi gori navedenega naj si kdo ne misli, da bo članom po-magano iz društvene blagajne, kar bom založil, bom pomagal iz lastnega žepa. Društvena blagajna ne sme biti dotaknjena brez društvenega privoljenja na seji. Tega mojega naznanila naj si nikar noben članov ne vzame za hudo. Vsak naj dobro prebere in prišel bo do prepričanja, da je res naša dolžnost, da smo točni in pravični napram naši dobri organizaciji. Tako bo naša jednota gnetla in uspevala, da bo v naših potrebah lahko nudila še točnej-šo in izdatnejšo pomoč. — Jo-aeph Strle, tajnik. Tomah, Wis. — Dopis iz Mill-stona je prav gotovo pretiran skozi in skozi. Dopisnica piše, da bi jo s strojem ne mogel potegniti e farme. Ravno farma je namreč tisti stroj, ki jo drži tam. Borovnice bi prinašale lep dohodek, ali treba jih je obirati dan na dan, pa še po tri do šest mil, daleč je treba iti. Zato pa ni časa, ker isti Čaa je trebe obirat tudi kumare in podelati drugo delo sredi poletja. Kako farmarici teče debela smetana iz stroja, dopisovalka sama prav dobro ve. Le malokdaj jo je bilo peljati k dvema trgovcema. In če se enemu zamen«, moraš k drugemu, pa s na koncu "velikega" trga. No, pa tudi radi tistih ogrom nih količin lesa se sliši dvoum no. Hlodi so tako strašansko debeli, da se prav lahko porabijo za kole v ograji. — Johana Kantz. Pueblo, Colo. — Juhe! Stra šanska sreča je doletela člane Z S. Z. Prilezli so z dežja podkap Ni še dolgo tega, ko so servirali revolucijonarne fraze, rotfli jih da bi vsak član Z. S. Z. moral postati naročnik milwaškega edi | IZZA KONGRESA Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dilje.) Grof in ja Molly je imela zopet prvo besedo In povabljene tovarišice so jo občudovsle ne dosti msnj kskor kneza Metternicha, ki je bil vendar bog tistega večera. Eva Lujiza je samovala v sosednji sobi. Pri oknu je zrla v temo tam zunaj in na zvezde po nebu. Čutila se je nesrečno, da bi skorsj obupala! Kamor je gledala, v temo ali na zvezde po nebeškem oboku, povsod je ugledala njega, ki je bil največji mol sveta, ki je bil trinoga iz Evrope prcgnsl in ki je ta večer — Bogu bodi !>otoženo — tičal v sponah te pregrešne Molly Esterhazyjeve. Kontesa Eva Lujiza bi se bila najraje razjokala. Nekdo Je prisede! k njej. Grof-Barbo je bil prišel v sobo, ne da bi bila opazila njegov vstop. Potisnil je fotelj k oknu ter sedel tik nje. Bledih lic je bil, kar je pričalo o njegovi potrtosti. Evi Lujizi pa je bil melanholični ta mladenič silno nesimpstičen. Skoraj je vedela, čemu je prilezel za njo. A mili njegovi pogledi je niso prav nič genill. Sicer je pa prišel v pravem tre-notku! Morala je enega imeti, nad katerim je hotela izlltl žolč svoje duše. In grof Oton Barbo se jI je zdel v to kakor nalašč ustvarjen! * "Cemu prinašate pogrebni svoj obraz tu sem?" Je vprašala pikro. __ "Odpustite, kontesa!" je zastokal. NI mu Izkazala milosti. Hudobno se je za-smeJaJa: "Nekaj bi vam povedala, če bi se ne srditi!" "Povejte, prosim!" "Včerfj je bil pri nas tisti mali Costa, ki ga gotovo poznate t" "Poznam ga!" "Dobro, dobro! O tem Človeku pravijo, da vse ve, kar se je pripetilo nekdsj v naši deželi. In sedsj čujte, kaj mi je ta možiček pravil!" "Čajem lM "Da so pred stoletji tu v Ljubljani nekoga sodili!" "Znano mi je!" je odgovoril grof lahko-dušno. "Na smrt obsodili, grof, ter ga potem obesili tu na ljubljanskem trgu! Hu!" "Kolikor vem, so ga samo obglavlll!" "Obešen ali obglavljen, konec je bil en in isti! In vidite, ko glodam danea vaš kisli obraz, grof, in vaše poglede, ki me spominjajo na lisico v pasti, ne gre mi iz spomina vaš slavni prednik, ki je bil tukaj v Ljubljani obešen!" "Obglavljen, samo obglavljen, kontesa!" "Obglavljen torej! Radi ropa ali tatvine, kaj jaz vem! Ce pa vas gledam, grof Oton, si l>a prav živo predočujem, kak obraz je naprav-ljal vaA prednik, ko ho ^a ljubljanski meščan-čki na vislice — pardon —- na krvavi oder vlo-kli!" Ker jo je v resnici ljubil in ker se mu je v zlohnosti, n katero mu je grenila tisti trenotek, dozdevala Ae lc|>ša ln pikantnejša. Je molčal. Pa ni odnehala: "No štejte ml v zlo, a smejati se moram! Prav res imate obraz, kakor bi stali ravno na Aafotu!" Iz srca se je smejala. "Ne zamerite ml, a smejati se moram!" Galantno je odgovoril: "1xj smejajte se, konteaa!" Pa globoko jI je seglo do srca, ko je žalostno pristavil: "Samo povejte mi, s čim sem zakrivil, da smete z mano tako ravnati?" Zadel je ob pravo struno. Takoj se je ke-sala. da je i njim grdo ravnala. Na mah so jI kapljale debele solze licih. Mladenič Je globoko vzdihnil: "Moja pregreha Je, da vas ljubim, kontesa!" Krčevito se je iztegnila ter skočila s svoje-Ka stola. "Nič o ljubezni, grof T je hitela. "Imejte milost z menoj!" "Tiho! Jaz se nikdar ne omoftim!" Zopet nI mogla krotiti svoje narave in hudobno je prldejala : "ln če bi ne. bi vas ne jemala. kej imate omadeževano prednike." To rekši je ponosno odjadrala iz sobe. Grof Barl>o |tu je ostal sam pri oknu ter zrl v temo zunaj in na zvesde, ki so ur blcMkitalc po nebu. V tem ae Je polnila dvorana. Matere so prihajale s svojimi hčerkami. Pommn) so blngljall okrog zornih obrazov Upo zaviti kodri. V modi eo bili tedaj pri starih in mladih. Mladim so st podali, stare pa so bile bolj smešne, kadar so se nakodrane po dvorani zibale. Prihajali so tudi gospodje z visokimi kravatami in v ozkih hlačah. Ta noša bi našemu sedanjemu okusu ne prijela, tedanjim dekletom so pa ugajali ozkohlačni mladeniči; prav tako oficirji, ki z visokimi našivi in z belimi fraki niso bili rilč manj smešni. Ali tudi "v tisti dobi so švigali po dvorani kakor metulji od cveta do cveta. Tudi tedaj je bila galerija velikega pomena. Tja so prihajali vsi, ki radi različnih vzrokov niso mogli na ples, bodisi, da ni bilo dostojanstva, ki bi dajalo povod za udeležitev, bodisi, da ni bilo cvenka, da bi se napravila nova obleka, brez katere tudi takrat ljubljanska gospa, če je imela količkaj imena, ni mogla in hotela na tako sijajno veselico. Izmed galerijskih dam jih je bilo največ, ki niso imele potrebne obleke. Sedele so tam zgoraj ter gledale z zavistnimi pogledi navzdol, kjer se je zbirala izvoljena družba. Prva, ki je prišla na galerijo, je bila gospa Marta Ledenvascheva, soproga skopušnega in starikastega trgovca. - Pri svojih letih bi še bila smela plesati. Pa mož ji ni hotel odpreti svojih petič, da bi si bila omislila novo obleko. Prišla je sama in upala je tudi, da se snide z gospodom Lavreneijem Antonom Rudolfom, ki je bil tudi trgovec in je nekaj lazil za njo. Stvar je bila znana celi LJubljani, a ker je bil mož star in skop, se javnost ni čudila, da je skušala mlada ženica preskočiti ozke meje zakonske zvestobe. Prišla'.je z nezadovoljnim srcem ter težko pričakovala svojege galana, dotlej pa je pregledovala družbo pod sabo. Kmalu sta se ji pridruiili tovariši-ci: gospa Primčeva, ki še ni imela odraslih deklet, da bi jih vodila na plese, in gospa Pich-lerjeve, žena trgovca Ignacija Karla Pichlerje, ki je bila sploh prestara, da bi hodila na plese Ta trojica je bila kakor mlin, v katerem so se mlele dobra imena in nove toalete spodaj se zbi-rajočih dam. "Bog zna, kdaj pridejo ministri?" je vprašala Ledenvascheva. "Mož ml je pravil, da ob desetih," je od-govorila Primčeva. "Moj mož Je na plesu in med tistimi, ki ministre sprejemajo." "Ce Primca ne bo na plesu, kdo pa bodi!" je vzkliknila Pichlerjeva tynavsko. "Poglej no," je zašepetala Primčeva, "kako je Crnotka našemljena!" Vse tri so se spogledale in rahlo zasme- jale. "Pa le Peškotovo poglejte!" se je začudila ledenvascheva. "Da nekatere ženske ne vedo, kdaj so stare!" Zopet so se smejale. Nato je šepnila Pichlerjeva: "In Pilleri-ca! Ali ne visi na njej obleka, kakor bi na plankah visela!" Primčeva Je dostavila: "In še to obleko je osUla dolžna! Pri Pillerjevlh, ljubi moji, je tako, tako!" Nekaj so skupaj šepetale. "Tu je Apetovka!" se oglasi Pichlerjeva. "Ali ni, kakor da jo je mož celo zimo na lesi sušil? Te kosti! Ha, ha!" "No Apetovka ima vsaj denar!" je pristavila Ledenvascheva. Primčeva se Je važno oglasila. "Ga Ima/ali ga pa nima! Ce bi Bernbacher vaega skupaj ne tiščal, pravi Primcc, bi bilo že davno vse razpadlo!" Zopet so stikale glave ln nekej med sabo šepetale. "Seve, seve!" je pričela zopet gospa Le-derwaachevs. "Cebulova mora tudi na ples! Doma stradajo otroci In še ne uhiije jih vsak dan r "Na ples pa more! Ta hišna!" se je zajezila Primčeva. ' Pritrjevala je tudi Pichlerjeva: 'Tako se godi, Če človek vzame hišno! Pa le glejte, kako s* vede! Kakor da jI Je mož minister na kongresu! Ho, ho!" "Kdo ps je mladi človek, ki se suče okrog nje?" jo vprašala nato gospa Pichlerjeva s največjo radovednoatjo. Vse tri ao ostro pogledale v dvorano. "Kdo drugI nego tisti Kaailiater." Je odgo-vortta Primčeva. 'Ta bančni adjunkt. čigar ime komaj izgovoriš 1 Dan na dan Je kuhan In pečen okrog nje! Saj že cela LJubljana o tem govori!" "O Jezus r je zaihtela Pichlerjeva. (Osljt prihodajiš.) nozveličavnega lista. Sedaj pa smo prišli z dežja pod kap, zato je vse drugače. Po milosti odbora je Z. S. Z. glasilo postal neki dvoedini, najbolj neznačajni in nazadnjaški list, ki pam bo na-daljnih šest mesecev serviral svoje budaiosti z Dvaindvajsete v Chicagu. Spoštujem Z. S. Z., ker ustanovljena je na svobodomiseln podlagi, ampak njen glavni odbor vselej zgreši pravo pot, kadar izbira glasilo. Ako misli, da je večina članstva zadovoljna sedanjim glasilom, se zelo mot Mister Jerič je poslal na vse člane Z. S. Z. pisma in nekakšne znake — medalje — katere pr poroča, da bi jih nosili na vidnem mestu, da se bo poznal vsak njegov vojak. Obenem priporoča za tisoč novih naročnikov dvoe-dinemu zavajalnemu listu. Navaja tudi, da je edini jugoslovanr ski delavski list. Takih listov i-mamo najmanj pol ducata, ki se nazivajo, da so delavski, v resni ci pa so protidelavski. Jeričevemu apelu se moramo odzvati takole : "Cenjeni sobrat- upravnik — Prosvete! Tu Vam pošiljam naročnino za dnevnik Prosveto za celo leto." Pa naj kdo reče, da sem se zmotil. Mu že odgovorim. Članom Z. S. Z. pa priporočam, da si ustanove svoje lastno glasilo, da ne bodo skakali z dežja pot kap in obratno. Glavni odbor bi pa moral izpolniti nalogo, katero mu je naložila zadnja konvencija zaradi glasila. Govorica, da nas je premalo članov za lastno glasilo, ne drži. Ako bomo ska-cali z dežja pod kap, nas bo še manj. — Poročevalec. Neelyville, Mo. — Leto in po že redno čitam Prtfsveto. Zlast me zanimajo dopisi od farmarjev, kajti tudi jaz sem nekoliko deležen teh blaženih dobrot. Zato naj bo tudi meni dovoljeno jih nekoliko opisati. Napočil je zopet čas, ko primemo za plug in gremo orat, da bodo,imeli naši zajedavci kaj pobrati v jeseni in bodo lahko i grali po borzah s kmetovo pšenico, žitom in bombažem. Iz stare domovine sem priše et^ 1904. Precej let sem živel v Mijwaukee, Wis., kjer sem o-pravljal težko delo. Mislil sem si, ako bi delal za sebe, ni vrag, da >i se mi godilo tako. V vojnem času smo šli na farme. Varčeva-1 smo, kar se je dalo, pa šele de-nes izgleda nekako kakor farma Ubogi trpini smo povsod, kamor pridemo. Ako delaš v tovarni moraš garati, da se ti še ponoč suče po glavi; ako kupiš svot dom na farmi, moraš biti pa prv dan na vseh kbneih in krajih pr; delu. Da, res, ko bi delal za sebe, godilo bi se boljše, pa naj bi bil de avec v industriji ali kmet na po-ju. Ampak nesreča je, ker nobeden izmed njiju ne dela za sebe vsak ima svoje izkoriščevalce. Kristus je baje pravil svojim učencem, kako dober pastir je, k >i dal svoje življenje za "ovce". Horda je bil on res tak, ampak kakšni so današnji pastirji? Oni skrbno pazijo, da ovce pridejo volkovom v požrešna grla. Najhujše izkoriščevalce, ki jih nosi svet, zagovarjajo, svoje pridige ajejo za povzdigo kapitalistov, ker so tudi sami naši izkoriščevalci. Prav dobro vem, ko ima mogotec pečenko na krožniku, da še pomisli ne, odkod pride. Koliko truda je stalo farmarja, da je vzredil živino, pa si še n? more privoščiti tolikega vživanja, kakor ga ima bogataš, ki ni nikdar niti s palcem mignil, pa se vseeno masti pri obloženi mizi. Tu je štirinajst slovenskih družin. Zastopimo se dobro med seboj. Pečamo se s poljedelstvom, največ z bombažem. Živinoreja se tu ne splača. Pozdravim čitatelje Prosvete. — Jscoh Lipovšek. 48 POLICAJEV V CINCINNA-TIJU JE OBTOŽENIH. Imeli so stike s tihotapci. Cincinnati, O. — William Ca-pelan, policijski načelnik, je moral organizirati svojo policijsko silo, ker je bilo suspendiranih 48 policajev. Obtoženi ao zarote z namenom, da kršijo zvezno pro-hibicijonišlco postavo. Poleg njih je obtoženih še deset prohibicijoniških detektivov ravno istega prestopka. DA gKUHAS DOBRO PITO, PI8I PO NASE PRODUKTE. haasM v sslo«i slad, |a vss drag« pdribIHii in se prepričajte, ds Je " kuhani redno le sajbeljši aajšL GroeeHJa«. alsdltfarjesi da Jelše ielesnine daa past pri vežjih naroČilih. Pišite ps informacijo na: .. FRANK OGLAR, 22 28 24 26 26 27 28 29 80 81 Naročnina za celo leto je $5.00 in za pol leta pa <&50. Člani S. N. P. J. plačajo za pol leta $1.90 in za celo leto $3.80. Za mesto Chicago in Ci-cero za leto $6.50, fcol leta $3.25, za člane $5.30. Za Evropo stane za pol leta $4.00, za vse leto pa $8.00. Tednik stane za Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNISTVO « prosveta" 2657 & Lawndale Ave, CHICAGO, ELL. . SAMO 6 DNI PREI _■ oeromnlmi para tki ni olj* | FRANCE - 18. api PARIŠ - - 25. api HA VB®—P4JU8KO PRISTANI Kabine tretjega razreda i on niki in tekočo vodo sa 2. 4 i oieb. Francoska kuhinja ia pi cfreoehJ&ie 19 STATB ST. NEW K 199 N. Deerborn St„ Chieaco, ali lokalni agentje. IŠČEM KROJAČA bodisi Slovenec ali Hrvat, soben mora biti za vsako jaško delo. Plača po dogov Oglasi se lahko osebno ali meno na naslov: Joseph Schi 2210—First Ave., So. Hibi Minn.—(Adv.) FARMA NA PRODAJ 120 akrov obsegajoča far 100 akrov obdelane zemlje j vsem dobrim poslopjem se \ da. Je le pol milje od me< Več pojasnila dobite pri lasi ku: J. M., 864—74th Ave« West Allis, Wiš—(Adv.) Člani S. N. P. J. Širite svoj in pridobivajte nove člane. Tiskarna S. N. P. J. sprejem vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela. Tiska vabila za veselice In shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem* angleškem jeziku in dragih. vodstvo tiskarne apelira na članstvo s. r. p. l, ra tiskovine naroča v svoji OBRTNA KOMISIJA JE OD-PUSTILA "FAKIRJEM". Wanhlngton. D. C__Huston Thompson, bivši predsednik zvezne obrtne komisije, rešeta sta-rogardno večino v komisiji v svojem poročilu, ker Je zavrgla tožbo proti Mačk, Miller Candle kompaniji, ki izdeluje "altame" " sveče. Verske organizacije za- B h te vajo. da so "altarne" sveče • napravljene iz 4i«t*ga čbelnega ■ | Voaka. V svečah, sa katere je šlo, ■ je pa bilo le 11.6 odstotkov či-l stega čbelnega voaka. KomUija l je zavrgla obtožbo, ker ao Mfa- 'i kirjl" izjavili, da ne bodo več iz-1 delovali sleparskega blaga. CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE .VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naslov: a N. P. J. Prtnterj, 2*57-59 South Laimdale Avenoe, Chicago, m. TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA U8T-MENA POJASNILA.