Direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik včeraj v Gorici o programih kulturnih hiš in njihovem trženju /^15 Na Opčinah zanimiva debata o slovenskem šolstvu V Trstu so se na skupščini zbrali Slovenci v Demokratski strar Primorski SOBOTA, 14. MARCA 2009_ Št. 62 (19.461) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. trst - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Kako sta daleč Berlin in Pariz SandorTence Zgodovinar Fulvio Salim-beni je včeraj v Miljah postregel z nekaterimi znanimi in tudi manj znanimi informacijami o delu italijansko-slovenske zgodovinske komisije. Zdi se mu, da Italija še ni pristala na uradno objavo sklepnega dokumenta komisije, ker se boji reakcij nekaterih desničarskih krogov in najbrž tudi nekaterih ezulskih združenj. Poročilo bi lahko pred volitvami leta 2001 objavila tedanja levosredinska vlada, ki pa očitno za to ni imela poguma. Škoda za zamujeno priložnost. Komisija je končala svoje delo leta 2000, to se prav pred devetimi leti, kar ni ravno kratko obdobje. Od tedaj do danes se je marsikaj spremenilo. Res je, da je v Italiji znova na oblasti desna sredina, res pa je tudi, da so geopolitične razmere v naših krajih od takrat doživele dodatne spremembe. Največjo leta 2004, ko je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. Zunanja ministra Frattini in Žbogar sta pred nekaj tedni v Rimu soglašala, da so odnosi med Italijo in Slovenijo zelo dobri. Prav v sklopu teh dobrih odnosov bi bilo koristno, da bi italijanska vlada vendarle pristala na uradno objavo tega poročila, za katero žal vsaj navidez ne kaže nobene volje. Salimbeni nam je povedal, da je poročilo francosko-nemške zgodovinske komisije pred kratkim našlo mesto v šolskih učbenikih obeh držav. Kako sta daleč od nas Pariz in Berlin. italija - Vlada je na včerajšnji seji sprejela nekaj ukrepov za premostitev gospodarske krize Več sredstev v podporo nestalno zaposlenim Sindikalna zveza Cgil ocenjuje, da so vladni ukrepi nezadostni milje - Odmevna pobuda krožka Istria Nov poziv Italiji, naj objavi skupno zgodovinsko poročilo MILJE - Na včerajšnjem zelo dobro obiskanem srečanju krožka Istria je spet odmeval poziv Italiji, naj pristane na uradno objavo poročila italijansko-slovenske zgodovinske komisije. O njenem delu je poročal član Fulvio Salimbeni, ki meni, da italijanska stran noče objaviti poročila, ker se še vedno boji reakcij nekaterih desničarskih krogov in tudi nekaterih ezulskih združenj. Srečanje je potekalo pod pokroviteljstvom Občine Milje, ki jo je zastopal župan Nerio Nesladek. Na 3. strani RIM - Vlada je na svoji včerajšnji seji sprejela paket ukrepov v korist nestalno zaposlenih. Ukrepi zadevajo predvsem zaposlene z delovnimi pogodbami za posamezne projekte. V primeru odpusta oz. enostranske prekinitve takšnih terminskih pogodb zaradi krize podjetja bodo delavci imeli pravico do enkratne letne podpore v višini ne več 10%, ampak 20% svojih zadnjih letnih dohodkov. Poleg tega bodo nekoliko poenostavili postopek za pridobitev teh izrednih podpor. Sindikalna zveza Cgil je ocenila, da so ti ukrepi nezadostni, in se zavzela za izredno obdavčitev premožnejših v prid revnim. Na 6. strani Hud padec pretovora , vivi • a • v v v trziskem pnstaniscu Na 4. strani BIC: zaposleni zadovoljni s stališčem deZelne odbornice Na 4. strani Zgonik: Ze letos bodo črpali deZelna sredstva Na 8. strani Slovenski in italijanski policisti skupaj nadzirali promet Na 15. strani Goriška pokrajina o »komercialni vojni s Slovenijo« Na 16. strani trst - Ob državni se nadaljuje alternativna konferenca o mamilih Ostre obtožbe, da vlada skrbi samo za kaznovanje zasvojenih TRST - Italija je na področju boja proti mamilom zelo oddaljena od smernic in direktiv EU in se dejansko ne ozira na odločitve, ki so jih v teh dneh sprejemali na Dunaju. Nasprotno, na državni konferenci o mamilih v Trstu je onemogočena prosta razprava. Edina politika, ki jo izvaja italijanska vlada na tem področju, pa je politika represije. To so poudarili včeraj predstavniki številnih državnih združenj in mrež, ki se že dolgo let ukvarjajo z zdravljenjem odvisnosti od mamil, medtem ko je skupina socialnih delavcev zasedla deželno od-borništvo za zdravje. Danes popoldne pa je predviden sprevod po mestnih ulicah. Na 7. strani t G T Urnik: od torka do sobote 9.00 -15.30 non stop Boljunec - //¿/ Trgu iol. O40.22S092 v ulri cimt^ph wa. tnhiíjui^ f.'". l', kuhuth taji -.. -i e TWOhMItniha H OfiUlAM HOtWnü sOTtO-ÜMflHhiUhi MUif DÚUÜ »¿lJIIE, lifcjtt ti v -h r-ftihrh lmwh. tw alasso ce n te r wa i tu a1 Shakti — Ayurveda center Li'ECLAIS HCThn * Jï, tïïo Pí^ig^t ■■ ■«1. +IEÍ- E tí 19-50 w»w.MrrCi.».n*t L] FtC LA.SS k\jpo na m bfnkt b jwltï Primanfcjgs dnrwnite 9. J, - 4. 2009 20% pOpUSt Mflinií W¿\ THAf50rp¡r). odpoitcdtljka (fe peí tp 2 Sobota, 14. marca 2009 ALPE-JADRAN / gradec - V galeriji Pavlova hiša v Potrni Lojze Spacal kot fotograf Sinoči odprli razstavo GRADEC - V razstavišču Pavlova hiša v kraju Potrna pri avstrijski Radgoni so sinoči odprli fotografsko razstavo Lojze Spacal - slikarjevo oko in fotoaparat. Spacalove fotografije so nastajale spontano med samotnimi pohajanji ob morju, v pristaniščih, solinah, škverih, po Istri in Krasu, pri čemer je umetnika vodila njegova slikarska predstava. Fotografija je bila eno od področij vizualnega zapisovanja, po katerem je slikar in grafik Lojze Spacal posegel najprej in od katerega se ni nikoli ločil, a je bilo kljub temu do nedavnega povsem nepoznano. Tega je, kot je ob razstavi zapisala kustosinja Lara Štrumej, nemalo kriv umetnik sam, ki je fotografijo le bežno omenil v nekaterih zgodnejših intervjujih, in še to le v povezavi z izgnanstvom v Accetturi na jugu Italije v začetku tridesetih let, kjer se je z njo preživljal. Ko pa je stopil na slikarsko pot, je Spacal fotografiral le še v povezavi s svojimi slikarskimi težnjami. Med študijem v Monzi ga je zanimalo golo človeško telo, v zrelem slikarskem obdobju, ko si je zunanji svet fotografsko prisvajal le še z mislijo na svoje slikarstvo, pa je fotografija postala del njegovega likovnega življenja. Fotografiral je Primorsko in Kras, ki ju poznamo iz njegovih grafik in risb - od kraških pregrad, plotov in gankov, senenih kopic, zrcaljenja na vodni gladini, ribiških mrež, solin in čolnov, do kraških dvorišč. V zgodnejšem obdobju je zaslediti posnetke, ki so bili predloga slikam Kmetica (1946) in Predica (1946) ter grafikam Baladur v Istri (1950) in Kraška pregrada (1950). Pozneje, ko je umetnika v slikarstvu začela zanimati lastna vizija sveta, v kateri ni več zaslediti jasnih analogij z zunanjim svetom, pa so fotografije služile predvsem njegovemu motrenju, analiziranju in poglabljanju v prvinskost primorske in kraške stvarnosti, je še zapisala Štru-mejeva. Lojze Spacal se je rodil leta 1907 v Trstu in umrl leta 2000 v Nabrežini. Leta 1929 so ga zaradi sodelovanja v antifašističnem gibanju konfinirali v južno Italijo. Po letu 1934je nekaj let poučeval risanje na šolah v Trstu. Nato je nadaljeval študij v Monzi in v Milanu na akademiji Brera. Leta 1942 so ga ponovno aretirali in poslali v taborišče. Po vojni je živel in deloval med Piranom, Trstom in Škrbino na Krasu, kjer je tipično kraško hišo preuredil v stanovanje in atelje. Leta 1974 je prejel Prešernovo nagrado. (STA) koroška - Jutri drugi krog upravnih volitev Koliko slovenskih županov bo izvoljenih? Celovcu se, kot vse kaže,obeta ponoven zasuk na desno CELOVEC - Na Koroškem bodo v nedeljo v 37 od skupno 132 občinah izvedli še drugi krog volitev županov, potem ko v teh občinah v prvem krogu še ni bilo odločitve. V petih občinah nastopajo tudi slovensko govoreči kandidati, dva med njimi na samostojni slovenski Enotni listi (EL), trije pa na listah večinskih strank. Kandidata EL Hubert Kordež v Glo-basnici in Franc-Jožef Smrtnik v Železni Ka-pli sta optimistična, da bosta v nedeljo le še izvoljena kot župana, dobre možnosti pa imajo tudi slovensko govoreči kandidata na listi socialdemokratov Štefka Quantschnig v Bil-čovsu, Štefan Visotschnig v Pliberku in Gerhard Visotschnig na Suhi. Vsi trije so že doslej opravljali funkcijo župana oz. županje. V Globasnici, kjer dolgoletni socialdemokratski župan Robnig ni več kandidiral, se bosta v drugem krogu pomerila Wolfgang Wolbl (SPO - 359 glasov) ter kandidat EL Hubert Kordež, ki je s 339 glasovi ugnal kandidata ljudske stranke Simona Harricha (323). V boju za mesto župana Železne Ka-ple, v kateri ni več kandidiral dosedanji župan Dieter Haller (SPO), pa se je uvrstil do-slejšnji podžupan Franc-Jožef Smrtnik (EL) v drugi krog. Njegov tekmec je Harald Ko-gelnik (SPO). Izid v obeh občinah bo - sodeč po prvem krogu - zelo tesen, tako da ni izključeno, da bo EL v nedeljo le še slavila uspeh na katerega čaka že desetletja: župan, izvoljen na slovenski samostojni listi. Uspeh bi vsekakor omilil tudi izid občinskih volitev 1. marca, pri katerih je EL oz. so slovenske samostojne liste izgubile enega od dosedanjih 52 sedežev v občinskih svetih in - kar je bolj boleče - skoraj pet odstotkov glasov. Slovensko govoreča županja Bilčovsa Štefka Quantschnig stavi na dvojezično volilno kampanjo ¡l Dobre možnosti na izvolitev imajo tudi slovensko govoreči kandidati v Bilčovsu in v Pliberku, medtem ko je na Suhi izid bolj negotov. V Bilčovsu manjka dosedanji županji Štefki Quantschnig (SPO) le nekaj več kot 50 glasov ali pet odstotkov za vnovično izvolitev, enako velja tudi za njenega strankinega kolega Štefana Visotschniga v Pliberku. V obeh občinah bodo več ali manj o županu odločali volivci EL, ki nimajo več kandidata v drugem krogu. Izven dvojezičnega ozemlja bo zanimivo predvsem v deželni prestolnici Celovec. Potem ko so volivci že v prvem krogu iz tekme izločili v preteklih 12 letih vladajočega župan Harald Scheucher od ljudske stranke, se za funkcijo župana se borita Maria-Luise Mathiaschitz (SPO) in Christian Scheider (BZO). Če se opazovalci političnega dogajanja ne bodo vnovič zmotili, potem se Koroški obeta nov zasuk na desno. Ivan Lukan ljubljana - Na italijanskem inštitutu za kulturo Projekt o številnih malih zgodbah, ki nastajajo ob meji Microstorie affollano il confine- Številne male zgodbe nastajajo ob meji, je naslov projektu, ki si je lani zadal nalogo, da na svojevrsten način zabeleži ukinitev državne meje med Slovenijo in Italijo. V četrtek zvečer so ga njegovi glavni akterji predstavili na Italijanskem inštitutu za kulturo v Ljubljani. »Gre za projekt posebne vrste, ki se je zgodovinskemu dogodku približal na pomemben način: osredotočil se je na ljudi, ki živijo ob meji in skozi njihova doživljanja le te osvetlil usodnost obstoja/izginotja meje«, je mnenja Roberta Ferrazza, direktorica Italijanskega inštituta v Ljubljani, ki je odprla četrtkovo predstavitev. Tržaška umetnika Roberta Cianciola in Massimo Premuda sta lani poleti, pol leta po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, poskušala oživeti prostor nekdanjega mejnega prehoda na Škofijah z inštalacijo iz intervjujev naključnih ljudi na mestnih ulicah Trsta, Kopra, Gorice in Nove Gorice. Ali so zgodovinski spremembi na meddržavni ravni sledile mikro- spremembe v življenju realnih ljudi, ki živijo ob meji? Na to vprašanje sta tržaška umetnika iskala odgovore v intervjujih v italijanščini in slovenščini. Za izhodišče naključnih pogovorov sta imela vprašalnik enostavnih vprašanj na temo doživljanja meje. intervju - Jože Pirjevec v zadnji številki tednika Mladina V Italiji so fojbe v službi zunanje politike Za povojne poboje odgovorni tisti, ki so jih ukazali LJUBLJANA - Če se ne bi uprli okupatorju, danes Slovenija kot samostojna država ne bi obstajala, pravi Pirjevec. »Našo državo je ustvaril osvobodilni boj, ki nam je začrtal nove meje. Meje, ki se skoraj pokrivajo z našim etničnim prostorom, ki so nam zagotovile dostop do morja, ki so nam dale potrebno samozavest in težo, da smo se pozneje iz Jugoslavije iztrgali. Veliko napako bi storili, če bi se zaradi povojnih pobojev odpovedali tej samozavesti,« je prepričan. »Prav je, da obsojamo poboje, a kako naj rečemo, da je bil osvobodilni boj, na katerem temelji naša državnost, nekaj negativnega, da je bila revolucionarna preobrazba, ki je zajela slovenski narod po letu 1945, povsem obsojanja vredna?« se sprašuje Pirjevec in nadaljuje: »Res je, imela je grozljivi obraz stalinističnega totalitarizma, imela pa je tudi pozitivno plat združitve Primorske z glavnino naroda.« Ob odkritju Hude Jame je Pirjevec dejal, da kljub temu, da je vajen »grozovitih fotografij, ki so jih posneli nacisti in fašisti leta 1943 v fojbah hrvaške Istre«, ni bilo prijetno videti posnetka. »Želel pa bi poudariti, da odkritja le ne smemo dojemati preveč emotivno, saj ga je treba vključiti v zgodovinski okvir, v čas, v katerem so se poboji zgodili,« je dodal. V Sloveniji so povojni poboji povezani z bistvenimi dilemami druge svetovne vojne, z vprašanji o upravičenosti odpora, kolaboracije in obračuna zmagovalcev, je dejal. »Gre za najdelikatnej-še teme naše zgodovine, ki se jih da imenitno izrabljati v sodobnem političnem boju. In ravno v tem je razlog, zakaj Slovenija s svojo preteklostjo še ni povsem obračunala,« je pojasnil. V Italiji pa so fojbe v službi zunanje politike, pravi Pirjevec. »Italija fojbe izkorišča kot obliko političnega pritiska na Slovenijo in na Hrvaško. To je posebno očitno v zadnjem desetletju in pol, odkar sta se desnica in levica dogovorili, da bosta trobili v isti rog,« je dejal. Zgodovinar Jože Pirjevec Pravi, da je jasno, da ne moremo pristati na interpretacijo, ki jo »širita slovenska desnica in cerkev, da je bila ko-laboracija opravičljiva«. »Ne razumem, zakaj naša cerkev še vedno ni zmožna priznati, da sodelovanje z okupatorjem ni bilo samo narodna izdaja, temveč smrtni greh. To namreč ni bil navaden okupator, temveč nosilec človeški civilizaciji najbolj sovražne ideologije, kar smo jo v Evropi poznali v zadnjih 3000 letih,« opozarja Pirjevec. Na vprašanje o razlogih za to, da je komunistična oblast ob koncu vojne ubila toliko ljudi, pa pravi, da so bili komunistični voditelji, »začenši s Titom, kljub zmagi nadvse negotovi, vseskozi so se počutili ogrožene«. Tito se je po Pirjevče-vih besedah bal, da se bo z jugoslovanskim partizanskim gibanjem in revolucijo zgodilo tisto, kar se je konec leta 1944 v Grčiji, kjer so Britanci spodnesli komunistične partizane z oboroženim državnim udarom. Z druge strani pa ne gre spregledati dejstva, da se je maja 1945 kljub vsemu začela kazati možnost spopada z Britanci in Američani zaradi Trsta, opozarja zgodovinar. Za poboje pa so po njegovih besedah odgovorni predvsem tisti, ki so jih ukazali. »Zanje so se zavestno odločili, partizanske enote, ki so jih izvršile, so bile le orodje v njihovih rokah. Četudi je bil marsikateri, ki je v njih sodeloval, prepričan, da je to, kar počenja, prav,« je dejal Pirjevec. Po njegovem mnenju pa vsaj moralna soodgovornost bremeni tudi Britance. (STA) Italijanskega veleposlanika v Sloveniji, Alessandra Pietromarchi, častnega gostitelja ljubljanske predstavitve, je zanimalo, ali sta med množico pozitivnih doživljanj meje naletela tudi na kake zagrenjene občutke. »Da so v manjšinah še prisotni tudi boleči spomini, je seveda razumljivo, da pa se še vedno najdejo posamezniki pripravljeni s temi manipulirati, kot so nam spet potrdili dogodki zadnjih dni, ni več sprejemljivo«, je bil jasen veleposlanik. Reakcije, ki sta jih v video obliki zabeležila Cianciola in Premuda so bile v glavnem vrednostno pozitivne reakcije: iz kolaža pogovorov s pretežno mladimi mimoidočimi italijanskimi in slovenskimi državljani izhaja skupno zavedanje novih življenjskih priložnosti, ki jih ponuja Evropa brez meja. Projekt tržaških umetnikov je nastal v tradiciji tako imenovane public art, nekon-vencionalne oblike umetnosti, ki ne ustvarja klasičnih kulturnih produktov, pri katerih so ljudje pasivni uporabniki kulture, temveč poskuša ljudi vključiti v sam umetnostni dogodek kot soustvarjalce le tega. Nov pristop v umetnosti, ki se je začel v 80. letih v ZDA in Veliki Britaniji, si je svoj prostor izboril tudi že v Italiji. »V Trstu, kjer občasno modernost naleti na težave pri utiranju novih poti, mu pomagamo mi, iz Skupine '78« , je pojasnila Maria Campitelli, predsednica združenja Gruppo '78 International Contemporary Art, v okviru katerega delujeta tudi predstavljena umetnika. Projekt, ki bo v obliki video projekcije intervjujev in razstave dveh velikih posterjev v Ljubljani na ogled do 1. aprila, je podprl CORECOM FVG, deželna javna ustanova za komunikacijo, ki se, kot je poudaril njen predsednik Eugenio Ambrosi, že vrsto let posveča čezmejni realnosti. Za projekt, ki se poskuša legitimirati v deklarirani tankočutnosti do obmejnosti, je izpad (institucionalne) dvojezičnosti še posebej izstopajoča kakofonija: na eni strani meje dosledno uporabljen naziv Koper-Capo-distria, je postal le Koper, »nikogaršnja zemlja, oziroma zemlja od vseh« le Rabuje-se.. .in Trst le Trieste in Gorica le Gorizia. Toliko o mejah. Tatjana Dolhar / ALPE-JADRAN Sobota, 14. marca 2009 3 milje - Zanimiva razprava o delu italijansko-slovenske zgodovinske komisije »Italija (še) ni objavila skupnega poročila, ker se boji negativne reakcije desnice« Pobuda krožka Istria in miljske Občine - Izčrpno poročilo člana komisije Fulvia Salimbenija MILJE - Italija še ni pristala na uradno objavo skupnega poročila italijanskih in slovenskih zgodovinarjev (obdobje 1880-1956), ker se očitno boji negativnih reakcij desnice in morda tudi nekaterih ezulskih združenj. Tako razmišlja zgodovinar in član omenjene komisije Fulvio Salimbeni, ki si drugače ne zna razlagati, zakaj italijanska vlada tako zamuja s pristankom na objavo tega poročila. Komisija je končala svoje delo v letu 2000, tedanja levosredinska vlada (premier Giuliano Amato, zunanji minister Lamberto Di-ni, podtajnik, ki je spremljal to zadevo, Umberto Ranieri) je poročilo in vse zapisnike (ti so še najbolj zanimivi) pospravila v predal, kjer so žal še danes. Amatova vlada očitno ni hotela tvegati polemik, na volitvah 2001 pa je zma- gala Berlusconijeva desna sredina... Od tod naslov Spomin v predalu srečanja, ki ga je krožek Istria včeraj posvetil znanemu in predvsem manj znanemu ozadju sedemletnega dela mešane medvladne komisije. Zaradi zaprtega stališča Italije je tudi Slovenija še danes uradno zavezana k molku o tem poročilu, ki pa so ga slovenske znanstvene in raziskovalne ustanove svojčas objavile ob privoljenju slovenske vlade. Še prej pa je dokument doživel objavo v Primorskih novicah, Piccolu in Primorskem dnevniku. Danes ga lahko beremo marsikje, kot rečeno, pa nima uradnega pečata. Salimbeni (članov komisije je bilo skupaj 14, po sedem za vsako državo) je povedal, da italijanski člani ni- Govorniki na sinočnjem miljskem srečanju kulturnega krožka Istria, ki ga je spremljajo veliko ljudi kroma so bili podvrženi nobenim pritiskom s strani Rima, kar si upa trditi tudi za kolege iz Slovenije. »V komisiji smo delali složno. Diskusije so bile večkrat tudi zelo živahne, sklepno poročilo pa ni sad kompromisov, temveč skupnega dela in sporazumnih ocen,« je pojasnil zgodovinar. Kljub zamudi je izrazil upanje, da bo Farnesina vendarle prej ali slej odprla svoje predale. S tem bi po Salimbenijevem mnenju naredila zelo veliko uslugo ne samo stroki, temveč tudi politiki. Podobne mešane zgodovinske komisije so bile ustanovljene v raznih delih Evrope, ki so doživeli vojne in spopade med državami in narodi. Sa-limbeni je navedel primer francosko-nemške komisije, katere poročilo je pred kratkim doživelo objavo tudi v zgodovinskih šolskih učbenikih obeh držav. Na papirju še vedno obstaja ita-lijansko-hrvaška komisija zgodovinarjev, ki pa se je sestala le enkrat, potem pa nič več. Pokrovitelj zelo dobro obiskanega srečanja v dvorani Millo je bila Občina Milje, ki jo je zastopal župan Ne-rio Nesladek, medtem ko je pobudo vodil Renzo Nicolini. Nesladek si zamišlja proučevanje zgodovine kot sredstvo za utrjevanje sožitja in prijateljstva, ne pa za ustvarjanje novih delitev in razkolov. Za uvod je poskrbel predsednik krožka Istria Livio Dorigo, ki se je spomnil Giorgia Depangherja, Fulvia Tomizze in nedavno preminulega Guida Miglie. Označil jih je za osamljene borce za sožitje in strpnost. Dorigo (begunec iz Pulja) je predstavil svoje kratke spomine o rojstni Istri ter o tragičnih dogajanjih med in po drugi svetovni vojni. Citiral je Miglio, ki je vedno trdil, da je druga vojna glavni krivec za tragedije v naših krajih. Dorigo je priznal, da je kot mladenič prisegel zvestobo fašizmu in Mussoliniju, po odhodu iz Pu-lja pa je spoznal trpljenje razseljeno-sti, a obenem tudi bogastvo sožitja in razumevanja med ljudmi različnih narodnosti in jezikov. Na srečanju je bilo precej policistov in karabinjerjev, nekaj pa tudi zastopnikov skrajne desnice, pobuda pa je potekala brez vsakršnih napetosti. Sile javnega reda so menda zaskrbele nekatere grožnje prirediteljem srečanja, ki so se pojavile na spletu. S.T. Pri nas si v družinskem krogu. RABOJEZ (TS) - Drž. cesta Farnei 40/b TRST (TS) - ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata 4 Sobota, 14. marca 2009 GOSPODARSTVO pristanišča - Po podatkih za prva dva meseca letošnjega leta Močan padec pretovora v tržiškem pristanišču (-33%) Edini pozitiven je podatek o raztovoru celuloze za štivansko papirnico - Iskanje novih tovorov TRŽIČ - Podatki za prva dva meseca letošnjega leta in še posebej za februar so potrdili prve, močne učinke zmanjšanja industrijske proizvodnje in mednarodne gospodarske krize na dejavnost v tržiškem pristanišču. In to kljub temu, da se je leto 2008 končalo z ugodnim obračunom, saj je skupni pre-tovor presegel štiri milijone ton. Januarja so negativni učinki zmanjšanja proizvodnje in porabe povzročili 23,48-odstotno znižanje pretovora v primerjavi z enakim lanskim mesecem, februar pa je negativni trend krepko potrdil: pretovorjeno je bilo 245.230 ton blaga, kar je za 32,95 odstotka manj kot v enakem lanskem mesecu, ko je preto-vor znašal 365.720 ton. Podatek se komentira sam in dokazuje veliko povezanost med tržiškim pristaniščem in deželno industrijsko dejavnostjo. Kot omenjeno, je negativen tudi podatek za prvo dvomesečje, ko so v Tržiču pretovorili 471.365 ton ali za 28,72 odstotka manj blaga kot v enakem lanskem obdobju, ko je pretovor znašal 661.259 ton. Edini pozitiven med podatki, ki jih je objavilo Posebno podjetje za pristanišče (Azienda speciale per il porto di Monfalcone), zadeva razto-vor celuloze, ki je bil s 120 tisoč tonami za 13,71 odstotka večji kot v prvih dveh mesecih lanskega leta. Toda tudi ta podatek tvega, da ga bo zasenčilo dejstvo, da surovina ostaja dolgo natovorjena na pristaniških ploščadih. Tudi pri razto-voru kuriv je bil trend v prvih dveh mesecih negativen s približno 65-odstotnim padcem, na kar je vplivalo dejstvo, da je bil eden od generatorjev bližnje termoelektrarne daljši čas ustavljen zaradi vzdrževalnih del. Prav tako negativen je dvomesečni podatek o raztovoru kaoli-na (glina najboljše vrste, ki se uporablja za izdelavo porcelana), ki je z 19.855 tonami doživel 70-odstotni padec, in metalurških proizvodov, ki so jih raztovo-rili 204.773 ton ali 0,15 odstotka manj (pri natovoru so ti izdelki doživeli kar 40-odstoten padec). Na raztovor žit je posebej vplivala uvedba dopolnilne blagajne v tovarni Molini De Franceschi, medtem ko so izrazito negativni tudi podatki terminala za avtomobile. Februarja so jih raztovorili 2138 (-51%) in nato-vorili 1942 (-36%), v dvomesečju pa je bilo raztovorjenih 2978 (-59%) in nato-vorjenih 3510 (-45%) avtomobilov. »Potrjujemo, da kriza daje čutiti svoje učinke, vendar se trudimo, da bi pridobili nove tovore. Seveda bo treba videti, kdaj bodo ti stekli, eden pa bi lah- Ladja na operativnem pomolu v tržiškem pristanišču arhiv ko stekel že aprila,« je povedal podpredsednik pristaniške družbe Riccardo Scaramelli. »Toda kriza je globalna, in tisto, kar je ustavljeno tukaj, je ustavljeno tudi v Avstriji in Nemčiji.« Scaramelli je tudi dejal, da jim ni žal, ker so kupili pristaniško družbo, kajti »mislimo, da je kriza prehodna in se pripravljamo na preseganje problematičnih trenutkov v sinergiji z ustanovami in sindikatom«. »Prepričani smo namreč, da je sistem tržiškega pristanišča, sedmega pomola in interporta v Cervignanu zelo dober sistem,« je dodal. Glede možnih krčenj delovnih mest pa je Scaramelli povedal, da je v teku notranja revizija, ki pa bo izvedena s konsenzom zaposlenih. Na koncu je še spomnil, da je ravno v četrtek ponovno stekla aktivnost rezanja hlodov, ki jo pristaniška družba izvaja za štivansko papirnico. Ta dejavnost je bila namreč ustavljena od januarja zaradi smrtne nesreče pri delu v tej tovarni. Še slabši kot za tržiško so podatki o gibanju pretovora v tretjem deželnem pristanišču v San Giorgio di Nogaru. Po podatkih konzorcija za industrijski razvoj Aussa Corna se je pretovor v februarju glede na enak lanski mesec zmanjšal za 51 odstotkov, od lanskih 132 tisoč na letošnjih 62 tisoč ton. Porto No-garo je sicer že lansko leto končal z rahlim upadom pretovora, za 0,9 odstotka, januarja pa se je zmanjšal za kar 40 odstotkov. Miroslav Klun zaradi poslanske funkcije odstopa s položaja predsednika OZS LJUBLJANA - Poslanec SD in predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Miroslav Klun je zaradi nezdružljivosti funkcij ponudil nepreklicni odstop z mesta predsednika OZS. O njem bo odločala skupščina prihodnji četrtek. »Mislim, da bom obrtništvu bolj koristil v poslanskih klopeh,« je za STA pojasnil Klun, ki je od nastopu poslanske funkcije pri protikorupcijski komisiji preveril združljivost te funkcije s funkcijo predsednika zbornice. Po statutu OZS predsednik zbornice predstavlja in zastopa zbornico, to pa je po mnenju komisije nezdružljivo s poslansko funkcijo. Pred dobrim tednom je tako Klun podal nepreklicno odstopno izjavo na mestu predsednika zbornice, v četrtek pa bo skupščina OZS to izjavo tudi obravnavala. »Pričakujem, da bodo sprejeli moj odstop,« je povedal Klun. Glede na to, da je do konca njegovega mandata samo še eno leto, Klun navaja, da bo zastopanje in predstavljanje zbornice verjetno prevzel predsednik upravnega odbora Štefan Pavlinjek. Skupščino pa naj bi do volitev vodila dva podpredsednika, in sicer Franci Jezeršek in Viktor Barlič. (STA) Zelena luč tehničnega odbora za projekt prve tranše tretjega pasu na avtocesti A4 TRST - Projekt za izgradnjo prvega dela tretjega voznega pasu na avtocesti A4 Be-netke-Trst, med San Dona in Quarto d'Altino, je prejel zeleno luč tehničnega odbora. Kot je povedal deželni odbornik FJK za infrastrukture Riccardo Riccardi, bo lahko izredni komisar za tretji pas, Renzo Tondo, najbrž še pred koncem meseca podpisal ustrezni zakonski odlok, s čemer bo projekt postal definitiven. Poleg tega bosta predsednika FJK in Veneta, Tondo in Galan, v naslednjih desetih dneh podpisala s stanovskimi organizacijami kmetov sporazum za približno dva tisoč razlastitev na območju Tilmenta. O osnovi za sporazum sta se včeraj v Portogruaru dogovorila podkomisarja za tretji pas Riccardi in Silvano Vernizzi za Veneto. podjetništvo - Po zastoju pogajanj med agencijo Invitalia in holdingom Friulia Zadovoljstvo zaposlenih za odločno stališče odbornice Savinove za rešitev inkubatorja BIC TRST - Problem obstoja oziroma likvidacije družbe Sviluppo Italia Friuli Ve-nezia Giulia in njenih treh podjetniških inkubatorjev BIC (v Trstu, Gorici in Spilim-bergu) je še vedno nerešen. Večinski lastnik družbe je bila razpuščena nacionalna razvojna agencija Sviluppo Italia, zdaj In-vitalia, manjšinske deleže pa imajo še deželna finančna družba Friulia, tržaška Trgovinska zbornica in Finreco. Za pre-prečenje likvidacije deželne razvojne družbe in njenih inkubatorjev se je ob koncu lanskega leta zavezala Dežela FJK, ki je nalogo za prevzem te strukture zaupala hol-dingu Friulia, vendar stvar po dveh mesecih in pol še vedno ni rešena. To seveda močno vznemirja zaposlene, pa tudi širšo javnost, saj imajo podjetniški inkubatorji zelo pomembno vlogo, ki je še toliko bolj dragocena v obdobju gospodarske krize. Za čim prejšnjo rešitev zastoja, ki je nastal v pogajanjih med agencijo Invitalia in Friulio, se je odločno zavzela zavzela deželna odbornica za finance Sandra Savino. »Treba je odpraviti zastoj, do katerega je prišlo v pogajanjih, in preprečiti likvidaci- jo deželne razvojne družbe, zaščititi je treba zaposleno osebje in podjetja v tržaškem inkubatorju,« je izjavila odbornica. Napovedala je, da bo v protikrizni paket Ton-dovega odbora vključila specifično zakonsko določilo, ki bo Deželi omogočilo prevzem premoženjskih tveganj, ki bi se utegnila pojaviti po prevzemu družbe. »Resnično nesprejemljivo je tveganje, da izgubimo profesionalnosti v centru BIC in da postavimo na cesto podjetja, ki delujejo v njem. Zato sem naročila uradom odborništva, naj pripravijo najustreznejše normativne rešitve, ki nam bodo omogočile doseči rezultat, za katerega si že dolgo prizadevam,« je izjavila Savinova, ki je prepričana, da bo mogoče zastoj oziroma problem v celoti rešiti v najkrajšem času. S tem odločnim stališčem odborni-ce so seveda zelo zadovoljni v tržaškem centru BIC, kjer zdaj upajo, da bo za 25. marca sklicana skupščina delničarjev preklicana. Na dnevnem redu ima namreč likvidacijo družbe, čemur se zaposleni razumljivo upirajo in obljubljajo, da bodo dali svoj prispevek za rešitev krize. EVRO 1,2905 $ +0,96 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. marca 2009 valute evro (povprečni tečaj) 13.03. 12.03. ameriški dolar japonski jen 1,2905 127,03 1,2786 124,30 ruski rubel 8,8244 44,7265 66,4540 8,7414 44,9973 66,3260 danska krona 7,4540 0,9220 7,4526 0,9308 švedska krona 11,1025 8,8230 11,2122 8,8920 češka krona 26,601 1,5360 27,015 1,5225 estonska krona 15,6466 297,71 15,6466 300,26 poljski zlot 4,4905 4,5905 avstralski dolar 1,9587 1,9558 1,9785 romunski lev 4,2797 3,4528 4,2815 3,4528 latvijski lats 0,7072 2,9589 0,7074 2,9724 islandska krona 290,00 2,2032 290,00 2,2284 hrvaška kuna 7,4520 7,4404 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 13. marca 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,5556 LIBOR (EUR) 1,24 LIBOR (CHF) 0,2533 EURIBOR (EUR) 1,248 1,31 1,9018 1,6425 1,7925 0,415 0,5866 1,64 1,78 2,226 1,9312 0,8816 1,923 ZLATO (999,99 %%) za kg 23.106,90 € +57,18 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 13. marca 2009 Pogled na poslopje tržaškega podjetniškega inkubatorja BIC ob Ul. Flavia vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,49 IMTTIDCI IDDDA 7Q3 +7,72 +1 93 KRKA 1 1 IKA KOPER 52,75 1983 +2,47 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 144,90 +0,76 +0,45 TELEKOM SLOVENIJE 245,93 127,99 -1,12 +0,38 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 26,37 DELO PRODAJA 27,00 rrm i/iQ/in +2,37 -3,57 QA ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTD A BCM7 1 "3 7C .17 31 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 7,99 +2,44 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 44,95 10,19 -0,38 +0,89 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 228,98 -0,28 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 12,95 +1,73 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 13. marca 2009 -0,62 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 0,992 3,4675 +1,69 -1,42 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 9,34 2,46 -3,96 +2,93 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,888 3,13 -1,17 -2,42 +2 10 EDISON ENEL ENI 0,730 3,36 13 80 -7,23 -100 0 FIAT FINMECCANICA 4,28 -1,04 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,74 10,71 -4,22 -0,37 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,70 12 46 +0,41 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 10,15 -3,34 -8,14 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,232 5,06 1 38 +0,65 +0,70 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,165 719 -0,29 +2,17 -1 44 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 12,23 +4,44 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,64 3,64 -2,41 -2,41 +1 26 TENARIS TERNA 0,88 7,06 +3,06 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,24 0,249 -2,39 +1,59 +1 63 UNICREDIT 7,50 0,912 -1,93 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 45,82 $ -2,43 IZBRANI BORZNI INDEKSI 13. marca 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.487,37 835,71 +0,77 +1,25 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.324,96 924,66 +1,50 +1,57 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.289,65 359,49 -0,08 +1 29 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 160,24 1.547,33 +2,63 -0,53 Dir A, Jal ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 8.823,12 1.719,65 -0,67 +4,43 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 7.223,34 1.161,14 +0,74 -0,31 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 756,55 745,53 3.953,60 +0,77 +1,99 -0,07 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.753,68 2.705,63 1.491,70 +1,12 +0,42 +1 66 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 692,3 1.969,52 +2,21 +0,35 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.569,28 1.577,52 12.525,80 2.128,85 8.756,6 +5,15 +5,62 +4,36 -5,03 +4,95 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 14. marca 2009 5 SLOVENIJA TA TEDEN Univerzijada kot razvojni koncept Vojko Flegar Franc Kangler, župan Maribora, drugega največjega slovenskega mesta, ni edini komunalni politik, ki mu je gospodarska kriza dobro leto dni pred lokalnimi volitvami močno prekrižala načrte. Je pa edini, vsaj za zdaj, ki zaradi tega po štajersko prostodušno grozi vsej državi s politično krizo. Ta da zna izbruhniti, je te dni neprikrito zagrozil mariborski župan, če osrednja oblast v Ljubljani ne bo (predvsem kajpak finančno) podprla univerzijade, študentskih zimskih športnih iger, ki naj bi jih Maribor organiziral leta 2013. Ljubljana »štajerski metropoli« noče dati denarja iz gole zavisti; če bi bila univerzijada v »osrednji« Sloveniji, da teh problemov ne bi bilo, pa ponavlja Kangler že nekaj tednov, vse odkar je slovenska vlada izrazila pomisleke glede finančne konstrukcije univerzijadnega projekta in še posebej po tistem, ko ni prispevala denarja za varščino, ki bi jo organizatorji morali nakazati mednarodni študentski športni zvezi. V podobnih težavah so s svojimi projekti, nekaterimi nič manjšimi od mariborske univerzijade, tudi drugi župani večjih slovenskih mest. Ljubljanski župan Zoran Jankovic, denimo, ki je konec leta 2006 tako prepričljivo dobil volitve v glavnem mestu s svojim programom gradnje novih poslovnih, športnih, stanovanjskih in infrastrukturnih objektov, je zdaj eden redkih, ki še verjame v nov nogometni stadion, šestpasovno glavno ljubljansko cesto, poslovno središče Emonika v samem središču in vrsto drugih, skupaj verjetno ne veliko manj kot milijardo evrov vrednih naložb. Domači in tuji zasebniki se iz vlaganj v te projekte umikajo, saj so očitno vsi po vrsti nameravali sodelovati izključno s krediti, ki jih zdaj ni mogoče dobiti, ljubljanski župan pa na vse kriplje išče nove partnerje. Ja-vno-zasebno partnerstvo je v zadnjih zdihljajih še preden so ga vzeli iz inkubatorja in čeprav bi Ljubljana veliko tega, kar je načrtoval Jankovic, predvsem občinska stanovanja, garažne hiše ter cestne in železniške posodobitve nujno potrebovala, je morda še sreča, da zaradi »nagajanja« prejšnje vlade ljubljanska oblast ni dobila vseh dovoljenj tako hitro, kot je pričakovala. Če bi jih, bi se gradnja začela, zdaj pa bi v mestu zevale nekatere velikanske gradbeniške luknje, recimo na glavni tržnici ali osrednjem Kongresnem trgu, saj bi delo zaradi pomanjkanja denarja zastalo. A Jankovic se vsaj trudi sam najti nove vire, medtem ko je Kangler zaigral na večni resentiment »pri-krajšanosti« Maribora in sploh Štajerske na račun Ljubljane in osrednje Slovenije. Maribor je pravzaprav vzorčni primerek tranzicijskega in globa-lizacijskega poraženca, mesta z industrijskimi panogami, ki so se iz Evrope v pretežni meri preselile na celine z občutno cenejšo delovno silo. Ob tem sesedanju gospodarske potence v zadnjih skoraj dveh desetletjih župani Maribora ne glede na barvo niso znali povzeti ustreznih tujih zgledov regionalne gospodarske politike. Osrednja oblast jim pri tem z državnimi razvojnimi koncepti ter industrijsko in regionalno politiko resda ni šla na roko, toda sam Maribor je zase naredil bistveno premalo. Tako kot mnoga mesta na vzhodu Nem- čije, ki so imela na voljo prav toliko sredstev kot, denimo, Jena, a iz njih niso naredila ničesar v primerjavi z njo. Univerzijada je kajpak zanič razvojni koncept, kolikor to sploh je. Bolj je namreč bližnjica za kratkoročne piro-politične učinke in betoni-ranje objektov, ki v nasprotju s tistim, kar trdi mariborski župan, ne prinašajo nobene dodane vrednosti. Razen nekaj izjem (denimo turističnih, ki pa so izvedljive, če so tako obetavne, tudi brez univerzijade) in razen za »podjetnike«, ki parazitirajo na državnih sredstvih in političnih španovijah. Če bi Kangler hotel evropska strukturna ali kohezijska sredstva, kot trdi, je imel dovolj časa, da doslej v mestu ustvari okoliščine in ekipo za pripravo potrebnih projektov oziroma pomoč pri njihovi pripravi zasebnim podjetnikom. Brez univerzijade. Da je kriza in da je treba varčevati pa je na drugi strani za »osrednjo oblast« zgolj bližnjica za to, da nekako nahrani kozo in obdrži zelje. Všečna razlaga skratka, s katero se od predsednika vlade Boruta Pahorja navzdol »Ljubljana« poskuša če že ne znebiti stroškov za univezijado, pa jih vsaj oklestiti na nekakšno krizno sprejemljivo raven. Kar bi menda mariborska oblast morala razumeti, če ne »prostovoljno«, pa zato, ker nujnost varčevanja razumejo volivci. Moči, da bi vlada državnemu proračunu prihranila sleherni cent za univerzijado in mariborskemu županu preprosto dejala, naj jo organizira kakor ve in zna, Pahorjeva koalicija najverjetneje ne bo premogla, kajti tudi med njenimi poslanci so - Štajerci. sežana - Visokošolsko središče se razvija V Sežani naj bi kmalu nastal študentski kampus SEŽANA - Za izvedbo dveh visokošolskih programov, gre za študij računalništva in informatike istoimenske ljubljanske fakultete ter študij poslovni sistemi v turizmu portoroške Turistice in višje šole za oblikovanje in fotografijo - s programom so pričeli oktobra lani - daje občina Sežana iz proračuna v povprečju več kot pol milijona evrov na leto, smo slišali v sredo, ko je Visokošolsko središče Sežana (VSS) obiskal minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Za študente obeh dislociranih programov pa ministrstvo prispeva enak znesek kot za tiste v matičnih šolah. »Mislim, da bi ta znesek moral biti višji,« je menil župan občine Sežana Davorin Terčon. »To bomo v letošnjem letu, ko spreminjamo uredbo o financiranju visokega šolstva, upoštevali,« je zagotovil minister Golobič. »V kratkem bomo oblikovali strokovno skupino, da bi našli primerne rešitve za trajno in stabilno financiranje visokega šolstva.« Drugi problem, ki so ga v zvezi s študenti izpostavili v Sežani pa je, da sodijo višješolski programi v pristojnost ministrstva za šolstvo, zato študenti nimajo statusa in ne prejemajo regresa s strani države za nastanitev pri zasebnikih. Po podatkih z VSS imajo v Sežani na rednem in izrednem študiju 283 študentov, od česar jih več kot polovica prihaja izven Primorske. »Več študentov imamo tudi iz zamejstva, ti pa v večini obiskujejo program poslovnih sistemov v turizmu,« je povedal direktor Danijel Božič. Na vprašanje, ali bo država podprla izgradnjo študentskega doma v Sežani, pa je minister odgovoril: »V Sloveniji je v študentske domove vključenih le 16 odstotkov študentov, v Novi Gorici in Kopru pa komaj pet. Vprašanje gradnje študentskih domov zadeva rast izobraževalnih ustanov, zato je zame osebno v tem trenutku prioriteta Posnetek s centra Sežane Obala. Kar pa zadeva Sežano, po informacijah, ki sem jih dobil, ponudba zadošča za trenutne potrebe. Z rastjo pa se bodo razmere gotovo spremenile in jih bo treba ustrezno podpret.« Dolgoročno na občini Sežana načrtujejo izgradnjo študentskega kampusa. »Zaradi obmejne lege in pomembnega položaja, bližine univerzitetnih mest in raziskovalnih centrov kot sta Bazovica in Padriče, mislimo, da je Sežana perspektiven prostor, ki si kam-pus lahko privošči. V prihodnosti nameravamo v to vložit denar in zemljišča, pri tem pa računamo na pomoč države. Želimo, da bi kampus deloval v okviru Univerze na Primorskem.« Po besedah ministra je država zainteresirana, da imajo študenti možnosti pridobivati ustrezna znanja, zato bodo v okviru možnosti podpirali pobude, ki imajo zdrave temelje. »Ključno je, da je projekt realen, da ima prave vsebine, kvalitetne učitelje in dobre rezultate, ki na koncu vse skupaj upravičijo. V Sežani razvijajo vsebine, ki imajo svojo težo in so tudi avtohtone. To pa je dober obet za prihodnost. Kampus pomeni, da se je Sežana odločila postati ena od študijskih desti-nacij v državi. Ti načrti lahko pomenijo za prostor veliko priložnost, morajo pa biti temeljito pripravljeni. Postopnost, s katero rastejo programi v Sežani, se mi zdi dobra podlaga za tak načrt.« Kot smo še slišali, se v prihodnjih dveh letih v Sežani obeta še četrti študijski program, in sicer gradbeništva in urbanizma. V Sežani so že podpisali pismo o nameri z Univerzo na Primorskem. V okviru Visokošolskega središča (VSS) deluje tudi laboratorij za geo-magnetizemin aeronomijo, ki ga vodi profesor Rudi Čop. Lani so opravili prve meritve in o magnetizmu organizirali tudi mednarodno konferenco, letos pa načrtujejo v okviru sejma elektronike v Ljubljani pripraviti tehnološki dan. Pripravljajo pa se tudi na izgradnjo observatorija za geomagnetizem na Pred-meji. Irena Cunja SKLAD MITJA CUK SVETUJE Biti drugačen Vse pogosteje slišimo, da je drugačnost vrednota, da prav priznavanje in poznavanje drugačnosti nudi nove življenjske priložnosti. Glede na to, da si naša ustanova že tri desetletja na različne načine in z različnimi strategijami prizadeva približati svet ljudi s psihičnim in/ali fizičnim umanjklja-jem svetu »normalnih« in normalne onim »posebnim«, se bomo danes pomudili pri tej vrsti drugačnosti. Čeprav imamo danes mnogi ljudje polna usta naklonjenosti do tistih »manj srečnih« in javna uprava na široko govori o integraciji, se do njih obnašamo še vedno zelo ločevalno. Mnogi ljudje, ki jih bremeni tak ali drugačen umanjkljaj, doživljajo sprotne diskriminacije in so potisnjeni na rob, ne zato, ker bi zaradi svoje prizadetosti ne mogli imeti vsaj minimalne dnevne dejavnosti, pač pa zlasti zaradi tega, ker so prav zaradi svojega umanj-kljaja in napačne naravnanosti, tistih, ki jim nič ne manjka tako na duhu kot tudi na telesu ne, opeharjeni za mnoge človeške stike. Ni namreč dovolj, da javna uprava poskrbi (slabo in premalo) za financiranje skrbstvenih zahtev, pač pa so osebe s posebnimi potrebami, kakor jih radi imenujemo, vredne prav tolikšnega upoštevanja na človeški ravni, kolikršnega so ga vredne osebe, ki posebnih potreb nimajo. Zato se na primer naše dnevno središče VZS-CEO Mitja Čuk trudi, da bi poleg dnevnega »parkiranja« nudil svojim gojencem tudi čim bolj raznoliko paleto dejavnosti, katerih se veselijo in so deležni tudi drugi ljudje. Središče nudi namreč servis dnevnega središča, za katerega naj bi skrbele občine, te pa s konvencijami sklenejo pogodbe z zasebnimi društvi, ki skrbijo za primerno opravljanje usluge. V našem primeru je od leta 1999, ko smo prvič prejeli celovito financiranje izvajanja uslug, vsota mesečnine na gojenca ostala ista (razen malenkostnega letnega poviška približno 2%, ki ga odreja ISTAT). Kakor je vsem znano pa so v desetih letih vsi ostali stroški močno porasli, zlasti tisti, ki se tičejo osebja in ki so včasih zaradi nepredvidenih regresnih izplačil nepredvidljivi in močno obremenjujoči. Vedno smo želeli, v skladu z vizijo in cilji naše organizacije, da bi imeli tudi naši gojenci (danes jih imamo enajst in se nihče zaradi svoje vrste in stopnje hendikepa ne more vključiti v delovno razmerje) dostojno dnevno življenjsko ponudbo in raznolikost dejavnosti. Tako smo že kar tradicionalno izvajali vrsto dodatnih dejavnosti, ki so bogatile ponudbo in popestrile življenje. To pa je hkrati pomenilo vsakoletni finančni primanjkljaj, ki ga je v obliki posojila vrsto let krilo matično društvo Sklad Mitja Čuk. Iz leta v leto smo namreč upali, da bodo občinske blagajne končno po tolikih razpravah in srečanjih nekoliko bolj na široko odprle vrata in dodelile ustreznejše in za sodobno situacijo primernejše me-sečnine, saj smo vztrajno in neprestano ob razumevajočem ki-manju odgovornih razlagali, kateri so glavni problemi. Poviška do danes še ni bilo. Tako se je slog življenja v središču moral polagoma spremeniti in mnoga sodelovanja, zlasti tista, ki so gojence in njihove trenerje vodila v oddaljenejše kraje v Sloveniji npr. v sklopu Specialne olimpija-de, vsaj trenutno niso več mogoča. Če je torej življenje v našem središču še lahko dovolj pisano, zabavno in privlačno, se je treba zahvaliti požrtvovalnosti tistih, ki v njem in zanj delajo in so dovolj ustvarjalni in predani, da kljub pičlim finančnim sredstvom pripravljajo z gojenci ročne izdelke, prireditve, recitacije, razstave, športne in gledališke nastope, s ka- terimi imajo naši gojenci in njihovi vzgojitelji veliko zadoščenja in veselja. Vsa športna, gledališka in druga kulturna in rekreativna srečanja, ki so še mogoča, pa hkrati pomenijo bogatenje, saj prinašajo mladim posebnim odraslim vrsto človeških stikov, ki jih sicer ne bi imeli. Zlasti šport, ki po eni strani nudi gojencem tudi zdravstveno korist, odpira mnoga obzorja, ki so bila doslej zastrta in mnoge velike pregrade. Večjih športnih srečanj, kakršno bo na primer vsakoletni Skladov Mednarodni košarkarski turnir 27.3.2009 v športnem središču Ervatti pri Briščkih, pa si ni mogoče zamisliti brez volunterjev, ki bistveno olajšajo delo in omogočijo športno tekmovanje, kljub običajno prepičlim finančnim sredstvom. Vsi prostovoljci, s katerimi smo pri Skladu in Vzgojnozapo-slitvenem središču sodelovali doslej, pa so si edini, da pomeni taka izkušnja veliko osebno obogatitev. Osnovna misel naše ustanove je, da bi morali omogočiti tudi onim, ki jih ovirata umanjkljaj ali stiska npr. obisk kina, srečanje z gledališčem, ogled muzeja, športne tekme in vsega tistega vsakdanjega, kar je tako močno na dosegu rok, če nisi od nikogar odvisen. Neki francoski igralec je za svojega prizadetega otroka nekoč dejal, da si zasluži vedno najboljše, prav in še več kakor katerikoli drugi otrok. Te miselnosti pa se še niso navzeli vsi, če sodimo po »občinskih skrbstvenih filozofijah«, zaradi katerih se mora človek z umanj-kljajem zadovoljiti s tistim, kar milostno dobi, (in še hvala bogu da dobi!) in naj ne postavlja sam ali kdo v njegovem imenu zahtev po primernejši oskrbi. V takem javnem razmišljanju ne najdeta primernega prostora niti ideja o integraciji, niti pravica enakega dostojanstva za vsakega človeka. Kdor še ni obiskal središča, kakršno je dnevno središče VZS-CEO Mitja Čuk, ki deluje v tržaški pokrajini od leta 1988, si sploh ne more predstavljati kakšne človeške vezi so se stkale v krogu gojencev, osebja in prostovoljnih sodelavcev. Gre za čustva solidarnosti, empa-tije, prijateljstva, ljubezni in zaljubljenosti. V svetu, ki se je ustvaril v tistem okolju, je vse to mogoče. Nihče nima potrebe, da bi se skrival, nihče se ne sramuje, nihče ne kaže na nikogar s prstom, češ glej ga, kakšen je, glej, kaj počenja. Človek, ki ni izkusil bližine oseb s posebnimi potrebami, težko gleda na ljudi z umanjkljajem, saj ne ve prav, kako bi se obnašal, kam bi pogledal in kaj bi rekel. Navadno je preveč zadržan ali preveč vsiljiv. Ne zna najti prave mere. Nekaj, kar ni običajno, kar ni »normalno« nagonsko odklanjamo. Tudi tisti, ki jih je kakršnakoli prizadetost zalotila v nekem kasnejšem življenjskem obdobju, zaradi nesreče, bolezni ali česarkoli drugega, se težko sprijaznijo s svojim novim omejenim stanjem in ga težko sprejmejo. Morajo se ga privaditi in zaživeti v novih pogojih. Svet normalnih je še vedno ostro ločen od onega, ki to niso. Mnogi se vztrajno držijo stran od ljudi s posebnimi potrebami, (naj bodo, ampak v svojem okolju), zato nimajo možnosti, da bi se privadili njihovemu drugačnemu stanju. Nikoli ne bodo kos novi izkušnji, ki bi jih prav gotovo notranje obogatila (kakor vsak izziv, na katerega se odzovemo), ko bi spoznali njihovo preprosto notranje bogastvo, ki se ne uklanja nečloveškim ritmom in sodobnim, prepogosto brezglavim ambicijam. (jec) 6 Sobota, 14. marca 2009 ITALIJA / kriza - Vlada je včeraj sprejela nekaj dodatnih protikriznih ukrepov Večje socialne podpore za nestalno zaposlene Za sindikat Cgil so še vedno nezadostne - Odložen načrt za gradbeni sektor RIM - Vlada je na svoji včerajšnji seji obravnavala večkrat napovedani načrt za oživitev gradbenega sektorja, ni pa v tej zvezi sprejela nobenega ukrepa. Kot kaže, besedilo predvideva poenostavitev postopkov za gradbena dovoljenja ter možnost razširitve že obstoječih stanovanjskih hiš in poslovnih zgradb. Vlada ni sprejela nobenega dokončnega sklepa najbrž tudi zato, ker je medtem že marsikdo izrazil zaskrbljenost, češ da bo načrt sprožil nov val divjih gradenj. Tako je skupina uglednih arhitektov (med njimi Gae Aulenti, Massimiliano Fuksas in Vittorio Gregotti) objavila poziv za zaščito teritorija, ki ga je doslej podpisalo okrog 60 tisoč ljudi. Prav zato je vlada včeraj sklenila, da bo načrt pred odobritvijo prihodnji teden predstavila na konferenci država-dežele. Premier Silvio Berlusconi je sicer povedal, da bi načrt raje odobril v obliki zakonskega odloka kot pa v obliki zakonskega predloga, češ da gre za pomemben ukrep v korist družin in gospodarstva. Ministrski svet pa je na svoji včerajšnji seji sprejel paket ukrepov v korist nestalno zaposlenim. Kot je po seji pojasnil minister za delo Maurizio Sacconi, bodo te ukrepe vključili v obliki amandmajev v zakonski odlok o spodbudah za nabavo avtomobilov in gospodinjskih strojev, ki je ta čas v obravnavi v parlamentu. Ukrepi zadevajo predvsem zaposlene z delovnimi pogodbami za posamezne projekte. V primeru odpusta oz. enostranske prekinitve takšnih terminskih pogodb zaradi krize podjetja bodo delavci imeli pravico do enkratne letne podpore v višini ne več 10%, ampak 20% svojih zadnjih letnih dohodkov. Poleg tega bodo nekoliko poenostavili postopek za pridobitev teh izrednih podpor. Sindikat t. i. atipičnih delavcev Nidil-Cgil se je takoj kritično odzval. Kot je povedal član tajništva Roberto D'Andrea, so ukrepi v resnici zelo skromni. »To je malo več kot miloščina,« je dejal. Po njegovi oceni naj bi te podpore prišle v poštev za približno desetino nestalno zaposlenih delavcev, ki jih je vsega okrog 800 tisoč. Vlada namreč ni odpravila večine birokratskih pogojev, ki hudo omejujejo koriščenje teh podpor. Tako bodo npr. od te pomoči še naprej izvzeti vsi tisti, ki ne delajo samo za enega delodajalca. Voditelj Cgil Guglielmo Epifani pa se je včeraj zavzel za to, da bi vlada uvedla izreden davek na rovaš premožnejših davkoplačevalcev, češ da je v kriznem času potrebna večja socialna solidarnost. Minister za delo Maurizio Sacconi ansa rim - Farnesina potrdila V Darfurju osvobodili štiri ugrabjence RIM - Italijansko zunanje ministrstvo je sinoči okrog 21. ure potrdilo, da so uporniki včeraj izpustili štiri v Darfurju ugrabljene člane človekoljubne organizacije Zdravniki brez meja (MSF), med katerimi je tudi 34-letni italijanski zdravnik Mauro DAscanio iz Vicenze. Predstavniki MSF so zagotovili, da ni bila plačana nobena odkupnina in da so štirje ugrabljenci (poleg italijanskega še francoski zdravnik, kanadska medicinska sestra in sudanski čuvaj) pri dobrem zdravju. Takoj po izpustitvi so odpotovali v El Fašir, kjer jih čakajo kolegi in predstavniki sudanskih oblasti. Italijanski zunanji minister Franco Frattini je izrazil veliko zadovoljstvo nad razpletom ugrabitve in dodal: »Medijski molk in močno institucionalno sodelovanje sta še enkrat pomagala do pomembnega in pričakovanega rezultata.« MAURO D'ASCANIO ansa kredit Trenja med Tremontijem in Draghijem RIM - Spor med finančnim ministrom Tremontijem in guvernerjem Banke Italije Draghijem se zaostruje. Centralna banka je v okrožnici svojim perifernim izpostavam sporočila, da se t.i. opazovalci, ki naj bi na prefekturah nadzirali kreditno dejavnost bank, ne bodo mogli obrniti neposredno nanje za informacije o individualnih posojilih podjetjem, saj je to v pristojnosti nadzornega organa, torej same centralne banke. Opazovalcem pa bodo na voljo skupni trimesečni podatki o kreditni dejavnosti bank. Tremonti je Draghiju nemudoma vrnil »udarec«, ko je na nekem ministrskem srečanju v Londonu dejal, da bi sam predal ves nadzor nad bankami Evropski centralni banki (ECB), kajti »če so banke in finančne družbe sistemske, potem mora biti sistemski tudi nadzor«. 'ndrangheta - Na Nizozemskem Aretirali osumljenca za pokol v Duisburgu AMSTERDAM - Policija je v noči na petek v Amsterdamu aretirala glavnega osumljenca za umor šestih članov kalabrijske mafije 'Ndranghete leta 2007 v nemškem Duisburgu Giovannija Strangija. Poleg Strangija so prijeli še njegovega svaka Francesca Romea, ki je bil prav tako na seznamu 30 najnevarnejših iskanih oseb. Kot so sporočili s policije v Duisburgu, je aretacija Stran-gija in Romea sad skupne operacije med nemško, nizozemsko in italijansko policijo. Domnevna mafijca naj bi se v Amsterdamu počutila varna. Nizozemska prestolnica je namreč v zadnjem času postala neke vrste zatočišče za številne pripadnike 'Ndranghete iz kraja San Lu-ca v Kalabriji. Prav tako v Amsterdamu pa je nizozemska policija že novembra lani prijela tudi Giuseppeja Nirto, ki je bil na begu deset let in naj bi prav tako bil vpleten v pokol v Duisburgu. Giovanni Strangio ansa V pokolu v Duisburgu je bilo avgusta 2007 ubitih šest ljudi, njihova trupla pa so odvrgli v dva avtomobila. Približno dva tedna po tem obračunu je policija v kraju San Luca aretirala 30 osumljencev, pripadnikov 'Ndranghete. Kot menijo preiskovalci, je pokol povezan z večletnim sporom med dvema klanoma te kalabrijske mafije, Pelle-Vottari in Nirta-Strangio, ki je od leta 1991 terjal 20 življenj. Legija časti Morriconeju RIM - Skladatelj filmske glasbe Ennio Morricone je prejel legijo časti. Visoko francosko odlikovanje so priznanemu skladatelju podelili v četrtek na manjši slovesnosti na veleposlaništvu Francije v Rimu. Morriconeja na Francijo veže tudi sodelovanje z velikimi režiserji. Morricone (1928) je odlikovanje prejel, ker so se lahko skozi njegovo glasbo cele generacije približale različnim kompozicijskim formam. Skladatelj, aranžer in dirigent je poleg več kot 100 orkestrskih, vokal-no-instrumentalnih in komornih del ustvaril glasbo za več kot 500 filmov. Najbogatejši Italijan RIM - Najbogatejši Italijan na svetu je po podatkih ameriške revije Forbes oče Nutelle Michele Ferrero, čigar premoženje je vredno približno 9,5 milijarde ameriških dolarjev. Ferrero se s tem uvršča na 40. mesto najbogatejših Zemljanov. Ferreru na lestvici med Italijani sledi premier Silvio Berlusconi, ki se je uvrstil na 70. mesto, tretji je oblikovalec očal Luxotti-ca Leonardo del Vecchio, četrti pa modni oblikovalec Giorgio Armani. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Incident v Lokvah odjeknil tudi na Poljskem Le Monde o obrekovalni kampanji proti Heinichenu Sergij Premru_ Tokrat sem v dopisih tujih medijev zasledil kar dva članka, ki zadevata naše kraje, točneje Trst in Lokev. Poljski Rzeczpospolita je objavil poročilo o poskusu Unije Istranov, da bi počastili žrtve jame pri Lokvah, in sicer pod naslovom "Konflikt W\u0142ochow i S\u0142owe\u0144cow o ofiary Tity", to se pravi konflikt Italijanov in Slovencev o Titovih žrtvah. Informacije varšavskega dnevnika so izključno z italijanske strani in v članku slovenske protestnike omenja samo kot nacionaliste z gorjačami, srpi in kladivi. Fašizem pa je omenjen izključno zaradi spreminjanja imen vasi in priimkov, partizani zaradi pokolov in izgona italijanskega prebivalstva. Žrtev fojb naj bi bilo od 11 do 30 tisoč, tragedija pa naj bi do nedavnega bila nepoznana zaradi »zarote tišine« italijanske levice. Le Monde piše o nemškem pisatelju Veitu Heinichenu, ki že precej let živi na Tržaškem in je v zadnjih časih postal tarča obrekovalne kampanje. Pod naslovom »pero in vrana« pariški popoldnev- nik poroča, da v anonimnih pismih Hei-nichena obtožujejo pedofilije. Avtor pisem bi lahko bil neprisebnež, bolj verjetno pa je pisatelj s svojimi romani in stališči dregnil v nekaj, kar se skriva za navidezno uglednimi tržaškimi fasadami, meni Le Monde, ki omenja tudi možnost, da se je Heinichen zameril tržaški desnici zaradi svojih naprednih stališč. Navadno je The Economist skrajno kritičen do italijanskega prvega ministra, tokrat pa soglaša z Berlusconijevimi kritikami na račun sodstva. Italijanski sodni sistem je prava mora, je vsiljiv in počasen, drag in nepredvidljiv. Pomanjkljivost sodnega sistema ni samo vprašanje socialne pravičnosti, pač pa ima hude posledice ekonomskega značaja, saj odvrača tuje investitorje, piše britanski tednik. Tako npr. Svetovna banka ocenjuje, da italijanski sodni sistem zagotavlja investitorjem manj jamstev kot v Mozambiku ali Kolumbiji. Vendar je Economist zelo kritičen do Berlusconijevih predlogov za reformo sodstva, ki ne merijo k izboljšanju sistema, pač pa k obrambi njegovih osebnih interesov. Nizozemski de VoUbotO,4.aprila ob 2030 -red T (z italijanskimi nadnapisi) Info in predprodaja: Blagajna SSG, ponedeljek - petek od 10. do 17. ure (brezplačna številka 800214302) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE info@teaterssg.it - www.teaterssg.it H Šolske vesti 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v centru Sežane, 40 kv.m, s teraso. Cena 350,00 evrov. Tel. 3355928584. IŠČEM V NAJEM STANOVANJE za dve osebi v občini Dolina ali pa v okolici. Tel. 338-1883783 v večernih urah. ORTOPEDSKO POSTELJO (HIDRAVLIČNO) prodam. Tel. 040-200156 ali 335-6858408. POTREBUJEM LEKCIJE iz matematike. Klicati na tel. št. 347-6868225. O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. POŠTENA IN DELOVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica ali pomoč pri likanju. Kličite ob večernih urah na tel. št. 040 - 200930. PRIVATNIK PRODAJA HIŠO v Dolini: kuhinja, dve kopalnici, dve spalni sobi, manjša soba, terasa, taverna in dvorišče. Zainteresirani naj pokličejo po 13.30 na tel. št.: 333-1646892 ali 040227049. PRODAM CHRYSLER GRAND VOYAGER 2,8 CRD autolimited, januar 2005, sivo metalizirane barve, električni usnjeni sedeži, full optional, redno servisiran, novi menjalnik, možnost fakture. Zanimiva cena po dogovoru. Tel. 348-4208079. PRODAM PO MINIMALNI CENI dve leseni omari (188 cm x 58 cm x 50 cm), pravi mahagoni (mogano), ne samo furnirani, obrtniško delo iz leta 1922. Tel. 040-2171154. V DRAGI (Dolina) dajem v najem dvonadstropno halo skupne površine približno 600 kv.m., s sanitarijami in tušem, uporabno za skladišče, garažo ali obrt. Tel. št.: 040-228932 ali 00386040302044. V SREDIŠČU OPČIN na Dunajski cesti, brez stroškov za upravljanje, dajem v najem prostor primeren za pisarno ali ambulanto. Za informacije pokličite na tel. št. 040-211043. ŠEST PANJEV ŽNIDARŠIČ in druge čebelarske potrebščine prodam po zelo ugodni ceni. Poklicati po 19.30 na tel. št.: 040-281389. □ Obvestila KD PRIMAVERA-POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - spomladanski ekvinocij« v ponedeljek, 23. marca, od 15. do 19. ure, v prostorih »Centra za mentalno zdravje« v Nabrežini Kamnolomi, št. 9. Za podrobnejše informacije pokličete tel. št.: 347-4437922. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. KD »F. VENTURINI« - DOMJO obvešča, da iz tehničnih razlogov »odpade« večer včlanjevanja predviden danes, 14. marca. Naknadno bomo javili nov datum. KRD DOM BRIŠČIKI v sodelovanju s Socialno službo občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizira od danes, 14. marca, do sobote, 4. aprila, v društvenih prostorih (Briščiki 77) brezplačno delavnico angleškega jezika. Urnik (ob sobotah): od 9.30 do 11.00 za otroke od 4. do 5. leta starosti in in od 11.00 do 12.30 za otroke od 6.do 7. leta starosti, bivajoče na teritoriju treh občin. Za vpis in morebitne informacije tel. 335-7611598 (Monika) v popoldanskih urah. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 19. marca, ob 20.15, na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267, večer na temo »Tocai - Tokaji« z degustaci-jo. Za nečlane in prijatelje sprejemamo vpisovanja od danes, 14. marca, dalje. Spletna stran: www.onav.it, email: trie-ste@onav.it. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA v sodelovanju z MPZ Upokojencev iz Brega, organizira danes, 14. marca, ob 19.30, v občinskem gledališču »F.Prešeren« v Boljuncu »Koncert zbora vsedržavnega zdru- TRST ženja karabinjerjev - sekcija Trst«. Toplo vabljeni! SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik) danes, 14. marca, ob 15.30, »Tekmovanje v risanju«, ter ob 16.30, predvajanje risanke »Kung Fu Panda« (v ital. jeziku, 88 min). Prost vstop. Vsi toplo vabljeni! RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 15. marca, zadnja predstava 11. Gledališkega vrtiljaka. Na sporedu bo Mary Poppins v izvedbi Radijskega odra iz Trsta. Prva predstava ob 16. uri (red Sonček) in druga ob 17.30 (red Zvezda). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo prihodnji ponedeljkov večer 16.marca posvetilo izidu knjige »L'altra anima di Trieste«. Sodelujejo avtorica prof.Marija Pirjevec, prevajalka Martina Clerici in dr.Rafko Dolhar. Peterlinova dvorana, ob 20.30. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 0402017389. SPI CGIL - KROŽEK ZA VZHODNI KRAS vabi člane in prijatelje na praznik včlanjevanja, ki bo v torek, 17. marca, ob 16. uri, v prostorih Prosvetnega doma Tabor na Opčinah, Narodna ulica št. 51. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je v torek, 17. marca, ob 20.45, na sedežu na Padričah redna pevska vaja. PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA Slovenskega visokošolskega sklada Sergija Tončiča obvešča člane, da se bo redni občni zbor vršil na sedežu sklada v ulici Ginnastica 72, v sredo, 18. marca, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju. SKD TABOR, v sodelovanju z društvom Promemoria, vabi v sredo, 18.marca, ob 20.30, v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah, na predstavitev zbornika »Foibe, la verita: contro il revisionismo storico/Resnica o fojbah: zoper zgodovinski revizionizem«. Prisotna bosta raziskovalka Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. SLAVISTIČNO DRUŠTVO obvešča, da bosta v Narodnem domu v Trstu zadnji dve predavanji dr. Petra Weissa o aktualnih vprašanjih slovenskega jezika v sredo, 18. in v sredo, 25. marca, z začetkom ob 16. uri. Vabljeni! ŽUPNIJSKA SKUPNOST RICMANJE vabi na praznovanje zavetnika sv. Jožefa. Spored praznovanja: v četrtek, 19. marca, ob 11. uri slovesna sv. maša; ob 15.30 sv. maša za italijanske vernike; ob 17. uri slovesna večerna sv. maša, ki jo daruje tržaški škof msgr. Evgen Ravi-gnani (pojejo združeni pevski zbori). Priložnost za zakrament spovedi pred sv. mašami. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal dne 19. marca, ob 20. uri, v svojem sedežu (Prosek, št. 159). SKD PRIMOREC vabi na potopisno predavanje s projekcijo slik »5 žensk v New Yorku« v četrtek, 19. marca, ob 20.30, v Ljudski dom v Trebčah. VZPI-ANPI DEVIN NABREŽINA vabi v četrtek, 19. marca, ob 17. uri v »Ošte-rijo Boris« v Mavhinjah na Praznik včlanjevanja 2009. Obenem bodo tudi predstavili knjigo »Spomini« partizanke Marije Šuligoj. Večer bo popestrila Neva s svojo harmoniko. CCYJ - Kulturni krožek Yoga Jnanakan-da: Stalen tečaj za uvajanje v naturizem »Rastline v korist prebavnega in geni-tourinarnega sistema« ob petkih od 20. do 21.30 v mesecu marcu. Srečanja: 20. in 27. marca ter 3. aprila, na ulici Maz-zini št.30, 3 nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 348-2482991 ali 329- 2233309. Vpisovanje na sedežu ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19.30. FOTOVIDEO TRST 80, v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev ter Zadružne kraške banke, vabi na predvajanje in nagrajevanje filmov »9.video natečaja Ota - Hrovatin« v petek, 20. marca, ob 10. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah (za šole) in na zaključni večer ob 20. uri, v Narodnem domu, ul. Filzi 14 v Trstu. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja, v okviru praznovanj vaškega zavetnika Sv.Jožefa, koncert v soboto, 20. marca, ob 20.30, v Babni hiši v Ri-cmanjih. TEČAJ V BAZENU - Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 20. marca in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. št.: 328-4559414. CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta (ul. Economo, 2) vabi vse zainteresirane, v soboto, 21. marca, ob 16. uri, na srečanje na temo »Meditacija Antar Mouna (notranja tišina) kot protistre-sna praksa«. Od 18.30 dalje bomo izvajali mantra za zdravje. Prost vstop. Toplo vabljeni. OBČINA DOLINA v sodelovanju z Občino Hrpelje-Kozina prireja v soboto, 21. marca, tradicionalno pobudo »Odprta meja v novem času« s pohodom po stezi prijateljstva mimo Botača do Beke. Zbirališče ob 10. uri pri občinskem gledališču v Boljuncu; vodeni pohod do Botača. Sledi kratka slovesnost ter nadaljevanje pohoda do Beke na slovenski strani meje, kjer bo ob 14. uri kratek kulturni spored s pozdravnim nagovorom županov obeh sodelujočih občin. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA organizira v ponedeljek 23. marca, ob 19. uri, predavanje o alpinistični odpravi v Perujske Ande, z naslovom »Peru 2008«. Predavanje bo v gledališki dvorani telovadnice osnovne šole Mi-lojke Štrukelj. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prostorih Zadruge v Gropadi v torek, 24. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Toplo vabljeni! ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja brezplačen tečaj slovenščine za italijansko govoreče občane. Tečaj se bo odvijal dvakrat tedensko za skupnih 40 ur, in sicer ob sredah in petkih, od 19. do 21. ure. Začetek bo v sredo, 25. marca v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu. Za informacije in vpis pokličite na tel. št. 040227008 vsak ponedeljek, od 16.00 do 18.30 in vsako sredo, od 09.00 do 11.00 ter od 16.00 do 18.30. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v Babni hiši v Ricmanjih v četrtek, 26. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. ŠKD CEROVLJE MAVHINJE obvešča dramske skupine, da je do vključno srede, 8. aprila, odprto vpisovanje za »8. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin«. Za informacije lahko pokličete na tel. št.: 040-2916056 ob sredah od 21.00 do 22.00 ure ali pa pošljete e-mail na naslov: cerovljemavhinje@libero.it. Prispevki V spomin na najinega očeta Josipa Ver-ginello, ki bi danes dopolnil 100 let, darujeva Marica in Svetka 100,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Ob odvijanju Pokala prijateljstva treh dežel v spomin na Lucijana Sosiča darujejo žena in sinovi 100,00 SK Devin. V spomin na dragega Romana Štoko darujeta žena in hčerka 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu. V spomin na prijateljico Mariuccio Coc-coli darujeta Anita in Marija 20,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Namesto cvetja na grob Slave Furlan darujejo Mari, Marija, Eda, Luciana, Ada, Liana, Modra, Nadja (iz Gorice) in Rinči 90,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V spomin na sestrično Nado Čuperle daruje Ivanka 30,00 evrov za zgoniško cerkev. Adrijan, vedno se te bomo spomnili. Družini topel objem. Sošolci jezikovnega liceja Sobota, 14. marca 2009 t Mirno je zaspala naša draga mama in nona Marija Ban vd. Križmančič Žalostno vest sporočajo sin Egon z Vojko, hči Magda z Vojkom ter vnuki Damjan, Peter in Andrej Zahvaljujemo se družinskemu zdravniku dr. Jevnikarju, osebju Medicinskega oddelka bolnice na Katinari ter gospema Silvi Škabar in Nives Placer za požrtvovalno nego. Pogreb bo v torek, 17. marca, ob 13. uri iz ulice Costalunga v cerkev sv. Marije Magdalene v Bazovici. Bazovica, Opčine, 14. marca 2009 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ob smrti drage Marije sočustvujemo z Magdo, Andrejem in vsemi svojci Fjona, Zora, Ervin, Karin, Vanessa z družino in Francka Ob težki izgubi drage tete Marije Magdi in Egonu z družinama iskreno sožalje Fedora in Paolo Ob izgubi drage mame Marije izreka Magdi in svojcem občuteno so-žalje družina Rebecchi Ob izgubi drage mame sočustvujemo z Magdo in svojci. Družine Iscra-Skerl, Sosič in Lovrenčič Ob izgubi drage mame izrekamo iskreno sožalje prijateljici Magdi in svojcem družine Čok, Kocjančič, Kralj, Mezgec in Mihalič Ob boleči izgubi drage Marije Ban Križmančič izražata iskreno sožalje sinu Egonu, snahi Vojki in ostalim sorodnikom MVS Lipa in MePZ Lipa Ob boleči izgubi drage mame Marije izrekajo vzgojiteljici Magdi Križ-mančič-Petaros in družini občuteno sožalje otroci, starši, celotno osebje vrtca Andrej Čok in italijanskega vrtca Don Marzari z Opčin Ob smrti drage mame izrekajo vzgojiteljici Magdi Križmančič in sorodnikom občuteno sožalje ravnateljica, učno in neučno osebje didaktičnega ravnateljstva na Opčinah 14.3.1984 14.3.2009 Pepi Pertot m Ob 25. letnici smrti se ga z ljubeznijo spominja družina RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA vabi starše na govorilne ure, ki bodo potekale v šolskih prostorih v Ul. Caravaggio, 4 v torek, 17. marca, od 17.30 do 19.30. Vljudno vabljeni. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure v četrtek, 19. marca, od 18. do 20. ure za bienij in klasični licej ter v petek, 20. marca, od 18. do 20. ure za trienij znanstvene in jezikovne smeri. S Poslovni oglasi IŠČEMO USLUŽBENCA za trženje avtomobilske opreme po severni Italiji. Pripravljen potovati. Kandidatu ponujamo dinamično delo z zanimivo plačo. CV pošljite na: segreteria@studiostrain.net 12 Sobota, 14. marca 2009 KULTURA / TOMIZZOV DUH Voz v blatu iu Milan Rakovac Mrtvi v Hudi jami - »vendar je precej jasno, da so pripadniki slovenskega in hrvaškega naroda. Tako so bili obkolpski sosedje takrat, enako kot danes, v istem čolnu. V konkretnem primeru sicer v isti jami. Vsekakor je odkritje izjemno simbolično in bi moralo dati misliti politikom ter drugim tako imenovanim mnenjskim voditeljem v Sloveniji in na Hrvaškem. Čeprav je včasih videti, da bi Hrvati raje mejili na Avstrijce in Italijane, Slovenci pa vsaj na Srbe, če že ne na Bosance, smo mejaši že stoletja in bomo to po vsej verjetnosti tudi ostali, če nas vse ne poisti globalizacija«, piše Go-razd Utenkar, Mag, tedna priloga Dela ... Huda jama, huda štuorija. In-tanto, digo mi, nisu jur fojbe privilegija samo nas drugih z Krasa i Istre, co muoj! I nisu samo naši hitali u jamu fa-šištone, nego vero i naši brati tamko gori - jieni druge, brat brata, kako naj-mrže hudobe! I tako, Huda jama je novi faktor slo-cro rekoncilijacije, ne more nas vrci skupa ni NATO, ni EU, ma ta Huda jama zbrala je skupa hrvatske i slovenske politike i medije, i jopet skupa po-licjoti, ministri, i mediji vrhu svih puni moralnega napona proti komunističnim morilcem... Nema izgovora, nema opravda-nja, nema zaborava. I nema onoga naj-važnijega, radi čega su odjednom »ot-krili« i Hudu jamu - nema demoni-zacije antifašizma, a niti sudenja anti-fašizmu! Istražiti, osuditi moralno, opla-kati mrtve i dostojno obilježite grobi-šta, to je morlana, gradanska dužnost. Jer i mrtvi fašisti, i mrtvi zlotvori su samo - ljudi! Ali, nema abolicije i rehabilitacije fašizma (na čemu jako rade demokracije u Italiji, Sloveniji i Hrvatskoj), niti izjednačenja fašizma i komunizma. Jer, nacizma i fašizma ostaju crna mrlja na licu civilizacije, totlano zlo koje na-naosi totalno zlo; conquiste, logori, ra-sizam, nacionalizam, militarizam. Huda jama je faktor otrježnjenja, dobrodošla priča za predstojece lo-klane izbore, ali i priča dobro arnaži-rana kao neki groteskni novi amalgam za povezivanje cro-slo raspuklina. »Se še spomnite, kdo je Pahorjev svetovalec za zunanjo politiko, .. ki je v zadnjem od svojih številnih ma-nadatov voz slovensko-hrvaških odnosov zavozil v najgloblje blato«, piše Utenkar. Bilo bi ipak previše tom čovjeku imputirati guranje toga voza u blato. Voz cro-slo guraju u blato dvije nacionalne političko-medijske nomenklature več skoro dvadeset godina: Uporno, tvrdoglavo, strasno i glupo i - efikasno! Zdrav razum opire se tome, Slovenci i Hrvati na svim linijama po-pravljaju strašnu štetu koju svojim na-rodima nanose njihovi najbolji sinovi; evo, Predin upravo kruži Hrvatskom, žari i pali na koncertima, primljen naj-ljepše što se može zamisliti. Naravno, Predin je legenda, i legenda Predin održava u životu i antifašističku tradi-ciju, pjevajuci u rock maniri, recimo, »Bilecanku« ili »Počiva jezero v tiho-ti«, a mladi Hrvati pjevaju s njime! Jer, prije Hude jame hudo so nas vse prizadeli quislinški hlapci! Fašisti-čka (okupatorska i domaca) ruka palila je naša sela, strijeljala talce, de-portirala i zatirala svoju bracu i sestre. Na to je uslijedila strašna osveta i kazna, starozavjetno strasna i temeljita, surova i sirova; zvjerska kako je zvjerska bila fašsitička camarilla! Osuda vsih zlodjela je bitna za morlano dzravlje nacije, ali ne može i nikada nece kampanja kriminalizaci-je komunizma (partizana, antifašista) izbrisati Izvorni zločin, zlocin protiv ljudi i boga, zločin nacifašizma. A po-stojece politički »korektne« nomenklature u Rimu, Ljubljani i Zagrebu uporno pokušavaju rehabilitirati naci-fašizam. Groteskno je osobito to, što je Huda jama opet zbližila dva naroda, dva naroda vec opasno nad hudom jamom vzajemne mržnje. Ta vzajemnost (by tržaška EDINOST), ODRŽALA NAS JE U HISTORIJI, JOŠ OD DOBA KADA SU NAS PROSVIJETLILI GLAGOLJAŠI, i zatim KOLEKTIVNO OSVIJESTILI PROTESTANTI, Primož Trubar i Sebastjan Krelj, Matija Vlačic i Stjepan Konzul Istranin... O tome neka promisle Ljubljana i Zagreb, o povijesnoj bliskosti naša dva naroda, o njihovim žrtvama i patnja-ma. Ili, kako to lucidno konsttaira Gorazd Utenkar: »V državi, kjer v dimu cestnih vlačilcev dušečemu se haloškemu mejnemu prehodu pravimo Gruškovlje, in v tisti, kjer mu rečejo Macelj, vse kar vre od besa na južne ali severne sosede. Besni so politiki, še bolj mediji, menda so vsaj malo besni tudi Hrvati, ki radi smučajo na slovenskih hribih, in Slovenci, ki se radi pražijo na jadranskih plažah« ... stalno gledališče fjk - Mala scena Pretresljiva Pirandellova enodejanka Človek s cvetom v ustih, tokrat z uvodom Stalnemu gledališču Furlanije Julijske krajine se je v tej sezoni še posebno priljubil Luigi Pirandello, saj je v abonmajski niz bolj tradicionalno zasnovanih predstav vključilo dramo Enrico IV, v niz bolj inovatorskih pa še dve, in sicer Cosi e (se vi pare) in enodejanko L'uomo dal fiore in boc-ca, s katero je ta teden v tržaški Bar-tolijevi dvorani v gosteh Corrado Te-deschi; za priljubljenega televizijskega zvezdnika, ki je v srcu ohranil ljubezen do gledališča, je seveda mala dvorana pretesna, tako da si marsikateri oboževalec verjetno ne bo mogel ogledati njegovega nastopa, je pa pravšnje mere za predstavo, kot si jo je zamislil režiser Marco Rampol-di in ki potrebuje bližino med nastopajočimi in gledalci. Enodejanka Človek s cvetom v ustih, ki jo je Luigi Pirandello leta 1922 povzel po lastni noveli, je pretresljiv dialog, pravzaprav skoraj monolog, med vedrim potnikom, ki je zamudil zadnji večerni vlak in zato ponoči v kavarni čaka na prvi jutranji prevoz, in gostom pri sosednji mizi, ki s hlastno pozornostjo opazuje še tako drobne dogodke iz vsakdanjega življenja, denimo način, kako prodajalci skrbno zavežejo vrvico okoli omota. Iz njegovi ironičnih besed, v katerih je zaznati obup, prvi slednjič izve za vzrok tolikšnega zanimanje za nepomembne vsakdanje stvari: sogovornik upa, da se mu po na ta način življenje zazdelo neumno in ni-čevo, saj ga v kratkem zanj ne bo več, kmalu bo namreč umrl zaradi epite-lioma, bolezni s sladkim imenom, svojega cveta v ustih, kot ga imenuje. Enodejanki je režiser dodal uvodni del, v katerem namiguje, da je društvo Pirandellovih dedičev zahtevalo za igralca dokaz, da je primeren za vlogo, zato je dvema ne natančneje določenima osebama iz avtorjevih dram naročilo, naj ga preskusita. V tem uvodnem, komično ubranem delu predstave Corrado Tedeschi izpričuje svojo nenavadno sposobnost, da vzpostavi sproščen odnos z gledalci, ki se rade volje odzovejo njegovemu vabilu, da ga podprejo z navdušenimi izjavami in celo stopijo na oder in mu pomagajo ustvariti pi-randellovsko vzdušje. Predstava, s katero Corrado Te-deschi že več let uspešno nastopa, je prepričala tudi tržaške gledalce, tako s komičnim uvodom kot v dramatični enodejanki. Poleg Corrada Te-desca nastopata Claudio Moneta in Roberta Petrozzi. (bov) TRST - Koncertno društvo Klavirski recital Nastopil je francoski pianist Pierre-Laurent Aimard, ki pa ni izpolnil pričakovanj Francoski pianist je zaslovel predvsem na področju sodobne glasbe FILM - V nedeljo in ponedeljek na prvi mreži Rai Kruh in svoboda TV film osvetljujue življenjsko zgodbo sindikalista Di Vittoria - V glavni vlogi Pierfrancesco Savino Giuseppe Di Vittorio (1892-1957) je bil prav gotovo eden izmed glavnih sindikalnih predstavnikov na državni in mednarodni ravni, za mnoge je bil celo oče italijanskega sindikalizma. Bil je preprost človek, kmečki sin iz Apulije, velik borec za avtonomijo in demokracijo, pa tudi vnet antifašist, karizmatičen vodja, do- brosrčnež in neutruden delavec. Odslej pa bo tudi protagonist najnovejše televizijske fikcije, ki mu jo je posvetila državna televizija Rai in jo bodo v dveh nadaljevanjih predvajali na prvi televizijski mreži v nedeljo, 15., in ponedeljek, 16. marca. Pane e liberta je naslov štiriurni filmski stvaritvi, ki jo je podpisal Alberto Ne- grin (isti režiser je režiral tudi televizijski film o fojbah Srce v breznu). V vlogi Giu-seppeja Di Vittoria nastopa Pierfrancesco Savino, ob njem pa gre opozoriti na izredno dobro igralsko zasedbo. Film bo gledalcem ponudil dolgo pozabljeno stran italijanske zgodovine in levičarskega nastopanja, trdo pot za dosego pravic, ki jo je oče Cgil prehodil tesno ob strani delavcev. Ponudil mu bo vpogled na Vittoria od otroštva, ko so ga veleposestniki pretepali, pa do zrelih let, ko se je sam prebil preko nepismenosti in se uveljavil na politični sceni. Večkrat je bil žrtev fašističnega nasilja in okusil je tudi nacistične zapore. Sicer je po mnenju tistih izbrancev, ki so si film lahko v torek ogledali v poslanski zbornici (ob predsedniku Gian-francu Finiju), nekoliko pretiran, skoraj preveč dramatičen. Zadnjo besedo pa bodo imeli, kot vedno, gledalci, ki bodo produkcijo zavrgli ali povzdignili med spominske bisere. V obeh primerih pa bodo z njegovo pomočjo spoznali življenjsko zgodbo človeka, ki si nedvomno zasluži mesto v italijanskem kolektivnem spominu. Poslušalci od umetnikov vedno pričakujemo predstave na najvišji ravni in včasih ne pomislimo, da so tudi poustvarjal-ci podvrženi določenemu kvalitetnemu nihanju: lahko je odvisno od fizičnega počutja, lahko od psihičnega razpoloženja, lahko pa tudi od podrobnosti, ki nepričakovano skvarijo vzdušje. Telefonček, ki se oglasi iz dvorane med izvedbo zasanjanega Claire de lune, bi v nekaterih umetnikih lahko sprožil skrajno reakcijo, PierreLaurent Aimard je bil seveda neprijetno prizadet in je izvedbo prekinil, potem pa začel skladbo znova. Francoski pianist, ki je v ponedeljek nastopil za tržaško Koncertno društvo, sicer ni pokazal posebnega poustvarjalnega navdiha niti pred neumestno prekinitvijo: mojster ima nadvse ugleden curriculum, ki si ga je zgradil predvsem na področju sodobne glasbe, kjer je požel veliko prestižnih priznanj in si tudi zaslužil posvetila velikih skladateljev, zato je bilo pričakovanje na njegove interpretacije veliko, toda koncert ni pokazal tega, kar je pianista pripeljalo do mednarodne slave. Aimard je svoj nastop začel s skladbo Oliviera Messiaena, ki spada v takoz-vano »ornitološko« obdobje francoskega skladatelja: »LAlouette Lulu«, drobni škrjanček, se je oglašal med globokimi akordi, ni pa zapustil globokega sledu. Pianist je igral iz not, kar se dandanes bolj redko dogaja, in morda je bil to znak nekake zaskrbljenosti, ki je preprečila večjo po-ustvarjalno svobodo in predanost: Ravelova zbirka Miroirs je zazvenela korektno, toda brez barvnega bogastva in fantazije, razen v odlomku Alborada del Gracioso, kjer se je umetnik nekoliko razživel. Drugi del koncerta je začel z Debussyjevo Suite Ber-gamasque, ki je v tretjem stavku, prelepi Mesečini, doživela že omenjeno prekinitev; izvedba je sicer bila na profesionalnem nivoju, ki ne pozna tehničnih problemov, toda manjkale so začimbe, ki partituri vtisnejo živost in prepričljivost, če izvzamemo lahkotno prstno igro v zaključnem Passe-pied, bi ne mogli govoriti o očarljivi interpretaciji. Trojici francoskih mojstrov je sledil Ludwig van Beethoven s svojo predzadnjo sonato, št. 31 v As-duru op.110: izjemen izziv za interpreta, ki mora razvozlati trascendentno dimenzijo nemškega genija ter zadrhteti v poetičnih prebliskih. Aimard je umetnino igral na pamet, kar je dalo upati na globoko sozvočje, toda tudi v tem slučaju smo ostali le na površju notnega zapisa, brez notranje napetosti, ki zapleta in razpleta glasbeno materijo z strogo logiko, obenem pa s fantazijo skladatelja, ki se je že osvobodil vseh spon glasbenega formalizma in se lahko poljubno poigrava s klasičnimi oblikami Scherza in Fuge. Večina poslušalcev je bila, sodeč po aplavzih, z izvedbo zadovoljna in je mojstra priklicala na oder za dva dodatka: obakrat je Aimard izbral Messiaena, najprej z Golobom, nato s skladbo Un reflet dans le vent (Odsev v vetru). Katja Kralj / SVET Sobota, 14. marca 2009 13 finance - Po poostrenem pritisku OECD in nekaterih evropskih držav Švica, Luksemburg in Avstrija napovedali omilitev bančne tajnosti Podatke o bančnih računih bodo posredovali v primeru utemeljenih in konkretnih zahtev BERN/LUXEMBOURG/DUNAJ -Švica, Luksemburg in Avstrija so včeraj napovedali, da bodo omilili pravila o bančni tajnosti in preko sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčenja začeli sodelovati z davčnimi oblastmi v drugih državah. Poudarili pa so, da bodo podatke o bančnih računih posredovali v primeru utemeljenih in konkretnih zahtev. Švicarsko finančno ministrstvo je v izjavi za javnost zapisalo, da se bo ravnalo po standardih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter z drugimi državami sodelovalo "od primera do primera" in na temelju "konkretne ter utemeljene zahteve". Švica naj bi za izvajanje včerajšnje odločitve sklenila dvostranske sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčenju. Merila OECD o preglednosti in sodelovanju pri davčnih vprašanjih so zapisana v vzorčni konvenciji OECD. Ta v 26. členu pogodbenice zavezuje, da načeloma izmenjujejo podatke o davkih vseh vrst in tudi o tiste o nerezidentih. Njihova obravnava je tajna, do njih pa imajo dostop samo pristojni davčni organi. Obenem je švicarsko finančno ministrstvo zatrdilo, da pristanek na standarde OECD ne spreminja temeljnih načel bančne tajnosti, ki veljajo v Švici. "Švica ohranja bančno tajnost in odločno zavrača vsakršno avtomatsko posredovanje podatkov," so zapisali na ministrstvu in zagotovili, da bodo zasebnost komitentov še vedno ščitili pred neutemeljenimi zunanjimi posegi. Obenem so tudi zagotovili, da bančna tajnost ne deluje kot zaščita pred davčnimi utajami. Švica je zakone o bančni tajnosti sprejela leta 1934 v času velike depresije, ko je bilo delovanje švicarskih bank pod močnim udarom vohunov iz Francije in takrat že nacistične Nemčije. Za kršitve zakonodaje so bile predvidene tudi stroge kazni. Švica je v zadnjih letih že nekoliko omilila svoje standarde, še posebej ko je šlo za imetje nekdanjih samodržcev iz držav v razvoju oz. za sredstva terorističnih skupin. Vse skupaj naj bi bilo v švicarskih bankah okoli 2000 milijard dolarjev tujega denarja. Združenje švicarskih bank je odločitev vlade že pozdravilo in izrazilo upanje, da bo ta korak pomenil konec neprimerne mednarodne kritike Švice in njenega pravnega sistema ter prenehanje groženj, da bo Švica končala na črnem seznamu OECD. Tudi luksemburški minister za proračun in zakladnico Luc Frieden je včeraj izjavil, da je veliko vojvodstvo pripravljeno omiliti bančno tajnost. "Luksemburg se izreka za izmenjavo podatkov na zahtevo tujih davčnih oblasti, vendar pa samo v posebnih primerih in na podlagi nedvoumnih dokazov za sum davčnih utaj," je poudaril in pojasnil, da bo Luksemburg sklenil sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Frieden je posvaril, da Luksemburg ne bo sprejel "nikakršnih padalskih ek-spedicij" in vztrajal, da "bančna tajnost ni nekompatibilna s pravili OECD". Zagotovil je, da bo veliko vojvodstvo ohra- nilo bančno tajnost kot orodje za zaščito zasebnosti". V tretjem podobnem obvestilu včerajšnjega dne pa je avstrijski finančni minister Josef Proll poudaril, da bo Avstrija po pogovorih z OECD v minulih dneh dovolila izmenjavo bančnih podatkov tudi v primerih, ko ne bo šlo za kazenski pregon posameznikov, če bo sum davčne utaje utemeljen in argumentiran. Tudi Avstrija bo v ta namen z zainteresiranimi državami sklenila sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Pri tem pa je zagotovil, da Avstrija ne bo spreminjala svoje zakonodaje glede bančne tajnosti in ne bo dovolila neposrednega dostopa do bančnih podatkov. "S to odločitvijo smo naredili korak bliže OECD in s tem zaščitili naše interese. To je bilo pomembno, saj se je v preteklih dneh veliko govorilo o različnih črnih seznamih," je še povedal Proll. Odločitve Avstrije, Luksemburga in Švice sledijo četrtkovim napovedim Liechtensteina, Andore in Belgije. Medtem ko je Liechtenstein napovedal omi- litev bančne tajnosti z dvostranskimi dogovori z zainteresiranimi državami, pa sta Andora in Belgija napovedali odpravo bančne tajnosti. OECD sicer beleži 38 držav, ki so sprejele zelo neprepustne zakone glede bančne tajnosti ter so proste davkov ali imajo zelo nizko obdavčitev. Organizacija je leta 2002 oblikovala tudi črn seznam, na katerem je navedla sedem držav, ki jih je označila za "nesodelujo-če davčne oaze". Na omenjenem seznamu so trenutno le tri države - Andora, Monako in Liechtenstein. OECD naj bi obnovljen seznam predstavila voditeljem skupine 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih držav (G20) in po pisanju medijev naj bi v osnutek uvrstila tudi Švico in Luksemburg. Odločitve preteklih dni sta že pozdravila britanski premier Gordon Brown in francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki sta bila skupaj z nemško kanc-lerko Angelo Merkel med voditelji, ki so se najglasneje zavzemali za več sodelovanja s strani omenjenih držav. (STA) kitajska - Ob koncu letnega zasedanja Ljudski kongres potrdil stimulacijski paket PEKING - V Pekingu se je včeraj po devetih dneh končalo letno zasedanje vse-kitajskega ljudskega kongresa. Kakih 3000 delegatov je potrdilo proračun za leto 2009 in 585 milijard dolarjev vreden stimulacijski paket ter druge dokumente. Zasedanje je bilo v znamenju svetovne finančne krize in 50. obletnice neuspešne vstaje Tibe-tancev proti kitajski nadvladi. Premier Wen Jiabao je včeraj izrazil prepričanje, da bo Kitajska uspela preseči težave in izzive, ki jih prinaša kriza, delegati pa so podprli proračun za leto 2009, ki predvideva rekorden primanjkljaj v višini 140 milijard ameriških dolarjev. Delegati so podprli tudi 585 milijard dolarjev vreden stimulacijski paket, ki je namenjen gospodarskim spodbudam v naslednjih dveh letih in ki bo pripomogel k omenjenemu rekordnemu proračunskemu primanjkljaju. Sredstva bodo namenjena povečanju domače porabe, zvišanju prihodkov 800 milijonov kmetov in podpori jeklarski, avtomobilski in drugim industrijam. V okviru Wenovega letnega poročila so delegati včeraj podprli tudi za letos predvideno osemodstotno gospodarsko rast, ki je po mnenju kitajskih oblasti potrebna za preprečitev socialnih nemirov, ki bi jih sprožila visoka brezposelnost. Kitajska gospodarska rast je v zadnjem četrtletju lanskega leta padla na 6,8 odstotka, kar je vladi, vajeni dvomestnih številk, povzročilo nemalo skrbi. Zaradi upočasnitve rasti gospodarstva, ki je močno odvisno od izvoza v razvite države, je brez dela že ostalo 20 milijonov migrant-skih delavcev, številne tovarne pa so morali zapreti. Na Kitajskem vsako leto, tudi ko je gospodarstvo v razcvetu, zabeležijo na tisoče protestov, naraščajoča brezposelnost pa je povzročila strah pred socialnimi nemiri. Po koncu zasedanja je Wen na novinarski konferenci branil ravnanje vlade v času finančne krize in v primeru potreb obljubil dodatne stimulacijske ukrepe, ki jih imajo že pripravljene, ob tem pa večkrat poudaril pomen zaupanja pri premagovanju krize. Wen je poleg tega izrazil zaskrbljenost glede vrednosti ameriških zakladnih menic in drugih ameriških dolžniških instrumentov. Kitajska je namreč največji tuji upnik ZDA in zato oblasti v Washingto-nu poziva, naj s svojimi protikriznimi ukrepi ne škodijo vrednosti kitajskih terjatev do ZDA. "ZDA smo posodili ogromno denarja. Jasno je, da nam je mar za vrednost naših naložb. Če sem iskren, sem celo malo zaskrbljen," je dejal kitajski premier. "ZDA bi rad pozval, naj drži svojo besedo, osta- WEN JIABAO ansa ne verodostojna država in zagotovi varnost kitajskih naložb," je zatrdil. Poznavalci sicer ocenjujejo, da kar polovico kitajskih deviznih rezerv, ki so z obsegom 2000 milijard dolarjev največje na svetu, predstavljajo ameriške zakladne menice in drugi dolžniški instrumenti ameriških vladnih agencij. Premier pa je branil tudi kitajsko politiko v Tibetu in dejal, da je Tibet stabilen in da se razvija. Ponovil je, da je prihodnost pogovorov s tibetansko vlado v izgnanstvu odvisna od odstopa dalajlame od "separatističnih dejavnosti". (STA) zda Podaljšane sankcije proti Iranu WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v četrtek za leto dni podaljšal sankcije proti Iranu, ker so "dejanja in politika iranske vlade v nasprotju z interesi ZDA v regiji" in ker še naprej predstavljajo grožnjo ameriški nacionalni varnosti in gospodarstvu. Sankcije so v veljavi od leta 1995, nanašajo pa se na prepoved ameriškim podjetjem, da bi pomagala pri razvoju iranske naftne industrije, da bi izvažala ali uvažala v Iran ter v državo vlagala. Gre sicer le za ene v vrsti sankcij, ki so jih ZDA proti Iranu začele uvajati po letu 1979, ko je prišlo do zajetja talcev na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu. Obama se je za podaljšanje sankcij odločil, čeprav se je že med predvolilno kampanjo zavzemal za dialog z Iranom, tudi zaradi rešitve vprašanja spornega iranskega jedrskega programa. (STA) tehnologija - Rodil se je pri Cernu v Ženevi Svetovni splet praznuje 20-letnico ŽENEVA - Svetovni splet praznuje svoj dvajseti rojstni dan. Splet oziroma v angleškem jeziku world wide web (WWW) je namreč rojstvo doživel marca 1989, njegovi "stvaritelji" so bili Tim Berners-Lee in Robert Cailliau ter drugi znanstveniki v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern). Berners-Lee in njegovi nekdanji kolegi, ki so sistem, ki se šteje za začetek današnjega tako rekoč vseprisotnega svetovnega spleta, izvorno vzpostavili s ciljem omogočiti tisočim znanstvenikom z vsega sveta izmenjavo, pregledovanje in komentiranje njihovih raziskav, so se včeraj udeležili tudi slovesnosti ob obletnici v Ženevi. Mladi Berners-Lee je marca 1989 svojemu nadrejenemu v Ženevi izročil dokument z naslovom "Informacijsko upravljanje: predlog". Nadrejenemu se je projekt zdel obetaven, zato mu je dal zeleno luč in čez leto oziroma dve je svetovni splet zaživel v praksi, sprva je služil jedrskim fizikom v Evropi. Tehnologija WWW je za širši krog uporabnikov postala dostopna leta 1991, potem ko Cern ni več zmogel zagotoviti njenega nadaljnjega razvoja. Dve leti kasneje je omenjena organizacija sprejela še pomembno odločitev, da ne bo uveljavljala licenčnine. "Brez tega bi ta tehnologija umrla," pravi Berners-Lee. Cailliau je danes navdušen nad razvojem spleta, še posebej nad storitvami, kot je Wikipedia, ki omogočajo odprto izmenjavo znanja prek spleta. Hkrati poudarja, da si ni nikdar zamišljal, da bodo iskalniki dobili tolikšen pomen, kot ga imajo danes. Ni pa navdušen na primer nad vse večjo prisotnostjo oglaševanja, skrbijo ga vprašanja, kot sta varovanje identitete in zaščite otrok. Berners-Lee, ki je danes raziskovalec v slovitem Massachusetts Institute of Technology v ZDA in profesor računalništva na Southampton University v Veliki Britaniji, obenem pa tudi vodja konzorcija World Wide Web Consortium (3WC), ki usklajuje razvoj spleta, pa izraža strahove predvsem v zvezi z vse večjim zbiranjem podatkov o obnašanju internetnih uporabnikov. (STA) avstralija - Nafta je iztekla iz tovorne ladje Pacific Adventurer Vzhodna obala zaradi naftnega ■ v ■ v ■ v • v madeža razglašena za območje nesreče BRISBANE - Na vzhodni obali Avstralije se na dolžini več kot 60 kilometrov razteza naftni madež. Nafta je namreč iztekla iz tovorne ladje Pacific Adventurer, ki je bila v sredo poškodovana na viharnem morju. Avstralske oblasti so včeraj prizadeti del obale razglasile za območje nesreče in posvarile pred morebitnim kazenskim pregonom lastnikov ladje. Po njihovih navedbah je iz ladje izteklo 30 ton nafte, čeprav premierka zvezne države Queensland Anna Bligh trdi, da je številka še višja. Bligheva je ob tem več kot 60 kilometrov dolg pas običajno peščeno bele plaže, poleg tega pa tudi bližnjih otokov Moreton in Bribie, ki sta uvrščena med narodne parke, razglasila za območje nesreče, piše ameriška tiskovna agencija AP. Premierka je tudi poudarila, da so prvotne ocene, da naftni madež ne predstavlja grožnje za okolje, napačne. Podjetje Swire Shipping, ki upravlja z ladjo Pacific Adventurer, bo po njenih besedah moralo odgovarjati za incident, poleg tega pa tudi povrniti stroške čiščenja. "Preiskujemo celoten incident in če bo obstajal kakršenkoli temelj za kazenski pregon, se pri tem ne bomo obotavljali," je še zatrdila Bligheva, piše AP. 1 0 Sobota, 14. marca 2009 TRST / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it vpisi - Osnovne šole in vrtci ravnateljstva v ulici Brolo in Večstopenjske šole Doberdob Naval na vrtce, a ni mesta za vse »Novi prostori krvavo potrebni« Doberdobsko ravnateljstvo čaka na začetek gradnje šolskega centra v Romjanu - V teku priprave na goriško večstopenjsko šolo Radoživi otroci iz slovenskega vrtca v ulici Max Fabiani v Gorici bumbaca Privlačnost slovenskih vrtcev na Goriškem iz leta v leto narašča. Podatki o vpisovanju, ki se je zaključilo 28. februarja, namreč kažejo, da se bo število otrok v vrtcih ravnateljstva v ulici Brolo in Večstopenjske šole Doberdob v prihodnjem šolskem letu spet povišalo. Dobra novica ima tudi negativno plat, saj so morali zaradi pomanjkanja prostora predvsem v vrtcih v goriški občini »odkloniti« oziroma preusmeriti marsikaterega otroka. V slovenske vrtce goriškega didaktičnega ravnateljstva se je skupno vpisalo 97 malčkov. V zvezi z njihovo porazdelitvijo po vrtcih, ki jo objavljamo v razpredelnici, vabi ravnateljica Elizabeta Kovic k previdnosti, saj ne gre za dokončne podatke. »Po- razdelitev znotraj vrtcev se bo pred začetkom novega šolskega leta spremenila, upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da je še marsikaj nedorečenega glede potrditve predčasnih otrok,« je povedala ravnateljica in nadaljevala: »Veliko povpraševanje smo vsekakor zabeležili v vseh vrtcih. V Pevmi, v Štandrežu in v ulici Brolo smo imeli dovolj vpisov, da bi lahko odprli dodatno sekcijo. Kolikor je bilo mogoče, smo otroke skušali preusmeriti v ostale vrtce našega ravnateljstva, mnogim staršem pa nismo mogli ugoditi. Najvišje število novih vpisov - 29 -imamo v vrtcu v ulici Max Fabiani, kjer bodo v prihodnjem šolskem letu vsa razpoložljiva mesta zasedena.« Kovičeva je izrazila obžalovanje nad dejstvom, da je moralo ravnateljstvo opraviti selekcijo in zavrniti prošnje večjega števila staršev, ki so slovenskim vrtcem želeli zaupati otroke: »Dodatni prostori bi bili nujno potrebni. Občina bi morala za to poskrbeti.« Višje število vpisov so zabeležili tudi v vrtcih doberdobskega ravnateljstva, ki jih bo skupno obiskovalo 205 otrok. Viden porast vpisov opažamo v vrtcu v Rupi, kjer so lani imeli štiri nove otroke, letos pa 13. »Kar 37 novih vpisov pa smo zbrali v romjanskem vrtcu, kjer bomo še vedno imeli štiri sekcije. Dve v Ronkah in dve v Romjanu,« je povedala ravnateljica Sonja Klanjšček. Spodbudni so tudi podatki o vpisih v osnovne šole Večstopenjske šole Doberdob. »Četa« osnovnošolcev bo namreč štela 18 predstavnikov več kot danes. »V Romjanu bomo skupno imeli osem razredov, kar pomeni, da bomo v ulici Capitello na tesnem. Občinska uprava je o tem obveščena in bo morala poskrbeti za rešitev,« pravi Klanjšč-kova in dodala: »Vneto čakamo tudi na napredovanje postopka za izgradnjo novega šolskega centra v Romjanu. Občina nam je sporočila, da je izvršni načrt v pripravi, in da bodo jeseni odprli gradbišče.« Število osnovnošolcev goriškega ravnateljstva pa bo v šolskem letu 2009/2010 podobno letošnjemu. Skupno naj bi jih glede na trenutne podatke bilo 278, danes pa je učencev 279. Prvi razredi bodo z izjemo osnovne šole v Pevmi, kjer bodo imeli le tri prvošolčke, povsod številčnejši od letošnjih. Bolj kot vpisi pa so v tem času v središču pozornosti osebja didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo predvsem priprave na spojitev z nižjo srednjo šolo Ivan Trin-ko, ki je iz upravnega vidika vse prej kot enostavna zadeva. Selitev uradov v ulico Gra-bizio se bo po vsej verjetnosti začela še pred poletjem, medtem ko je v teh dneh že v polnem teku izmenjava podatkov med ravnateljstvoma, ki se bosta združila v Večstopenjsko šolo s slovenskim učnim jezikom Gorica. »S prvim septembrom bomo namreč že morali delovati na polno paro kot ena sama šola,« je povedala Elizabeta Kovic. Goriška večstopenjska šola bo ena izmed največjih na Goriškem, saj bodo njeni vrtci in osnovne šole ter šola Trinko skupno štele preko 700 otrok. Doslej je »primat« najštevilčnejšega slovenskega ravnateljstva goriške pokrajine imela Večstopenjska šola Doberdob, ki jo bo v prihodnjem šolskem letu obiskovalo 580 otrok. (Ale) Osnovne šole - Didaktično ravnateljstvo v ulici Brolo - Gorica Šolsko leto 2009-2010 Šolsko leto 2008-2009 1. razred Skupno 1. razred Skupno Oton Župančič - Gorica 23 107 18 103 Fran Erjavec- Štandrež 18 80 15 80 Josip Abram - Pevma 3 38 12 43 Alojz Gradnik - Števerjan 7 25 4 27 Ludvik Zorzut - Plešivo 8 28 6 26 Skupno 59 278 55 279 Večstopenjska šola Doberdob Šolsko leto 2009-2010 Šolsko leto 2008-2009 1. razred Skupno 1. razred Skupno Prežihov Voranc - Doberdob 16 86 16 79 Peter Butkovič Domen - Sovodnje 11 50 11 48 Vrh sv. Mihaela 4 18 7 15 Romjan 29 128 31 122 Skupno 60 282 65 264 Vrtci - Didaktično ravnateljstvo v ulici Brolo - Gorica h) Šolsko leto 2009-2010 Šolsko leto 2008-2009 Novi vpisi Skupno 1.letnik Skupno Ulica Brolo - Gorica / 24 79 26 84 Ulica Fabiani - Gorica / 29 56 15 48 Štandrež / 13 46 15 46 Pevma / 10 34 15 27 Števerjan 3 7 29 12 24 Krmin 3 8 23 8 22 Skupno 97 267 82 251 Večstopenjska šola Doberdob h) Šolsko leto 2009-2010 Šolsko leto 2008-2009 Novi vpisi Skupno 1.letnik Skupno Doberdob / 13 45 16 44 Sovodnje 1 9 28 11 27 Rupa / 13 24 4 18 Romjan 4 37 108 33 106 Skupno 5 72 205 64 195 (*) Predčasno vpisani otroci gorica-tržič Okenci za negovalke spet odprti Na začetku meseca marca sta v Gorici in Tržiču ponovno začeli delovati okenci za družinske negovalke in negovalce, ki imata sedež v okviru uradov za zaposlovanje goriške pokrajine. Okenci zbirata prijave in preverjata usposobljenost žensk in moških - v večini primerov gre za tujce -, ki ponujajo goriškim družinam tovrstno storitev. Pri okencih obenem sprejemajo prošnje družin, ki potrebujejo negovalko. Okenci sta torej stična točka med povpraševanjem in ponudbo. Goriško okence za družinske negovalke deluje v ulici Alfieri 38 in je odprto ob ponedeljkih in sredah med 9.30 in 12.30. Tržiško okence pa deluje na trgu Salvo DAcquisto od ponedeljka do četrtka med 9.30 in 12.30. Po predhodni najavi bosta okenci nudili pomoč zainteresiranim negovalkam in družinam tudi v popoldanskih urah, so sporočili na goriški pokrajini. štandrež - Zavrnili proračun »Zanemarjeni« Brescia: Potreben je denar za popravilo ulice S. Michele in osnovne šole »Že v lanskem občinskem proračunu je bil Štandrež iz vidika javnih del zanemarjen. V letu 2008 je bila predvidena le obnova talne prometne signalizacije, ki pa ni bila izvedena, saj je šlo podjetje v stečaj. Kljub temu smo lani dali zeleno luč, letos pa smo proračun odločno zavrnili. Vsi nujni posegi, na katere smo večkrat opozorili, so bili spregledani.« To je utemeljitev, s katero je štan-dreški rajonski svet na svojem četrtkovem zasedanju zavrnil proračun 2009 občine Gorica. Predsednik rajonskega sveta Marjan Brescia je pojasnil, da je v vasi nujno potrebno popravilo nekaterih cest, med katerimi je predvsem ulica S. Michele, kjer je največ prometa. »Občina je v letošnjem proračunu predvidela le asfaltiranje dela ulice S. Michele, in sicer od Rojc do križišča pri telovadnici. Tudi drugi del glavne vaške ulice, ki se zaključi pri industrijski coni, pa je nujno potre- Marjan Brescia bumbaca ben obnove,« je poudaril Brescia. V lanskem letu je bilo v triletnem programu javnih del tudi predvideno, da bo letos dodeljenih 40.000 evrov obnovi štandreške osnovne šole Fran Erjavec, o čemer ni več ne duha ne sluha. »Potrebni so radikalni posegi, denarja pa v proračunu sploh ni,« opozarja predsednik rajonskega sveta. Občinski proračun je na glasovanju zavrnilo šest predstavnikov leve sredine, štirje predstavniki opozicije pa so se vzdržali. (Ale) podgora - Zasedal rajonski svet Proračun: glasovanje bodo morali ponoviti Razširitev pokopališča, sanacija enega izmed treh usadov na Kal-variji, nadaljevanje projekta poti prve svetovne vojne in ureditev parkirišča v ulici IV Novembre. To so glavni posegi, ki jih za Podgoro predvideva letošnji proračun goriške občine, o katerem je rajonski svet razpravljal v četrtek. Za prvi poseg sicer občina še nima na voljo sredstev (okrog 200.000 evrov), ostali pa bodo financirani z deželnimi prispevki. Del rajonskega sveta za Podgo-ro, ki je med četrtkovo sejo glasoval o občinskem proračunu, je bil z vsebino dokumenta zadovoljen. Predsednik Walter Bandelj, podpredsednica Caterina Ambrosi ter svetnika Maurizio Mazzariol in Domenico Buonavitacola so ocenili, da so bile glavne zahteve rajonskega sveta upoštevane, svetniki Ilva Greatti, Roberto Conzutti, Remigio Blasig in Edi Maligoj pa so ga zavrnili. Ker se je Massimo Frezzato vzdržal, je bil re- zultat glasovanja izenačen in torej neveljaven. Iz tega razloga bo Bandelj moral še enkrat sklicati sejo sveta in ponoviti glasovanje, ki bo predvidoma potekalo v sredo. V teku seje je rajonski svet razpravljal predvsem o vprašanju pokopališča. Svetnik Maz-zariol je namreč opozoril na pomanjkanje prostora in na perečo potrebo, da bi do širitve prišlo čim prej. Ambrosijeva in Bandelj sta zato včeraj na goriški občini preverila, ali je prostorska stiska res tako huda, po podatkih uradov pa pokopališče trenutno še zadošča potrebam. Korak v smeri širitve podgorskega, pa tudi pevmskega pokopališča, o katerih je govor že več let, je vsekakor občina že naredila. Na zdravstveno podjetje je namreč naslovila prošnjo po skrčenju zakonsko predvidene razdalje med stanovanjskimi gradnjami in pokopališči. Minimalna razdalja je trenutno 100 metrov, po novem pa naj bi obsegala 50 metrov. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 15. marca 2009 15 slovik - Sinoči predaval direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik Privlačni programi predpogoj za uspeh Zadovoljiti je treba gledalce, investitorje in kritiko - Brez trženja ne gre Mitja Rotovnik (levo) in pogled na udeležence sinočnjega predavanja v Tumovi dvorani KB centra (desno) bumbaca Kulturni domovi morajo maksimalni napor vlagati v pripravo čim boljših in čim bolj privlačnih programov, vendar jih morajo zatem tudi primerno tržiti, saj bodo le tako priklicali v svoje dvorane številno občinstvo in sprožili zanimanje sponzorjev. Seveda morajo pri vsem tem zadovoljiti tudi kritiko, ki s svojim pisanjem pripomore k prepoznavnosti in ugledu posamezne ustanove. Navidezno preprost recept za uspešno vodenje kulturnih domov je včeraj v Tumovi predavalnici goriškega KB Centra razkril Mitja Rotovnik, direktor ljubljanskega Cankarjevega doma. Ugledni gost je spregovoril na prvem srečanju iz novega ciklusa predavanj, ki ga je Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik) naslovil Odlično vodenje: primeri dobre prakse. Prisotne je pozdravila Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovika, nato pa je besedo prevzel Rotovnik. Prisluhnili so mu nekateri vidni predstavniki slovenskih organizacij in kulturnih ustanov, vendar je bila udeležba na srečanju bolj skromna. »Cankarjev dom je ena najlepših stvari, ki so se zgodile Slovencem,« je dejal Rotovnik v uvodnem delu svojega predavanja in pojasnil, da je osrednji sloven- ski kulturni hram v devetindvajsetih letih delovanja obiskalo 11 milijonov ljudi, raznovrstnih dogodkov pa je bilo preko 30.000. Rotovnik je razložil, da Cankarjev dom razpolaga s šestimi dvorani in z raznimi razstavnimi prostori. Po njegovih besedah je v vsej Evropi le okrog dvajset tako velikih kulturnih centrov, zato pa je Slovenija lahko ponosna na svoj osrednji kulturni hram. »Glavni izziv vodstva je poskrbeti, da je Cankarjev dom zanimiv ves dan, da je pravo socialno stičišče ljudi,« je povedal Rotovnik in pojasnil, da k temu veliko pripomore razstavna dejavnost. »V Cankarjevem domu imamo 26 razstav letno. Lani je bila na primer zelo uspešna razstava Faraonska renesansa, ki si jo je ogledalo 36.000 obiskovalcev; v njeno postavitev smo vložili pol milijona evrov, tako da je predstavljala našo doslej največjo naložbo. Letos smo priredili razstavo o najnovejših arheoloških najdbah v Mehiki, ki je ob odprtju presenetila celo mehiške goste,« je povedal Rotovnik in opozoril, da je bistveno vsako leto pripraviti dober program kulturnih dogodkov, saj je treba vzpostaviti napetost s ciljno publiko. Po njegovih besedah kulturna hiša mora slediti okusom sovodnje - Združeni o elektrovodu »Se bo ponovil primer Malnišča?« V razpravo, ki jo je sprožila predstavitev čezmejnega elektrovoda, je vstopila opozicijska svetniška skupina Združeni iz Sovodenj. »Pozdravljamo stališče župana Igorja Petejana, da se bo občina zavzela za alternativno traso elek-trovoda, a se žal bojimo, da prihaja prepozno,« so zapisali v sporočilu, ki se tako nadaljuje: »Želimo poudariti, da nikakor nismo proti gradnji pomembne infrastrukture, vendar naj se to ne zgodi preko nas in mimo nas. Tako zahtevo -to je spremembo trase - bi morali upravitelji postaviti na prvem srečanju z gospodarstveniki, ki stojijo za investicijo. Nastopiti bi morali v zares prvi fazi, saj je kasnejše spreminjanje načrta zapleteno in malo verjetno. To se žal ni zgodilo, čeprav je občina solastnik družbe IRIS in bi kot solastniki morali biti seznanjeni s tako pomembnimi izbirami (30 milijonov evrov vredna investicija), ki posebej zadevajo naš prostor. Ker je družba IRIS javna ustanova, ne verjamemo, da bi se take odločitve sprejemale v kakšnih ozkih krogih. Z glavnim soinvestitorjem, družbo KB1909, - smo še bolj prepričani -, tudi ne bi smelo biti težav. Pri zadevi smo pozabili na ljudi, ki v prostoru živijo in niso bili seznanjeni z načrtom in ki imajo tudi pravico, da izražajo (ne)utemeljen strah. Informirali jih bomo šele sedaj, ko je zadeva iz upravnega vidika, vsaj kar zadeva prvo fazo, skoraj izpeljana.« »Lepo bi bilo - trdijo Združeni -, ko bi gospod župan jasno povedal, kaj je od jeseni, ko je po vztrajanju svetnikov opozicije le sklical srečanje z investitorji, naredil, da se preučijo alternativne trase in izbere za vse najboljša rešitev. Speljati elektrovod po Prvomajski ulici pomeni grobo poseči v obstoječe vodovodno in plinsko omrežje, kjer naj bi v prihodnjih letih, upajmo, gradili tudi kanalizacijo. Vkopanje elektrovoda v strnjenem naselju in v bližini stanovanjskih objektov zahteva drage tehnične rešitve za preprečevanje sevanja, zagotovo veliko dražje kakor v primeru, da se elektrovod gradi na področju, kjer ni stanovanjskih objektov. Investitorji so najbrž premalo upoštevali dejstvo, da je pokrajinska cesta od Sovodenj proti Zagraju v dobršnem delu zgrajena na kraškem terenu (razen nasipov). Splošno je znano, da je strošek izkopa na takem terenu znatno višji kakor na naplavini. Prepričani smo, da gospodarstveniki delujejo ob upoštevanju načel gospodarnosti in zato tudi iščejo najbolj varčne rešitve. Dodatni razlog torej za iskanje alternativnih tras. Ob vsej zadevi seveda ne gre pozabiti na podobnost s primerom Malnišče. Zgodil se je pred dvanajstimi leti in tudi takrat je občinska uprava - vodil jo je župan Petejan -nastopila post festum. Se bo primer ponovil? Za konec: Težko je razumeti tudi izjavo uglednega predstavnika enega od soinvestitorjev, da bodo pri načrtovanju in izvedbi del dosledno upoštevali zakonske predpise. Še nismo slišali, da bi pripravljali načrte ob nespoštovanju zakonov,« opozarjajo Združeni. in razvoju svojega občinstva, ponuditi mora program, ki je privlačen za obiskovalce, zanimiv za donatorje in investitorje, ne nazadnje pa tudi po godu kritike. Utrip kulturne hiše je po besedah Rotovnika treba občutiti v mestu, občini, regiji, v državi in tudi izven nje. Zaradi tega se je Cankarjev dom odločil za prirejanje atraktivnih razstav, čeprav je po mnenju Rotovnika skorajda malce smešno, da se kulturna hiša ukvarja z razstavljanjem arheoloških najdb. Vendar, kot je sam povedal, »25 do 30 kustosov iz raznih mestnih muzejev raziskuje, kaj so našli v Ljubljanici,« namesto da bi skrbeli za prirejanje razstav in dogodkov. Za Rotovnika vsako vodstvo kulturne ustanove mora skrbeti za trženje tega, kar se dogaja na odru. »Ni vseeno, ali je dvorana prazna, polprazna ali polna. V kulturno hišo je treba namreč pripeljati čim več ljudi, ki so pripravljeni plačati vstopnico,« je dejal govornik in opozoril, da marsikatera ljubljanska kulturna ustanova še ni razumela pomembnosti trženja in vse preveč čaka na državno pomoč. V nadaljevanju je Rotovnik spregovoril o dvojnosti Cankarjevega doma, saj predstavlja 30 odstotkov njegove dejavnosti kongresno-komercialni program, 70 odstotkov pa kulturno-umetniški program, ki ga uresničujejo kot javna služba. Vodstvo Cankarjevega doma mora zato pripravljati programe, ki dobijo državno podporo, hkrati pa mora delovati kot katerikoli druga družba na trgu. Za uspešno delovanje je torej še toliko bolj pomembno načrtovanje dejavnosti v vseh šestih dvoranah, sploh pa je pripravljanje programov zelo zahtevno, je razložil Rotovnik in spregovoril tudi o slovenskih javnih zavodih. Po njegovih besedah na državni ravni ni pravega nadzora nad njihovim delovanjem, marsikatera kulturna hiša pa nima sposobnega vodstva. Danjel Radetič civilna zaščita Stiki so dobri, v ■ • • • • ■ želijo jih okrepiti V okviru sodelovanja občinskih uprav so se na novogoriški občini včeraj sestali predstavniki civilne zaščite mestne občine Nova Gorica in občine Gorice. Z novogoriške strani so se sestanka udeležili Bogdan Žižmond Kofol, vodja županovega kabineta, Bogdan Zoratti, svetovalec za zaščito in reševanje, Stjepan Miškovič, poveljnik Civilne zaščite Nova Gorica, in Miloš Lozič, svetovalec direktorja Javnega zavoda za gasilsko in reševalno dejavnost Nova Gorica. Občino Gorica pa so zastopali Francesco Del Sordi, odbornik za varstvo in zaščito okolja, zelenih površin, civilno zaščito in mestni promet, ter delegacija goriške civilne zaščite. Namen včerajšnjega sestanka je bila seznanitev z delom sistemov civilne zaščite in projekti, ki se izvajajo na teh področjih. Prisotni so ugotovili, da kljub administrativnim razlikam v sistemih dveh držav na operativni ravni komunikacija in morebitno nudenje pomoči tečeta dobro. Predlagali so, da obe strani skupaj pregledata in uskladita načrte zaščite in reševanja, zato da bi izboljšali sodelovanje ustreznih služb, sistem obveščanja in alarmiranja ter uskladili opremo. »Sodelovanje med civilnima zaščitama je zelo dobro, vendar sloni na osebnih stikih. Te vezi je treba zato institucionalizirati, tako da bodo skupni posegi lahko še boljše potekali,« je poudaril Del Sordi. Na srečanju je bil predstavljen tudi projekt CENES, ki sta ga Javna gasilska služba Nova Gorica in goriška gasilska enota prijavili na Operativni program čezmejnega sodelovanja Slovenija Italija 2007-2013 - Cilj III. Namen projekta je ustanoviti center za nevarne snovi, ki bi spremljal in izvajal zaščitne ukrepe v zvezi s slednjimi; partnerja bi pridobila tudi opremo oziroma prostore v vrednosti treh milijonov evrov. (nn) gorica-nova gorica - Čezmejne policijske patrulje Nadzirali in kaznovali Ugotovili deset kršitev v Italiji in dvanajst v Sloveniji - En voznik sedel za volan v vinjenem stanju Slovenski in italijanski prometni policisti so včeraj med skupno akcijo poostrenega nadzora nad tovornim prometom ugotovili 22 kršitev prometnega zakonika. Skupno so na ozemlju obeh držav kontrolirali 99 tovornjakov, in sicer 38 na italijanski strani meje, 61 pa na slovenski. V goriški pokrajini so ugotovili, da je bilo šest tovornjakov brez po zakonu potrebne opreme, da en voznik je prekoračil hitrostne omejitve, eden pa se je za volan usedel v vinjenem stanju. Z dvema kršitvama raznih predpisov jih je bilo skupno deset. Na Novogoriškem je bilo tovornjakov brez opreme sedem, en voznik je bil prehiter, dva nista spoštovala predpisov o počitku med vožnjo, eden pa je vozil tovornjak, na katerem je bila pokvarjena naprava za merjenje trajanja vožnje. Vsega skupaj je bilo kršitev na slovenski strani meje dvanajst. Poostrenega nadzora so se na italijanski strani meje udeležile tri policijske patrulje, ena pa je prišla iz Slovenije in je opazovala delo svojih italijanskih kolegov. Enako je akcija potekala tudi v Sloveniji, sicer pa je bil nadzor vključen v letni plan čez-mejnih policijskih aktivnosti, ki se bodo v prihodnjih mesecih še nadaljevale. Posebno pozornost bodo policisti v prihodnje namenjali kršenju predpisov o hitrostnih omejitvah, vožnji motornih koles in motorjev ter vožnji pod vplivom alkohola. Sodelovanje so policisti goriškega oddelka prometne policije vzpostavili tudi na ravni tehničnih pregledov vozil; skupaj z operaterji civilne motorizacije iz Benetk so na območju dežele s premičnimi Slovenski in italijanski policisti med kontrolo tovornih vozil bumbaca napravami opravili 22 akcij, ki so predvidele tehnični pregled tovornih vozil ob cestninskih postajah; od le-teh je bilo enajst akcij izpeljanih v goriški pokrajini, kjer so policisti preverili tehnične rekvizite 282 tovornjakov in ugotovili 126 kršitev prometnih predpisov. Tudi med rednimi kontrolami prometa so policisti goriškega pro- metnega oddelka posvetili posebno pozornost tovornjakom in ugotovili skupno kar 402 kršitvi. 29 voznikov tako ni imelo dovoljenja za prevoz blaga, 122 tovornjakov je imelo preveč tovora, 211 je bilo pokvarjenih naprav za merjenje trajanja vožnje, 40 je bilo kršitev pri prevozih z izrednim tovorom. 16 1 2 Nedelja, 15. marca 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Predsednik pokrajine Gherghetta o stiski goriških trgovcev »V komercialni vojni s sosedi smo hendikepirani« Ne samo gorivo, temveč tudi tobak, meso, kruh... - Zavira nas obdavčitev, na potezi sta država in dežela »Ne samo gorivo, temveč tudi tobak, meso, kruh... S Slovenijo smo v pravi komercialni vojni, a smo v primerjavi s slovenskimi sosedi na slabšem zaradi večjega davčnega bremena. Italijanska država in dežela FJK morata omogočiti, da bodo tudi na naši strani veljala ista pravila in da bo ista stopnja obdavčenosti kot čez mejo, drugače je goriška pokrajina, še posebej pa Gorica, obsojena na komercialno smrt.« To so bile včerajšnje izjave predsednika pokrajine Enrica Gherghette, ki je za mizo sedel z odbornikom Alfredom Pascoli-nom, pokrajinskim predsednikom zveze črpalkarjev Piom Trainijem in delegacijo upraviteljev goriških bencinskih servisov. »Naša podpora njihovemu boju za preživetje je pretveza, da opozorimo na splošni okvir, ki je za Goriško porazen,« je pojasnil Gherghetta: »Ne moremo konkurirati s sosedi, ker pri nas velja drugačen davčni režim, zaradi katerega smo hendikepirani. Nikakor ne trdim, da Slovenija izvaja nelojalno konkurenco, saj se enostavno ravna na podlagi lastne zakonodaje. Problem je na naši strani, ker nas davki, ki jih terjata država in dežela, zavirajo in onesposabljajo. V tem pogledu smo na slabšem v primerjavi z vsemi ostalimi predeli dežele FJK, saj smo v konfrontaciji s sosednjim območjem že od samega začetka poraženi. Zavedati se je treba, da Go-ričan prehodi samo par sto metrov, pa je čez mejo, kjer veljajo druga pravila in so cene nižje. To velja predvsem za gorivo, ko pa je kupec enkrat čez mejo, nabavlja tudi tobačne proizvode, meso, kruh... , pri nas pa hirajo trafike, mesnice in pekarne. Želimo biti kos zdravi in enakovredni konkurenci. Slovenija glede tega že odigrava svojo vlogo, mi pa je nismo sposobni. Zato zahtevamo uskladitev razmer, kakršno za obmejna področja predvideva Evropska unija. Za to mora poskrbeti italijanska država, ki do danes ni odigrala svoje vloge, in še predvsem finančni minister Tremonti.« Gherghetta napoveduje resolucijo pokrajinskega sveta z omenjenimi zahtevami, ki naj bi bila pripravljena predvidoma na začetku aprila, nakar jo bodo poslali rimski in deželni vladi. »Ne zahtevamo oživitve proste cone ali olajšanega davčnega režima, temveč ista pravila igre in isti režim na obeh straneh goriške meje, na primer v pasu petih kilome- črpalkarji - Podatki o upadu prodaje goriva »Država in dežela lani ob 54.856.776 evrov« Poslovna izguba goriških bencinskih servisov pomeni hkrati izgubo za deželno in državno blagajno, so včeraj na pokrajini povedali predstavniki črpalkarjev, ki so pripravili poročilo z navedbo natančnih podatkov. Poslali ga bodo na deželno vlado in na italijansko ministrstvo za finance. Pri izračunu so uporabili vzorčno ceno 1,200 evra za bencin in 1,090 evra za dizel (gre za povprečno ceno v lanskem letu); višina marže na liter za črpalkarja znaša 0,03 evra ne glede na ceno goriva. V letu 2008 je bilo v Gorici natočenih 8.640.410 litrov bencina (leta 2007 17.802.257 litrov), v goriški pokrajini 33.831.303 litrov (leta 2007 47.990.729 litrov), v Trstu 53.315.767 litrov (leta 2007 82.970.621 litrov). V Gorici je prodaja bencina torej upadla za 51,47%, v goriški pokrajini za 29,51%, v Trstu za 35,74%. Leta 2007 so na omenjenem območju skupno natočili 148.763.608 litrov bencina, lani pa 95.787.480 litrov; skupna prodaja bencina je torej upadla za 52.976.128 litrov. Podobna usoda je doletela dizel. V letu 2008 je bilo v Gorici natočenih 4.508.279 litrov dizla (leta 2007 8.913.116 litrov), v goriški pokrajini 21.977.435 litrov (leta 2007 28.797.539 litrov), v Trstu 34.353.191 litrov (leta 2007 46.901.827 litrov). V Gorici je prodaja di- trov od meje. Takšen režim namreč, ki nam bo omogočil enakovredno konkurenco. Za tistega, ki bi rad odprl novo komercialno dejavnost, morajo veljati ista pravila tako v Gorici kot v Novi Gorici,« je še dejal Gherghetta in pristavil: »Danes smo zadnji Berlin v Evropi.« Traini mu je pritrdil: »Gorica žal postaja vzhodni Berlin, Nova Gorica pa zahodni Berlin, čeprav je do nedavnega in v vsej polpretekli zgodovini veljalo nasprotno. Vsak dan prihajajo k meni goriški trgovci, ki sprašujejo, naj jim omogočimo preživete. Vendar komercialno tkivo Gorice je kompromitirano. Brez takojšnjih vladnih ukrepov je naš trgovski sektor zapisan izumrtju.« Glede stiske črpalkarjev je Traini omenil, da zaradi neupoštevanja obmejne specifike naftne družbe pri nas ne izvajajo popustov na ceni goriva, kar pomeni, da ima celo Veneto nižje cene kot dežela FJK. »Najbolj prizadeta je seveda Gorica,« je naglasil. »Prva dolžnost dežele je, da ceno goriškega goriva izenači s slovensko ceno. Drugih rešitev ni,« je pribil Gherghetta. zla upadla za 49,42%, v goriški pokrajini za 23,68%, v Trstu za 26,75%. Leta 2007 so na omenjenem območju skupno natočili 84.612.482 litrov dizla, lani pa 60.838.905 litrov; skupna prodaja dizla je torej upadla za 23.773.577 litrov. Iz navedenih podatkov izhaja, da je na psu predvsem Gorica. Zgovoren je tudi podatek o denarni izgubi, ki odgovarja zgoraj navedenemu upadu prodaje goriv. Po navajanju črpalkarjev je bila država v lanskem letu ob 29.486.995,71 evrov, dežela FJK ob 25.369.780,53 evra; vsota tega, kar sta v lanskem letu država in dežela izgubili, ker sta bili prikrajšana za davek na gorivu in za ostale pristojbine, znaša 54.856.776,24 evrov. Takšna izguba ne bi upravičila ustreznih ukrepov za zajezitev upada? Ali ne bi z veliko manjšim denarjem, ki bi ga država oz. dežela uporabila za povišanje popusta na ceni goriv v obmejnem pasu, veliko več zaslužili, saj bi voznike večinoma zadržali na italijanski strani meje? se sprašujejo črpalkarji, ki si že sami odgovarjajo na vprašanje: Očitno se država in dežela na zavedata razsežnosti finančne izgube in še nista bili sposobni odreagirati. Njuna nemoč v krajevnih okvirih pomeni »smrt« črpalkarjev, so še povedali. Gherghetta med Trainijem (levo) in Pascolinom bumbaca Prodaja naprav Europark Na goriškem županstvu so v samih treh dneh prodali že 70 novih naprav za parkiranje v modrih conah Europark, ki so polnjene s 25 evri kredita. Z napravami je mogoče plačati obe tarifi, ki so v veljavi v goriški občini: cenejšo po 0,70 evrov in dražjo po en evro. Praznovanje zavetnikov V Gorici je pred vrati vrhunec praznovanja zavetnikov sv. Hilarija in Tacijana. Jutri z začetkom ob 11.45 bo sprevod v srednjeveških oblačilih, ki se bo začel pred stolno cerkvijo in se bo vil po ulici Marconi, trgu Cavour in ulici Rabatta. V ponedeljek ob 10.30 bo v stolnici svečana maša, sledil bo blagoslov mesta. Zvečer ob 20.30 bodo v deželnem avditoriju v ulici Roma izročili nagrado zavetnikov sv. Hi-larija in Tacijana Bruni Mazzolini. V ponedeljek bo parkiranje v vsem mestnem središču brezplačno. V bran uradov INAIL Tudi goriških industrijci so se postavili v bran goriškega in tržiškega urada zavoda INAIL, ki ju hočejo ukiniti. Po besedah in-dustrijcev bi ukinitev uradov pomenila ne-zanimanje za specifike in težave goriške pokrajine. CGIL poziva h glasovanju Sindikat CGIL za javni sektor poziva svoje člane, da se odpravijo na volišča in se izrečejo proti uvedbi prakse ločenega podpisovanja pogodb. Volišča so odprta do 27. marca; v Gorici je mogoče voliti v ulicah Terza Armata 117 in Buonarotti 6, v Tržiču v ulicah Pacinotti 21 in IX Giugno 21. V Selcah praznik dreves V Selcah bo danes ob 9.30 praznik dreves, ki ga prireja civilna zaščita, ronška občina in gozdna straža; osnovnošolci bodo posadili sto drevesc avtohtonih vrst, nato si bodo ogledali sprejemni center ob Prelosnem jezeru. Škrjanček v Kulturnem domu Gledališka skupina iz Stuttgarta ponuja jutri ob 16.30 uri v Kulturnem domu v Gorici pravljico bratov Grimm v evritmiji o pojočem in skakajočem škrjančku. Predstava je namenjena otrokom od petega leta dalje. Evritmijo je izumil Rudolf Steiner na začetku 20. stoletja; gre za umetniško in terapevtsko tehniko nastopanja, ki jo uporabljajo tako solisti kot tudi skupine v gledaliških predstavah z namenom združevanja besede, glasbe, zvoka in gibov. Vstop s prostovoljnimi prispevki. steverjan - Danes Praznik grškega »n« in Paraschosovih vin Pobuda bo zaobjela Italijo in Slovenijo Današnji dan matematiki posvečajo praznovanju grškega »pija«, saj je zanje 3,14 najbolj fascinantno število. Izbira datuma seveda ni naključna. Štirinajsti marec namreč vsebuje številke grškega »n«, matematičnega simbola, ki določa najnatančnejši geometrijski lik, krog. Kroženje letnih časov pa zaznamuje tudi natančnost narave. Ker sta narava in matematika povezani v popolnosti, predvsem pa, ker je tudi matematična popolnost lahko nagnjena k užitku, se je števerjanski vinar Evangelos Parschos že drugo leto zapored odločil za svojevrstno pobudo. Vina svoje kmetije Paraschos, med katerimi velja omeniti »n not«, »kai« in »ponka«, bo ljubiteljem vrhunske kapljice danes točil z namenom, da bi počastil dan in matematični simbol, po katerem se imenujejo. V najboljših restavracijah in vinotekah tako v Italiji kot v Sloveniji bodo nocoj za simbolično ceno 3,14 evra ponudili čašo vina, ki nosi ravno ime tega simbola. Kdor bi si zaželel okusiti vrhunsko naravno vino »n«, pridelano z veliko pozornostjo do narave in okolja, brez kemijskih gnojil in herbicidov, lahko na Goriškem po njem povpraša v vinoteki pri Majdi, v gostilnah Devetak, La Subida, Rosenbar, LAlchimista in Colonna, v kavarni Al Corso ter v restavraciji Al Ponte. V Trstu bodo Paraschosova vina na voljo v vinotekah Nanut in Bischoff ter kavarnah Portizza, Urbanis in Vatta. Tik čez mejo lahko na matematično popolnost nazdravimo v dvorcu Zemono, v restavraciji DAM, v gostilni Mahorčič in Hiši Franko. Odmev pobude bo zaznati tudi v številnih pomembnejših lokalih italijanske prestolnice, nenazadnje pa, v čast grški kulturi, iz katere izvira ime simbola in Paraschosovih vin, pa tudi korenine njegovega proizvajalca, bo posebna pobuda namenjena tudi prebivalcem Aten. Nenavadno, a očitno je, da lahko matematika postane tudi simbol družabnosti in življenja. S pomočjo podjetniške žilice, seveda. (td) nova gorica - Sindikat nezadovoljen z odgovori Hitove uprave Spet razmišljajo o stavki Majnardi: »Očitki o mobbingu so pavšalni in neargumentirani, za stavko ne obstajajo nikakršni razlogi« gorica - Danes predavanje Krepostne občine in njihovi cilji Goriški»Dobri samaritan« skrbi za Karitas Pri novogoriškem Sindikatu igralniških delavcev Slovenije (Sids) so nezadovoljni z odgovorom Hitove uprave na deset zahtev, zato razmišljajo tudi o stavki. Hkrati Hit pristaja le na uresničitev tistih zahtev, ki imajo pravne temelje ter so organizacijsko in ekonomsko smiselni. Tako so na včerajšnjem zboru Sids izglasovali podporo morebitni stavki, o kateri sicer odloča izvršni odbor, je povedal predsednik Sids Nova Gorica, Iztok Černigoj. Če se bodo odločili za stavko, bodo med stavkovne zahteve dodali nove zahteve, je pojasnil. Po njegovih besedah jih pri tem podpirajo tudi preostali sindikati v Hitu. Odločitev o stavki naj bi padla prihodnji teden. Kot je razvidno iz dopisa Sids upravi, opozarjajo na mobbing, zahtevajo letni razpored delovnega časa za vsakega delavca, vodstvu Hita očitajo kršenje pogodbe s sindikati, delovne zakonodaje, podjetniške kolektivne pogodbe in dogovora o prerazporeditvah ter neprimerno obveščanje zaposlenih, motijo pa jih tudi napredovanja. V zvezi s slednjim v sindikatu zahtevajo, da vodstvo Hita tistim, ki jim je za napredovanje manjkal le en pogoj in so jih predlagali vodje, nemudoma omogoči izredno napredovanje. »Uprava družbe Hit je izčrpno odgovorila na vse zahteve sindikatov, pripravljena pa je ugoditi zahtevam, ki imajo ustrezne pravne temelje in so organizacijsko ter ekonomsko smiselni v trenutnem, izredno zaostrenem položaju globalne finančne in go- spodarske krize,« sindikatom odgovarja Ti-len Majnardi iz Hita. Kot je poudaril, so očitki o mobbingu pavšalni in neargumentira-ni, češ da v Sids mešajo številne pojme in neutemeljeno poenostavljajo. Zato so od sindikata, od katerega pričakujejo konstruktivno držo, zahtevali, naj navede konkretne primere. »Družba Hit v ničemer ne krši zakonodaje. Če prihaja do posameznih nesporazumov, ki so za tako veliko družbo tudi pričakovani in logični, jih uprava želi reševati v konstruktivnem dialogu,« je zatrdil Majnar-di. Tako se po njegovih besedah s problematiko urnikov ukvarja posebna delovna skupina, uporabljajo t.i. prijazno obveščanje zaposlenih, napredovanja pa izvajajo v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo in na podlagi izpolnjevanja kriterijev. Hkrati je vodstvo Hita zaradi določenih pripomb zaposlenih upočasnilo projekt izločitve malih gostinskih enot v posebno podjetje, je dodal. »Kar zadeva stavko, menimo, da zanjo ne obstajajo nikakršni argumentirani razlogi. To jasno dokazujejo pripravljenost na dialog, dejstva in socialni položaj zaposlenih v družbi Hit. V primeru stavke pa bodo vsi vpleteni morali argumentirano pojasniti svoja dejanja in prevzeti svoj del odgovornosti za posledice,« je še dejal Majnardi. Po njegovih besedah kljub globalni gospodarski krizi, ki močno vpliva na prihodke družbe - lani je imela 4,1 milijonov evrov izgube -, v Hitu iz poslovnih razlogov še niso odpustili niti enega delavca, povprečna februarska neto plača zaposlenega pa je znašala 1.460 evrov. Kaj so krepostne občine? Kako delujejo? Kateri so njihovi cilji? Na ta in druga vprašanja bo danes ob 11. uri v univerzitetni dvorani industrijskega tehničnega zavoda Galileo Galilei v ulici Puccini v Gorici odgovarjal Marco Boschini, državni koordinator združenja krepostnih občin (»Comuni virtuosi«). Združenje ima tudi v Gorici somišljenike - med temi sta Donatella Gi-roncoli in Federico Fanzini -, ki skrbijo za pobudo »Dobri samaritan«. Od lanskega novembra nabirajo hrano tik pred zapadlostjo iz goriških prodajaln z jestvinami (do danes so pristopile štiri trgovine). Sprva so jo namenjali menzi kapucinov, zadnje tedne pa goriški Karitas, kjer kljub prostoru za 40 oseb hranijo in oskrbujejo preko sto priseljencev. Do danes so nabrali 750 kg hrane. »Krepostna občina ljubi svoj teritorij, si prizadeva za prihodnost svojih občanov, skrbi za njihovo zdravje. Odloča se za projekte, ki temeljijo na zdravem razumu in treznosti ter so spoštljivi do narave in okolja,« pojasnjujejo pri združenju krepostnih občin. Današnje srečanje se bo začelo s predvajanjem intervjuja z znanstvenikom Fritjolom Capro, ki bo pojasnil, da človek mora vzpostaviti nov odnos z naravo. Naravnih virov ni mogoče samo izkoriščati, pač pa se je treba odločati za trajnostni razvoj, ki bi zadovoljeval potrebe človeškega rodu, ne da bi ogrozili zanamcev. Po intervjuju in po krajšem videu z govorom Boba Ken-nedyja o bruto domačem proizvodu iz leta 1968 bo na vrsti Boschini. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 15. marca 2009 17 Sinoči so bila obnovitvena dela v veži goriškega multikina še v polnem teku, danes bodo dokončana bumbaca Z današnjim dnem Kinemax v novi preobleki Danes bo Kinemax na goriškem Travniku ponovno odprl vrata ljubiteljem filma. Po enotedenskem premoru se jim bo predstavil v novi preobleki: družba Transmedia se je namreč odločilo za lepotni poseg, po zaslugi katerega bo preživljanje časa v goriški kinodvorani še večji užitek, zagotavljajo v Kinemaxu. Obnovo so izvedli v veži, ki so jo prepleskali z vijoličasto-rdečo in živo rumeno barvo, opremili pa so jo tudi z 42-palčnim LCD-zaslonom. Preko le-tega se bo publika lahko seznanila z naslovi novih filmov, urniki projekcij, vsebinami filmov in načrtovanimi filmskimi nizi; zaslon bo obenem služil za kongrese in simpozije. Transmedia je nabavila tudi nov videoprojektor, v načrtu pa ima še zamenjavo sedežev in izboljšanje ozvočenja v dvorani 3. Z današnjim dnem bodo v Kinemaxu vrteli filma »Gran Torino« Clinta Eastwooda in »La matassa« komičnega dua Ficarra e Picone. [13 Lekarne M Koncerti DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Gran Torino«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »La matassa«. Dvorana 3: 17.40 »I Love Shopping«; 19.50 - 22.00 »The Wrestler«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Gran Torino«. Dvorana 2: 17.50 - 21.00 »Watch-men«. Dvorana 3: 18.00 »La Pantera rosa 2«; 19.50 - 22.00 »The Wrestler«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ne-mico pubblico n. 1 - L'istinto di mor-te«. Dvorana 5: 17.40 »I Love Shopping«; 20.00 - 22.10 »The Millionaire«. KRMIN OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 -18.00 - 20.00 »Mamma Mia«. NEDELJSKI KONCERTI združenja AGIMUS: 29. marca, ob 17.30 bo v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici koncert »Around the world«; nastopil bo otroški pevski zbor Artemia. V OKVIRU FESTIVALA ACROSS THE BORDER bo v goriškem Kulturnem domu nastopil kantavtor Luigi Grec-hi; v četrtek, 19. marca, ob 20.30. PRIMORSKA POJE 2009: v večnamenskem centru v Jamljah 14. marca ob 20.30 nastopajo ZPZ Vesela pomlad iz Opčin, Društvo žena iz Mirna, Pevke ljudskih pesmi folklorne skupine Skala iz Kubeda, MPS Kantadore iz Brezovice, ZPS Mandrač iz Kopra, VS Unica iz Postojne, ZPS Stu ledi iz Trsta. UNIVERZA ZA TRETJE STAROSTNO OBDOBJE iz Tržiča prireja zborovsko in glasbeno revijo Piero Poclen v občinskem gledališču v Tržiču v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri. Nastopili bodo glasbena skupina T-Band iz Torvisco-se, otroški pevski zbor Le note allegre iz Ronk, zbor Piero Poclen iz Tržiča, mladinski zbor liceja Oberdan iz Trsta in zbor Marco Barbin iz Rovinja; vstop prost. ZDRUŽENJE EQUILIBRI prireja koncert Stefana Schiraldija v nedeljo, 15. marca, ob 21. uri v baru Jazz&wine v ul. Matteotti 78 v Krminu; vstop prost. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice posveča niz koncertov Josephu Haydnu: danes, 14. marca, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bodo nastopili Giorgio Samar in Michela Gani (flavti) in Andrea Musto (violončelo); vstop prost. Kam po bencin S Izleti Jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN API - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). KD OTON ŽUPANČIČ, VOKALNA SKUPINA SRAKA IN SEKCIJA VZPI-ANPI ŠTANDREŽ organizirajo izlet v Umbrijo od 30. maja do 2. junija. Na programu so ogled mest Spello, Spo-leto, Norcia, Castelluccio, Val Nerina in Orvieto, obisk praznika »Vini nel mondo« v Spoletu in koncert vokalne skupine Sraka; informacije in prijave do zasedbe mest na tel. 340-3447695 (Tamara bo 19.30). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORI- gorica - Komigo »Rešitev za vašo sprostitev« Geslo »Rešitev za vašo sprostitev« ohranja privlačnost festivala komičnega gledališča Komigo. Pobuda je očitno globoko ukoreninjena pri goriški publiki, saj so že pred uradnim začetkom abonmajske kampanje organizatorji zbrali preko sto vpisov. Vse kaže, da bo rekordno število abonmajev, ki so jih prodali v lanski sezoni, brez večjih težav preseženo. V sredo, 18. marca, bo v Kulturnem domu uradna predstavitev festivala. Niz komičnih predstav se bo tudi letos začel prvega aprila. Zastor nad festivalom se bo odprl ob nastopu priljubljenih tržaških Ra-dioaktivcev, ki bodo goriški publiki ponudili novo predstavo - Radio Aktivni Kabaret. Na odru Kulturnega doma se bodo v nadaljevanju zvrstili slovenski uspešnici Jamski človek ter Ona in on, istrski Rudi ka-pot in judovsko-madžarski Gulash koncert, ki bo za goriški kulturni hram prava novost. V teh dneh je v polnem teku vpis abonmaja. Organizatorji svetujejo zainteresiranim, naj pohitijo z vpisom abonmaja pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (ulica Brass 20, tel. 0481-33288). CA vabi v petek, 20. marca, na zimski vzpon v Julijcih: zahtevnejša zimska tura bo prilagojena trenutnim pogojem v visokogorju, obvezna bo zimska oprema, prevoz z osebnimi avtomobili. Sestanek z udeleženci bo na sedežu društva (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) v četrtek, 19. marca, ob 18. uri. Vodita Igor Kleč in Tomaž Barbič. □ Obvestila Zveza slovenskih kulturnih društev AŠKD KREMENJAK - JAMLJE Zveza slovenske katoliške prosvete Zveza cerkvenih pevskih zborov Zveza pevskih zborov Primorske Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabijo na koncert v sklopu 40. revije PftIMOkSM POJE Jamlje (sedež AŠKD Kremenjak), DANES, 14.3.2009 ob 20.30. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Pevma v torek, 17. marca, 15.00-16.00. ŽENSKE OD VSEPOVSOD PRIDRUŽITE SE NAM! Ob dnevu žena prireja KD Oton Zupančič praznovanje v Bu-dalovem domu v Štandrežu danes, 14. marca, od 20. ure dalje; vpisovanje na tel. 0481-21407 (Marta, ob uri kosila). AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža sklicuje redni občni zbor v sredo, 25. marca, ob 12. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v Kulturnem domu Andreja Budala v Štan-drežu. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da je v teku plesni tečaj za dekleta in fante nižjih srednjih šol v prostorih Kulturnega doma Andrej Budal v Štandrežu. Pod mentorstvom Jelke Bogatec vadijo mladi vsak torek od 18.30 do 19.30 razne plesne tehnike: hip hop, modern jazz ter sodobni ples, ki so prisotna v glasbeno-plesnih predstavah; informacije na tel. 328-0309219 (Tanja). OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob petkih od 10. do 12. ure. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana je izdalo razpis 39. Festivala domače glasbe Števerjan 2009, ki bo v Števerjanu 3., 4. in 5. julija med Borovci. Festival je tekmovalnega značaja, prijavijo se lahko vsi slovenski ansambli, ki gojijo narodno-zabavno glasbo. Razpis je vsem na razpolago na društveni spletni strani www.sedej.org. ZDRUŽENJE ANMIL v Gorici obvešča člane, da je na razpolago za brezplačno urejanje obrazcev za davčno prijavo; informacije v goriškem uradu (tel. 0481-531953) ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih v jutranjih urah ter v tržiškem uradu (tel. 0481-411325) ob torkih in sobotah. ZMAGUJOČE SREČKE SOVODENJ-SKE PUSTNE LOTERIJE: 1. nagrada listek št. 1728, 2. št. 7599, 3. št. 3670, 4. št. 0166, 5. št. 6372, 6. št. 6708, 7. št. 2170, 8. št. 0189, 9. št. 8213, 10. št. 4792, 11. št. 2780, 12. št. 7064, 13. št. 0504, 14. št. 0371, 15. št. 1766. Za prevzem nagrad klicati na tel. 0481882119. ZSKD IN ZSŠDI obveščata, da bodo go- riški uradi v ponedeljek, 16. marca, zaprti zaradi praznika zavetnikov. 0 Prireditve V POKRAJINSKIH MUZEJIH, v palači Attems Petzenstein na Kornu v Gorici, bodo v sredo, 18. marca, ob 18. uri, priredili večer z naslovom »Sergio Al-tieri e Cesare Mocchiutti. I maestri, il territorio, il tempo, lo sguardo che rac-conta«. Prisoten bo slikar Sergio Al-tieri. V KULTURNEM DOMU ANDREJA BUDALA v Štandrežu bo v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri Prešernova proslava v organizaciji KD Oton Zupančič in vokalne skupine Sraka. FOTOKLUB SKUPINA 75 prireja v sredo, 18. marca, ob 20.30 odprt klubski večer z avtorjem v prostorih Galerije 75 na Bukovju v Števerjanu. Mojster fotografije Rafael Podobnik iz Nove Gorice bo predvajal svoje diapozitive na temo puščave, sledil bo pogovor o fotografski +kompoziciji in tehniki. Možen bo tudi ogled fotografske razstave Zenski pogledi; informacije na www.skupina75.it,info@skupina75.it. KD DANICA prireja praznovanje ob dnevu žena v centru Danica na Vrhu v soboto, 21. marca, ob 20. uri z glasbo v živo in zabavo; informacije pri Dolores (tel. 339-7484533). KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete vabijo na slovesnost podelitve priznanja Kazimir Humar organistu in zborovodji Hermanu Srebrniču v torek, 17. marca, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodelovala bosta mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana in Lojzka Bratuž. ROTARY KLUB NOVA GORICA vabi na Čezmejni gospodarski forum v četrtek, 26. marca, ob 19.30 v hotelu Perla v Novi Gorici (dvorana Pinta). Predaval bo predsednik goriške podružnice združenja industrialcev Italije, Gian-franco Di Bert na temo Predstavitev možnosti, ki jih nudijo italijanske uradne ustanove pri pridobivanju novih poslov in partnerjev. Razpravo bo vodil Boris Peric, predsednik KB 1909; informacije in prijave do 19. marca na forum@rotary-klub-ng.si ali na tel. 00386-41735190. SLOVENSKA SKUPNOST vabi na zasedanje goriškega pokrajinskega sveta, ki bo 18. marca ob 20. uri na sedežu stranke v Gorici (drevored 20. septembra 118). Glavna tema večera bo šolstvo na Goriškem. O temi bo spregovorila Elizabeta Kovic, ravnateljica nižje srednje šole Ivan Trinko in Didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo v Gorici. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE in Slovenska prosveta vabijo na skupno prireditev kulturnih organizacij zamejskih Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske ter Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti »BREZ MEJ v pesmi in besedi« po scenariju in v režiji Alenke Hain. Sodelujejo kitarist Janez Gregorič, so-pranistka Sonja Koschier in baritonist Samo Lampichler, Dekliška vokalna skupina Bodeča neža iz Vrha sv. Mihaela, Ansambel Nomos iz Trsta ter recitatorja Mihi Krištof in Robert Co-tič. Prireditev bo v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA bo v torek, 17. marca, ob 19. uri predstavitev knjige Kurator in sodobna umetnost in pogovor z avtorico Beti Zerovc. V SEJNI DVORANI OBČINE ROMANS bo v četrtek, 19. marca, ob 20.15 predavanje na temo artroze kolka in kolena. Predavali bodo zdravniki Giuseppe Latella, Vincenzo Alecci in Paolo Platania. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v četrtek, 19. marca, začel tečaj »Wildlife Gardening«. Na štirih srečanjih (19. in 26. marca ter 2. in 9. aprila) bo tema povečanje biodi-verzitete na domačem vrtu. Predava- Mali Izak se je rodil, Melito in Devida razveselil. Naj srečen in vesel bo vse dni, staršema pa želimo čim manj skrbi in neprespanih noči. Nono Bojan, nona Pia in teta Elisabeth nja bodo v italijanskem jeziku, vpisnina znaša 20 evrov; informacije in vpisovanje na inforogos@gmail.com ali na tel. 333-4056800. ZADRUŽNA KREDITNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE vabi na predavanje o fotovoltaičnih napravah in možnosti finansiranja v četrtek, 19. marca, ob 20. uri v dvorani podružnice v Sovodnjah. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica predavanje Denisa Poniža Cenzura in avtocenzura v slovenski dramatiki in gledališču 1945-1990 v torek, 17. marca, ob 20. uri. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM lepo stanovanje s samostojnim vhodom in z garažo v mirnem kraju v Gorici (ul. Pellis 42), lahko tudi opremljeno po dogovoru; tel. 349-6708562 v večernih urah. S Poslovni oglasi ZOBNA AMBULANTA BINN Korošec Saša dr. dent. med. Cesta Prekomorskih brigad 62/A Šempeter pri Gorici tel. 00386-70865339 Prvi pregled brezplačen. Id Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino. KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Silvio Cara-vello iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 11.00, Marialuisa Barile iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in v Trst za upepelitev. DANES V LOČNIKU: 10.10, Maria Bruna Muzina vd. Russian (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. DANES V DOBERDOBU: 11.00, Nereo Ferlez v cerkvi (žara bo izpostavljena od 10. ure dalje) in na pokopališču. DANES V KRMINU: 10.00, Adillo Bat-tistutta iz bolnišnice v cerkev v Bor-gnanu in na tamkajšnjem pokopališču. DANES V TURJAKU: 11.00, Carlo Torre (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Ravnateljica, učno in neučno osebje večstopenjske šole Doberdob izražajo občuteno sožalje gospe Rozini in ostalim družinskim članom ob nenadni izgubi NEREA FERLEZA. Ob težki izgubi dragega moža in očeta Nerea Ferleza izreka ženi Rozini, hčerama in sinovoma iskreno in občuteno sožalje Društvo slovenskih upokojencev za Goriško 1 B Sobota, 14. marca 2009 SEŽANA - Od drevi Po zimskem Krasovanju Pomladni labirint zabave z današnjim dnem bo v Sežani znova dokaj živahno. Organizatorji že tradicionalnega Krasovanja so se odločili, da zaradi velikega števila obiskovalcev, ki so pozimi odzvala na to glasbeno pobudo, poskušajo uspeh ponoviti. Odločili so se torej za nov sklop koncertov, ki so ga poimenovali Pomladni labirint zabave. V Sežani bodo znova postavili šotore, ki bodo gostili razne glasbene skupine in na splošno odmevna imena slovenske in balkanske glasbene scene. Breme uvodnega nastopa bo nosil hrvaški pop pevec Petar Grašo, ki bo od 22. ure dalje nastopal v koncertni dvorani. 33-letni Petar Grašo bo v Sežani prepeval vse tiste pesmi (Prosjak ljubavi, Jedina, Trebam nekoga, Ljubav jedne žene idr.), ki jih je vključil v album The best of iz leta 2005. A pevec iz Zagreba napoveduje tudi predstavitev uspešnic, ki bodo del novega albuma, ki je še v pripravi. Prisotne bo v koncertni dvorani kratkočasila še spremljevalna skupina The Oldies. Seveda bo za ljubitelje drugih glasbenih zvrsti na voljo Latino bar z latino glasbo in Moulin Rouge cocktail bar (glasbo bo vrtel dj Ross). Teden dni kasneje, to se pravi v soboto, 21. marca (vedno od 22. ure dalje), bodo v rock pubu nastopili člani balkanske rock skupine Outsiders, v latino baru bo za zabavo poskrbel dj Mr.Borut, v Moulin Rouge baru pa dj Ross. Slovenska glasba bo v ospredju v soboto, 28. marca (od 22.ure), ko bodo v koncertni dvorani nastopili člani slovenskega rock banda Šank rock. Spremljali jih bodo pri nas dobro znani 3 prašički. V Rock pubu bo glasbo vrtel dj Ricky, v Latino baru dj Mr.Bo-rut, v Moulin Rouge baru pa dj Ross. Po enotedenskem premoru bo v soboto, 11. aprila (od 22. ure), znova večer v znamenju pop ritmov. Nastopil bo priznani hrvaški pevec Tony Cetinski. Puljčan, ki bo letos dopolnil 40 let in praznoval 20 let na- stopanja na glasbenih odrih, bo s svojim čudovitim glasom gotovo očaral številne prisotne. Del koncerta bo gotovo namenil uspešnicam iz albuma Ako to se zove ljubav, ki ga je izdal lani. Družbo mu bodo delali člani skupine The Others. Seveda so vedno na rapolago alternativne glasbene ponudbe v Rock in Latino pubu ter v Moulin Rouge baru (dj Matteo bo vrtel glasbo iz 8., 9. in 10. desetletja prejšnjega stoletja). Na dan osvoboditve, 25. aprila (urnik vedno isti, to se pravi od 22. ure dalje), bodo lahko prisotni zaplesali v divjih ritmih slovenske skupine Kingston. Spremljevalna skupina bo Gospa burja. Razni dj-ji bodo kratkočasili prisotne v ostalih šotorih pomladnega labirinta zabave. Majska koncerta pa sta nadvse kakovostna. V soboto, 9. maja (od 22. ure) bo v Sežani nastopila verjetno najbolj znana slovenska glasbena skupina Siddharta. Številne vrhunske uspešnice nam bo v živo zapel pevec Tomi Meglič, gotovo pa bodo številni oboževalci te skupine radi prisluhnili pesmi Vojna idej, singel ki so ga snemali lani. Spremljevalna skupina bo Notterdam. Dj-ji Borut, Ricky in Cvere bodo obogatili program tega večera. Pomladni labirint zabave se bo zaključil v soboto, 16. maja, s koncertom hrvaške pop zvezdnice Severine. Severina, ki kar redno nastopa na raznih glasbenih prizoriščih okoli po Sloveniji, nam bo ob starih uspešnicah predstavila še nove uspešnice iz zadnjega albuma Zdravo Marijo. Ob Severini bo ta večer nastopila skupina Kraški ovčarji za res vrhunski glasbeni večer. Zgoraj omenjena trojica dj-jev (Borut, Ricky in Cvere) bo vrtela glasbo v ostalih treh šotorih. Vsak večer bosta na voljo tudi okrepčevalnica s pestro kulinarično ponudbo in vinoteka. Vse informacije dobite na spletni strani www.kra-sovanje.si. (I.F.) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Lev Nikolajevič Tolstoj: »Kreutzerje-va Sonata«, dramtiziral in priredil Branko Jordan. Urnik: danes, 14. marca ob 20.30, abonma red B; jutri, 15. marca red C, premiera, varstvo otrok. V torek, 17. marca ob 10.00 / »Ljubezen Anne Frank ali zgodba o človeškem dostojanstvu«. V sredo, 18., ob 16.00 in v četrtek, 19. ob 17.00 / Edoardo Erba:»Maraton v New Yorku«. Gledališče Rossetti Friedrich Duerrenmatt: »Romolo il grande« / Produkcija Doppiaeffe, Com-pagnia di prosa di Mariano Rigillo. Režija: Roberto Guicciadini. Urnik: v torek, 17. in v sredo, 18. marca ob 20.30. Dvorana Bartoli Luigi Pirandello: »L'uomo dal fiore in bocca« / Nastopa Teatro Franco Pa-renti. Režija: Marco Rampoldi. Urnik: danes, 14. marca ob 21.00 in jutri, 15. marca ob 17.00. Michail Marc Bouchard: »Il sentiero dei passi pericolosi« / Nastopa Nuo-vo Teatro Nuovo - Teatro Stabile di In-novazione Pim Spazio Scenico. Režija: Tommaso Tuzzoli. Urnik: v sredo 18., v četrtek, 19. in v petek, 20. ob 21.00, v soboto, 21. ob 17.00 in 21.00 ter v nedeljo, 22. marca ob 17.00. La Contrada - Gledališče Orazio Bobbio Edoardo Erba: »Michelina« / Nastopa Stalno gledališče iz Firenc v režiji Alessandra Benvenutija. Urnik: danes, 14. ob 20.30 in jutri, 15. marca ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom SKD Tabor - gledališka predstava »Campiello« (C. Goldoni). Prevod in režija Sergej Verč. Na sporedu danes, 14. marca ob 20.30. COL Kulturni dom Jutri, 15. marca ob 17.00 / Gledališka predstava v italijanskem jeziku »Con-trovoglia« Sandra Rossija. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 16. marca, ob 20.45 / Francesco Nicolini: »Canto per Fallu-ja«. Režija: Rita Maffei. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 16. marca ob 20.00 / SLG Celje: »Triko«, gledališka predstava. DOL PRI VOGLJAH Zadružni dom V četrtek, 19. marrca ob ob 19.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserka Minu Kju-der. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovica pri Komnu. PORTOROŽ Avditorij Danes, 14. in jutri, 15. marca ob 20.00, glavna dvorana / »Žen-ske&moški.com«, gledališka predstava. Nastopa Špas teater. Režija: Boris Ko-bal. SVETI PETER Kulturni dom V petek, 20. marca ob 19.00 / Gledališka predstava: »Krivica boli«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V ponedeljek, 16. in v sredo, 18. marca ob 10.00 / Emil Aberšek: »Mar-sovčki na obisku«. Nastopa Amaterski mladinski oder. V petek, 20. marca, ob 18.00 / Andrej E. Skubic: »Neskončni šteti dnevi«. V nedeljo, 22. marca ob 18.00 / Zaključek nedeljskih gledaliških srečanj. PRI REDITVE LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 14. marca ob 20.00 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V ponedeljek, 16. marca ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Ne-ron«. V torek, 17. marca ob 18.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V sredo, 18. in v četrtek, 19. marca ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V petek, 20. in v soboto, 21. marca ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. Mala drama Danes, 14. marca ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V ponedeljek, 16. marca ob 20.00 / Ya-smina Reza: »En španski komad«. V sredo, 18. marca ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V četrtek, 19. marca ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog masakra«. V petek, 20. marca ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V soboto, 21. marca ob 20.00 / Žani-na Mirčevska: » Žrelo«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 14. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. Jutri, 15. marca ob 19.00 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 16. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V torek, 17. marca ob 19.30 / David Drabek: »Ples na vodi«. V sredo, 18. marca ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V četrtek, 19. in v petek, 20. marca ob 19.30 / David Drabek: »Ples na vodi«. V soboto, 21. marca ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. Mala scena Danes, 14. marca ob 20.00 / James Pri-deaux: »Gospodinja«. V ponedeljek, 16. marca ob 21.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. V torek, 17. marca ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V sredo, 18. marca ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V četrtek, 19. marca ob 21.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V petek, 20. marca ob 20.00 / Kurt Weil, Bertolt Brecht: »Hrepenenja«. V soboto, 21. marca ob 22.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. Šentjakobsko gledališče V ponedeljek, 16. ob 18.00 in v petek, 20. marca ob 19.30 / J. Austen/J. Jo-ry: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedl-bauer. V soboto, 21. marca ob 19.30 / A. Jaoui, J. - P. Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi »Coppelia« / Baletna predstava na glasbo L. Delibesa. Dirigent: David Coleman. Urnik: danes, 14. ob 15.00 in ob 20.30 in jutri, 15. marca ob 16.00. Gledališče Rossetti Moses Pendleton: »Momix "Bothani-ca"« / Glasbena predstava, produkcija Duetto 2000. Urnik: danes, 14. ob 16.00 in ob 20.30 in jutri, 15. marca ob 16.00. James Kirkwood in Nicholas Dante: »A chorus line« / Nastopa: Compa-gnia della Rancia. Režija: Baayork Lee in Saverio Merconi. Urnik: v četrtek, 19., v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. marca ob 16.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 18. marca ob 20.45 / Kim Kashkashian - viola, Robyn Schulkow-sky - bobni. GORICA Kulturni dom V četrtek, 19. marca ob 20.30 / Koncert italijanskega kantavtorja Luigija Grechija - De Gregori. _SLOVENIJA_ KOPER Pokrajinski muzej V sredo, 18. marca ob 20.00 / Koncert cikla »Mednarodni koncertni cikel« DPG Koper. Nastopil bo španski kitarist Rafael Aguirre Minarro. HRPELJE Kulturni dom Danes, 14. marca ob 19.00 / Pomladni koncert Brkinske godbe 2000 z gosti: nonet Brda in učenci OŠ DBB Hrpelje. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 15. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Jordi Havall, »Hesperion XXI«, stara katalonska glasba. V torek, 17. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / »Na juriš in the mood!«. Zbor Carmina Slovenica. Avtorica projekta: Karmina Šilec. Sodelujejo: pihalni orkester, jazz band in moški zbori. V četrtek, 19. in v petek, 20. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Heinz Holliger. Solistka: Hanna Weinmaister - violina. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Tržaški državni arhiv (Ul. La Marmora 17): do 4. aprila bo na ogled razstava pod naslovom »Trst: 26 žensk. 26 del«, ki spada v okvir vsedržavne kulturne pobude "Ženska v umetnosti". Odprto ob ponedeljkih in četrtkih od 9.00 do 17.30, ob torkih, sredah, petkih in sobotah od 9.00 do 13.30, ob nedeljah zaprto. Galerija San Giusto (Ul. Conti 1 /2): do 17. marca bodo na ogled fotografska dela Jakoba Jugovica, pod naslovom »Fotografske Kompozicije«. Odprto od ponedeljka do petka od 18.00 do 20.00. Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz): do 11. aprila bodo na ogled fotografski pej-saži Maria Sillanija Djerrahiana. Možnost ogleda od torka do sobote od 15.30 do 19.30 ali po predhodnem dogovoru. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Muzej Ugo Cara: do 5. aprila bodo na ogled predlogi mladih oblikovalcev, predvsem elektronskih pripomočkov. Razstava je odprta od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob četrtkih tudi od 10.00 do 12.00, ob nedeljah pa samo zjutraj. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: do 20. marca bo na ogled slikarska razstava Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«. Odprto od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA Kulturni dom: do 18. marca, bo na ogled razstava ob 150-letnici rojstva in 90-letnici smrti Ignacija Borštni-ka.Odprto od ponedeljka do petka, med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med kulturnimi prireditvami. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju do 31. maja bo na ogled razstave Tina Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Zadružna banka Doberdob in Sovod-nje (Korzo Verdi 55): Roman Gergo-let bo do polovice aprila dal na ogled Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584. Poleg originalnega izvoda je na ogled tudi ponatis iz leta 1968, katerega obiskovalci lahko tudi listajo in se na tak način pobliže seznanijo z vsebino tega izrednega kulturnega spomenika. Deželni avditorij (Ul. Roma): Posoški fotografski krožek BFI prireja do 21. marca, fotografsko razstavo o Kosta- -/ njevici. Na ogled bo med 10.00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00, ob nedeljah zaprto. KRMIN Muzej teritorija: do 29. marca je na ogled mednarodna fotografska razstava »Iterest - Il viaggio anticipa l'ar-te«. Razstavljal bo Michael Inmann. Razstava z naslovom Left Spaces bo na ogled od četrtka, do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. ŠTEVERJAN V Galeriji 75 na Bukovju 6 je do 22. marca na ogled fotografska razstava »Ženski pogledi«. Razstavljajo Lorella Coloni s Tržaškega, Polona Ipavec z Ajdovščine, Sara Occhipinti s Sicilije, Loredana Prinčič z Goriške in Elisa Paie-ro iz San Vita ob Tilmentu. Odprto samo ob sobotah (med 15. in 18. uro) in ob nedeljah (med 9. in 12. uro); informacije na tel. 0481-884226. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM Galerija sodobne umetnosti: do 30. aprila bo na ogled razstava umetnika Giuseppeja Zigainije. Odprto od 10.30 do 17.00, Ob torkih zaprto. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jožica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: do 22. marca bo na ogled razstava Les. Razstavljene lesene plastike so nastale v šestih kiparskih delavnicah, ki jih je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5) do 26. marca bo na ogled razstava Povest o multiverzumu Olge Danelo-ne, od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. ŠMARTNO Galerija v hiši kulture: do 29. marca bo na ogled razstava Fotokluba Skupine 75. Urnik: ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 18. ure. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 15. marca bo na ogled razstava likovnih del »Slovenija odprta za umetnost«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it Sobota, 14. marca 2009 VREME APrimorski ~ dnevnik nogomet - V 28. krogu A-lige Po evropskem polomu »scudetto« slaba tolažba V ospredju nocojšnja tekma Inter-Fiorentina - Donadonijev krstni nastop proti Reggini A LIGA - Po pravem polomu v evropskih pokalih (čast italijanskih ekip rešuje le Udinese, a v manj pomembnem pokalu Uefa) se tudi Inter, Juventus in Roma lahko v celoti koncentrirajo na prvenstvo. Na papirju bi lahko bil 28. krog ugodnejši za Juventus, saj gostijo črnobeli skromnejšo Bologno, medtem ko bo Inter igral, ravno tako pred domačim občinstvom, proti Fiorentini. Danes bosta najprej igrala Ca-gliari in Genoa (ob 18.00). Allegrije-vo moštvo je med presenečenji prvenstva. V bistvu so si Sardinjci že zagotovili obstanek, tako da lahko vsako tekmo igrajo zelo sproščeno. Obratno so Gasperinijevi varovanci v boju za četrto mesto in uvrstitev v ligo prvakov bi bil za Genoo skorajda zgodovinski uspeh. Zvečer bo na vrsti Juventus. Po pekoči izločitvi iz lige prvakov bo trener Ranieri znova nekoliko premešal karte, tudi zaradi številnih odsotnosti (zadnja po vrsti sta Trezeguet in Amauri). V napadu bosta tako igrala Iaquinta in Del Piero, na sredini vezne vrste pa Poulsen. Najboljši strelec prvenstva Di Vaio išče proti nekdanjemu društvu 20. gol sezone, potem ko jih je pred tednom dni dosegel kar tri. Jutri bo v popoldanskih urah naredil svoj krstni nastop na klopi Na-polija nekdanji selektor italijanske reprezentance Roberto Donadoni. Po petih letih torej na klopi Neapeljčanov ne bo Edyja Reje. Trener iz Ločnika je drago plačal zadnje neuspešne nastope modrih. Napoli bo igral v gosteh proti Reggini, ki mora nujno zmagati. Tudi Romi ne bo lahko na gostovanju v Genovi. Sampdoria si je v bistvu že zagotovila finale italijanskega Giovanni Pasquale (Udinese) ansa pokala, dvojica napadalcev Pazzini-Cassano (slednji naj bi bil tik pred prestopom k Juventusu) pa zadnje tekme dobesedno navdušuje. Milan želi s končnim tretjim mestom vsaj delno izboljšati skupni obračun drugače res negativne sezone. Ancelottijevi varovanci računajo na gostovanju v Sieni na nove Inzag-hijeve gole, saj je bil izkušeni napadalec v nedeljo uspešen kar trikrat. Udinese bo na Friuliju gostil Catanio. Obe ekipi nimata več pravih motivacij, saj se bosta ,morali zadovoljiti z uvrstitvijo nekje na sredini lestvice. Jutrišnja večerna tekma bo pokazala, če so si pri Interju opomogli po neslavni izločitvi iz lige prvakov. Fiorentina bi lahko potrtim Mourin-hovim varovancem povzročala nekaj težav, čeprav tudi Prandellijevo moštvo zadnje čase ne igra posebno prepričljivo. TRIESTINA - Triestina bo danes ob 16. uri na Roccu igrala prvo od treh izredno zahtevnih in pomembnih tekem. V Trst prihaja Sonettijeva Brescia, ki ima na lestvici dve točki manj od Tržačanov in se torej bori, tako kot Maranovo moštvo, za uvrstitev v končnico za napredovanje. Brescii se je pred tednom dni nepričakovano spodrsnilo na domačem igrišču, kjer je izgubila proti Riminiju. V Trst prihaja torej z namenom, da nadoknadi zamujeno. Brescia je dokaj kakovostno moštvo z nekaterimi posamezniki, ki po kakovosti izstopajo. Med temi sta nedvomno napadalec Caracciolo (po zelo uspešnem začetku kariere - bil je med največjimi talenti in stalni član reprezentance pod 21 let - se mu je nekoliko zataknilo) in izkušeni vezni igralec Baronio. Steber obrambe je Bega, ki je že igral tudi v Trstu in nato za Genoo, a zaradi komaj sanirane poškodbe naj bi začel na klopi. Pri Triestini je seveda vzdušje enkratno. Tudi navijači začenjajo verjeti, da se letos lahko cilja vsaj na uvrstitev v končnico za napredovanje. Tudi po zaslugi posebno ugodnih cen je že v predprodaji približno 3.000 navijačev kupilo vstopnico za današnjo tekmo. Morda na Roccu se ne bo zbralo 10.000 gledalcev, ampak ekipo bo spodbujalo kar zajetno število nogometnih navdušencev. S sestavo ekipe trener Maran nima težav. V obrambi je prestal kazen Cacciatore, a najbrž bo trener potrdil dvojico Rullo-Milani. Prvi sicer ima rahle fizične težave, drugi pa je v Cittadelli igral brezhibno in tudi dosegel gol. Na sredini je popolnoma okreval Allegretti, a po zadnjih odličnih nastopih Gorgoneja in Princivallija bi bilo neumestno spreminjati karkoli. Ravno tako ni nobenih dvomov o napadalni dvojici, saj se Della Rocca in Granoche iz kroga v krog bolje ujemata. Nazadnje še to: pobiralci stav menijo, da bo tekma sila izenačena, saj kotirajo zmago Trie-stine z 2,35, neodločen izid z 2,80, zmago Brescie pa s 3,15. Verjetna postava Triestine: Agazzi, Milani, Cottafava, Minelli, Rullo, Antonelli, Allegretti, Princival-li, Testini, Granoche, Della Rocca. Da gre za pomembno srečanje potrjuje tudi izbira sodnika, saj bo delil pravico izkušeni Rocchi iz Firenc. Prva tekma v Brescii se je končala z zmago domače ekipe s 3:2. (I.F.) A-liga DANES: 18.00 Cagliari - Genoa, 20.30 Juventus - Bologna. JUTRI: 15.00 Atalanta - Torino, Lazio - Chievo, Palermo - Lecce, Reggina - Napoli, Sampdoria - Roma, Siena - Milan, Udinese - Catania, 20.30 Inter - Fiorentina. VRSTNI RED: Inter 63, Juventus 56, Milan 51, Fiorentina 46, Genoa in Roma 45, Lazio 41, Cagliari in Palermo 39, Atalanta 36, Napoli in Udinese 35, Catania 33, Sampdoria 32, Siena 31, Bologna 26, Torino in Chievo 24, Lecce 23, Reggina 19. B-liga VČERAJ: Ascoli - Piacenza 2:0, Empoli - Parma večerna tekma. DANES: 16.00 Bari - Avellino, Livorno -Cittadella, Mantova - Sassuolo, Modena -Ancona, Rimini - Frosinone, Salernitana -Grosseto, Treviso - Pisa, Triestina - Brescia, Vicenza - Albinoleffe. VRSTNI RED: Bari 52, Livorno 51, Parma 49, Sassuolo in Triestina 48, Brescia 46, Empoli in Grosseto 44, Albinoleffe 41, Vicenza, Ascoli (2) in Rimini 38, Piacenza 37, Pisa 36, Ancona 35, Mantova, Cittadella in Frosinone 33, Salernitana 30, Avellino (-2) in Modena 25, Treviso (-4) 24. kolesarstvo Pariz-Nica: Španec Contador prevzel vodstvo PARIZ - Španec Alberto Contador je zmagovalec šeste, 182,5 kilometra dolge etape na dirki Pariz-Ni-ca, s čimer je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku. Edini slovenski predstavnik Simon Špilak, član moštva Lampre, je zaradi zdravstvenih težav odstopil že v prvi polovici etape. »TIRRENO-ADRIATICO« -Zmagovalec tretje etape kolesarske dirke med Tirenskim in Jadranskim morjem je Američan Tyler Farrar, ki je v ciljnem sprintu ugnal Britanca Marka Cavendisha. Zelo dobro se je odrezal slovenski kolesar Borut Božič (Vacansoleil), ki je dosegel 10. uvrstitev. EVROLIGA - Po koncu drugega dela košarkarske evrolige so znani vsi četrtfinalni pari; v torek, 24.3., se bodo pomerili Olympiacos in Real Madrid, Barcelona in Tau Ceramica, Panathinaikos in Montepaschi Siena ter CSKA Moskva s Partizanom. Moštva bodo igrala na tri zmage. B2-LIGA - Danes: Calligaris -Falconstar Tržič (v Rožacu 20.30); jutri: Acegas Aps - Monza (18.00), NPG - Novara (18.00). ISTARSKA POMLAD - Kolesar Marko Kump je zmagovalec 1. etape (Poreč-Labin) kolesarske dirke Istarska pomlad. Drugo mesto je osvojil Mitja Mahorič (Radenska KD). SMUČARSKI SKOKI - Finec Harri Olli je zmagovalec tekme smučarjev skakalcev za svetovni pokal v norveškem Lillehammerju. Edini slovenski finalist, Robi Kranjec, je osvojil 19. mesto (119,5, 125 m). Poraz Blejcev v finalu DUNAJ - Odbojkarji Ach Vol-leyja so v finalu Srednjeevropske lige s 3:0 (14, 19, 19) izgubili proti Hypu Tirol. Moštvo aon hotVolleys je v tekmi za 3. mesto s 3:1 (-17, 22, 19, 24) ugnalo slovensko Posojilnico iz Doba. »naša napoved« - M. Minelli (Triestina) Angleške ekipe boljše od italijanskih Standardni igralec tržaške obrambe Mauro Minelli je že drugo sezono v Trstu, s kolegom Cottafavo pa tvorita izjemno homogeno in uigrano dvojico, ki je precej pripomogla k zadnjim uspehom Triestine: »S Cottafavo, tega ne skrivam, se odlično razumeva, a uspehe treba deliti z vsemi ostalimi igralci, ki nama pomagajo, ko ima žogo nasprotnik. Mislim, da Triestino sestavljajo solidni igralci, a odločilna je organizacija. Dobro se poznamo in zato se na igrišču odlično ujemamo. Verjetno je to tudi glavna razlika med nami in ostalimi ekipami, ki so na papirju boljše od nas, ker imajo bolj kvalitetne posameznike.« Tekma z Brescio je prva od sklopa treh tekem, ki bi lahko marsikaj povedale o bodočnosti Triestine. »Res je tako. Gre za odločilni teden, saj sta Parma in Brescia kandidata vsaj za mesto v končnici za napredovanje, Albinoleffe pa prav tako cilja na uvrstitev med prvih šest ekip. Mislim, da na koncu prihodnjega tedna bomo lahko že vedeli, kateri cilji bi lahko bili v našem dometu.« Katera sta po tvojem mnenju favorita za prvi dve mesti na lestvici? »Sam sem bil diskvalificiran za tekmo proti Parmi, tako da sem 'v živo' gledal le ostale tekmece. Med temi sta največ pokazala Bari in Li-vorno, ki sta po mojem mnenju tudi glavna kandidata za prvi dve mesti. Stopničko nižje pa postavljam Parmo.« V ligi prvakov so bile vse tri italijanske ekipe izločene. Kako si razlagaš ta polom? »Mislim, da je šlo za tri izenačene dvoboje. Nobena od treh italijanskih ekip ni bila v podrejenem položaju. Roma je bila izločena po 11-metrovkah, za Juventus je bil odločilen prejeti gol ravno ob koncu prvega polčasa povratne tekme. Ne glede na to pa je očitno, da so v tem trenutku angleške ekipe boljše od italijanskih. A ne bi vedel, zakaj. Res je, da je psihološki pritisk pri nas velik, ampak nisem nikoli igral v Angliji, tako da primerjav ne bi delal. Vsekakor, po tistem kar smo videli, igrajo angleške ekipe hitrejši in bolj spekta-kularen nogomet.« (I.F.) Minellijeva napoved: Caglia-ri - Genoa X, Juventus - Bologna 1, Atalanta - Torino 1, Lazio - Chievo X, Palermo - Lecce 1, Reggina - Na-poli 2, Sampdoria - roma 1, Siena -Milan 2, Udinese - Catania 1, Inter -Fiorentina X; Triestina - Brescia 1. smučanje - Finale svetovnega pokala v Areju na Švedskem Neverjetno: Raich skorajda izničil Svindalovo prednost 102 točk Norveški as končal veleslalom na 19. mestu, ki ne prinaša točk - Na današnjem veleslalomu tudi Tina Maze ARE - Zmagovalec sklepnega veleslaloma sezone svetovnega pokala je Avstrijec Benjamin Raich, ki je z včerajšnjo zmago napovedal hud boj za veliki kristalni globus. Švicar Dider Cuche je ubranil rdečo majico vodilnega velesla-lomista ter si s tretjim mestom zagotovil mali kristalni globus. Veleslalomski finale je minil brez slovenskih predstavnikov. Na zmagovalni oder sta se poleg Raicha, ki je bil najhitrejši (2:18,95), na osmem veleslalomu sezone za svetovni pokal alpskih smučarjev v Aareju na Švedskem prebila še veleslalomski zmagovalec Kranjske Gore Ted Ligety s 13 stotinkami sekunde zaostanka ter najboljši vele-slalomist zime Cuche (+0,71). Trenutno vodilni v skupnem seštevku Norvežan Aksel Lund Svindal je z 19. mestom ostal brez točk, s tem pa tudi zapravil visoko prednost pred izzivalcem za veliki kristalni globus Raichom, ki se mu po izjemni sezoni leta 2006 nasmiha že druga skupna zmaga. V moški konkurenci se tako še vedno bije hud boj za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala v alpskem smučanju v moški konkurenci. Norveški as Svindal (1009 točk), zmagovalec skupnega seštevka leta 2007, ima pičlo prednost le dveh točk pred izzivalcem Raichom (1007), 100 točk naskoka pa je zapravil s slabim velesla-lomskim nastopom, najslabšim veleslalomom v letošnji sezoni, ko je pristal na 19. mestu, ki pa več ne prinaša točk. Trikratni lastnik malega slalomske-ga globusa v sezonah 2007, 2005 in 2001 Raich je tako v boljšem položaju pred da- našnjim sklepnim slalomom sezone. Svindal v slalomu praktično nima nobenih možnosti, saj v svetovnem pokalu to zimo še ni osvojil točk. ŽENSKE - Francozinja Sandrine Aubert je zmagala na slalomu na finalu svetovnega pokala alpskih smučark (1:49,23). Druga je bila Nemka Fanny Chmelar (+0,06), tretje mesto pa sta si razdelili Čehinja Šarka Zahrobska in Švedi-nja Therese Borssen (+0,23). Maruša Ferk, edina slovenska predstavnica, je bila 21. (+4,83). Nemka Maria Riesch, ki je bila peta, je osvojila mali slalomski kristalni globus. Zahrobska je vodila po prvi vožnji, Riescheva je na drugem mestu zaostajala za 31 stotink, Francozinja Sandrine Au-bert pa za 47. Na drugi progi je Švedinja Frida Hansdotter, 15. s prve vožnje, vo- MOŠKI Izidi veleslaloma: 1. Benjamin Raich (Avt) 2:18,95 min. (1:09,94-1:09,01); 2. Ted Ligety (ZDA) 2:19,08 + 0,13 (1:10,65-1:08,43); 3. Didier Cuche (Svi) 2:19,66 + 0,71 (1:10,80-1:08,86); 10. Massimiliano Blardone (Ita) 2:20,40 + 1,45 (1:10,82-1:09,58). Svetovni pokal, skupno (35): 1. Aksel Lund Svindal (Nor) 1.009 točk; 2. Benjamin Raich (Avt) 1.007; 3. Didier Cuche (Svi) 919; 4. Ivica Kostelič (Hrv) 869; 5. Jean-Baptiste Grange (Fra) 827; 10. Peter Fill (Ita) 581; 33. Andrej Jerman (Slo) 225. Veleslalom, končni vrstni red (8): 1. Didier Cuche (Svi) 474; 2. Benjamin Raich (Avt) 462; 3. Ted Ligety (ZDA) 421; 4. Massimiliano Blardone (Ita) 325; 5. Aksel Lund Svindal (Nor) 260 6. Carlo Janka (Svi) 238; 7. Daniel Albrecht (Svi) 221; 8. Ivica Kostelič (Hrv) 219; 34. Aleš Gorza (Slo) 35; 38. Bernard Vajdič (Slo) 20. dila vse do nastopa Chmelarjeve, ki je bila pred finalom 11. s sekundo in devetimi stotinkami zaostanka. Za las, za šest stotink, jo je ugnala le Aubertova, ki je v soboto, 7. marca, v Ofterschwangu slavila na slalomu; pred šestimi dnevi je tudi prvič v svetovnem pokalu stopila na stopničke za zmagovalke. Maruša Ferk, edina slovenska predstavnica na tekmi, je bila po prvi vožnji 22.; na koncu je sicer pridobila eno mesto, vendar na predzadnjem ostala precej daleč pod 15. mesta, ki na finalu kot zadnje še prinaša točke. Na startni listi za prvo vožnjo je bila tudi Tina Maze, vendar se je že v četrtek odločila, da na tekmi ne bo nastopila in si bo pred današnjim veleslalomom, na katerem si lahko pribori odličje v skupnem seštevku sezone, vzela dan premora. ŽENSKE Izidi slaloma: 1. Sandrine Aubert (Fra) 1:49,23 (52,27-56,96); 2. Fanny Chmelar (Nem) 1:49,29 +0,06 (52,89-56,40); 3. Sarka Zahrobska (Češ) 1:49,46 +0,23 (51,80-57,66); Therese Borssen (Sve) 1:49,46 +0,23 (52,77-56,69); 5. Maria Riesch (Nem) 1:49,60 +0,37 (52,11-57,49); 21. Maruša Ferk (Slo) 1:54,06 +4,83 (54,79-59,27) Svetovni pokal, skupno (33): 1. Lindsey Vonn (ZDA) 1788; 2. Maria Riesch (Nem) 1404; 3. Anja Pärson (Sve) 1059; 4. Kathrin Zettel (Avt) 1014; 5. Tanja Poutiainen (Fin) 834; 6. Tina Maze (Slo) 752, Fabienne Suter (Svi) 752; 8. Elisabeth Görgl (Avt) 719; 9. Nadia Fanchini (Ita) 714; 47. Maruša Ferk (Slo) 130 Slalom, končni vrstni red (9): 1. Maria Riesch (Nem) 670; 2. Sarka Zahrobska (Češ) 459; 3. Lindsey Vonn (ZDA) 440; 4. Tanja Poutiainen (Fin) 406; 5. Sandrine Aubert (Fra) 325 6. Kathrin Zettel (Avt) 309; 19. Maruša Ferk (Slo) 103. 20 Sobota, 14. marca 2009 ŠPORT / košarka - V moški C-ligi oboji na domačih parketih Za Bor pomembna tudi razlika v koših, Jadran proti Drvariču Bor Radenska gosti drevi izkušeni San Daniele - Jadran Mark pred težko preizkušnjo V enajstem krogu povratnega dela moške državne košarkarske C-lige, v katerem je na sporedu več pomembnih neposrednih dvobojev, bosta Bor Radenska (18 točk na lestvici) in Jadran Mark (22) računala na prednost domačega igrišča. Borovci se bodo drevi spoprijeli s San Da-nielejem (20), jadranovci pa jutri popoldne s Pordenonom (32). Na Stadion 1. maj (začetek ob 20.30, sodnika Benedetti iz Trevisa in Cunico iz Vicenze) prihaja furlansko moštvo, ki je v zadnjih dveh krogih (podviga v Vidmu in doma proti Caorlam) dokazalo, da je prebrodilo daljšo rezultatsko krizo. San Daniele je sicer dokaj izkušena in zanesljiva postava. Nosilci igre so play-makerja De Clara in Pellarini, branilca Bierti in Silvestri (odlična strelca iz razdalje) ter krilna centra Rovere in Rossi. Nevarna znata biti tudi mlada Colutta (bek) in Ellero (krilo). Na prvi tekmi je Bor v gosteh izgubil z 88:78, tako da bi znala biti v dre- košarka - Under 19 Jadranovci še naprej nepremagani Fogliano - Jadran Zadružna kraška banka 49:57 (8:13, 17:31, 32:48) JADRAN: Malalan 6, Semolič 2, Košuta, Starc 10, Pegan, Longo, Sossi 3, Regent 4, Starec, Hrovatin 32, trener Mario Gerje-vič. TRI TOČKE: Hrovatin in Sossi 1. Jadranovi mladinci so tokrat mukoma ohranili nepremaganost, pa čeprav so v prvem krogu druge faze deželnega prvenstva igrali proti zadnjemu na lestvici, katerega igralci težko dajo koš tudi če mečejo neovirani. Gostje pa so nastopili dokaj bledo in podcenjevalno, številnim posameznikom se tudi pozna, da zaradi šolskih obveznosti ne trenirajo dovolj konstantno. Kot je dejal trener Gerjevič, bi najbrž tekmo celo izgubili, če ne bi bil tokrat tako razpoložen Erik Hrovatin, ki je dosegel več kot polovico točk vse ekipe. Vidi se, da Erik celo leto redno trenira, v Foljanu pa je posebno blestel in je tudi prevzel nase vso odgovornost, ko je uvidel, da soigralci niso razpoloženi v napadu. Ob 32 točkah je zbral še 11 skokov, 5 asistenc, 6 ukradenih žog, 4 blokade in 9 prejetih prekrškov. Pri Jadranu so si ob že zdavnaj doseženem prvem mestu zadali cilj, da ostanejo vso sezono nepre-magani, za kar pa bo treba v preostalem mesecu k stvari pristopati drugače. Ostala izida 15. kroga: San Vito - Bor NLB 80:95, Ser-volana A - Servolana B 84:56, Barcolana prosta. Vrstni red: Jadran ZKB 26, Bor NLB 18, Servolana A 16, Servolana B 12, Barcolana in San Vito 8, Fogliano 2. UNDER17 ŽENSKE Polet - Cussignacco 50:64 (15:22,14:10, 8:17, 13:15) POLET: Croselli 12, Grisoni 2, Tavčar 2, Bogatec, Di Lenardo 10, Budin 10, Kraus 14 Trener: Vremec Proti povsem premagljivi ekipi iz Cussignacca so Poletovke igrale v že tradicionalno okrnjeni postavi, ne samo, v drugem polčasu so igrale praktično ves čas le v petih, saj sta bili na klopi obolela Tavčarjeva, predvsem pa strelka in skakalka Di Le-nardova, na videz zaradi poškodbe prsta. Vse to pa ne more biti v opravičilo za poraz, tudi ne dejstvo, da so bile nasprotnice strelsko (in srečno) izredno razpoložene v metu na koš (7 trojk, od katerih nekatere s table), kajti Poletovke so igrale ne toliko tehnično slabo, kot brez prave volje, brez nobenega žara, pod košema so zelo nezbrano skakale, če so sploh, izgubljale vsak telesni kontakt z borbenimi nasprotnicami, skratka pravega odnosa do igre, da ne omenimo volje do povsem dosegljive zmage, ni bilo. Res škoda, saj se je na ta način skazil splošni vtis, ki je bil drugače kot že rečeno po tehnični plati povsem dostojen. Tokrat pa bi vendar pohvalili igro Katarine Budin, ki je bolj ali manj edina stopila na igrišče s pravim pristopom do tekme. (ST) višnjem neposrednem spopadu pomembna tudi razlika v koših. Borovi košarkarji morajo sicer najprej poskrbeti, da tekmo sploh zmagajo, četudi za eno samo točko. Za sabo imajo namreč štiri zaporedne neuspehe, izgubili pa so kar devet od zadnjih enajstih tekem. Proti čvrstemu in neugodnemu nasprotniku bodo torej morali igrati na višku svojih sedanjih zmogljivosti. Situacija v ambulanti je sicer končno malce bolj spodbudna. Gianluca Giacomi je po mesecu dni odsotnosti zaradi operacije žol-čnih kamnov med tednom (ko so Svetoi-vančani igrali tudi trening tekmo proti C2-ligašu Santosu) normalno treniral in bi moral biti danes na razpolago. Počasi je začel vaditi tudi mladi Martin Devčič, čez teden dni pa se predvidoma vrne še Ivan Kralj. Starejši igralci sicer še naprej niso v najboljši formi, vendar trener Mura bo vendarle lahko razpolagal z malce širšim izborom razpoložljivih košarkarjev. V Borovem taboru računajo seveda v ključnem srečanju za obstanek (tvegajo namreč celo zadnje mesto) tudi na pomoč zvestih navijačev. Jadranove privržence pa čaka jutri na Alturi predvidoma košarkarska poslastica, saj prihaja v goste (sodniški met ob 18. uri, pravico bosta delila Mazzucato in Pedrini iz Bologne) odlični Pordenon, ki ga vodi slovenski trener Janez Drvarič. Pordenončani so v zadnjih štirih krogih z ravno tolikimi uspehi zabetonirali mesto v play-offu, zdaj so celo sami tretji in lahko mogoče še ogrožajo drugo mesto ta čas manj razpoloženih Caorl. Kljub temu pa so v Pordenonu zelo previdni v napovedih, saj dobro vedo, da jih na igrišču Jadrana, ki je osvojil osem od zadnjih enajstih dvobojev, čaka peklensko težka naloga. Stebri jutrišnjih Jadranovih nasprotnikov so mladi play-maker Piazza, branilci Cipolla, Ferraro in Serrao, krila Gonzo, Grion in Muner ter center Col-ladon. Značilnost te ekipe je, da vsakič nastopi vseh deset igralcev in vsi znajo biti odločilni. Moštvo je izkušeno, pa tudi visoko in fizično zelo močno. Pa vendar se Popovičevi varovanci po treh zaporednih zmagah nimajo kaj bati, tudi izgubiti proti favoriziranemu tekmecu nimajo kaj dosti. Nedvomno bodo napeli vse sile, da bi ponovno osrečili svoje navijače. Izgledi so dobri, saj je ekipa trenirala v popolni postavi in odigrala tudi prijateljsko tekmo proti slovenskemu drugoligašu Kraškemu Zidarju iz Sežane. Trener bi moral razpolagati z vsemi posamezniki, vključno z Mikom Madonio, ki je prve dni v tednu ležal z gripo. Jadranovec Miko Madonia je prebolel gripo in jutri bo na razpolago trenerju Bobanu Popoviču kroma slovenske športne igre Razstava ponovno na Fakulteti za Šport v Ljubljani Aprila bo »tržaški večer« o zgodovini SŠI Potujoča fotografska razstava ob petdesetletnici začetka Slovenskih športnih iger je od včeraj spet na ogled v Ljubljani. Potem ko so jo odprli novembra lani v tržaškem Narodnem domu ob priliki uradne slovesnosti ob okrogli obletnici, je že romala v zgoniško šport-no-kulturno središče, potem v goriški Kulturni dom, prvič za kratek čas v Ljubljano in nato na Stadion 1. maj k Svetemu Ivanu v Trstu. Tu so bili eksponati, v glavnem fotografije Marija Magajne in razni originalni dokumenti iz časa Iger, postavljeni do pusta. Tudi na tem prizorišču je bila razstava uspešna, ogledalo si jo je namreč veliko dijakinj in dijakov naših nižjih in višjih srednjih šol (kar je bil cilj organizatorjev), pa tudi tekmovalcev in drugih obiskovalcev Bo- rovega športnega središča. Razstava, ki sta si jo zamislila in jo pripravila Združenje slovenskih športnih društev v Italiji ter ožji odbor za pripravo petdesetletnice SŠI na čelu z Ma-rijem Šušteršičem, pa bo zdaj vsaj za mesec dni na ogled v prostorih ljubljanske Fakultete za Šport na Kodelje-vem. Za njeno ponovno postavitev v slovenski prestolnici si je prizadeval zlasti prof. Tomaž Pavlin, docent zgodovine športa. Že prvi dan si jo je z zanimanjem ogledalo veliko mimoidočih študentov in profesorjev. V pripravi je za april tudi poseben »tržaški večer«, na katerem bodo seznanili študente in zainteresirane z zgodovino Slovenskih športnih iger ter s slovenskim športom v Italiji nasploh. Naši novinarji uspešni na športnih igrah USSI V Pečah (Pockau) ob tromeji med Avstrijo, Italijo in Slovenijo se je z družabnim srečanjem zaključil »avstrijski del« letošnjega srečanja Ski-tenis Združenja športnih novinarjev Italije (USSI). Gostitelj povsem uspelega trijezičnega večera je bil župan občine Podklošter Erich Kessler, ki je svojim gostom predstavil občino kot odprto, tako glede sodelovanja čez mejo kot tudi usmerjeno v Evropo. Podklošter že desetletja tesno sodeluje s sosednjima občinama Trbiž in Kranjsko Goro, prav tako v posebni trilateralni delovni skupini, v kateri sodeluje kar šest občin s Koroške, Slovenije in Italije. Športni del srečanja je skoraj 50 novinarjev iz cele Italije opravilo na preizkušnjama v alpskem smučanju (v Trbižu) ter v tenisu v dvorani (v Pečah). V skupnem seštevku sta se z drugim in tretjim mestom povzpela na stopničke slovenska člana USSI-ja Mario Čuk (tudi zmagovalec teniškega turnirja) ter član našega uredništva Rado Gruden. Občudovanja vreden pa je bil tudi nastop nekdanjega svetovnega prvaka med športnimi novinarji in nekdanjega odgovornega urednika PD Gorazda Vesela, ki se je na trbiških strminah pomeril z več desetletij mlajšimi tekmeci v alpskem smučanju. Odgovornost za organizacijo srečanja je nosil član deželnega in na novo tudi državnega odbora USSI Mario Šušteršič. Pri organizaciji avstrijskega dela srečanja pa mu je bil v pomoč naš celovški dopisnik Ivan Lukan. (I.L.) Domači šport skoki v vodo - DP Ivana Curri ni nastopila Sofia Carciotti 14. Včeraj se je v tržaškem bazenu Bruno Bianchi začelo absolutno državno prvenstvo v skokih v vodo. V ženski konkurenci so podelili medalje v skoku s stolpa. Zmagala je Brenda Spa-ziani (Fiamme Azzurre). Članica tržaškega kluba Trieste Tuffi Michelle Turco se je uvrstila na 4. mesto, Giu-lia Belsasso pa je bila 8. V kvalifikacijah se je na 14. mesto uvrstila tržaška Slovenka Sofia Carciotti (Trieste Tuffi). Zaradi vročine pa ni nastopila Ivana Curri. Zaradi poškodbe pa ni tekmovala niti tržaška olimpijka Noemi Batky. Moški so skakali iz 3-metrske deske. Zmagal je Nicola Marconi (Marina Militare). Tommaso Rinaldi (Trieste Tuffi) je bil 8. Danes bodo na sporedu ženski skoki s trimetrske deske in moški skoki s stolpa. Prenos iz tržaškega bazena Bianchi si boste ob 20. uri lahko ogledali tudi na satelitskem kanalu Rai Sport Piu. Sofia Carciotti bo tekmovala tudi danes. Danes Sobota, 14. marca 2009 ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Val Imsa; 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia Tmedia - PAV Natisonia; 21.00 v Pradamanu: Il Pozzo - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, Don Milani: Altura - Sloga List MOŠKA D-LIGA - 17.30 v Repnu: Sloga - Broker TS ŽENSKA D-LIGA - 17.00 v Trstu, 1. maj: Bor Breg Kmečka banka - Sant'Andrea 1. MOŠKA DIVIZIJA - 20.30 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - Olympia 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 v Moraru: Morarese - Soča; 20.30 v Trstu, licej Petrarca: Poggi 2000 -Kontovel 3. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Trstu: Sant'Andrea - Breg A UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Kontovel; 18.00 v Trstu, Rocol: Virtus - Breg UNDER 13 MEŠANO - 15.30 v Trstu, Suvich: Sant'Andrea - Sokol; 16.00 v Trstu, ul. della Valle: Brunner - Kontovel KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 20.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska - San Daniele MOŠKA D-LIGA - 20.00 v Miljah, Pacco: Poggi 2000 - Dom; 20.00 pri Briščikih: Kontovel -Dinamo; 20.30 v Trstu, Ul. Forlanini: San Vito - Breg UNDER 15 DRŽAVNI - 18.30 v Červinjanu: Cervignano - Jadran ZKB UNDER 14 MOŠKI - 18.00 v Trstu, Ul. della Valle: San Vito - Bor ZKB ZAČETNIKI - 15.30 v Nabrežini: Sokol - Breg; 16.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Alba; 16.30 v Trstu, licej Oberdan: Azzurra B - Polet NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg - Zarja Gaja DEŽELNI MLADINCI - 16.00 v Gorici, Ul. Capodistria: Pro Gorizia - Vesna ZAČETNIKI 7:7 - 16.00 v Doberdobu: Mladost - Pro Gorizia B Jutri Nedelja, 15. marca 2009 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina - Kras Koimpex; 15.00 v Križu: Vesna -Mariano 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Ronchi; 15.00 v Trebčah: Primorec -Turriaco 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje Interland - Fiumicello 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Aurisina DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Červinjanu: Pro Cervignano Muscoli - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Ločniku: Lucinico -Juventina; 12.00 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea - Pomlad ZAČETNIKI - 10.00 v Repnu: Pomlad B - Altura; 10.30 v Bazovici: Pomlad A - Trieste Calcio A KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, telovadnica na Judovcu (Altura): Jadran Mark - Pordenone UNDER 13 MOŠKI - 10.00 v Trstu, licej Oberdan: Poggi 2000 - Breg ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA - 12.00 v Trstu, šola Rossetti: Volley club - Sloga 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Roiano Gretta Barcola - Breg Bor ZKB UNDER 18 MOŠKI - 18.00 na Opčinah: Sloga Multivest - Cordenons UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Gradišču: Minerva Lucinico - Govolley Kinemax UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Gorici, Špacapan: Olympia Hlede - Fincantieri; 11.00 v Sovodnjah: Soča Rast - Volleybas; 16.00 na Opčinah: Sloga -Triestina Volley UNDER 14 MOŠKI - 11.00 v Vidmu: Aurora Volley - Olympia Fer-Style; 11.00 na Opčinah: Sloga -Follador PN Pojutrišnjem Ponedeljek, 16. marca 2009 ODBOJKA 3. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.45 v Dolini: Breg B - Bor Kinemax NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.00 v Repnu: Kras -Ponziana; 19.30 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Juventina 13 Obvestila CHEERDANCE MILLENIUM ponovno organizira tečaj aerobike. Prvo srečanje bo v sredo, 16. marca, ob 20.30 v telovadnici osnovne šole na Opčinah! SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13. aprila 2009 v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. 340-2232538 / ŠPORT Sobota, 14. marca 2009 21 nogomet - Danes v Dolini in jutri v Štandrežu V ospredju Breg - Zarja Gaja in Juventina - Kras Koimpex Kriška Vesna za tretjo zaporedno zmago - V Sovodnje prihaja solidna ekipa iz Ronk V 24. krogu bo v 2. AL že danes na sporedu der-bi med Bregom in Zarjo Gajo. Jutri pa bo v Štran-drežu slovenski goriško-tržaški derbi promocijske lige med Juventino in Krasom Koimpex. Zanimivo bo tudi v Križu in v Sovodnjah. Tako Vesna kot Sovod-nje iščeta nove točke za play-off. DANES 2. AMATERSKA LIGA BREG (35 točk) - ZARJA GAJA (38) - Današnji breško-kraški derbi v Dolini bo zanimiv predvsem zato, ker se obe ekipi lahko še potegujeta za uvrstitev v končnico prvenstva. Tako za Breg kot za Zarjo Gajo so tri točke imperativ. Prav zato pričakujemo živahno tekmo in napadalno igro obeh ekip. Bregov trener Davor Vitulič bo imel običajne težave s postavo. Odsotni bodo German, Pernorio, Sovič, Bu-srich, Sestan, Poljšak in Gellini. Pod vprašajem je tudi napadalec Giuliano Cermelj. Trener Vitulič se bo bržkone šele danes pred tekmo odločil, če bo poslal na igrišče Cermelja od prve minute. Pri Zarji Gaji ne bo diskvalificiranega Vitomirja Križmančiča. Goran Križmančič je opravil le en trening, toda danes bo na razpolago trenerju Di Summi. Sodnik: Kreso iz Trsta. V prvem delu: Zarja Gaja - Breg 1:1. DANEŠ ŠE - Elitna liga: Tolmezzo - Rivigna-no; promocijska liga: Ponziana - Trieste Calcio; 1. AL: Pro Romans - Medea; 2. AL: Begliano - Torre. JUTRI PROMOCIJSKA LIGA JUVENTINA (26) - KRAS KOIMPEX (58) - V Štandrežu obljubljajo, da proti repenskemu Krasu ne bodo vnaprej vrgli pušk v koruzo. Juventina bo nastopila z nekoliko okrnjeno postavo. Odsotna bosta zvezna igralca Gerometta in Giannotta, ki sta v zadnjih krogih igrala zelo dobro. Tudi v Krasovi zvezni liniji bo še naprej odsoten poškodovani Giacomi, ki ne bo na razpolago vsaj še sedem dni. Na treningu se je obenem poškodoval Pohlen, Mania pa ni še okreval. Juventina je bila edina ekipa, ki je doslej v letošnji sezoni odnesla domov točko iz Repna. Sodnik: Tu-rale iz Vidma. V prvem delu: Kras - Juventina 0:0. VESNA (34) - MARIANO (23) - Ekipa kriškega društva bo skušala jutri zmagati še tretjič zapored. V Križ prihaja Mariano, ki se bori za obstanek v ligi. Vesna pa se lahko še poteguje za uvrstitev v playoff. Prav zaradi tega je za »plave« zmaga imperativ. Trener Venziano ne bo imel na razpolago vseh najboljših nogometašev. Degrassi je diskvalificiran, pod vprašajem pa je še nastop Leoneja, Debernar-dija in Roncija. Sodnik: Faggiani iz Latisane. V prvem delu: Mariano - Vesna 0:1. 1. AMATERSKA LIGA SOVODNJE (38) - RONCHI (36) - Sovodenj- Kapetan Zarje Gaje Martin Grgič kroma ci bodo jutri začelo serijo težkih in izredno pomembnih srečanj v boju za play-off. Najprej pridejo na vrsti Ronke, nato Isonzo, Villesse in Domio. Trener Sari tokrat ne bo imel težav s postavo. Odsoten bo le Pacor. Sodnik: Fedele iz Krmina. V prvem delu: Ronchi - Sovodnje 1:1. PRIMOREC (29) - TURRIACO (33) - V Pri-morčevem taboru so pred jutrišnjim srečanjem proti solidnemu Turriacu optimisti. Trebensko moštvo bo tudi tokrat na klopi vodil Duško Švab, saj je trener Sciarrone še diskvalificiran. Odsoten bo tudi kaznovani Mercandel, pod vprašajem pa je nastop Cad-la. Sodnik: Pavano iz Gorice. V prvem delu: Turria-co - Primorec 2:2. 2. AMATERSKA LIGA PRIMORJE INTERLAND (27) - FIUMICELLO (27) - Trener Primorja Bojan Gulič bo jutri imel na razpolago skoraj vse nogometaše. Odsotna bosta sicer poškodovani Dejan Makivič in David Fratnik, ki pa v zadnjih tednih ne trenira in nanj v taboru pro-seškega društva skorajda ne računajo več. Sodnik: Angelo iz Tržiča. V prvem delu: Fiumicello - Primorje 3:2. 3. AMATERSKA LIGA MLADOST (27) - AURISINA (16) - Doberd-obska Mladost bo skušala jutri premagati nabrežin-sko moštvo, ki zaseda spodnji del lestvice. Trener Fa-bio Sambo nima težav s postavo. Pod vprašajem je le nastop Emanuela Radetiča, ki ga še mučijo bolečine v hrbtu. (jng) »naša napoved« - P. Kuštrin Sovodenjci so zreli tudi za končnico prvenstva Vratar Peter Kuštrin iz So-vodenj se je letos, po lanski odlični sezoni pri doberdobski Mladosti, preselil v Ločnik. Lucinico igra v skupini C 2. amaterske lige. »Pravzaprav smo dejansko že izpadli v 3. AL, saj zasedamo predzadnjo mesto na lestvici in imamo le 14 točk,« je priznal Peter, ki si je v zadnjih krogih izboril mesto standardnega vratarja. »V Ločniku se vsekakor počutim zelo dobro. Še posebno sedaj, ko so mi tudi zaupali in igram. To je najbolj pomembno. Negativno je le, da smo predzadnji na lestvici. Igramo zelo neučinkovito, ker smo doslej imeli precej smole s poškodbami,« meni Peter. Kako pa bi ocenil nastope svojega matičnega kluba iz Sovodenj? Sovodenjci igrajo zelo dobro in letos imajo kar visoke ambicije. Obstanek v ligi so že dosegli, sedaj pa se lahko potegujejo še za play-off. So drugi na lestvici, tako da je treba še naprej vztrajati z dobrimi rezultati, čeprav dobro vem, da ne bo lahko. Prvenstvo 1. AL je zelo izenačeno in treba je stalno igrati zelo zbrano. Ali se v Sovodnjah lahko celo razmišlja o napredovanju v promocijsko ligo? Če se ekipa uvrsti v play-off, potem se lahko vse pripeti. Končnica prvenstva je namreč prava loterija. Igralci so še dodatno motivirani in lahko presenetijo. Kaj pa ti v prihodnji sezoni? Še nič ne vem. Pomembno je, da bom igral. Kjerkoli. Kako pa je s študijem? Obiskujem tretji letnik industrijske inženirske fakultete v Vidmu. Sem kar zadovoljen s svojo izbiro. (jng) PETROVA NAPOVED: Juventina - Kras Koimpex 2 (0:2) Vesna - Mariano 1 (1:0) Sovodnje - Ronchi X (1:1) Primorec - Turriaco 2 (1:2) Breg - Zarja Gaja X (0:0) Primorje Interland - Fiumicello 1 (2:1) Mladost - Aurisina 1 (3:1) Prejšnji teden je Alex Sedmak zbral pet točk, pred dvema tednoma pa Franco Milkovič 9. Vrstni red: Jaš Grgič 11, Batti, F. Milkovič 9, Cescutti 8, Sciarrone 7. smučanje - Danes Rekordna udeležna na 21. pokalu prijateljstva Z današnjo tekmo za 21. pokal prijateljstva treh dežel, ki šteje tudi kot 5. memorial Lucijana Sosiča, se bo končal letošnji 4. primorski smučarski pokal. Udeležba bo nadvse rekordna, saj je kar 401 vpisanih smučarjev, ki bodo branili barve šestnajstih društev. Od naših društev bodo tekmovali Devin, Mladina, Brdina in SPDG. Vpisali pa so se tudi tekmovalci iz Maribora in Kamnika. Na smučarski progi »Cima-cuta« v kraju Forni di Sopra bodo pripravili dve veleslalomski progi, eno za najmlajše, drugo pa za vse ostale. Start prvega tekmovalca bo ob 9.45. Letošnji organizator pokala prijateljstva je klub koroških Slovencev ŠD Šentjanž. Tekmovanje pa organizira ob sodelovanju smučarskega kluba Devin, družbe Promotur in SK Snežnik. ODBOJKA Govolley in Kontovel gladko zmagala 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Goriškem Fincantieri - Govolley Kmečka banka 0:3 (11:25, 19:25, 14:25) GOVOLLEY: Mateja Zavadlav 27, Bressan 9, Danielis 9, Petejan 8, Greta Zavadlav 3, Degano 2, Piras. Trener: Rajko Petejan. Goriške odbojkarice so v Tržiču brez večjih težav premagale domači Fincantieri, ki je odbor nudil le v drugem setu. Zmaga Govolleya torej ni bila nikoli v dvomu. Na mreži se je tokrat izkazala Mateja Zavadlav, ki je zbrala kar 27 točk. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Kontovel - Poggi Oma 3:0 (25:12, 25:19, 25:15) KONTOVEL: Bembi, Mojca in Jasna Briščik, Cibic, Ferluga, Ghezzo, Gregori, Ravbar, Škerlavaj, Starc, Za-vadlal, Turco (L). Trener: Tanja Černe. V taboru Kontovela so bili tokrat s prikazano igro zelo zadovoljni. Kon-tovelke so bile boljše v vseh fazah igre, tako v napadu kot tudi v obrambi. Učinkovito so napadale z vseh pozicij. Le v drugem setu so se gostje solidno upirale in celo vodile s 17:14. Gostiteljice so se nato zbrale in zmagale s 25:19. Pohvalo tokrat zasluži celotna ekipa. odbojka - V moški in ženskih prvenstvih C in D-lige Zahteven krog V ospredju slovenski derbi Sloga Tabor Televita - Val Imsa - Bor/Breg se bo skušal maščevati Današnji, šesti povratni krog bo za večino naših odbojkarskih deželnih ligašev zelo zahteven, tako da je precej verjetno, da bodo zamejski odbojkarji spet osvojili zelo malo točk. V ospredju bo nedvomno moška C-liga, saj bo v Repnu na sporedu povratni derbi med Slogo Tabor Tele-vita, ki v zadnjih tednih ne igra več tako učinkovito kot v prvem delu, in Valom Imsa. Pred novim letom so bili slogaši za razred boljši od Maku-čevih varovancev, ki pa po povratku Florenina igrajo precej boljše in se lahko zato enakovredno upirajo tudi najboljšim ekipam v ligi. To so navsezadnje dokazali tudi na tekmi proti prvouvrščenemu San Giovan-niju, kateremu so tudi odtrgali točko. Zato lahko pričakujemo izenačen in lep derbi. Domačini bogo gotovo hoteli popraviti vtis iz prejšnjega kroga, ko so klavrno izgubili proti Prati, Štandrci pa še lovijo prepotrebne točke za obstanek v ligi, ki je po vsakem porazu bolj oddaljen. Na domačih tleh bo v tem prvenstvu igrala samo še Olympia Tmedia, ki pa jo čaka na tekmi proti San Giovanniju res nemogoča naloga. Gostje so gotovo boljši, Goričani pa kljub temu ne smejo obupati. Tudi v primeru poraza je lahko srečanje proti prvouvrščeni ekipi zelo koristno v pričakovanju na tekme proti dostopnejšim nasprotnikom. Zelo težko bo do novih točk prišla tudi Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje. Gostovala bo namreč pri Sniderovem Il Pozzu, ki se poteguje za uvrstitev v play-off. Ekipo iz Pradamana sestavljajo sami izkušeni igralci, tako da bodo morali varovanci trenerja Battistija igrati maksimalno, če se ji bodo hoteli učinkovito upirati. Po tednu premora se na igrišče vrača tudi naš edini moški D ligaš. Mladi slogaši so ta teden edina zamejska ekipa, za katero bi bilo res veliko presenečenje, če ne bi osvojila vseh treh točk. V Repnu se bodo namreč pomerili z zadnjeuvrščeno združeno ekipo Riguttija in Volleyc-luba, ki zadnje ne bi smela predstavljati prehude ovire. Kljub temu pa Peterlinovi varovanci svojih nasprotnikov ne smejo podcenjevati. Mestna derbija čakata tudi naši dve ženski ekipi, ki sta v prejšnjem krogu prvič istočasno slavili. Tokrat bo njuna naloga še bolj zahtevna kot pred tednom dni. Sloga List bo na- mreč v C ligi gostovala pri Alturi, ki sicer igra manj uspešno kot v prvem delu, vseeno pa še vedno sodi med najboljše ekipe v ligi in ji uvrstitev v play-off skoraj ne more uiti. Če hočejo slogašice doseči točke proti tako dobremu nasprotniku, bodo morale igrati zares zelo dobro, pristop pa mora biti tak kot na tekmah proti Cordenonsu in Tarcentu, ko so dale vse od sebe. Združena ekipa Bora in Brega pa se bo skušala v D ligi ekipi S. Andrea maščevati za poraz iz prvega dela prvenstva, ko je nekoliko nepričakovano ostala brez točk. Plave se bodo morale paziti ostrega servisa in hitre igre ob mreži svojih nasprotnic, ki so doslej zbrale enako število točk, a so na lestvici za njimi zaradi ene zmage manj. S. Andrea je po nekaj tednih krize očitno spet prišel v pravo formo, saj je prejšnji teden premagal prvouvrščeno Reano, uspešno pa zadnje čase igrajo tudi Smotlakove varovanke, kar dokazuje gladka zmaga proti drugouvrščenemu Fadaltiju iz Pordenona. Zato bo današnje srečanje verjetno dolgo in napeto, zmagovalec pa bo naredil pomemben korak naprej na poti do uvrstitve v končnico. (T.G.) »naša napoved« - Diego Poletto Goriški Olympii sledi tudi iz Bassana Mladinske ekipe naših goriških društev je dolgo let vodil Diego Poletto, ki pa se je letos odločil, da se preizkusi v čisto novem okolju. Preselil se je v Bassano del Grappa, kjer je odgovoren za mladinski sektor pri domačem A2 ligašu. Sam je trener dveh ekip U13 in ene U14, vodi pa tudi člansko ekipo, ki nastopa v D ligi s skupino igralcev, ki pripadajo v glavnem kategoriji U20. Poleg tega skrbi tudi za sodelovanje s šolami, v kratkem času pa mu je že uspelo postaviti na noge tudi sektor mi-nivolleya, ki ga v Bassanu dolgo ni bilo. Podobno vlogo je imel v zadnjih letih tudi pri Olympii, «tukaj gre pa za precej večje društvo. Zame je bil to skok v neznano, izbira pa se je izkazala za pravilno, saj sem zelo zadovoljen. Prav zaradi tega je zelo verjetno, da bom v kratkem podaljšal pogodbo z Bassanom še za eno sezono.» Tridesetletni Diego je v zadnjih letih treniral mlade odbojkarje Olympie, ki zdaj igrajo v C ligi. «Še pred začetkom prvenstva sem bil zelo skeptičen glede njihovega nastopanja na tej ravni in sem o tem govoril tudi z odborniki. Boljše bi bilo, da bi letos igrali v D ligi, saj bi v enem letu toliko dozoreli, da bi bili lahko potem bolj konkurenčni tu- di na višji ravni. Po drugi strani pa je tudi res, da se vedno zelo težko odpo-veš ligi, ki si si jo priboril na igrišču, ob tem pa so nekateri ključni igralci ekipo zapustili tik pred prvenstvom ali celo kasneje.» Mladi trener, ki še vedno redno sledi slovenskim ekipam, je tudi prepričan, da je bila izbira Olym-pie, da svoje najbolj perspektivne igralce, potem ko je trener Claudio dal ostavko, zaupa Zoranu Jerončiču, pravilna. »Zoran zelo dobro dela z mladimi in se bodo zato fantje od njega veliko naučili. Claudio je v svoji dolgi trenerski karieri dokazal, da je odličen trener, verjetno pa je imel letos z ekipo več težav, kot bi jih imel sicer, ker že dolgo let ni treniral mladih.» (T.G.) DIEGOVE NAPOVEDI Sloga Tabor Televita - Val Imsa 3:2; Il Pozzo - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:1; Olympia Tme-dia - San Giovanni 0:3; Sloga - Broker 3:0; Altura - Sloga List 3:0; Bor/Breg Kmečka banka - S. Andrea 3:1. 22 Sobota, 14. marca 2009 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Edinost je tokrat spregovorila o zborovanju učiteljskega društva za goriški okraj, ki se je te dni vršil v Ajdovščini. Z vipavskim vlakom se je pripeljalo precejšnje število učiteljev iz goriške in kanalske okolice. Na kolodvoru so jih sprejeli domači nadučitelj, župan in deželni poslanec gospod Kovač. »Vzlic skrajno nevgodnemu vremenu se je zbralo štiriinpetdeset učiteljev in učiteljic. In če se še pomisli, da je zborovalni kraj na skrajni periferiji okraja, mora se konstatirati z zadovoljstvom, da se goriško učiteljstvo zaveda; ono hoče napredovati, kar mu bo možno le tedaj, ako se tesno poprime svoje organizacije. Zborovanje je otvoril predsednik gospod Križman. Na to je zaprosil besede župan in deželni poslanec, ki je v lepih besedah povdarjal važnost učiteljskega stanu ter je v svojem in imenu domačega trga prisrčno pozdravil zborovalce; omeniti treba tudi, da je ostal ves čas na zborovanju. - Gospod Finžger, šolski nad- zornik, je imel daljše predavanje o biologiški metodi; na ta način je vsejal dobro seme na šolsko polje, ki brezdvomno obrodi obilo dobrega sadu. Za njegov trud je žel obilno zahvalo udanega mu uči-teljstva. - Učiteljstvo si je ogledalo Johmanov valjčni mlin pod vodstvom lastnikovega sinu gospoda Johmana mlajšega. Prijaznemu gospodu lepa hvala!! Napisi na in v mlinu so slovenski. Povzet v tamkajšnji predilnici je bil tudi zanimiv, ali, četudi so delavci Slovenci, so napisi nemški! Na obedu so poleg gospoda župana pozdravili učiteljstvo notar gospod A. Lokar, doktor Tomo Šorli in sodnik doktor Vidmar. Ob tej priliki se je nabralo v dobrodelne namene dvainšestdeset kron.« Po šestmesečnem počivanju je pevsko društvo Kolo začelo ponovno delovati s polno paro. »Da se temu našemu društvu omogoči delovanje, je želeti, da mu ostanejo zvesti vsi stari podporniki in da pristopi vsaj še enkrat toliko novih,« meni Edinost. ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK V tržaški okolici so bile v tem tednu številne proslave mednarodnega ženskega praznika. Ponekod so proslave združili s kulturnim sporedom, drugod so ženske priredile družaben večer ali pa oboje. Med večjimi proslavami velja omeniti ono v Dolini. V dvorani prosvetnega društva Valentin Vodnik so bile pogrnjene in okrašene tri dolge mize, za katere so posedle ženske, pevci, godbeniki in tamburaši. Po odigrani Internacionali je proslavo uvedla Alojzija Lo-vriha, za njo pa je spregovorila Justina Švab, ki je vse navzoče pozdravila v imenu žena Neodvisne socialistične zveze. V daljšem govoru je nato prikazala pomen praznika žena in še posebej poudarila vlogo žene in matere v borbi za ohranitev miru v svetu, ki je izredno potrebna. Omenila je tudi številne domače probleme, ki so sicer skupni vsemu prebivalstvu, a jih ženske še mnogo bolj občutijo. Poudarila je še posledice gospodarske krize zlasti v ladjedelnicah, ki se odražajo tudi v domačem gospodinjstvu. »Govornica je nato prikazala nekatera vprašanja, ki terjajo nujne rešitve, saj so bistvenega pomena za žene: vprašanje plač po načelu 'za enako delo enako plačo', vprašanje brezposelnosti, vprašanje pokojnin hišnim gospodinjam itd. Poudarila pa je tudi zahtevo slovenskih mater, da se odpravijo diskriminacije na narodnostnem področju ter potrebo, da matere vzgajajo svoje otroke v ljubezni do šole in dela. O pomenu 8. marca je tudi govorila Lucija Žerjal, in sicer v imenu KPI, pri čemer je zlasti poudarjala vlogo komunističnih žena v borbi za rešitev perečih problemov, ki vsakodnevno tarejo žene. Spet je zaigrala godba, potem pa je sledil kulturni spored, v katerem so sodelovali pevci in tamburaši prosvetnega društva 'Valentin Vodnik'. Omeniti je še treba, da so žene pripravile kar dva jer-basa 'kroštlnov', tako da so potem žene posedle ob kozarcu dobrega vina in prigrizku še pozno v noč.« FILMI PO TV Ponedeljek, 16. marca, Rai 3, ob 01.10 Un'ottima annata Režija: Ridley Scott Igrajo: Russell Crowe, Albert Finney in Marion Cotillard Vedno prezaposleni borzni posrednik Max po smrti strica Henryja podeduje vilo in vinograd v Provansi. Da bi od prodaje iztržil čim večji dobiček, osebno odpotuje v Francijo, kjer pa ne gre vse po načrtih. Oskrbnika vinograda nista navdušena nad Ma-xovo željo po prodaji, na posestvu se pojavi mlada Christie, ki trdi, da je Henryjeva nezakonska hčerka, dodatne dvome o življenjski sreči pa Ma-xu zbujajo tudi spomini na otroštvo in prikupna, a svojeglava lastnica restavracije v bližnji vasici. Film, ki se odvija v očarljivi Provansi je zabavna, vrhunska «prijetna romantična poslastica», ki je prepričala tudi Ridleya Scotta, da se je preizkusil z intimističnim filmom. Torek, 19. marca, Rai 2, ob 23.40 I segreti di Brokeback Mountain Režija: Ang Lee Igrajo: Jake Gyllenhaal, Heath Legder V drugo gre rado in tokrat bo državna televizija najbrž predstavila integralno verzijo filma, ki so ga sicer že predvajali pred dvema mesecema, a s tem, da so nekatere scene tudi cenzurirali. Zgodba o dveh očarljivih čredarjih, ki živita dvojni vsakdan s tem da sta poročena a imata tudi homoseksualno vez, si je pred stirami leti zagotovila najprej zlatega leva v Benetkah in nato se tri oskarje. Eden od protagonistov, Heath Legder, pa je medtem postal tudi filmska legenda in nesmrtni mit, saj je pred dobrim letom umrl v se nepojasnjenih okolisčinah. Torek, 17. marca, Rete 4, ob 23.55 LL ombra del testimone Režija: Alan Rudolph Igrajo: Demi Moore, Bruce Willis, Glenn Head- ly, Harvey Keitel in Jiohn Pankov Dolgolasa Cyntia se zglasi na krajevnem policij- skem uradu, da bi lahko tudi sama prispevala pri rešitvi hudega umora. Med daljšim pričevanjem pa pridejo na dan nekatere ne ravno ljube resnice; Cynthia in njena najboljša prijateljica Joyce sta pred leti umorili svoja moža. ^//Juvw Sreda, 18. marca, Rete 4, ob 23.30 Philadelphia Režija: Jonathan Demme Igrajo: Tom Hanks, Denzel Washington, Jason Robards jr, Antonio Banderas in Roberta Maxwell V Philadelphiji živi Andrew Beckett, mlad prikupen in prijazen odvetnik, ki je na tem, da mu v slua-bi ponudijo pomembno napredovanje. Tik pred doseakom pa se izkaže da je HIV pozitiven in da je obolel za aidsom. Zaradi tega mu zavrnejo napredovanje in ga celo odpustijo. Andrew ima kar nekaj težav tudi pri iskanju odvetnika, ki bi se zavzel za njegov primer, a ga naposled le najde. Ce-lovečerec bolj kot o virusu aidsa, pripoveduje o virusu nesprejemanja različnosti. Delo opremlja čudovita glasbena kulisa, ki jo označujejo dela Bruca Springsteena (prejel je oscarja), Petera Gabriela, Neila Younga, Sade in celo Marie Callas. Četrtek, 19. marca, Rete 4, ob 21.10 Anna and the King Režija: Andy Tennant Igrajo: Jodie Foster, Chow Yun-Fat, Bai Ling in Tom Felton Anna Leonowens je angleška učiteljica, ki sredi 19. stoletja s sinom pripotuje v Bangkok, da bi vseh oseminpetdeset otrok siamskega kralja Mongkuta naučila zahodnjaških znanosti. Odločna Anna nasprotuje vsem pravilom protokola in se ravno s tem samosvojim ravnanjem prikupi kralju Mongkutu. Tennantov film, sodobni remejk Cromwellovega celovečerca iz leta 1946, je nekakšno primerjanje zahodnjaške kulture z običaji in navadami vzhodnjaškega sveta. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV foto kroma mesto na hrvaškem nasa pokojna igralka kralj 2elezov oksid nekd. ital. nogometaš ju2noameri-ski jastreb sestavil lako staro-davnost trgovsko blago, prodajalni predmet afrisko glasbilo, črnski boben reka v etiopiji beri primorski dnevnik noetov sin maroga, pega japonski pisatelj (haruo) indijski asket; posebna 2imnica DEL OSTREŠJA, LESENA NOSILNA GREDA uresničitev opravila aleksandr. reformator enota za merjenje tlaka; ozračje tuje mosko ime letovišče pri opatiji podtalno delovanje trava tretje kosnje stanje s hrupom, ropotom fr. kipar (auguste) 2iva pomoč v sportu ameriski igralec pacino japonsko pristanisce starogrsko brenkalo ljubkovalno 2ensko ime rimska boginja jeze / stra2nik srednje veskih vladarjev misica obračalka pravica ugovora teliček ida kravanja zelo žalosten dogodek del smučarske opreme ime treh perga-monskih kraljev mesto v nevadi nasa nikalnica atol v otočju tuamotu surovina za pivo večja kotanja za vodo, ribnik cima, klica, poganjek rimski državnik oče ilka vaste edvard kocbek lev tolstoj časnikar, 2urnaust vrednost, izra2ena v denarni enoti ameriski igralec in plesalec (john) pretrkova-nje bolnika po telesu peronova 2ena slov. glasbenik soss okroglo število naselje pri rakeku slovenska smučarka zajc francoska pisateljica nin nas filmski snemalec 2erjal vulkanski izmeček mesto v piemontu (peneča vina) japonski re2iser kurosava kontakt gora nad logatcem prebivalec evr. dr2ave delec energije v jedrski fiziki imetje kraljevič iz epa ma-habharata SPOMLADANSKO 2rTO angl. pisatelj fleming HALOGENA PRVINA reka na jugu skotske riccardo illy vladarska rodbina it. politično gibanje gregor ro2man anton vodnik jazonovi pomorščaki častitljivi starec indijsko 2ensko oblačilo ameriski pisatelj (john dickson) nestrokovnjak srbski kosarkar (vlade) primorski dnevnik, tvoj dnevnik zgoniško športno društvo zadnjica SLOVARČEK - ANAA = atol v Tuamotu • ESK = Škotska reka • NAL = kraljevič iz indijskega epa Mahabharata * PAKRAC = mesto na HrvaŠkem • SATO = japonski pisatelj * VAKAJAMA = pristanišče na japonskem otoku HonSu / RADIO IN TV SPORED Sobota, 14. marca 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Miška smetiška - Kotalka 20.30 TV Dnevnik, sledita Utrip evangelija ter Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: Aprirai 10.40 Aktualno: Tutto benessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Effetto Sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.30 Resničnostni show: Ballando con le Stelle 0.05 Dnevnik 0.10 Aktualno: Applausi V^ Rai Due 6.20 Aktualno: L'avvocato risponde 6.30 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia 8.55 Smučanje: slalom (M), 1. vožnja 9.55 Smučanje: veleslalom (Ž), 1. vožnja 10.50 Aktualno: Quello che 11.25 Smučanje: slalom (M), 2. vožnja 12.20 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 19.00 Resničnostni show: X Factor 15.30 Nan.: Scalo 76 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: The District 19.35 Variete: Scorie di scorie 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 22.40 Šport: Sabato sprint 23.20 Nočni dnevnik 23.30 Dok.: Tg2 - Dossier 0.15 Aktualno: Tg2 Storie 1.00 Tg2 - Mizar ^ Rai Tre 7.00 8.00 8.45 9.00 10.30 11.00 11.30 12.00 12.25 14.00 14.50 15.50 15.55 16.35 17.00 18.10 19.00 20.00 20.10 21.30 23.20 23.40 0.40 8.45 Risanke Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco Variete: Accipicchia, ci hanno ru- bato la lingua! Aktualno: Tv Talk Aktualno: Art News Aktualno: I nostri soldi, sledi Esto- vest Aktualno: Levante, sledi Italia Agri-coltura Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved Aktualno: Il Settimanale, sledita Bellitalia in Mediterraneo Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Aktualno: Tgr Ambiente Italia Tg3 Flash L.I.S. Šport: Sabato sport Kolesarstvo Magazine Champions League Šport: 90 Minuto Serie B Deželne vesti in vremenska napoved Variete: Blob Variete: Che tempo che fa Dok.: Speciale Ulisse - Il piacere della scoperta Deželni dnevnik Dok.: Un giorno di pretura Nočni dnevnik in vremenska napoved, sledi Tg3 Agenda del mondo ni del presidente 7.40 Nan.: Vita da strega 8.10 Nan.: Mac Gyver 9.00 Aktualno: Tv moda, sledi Stasera a teatro 10.00 Aktualno: Vivere meglio 11.30 15.00 Dnevnik in prometne vesti 11.40 Nan.: Rivoglio i miei figli 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Film: Poirot - Se morisse mio ma- rito (srh., V.B., '00, i. D. Sushet) 17.00 Nan.: Detective Monk 18.00 Dok.: Gli influssi delle maree 18.45 22.25 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Nan.: Law & Order: Unita speciale 23.50 Šport: Guida al campionato Canale S 6.00 8.00 8.50 9.30 10.00 10.05 13.00 13.40 14.10 15.30 18.15 18.50 20.00 20.30 21.10 23.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Jutranji dnevnik Glasb.: Loggione Aktualno: Nonsolomoda (pon.) 0.00 Aktualno: Speciale sul film La matassa 0.05 Variete: Maurizio Costanzo Show (vodi: M. Costanzo) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Resničnostni show: La fattoria Resničnostni show: Amici Aktualno: Verissimo Resničnostni show: Grande fratel-lo Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: La Corrida - Dilettanti allo sbaraglio Variete: Se vi siete persi O Italia 1 6.25 Nan: Still Standing 6.55 Risanke 10.45 Nan.: Dharma & Greg 11.20 Nan.: V.I.P. 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: La vita secondo Jim 14.05 Film: Vacanze di Natale '90 (kom., It., '90, i. M. Boldi) 16.10 Film: Ozzie - Il mio amico combi-naguai (kom., Nemčija, '01, i. S. Breslin) 18.00 0.25 Aktualno: Speciale sul film La matassa 18.30 20.30, 22.05, 23.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: Cucciolo (kom., It., '98, r. N. Parenti, i. M. Boldi) 21.00 Film: Giu' per il tubo (anim., ZDA, '06, r. D. Bowers, i. S. Fell) 22.30 Film: La maledizione di Komodo (groz., ZDA '04, i. T. Abell) ^ Tele 4 Rete 4 6.10 Dnevnik - Pregled tiska 6.25 Nan.: West Wing - Tutti gli uomi- 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.00 Dnevnik 8.10 Storie tra le righe 12.05 Palco, gli eventi in TV 12.55 Volley Time 13.15 Conosciamo i nostri ospedali 13.50 Snaidero, passione basket 14.00 Qui Cortina 14.10 Videomotori 14.25 Ski Magazine 14.45 Šport: Hard Trek 17.00 Risanke K2 19.00 Ciacole no fa fritole 19.10 Musica, che passione! 20.00 Fede, perche no? 20.05 Ritmo in tour: La tv dei viaggi 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: L'arma segreta (i. B. Rathbo- ne, N. Bruce) 22.30 Borgo Italia 22.55 Qui Tolmezzo 23.30 Stoa' LA 6.00 7.00 10.00 11.00 11.35 12.30 15.10 17.45 La 7 Dnevnik, horoskop, promet Aktualno: Omnibus Week-end, sledi Ombibus Life 13.00 Šport: Superbike Aktualno: L'intervista Nan.: Jeff & Leo Dnevnik in športne vesti Šport: Rugby: Italija - Galles Šport: Rugby: Škotska - Irska 20.00 20.30 21.00 23.00 0.50 1.15 1.50 Dnevnik Dok.: Crocodile Hunter Nan.: L'ispettore Barnaby Film: Operazione Crossbow (dram., VB., '65 r. M. Anderson, i. S. Loren) Nočni dnevnik Aktualno: M.O.D.A. La 25.a ora - Il cinema espanso (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Lutkovno-igrana nan. 9.05 Kino Kekec: Karo in ljubi bog (pon.) 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Oddaja: Tranzistor 13.50 14.15, 18.40 Risanke 14.00 Film: Pismo (pon.) 14.20 Film: Gospod prva vrata desno 15.55 17.20 Sobotno popoldne 16.10 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.30 Na vrtu 17.55 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Film: Mož brez obraza (pon.) 21.55 Ars 360 22.15 Poročila, vremenska napoved, športne vesti 22.45 Hri-bar 23.50 Nad.: Deadwood 0.40 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 14.03.1991 1.10 Dnevnik 1.30 Dnevnik zamejske Tv (t Slovenija 2 6.50 Skozi čas 7.00 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 14.03.1991 7.30 Polemika (pon.) 8.55 11.25 Are: SP v alpskem smučanju, slalom (M) 9.55 12.25 Are: SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž) 10.40 Trondheim: SP v nordijskem smučanju, smučarski teki, 30 km (Ž), skupinski start 13.40 Manchester: nogometna tekma angleške lige, Manchester United vs. Liverpool 15.55 Vikersund: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki, poleti ekipno 17.45 Nogometni magazin, sledi nogometni magazin Fife 18.45 Dok. oddaja: Jesenice vs. Detroit (pon.) 19.55 Maribor: nogometna tekma lige Telekom, Maribor vs. Mik CM Celje 21.50 Bleščica, oddaja o modi 22.20 Alpe-Donava-Jadran 22.50 Film: Dvojna smola (pon.) Koper 12.00 12.25 13.15 14.00 14.20 15.20 15.50 16.10 16.40 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.00 21.30 22.15 23.05 23.50 0.35 Dnevni program Are: SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž) Are: SP v alpskem smučanju, slalom (M) Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews, sledi Pogovorimo se o... Sredozemlje Košarka - magazin 23.30 Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Brez meje (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik Šport Jutri je nedelja Vzhod - Zahod Košarka NLB Alter ECO Mediteran festival Trendovska oddaja - Q Vsedanes aktualnost Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik TV Primorka 12.00 0.00 Videostrani 17.00 Odprta tema 18.00 Kultura 18.30 Naši prijatelji: konji (pon.) 19.15 Settimana Friuli 19.40 Kulturni utrinek (pon.) 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Državljanski forum v Novi Gorici 22.30 Film: Obmejni (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.15 Sobotni mix; 12.00 Ta ro-zajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 17.40 Music box; 18.00 Mala scena; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?; 16.15-19.00 Sms; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Makaroni s ketchupom; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capo-distria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 10.10 SP v alpskem smučanju; 10.30 SP, smučarski teki; 11.30 SP, slalom; 11.35 Obvestila; 12.30 SP, veleslalom; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.35 Obvestila; 17.45 Športna oddaja; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.22 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Baritonist Riccardo Straccia-ri; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 20.00Koncert; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 14. marca 2009 VREME i*"0 rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a a zmeren üü dež óVdT ^ nevihte ff veter megla n,-n rahel ««5 Sneg zmeren sneg §3 močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara središče' w ciklona a središče **antiaklona VREMENSKA SLIKA 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Danes bodo dotekali zahodni vetrovi. Jutri bo s severa prišla motnja, ki bo deloma zajela naše kraje. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 18.09 Dolžina dneva 11.49 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.32 in zatone ob 7.18 A Nad srednjo Evropo in Balkanom je območje visokega zračnega pritiska, nad severnim Atlantikom pa je območje nizkega zračnega pritiska z več frontami. Z zahodnimi vetrovi doteka k nam razmeroma topel in občasno bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo večinoma ugoden, le pri najbolj občutljivih se bodo pojavljale manjše vremensko pogojene težave. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 9,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.44 najnižje -39 cm, ob 11.30 najvišje 18 cm, ob 16.54 najnižje -26 cm, ob 23.23 najvišje 42 cm. Jutri: ob 6.17 najnižje -34 cm, ob 12.05 najvišje 9 cm, ob 17.01 najnižje -15 cm, ob 23.32 najvišje 35 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................730 Piancavallo..........500 Vogel.................390 Forni di Sopra........310 Kranjska Gora.........80 Zoncolan............390 Krvavec..............330 Trbiž..................260 Cerkno...............150 Na Žlebeh...........640 Rogla.................180 Mokrine..............370 Mariborsko Pohorje . .80 Podklošter...........220 Civetta...............250 Bad Kleinkirchheim . 175 GRADEC 1/14 & TOLMEČ O 0/13 CELOVEC O -1/13 TRBIŽ O -1/12 O -5/10 KRANJSKA G. o TRŽIČ -1/13 <5 o 0/12 S. GRADEC CELJE 0/15 O MARIBOR o 1/14 PTUJ o M. SOBOTA 01/14 o KRANJ 3/14 5/15 ČEDAD O VIDEM O 3/14 Oc 2/15 c-^4, LJUBLJANA O PORDENON r.nrnra rt O N. GORICA 2/14 N. MESTO 1/14 GOR|CA O „,,,. POSTOJNA O O-2/12 __ o- PORTOROŽ O 3/13 ) UMAG OPATIJA REKA 4/14 PAZIN O ¿St ZAGREB 2/15 O & ČRNOMELJ (^NAPOVED ZA DANES Prevladovalo bo spremenljivo vreme. Po nižinah in v predalpskem pasu bo v glavnem bolj oblačno vreme, možno bo tudi rahlo rosenje. V spodnji nižini se bodo lahko pojavljale meglice. Delno jasno bo z občasno povečano oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo okoli 0, v alpskih dolinah do -5, najvišje dnevne od 10 do 15 stopinj C. J TOLMEČ O 1/12 tjiO TRBIŽ O 0/11 CELOVEC O 0/13 O -4/8 KRANJSKA G. £ o VIDEM O 3/16 ČEDAD 4/15 O TRŽIČ 0/13 O KRANJ o GRADEC 2/14 o 1/12 S. GRADEC CELJE 1/14 O MARIBOR O 2/13 PTUJ O M. SOBOTA O 2/13 O PORDENON 4/15 O LJUBLJANA GORICA O ° N. GORICA 3/14 N. MEST° 2/14 6/16 ^ 1/14 O -V12 --- r\ m KOČEVJE 2>8Tm -Ni - o " PORTOROŽ O /-- ^ - ČRNOMELJ 4/13 „„..,■.... REKA 5/14 OPATIJA ZAGREB 3/15 O ^Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno vreme. (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo pretežno oblačno. Krajevne padavine bodo od severa prehodno zajele večji del države. Snežilo bo nad okoli 1200m nad morjem. POREČ