SLOVENSKA MILA,
——«S®Š«--
Izdana 15. fehruarjn t S 51.
Vsim Slovencem!
Visoko easliti gospod in iskreni domorodec nam iz Gradca takole piše: »Včerej sem vidil male slovenske knjižice, ktere je ministerslvo našemu ordinariatu v odobrenje in pregled poslalo. V malem kalehismu s prašanji, kteri je po mojih mislih od vis. gosp. knezo-škofa Slomšeka', sim s veseljem marsikteri napredek zagledal. Menim, da se bodo vse bez potike vpeljale. Hvala Bogu, da je nek začetek od zgori!«
Pri tej priložnosti ludi mi svoje misli zastran novih slovenskih knjig odkrijemo. Nam bode blizo vse jedno, ali je slovenščina v njih malo na jedno ali drugo stran zavila in nagnjena; — pa to goreče in iskreno želimo in želujemo, da bi se vendar že enkrat tiste bukvice slovenske u slovenske šole upeljale — naj so kakoršne hočejo, da so le u našem milem mater nem jez iku. To in samo toje naša želja. Obljub-leno je nam že večkrat, da bi se le tudi enkrat zgodilo! Zverhovani čas bi že bil. Poljubili in objeli bodemo knjižice slovenske, da bi jih le že u šolah imeli, in jih ne bodemo dolgo rešetali, naj so kakoršne hočejo, da so le slovenske.
Oj, kamo sreče, da bi tudi drugi Slovenci tih misel bili! Ljubi brati: jedinost, sloga, bratinstvo!! Že smo nekdaj imeli abcdno vojsko, ki je tak žalostno končala na sramoto in nesrečo naj slavnejših gospodov in naj iskrenejših domorodcev. Varimo se prepira zavoljo kake čen-čarije: vsaki prepir bi donesel našim sovražnikom veliko veselja in dobička, nam pa veliko žalosti in nesreče. Za to še enkrat: Ljubi brati! v glavnih stvarih složno, v malenkostih svobodno, v vsim ljubeznivo!
Slovenski vlastenci na Koroškem.
Blaga misel blagoserčne matere*
(Kratka pripovedka.) (Poslovenila Slovenka.)
Ovoje dni je živel pobožen oče s svojo ženo i s svojima sinama v eni vasi, v kteri je bil za učenika postavljen.
Svoja sina je v bogaboječnosli i v ljubezni do vsega dobrega i lepega zredil, i veliko radost je do nji imel.
Primerilo se je, da en dan, ko očeta ravno ni doma bilo, oba sina zbolita i nagloma umreta.—Vboga mati, po tej strašni nesgodi globoko v sercu ranjena, položi mertva otroka v gorni isbi na postijo, ji pogerne z belim pertom i čaka v spodni hiši žalostna moža.
Ko mož, nobene nesreče si v nadi, zvečer vesel domu pride, vpraša po navadi: »Žena, kje sla moja sina, da ž njima molim, i ji blagoslovim?" Žena mu odgovori: Bodela že prišla, le pridi k večerji, i
v
mu prinese večerjo na mizo. — Cez nekoliko drugič skerbni oce vpraša: »Žena! kje sla moja sina, da ž njima molim, i ji blagoslovim?"
Žena ga sopet vmiri rekoč: »Le poterpi, ji boš kmalo vidil."
Ko tako skupaj sedila, začne žena:
»Preljubi mož! daj mi svet, kaj mi je storiti? Pred nekoliko leti mi je neki človek dva draga kamna hraniti dal, danes pride, ter ji nazaj tirja; ali ji mu moram dali, ali ne"? — Ojslro jo mož pogleda i pravi: »Čudno se mi zdi, da ti le trenutek dvomiš, kaj da je storiti, i me za svet vprašaš: ali ne veš, da to, kar ni tvoje, moraš vlastniku nazaj dali, kadar tirja?
Potem žena prime moža za roko, ga pelje k postlji, kjer sina ležita, ter ji razkrije.
Oče, vidivši svoja sina meriva v postlji ležati, se verže sdvojen na tla, i začne vpili in plakati.
»Nevsmiljeni Bog!" toži, zakaj si mi moje naj dražje blago vzel? Podpora moje starosti sta bila; nikdar ne bom več nju sladkega glasa slišal, nju milih oči vidil; merzla brez čutenslva zdaj tu ležita, i naj krasneji kine svojega živlenja bom mogel v černo žemljico zakopali; o strašna smeri! vzemi tudi mene, dalje nočem živeli."
Tugopolna mali stopi zdaj k obupnemu možu i ga tolaži.
»Dragi mož, ne plakaj dalje, ali me nisi ravno pred učil, da se mora hranjena reč vlaslniku nazaj dati, kadar on hoče?
Bog nama je sina dal, da ji v ljubezni do Njega zrediva, da ji vsega dobrega učiva, i ji za nebesa hraniva. Danes ji je sopet nazaj tirjal, i brez vpore ji morava dati."
Oče se vzdigne, vzame kapico z glave, i s sklenjenimi rokami
moli:
»Bog je dal, Bog je vzel, ime Božje naj bo češčeno." — »Amen!" mu odgovori jokaje žena.
Cvetlica
prerano zamerlemu gosp. kaplanu
HI I h. P o £ ,t r j 11 *),
od prijatlov lia grob položena v
Žalostna miloba za Te Nam očesa porosi, Da tak zgodej so, naš brate,
Ure stekle Tvojih dni! Si tak dolgo bistril glavo,
Za svetišče se učil; I goreče ljubil Slavo,
O tak nadepoln si bil! I ko stopiš v svoje mesto
S polnimi duha močmi, — V persih poči serce zvesto, Rod i cerkva Te zgubi.
I prijafli Te zgubijo,
K' si ponovil jim spomin: Da prijaznih zvez domijo
Išče gor-naj zemlje sin. — Vera nam je tolažnica,
Da je grob življenja kluč; Naj Ti lehka bo žemljica, Naj Ti sveti večna luč!
Vladimir i Košara*
(Dalje.)
V samostanu svetega Vasilja je živel sihdob v Ternovu pobožen menih Štefan. Srebern las mu krije let trudno glavo: do pasa je se vsipala siva brada. Kakor svetnik, po kterem je ime dobil, je nedolžnost hranil,
#) Miha Požar, rojen v Vidmu 21. januarja 1825, za mašnika posvečen 25. juJja i85o, je vtnerl 20. januarja i85i po kratkej bolezni na legarju u Spodn Pulzgavi Bil je blag duhovnik in iskren Slavjan Naj mirilo počiva. Kratko pred svojo smertjo je poslovenil češko povest: „Polkovnik Vanovskj,« ktero hočeino vkratkem v „BČeli» uatisnutidati.	Vredn
7*
»
>>
se postil i molil. V mestu, i kamorkoli je njega ime seglo, je bil visoko spoštovan in češčen. Slovelo je od njega, da čudesa dela, da mu je Bog skrivne moči razodel, ter ga pomembo sanj učil. Tega se zdaj spomni car, i pošlje zdajci po-nj; zakaj le od njega je upal, da mu bode čudno zamotane dvombe razvozlal. Štefan pride. Car mu ponižno stopi naproti, mu poljubi belo roko, ter posadši ga na mehko blazino, mu tako začne govoriti: »Častiti oče! ne prašam vas pervikrat »za svet; ne iščem pervikrat vaše pomoči; al, za Boga v nebesih! toliko potreben vašega razsvitljenja doslej še nisem nikdar bil! Nenadjane okolšine i prikazni, ki jih od Boga poslane cenim, mi pokoj motijo. Skerb za carstvo, strah za sebe i hčer me ob enem »tareta. Zatoraj sim vas poklical, častiti oče! Zakaj večja modrost je »vam od zgorej kakor sim vidik« Pobožni Štefan upre bistro v carja »oči, ki nadalje tako besedi: »Spomnite se, častiti oče! veselega dne, »ko sim po srečnej zmagi nad Vladimirom, bulgarskim knezom i stare-»šinam velike gosti napravil; zakaj tudi vas sim bil povabil; ali mi od-»rekoste. Ko nas vesele goste noč obide, i se mi, slušaje povelja blage »noči razidemo, se vležem dobre volje, ali trezne glave, v mehko po-»steljo. Kmalo me oklene okrepljivo spanje. Ali tadaj mi je Bog čudne »sanje poslal. Zdelo se mi je, kakor bi bil delal v velikem nogradu, »kamor me je bil neki mogočen gospod postavil. Ali nograd je bilo žalost »vidili. Vihar i toča sta bila ravno memo šla, ter strašen sled za se-»boj pustila. Le malo tert je brez škode stalo, i nied razbitim listjem »so se še kaplje, kakor kervave srage lesketale. Ali na nebesu so se v novo zbirali hudourni oblaki; i solnce je hudo peklo. Jaz sim se ozi-»ral po senci; pa v mojem nogradu ni bilo drevesa viditi. Pač je stalo »tik meje, kjer sim bil, drevo v tuji zemlji, zelen bor tancega verha; »ali sam sim mu bil goste veje oklestil, gnan sirovoj strastjo. Na mojej »desni je rastla mlada terta. Visoko je verh pognala, i žlahlno perje, »kterega se celo nečutna toča ni derznula ranili, se ponosno širi. Sem-»kaj se vsedein, skrivaje se pekočim žarkom. Al tadaj se nad menoj »neslišano čudo zgodi. Neznana moč je šla od onega bora: moja terta »se stresa kakor od vrokov prijeta , do naj globejŠega korena, peresa šume, »ko pomoči proseč, tanki verh se nagne i vene. Ali bor požene o tem »nove mladike, se širi, košati, verh se višje ponaša; i terta, od nevid-»ne sile vlečena —še zdaj me merzla groza preleta-mu hiti naprot, raz-»teza verhove, ter se ga terdo oklene, ko nevesta ženina. Tadaj se •»napravi iz spreženih vej gosla senca; in od one i te strani se zbirajo »junaki, ter si roke dajo — ali mene primeta strah in osup. »Pa kako se mi razlije jeza po jetrah, ko pod merzkim drevesom tudi »bulgarske moje kneze ugledam! Od tal poskočim, ojstrih besed — ali
„tadnj se zbudih. Take prikazni sim imel. Sedaj mi razložite, častiti »oče! ako veste pomembo tacih čudes: proti li carstvu poguba i meni »tuj gospod; ali zadene toča druge nesreče bulgarsko zemljo'? Ali je »moj hrabri jetnik znabiti tisti zeleni bor, ki bo svoje neukrotne veje »čez moje carstvo razpel, mi s peklensko močjo hčer ugrabil, ter mene »i moje kneze pod gosto senco svojega jarma vzel'? Ali tega, tako mi »moje hrabre desne! se dosti ne bojim. Znabili je tudi vse pusta šala »možganov! ali če te znamenje ni brez pomembe, povejte, častiti oče! »Kako liiin božjo jezo, ki mi žuga, od svoje glave i carstva odvernul?" Štefan pazno posluša; v gubah čela so mu globoke misli brati. Zdaj, ko car neha govoriti, poprime besedo, i glas pozdignuv mu resno govori: »Hvala velikemu Bogu, ki nam po tem potu svojo milost pošlje! »Pač mogočen gospod te je, slavni car! v nograd bulgarski postavil, »on ki je car vsih carjev, oče vsih narodov! Ali slabo si dosedaj njega »voljo spolnoval: iz vojskinih oblakov si točo vsipal, si sam viharje bu-»dil, ki so terte tvojega nograda poterli! Koliko kervavih srag je že »černa zemlja popila, i koliko jih bo še izteklo ranam tvojih junakov, »ako strasti svojih persi, zemljožernega neteka, ne ukrotiš! Petrislav, »vedi, se vr.ovo bliža, ko hudournik, Timok-reki! Ali nebesa za nas »skerbe. Zeleni bor, ki v globoki temnici brez jedi i svobode, redivnih »vej, vsahuje, bo po sklepu božjem rešno drevo, trem narodom bramba »proti plohi i soparu, o kterega se bo nežna tertica, tvoja Košara, po »zakonu ovila. Pod zjedinjenim krovom nju ljubezni boš potem, ti, o »car! bodo Bulgari, Serbi i Hrovatje od dolzih bojnih trudov počili. S »tiin sim jaz svoje delo opravil; ti glej, da opraviš svoje! Al svarim »te, božjim sklepom se ne ustavljaj! Blagodari te večni Bog!« To rekoč se Štefan uzdigne, da bi šel; ali car, oplašen i ganjen stopi pred-nj, poprašuje, ugovarja, naposled prosi, kakor bi v rokah meniha bilo, sanji drugo pomembo dati: tako težko se je zdelo Samuilu, kar je storiti imel. Svojemu najgoršemu sovražniku v roko seči, lepim deželam, ktere si je za odkup Vladimira obetal, odreči; i verli vsega še hčer, ki jo je ko življenje ljubil, tacemu zetu dati, mu je veliko preveč bilo. Ali ko obraz starega meniha vedno resnej postaja; glas pa, ko proroka, kazen božjo napoveda, se uplaši; i ko Zraven tudi nerazumljivo nag-
nenje svoje hčere razmisli, kterega si ne upa več zadušiti, se nazadnje, čeravno zelo nerad - uda.
Po gradu se urno raznese novi sklep. Po božjih znamenjih, se je djalo, ganjen, bo car boj končal, Vladimira izpustil; govorilo se je od svatbe, celo od novega carja, i več druzega. Glas tudi lepo Košaro doleti. Žalost, da ji toliko ljubljeni oče ni želje izpolnil, da blagi mlade-nec, za kteriin jo je nevidna oblast vlekla, še naprej v temi vmira, ji je
— —
celo dušo napolnila, ter ji razjeda telo. Že jo skušnjava nahaja, ne bi Ii z družim ključem ječo odpreti skusila, ktere prošnja ni mogla. Strašen boj vstaja med detinsko poslušnostjo i nepokornitn sercem; ali zdaj ji zašije mir, odkodar se ga ni nadjala. Bogodana priteče k nji: da je prošnja, kliče, vslišana, Vladimir temnice otet, njo nevesto pozdravlja - vse v enem dušku. Deklica ostermi. Čudo in osup, žar i bledota, veselje i sramožljivost se preminjajo migom, ko valovje slapu. Potem skoči Bogodani naproti, jo stiska na persi, sprašuje, dvomi, spodbija, i vendar verjame. Ali, da bi bil ladaj kdo vidil, kako teka, kako tre-peče, kako ognjeno želi perva biti, ki bi dragemu jetniku svobodni dan oznanila. Sama se ravna, Bogodano nagovarja, ali pred ječo stoje čuvaji, temnih obrazov, terdih sere, kakor zidovi, kterih so stregli.
(Konec sledi.)
P e r v e n c L *)
Materska ljubezen.
(Serbska p»vest.)
INa stermi visočini, tam kjer Bojna**) siva Otožno, tiho se v nezmerno morje zliva, Junaški Vukašin kraljevi hoče dvor Sozidati, — sovražnikom strašan opor.
Tri leta bratje delajo, ga vtemeliti, Dne vsac'ga trud požre zemlje žeraj serditi;
Osupnjen kralj, ko slednjič mu omaga sklep, Gre Vilo prosit, da ga reši strašnih treb.
»O Vila ti mogočna!" moli »reši, reši, Povej, kako se bratov trud vsakdanji speši, Kako požrešni se žeraj nasitit' da, Da delo sproti nam požerati neha Vy
»»Če eden vas treh bratov"" prerokuje Vila »»Daruje mi soprugo, — prošnjo bom spolnila, Ki perva jutra vas h kosilu vabit gre, Ta je moj dar, — to živo mi zazidajte!""
Ko bratom Vukašin pove zapoved tako, Se vsakemu od groze strese serce jako; Pa si obljubijo, kar Vila zapove, Da temu se nobeden vstavljati ne sme.
*) Pod tim naslovom bolno vpribodnjič prinašali boljše proizvode našib mladili pisateljev dijakov, ki so se Že lani tako lepo v Vedežu oglasili. JNe opešajte, dragi rodoljubi ! Bčela bo Vaše sostavke rada prejemala
**) Bojna, reka izvirajoča iz Skaderskega jezera v Albanii, se stekavsivomorje.
Razidejo se tužno, starejša povesta Doma vsak svoji: „0 sopruga, duša zvesta, Skrivnosti strašne Ti zakrili ni mi moč, Morde da mi živiš necoj t i zadnjo noč!
Nar mlajši pa molči, in ko na noč se loči, Obupnega serca prebritke solze toči,
Mini mu ni nikjer, ne znotraj, zunaj ne, Od žalosti, britkosti poka mu serce.
Se drugo jutro vse še v sladkim spanji ziblje, Le mlajšega sopruga ljubo dete giblje,
V naročji dete giblje, za dete že bedi, Ki ljubeznjivo ji na zvestih persih spi.
Med tem pripravila je dragemu kosila, Ter ga poklicat zdaj je berzno tje stopila, Nje dragi jo zagleda, britko zakriči, Berž Vukašin jo zgrabsti, vzidati veli.
»O draga moja!" mlajši zdaj obupno vriska, »O žena miljena!" in jo na serce stiska, »Osoda grozna, oh zdaj le pogubi me, Ker vzela si mi njo, z njo vzela si mi vse!«
Tud njo nesrečno vso trepet in strah prevzame, Pa zid se jim speši, do pers ji segat' jame, »Gorje, o dete moje!" vpije »vsmiljte se, Puslite mi na persih majhno oknice!"
»Le majhno oknice za milo dete moje, Da srote živeža dobi od majke svoje!"
In ganjen ljud nje stoka tiho vsinili se , Pomika zid se dalj, do ustnic sega že.
Se enkrat britko joka, vsmiljenje doseči, Tak milo prosi jih, da kamne skor omeči: »Gorje o dete moje! vsmiljte, vsmiljte se, Pustite na očeh mi majhno oknice!
»Le majhno oknice, da milo dete gledam, Kak mi prinašajo ga vsak dan zaporedam; — In ganjen ljud nje stoka liho vsmili se, Pomika zid se dalj — ji seže verh glave. —
Se dan današnji v Skadru mesto se razloči. 'Z pers mleko ji cerlja, oko pa solze (oči,
V. Lipež,*)
ŠestoSoleo v Cclji.
*) Le tako naprej, tlragi prijatelj! Mnogo pesniškega duha veje u Vašej pesmi'
— 3« —
Goslar in volkovi.
ifloj praled — tako so mi stara mati pravili — je bil goslar in stanoval pod Ozlom (Osail) na Hrovaškem. Neko zimo gre z vrečo go-sel na herbtu v Kar lovec na soinenj, kamor jih je že več let na vsak somenj na prodaj nosil. Pot je deržal skozi veliko Iftzo (hosto). Kar zasliši po njej grede iz daleč volkove tuliti. Lasje mu vstajajo po koncu. Nasluša, naslnša upaje, da morebiti vendar kam drugam krenejo, in ne ravno proti njemu. Ali kmalo se previža, da so ga mercine zasledile, in jo naravnost po sledu mahajo. To strahotna vgledati, se ne premišljuje dolgo, ter se spleza na visok hrast.
Komaj je on seženj od tal, prisopihajo že gladuhi grozovito zijaje pod hrast. Ker pa do goslarja ne morejo, kaj storijo. Gerdobe začnejo (sedem jih je bilo) drevesu korenine spodgrebali. To delo jim gre tako spešno — bi rekel »od nog", da se prične hrast kmalo majati. Milo gleda doli moj revni preded, in kakor je pozneje sam pripovedaval, do dobrega so se mu že hlačice tresle. Pa glej, kot bi trertul, mu pride po sreči na misel, da je slišal enkrat praviti, da se volkovi strumnega glasa boje. Naglo izvleče z eno roko perve gosle iz vreče in začne, jih v hrastovo deblo s persmi tiščaje, po njih na vso moč škripati. In zares, komaj ti goselski glas na ušesa kervolokov pod njim pribrenči, jo bliskoma potegnejo, in letijo tule na vrat na nos tod lam. Moj predragi preded stopi zdaj z drevesa in si gode ves pot, dokler iz loga ne pride. Slišal je volkove na desno in levo tuliti, ali prisledil ni nobeden ; marveč je mož po njihovem pojemajočem glasu poznal, da jo od gosel ubrisujejo In tako je bil rešen. Stokrat je pravil to dogodbo svojim otrokom. Meni so jo, kakor sim že zgoraj omenil, stara mati povedali.
N.
SI avj a ni.
(Dalj e.
§. 3. Kje Slavjani sedaj prebivajo? Obširna je zemlja i mnoge so dežele, u ktcrih Slavjani prebivajo. Da človek obilno število vsih Slavjanov i število njegovih posameznih kolen, kakor tudi deržave i dežele, u kterih Slavjani živijo, ložej i dalej u glavi ohrani: je dobro, celi slavjanski narod na nektere verste razdeliti.
Slavjanski jezik se občno deli na štiri narečja (dialekte), namreč: narečje češko, polsko, ilirsko i rusko. Zato je najmodrejši, tudi pri poštevanju Slavjanov celi slavjanski narod na šliri verste ali kolena razdelili, namreč: koleno češko, polsko, ilirsko i rusko.
I. Kol eno češko: to šteje 8 milionov ljudi, i sicer:
1.	na Češkem..............................3.500.000
2.	na Moravskem i Siležkem....................1.400.000
3.	na Slovaškem u Vogerskej deželi..............3.000.000
4.	Lužicani na Saksonskem....................140.000
vkupej: 8.040.000
II.	Koleno polsko: to šteje blizo 10 milionov duš; od njih sliši
2 340.000 pod našega cesarja, uni pa pod Pruskega kralja i Ruskega cara.
III.	Koleno ilirsko: to šteje nekaj črez 10 milionov; i sicer sem slišijo 1. Slovenci, kterih je vkupej blizo 1'/, milion;
a) na Koroškem ......121.000
b)	na Štajerskem......415.000
c)	na Krajnskem	......	500 000
d)	na Primorskem............354.000
e)	na Benatskem............26.000
f)	na Vogerskem	......	50.000
vkupej:	1.466.000
2.	Horvati, klerih je........................801.000
3.	Serblji u Banatu, u Bačkej, u Podunavju, u Serbiji,
Bosni ji, Hercegovini, Černogori i Dalmaciji . . .	5.290.000
4.	Bulgari na Turškem, kterih je................3.290.000
Vsih Ilirov ali Jugoslavenov vkupej je:	10.447.000 IV. Koleno rusko; sem spadajo:
1.	Velikorusi. kterih je ......................35.314.000
2.	Malorusi, kteri štejejo......................13.200.000
3.	Bčlorusi ali Rusini u našej Galiciji, Bukovini i severo-
izhodnem Vogerskem :	3.000.000
vkupej:	51.514.000 Pregled vsih štirih slavjanskih kolen:
.......................8.040.000
............................10.000.000
.............................10.447.000
..............51.514.000
I.	Češko
II.	Polsko
III.	Ilirsko
IV.	Rusko
število vsih Slavjanov: 80.001.000 8
Slavjani so taj jeden od naj večih narodov na zemlji, njih je 80 milionov duš! Slavjansko govori blizo polovica Evrope, tretjina Azije i velik prostor Amerike. Zato piše jeden naših pesnikov, da nad Slavjani sonce nikoli ne zaide.
Res je, da se vsi Slavjani med seboj tako tanjko ne zastopijo, da Slavjani različne vere izpoznovajo, da Slavjani pod več vladarjev slišijo; — pa vender so vsi Slavjani vkupej le samo jeden jedini narod. Tudi Nemci jeden drugega ne zastopijo, imajo različna narečja i podna-rečja, različne vere i različne vladarje; — vender so le jeden — nemški — narod, nobenemu u glavo ne pade, to podreti ali braniti ali prepovedati. Kdo more taj podreti ali braniti ali prepovedati, da se tudi vsi Slavjani za jeden jedini — slavjanski — narod imajo, se kakor jednokervni brati spoznajo i ljubijo:
»Samo sloge duh jedini Bodi naša občna dika; Angel mira medju sini
Jedne majke i jezika.«	(Dalje sledi.)
Slovenski običaji.
II. Kole da.
Kjer imajo deleč v cerkov iti, grejo k polnočnicam že na sveti večer, i čakajo u vesi v nekakej hiši blizo cerkve do polnoči, poječi različne koledniške i božične pesni. Taka pesem je sledeča cerklanska u Krajnskej:
Marija in Jožef sta rajžala, rajžala, Marija ni mela zibike, zibike, (Ta v stergano štalico.)	(Svet Jožef biv je cimperman.
Marija je rodila Jezusa, oj Jezusa Vzev je na ramo puntiko, o j puntiko, (Oblublenga mesijasa.)	(Sov je v zeleno gmajnico.)
Marija ni mela pleničice, pleničice, Tam je posekov jevčico, (Svet Jožef dav je srajščico.)	(De je naredu zibiko.)
Marija ni mela povojčika, povojčika, Zibika je lepo vmalana, vmalana, (Svet Jožef dav je pintico.)	(De je Mariji dopadala.)
Marija ni mela kovterča, kovterča, Najednej strani je namalano, nama-(Svet Ježef dav je sukenco.)	(Presladko ime Jezusovo.) [lana.
Na drugej strani je namalana, namalana (Njegova bridka martra vsa.)
Pesem iz Sovčave na Štajerskem i iz gornje Kaple na Koroškem:
Stoji hartelč zahrajan,	Notre raste lilija ,
S rudečo žido zaplatan,	(Se Ijepši si ti Marija.)
Povhen rožic nasajan.
Notre raste rožmarin, (Se ljepši je Marijin sin.)
Vse duše na njo vpijejo
~ ------ -----r ./ J ' i
Marijo na pomuc kličejo:
Notre raste ljep marjon, (Še ljepši je Marijin Iron.)
Oh Marija pomaj, poinaj! (Vjernam dušam v sveti raj.)
Marija pa v troni sedi, (Jezusa v krili derži.)
Kedar bo živlenja kraj, (Pelji tudi nas v sveti raj
Po Rožju in na Radiščah v Koroškej pojo o božiču, na novega leta dan i na praznik svetih treh kraljev, kader ljudi okolo oltarja k ofru grejo, sledečo pesem, ovde napisano po krajnskem govoru;
Pastirci poglejte kaj tam se godi:
V	Bellehemi v štalici se dete rodi, (Tam bole pa najšli moža in ženo, Osliča, voliča pred detcem klečo.)
Pred osličam, voličam pa dete leži, Prijazno sein gleda, na smeh se derži; (Poglejte kak ljubko to dete leži, Ljubezen pa unkaj ž nja serca gori.)
Kaj za no veselje se znajde per nas, Da sdaj o polnoči tu sliši se glas, (Se sliši, so godci in pevci že tam, Pojdein pa bližej, da slišal bom sam.)
V	Betlehemu rojeno je dete mlado,
V	jaslice položeno na terdo seno, (V plenice povito zvezano leži, Meni se sinili, tolko mraza terpi,)
Pastirci poglejte en angel je tam. Božja svetloba blešči proti nam, (Tečimo, poglejmo, da vidimo sami Kaj se na polji in v štalici godi.)
Gloria in ekscelsis zapojmo lepo, Pastirci nas kličejo k detci sebo, (Le pojdmo, poglejmo to detce mlado, Njomu nesimo jedno jagnje sebo.)
Pastirec kaj nosiš golobce sebo'? Saj drujega ne želuje ko dušo tvojo. (Ti bodeš ga vidil, zaljubil se v nja, More še biti da ti rokco poda.)
Nesimo kej k daram, kar mamo sami, Da bodo kaj meli ti borni ljudi. (Darujte, kar hočte in kar se vam zdi, Jaz njomu darujem pa čisto serce.)
Oh roža Marija kaj tebi kej dam'? Rad ti darujem kar znajdem in mam. (Oj Marija, oj Marija, ti čista žena! Oj Jožef, oj Jožef, sta srečna oba!)
Na sveti večer, to je zvečera pred božičem se po Rožju in v Žab-nicah ogerne miza s slovenskim pertičem, to je: s belim pertičein, kleri ima belo i rudečo prugaste rebeljne (geslreifle Spitzen) i črez sredo rudečo špero (Sorten) i na mizo se postavi mižnjak, to je: božični kruh, zraven kaj kadila i žita i se pusti stati črez noč i na božič do poldna. Zvečera se tudi cela hiša moleč pokadi i s bogoslovleno vodo pokropi. Ravno to se zgodi tudi na večer pred novim letom i pred praznikom svetih treh kraljev , samo da se pred novim letom nad jispne duri tudi napiše s meljem (s krido) čislo novega leta i zvečer pred sv. tremi kralji se napišejo med letno čislo še tri velika pismena, tako: 18 G. f M. f B. f 51, kar pomeni: GaŠpar, Melhar, Boltažar.
(Dalje sledi.)
Učiteljem ljudskih šol na Koroškem!
Poklican sem od presvitlega cesarja, naj lepše in naj žlahtnejše polje u svojej Ijubej domovini obdelovati. Da se za to visoko čest saj enmalo hvaležnega skažem in vas, ljubi učitelji prav prijazno pozdravim, sem namenil, 400 rajn.—-štiri sto rajnišov—kovanega denarja u c. k. avslri-janskih dvajseticah na to razdeliti in oberniti, da bi š njimi znotrajne šolske zadeve na višjo stopnjo povzdignili, in ljubezen do svojega mater-skega jezika obudil. Tih 400 rajnišov se bode takole razdelilo.
"Sto rajnišov odločim že za letašnje šolsko leto, da se napravi o se m daril, in scer 2 po 20 rajn. 2 po 15 rajn. 2 po 10 raju. in 2 po 5 rajn. Ta darila se bodo razdelila med tistih osem učiteljev ali šolskeh po-magavcev I. razreda, kateri svoje učence najhitrejše in naj ročnejše naučijo mehaniško in pravilno brali, in tako te za otroke dolgočasni nauk okrajšajo, in kateri pred meno , kader pridem šolo prejiskovat, pokažejo, tla svoje učence prav dobro brati učili znajo. Naj mi pa bode dopuščeno opomniti, da pod besedo »naj hitrejše" ne zastopim ravno perve mesce šolskega leta, temoč naj krajši čas , ki se to zgoditi more; dalej tudi, da po mojih mislih noben dosedaj znanih načinov, učence brati učiti, ne pismenkovanje, ne glaskovanje , ne slovkovanje, ne elementiranje — samo za se—ni zadosti, temoč da se otroci naj hitrej ino naj ložej brati učijo, ako se vsi ti imenovani načini modro in lepo vežejo in sdružij o.
Zato zamorein za obdarovanja vrednega le tistega spoznati, kteri se pri tej reči tako obnaša in izverslno tako uči, kakor meni naj bolj dopade in kakor je po mojih mislih naj modrejše.
Drugih sto rajnišev bi rad u prihodnem šolskem letu 1851/52 razdelil med tiste učitelje nižjega razreda, kteri svoje učence brati in iz glave rajtati tuko učijo, kakor jaz za naj boljše spoznam. Pri vsakej priložnosti sem pa pripravljen, če kdo to zvedeli želi, tudi povedati, kako bi po mojih mislih naj boljše bilo otroke brati in iz glave rajtati učiti. Kako pa jaz od le reči mislim, bodem včasi u slovenskem časopisu: ^Slovenska Bčela", ktero vsim slovenskim učiteljem priporočim in morebiti tudi v nemškim časopisu: »Der osterreichische Schulbote" na znanje dajal.')
* Pri tej priliki povemo, da imamo še mnogo celili izlisov od letašnje slov. Bčele, ktera za pol leta i. raju la kr, sr. in po poŠti prejemaua i raju. 3o kr. sr. velja,	V™du
Zgoditi se more, da se letaš obdarovanja vrednih učiteljev dosti ne najde, in tako od tistih za letašnje šolsko leto namenjenih sto rajnišev kej čez ostane. Kar čez ostane, se bode hranilo za prihodno šolsko leto, in tedaj vse vkupej razdelilo. Kako se pa ima vse vkupej tedaj razdeliti, to določiti sebi prihranim.
Tih dosedaj imenovanih daril zamorejo deležni postati vsi učitelji na Koroškem, naj so na nemškej ali na slovenskej strani. Le samo to je treba, da to, kar sem zgoraj rekel: učenci znajo u svojem materskem jeziku: to je u tistem, v kterem se u cerkvi pridiga in keršanski navk derži. Unih dve sto rajnišev sem namenil na povzdigo svojega maters-kega jezika oberniti. Sto rajnišev se bode razdelilo med tiste slovenske dehaniije, u kterih bodem, kedar prejiskovat pridem, vidil in našel, da so učiteljske skupščine po volji in ukazih visokega ministerstva naj lepše uravnane in da učitelji, naj bodo duhovnega ali svetnega stana, naj boljšo voljo imajo, sami sebe omikovali in izobraževali. S tim denarjem se imajo knjige in časopisi, posebno slovenski, nakupiti.
Polovico poslednih sto rajnišev odločim za 10 daril in sicer 2 po 10 rajn., 3 po 5 rajn., ino 5 po 3 rajn. Ta darila imajo prejeti tisti učenci latinskih šol u Celovcu, kteri na koncu šolskega leta, ali kedar iz slovenskega nauka stopijo, kaki lep sostavek u slovenskem jeziku napisati znajo ^ zraven po tudi književno - ilirski jezik zaslopijo, in kirilico berejo in pišejo.
Druga polovica tih sto rajnišev se bode ravno tako razdelila med tukajšne šolske pripravnike možkega ali ženskega spola, kateri na koncu šolskega leta ali kedar iz pripravništva stopijo, vse to, kar je u vsakdanjem živ lenju treba, postavim; liste, izpiske itd. u slovenskem jeziku pisati, in tiste slovenske umetalne (tehničke) besede posebno lepo upotre-bovali znajo, katereh se mora učitelj poslužiti, kedar svoje učence keršanski nauk, slovensko slovnico, pisati in iz glave rajtati uči.
Kar morebiti čezostane, se bode shranilo za prihodnje leto, in se alj bode le mogoče, še kej nanovič pridjalo. Imena vsih obdarovanih se bodo vselej očitno na znanje dala.
Celovec 8. februarja 1851.	S. Rudmaš I. r.,
c. k. šolski svetovavec in začasni ogleda ljudskih šol.
Književni pregled*
(Dopis i/, štajerske Slovenije).
Zvezdice od Radoslava Razlaga, v Gradcu 1851. Dobijo se po vsih slovenskih bukvarnicah za 20 kr. sr.
Nu srečo dobro! zdravstvuj! primi in ohrani Te Bog, mili brate na polju jugoslavenskega slovstva! S serčno radostjo in iskrenim veseljem Te pozdravimo u kolu naših pisateljev, in Tvoje »Zvezdice« pervence Tvojega živahnega peresa kaluir žlahten biser, vreden da se versti s »I-skricami« našega N Tomažeja!	v	, . .
Ni mogoče ljubezen do roda i doma lepše proglasiti, zivejse in i-skreniše izraziti! — Iz vsake verstice, iz vsake besedice plamti živi
ogenj rodoljubja; — slog je krasen — nježen — slavenski. — Vse, vse nam kaže, da je spisatelj mož bistre glave, krasnega serca, da je to delo rodoviten izliv blage obširne znanosti. — Pa vendar — vendar delce svoj namen popolnoma ne doseže. Žalibog, da moramo to obstati!
Posvečeno je mladeži jugoslavenskej. — Njo hoče spisatelj nadah-nuti, hoče, da jej ulije v serca živo, ognjeno ljubav do domovine, da jo uzplamti k iskrenemu rodoljubju, k naj krasnejšej misli (idei) našega veka: k uzajemnosti občeslavenskej!
Horvatska i serbska mladež ima že takih del. Ostane samo še si o-venska, stranom mlačna, stranom s vsim zanemarana, zapuščena, siro-maška mladež. Toraj je treba, da se tudi njej kakšno tako delo v roke da. To je po naših mislih namen, kterega je spisatelj po tem delu doseči želel — vendar te svoj namen ni celo dosegel. In to iz prostega uz-roka, ker oni, kterim je knjižica namenjena, kterim je živo potrebna, je ne razumijo, kteri jo pa razumi jo, so gotovo že rodoljubi, i to iskreni rodoljubi; zakaj nikdo ne bo tajil, da se Slovenec bez rodoljubja nikdar ne bo druzega narečja učil.
»Zvezdfica X. str. 62 : »Naša naj glavnija briga naj bude, da nam »se jezik izuri u smislu uzajemnosti slavenske: da se tersimo tako pisati »i govoriti, kako to zahteva sloga slavenska, da postane umotvori naši »obče dobro vsih Slavenah. Trudimo se vsom snagom mladom, neobo-»rivom, da se razna narečja i razrečja sliju u jeden jedini književ-»ni jezik, a ne, da na polovici puta odustanemo od naloge plemenite, »kada bi se sa čveterimi narečji več zadovoljili. Nije nemoguča ona pro-misel i. t. d." — ali to samo po Majarjovih pravilih jo moremo doseči!
To je zlata knjiga našega jugoslavenskega slovstva, knjiga, ktero razumi Slovenec, Serb i Horvat, Rus i Ceh, ako je maličkaj pogledal v polje jugoslavenskih narečij, kakor jes to iz lastne skušnje reči moram.
Zato mili Radoslave! urno napred! Znamo, da Ti pero glajše teka v horvatskem, kakor u slovenskem podnarečju-ali pusti podnarečja, slo-ži se s slavo našega slovstva, s našim nigdar dosti ne cenjenim Majarjem i—sdruženim silam nič ni nemogoče. Stanovito - ali opazno napred! Doseči čemo svoj namen — doseči ga moramo. Bodočnost je naša—ali še se brani nespametna stranka starovičev - špecifikarj«v - pa tudi njo moramo nadvladati. Duh stopa s silnim vse premagavnim korakom napred-duh sloge, uzajemnosti, jedinosti, duh občega Slavenstva, Vila boginja, ktera vodi vsakega pravega sina svoje domovine - sladki senj, kterega vlastenec senja noč in dan, božja blažena misel, ktero hrani vsaki verni, zvesti Slave sin s neizrečeno skerblivostjo, s vso ljubavjo svojega iskrenega serca v dnu vlastimilih pers. Ali trudapolna, težka je ta naša naloga. Treba je, da jo s vso silo, ktero je Bog našemu narodu podaril, podpiramo — sosebno pa je potrebna: dosle dnost v potrebovanju Majarjevih pravil pri spisovanju knjig. — Na enkrat, mahoma se jezik ne da oktroirati alj — guta cavat lapidem — in naj se vsi, ki se rugajo sjedinjenju naših narečij — naj se vsi vstavijo — duh silni, vsemogočni duh predere in zlomi vse od njih razstavljene zapreke.
Ali še enkrat: stanovito, opazno in dosledno. Prekucniti se nič ne da. Bistro upirajmo oči v svoj postavljeni cilj, ne bojmo se nikake zapreke, ne na desnej ne na Ievej, — stopajino pogumno naprej in — dosegli ga bomo. Zatorej složno i v složnosti dosledno! Jeden jedini književni slavenski jezik!
S1 o v e n s k o s 1 o v s t v o. Perva polovica slovensko - nemškega slovarja - od začetka do pismenke P — je dokončana in bode te dni razposlana; druga polovica bode pa saj v štireh mescih sledila. — Iskreni domorodec in nevtrudni slov. pisatelj visoko častiti g. Kociančič, učitelj sv. pisma v Gorici so povesti slavnega Laha, Fr. Soavela poslovenili , ki so ravno te dni na svitlo prišle. Od ravno tega pisatelja se bodo tudi jele tiskati poslovenjene povesti Laha: Doltore Annibale Parea Milanese ^ in če bojo te reči dopadle menijo tudi svoje pridige na svitlo dati. Srečna domovina, ki tacih iskrenih in marljivih rodoljubov šteje.— Ravno je pri Leonu v Celovcu dokončan VI. tečaj bukev, ki so mende po Slovenskem nar bolj razprostranjene, namreč: Drobtince za leto 185 1. Da bi nam še dolgo doigo izhajale! —
Med i pelin.
*	Od vsih krajev slišimo tožiti, da slovenske šole čisto malo ali clo nič tako imenovanih »Gratisbiicher« ne dobijo in da so tiste, ki jih dobijo, večidel tiskane u starem pravopisu. Lepo in naj krajši bi bilo, ako bi več gospodov tako storiti hotlo in moglo,- kakor je znani domorodec Kari Bauer, gosp: fajmošter u Žrelcu (Ebenthal) storil. On dobi za celo svojo šolo le saino jedno slovensko knjižico u starem pravopisu. Na to pa gre, kupi za 4. rajn. sr. svojih denarjev slovenskih knjig u novem pravopisu, jih med učence razdeli rekoč; »To so pa moje darovane bukve.« Slava in sreča takemu možu!
*	Kerška škofnija ima fare, u kterih se nemško, fare, u kterih se slovensko,__ in fare, u kterih se nemško in slovensko božja beseda oznanuje. U šematizmu te škofnije je bilo to pri vsakej fari že nekte-ra leta sem zaznamnovano. Letaš to ne stoji več u šematizmu. Bog ve, komu so tiste besedice na potu bile'! —
*	S veseljem smo zaslišali, da se je v Šent - Ilskej fari v gor-njej rožkej dolini bravno družtvo vstanovilo. Hvala gre kmetovavcu Priinažu Košatu, kije to misel pri svojih sosedih zbudil. Govori se, da bodo tudi v bližnjej fari v Sent - Jakopu enako družtvo napravili.— Ziv dokaz, da se tudi kmeti na Koroškem čim dalje bolj zavedajo.
*	Od Žile nam neki visokovredni gospod i slovenski domorodec pi-še: »Mi u slovensčini napredujemo, pa le več po polževo. U mojej šoli smo se že dro poprej slovensko brati učili; jaz sem vselej to tir-jal, da ucenci znajo slovenski katehizem brali, da so u stanu se doma svoje naloge učiti in iz evangelj ali pa tudi iz katehizma domačem kej predbrati; kar je pa slovenščina veče pravice dosegla, je to še več moja skerb. Alj vendar kakor bi radi, še ne moremo. Se še znajdejo porodniki, kteri mislijo, šola je le kraj, se nemško učiti. Takšnim po-rodnikom moramo le sčasoma oči odpreti, da bojo svojo zmoto spoznali Slovensko pisati-to je diktando-smo pa še le ene dve leta sem začeli in šolarji pišejo skoraj rajši slovensko kakor nemško, ker se slovensko hit-reji kakor nemško pisati naučijo; alj slovenskih pisavcev je le malo, ker veliko šolarjev preprigodi šolo zapusti. Vsaka dobra reč najde svoje naprolnike, lako tudi naša slovenščina; pa ^vendar je sedaj naše zveličanje bližej, kakor takrat, ko smo verni postali.« Rimlj. 14
— m —
S	K V
mesnic e.
Francek! zazove mlada mesarica svojega hlapca: »Povedaj mi po pravici, kako mi ovaj slamnjak stoji?" A gospoja draga lepo i prekrasno, ravno kao da bi vam iz glave bil izrastil.
Udovu mladu Krispinku ravno od pogreba svojega rajnoga muza domu iduču, prosi mladeneč jedan za ruku njezinu. Udovica nasmeji se na to, rekuč: žalim iz serca, da ljubavi i želji vašej zadovoljili ne morem, ker sem že pred tremi dnevi drugomu obeča!a se.
Dva tergovca pogovarjala sta se pri časi vina, i jeden drugomu nije hotil dopuščati, da večju prividnost i mudrost u tergovini ima. Na to tergovec V. pravi tergovcu K. Verjemite mi, da vas ja stokrat prej prodam, kakor vi mene jednokrat. To vam dopustim, odgovori K. — za vas bi mi nobeden še beliča ne ponudil.
V g a n j k a zastavice v 1. listu.
Mojzes s šibo odpre morje, Izraelci pobegnejo — Egipčani njih preganjavci vsred morja ostanejo.
Darila za dijaško slav. knjižnico v Celovcu.
P. n. g. Simon Rudmaš, c. k nadzornik ljudskih šol na Koroškem so podarili za nakupljenje slavenskih knjig 15 rajnišev sr. — P. n. g. Štosir, tergovec v Celovcu — 2 rajn. sr. — P. n. g. J. Germovnik, c. k. zdravnik v Celovcu—Vertovcovo Kemijo in Vinorejo. P. n. g. kaplan Kolmajer — Novice lela 1844 in Etimo logik on Jarnika. P. n. g. J. Likar, bogoslovec v Ljubljani — Muršecovo slov. slovnico in Dve igri za slov. glediše. — P. n. g Dr. Muršec, c. k. učitelj v Gradcu — 2 izlisa Bogo čas tj a sv. katolške cerkve.
Serčno se zahvalim v imenu svojih učencev p. n. gospodom za poslane darila.	J a n e ž i č.
Pogovori vrcdništva.
Blagorodnej gospodični J. Turnogradskej ne Ternogradskej: S iz-verslnim delom ste stopili v kolo naših pisateljev. Ne opešajte na polu nastopljenem. Bodite zvezda predhodnica in izgled našim dragim slovenskim sestricam. Vaša krasna povest: »Izdajstvo in sprava« bode čisto nepre-menjena prihodnjič natisnjena. — Blagorodnej gospodični A. O v L. S serčnim veseljem smo sprejeli tudi Vašo poveslico. Le tako naprej. Stoterni sad ne bode izostal. — G. G. K. u C. Ali bi ne hotli Vaše pesmice še nekaj predelati in popravili? Pri tej priložnosti naznanimo, da bi nas prav veselilo, če bi se učenci tudi proze bolj poprijeli. — G. R. v G. Ali ne smemo prihodnjič Vaše pesme natisnuii? — G. J. Z. v L Vaše narodne pesme bodo hitro, ko bo prostor, natisnjene. — G. M. K. v L. Ali bi nam ne hotli to šego malo natanjčnej popisati ?
Odgovorni izdatelj in tiskar: Ferd. žl. Kleinmajr.