PoStnina platana v gotovtnk
izhaja vsak torek, ietrtek in soboto.
Cena posamezni številki Din. --50.
TRGOVSKI LIST
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDU«Tr' ‘
I i ^ v
Li°13 ana
Uredništvo In upravništvo je v Ljubljani, Gradišče Stev. 17/1. — Dopis) se ne vračajo —• Št	^	_	. ^juotjani 11.933.-*- št*v. telefona 332,
Naročnina za ozemlje SHS: letno D 60 —, za pol leta D 30'--, za četrt leta D 15’—, mesečne u v — , za inozemsivo D 90*—. — Plača In toži se v Ljubljani
LETO V.
LJUBLJANA, dne 14. februarja 1922.
STEV. 19.
Vrednost našega izvoza.
iJo uradma statistikah se ;ugo-tavija, ua je uu na* uvm v lem ivr* Ul x.*4\) »aprain uvoau *oio pasiven, tu aa xezx v ioui vsa krivini aa maku sianje nase valute. Mi smo ze iansae ifcio tram, ua tej stattst. a# verjanie-me in aa i« lakhena slika in razmerje vrednosti uvoza m izvoza popolnoma drugacuio, kot ga kaze cariuska suui-suka. v vem Gomnevanju nas je sauio potrdila nareuoa o stuuaUcm prijavi izvoza, ki jo je nedavno uuala generalna direkcija cariue in v kateri »e »anteva, ua *»« kot vrednost uvodnega oia*u ueiaarira tržno vreunost v iu-zcuioivu, ^iiaiovsi »troske prevoza uo UiOje. it) tuovu&e se nikakor ne kii-jojo z uejanjsko vrednostjo v lujm vaiutan, ker naši izvozniki ne proua-jajo nikamor v nasi valuti, marveč izključno za inozemsko vaiuto. In as ti-naneni minister jin deloma se sedaj sam sili k temu, ker mu morajo oei-gurati tujo vaiuto za gotove predmete. Fo poprejsnih izvoznocamiBkin nareaban so bili skoro vsi izvozili preumeti vezani na zasiguranje valut, kar je tudi nemalo prispevalo k o-brezvrennostitvi naše vaiute.
Motorično dejstvo pa je, da obstojajo med u as urn aomačuni tržnimi eenaini in inozemskimi pri sedanjih valutnih relacijan vehkanske ditn-renue, Ju jasno kažejo, ua vaiutaa pariteta aoaoiutno ne odgovarja raz-narju kupnin sil razum vaiut. haloga izvoza pa ja, da te trsne diierenoe »preme v svoja konat izravna. Tani *am m treba ponavljati, da sa ima eksport boriti a takimi tezkočami in Qa je njegov liziko tako velik, ua se more vrbiti le v onih smeren, kjer je izrazito lukrativen, to je, kjer lahko izkoristi največje tržne ia valutne razlike. Vsa njegova konjunktura je odvisna od kurzov tujin valut
Ta moment pa v statistiki našega izvoza splob ne pride do izraza in v tem laži kardinalna hiba nase trgovinske statistike. Dejanska prodajna eena uvoznega blaga je v mnogih predmetih dva- do trikrat tako velika, kakor pa vrednost na domačem trgu. Te diference v vrednosti pa naš sistem izvozne statistike na nerazumljiv način ne vpošteva in tako izgloda samoumevno, da je naš izvoz mnogo manj vreden kot uvoz. Stati-»tiaai oddelek generalne direkcije ca-nne pri izdanju naredbe o trgovinski statistiki niti alutil ni, kakšno škodo je prizadel a svojo kratkovidnostjo našemu celokupnemu gospodarstvu, ugledu države in naši valuti. Drugače bi bil gotovo sprejel v tem oziru sistem določanja vrednosti kakor obstoja v drugih inozemskih državah.
Vse drage države so na podlagi konzularnih poročil o tržnih cenah v posameznih državah, določile za iz~ vok diferencijalne cene in diferenei-jalne izvozne carine. Obstojali bo krajevni in centralni izvozni odbori, ki so vsako leto fakturo za Inozemstvo morali pregledati in ceno potrditi.— Šele na podlagi teh sindikalnih odo-brenj se je moralo blago izvažati. & tem pa je država prišla tudi v možnost kontrolirati vrednost izvoza. Ta sistem je češki republiki pripomogel, ^ ‘®* ptave trgovinsko bilanoo 1»
aktivni saldo ji je eskontiral oei svet b povišanjem vrednosti ceske krone.
iJri nas pa je odrejeno, da morajo carinski urauniki stalno motriti tr-aue cene uoiuaeega izvoznega oiaga. in <ie oi se avoiuuo o pravilnosti na-veuene vrednosti, ugotovi vrednost poseoen ouoor, ki sestoji iz earmskin uraoaikev in euega izvoznika uououu stroke. Pri uvozu se pac vzame m osnovo fakturna cena blaga. K tej se prištevajo vsi »troski do naše meje: prevozni, komisijski, za osiguranje m inozemska izvozna carina. Vsi ii stroski se pretvarjajo v dinarje po borznem kurzu v Beogradu oziroma Zagrebu.
Vprašamo sedaj, zakaj se a« vzame is m iiuuio** *a mu*, namreč ia*.iurua cena v tuji vaiuti s pristeu-iui stroški, ki bi se preračunala po aueviietu kurzu.? po sedanjem sistemu se laiiko popolnoma razprodamo m veauar oo nasa izvozna vrednostim suiusiika pasivna napram uvozu.
mieresamen pa je se drug moment. n.ei m pri nas nobene meritorne kouuoie izvozne vredaosu, ni tudi komroie z izvozom do uljema deviz mu izvoznin uooickov. vsa ta silna m neoupustna uesorgamzacija gre na tškouo našega laipona, uase vaiute in naših državnih iiaaac. iu je potrebna temeljita reforma. iNaš ust je to potrebo propagiral že lani, ne ua bi bil imel kak pozitiven us^en.
Ulede statistike za leto lvl9 in prvo polletje lv^u priznava sama generalna direkcija carine v predgovoru k udanju statistike zunanje trgovine za leta do 1920, <ut je a«> zanesljiva in aetedna, ne same glede vreanosti, marveč tudi glede končin, ker v prvem času sarinarnioe nise nabirale pouatkov o izvozu.
'i o statistiko so rekonstruirali pri carinski upravi tekom leta lfcteO po tedanjih cenah, kar seveda ni odgovarjalo dejstvom. Konečno se je vrednost kronskega izvoza preračunala v dinarje po kurzu 4, dasi je vendar znano, da je ta kurz stopil šele s 1. januarjem 1920 r veljavo. Tudi na ta način se je vrednost izvoza umetno zmanjšala. Tako je bila publicirana potem kot vrednost uvoza 2.U82 mili jonov dinarjev in vrednost izvoza pa le — 787 milijonov dinarjev.
Kdor je malo poznal kreditne in kupčijske razmere na mednarodnem trgu leta 1919, se mora tej statistiki samo smejati. Odkod bi naj bili mi vzeli 2 milijardi in 200 milijonov dinarjev trgovskega kredita. Takrat j« dinar stal še zelo ugodno. Kdo bi nam bil posodil kot mednarodno š* nepriznani državi, brez mej, neurejeni, dve mil jardi V In ako se trdi, da smo izvozili toliko lastne valute v inozemstvo, da smo plačali diferenco s kronami in dinarji, lahko preračunamo na prstih, da bi bilo premalo, ako bi bili oddali v kritje vse žigosane krone in dinarje. Medtem pa jo statistika zamenjave ovrgla vse te trditve, ker se je takrat ugotovilo, d« je le prav neznatna vsota odtekla v inozemstvo.
Za leto 1920 »o pogruntali v generalni direkciji, da je bil vreden uvoz 3,4$3 milijonov dinarjev in izvoz 1.320 milijonov. Torej zopet nad dve milijardi deficita. Mi se čudimo naivnim inozemcem, da so nam toliko in tako radodarno kreditirali vse to? Gospodje aariaiki ki «« lahka pri
vsakem trgovcu informirali, ua naš imponer v ten uyen leun ni douil mu viuurja ulaga ua kreuit,, marveč ua je pri butnn zvezan in v nujooljsem slučaju moral plačati blago pri prejemu, arugace pa celo an pa polovico lak ture naprej. 4ato mora vsak otrok uviaeu aukurunost take trgovinske stausuke. Mi bi jun ja odpusuii, ako t»i nam »a« Ut statisoka ne inia povzročita v inozemstvu nedogieamJi Kupcijsidn in valutnih Škod.
statistika za teto iy21 se ni popolnoma gotova. V prvem podeiju je znašala vrednost uvoza po urauiu cenitvi z.otfo milijonov dinarjev, izvoza pa i.iuo milijonov. Celouio se je iz-voz razvijal ua sledeč način: januar iva, teoruar 148, marc april iii.fi, maj 1 a/, junij ivti, julij lob, august lao, septembedr 2Ul, oktober 2iki in novemuer auy milijonov dinarjev, skupno 2 milijardi Zil milijotuov dinarjev.
Ako bi prišteli k izkazani izvozni vrednosti še fakturno valutno diferenco, dosegli bi gotovo popolno izravnavo izvoza z uvozom, umsko jesen je bil uvoz izredno velik in ko je beograuska zbornica sestavila statistiko ooveznosti iniporterjev napram niozemstvu, se je izkazalo, da znašajo vsi dolgovi oo milijonov frankov. Ta številka je najeklatantnejši dokaz nezanesljivosti uradne trgovin, statistika. JLn koliko razburjenja je bilo vsled te obveznosti, zahtevalo se je intervencijo vlado in moratorij. Zakaj to ni nastopilo prejšnja leta, ako •mo ao res aa štiri in pol milijard bili aadolaa.14 napram inozemstvu?
Ako bi bila ta statistika pravilna, bi morali plačati za kritje izkazanih trgovinskih deficitov leta 1U1U in 1020 ves denar, kar imamo novčanic v cirkulaciji.
Vsled tega bi bilo nujno potrebno, da se reformira statistično carinska služba pri generalni airekeiji carine in da se organizira mešan odbor za ocenitev vrednosti uvoza in izvoza, ki bi se deloma sestavljal tudi iz zastopnikov trgovskih krogov.
Stvar je neodložljiva, ker sodi naše gospodarstvo ves svet po teh napačnih hišnih številkah, ki ne odgovarjajo dejstvom. Dobro bi bilo, da se vse naše gospodarske korporacije zavzamejo za stvar. Nam se zui, da je tudi za naše politike ta stvar važna in vredna, da |i posvetijo potrebno painjo.
Trgovci, Industrljalcl In obrtniki I Spominjajte se pri vsaKI priliki akcije za
JRGOVSK1 POM1!
Občni zbor gremija trgovcev v Ljubljani.
(Madaljcvanja.)
Iz poročila o delovanju gremija v lotu 1921 posnamemo sledeče: Gre-mij trgovcev šteje danes 1162 članov in -sicer 352 protokoliranih in 810 neprotokoliranih tvrdk. Pripadnikov gremija je 829, vajencev in vajenk pa 241. Dopisov je prišlo na gremij 1561, ki so se vsi rešili in so se večinoma tikali notranjega uradovanja.
Od rednega, letnega občnega zbo-aa dne 1*. naroa 1921 do dane* bil*
je 12 odborovih sej. V teh so ao razpravljale sieu«ce zadeve:
Trgovska in obrtniška zborniea je pozvaia gremij trgovcev, da naroči za svoje ctane carinske deklaracije, ker jut ni bilo aooiti v tijumjani ui so carinske ageuiture vse razpoiost-ljive tiskovine zasegle. Uremij trgovcev se ja temu vaodu odzval, vspeh je bil jako povoljen, kakor oo raavi-ouo iz računskega zaključka.
isti urad je preuiozu gremiju trgovcev dopis oanaiuko ugovauko in-uusirijske in zanatiijske komore v Jieckereku, ki zanteva, da bi se jo podpiralo v tem smislu, da bi davfcni uraui stare 1 in kronske bankovce pooiraii iz prometa brea pregieoa proti dOK odoitku na vrednosu. uremij trgovcev tej akciji nd mogel pritrditi, ker ni bilo pri nas slabih novčanic in bi bili pri takem poslovanju prizadeti le revnejši sloji.
Zveza trgovskih gremijev in zadrug je pozvala gremij trgovcev, da konstituira strokovne skupine poea-mezmn trgovskih strok, kar bi bilo velike važnosti za strokovno sodelovanje pri trgovskih pogodoah in pri sestavi nove in pogoooeue carinske tarne. uremij je razdelil vse ljubljanske trgovce v 17 kategorij, |im izvolil načelnike in odbornike.
Savez špeditera v Jugoslaviji je sklical za 10. aprila 1921 v Narodnem domu v Ljubljani sestanek špediterjev in carinskih posrednikov. Kot aa-stopnika gremija sta so udeležila t*» ga zborovanja odbornika Gerkman ia Urbani*. Večkrat so jo zgodilo, da jo davčna oblast zahtevala od trgovoav, ki »o prositi na kancesijonirane trgovine, prijavo v obratni glavnici in sicer radi tega, ker je obrtna oblast takoj ob začetku instrukcijskega postopanja prijavila trgovino davčni administraciji v obdavčenje. Ker se pa konoesijonirane obrti ne smejo izvrševati pred izdajo koncesijske listine, so biti nekateri člani obdavčeni pred začetkom obrata. Zato se je gremij trgovcev obrnil na obrtno oblast s prošnjo, da prijavi trgovino v obdavčenje šele takrat, ko so jo izdala koncesjia. — Prošnja jo imela vspeh.
Pomočniški zbor gremija ie dolgo ni posloval. Da pa bo gremij imel potrebne podatke o svojih pripadnikih, se je v odborovi seji 8. aprila sklenilo, da se pokliče pomočniški zbor zopet v življenje. Pričelo se jo takoj s preddelom; občni zbor pomočniškega zbora bo je vršil ie 26. julija p. 1.
Slovensko trgov, društvo »Merkur« je na svojem rednem letnem občnem zboru dne 19. marca p. 1. sklenilo, da se ustanovi poseben odbor za zgradbo >Trgovskega doma v Ljubljani«. V ta odbor je poslal gre*-mij trgovcev kot svojega zastopnika gg. Mencingerja Tomaža in Medena Viktorja.
Proti g 29 ustavnega načrta, ki izredno favorizuje zadruiništvo, jo odposlal gremij najostroji protest potom zveze trgovskih gremijev in zadrug.
Razun tega so se odposlali proti sprejetju tega § v ustavo brzojavni ugovori trgovskemu in finančnemu ministrstvu, dr. Kukovcu, dr. Žerjavu in parlamentu v Beograd. Pismeno pa se je tudi protestiralo pri deželni vlaeU oa Slovenijo tor miniatrsta) at
z
TR00VSK1 LIST —,-----------
trgovino in iodustrijjo, oddelek v Ljuoijani.
rruu povišanju poštnih in tele-louskui prioiojuui je gtetmj uajeuer-gtcnMje protestiral pri ravnateljstvu pobiti ut utrujava v L<juuij<uu, pieu-seuutku ue^eme viaue za 010 venijo, ministrstvu trgovine iu inuusuije, lunuoubtvu posie ui telegraia v oeo-giuuu. roaiui je pri svojin ciauin vprašamo polo, kako se uouo zaur-zan, ce ui se povišek v isuui izveuel. bKoraj vsi ciani so se izrekli za ou-poveu. V svojin uopisin je grennj tu-ui s tem zagrozil; ni pa imel vspena, ker je ono prijavljeno v .Ljuoljani nau ha)/o vec uoviu naročiukov za veielon, kakor pa oupovetianeev.
V mesecu maju je zacarinjenje poštnin paketov zeio zaostajalo. D a se pnue temu neuostatku v okom, je načelstvo sklenilo, ua aa poslujočim posuiim in carinskim uradnikom primerno nagrado od vsakega paketa. Sicer se je stvar še nekoliko zavlačevala, vendar je prišlo med pošto in carinarnico do sporazuma. Poslovanje je prišlo v normalni tek.
M a generalno direkcijo carin v Beogradu je naslovil gremij prošnjo, ua se odpravi zanteva prilozitve iak-tur m certiiikatov pri zacarinjevanju poštnin ovojev. Za posreuovanje je naprosil trgovsko itn oDrUiiško zoor-nico in pa /.vezo trgovskin gremijev m zaurug za Slovenijo. Prošnja je imela vspeli.
Ker se je pričakovalo, da bodeta načrta novega obrtnega in trgovskega zakona kmalu izšla, se je izvolil za reuaikcijo ten načrtov poseben odbor, v katerega so bili izvoljeni gg. Ivan Jelačin ml., Lev Souvan, Henrik Kenda, dr. Fran Jenko, Avgust Ska-berne in Ivan Volk.
V Uradnem listu z dne 6. 7. 1921 št. 77, je izšla naredba o stanovanjih, ktere člen 24 določa, da lanko odvzame stanovanjsko oblastvo denarnim zavodom in zavarovalnicam, trgovskim in industrijskim podjetjem, ki imajo značaj veletrgovine, veleindustrije in veleobrata poslovne prostore, če v določenem roku ne zgra-de lastnih stavb. Da se ta člen temeljito prouči, se skliče anketa na 8. julija p. 1. K tej anketi se pokličejo od odbora gg. Ivan Kostevc, Fran Stupica ter Tomaž Mencinger, dalje trgovska in obrtniška zbornica, Zveza trgovskih gremijev in zadrug, Zveza industrijalcev ter Engelbert Fran-chetti kot zastopnik obrtnikov. Vsi povabljeni so se vabilu odzvali in se le po daljši debati sklenilo, da izvede trgovka zbornica memorandum na gorenji člen ter ga pošlje na pristojna mesta.
Ker so se na carinarnici godile vedtio nepravilnosti, se je sklenilo, da se do upravnika odpošlje iz načelstva deputacija, ki naj ga naprosi, da se nerednoeti odpravijo, odnosno naj ga naprosijo* kaj je storiti, da se tej carinski krizi odpomore. V depu-tacijo so bili izvoljeni gg. Korenčan, Gerkman in Sušnik.
(Dalje prih.)
Nov poravnalni zakon.
V	zakonu z dne 30. decembra 1.
1921	o proračunskin dvanajstinah za meseca januar in februar 1922 nahajamo v poglavju o razhodkih oziroma določilih o razhodkih člen 18, ki določa, da se zakon z dne 28. aprila 1. 1916 o prisilni poravnavi izven kon-kurza, ki je bil do sedaj v veljavi na ozemlju hrvaške, Slovenije in Dalmacije, razširi na vso kraljevino, z vsemi nareaoami vred, s katerimi je ta zakon izveden
Po pravici je univ. prof. g. dr. Dolenc ožigosal v »Slovenskem Narodu« to postopanje kot protiustavno, kajti Vidovdanska ustava določa, da potrjuje in proglaša zakone kralj z ukazom in sicer tako, da se proglasi tudi vsebino zakona, sklenjenega po narodni skupščini. Vse to se je v predmetnem slučaju brezobzirno prezrlo in uvedlo se je meni nič tebi nič, kar čez noč nov zakon, ki nam ni bil niti najmanj potreben. V zakonu o proračunskih dvanajstinah ni niti citacija novega zakona popolna, kaj se
vsebina I Tako žonglerstvo v uasi za-konouaji povzroča le negotovost ia zmešnjavo v izvrsevauju zakonov, kaj u ue bo menua pri nas soumka, ki oi se smatral vezanega na dulocue zanoiia, ki je ua tak način »oouaro-uovanc
iver so tu tangirani zeio važni interesi trgovskega stanu, nočemo v kratKem poveuau, kaj vseuuje novi zakon.
a zakonom z dne 26. aprila laiO je bil oan kraljevine nrvaske, Slavonije m ualmaeije poooiascen, ua potom nareuoe uveue in ureui postopanje o prisilni poravnavi izven kou-kurza ter da spremeni uoiocua kon-kurznega zakona z une 2a. marca 1. l»y/ ter uoločila zakona z une marca loy/ o izpouoijauju pravnin dejanj glede imovine liisoiventnin uoiznikov. Kazen tega pooulasčenja vseouje citirani zakon le še nekatera kazenska Uoločila in sicer: zakrivi po ten uoločilin kaznjivo uejanje upnik, ki vzame kako darilo ali si sicer da naklonili kak dobiček, da pri glasovanju o prisilni poravnavi glasuje
v	gotovi smeri, ali da se glasovanja vouce vzdrzi. ludi se po tem zakonu kaznuje oni, ki prijavi terjatve, o ko-jut ve, da so izmišljene in da ne obstojajo z namenom, ua si pridobi pravice upmka. navno lako se zagreši upravitelj in zaupnik, ki bi pri postopanju o prisilni poravnavi na škodo upnikov vzel ali si dal obljuuui kako imovinsko korist. Ce vstejemo se končno formalno izvršilno uoiocilo, bi bila to cela vseoina citiranega zakona.
i\i a poulagi pooblastitve, ki j 3 bistven uel gori citiranega zakona, ie izuai ban naredbo za kraljevino lirvasko, olavonijo in Dalmacijo « dne 1. septembra iyio, štev. l/.ouu
o	postopku pri prisilni poravnavi izven tečaja, ivioč uoločil te banske na-redbe oziroma prej imenovanega zakona bi se naj seuaj razširila na celo našo kraljevino. Ali so ta določila mogoče oolj moderna in odgovarjajo mogoče bolj razmeram časa nego določila, ki so bila dosedaj v veljavi? xiii so hoteli s tem uvesti v našem konkurznem ali poravnalnem postopanju nekaj novega? Ne, o tem ni niti govora, vsaj so določila, koja vsebuje novi zakon le kopija našega poravnalnega reda, ki se je pri nas u-vedel s cesarsko naredbo z dne 10. decembra lyi4. Ta cesarska naredba obsega tri dele in to: konkurzni red, poravnalni red in izpodbojni red. Postopanje na podlagi teh določil je odgovarjalo vsem zhtevam časa in ni bilo v tem oziru nobenih žalitev po kaki obnovi. Hrvaški ban je, ko je dobil pooblastitev za uredbo postopka pri prisilni poravnavi popolnoma kopiral določila našega zakona. Kekli smo, da obstoji naš zakon iz treh delov, od katerih je pa ban kopiral le drugi del, to je poravnalni red. Ako pogledamo hrvaški zakon, videli bodemo takoj, da ni med hrvaškim in našim zakonom bistveno prav nobene razlike. Na prvi pogled bodemo mogoče dobili vtis, da je hrvaški zakon bolj obširen, na vsebuje določila, koja ne nahajamo v našem, toda kmalu se bomo prepričali, da temu ni tako. Ker je hrvaški zakon, kakor smo že rekli, kopija samo drugega dela našega zakona, namreč poravnalnega reda, je bil ban primoran, da ga izpopolni z določili prvega in tretjega dela. Naš poravnalni red se večkrat sklicuje na ta ali oni § konkurznega oziroma izpodbojnega reda. § 63 u-prav določa, da se imajo, v kolikor ne vsebuje poravnalni red drugih določil, uporabljati določila konkurz-nega reda in ban je bil tedaj primoran, da izpopolni vsako tako vrzel ter da navede vsako samo citirano določilo v celi njegovi vsebini v svoj zakon. Novi zakon ne vsebuje tedaj bistveno prav nobenih sprememb, le tu pa tam najdemo v novem zakonu mogoče v enem §-u skupaj par določil, ki so pri nas v dveh ali tudi treh paragrafih, kar pa ni do sedaj gotovo nobenega ženiralo, niti sodnika, niti stranke.
To kratko pojasnilo pove, upamo, dovolj jasno, da nam novi zakon ni prinesel v tem oziru nobenih novih
določil, da jih tudi ni mogel prinesti, vsaj je, kakor smo videli, le kopija našega zakona. Zato nam ni nikakor mogoče razumeti, kakšen namen je imela vlada pri tem, da je razširila moč hrvaškega zakona na celo kraljevino. Pri nas ni bil potreben, in ako je vlada smatrala za potrebno, da se uvede povsod enotno poravnalno postopanje, bilo bi naravno, da uvede povsod naš zakon, ne pa samo kopijo istega. Človeku se nehote vsiljuje misel, da vlada ni zasledovala pri tem res nič drugega, nego da pomnoži s tem število onih naredb in določil, o katerih se še ne ve, da li so v veljavi ali ne, ter da s tem poveča ono nejasnost in negotovost, ki vlada v našem pravnem stanju in ki ima tako žalostne posledice za gospodarski položaj in za splošni razvoj naše države.
THE REX CO.t LJUBLJANA.
Dr. Ciril Pfeifer.
Trgovinski obrti in dokaz usposobljenosti.
i.
Z novelo k obrtnemu redu od o. februarja ly07 drž. zak. št. so bili nekateri trgovinski obrti: trgovina z mešanim, kolonijalnim, špecerijskim in materijalnim blagom na drobno vezani na poseben dokaz usposobljenosti.
Le imetnikom teh, na dokaz usposobljenosti vezanin trgovinskin our-tov, pristoja nadrobna prodaja sladkorja, kave, čaja, začimb (dišav), rudninskih olj, materijalnega biaga, barv in zganin opojnih pijač v steklenicah, zaprtin po trgovskem običaju. Izjema od tega pravila velja za one kraje, v katerih na dan objave novega obrtnega reda, to je dne 16. februarja lau t, še ni bilo nobene ozna-čeuiu trgovin, in sicer dotlej, dokler se vsleu znatnega izboljšanja krajevnih razmer, recimo vsied oobro razvite trgovine in zadostnega izučenega obrtnega naraščaja, ta izjema nared-benim potom ne prekliče.
Z naredoo dežeine vlade za Slovenijo od 10. decembra 1911 Ur. 1. št. 796 je bila imetnikom trgovine z mešanim, oziroma s kolonijalnim, špecerijskim in z materijalnim blagom pridržana nadrobna prodaja vseh alkoholnih pijač v posodah, zaprtih po trgovskem običaju.
Do tu se je zahteval dokaz usposobljenosti le za samostojni nastop izvrševanja nekaterih panog trgovine na drobno. Z naredbami deželne vlade za Slovenijo z dne 7. novembra l. 1919, Ur. 1. št. 704, z dne 14. novembra 1919, Ur. 1. št. 715 in z dne 12. maja 1920, Ur. 1. št. 233, odnosno z na njih mesto stopivšo naredbo deželne vlade za Slovenijo od 18. avgusta 1920, Ur. 1. št. 327, pa so nadalje vezani na usposobljenostni dokaz poleg obrta agenturne in komisijske trgovine ter obrta menjalnica in trgovine z valutami tudi obrt trgovine z mešanim, kolonijalnim, špecerijskim, materijalnim in manufaktur-nim blagom na debelo, ter obrt trgovine z nekaterimi v § 1 poslednje imenovane nareuoe označenimi deželnimi pridelki na debelo.
Kot izključna pravica imetnikov obrta trgovine z mešanim, kolonijalnim, špecerijskim in materijalnim blagom na debelo velja prodaja na debelo v § 38, odstavek 5 obrtnega reda navedenih predmetov.
Omenitev deželnovladnih nareub in ž njimi vstvarjenega položaja naj služi le popolnosti predmetnih izvajanj, dočim je z ozirom na skorajšnje dejansko ukinjenje teh zasilnih naredb — po časopisnih vesteh jih je zakonodajni odbor formelno ™že razveljavil — namen razprave, pečati se z dokazom usposobljenosti pri trgovinskih obrtih, s posebnim ozirom na določila §§ 13a in 38 v Sloveniji veljavnega obrtnega reda. Ker je izda-nje novega obrtnega zakona pred durmi, je pravočasno temeljito in
vsestransko razmotrivanje tega, za trgovski stan važnega vprašanja, nujno potrebno.
II.
Prvo vprašanje, ki si je moramo staviti je, ali je dokaz usposobljenosti pri trgovinskih obrtih potreben iu umesten?
Kakor je razvidno iz razpoložljivih poročil bivšega dunajskega parlamenta, stali sta si že ob času pripravljanja novele k obrtnemu redu v tem pogledu nasproti dve različni struji. Ena je odklanjala kakršnikoli dokaz usposouijenosti za vse trgovinske obrte z ozirom na njin poseben značaj in nemožnost dokazati specifično usposobljenost za nje; temu nasproti je druga skupina, se-stoječa iz številnih zastopnikov tr govskega stanu in sicer zastopnikov vseli smeri in stopenj, zahtevala uvedbo usposobi jenostnega dokaza kot varstvo njenih zakonitih interesov. Tu sem spada skrb za naobražen trgovski naraščaj, ki naj po prestani ljudski ali meščanski šoli dobi praktični pouk in vežbo v trgovini in na-daljno teoretično izobrazbo v trgovsko- ali obrtno-nadaljevalni šoli. S tem ni le koristno obrtu samem-1, temveč tudi ugledu trgovskega stanu. Dalje je šteti semkaj boj proti kon kurenci. Konečno je na pritisk vlad;-} došlo do kompromisa, v zmislu katerega so bili vezani na dokaz usposobljenosti le v § 08 obrtnega redt navedeni trgovinski obrti. Da se izobrazba trgovskega naraščaja še boij dvigne, je bilo sprejeti tudi določilo, po katerem vživajo učenci trgovskin šol gotove ugodnosti.
(Dalje prih.)
Prijave avtomobilov, fijakarskih in drugih vozil.
(Konec).
3. Kateri avtomobili in lijaker-ski vozovi so prosti letne takse?
Pravilnik našteva sledeča vozila kot prosta letne takse:
a) potniški avtomobili in fijaker-ski vozovi pri podjetjih, ki uporabljajo ta vozila izključno za prevažanje potnikov ter od tega obrta plačujejo davek;
b) zgolj tovorni avtomobili pri spediterskih, transportnih in temu podobnih obrtih;
c) avtomobili in fijakerski vozo-
vi	pri podjetjih, ki se bavijo s prodajo (trgovino) teh vozil, ako jih no uporabljajo za osebno potrebo;
č) navadni prosti dvokolesni vozovi (pravilnik jih imenuje »dvoko-Uce«).
4. Kdaj je plačati letno takso?
Letna taksa se mora plačati naj-
kesneje do dne 28. februarja 1922.
Plača se pri davčnem uradu in sicer s kolki, ki jih prilepi davčni urad na »Potrdilo« o plačani taksi. Kolke uniči davčni urad z uradnim pečatom.
Potrdilo je nesti sedaj, kakor že pod I. omenjeno, s prijavo vred policijskemu oblastvu (v Ljubljani ali v Mariboru), drugod pa občinskemu uradu, na kar se vpiše vozilo v register vozil ter se izda številka za avtomobil odnosno za fijakerski voz. — »Potrdilo« samo velja potem obenem za legitimacijo ter zapiše policijski odnoaao občinski urad nanj tudi številko vozila.
III. Kazenske določbe.
Kdor v določenem roku (torej do 15. februarja 1922) ne bi vložil predpisane prijave ali pa ne bi plačal do 28. februarja 1922 še posebej letne takse, bi se kaznoval s trikratnim zneskom takse, ki bi jo bil moral plačati, in sicer poleg plačila redne takse. Plačati mu bo tudi takso za kazensko postopanje.
Ravnotako bi se kaznoval tudi oni, ki bi prijavo sicer vložil, pa bi povedal o njej kaj neresničnega, zato, da bi si izposloval morebiti manjšo takso ali pa prostost od nje.
IV.	Izpremembe tekom leta.
Potrdilo o plačani taksi velja samo za dotično osebo. Ako pa proda ta
oseba katerokoli vozilo, mora v 5 dneh obvestiti policijsko oblastvo (v Ljubljani ali v Mariboru), odnosno tako tudi finančno oblastvo, da se dotično vozilo izbriše z njegovega imena.
Kdor tega ne stori, pa pride novo leto in je vozilo zavezano letni taksi (avtomobili in fijakerski vozovi), plača letno takso iznova.
Vsako prodajo avtomobila ali fi-jakerskega voza je torej takoj naznaniti, sicer bo plačevati letno takso (1200 Din., 200 Din., odnosno 100 Din.) še nadalje.
Oseba pa, iti kupi v državi eno izmed v zakonu navedenih vozil, mora ga v 15 dneh, kakor pod I. povedano na svoje ime prijaviti in obenem navesti, kdaj in od koga ga je kupila. Obenem mora plačati seve tudi takso za prijavo; pri avtomobilih in fijakerskih vozovih pa eventualno tudi letno takso.
V.	Kdaj je plačati letno takso v bodoče?
V	bodoče, to je od leta luzd dalje, bo plačati lelno takso najkesneje uo dne 15. januarja vsakega leta, in sicer brez vsakega poziva. Pri tej priliki se bouo izdajala nova potrdila, stara se bodo pa strankam odvzela ter poslala delegaciji ministrstva financ v Ljubljano,. ki jih bo pregledala, če so pravilno taksirana in če so kolki pravilni, nato se bodo pa komisijsko uničila.
Potrdila je torej dobro shraniti, ker bi imela stranka drugače gotovo samo pota, sitnosti in stroške, ako bi po nepazljivosti potrdilo izgubila ali pa sama proč vrgla.
Potrdilo je dobro shraniti tudi zaradi kontrole med letom, tako da se bo mogla stranka vedno pravilno izkazati.
Vi. Pritožba zoper izrek o kazni.
Zoper izrek o kazni je v vseh primerin dopustna pritožba na generalno direkcijo posrednjih davkov v Beogradu.
Pritožbo je kolkovati s kolkom za 6 Din. —- Milostna prošnja bi bila brezvspešioa, ker se povišek po novih predpisih milostnim potom ne sme znižati.
Kazen je izterljiva šele po pravnomočnosti kazenske razsodbe; redna (prikrajšana) taksa pa zapade v plačilo takoj in najkesneje tri dni po vročitvi razsodbe.
Pridobninske izjave.
(Konec.)
Kolkovanje.
Sličnd je postopati pri opredeikit 9 in 10.
Obratne prostore je izkazati v 11. opredelku. Najpreje se navede vrsta (n. pr. pisarna, prodajalna, skladišča, itd.), nato število in kone-čno še najemnino odnosno najemno vrednost v dobi od 1. 7. 1920 do 30. 6.1921.
Napravna glavnica je ona, ki je investirana v podjetju, obratna pa ona, ki se rabi v obratu n. pr. tedensko, mesečno itd.
Največje važnosti je točka 14. Tu se običajno navede tedenski ali mesečni promet. Pri gotovih podjetjih P® določa zakon že v naprej, kake obratne znake naj se tu izkaže. Do-ticm obrati in podjetja so navedena v seznamu >M«, ki se nahaja na četrti strani tiskovine.
Kdor torej sestavlja pridobnin-sko izjavo, naj se najpreje prepriča, ali se nahaja njegov obrat med onimi podjetji, ki so v seznamu »M«.
V	tem primeru je tu navesti one obratne znake, ki jih zahteva seznam. Drugih znakov ni izkazati.
Ako podjetje ni v seznamu »M«, se pri trgovinah v obče navede tedenski ali mesečni promet.
Kadi važnosti omenjamo tu še enkrat, da je navedene obratne znake izkazati le za obratno dobo od 1. 7. 1920 do 30. 6. 1921, odnosno one dobe, ki smo jo navedli zgoraj za hova podjetja, poslujoča manj kot eno leto.
Opredelek 15 je lahko izpolniti.
K točki 15 d pojasnimo, da so
davka prosta le ona podjetja oziroma ooraii, ki so navedeni v j}§ 3—o zakona o osebnih davkih. Za trgovce ta opredelek skoro ne pride v poštev. zato se ž njim ne oavimo podrobneje. Za eventualne naualjne prrpomue se lahko vloži posebna pota. Navede se lahko one momente, Ivi govore za davčno olajšavo. N. pr. da stranka dela zvečina s kreditom, da uela le na debelo, oziroma eno tretjino na drobno in dve pa na debelo itd. izjavo je konečno še datirati in podpisati.
Kri sestavi napovedi naj se pazi predvsem na to, da tvori cela izjava medsebojno harmonijo. Med posameznimi obratnimi znaki naj vlada pravilno sorazmerje. 'Tako je n. pr. navedba, da je znašal promet v trgovini s špecerijo mesečno 50.000 n., gotovo na prvi pogled nepravilna, uko se iz izjave razvidi, da ima do-lični trgovec 10 pomožnih moči, voz in konja.
Davčna oblast izjave preizkusi. Navedbe v napovedi primerja z davčnimi poizvedbami. Ako se oboje ne krije, pridejo pomisleki. Stranka mora te svoje navedbe v pridobmn-ski izjavi podpreti s pojasnili, dokazili itd.
Izjave je torej že z začetka tako sestavni, da se morejo zagovarjati Naknaune poprave niso priporočljive. stavijo namreč davčnega zavezanca v čudno luč. Dotičnik zgubi tudi kredit pri davčni oblasti.
Nastane še konečno vprašanje, koliko izjav je predložiti davčni oblasti. —
Možni so sledeči slučaji:
a) imam le eno obrt z le emim obratovališčem; vloži se le ena izjava.
b) Imam le eno obrt z dvema ali z več obratovališči. Vsa obratova-lišča so v enem in istem političnem okraju. Vložiti je le eno skupno izjavo; v tej je pa izkazati obratne razmere vsakega posameznega obrato-vališča.
c) Imam le eno obrt z dvema ali z več obratovališči. Obratovališča se nahajajo v razniii političnih okrajih. Sestaviti je toliko izjav, kolikor je političnih okrajev.
d) Izvršujem več obrtov, a vse v enem lokalu (obratovališču). N. pr. gostilno s trafiko. Sestavi se skupna napoved. (Vide točko b).
e) Izvršujem več različnih obrtov, a v različnih obratovališčih. Vsa obratovališča so pa v enem in istem političnem okraju.
Predložiti je za vsako obrt posebno izjavo. Ker se nahajajo obratovališča v enem in istem političnem okraju, je napoved za vsa obratovališča enega in istega obrta skupna. Seveda je pa v skupni napovedi navesti obratne znake za vsako obrato-vališče posebej.
f) Izvršujem razne obrti in podjetja. Obratovališča se nahajajo v raznih političnih okrajih. Kot vodilo naj velja sledeče:
Za vsak politični okraj je vložiti posebno izjavo. V vsakem političnem okraju je sestaviti toliko napovedi, kolikor imamo ondi podjetij oziroma obrtov. Za razna obratovališča ene in iste obrti, v enem in istem političnem okraju, se vloži skupna izjava.
Prepričani smo, da bode ravno vprašanje, koliko napovedi je vložiti, delalo največ preglavic. S tega stališča je zelo obžalovati, da so odpadli specijalni pozivi za predložitev napovedi.
Popreje se je vsako stranko posebej pozvalo, da naj vloži pri tej in tej davčni oblasti izjavo za to ali ono podjetje. Danes takih pozivov ni več. .Kadi tega tudi davčne stranke ne bodo vedele, kje in katere izjave naj se vlože. Kdor hoče pravilno postopati, bode moral temeljito preštudirati do-tične zakone in konečno še ne bo vedel, kako iu kaj. Naše mnenje je, da b°do davčne stranke ravno tu največ grešile. Posledica bo kontumaciranje. Ker^ pa tu ne gre za malomarnost davčnih strank, temveč le za napačno tolmačenje zelo kompliciranih davčnih predpisov, bi svetovali, da se davčnih strank kratkomalo ne kon-tumacira, ampak se jim da potrebna
navodila, kakor tudi prilika, da naknadno sodelujejo pri davčni priredbi.
Tiskovine za pridobninske izjave se dobe brezplačno pri davčnih oblastih.
Izvoz in uvoz.
izvoz cigaretnega papirja. Upravni odbor državnih monopolov je na podlagi čl. 6. svoje uredbe, na prošnjo »Zemaljskog« Saveza trgovaca« sklenil na svojem 5. sestanku dne 17. jan.
1922	sledeče: 1) Da se vsem posestnikov cigaretnega papirja v knjižicah in tuljcih dovoli izvoz istega v inozemstvo in da na njega ne plačajo zvišane monopolske takse, toda, da se jim tudi ne vrne monopolska taksa, ki so jo plačali pri uvozu tega cigaretnega papirja. 2) Da se imajo carinske oblasti, preko katerih se 0o izvoz vršil, origati za to, da se za izvoz prijavljena količina v resnici tudi izvozi ter se izvozi cigaretni papir, a ne kaj druz?ga. Ko se prepričajo, da je cigaretni papir, se morajo z istega vzeti banderole te uprave, če so na njem prilepljene. Rok za izvoz tega cigaretnega papirja se določa do 1. marca 1922.
narodno sospodarske zadeve.
Trgovin«.
Pravilnik k zakonu o pobijanju
draginje in naše trgovstvo. Zveza trgovskih gremijev in zadrug je vložila pri ministrstvu trgovine in industrije in pri ministrstvu za socialno politiko spomenico, da naj bi se pri izdaji pravilnika za izvrševanje zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije posebno sledeče momente natančno in podrobno pojasnilo:
1.	Besedilo prvega člena draginjskega zakona, v katerem so življenske potrebščine le deloma naštete, deloma pa obsežene pod izrazom »in drugi predmeti nujne potrebe«, je treba v pravilniku z vzgledi natančno pojasniti, da bi bilo možno vsem sodiščem v tozadevnih sporih enako postopati in, da bi se pojem življenskih in nujnih potrebščin ne razlagal preveč samoiastno. Jasna in natančna določitev obsega teh pojmov je za procesno podlago najbolj merodajna. — 2. Pravilnik mora tudi določiti natančno mejo med pojmi »kopičenja« in vskladiščenja blaga pri veletrgovini in tovarniških zalogah, ker smo v dosedanji praksi videli, da se ni jemalo nobenega ozira na tehniko obrata veletrgovine in se je vse pavšalno kvalificiralo za špekulativno kopičenje blaga. Spomenica opozarja na potrebo vskladiščevanja blaga, ki ima svoje mrtve sezone, da se obdrži kontinuiteta v dobavah in oskrbi trga. Zato prosi, da se v pravilniku podrobno določi, kdaj nastane pri kopičenju blaga kaznjivost v zmislu protidraginjskega zakona in kakšni momenti so zato potrebni. Opozarja na to, da se je v poprejšnjih na-redbah preganjalo reelno veletrgovino, kar je povzročilo samo škodo detajlnemu trgovstvu in konzumentom. — 3. Konečno se bavi spomenica še z vprašanjem 25% maksimalnega dopustnega dobička. Opisuje nestalnost valutnih razmer in katastrofo, ki je prišla na naše trgovstvo vsled naglega porastka tujih valut in jim vsled tega grozi izguba celega obratnega kapitala. Vsled tega se iz principijelnih razlogov izreka proti tej določbi, ker trgovstvo vsled konkurence itak mora obratovati z manjšim dobičkom, prosi, da bi se tudi v tem oziru dalo v pravilniku potrebne direktive sodiščem.
Industrija.
Nemške cene za železo. Konferenca nemških železnih podjetij je zvišala počenši s 1. februarjem 1.1. prodajno ceno za železo v palicah za 500 mark pri toni in v slični izmeri za druge vrste železa. To zvišanje je posledica zvišanja cen za premog in drugih lastnih stroškov.
Denarstvo.
Uradni kurz za jugoslovanski krono v Švici. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vae interesente urarske stroke, da je švicarski zvezni svet v seji dne 29. decembra
1921, v svrho izredne pomoči za švicarsko urarsko industrijo in za olajšanje izvoza v našo državo določil uradni kurz za jugoslovansko krono 2*50 in za dinar 9.65 za obračun valute za izvoz urarskih izdelkov. Ta sklep je stopil v veljavo takoj in velja počenši od 16. decembra 1921, in je bil priobčen v št. 56 »Eidgenossische Oe-setzsammlung« z dne 31. decembra 1921.
Poštni čekovni zavod v Ljubljani
izkazuje sledeče poslovne uspehe za mesec december 1921: Število vlogov 158.262 v decembru 1920: 129.781 a prometom v iznosu K 736,782.043 48 (K 353,202.580 04) število izplačil 51.340 (53.642) s prometom v iznosu K 725,1*8.755*28 K 343,559.643*26). Imo-vina na računih je znašala dne 31. decembra 1921: K 200,442.31570 K 80,816.410 66).
OatrKI.’
Davek na poslovni promet. Kakor se nam uradno javlja, je g. minister za finance brzojavno odredil, naj davčna oblastva opuste vsako nadaljno izvajanje uredbe o davku na poslovni promet, dokler ne dobe navodil na podlagi zakona o tem davku, ki se bistveno razlikuje od sedanje uredbe. Davčna oblastva in uradi bodo torej v bodoče omejili svoje poslovanje v zadevi davka na poslovni promet le na sprejemanje prostovoljnih plačil tega davka za zadnje tromesečje I. 1921.
Promet.
Prometne omejitve. V območju direkcije Zagreb je radi snežnih zametov celokupni potniški in robni promet na progah Srbske Moravice—Bakar, Ogu-lin—Gospič in Brnjevar—Pelmonošter-Batina Skela, še nadalje ukinjen., Sprejemanje vsakovrstne sporovozne robe za postaje direkcije Zagreb in preko njenih prog je do vključno 15. II. ukinjeno. Sprejemati in odpošiljati se sme režijski premog in vojaške transporte. — Na progah inšpektorata Ljubljana je iz-vzemši pošiljk za industrijski tir Sca-gnetti Ljubljana drž. kol. promet neomejeno prost. — Sprejemanje in odpošiljanje brzovozne in sporovozne robe za postaje vicinalnih železnie subotiške direkcije, kakor tudi za postaje na glavnih progah Vršac—Bela Crkva, Orosla-inoš—Zombolja ter tranzit preko vseh teh prog se do nadaljnega ukine. Brzo-pokvarljive pošiljke in živo blago se stavi odpošiljateljem na razpolago.
Deklariranje vrednosti poštnih paketov. Iz mnogobrojnih vprašanj je razvidno, da vlada med trgovskim! . krogi še precejšna neinformiranost glede dopustne meje za deklaracijo vrednosti za poštne pakete. Radi tega obveščamo vse interesente, da je po Službenem listu poštnega ravnateljstva v Ljubljani z dne 10. julija 1921, it. 31 največja teža poštnih paketov v tuzemskem prometu določena z 20 kg, vrednost pa je neomejena. Za pakete, katerih vrednost presega 1000 dinarjev, se plačuje vrednostna pristojbina kakor za denarne pošiljke, to je za vsakih 1000 dinarjev ali del tega zneska še po
1	dinar. Na to določbo opozarjamo vse interesente, posebno manufaktume stroke, ker vrednost njihovih pošdjatev v poštnih paketih redno presega avoto 1000 dinarjev.
Ljubljanski veliki semenj, 2. do
11.	septembra 1922. Sejmski urad je pričel ta teden z razpošiljanjem sejm-skih redov in prijavnic. Kakor povzamemo iz sejmskega reda je rok za prijave za razstavljalce določen do 15. aprila t. I. Sejmski red se v splošnem od onega v preteklem letu ni veliko spremenil. Cene prostorom so primerne in kljub znatno večji draginji od lanskoletnih le neznatno višje.
Oni, ki se hočeio letošnjega sejma udeležiti kot razstavljalci, naj kar možno kmalu svoje sodelovanje s prijavnico uradu sporoče, in naj ne čakajo do zadnjega trenutka. Kakor zvemo od sejmskega urada je zanimanje tako veliko, da je že na podlagi sedanjih dopisov jasno videti, da sedanje sejmišče ne bo za letošnjo prireditev več zadostovalo in ga je neobhodno potrebno razširiti. Ako se sejmišče ne poveča, ni mogoče, da sejmski urad zadosti željam razstavljalcev, posledica tega pa bo, da je tudi popolnoma nemogoče vzdržati
prireditev na onem viSku, kakor se vse-stransko želi. Vsa javnost je p:etečeno leto enodušno pozdravljala to našo res velikopotezno prireditev, od katere je imela Ljubljana velikanske, tako moralne kakor tudi materijelne koristi.
Ljubljanski veliki sejem je preteklo leto napravil na vse obiskovalce najbolji utis. Ta utis pa ni povzročila samo dobro organizirana prireditev, iz-vanredni okus in discipliniranost raz-atavljalcev, ampak v jako veliki meri tudi srečno izbrani prostor, katerega pridobiti se je prirediteljem velesejma posrečilo po naklonjenosti mestne občin: liUbljansKc. Vsak UtUgi prostor, ki bi sc zamugel pridobili ed,,,oie na periferiji mesta, bi ze radi otijaijinosti, radi pomanjkanja prometnih sredstev itd. na obi.-kovatce neugodno upiival. Tudi v drugih inozemsHin mest h so sejmišča na.neščena v pretežni večini v mestu samem. Zato je taicoreKoč »conditio sin« qua non« ne samo, da ostane sejmiSče na svojem sedanjem mestu, da skrbe prireditelji za primerno razširjenje tega, ampak da merodajni krogi tudi po najboljti motnosti podpirajo stremljenja, ki siuiijo edinole has-ku in proepehu natega narodnega gospodarstva in našega mesta,
Dobava, prodaja.
Dobava stavbnega materijala. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški sborniei v Ljubljani, da se vrši dne 1. marca 1922 ob 8. uri zjutraj v pisarni inženirskega odelenja Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ponovna ofertal-na licitacija glede dobave stavbnega materijala za popravo poslopij smodniš-niee v Kamniku. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice ▼ Ljubljani, pogoji pa v pisarni inženirskega odelenja dravske divizijsko oblasti v Ljubljani interesentom'na vpogled.
Razno.
Plačevanje takse n Švicarski vicam. Švicarski konzulat v Zagrebu opozarja vse interesente, da se oasedaj naprej računajo takse za vizum za potovanje v Švico ali preko Švice po dnevnem kurzu švicarskega franka in ■e več po uradnem kurzu, ki je l»il do sedaj v veljavi.
D. poznanjski vzorčni volosoj« v Poznanju se bo vršil od dne 19. do dne 27. marca t. 1. Za železno industrijo je na sejmu projektiranega prostora 6000 m», za druge stroke poljedelske industrije pa 15.000 mt. Poleg poljskih industrijskih podjetij se bodo udeležila sejma tudi inozemska industrijska podjetja. Sodelovanje so dosedaj prijavila podjetja iz Francoske, Belgije, Rumunske, Čehoslovaške, Norveške l. dr. Prvič po prevratu bo zastopana na tem velesejmu tudi industrija iz Rusije in bo imela svoj lasten paviljon.
IH milijenev avtomobilov v Zedinjenih državah. Po povprečni eenitvl amerikanskega petrolejskega instituta v Newyorku so je v Zedinjenih državah tekom leta 1021 uradno registriralo nad 0X milijonov avtomobilov. Izdelovanje avtomobilov ao je v Zedinjenih državah tako povečalo, da obstoji nevarnost, da so no bo moglo v slučaju, čo se bo izdelovanje avtomobilov večalo v tej meri, producirati dovolj maziilnih olj in masti. V letu 1911, ko je bilo registriranih 700.000 avtomobilov, je odpadlo na vsak avtomobil 815 sodov nerafiniranega olja. Petrolejski institut ceni celokupno produkcijo surovega olja v letu 1921 na 474.000.000 sodov, pri čemer bi tedaj od-
padlo na vsak avtomobil le 47 sodov. V času od 1911. do konca 1920. leta se je dvignila produkcija surovega olja samo za 101 %, med tem ko so se avtomobili v istem času številčno povečali za 1216 odstotkov.
Sadne razstave. Minolo jesen je priredil oddelek za kmetijstvo tukajšnjo pokrajinske uprave po svojih organih več sadnih ogledov po Sloveniji z namenom, da se prouči, katere domače sadne vrste so kljub skrajno slabi sadni letini vendarle povoljno obrodile. Sadni ogledi so se vršili v Šmarje ti, v 2a brnci, v Pi-šecali, v Globokem, pri sv. Petru v Medvedjem selu, v Ptuju, v Mariboru in v Uušianju. V obče so bile razmere za prirejanje takin ogledov precej neugouae. PoneKodi je bila preslaba sadna letina in zaradi tega malo zanimanja, sadje je zorelo mesec dni preje nego običajno in so Be vršili ogledi deloma prepozno. — Splošno slabo razpoloženje kmetskega prebivalstva zaradi nenavadne suše je tudi slabo vplivalo na udeležbo pri takih prireditvah. Kljub raznim oviram se jo vendar dognalo, da so nekatere znano in žo vpeljane sadne vrste kljub neugodni pomladi in katastrofalni suši vsaj deloma obrodile (kanadska, ma-Sancgar, bobovec, šampanjska reneta i. dr.). Proučilo so jo tudi nekaj domačih vrst, ki so vredne, da se razmnožujejo in širijo po dotičnih sadnih pokrajinah (trdika, vidvanjka i. dr.). Da se bo dosegel v tem še boljši uspeh, se bodo v prihodnje prirejale po večjih središčih posameznih sadjarskih pokrajin male lokalne sadne razstave, na katerih as bodo točno določili sadni izbori za dotič-ne pokrajine. Prirediti bo treba tudi spe-cijelne razstave za češnje, moštnice, orehe in breskve.
Trtno poročila.
Kovino.
Dnnaj, Povpraševanje je prectj iivshno. Plača se za baker katodni in Wiseb*r'2650 do 3200 kron, rafiniran 2700 do 2900, za svinec 150, sirovi cink 1600 do 1700, aluminij 4000, antimon 1200 do 1400.
London Cene padajo; baker Standard je padel v enem tednu od 65 na 61 Vi funtov šterlingov za prometno robo. Kositar stane 154‘20, svinec 21 '/», cink 24 ‘/s.
Stare kovino.
Dunaj, baker stari 2000 do 2300 K, medni odpadki 1700, l'ta med 1200 do 1500, rudeča med 2100 do do 2500, odpadki nikla 1600 K.
Koio.
Dunaj, goveja koža po kg 1150 do 1250 K, kozja koža po komadu 4000 do 4200, ovčja 2500 do 2700.
Vosek.
Dunaj Povpraševanje živahno. Vosek, beli 43 do 44 50, želatinski vosek 34*50 do 36, čisti 44 50 do 46, Ceresin rumeni 23 do 24 50, beli 26 do 27 50 ozokerit-cerezin 31 50 do 33, čebelni vosek 14 do 15, parafin rumen v ploščah 50 do 52, 440 do 480 K, beli 540 do 550 K.
Borza.
Zagreb. 13. februarja. Zaključek. Devize: Curih 59 50, 59 75, Pariz 26' —, 26*15, London —.—, 1359’ —, Berlin 154 —, 156* —, Dunaj 4 80, 4 90, Praga 580‘ —, 58575, Italija 14-85, 14 90, Newyork —'—, 306‘ — Valute: dolar—.—,302 -—, napoleondor 1130' —' —.—, marka —.—, 156. —
RnzMe Trgovski list!
kontiolne trakove, šekovne zvitke, barvo itd dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred škofijo 20. Glavna zal. pridatkov NRK.
Gospodarska zadruga čevlarjev v Ljubljani,
r. z. z o. z.
išče mesto v večji kemični tovarni. Ponudbe in pogoje je adresirati na: Ing, U. F., Hotel »Union«, Ljubljana.
Spodnja Šiška, Celovška c. 32
naznanja p. n. trgovcem s čevlji kakor tudi konzumnim društvom in slavnemu občestvu, da izdeluje v lastn* delavnici vsakovratne čevije, kakor:
za rudarje, gozdarske delavce, železničarje Itd.
kakor tudi najfinejše
luksuzne čevlje
za gospode in dame in vseh vrat
otroške čevlje
ter iste razpošilja po celi Jugoslaviji na drobno in debelo. Sprejema naročila po men. Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah.
KAMENI!
S'
IZBE1T - CEMEIT - SKjllLJ
dobavi
Komenit tovorno
Laško.
\ ** ,	Velet rsov&AA
> A. Šarabon <
y v Ljubljani ^
\	priporoča	/
/ Špecerijsko blago ^
(raznovrstno žganj« v moko
<
<
/
/
>
$ > \ / > \
\/\/\/\/\/\/\/
In datalna pridelke raznovrstno rudninsko 22, vodo,
Lastna praSarna xa kava bi mlin za dliava s dektrlCnlm obratom. Ceniki na razpolago.
Vse vrste umetnih gnojil
Ima vedno v zalogi po najnižji ceni
Anton Tonejc in drug, Maribor.
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
IU E. SKltEIME
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
Talaf. It. 7S
1
Brzojavil MadZat	XXXXXXXXXXXX»XXXXXXXXXX»XXXX
xxxxxxxxxxxxxx Manufakturna trgovina na veliko xx*xxxxxxxxxxx
Hcdžet Sz EZoritnife — ILj-uiTolja-na.
KKMMKKSftKKKKKKJIČ Prančišisaiiska ■u.iica. ^
Lastnik : Konzorcij za izdajanje Trgovskega »Lista.« — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgeverni urednik: Tranjo Zebal. — Tisk* tiskarna Makao Hrovatin v Ljubljani-