Poitnina piatana v gotovim Leto LVII. V Ljubljani, v četrtek, dne 28. novembra 1929 Št. 272 2. izdaja -t. 2 oi„
Naročnina
Dnevno izdaja
u kraljevino Jugoslavijo mesečno 25 Din polletno ISO Din celolelno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugo slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l stolp. pelli-vrsla mali oglasi po 150 in 2D.veC)l oglasi nad 45 mm vlSIne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din n Pn ve^iem □ narormu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelika in dneva po prazniku
UretlnlAivo /e v KopUarievt ulici Al. 6 111 voKoplsl se ne vraCa/o, aelranklrana plima se ne sprelemato * lireilniAtva telefon šl. 2050, upravnlštva Al. 2328
Oprana lc vKopllar/evi ul.sl.tt CeKovnt račun: L/ubl/ana šlev. IO.650 in tO.3-19 xa Inserale, SarajevoS1.7S63, Zagreb St. 39.011, Praga tn tiuna! S/. 24.797
Vprašanje ljubljanske akademije
Delegati zagrebške in belgt ajske agademije proti ustanovitvi nove
r kade mi je v Ljubljani
značaja. Delegati akademije znanosti in umetnosti iz Zagreba in Belgrada so bili složni v tem, da podasta svoje mnenje, da je posebna akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani nepotrebna in bo torej odbor glasoval proti tej ustanovitvi. Na istem sestanku se je nadalje sklenilo ožje sodelovanje zastopnikov zagrebške in belgrajske akademije. Četudi bo torej sklican v prihodnjih dneh sestanek glavnega odbora obeh akademij, je pričakovati, da se bo v smislu sedaj storjenega sklepa izjavil proti ustanovitvi posebne akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Belgrad, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Te dni so se sestali, kakor je časopisje že javilo, v Belgradu zastopniki belgrajske in zagrebške akademije znanosti in umetnosti. Na dnevnem redu je bilo poleg drugih aktuelnih vprašanj tudi stališče odbora obeh delegacij glede osnovanja akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, V razgovoru se je sicer naglasilo, da se je vprašanje o osnovanju posebne slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani prepustilo v odločitev plenarnemu odboru, ki se bo sestal prihodnje dni. Vendar pa, kot je Vaš dopisnik izvedel iz povsem avtentičnega vira, je ta izjava le formalnega
Za vse telovadne organizacije eno merilo
Nobene razlike med sokolstvom in orlovstvom glede državljanske
in nacionalne vzgoje mladine
Belgrad, 27. nov. (Tel. »Slov.«) V Belgradu se mude zastopniki Jugoslovenske sokolske zveze, da med drugim razpravljajo tudi o vprašanju zjedinjenja, oziroma skupnega dela vseh jugoslovanskih telovadnih in športnih organizacij. V intervjuvih so nekateri zastopniki sokolstva govorili, ko da bi bila sokolska zveza edina organizacija, ki bi imela v sedanjem ustroju države še pogoje za obstanek. V zvezi s tem so na-glašali, naj bi druge sportno-telovadne organizacije vstopile v jugoslovansko sokolsko zvezo. Seveda bi morale preje sprejeti program in načela te zveze. Nekateri so nadalje povdarjali, da se cd strani Jugoslovanske sokolske zveze ne bi delalo posameznim članom drugih športnih in telovadnih društev nobenih težkoč pri vstopu v Savez. Očitna tendenca teh vesti je bila, da bi se sokolska zveza reklamirala kot edina zveza, ki ima v sedanjem položaju še pogoje za ob-
stanek.
Zastopniki Jugoslovanske sokolske zveze so se tekom včerajšnjih in današnjih posvetovanj pri merodajnih faktorjih informirali o položaju, ki nastane za posamezne športne in telovadne organizacije po uveljavljenju bodočega zakona o telesni vzgoji. Kakor se je Vaš dopisnik informiral na merodajnem mestu, sc je zastopnikom sokolstva povdr.rilo z vso odločnostjo, da je enakopravnost določena napram vsem in da se v nobenem oziru ne bo delalo nobene izjeme. Povdarilo se je nadalje, da merodajni krogi ne vidijo, n. pr. glede državljanske vzgoje in glede nacionalnosti nobene razlike med člani Jugoslovanske sokolske in Jugoslovanske orlovske zveze. Zakon, ki bo izšel, bo določil za vse enako. Kdor bo hotel sodelovati v sportno-telovadni organizaciji, se bo moral pač pokoriti odredbam zakona.
Sestanek avstrijskega episkopata
Dunaj, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Avstrijski episkopat se je včeraj sestal pod predsedstvom kr.:"dinala dr. Pilfla k razgovoru o najvažnejših aktualnih cerkvenih in kulturnih vprašanjih. Sestanka so se udeležili sa'''iur-ški nadškof dr. Rieder, celovški knezoškof
Zahvala Brianda
Belgrad, 27. nov. (AA.) Minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič je sprejel od francoskega ministra zunanjih zadev Aristida Brianda brzojavko te-le vsebine:
Francoska vlada je globoko ganjena od izjav sožalja, ki jili je Vaša ekscelenca blagovolila poslati ob smrti Cleinenceauja, in pošilja jugoslovanski vladi tople izraze svoje naj-iskrenejše zahvale. — Aristide Briand.
Babic prešel čez mejo?
— Belgrad, 27. nov. (Tel. >Slov.«) Jugoslovanski obmejni komisarijat na Sušaku je opazil, na mostu Sušak—Reka dva človeka, ki sta šla tako hitro, da jih naša straža ni mogla prijeti. Obmejni komisarijat je takoj sumil, da sta neznanca Babic in Pospišil, ki sta vpletena v umor Tonija Šlegla in uboj dveh zagrebških policistov. V tej svoji domnevi je podkrepila oblasti tudi okolnost, da sta bila opažena tudi od drugih ljudi. Zato je obmejni komisar prosil šefa reške komisije, naj bi ga obvestil, kje se nahajata omenjena potnika. Ta mu je odgovoril, da mu o kakih potnikih Babic in Pospišil ni ničesar znanega. Dejal je, da sta oba potnika, na katera misli jugoslovanski obmejni komisarijat, nemška mornarja, ki iinata nemške osebne izkaze in govorita tudi le nemški jezik. Smatra se, da gre v resnici za Babiča in Pospišila. Po eni verziji je reška policija omogočila, da sla oba potovala preko Italije in Avstrije na Madjarsko, po dragi verziji pa se oba, Babic in Pospišil nahajata na Reki.
dr. Hefter, knezoškof v St. Poltenu dr. Mem-melauer, linški knezoškof dr. Gfollner, graški knezoškof dr. Pawlikowsky ter innsbruški škof dr. Waitz. Pri otvoritvi jih je pozdravil papeški nuncij, nadškof Sibilliia.
Danes se sestane
italijanski parlament
Rim, 27. nov. AA. Veliki fašistični svet se sestane na zasedanje 16. decembra. Smatrajo, da bo zakonski načrt o preureditvi velikega fašističnega sveta proučila posebna parlamentarna komisija.
Ministrski svet bo imel svojo prihodnjo sejo 19. decembra in bo razpravljal na tej seji o pravnem položaju fašistične milice.
Italijanski parlament pa se sestane jutri popoldne. Predsednik parlamenta bo podal parlamentu vse podatke o poroki italijanskega prestolonaslednika Umberta z belgijsko princeso Marijo. Listi napovedujejo, da bodo pri tej priliki v parlamentu velike manifestacije. Parlament bo nato izvolil enega podpredsednika, enega kvestorja in enega tajnika. V razpravi bo v teku" tega zasedanja več zakonskih osnutkov. Predvideno je, da bo zasedanje trajalo 20 dni.
Imenovanja
V	banski upravi dravske banovine:
za agrarnega inšpektorja v 4-1 dr. Anton Šaplja, insp. agrarne direkcije v Ljubljani.
V	sreskih načelstvih: v Maribora za višjega agrarnega svetnika v 5-1 Jan Ostojnik, inšpektor agrarnega urada v Mariboru; za agrarnega uradnika v l-III Janko Križaj, tajnik agrarnega urada v Mariboru, za agrarnega uradnika v l-III Marija Pfcfcrcr, višji revizor agrarnega urada v Mariboru; v Ljubljani: za agrarnega uradnika v l-III Simon Rižnar, višji revizor agrarnega urada v Ljubljani.
Jasna beseda
Če so Jutrovi podatki točni, je g. Gangl, starosta Sokola, izjavil belgrajskim novinarjem med drugim tudi to, da inore vsak Orel vstopiti v Sokola, ako sprejme nacionalno ideologijo jugoslovenskega sokolstva, dalje, da je vera najintimnejše čuvstvo vsakega posameznika in se ne sme izrabljati v drage namene, končno, da bi mnogi Orli radi- vstopili v Sokola, ovira pa jih pri leni n jihovo vodstvo
Ugotavljamo:
1.	Ideologije ne bo orlovstvu narekovalo sokolstvo. Orel se v tem oziru od Sokola nima absolutno ničesar učiti. Orli so vsaj prav toliko navdušeni za jugoslovansko državno misel in so v tujini že morda več naredili za ugled naše države kot Sokoli. Vsako namiga-vanje, kakor da bi bili Sokoli edina pristna jugoslovanska telovadna organizacija, enkrat za vselej odločno odklanjamo. Časi, ko sc taka namigavanja pri raznih belgrajskih vladah kaj zalegla, so že davno minuli.
2.	Naj se nam jasno pove, kje orlovstvo izrablja vero v »druge namene«. Mislimo pa, če sme ena organizacija vzgajati svoje člane po načelih svobodomiselstva, jih sme druga po načelih deseterih božjih zapovedi in s sredstvi, ki jih nudi vera. Mi se prav dobro zavedamo, da je baš orlovska organizacija dala državi celo množico telesno in dušne najbolj zdravih fantov.
3.	Naj nam pove g. Gangl enega Orla, ki • bi rad vstopil v Sokola, pa ga pri tem ovira orlovsko vodstvo. Članstvo pri orlovski organizaciji je svobodno in vsakdo inore izstopiti, kadar hoče. Vemo pa, da ga danes ni Orla, ki bi rad pristopil v Sokola — težko bi se našla izjema. Zakaj vsaj slovensko sokolstvo natančno ve, v kakšnem razmerju stoji ? ogromno večino slovenskega ljudstva.
Iz državnega sodišča
Belgrad, 30. nov. AA V državnem sodiščn za zaščito države so napovedane te-le razprave
2. decembra proti Karlu in Elizabeti Ledi-nek zaradi širjenja komunistične propagande;
6. decembra proti Valčiku Toneiku in Iva- • nu Mladenoviču zaradi špijonnže v korist neke sosedne države;
9.decembra proti Jovanu Trnjkoviču in drugoin zaradi širjenja komunistične propagande:
12. decembra proti Jovanu Fuksu in drugom zaradi širjenja komunistične propagande;
16. decembra proti Madjoši Čapi in drugom zaradi širjenja komunistične propagande;
23. decembra jiroti Ahmedu Ljubijankiču zaradi špijonnže v korist neke sosedne države.
Proglas JNS
Zagreb, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Uprava JNS je izdala na vse športnike v državi proglas, v katerem pravi, da bo uprava strogo pazila na športno disciplino v državi. Zoper vse tiste, ki bodo skušali kaliti mir, bo postopala kar najstrožje. Nadalje je bilo na seji sklenjeno, imenovati namestnike za one člane odbora, ki so v zadnjem času izstopili. Nazadnje se je sklenilo sestaviti poseben pravilnik za skupščine JNS.
Vesti iz Hrvatske
Zagreb, 27 nov. (Tel. »Slov.«) Kakor znano, se bo postavil v Belgradu spomenik Franciji kot znak hvaležnosti našega naroda Franciji. Ta spomenik bo izdelal zagrebški umetnik Ivan Meštrovič. 0 tem spomeniku je te dni pisal že pariški »Temps«. Kakor ču-jemo, bo to eden največjih spomenikov v naši državi in bo stal na belgrajskem Kalimegdanu.
Split, 27. nov. (Tel »Slov.«) Sinoči so se sestali v Splitu zastopniki vseh nacionalnih društev v Splitu ter sc posvetovali o proslavi 1 decembra. Proslava se bo izvršila na kat najsvečanejši način. Sklenilo se je, da se vse okna v mestu okrase z zelenjem.
Split, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Tovarna »La Dalmatienne«, ki je svojčas prevzela večji del akcij italijanske tvrdke »Sufid* vvJDalmaciji, bo te dni začela z razširjenjem svoje elektrarne v Krajevcu. V ta namen jc zaprosila dovoljenja za postavitev skladišča za eksplozive, (caterega potrebuje za napravo tunela.
Veliko kulturno delo
\ Tega meseca se je vršilo v Ljubljani zborovanje slovenske institucije, ki je šlo malo-dane neopaženo mifho naše širše javnosti, dasi nam je nudilo pregled bogatega in za slovenski narod zelo pomenljivega kulturnega dela. Bil je to občni zbor Leonove družbe, ki ji je predsednik univerzitetni profesor Franc Lukman. Treba je, da se naša publicistika ozre nanj tem bolj, ker se delovanje te odlične znanstvene drtižbe po vojni obrača pretežno na zgodovinsko in kulturno publicistično področje, ki je najsplošnejšega interesa in važnosti za nas.
Po aktualnosti gre med publikacijami Leonove družbe, o katerih se je na občnem zboru podal referat, vsekakor letos prvo mesto knjigi statističnega dokumentaričnega in spominskega značaja »Slovenci v desetletju 1918—1928«, ki je izšla pod uredništvom družbinega podpredsednika dr. Josipa Mala. Velikodušna podpora oblastnih odborov v Ljubljani in Mariboru, občin v Ljubljani, Mariboru in Celju, Katoliškega tiskovnega društva, Zbornice za TOI v Ljubljani, Delavske zbornice in oblastne zaloge šolskih knjig ter nekaterih neimenovanih prijateljev družbe je omogočila to lepo knjigo in podala dokaz o veliki solidarnosti in umevanju vseh naših večjih javnih korporacij za kulturne zadeve slovenskega naroda.
Ne smemo pa pri tem seveda pozabiti znanstvenih del, ki pomenijo temelje našemu kulturnemu delu sploh. Sem spada pod tem vidikom prvenstvo izdajanju »Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku«, katerega peti zvezek bo, kakor smo izvedeli iz predsednikovega poročila, obsegal drugo polovico 13. stoletja in se že pripravlja. Glede preki-njenja izdaje »Škrabčevih jezikoslovnih spisov« vztraja družba v principu na njih nadaljevanju, vendar pa se bo sporazumno z dr. Breznikom in vodilnimi slavisti ljubljanske univerze omejila na izdajo tistih spisov, ki so pri današnjem stanju slovenskega jezikoslovja še vedno aktualni. Pripravljajo se tudi izdaje drugih za novejšo zgodovino Slovencev te-meljnjih del. Zelo važna je dalje izdaja doktorske disertacije dr. Fr. Zwitterja »Starejša kranjska mesta in meščanstvo«, ki jo je družba izdala s podporo g. komisarja ljubljanske oblastne samouprave.
V	vrsto publicističnih izdaj družbe spada v prvi vrsti »Čas«. Zadnje leto je postal zopet mesečnik, radi česar se je moral nekoliko povečati tudi njegov obseg. Naglašala se je potreba, da vsi prijatelji krščanske slovenske kulture to odlično revijo, ki šteje med svoje sotrudnike naše najboljše moči, pri stremljenju povečati naročniški kader podprejo. Drugo družbino podjetje te smeri je »Znanstvena knjižnica«, ki jo izdaja Leonova družba skupno z Mohorjevo. Kot prvi skupni zvezek je izšla kot druga knjiga cele serije Aleša Ušeničnika »Knjiga o življenju« v času primerno predelani in izpopolnjeni novi izdaji.
V	počastitev spomina svojega duhovnega očeta škofa dr. Ant. Mahniča je Leonova družba po njegovi smrti ustanovila tako zvano »Mahničevo ustanovo«, katere namen je omogočati mladim slovenskim znanstvenikom nadaljevanje in izpopolnitev njihovih strokovnih študij v inozemstvu v svrho povečanja kadra znanstveno samostojno delujočih moči. Fond je zadnja leta narastel, tako da je bilo mogoče v skromni meri ugoditi vsem zadnje leto predloženim prošnjam in uživajo ob prehodu v novo poslovno leto podporo Leonove družbe štirje v tujih znanstvenih središčih se izpopolnjujoči absolventi naše univerze.
Iz tega površnega pregleda družbinega delovanja razvidimo, da se je njeno delovanje v desetletju po vojni pod vodstvom dveh agil-nih predsednikov, sedanjega škofa na otoku Krku dr. Jos. Srebrniča in prof. ljubljanske univerze dr. Frana Lukmana močno izgradilo in sistemiziralo. Najvišji cilj družbinega delovanja so znanstvena temeljna dela, tem se kot redne s časom se razvijajoče objave pridružujejo publikacije, katerih namen je smo-treno oblikovanje naše kulturne fiziognomije in jim je znanstveno obvladanje snovi temelj, cilj pa aktivno poseganje v duhovno sfero sodobnosti. V zavesti, da je takim podjetjem mogoče dati trajno življenje le, če jih neprestano pomlajamo in sistematično nadomeščamo odmrle delavne sile, je družba ustanovila Mahničevo ustanovo. Tako se družbino delovanje javlja in razvija v treh logičnih stopnjah: skrb za znanstveni naraščaj, znanstveno iundirana aktivnost v duhovnem življenju sodobnosti in ustvarjanje trajnih znanstvenih vrednot.
Leonova družba malo govori o sebi, premalo propagira svoje delo in se zato tudi premalo opaža njena izredna žilavost in živahnost. Nikakor ne pretiravamo, če trdimo, da je v znanstvenem življenju Slovencev njen pomen prvovrsten in da poleg zarodka naše znanstvene akademije, »Znanstvenega društva za hum UllKU ične v cd c "i z uspehom vzdrži: j c svoje stališče.
Nai nam bo nien vsakoletni občni zbor
povod, da opozorimo našo kulturno javnost na njen ogromni pomen in jo pozovemo, da propagira »Čas«, ga pridno čita in naroča ter da naša denarna inteligenca začne smatrati za svojo dolžnost tako iz hvaležnosti do dobrotnikov, ki so ji iz dna slovenske revščine pomagali do znanstvenih in družabnih položajev, kakor iz skrbnosti za bodočnost našega znanstvenega naraščaja, da podpira z volili in darili »Mahničevo ustanovo«.
Zaupnica Tardieujevi vladi
Pariz. 27. nov. (AA ) Na nocojšnji seji je francoski parlament nadaljeval razpravo o žit nem vprašanju in odbil s 325 proti 263 glasovom predlog radikalnih, socijalistov, ki so zahtevali posebne bone zn izvoz in uvoz žita. ki naj bi se izročali izključno poljedelskim zadrugam. Pri tej priliki je vlada stavila vprašanje zaupnice.
t
Vlad. Pušenjak:
Prvi proračun dravske banovine
2. Dosedanji izdatki centralne vlade.
Vsled razSirjene kompeteuce bana bo treba v proračunu banovin postaviti v izdatke za posle, katere je dosedaj vršila centralna vlada. Nekateri se bodo dali točno navesti po podatkih državnega proračuna za leto 1929.-1930.. pri drugih se bodo isti mogli le približno ocenili.
Iz resora ministrstva prosvete prevzame ban skrb za ljudske in srednje šole.
Na ljudskih šolah v Sloveniji je po državnem proračunu 3788 učiteljev in učiteljic, 180 mest je povrh še določenih za nova imenovanja, na meščanskih šolah pa 255 učiteljev in učiteljic, 19 mest je določenih za nova imenovanja. Izdatki za učne moči, za katehete in za vzdrževanje gospodinjskih šol znašajo okrog 91 milijonov Din, torej za 50% večji ko vsi izdatki mariborske oblastne samouprave.
Na srednjih šfilah v Sloveniji je 261 učnih moči, na učiteljiščih pa 113 učnih moči. Izdatki za iste znašajo okrog 14 in pol milijona Din. Pri proračunu za šolstvo bo treba upoštevati nagrade za katehete in subvencijo za vzdrževanje višje gimanzije v Murski Soboti, za katero sta doslej skrbela oba oblastna odbora.
Iz gradbenega ministrstva odpadejo na banovino vsi izdatki, katere je izdajalo ministrstvo za gradbeno direkcijo v Ljubljani, ki znašajo 16 milijonov Din, iz ministrstva za šume in rude 5 milijonov Din, iz ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje 5 milij. Din, iz ministrstva za agrarno reformo 2 milij. Din, za ostale posle pa ° milij. Din
3. Osebni izdatki za upravo banovine.
Za posle, katere bo v bodoče vršil ban, je bilo po dosedanjem dvotirnem sistemu in radi tega, ker je bila Slovenija razdeljena v 2 oblasti, na razpolago uradništvu velikih županstev v Mariboru in Ljubljani ter uradništvo oblastnih samouprav v Mariboru in Ljubljani; mnogo agend, katere prevzame ban, pa se je izvrševalo pri centralni vladi v Belgradu. Ker odpade Medžimurje in okrajno glavarstvo v Črnomlju z 120.000 prebivalcev, pri-dodani okraj Čabar pa šteje le 7.632 prebivalcev, in ker bo v bodoče v veljavi enotirni upravni sistem, vsekakor ne bo potrebno toliko število uradništva ko doslej. Precizno se ne more reči, koliko se bo na izdatkih za uradništvo prištedilo, z veliko verjetnostjo pa se lahko poudarja, da bosta za bo-. doče brezhibno funkcioniranje uradniškega aparata v banovini zadostovali dve tretjini uradništva obeh velikih županstev in oblastnih samouprav; stroški za upravo banovine bi znašali razen stroškov pod oznafbo Osrednji urad navedenih spredaj, Okrog 15 milij. Din. (V proračun banovin pa bo treba tudi sprejeti znatne kredite kot subvencije mestnim občinam v svrho vzdrževanja policije, ker mestne občine same ne zmorejo teh ogromnih novih bremen.)
Mesto dosedanjih oblastnih skupščin bo gotovo, ko se bodo povrnile redne razmere, delovala kaka banska skupščina, katera naj ne bo prevelika. Zadostuje, ako se za vsakih 30.000 prebivalcev voli en zastopnik, ker je pri manjših skupščinah delo plodovitejše, kar je posledica bofše kvalifikacije zastopnikov. Izdatki oblastnih skupščin v Mariboru in Ljubljani so znašali Din 710.000 iu 944.076, skupaj 1,654.076.
O točnih izdatkih za banovinske skupščine govoriti je prezgodnjo, ker se ne ve, kak delokrog bodo imele, kako bo njih ustrojstvo, koliko časa bo vsako leto trajalo njih zasedanje, lahko pa trdimo, da bo zadostoval kredit v znesku 1 milij. Din.
Skupni izdatki banovine bi bili približno ti: Dosednaji izdatki oblastnih samouprav 128.885.496 Din; dosedanji izdatki centralne vlade 138.500.000 Din; osebni izdatki za upravo banovine 15.000.000 Din; Izdatki banovinske skupščine 1.000.000 Din. Skupaj 283,385.496 Din.
Ako so izdatki za posamezen resor prenizko ocenjeni, so izdatki za upravo banovine sigurno previsoki, ker se bo velik del izdatkov banovine pokrival iz kredita za Osrednji urad, navedenega pod izdatki dosedanjih oblastnih samouprav.
(Konec prihodnjič.)
Italija za tesnejše stike s Grško m Tarči o
Rim, 27. nov. AA. Včeraj je Mussolini sprejel bivšega italijanskega ministra financ grofa Volpija, ki se je vrnil s potovanja po Turčiji m Grčiji. Grof Volpi je odpotoval v Angoro na poziv turške vlade, ki ga je povabila, da se z njim posvetuje in da izve njegovo strokovnjaško mnenje o raznih finančnih vprašanjih. Musso-liniju je poročal o možnosti še tesnejših gospodarskih in trgovinskih stikov med Italijo in Turčijo. Po prometu in po trgovinskih zastavah na ladjah zavzema v trgovini s Turčijo Italija prvo mesto. Enake posvete je imel grof Volpi v Atenah. Merodajni činitelji so se uverili o možnosti italijansko-grškega sodelovanja pri gospodarski povzdigi Grčije, zlasti pa o možnosti hidroelek-tričnih obratov. Italijanski listi poročajo, da jc Mussolini izrazil svoje zadovoljstvo s poročilom grofa Volpija.
desničarji delaj o še naprej težave
Pariz, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Poslanska zbornica je .včeraj nadaljevala razpravo c proračunu. Za danes je bila napovedana 9?.nto dopoldanska in nočna seja, popoldne pa jc bilo presto za posvetovanje velikih odborov poslanske zbornice. Pri razpravi o proračunu za zunanje stvari se bodo ponovno pokazale diference z Marinom in Franklinom Bouillonom. Marino-va skupina je včeraj soglasno izjavila, da je otvoritev saarskih pogajanj vsekakor nevarno početje. Briand bo moral torej pri razpravi o
Avstrijski notranji položaj se poostril
Nova zaupnica večine dr, Schoberu
Dunaj, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Parlamentarni položaj se je danes zopet poostril. »Neuigkeitsweltblatt« poroča, da je zvezni kancler dr. Schober, ki hoče ustavno reformo vsekakor še ta teden stvarno zaključiti, obvestil stranke, da bo demisijoniral, če se mu ne posreči njegova namera. Stranke večine so na to odgovorile dr. Schobru z novo zaupnico in mu zagotovile, da bodo glasovale za ono ustavno reformo, ki jo hoče zvezni kancler sam zagovarjati pred narodom. List izjavlja: Socialni demokrati tprej vedo, da imajo slej ko prej opraviti s strnjeno ironto in z. zvez-
nim kanclerjem, ki liSe svoj cilj na parlamentarnih tleh. Domneva se, da se je dosegel do sedaj med večino in manjšino samo sporazum o pravici zveznega predsednika do izdajanja naredb v sili. Glede vollvne reforme stojijo stranke večine same na odklonilnem stališču. Landbund in Velenemci so proti temu, da bi se zmanjšalo število mandatov. Glavne težkoče bodo v šolskem vprašanju, ker socialni demokrati nočejo popustiti glede svojih uspehov pri »Glockelschule« na Dunaju. Načelno vztrajajo tudi pri tem, da' ne dopuste spremembe v položaju Dunaja kot dežele.
*
Češkoslovaška vlada še ni sestavljena
Pragu, 27. nov. (Tel. >Slov.<) Pogajanja za sestavo meščanskega socialističnega kabineta pod vodstvom Udržala so do danes napredovala tako, da bi se imela popoldne že objaviti ministrska lisla. Socialisti pa so bili zelo presenečeni, ker bi imeli dobiti samo najnepomembnejša ministrstva. Udržal je rezerviral za socialiste šest ministrstev, za meščanske stranke pa devet. Socialisti so zahtevali vsaj razmerje šest proti osem. Posebno ogorčeni so bili socialisti zalo, ker bi imeti dobiti meščanske stranke najvažnejše politične in gospodarske resore, socialisti pa le manj važne. Voditelji socialistov so tudi odkrito izjavili svoje ogorčenje in odrekli svoj pristanek za lako ministrsko lislo. Češka ljudska stranka se je v načelu izrekla za vstop v vlado, odklonila pa je dodeljene resore kot nepomembne. Obljubilo se ji je nato delovno ministrstvo, ki ga je vodil do sedaj nemški
agrarec Spimia, za kar bi nemški agrarci dobili zdravstveno ministrstvo. Navzlic temu se je ■/delo, da je Udržalova koncepcija popolnoma propadla in govorilo se je že o tem, da se izločijo agrarci, proti katerim bi se združili socialisti in češka ljudska stranka v črno-rdečo koalicijo šramek pa smalra sedaj tako koalicijo za nemogočo, nakar so se vršila z Udr-žalom pogajanja za revizijo ministrske liste. Ta pogajanja se bodo jutri nadaljevala. Še vedno je torej v ospredju pogajanj sestava meščanskega socialističnega kabineta. Spor gre še vedno za to, da se predrugači število dodeljenih "^sorov, s katerim niso zadovoljni niti socialisti niti češka ljudska stranka. Češki socialni demokrati bi po današnjih načrtih Udržala s svojimi 43 mandati imeli dobiti samo dve ministrstvi, za pravosodje in socialno skrbstvo, dočim bi imeli dobiti narodni socialisti zunanje in poštno ministrstvo.
Pred pomorsko razoro&tveno konferenco
Japonska odločno proti odpravi podmornic
Pariz, 27. noV. (Tel. »Slov.«) Včerajšnja ministrska konferenca o vprašanju razorožitve na morju se je vršila po izjavah »Journala« samo v to svrho, da se odstranijo gotove razlike v mnenjih o paktu samem. Posvetovanja se bodo prihodnje dni nadaljevala. »Matin« piše, da bo francoska vlada odločno odklonila na londonski konferenci kakor nekoč v Washing-tonu, vsako klasifikacijo različnih ladijskih kategorij s koeficienti. :>Petit Parisien« poroča, da se bodo prihodnje dni nadaljevala posebna pogajanja z Italijo. Veliko upanja stav-ljajo v Parizu na prihod japonskega delegata, ki je že sedaj odpotoval v Pariz na preliminaren ra-govor z Briandom o vprašanju odprave podmornic.
London, 27. nov. (Tel. /Slov.«) Japonski cesar je včeraj odobril instrukcije japonskega delegata za mornariško konferenco. Japonska
zahteva 70 odstot. delež za desettonske križar-ke z 8 »Inch« kanoni in s tem, da ostanejo njene podmornice. Japonska je proti temu, da sc podmornice odpravijo. Zahtevala bo tudi 70 odstot. delež pri lahkih križarkah in ru-šilcih, ki pa se lahko zniža, če se doseže prej omenjeni delež glede desettonskih križark in razen tega pariteta pri podmornicah. Za velike bojne ladje se je tonaža reducirala na 25.000 ton in oborožitev na 14 topov. Kot življenjska starost za ladje se predlaga: za velike bojne ladje 25 let, za križarke 20, rušilce 16 in podmornice 13 let.
Franc iia pioii ferifeti z Koti;o
Pariz, 27. nov. (AA.) Pogajanja med Francijo in Italijo o rnzorožitvi so bila prekinjena. Francija jc odbila zahtevo Italije po pariteti.
Stalin vnovič zmagal nad desničarji
Buharin-Rihova skupina kapitulirala
Berlin, 27. nov. (Tel. :>Slov.«) Nova zrna-' ga Stalina nad desničarsko opozicijo, ki se kaže v tem, da se je podvrgla Buharin-Rikova skupina, bo povzročila po vestek »B. Z. am Mittag« že dolgo pričakovane spremembe na najvišjih vladnih mestih. Rikov bo odložil predsedstvo v svetu ljudskih komisarjev. To najvišje mesto se bo spojilo z vodilno skupino v komunistični stranki, to je s Stalinovim krogom. Stalin pa najbrže tega mesta ne bo prevzel sam. ker se je do sedaj izogibal, vršiti reprezentativne posle, ki so za šefa vlade neizogibni ter bo najbrž prevzel predsedni-štvo Molotov, prvi pomočnik Stalina v tajništvu stranke. Imenuje se tudi Andrejev, pred-
sednik narodnostnega sveta, kob poglavar sovjetske unije, ki pa do sedaj skoro nikdar ni nastopal politično. Rikova bodo postavili najbrž na kako zunanjepolitično mesto. Morda postane Cičerinov naslednik v ljudskem ko-misarijatu. Če pa pripade to mesto Litvinovu, bo Rikov prevzel kako drugo primerno mesto v zunanjem uradu. Po razgovorih z berlinskim poslanikom Krestinskim se sklepa tudi na to. da bo morda Krestinski poklican v moskovsko centralo, dočim bo mesto v Berlinu zasedel kdo drugi.
Računa se tudi s tem, da se bodo na celi vrsti važnih položajev odstranili pristaši Bu-harinove desničarske skupine.
apela
AH h odo mogle s ignatarne države Kellogovega pakta prisiliti
sovieie, da spoštejejo svoj podpis na tem paktu
zunanjem prcrsču patriotom.
KniftviH nrurr* N!U'a nrnfi
iiujvtun uw» w i/i mu
Ženeva, 27. nov. (Tel. Slov.«) Stalni kitajski delegat pri Društvu narodov Vu je imel danes dolg razgovor z glavnim tajnikom Društva uarodov Drummondom, dasi niso dospele še nobene definitivne instrukcije za napovedani korak pri Društvu narodov in pri signa-tarnih državah Kellogovega pakta. Kakor do-znava Vaš dopisnik, se namerava sledeče: 1. ali takojšnje sklicanje Sveta Društva narodov na podlngi čl. 11 pakta, kar bi imelo za posledico takojšnjo uporabo čl. 17., 2. ali staviti predlog, da se postavi rusko-kitajski konflikt na dnevni red januarskega zasedanja Sveta Društva narodov, kar bi signatarnim državam Kellogovega pakta še dalo čas, poseči v konflikt s posredovanjem, preden bi bilo Društvo narodov prisiljeno, pozvati Rusijo, da se podvrže pogojeni pakta Društva narodov, 3. ali enostavno vložiti tožbo pri Društvu narodov zaradi ruskega postopanja in prepustiti Svetu Društva narodov, da ukrene potrebno. Direktni apel na Društvo narodov bi povzročil prvikrat popolno izvedbo čl, 17. pakta, pripravil bi pa Društvo narodov v zadrego, ker skoio ni verjeino, da bi se moskovska vlada uklonila zahlevi Svela Društva narodov, podvreči se za odpravo konflikta pogojem pakta Dru-štva narodov.
Ker pa sla Kitajska in Sov elgka Rusija
OKnimrn la i /4 i nirinnlnrni /lr»mn UnllnnATnna !'V-I»V. III JUUI OI\jui.mum Minuti ikVlIUVloi^ijM
pnkta, bo spričo izjave wushinqlonske vla-
de, da hoče doseči spoštovanje Kellogovega pakta, prvikrat naslalo ludi vprašanje, kako bo lo svojo voljo ludi uveljavila. Vu je izjavil, da se Kitajska že dva meseca prizadeva, poravnati spor mirnim potom. Kellogov pakt in pakt Društva narodov sta zato tu, da končata tako resen konflikt brez vojne.
olenzw& se ustavila
Rusko prodiranje v Manžuriji se je usla-vilo pri Taganu, na postaji vzhod"« sibirske železnice, 40 milj od meje.
Japonska še čaka
Tokio, 27. nov AA. Državni pedtajnik Ze-dinjenih držav Stimson je pozval japonskega veleposlanika v Wash ing tonu na razgovor o položaju v Mandžuriji. Japonski veleposlanik je izjavil, da Japonska zaenkrat ne namerava v Mandžuriji ničesar ukreniti.
4 rudarji ubiti
Duisburg, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Včeraj zvečer jo vdrla v rudniku Thyssen voda v rove, radi česar so bili ubiti štirje rudarji, osem pa j< bilo lahko ranjenih.
Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo, toplo vreme od zaoada.
Kabinetna kriza v Belgiji
Ministrski predsednik J a s p a r je podal demisijo svojega kabineta radi flamskega jezikovnega vprašanja. Kako znano, pripada južni del belgijskega prebivalstva romanskim Valoncem, ki govore francosko, severni del pa tvorijo Flamci, ki so Germani in govore isti jezik kakor sosednja Holandska. Eni kot drugi so po veri katoličani in bila je predvsem verska misel, ki je 1. 1830 ta dva različna naroda strnila sluipaj v eno državno telo — kraljestvo Belgijo, ki bo prihodnje leto praznovalo svojo stoletnico.
Ker «o imeli Valonci za sabo vso Francijo z njeno visoko kulturo, istim jezikom in isto vero, so seveda hitro dobili kulturno in jezikovno premoč nad Flamci, ki v sosedni, povečini protestantovski Holandski niso imeli kaj iskati. Na zunaj je polagoma Belgija dobivala vtis popolnoma francoske dežele. Na univerzah, v šolah, pri vojakih, povsod se je govorilo francosko.
Zadnji dve desetletji pa se je pričela med Flamci vzbujati zelo hitro narodna zavesi. Mnogo so k temu pripomogli tudi kulturno politični boji. V valonskem (francoskem) delu prevladuje delavstvo in ima socialna demokracija najjačjo oporo. Flamski del je pa povečini naseljen od kmečkega prebivalstva in tam je krščanski element v */» večini. Zahteve Flamcev po jezikovni enakopravnosti so postajale vedno bolj glasne in belgijski državniki niso bili tako kratkovidni, da bi jih preslišali. Tako so Flamci polagoma izvojevali Flamščino za ljudske šole. armada je postala dvojezična in sedaj zahtevajo, da se poflami izmed 4 univerz, ki jih ima Belgija, zaenkrat vsaj o .a v Gandu. Vse politične stranke so bile pripravljene na koncesije, ene več, druge manj. Najbolj širokogrudne so se pokazali krščanski demokrati, ki koncedirajo Flamcem popolnoma univerzo v Gandu, dalje srednje in ljudske šole, ki so na Flamskem ozemlju. Tem pa so se uprli liberalci, ki so skupno s krščanskimi demokrati na vladi ln tako je vlada padla, ker se niso mogli sporazumeti.
Flamci sami si v svojih zahtevah niso docela edini. En del, ki pa je majhen, je frankofil in je za to, da ostane vse, kakor je. Skrajno desno krilo pa zahteva naravnost priključitev Flamcev, ki štejejo 4 milijone, k Nizozemski. Velika večina pa je za obširno kulturno in politično avtonomijo v mejah sedanjega kraljestva. To bi bila brez dvoma tudi najsrečnejša rešitev, ker Belgija taka kakor je, tvori zelo zaokroženo gospodarsko celoto, kjer se industrijski jug in agrarni severr idealno spopolnjujeta. Gospodarsko bi pa povečini poljedelska Flandrija od pravtako agrarne Ho-landske nič ne pridobila, paP pa veliko izgubila. Zato bo pri reševanju flamskega vprašanja prevladala srednja linija, ki bo dala flamskemu narodu avtonomijo, rešitev, ki tudi med Valonci uživa vedno več simpatij. Naj se sestavi kakršnikoli novi kabinet, njegova prva naloga bo, da reši flamsko vprašanje, kai bo predpogoj mirnega medsebojnega sožitja obeh narodov.
AnglesM mučeniki - svetniki
Rim, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Ritualna k on« gregacija je sklenila pod predsedstvom papeža, dne 15. oziroma 22. decembra 1929 proglasiti za svetnike angleške mučenike, ki so žrtvovali svoje življenje za vero pod vladami Henrika VIII., Elizabete, Jakoba I. jn Karla II.
Samaritanski tečaj Rdečega križa
Snoči je bil zaključen višji samaritanski te« čaj, ki ga je priredil Rdeči križ s sodelovanjem OUZD v Ljubljani. Ta tečaj je bil prvi svoje vrste v državi in je bil namenjen predvsem delavskim slojem. Razveseljiva je bila na tečaju predvsem krasna udeležba. Vsi udeleženci so redno in bre2 vsakega pritiska s katerekoli strani redno obiskovali tečaj.
.Poleg višjega se je vršil tudi nižji samaritanski tečaj. Obsegal je 40 predavanj in sicer 18 i! teorije ter 22 praktičnih. Udeležilo se ga je 50 udeležencev in jih je napravilo samaritanski izpit 43 in sicer 20 mož ter 23 žen. Predavali so dr. Mis, dr. Rus, dr. Otmar Krajec in uradnik OUZD Bole. Glavni predmeti predavanj so bili anatomija, fiziologija, prva pomoč, nega bolnikov in ranjenih ter Rdeči križ in ženevska konvencija.
Višji tečaj se je pričel 1. oktobra. Obsegal je 15 predavanj po 2 uri, torej 80 ur. 6 predavanj so spremljali filmi. Od 44 udeležencev je napravilo 35 izpit. Predavali so gg.: dr. Mis, dr. Jamar, dr. Pire, dr Jakša, Puhar ter tajnik Rdečega križa Malnerič, Predmeti predavanj so bili: šolska higi-jena, tuberkuloza, alkoholizem, duševna hlgijena, obrtna higljena, Rdeči križ in narodno zdravje, pobijanje nalezljivih bolezni, borba proti raku, otroška iiigijena itd. Predavali so: dr. Zaje, dr. Mis, dr. Otmar Krajec itd.
Povdariti je treba izredno vestnost udeležencev tega tečaja. Le malokdo med njimi je kdaj zamudil predavanje. Udeleženci so bili delavci, ki so se odzvali povabilu Okrožnega urada Nekateri obrati so bili zelo častno zastopani, tako tobačna tovarna.
Ob zaključku tečaja se je včeraj vršila v dvorani mala slovesnost. Vodja tečaja dr. Franta M i s je s primernim govorom še enkrat opozoril udeležence naj se zavedajo stalno svojo samaritanske dolžnosti. Za tem je govoril predsednik Rdečega križa dr. Fetticli. Zahvalil se je vsem, kl so pripomogli k tako lepemu uspehu tečaja, tako zdravnikom dr. Krajcu, dr. Zajcu, dr. Misu in drugim in zastopniku OUZD dr. Kuhlju. Udeležence tečaja je pozval, naj ostanejo zvesti Rdočemu križu z geslom: Državi v podporo, bližnjemu v pomoč, sebi pa v uteho in v ponos.
Pa tudi udeleženci snml so pripravili vodstvu tečaja prijetno presenečenje. V imenu vneli sta se zahvalila vodstvu za trud g. škrlovnik in glin. Zvonka Kette ter sta izročila dr. Misu častno darilo udeležencev — srebrno dozo z grnviranim napisom. Ostali udeleženci pa so t navdušenim aplavzom izkazali svojo hvaležnost.