Posamezna številka 6 vinarjev. SIBV. 157. Izvcn Ljubljane 8 vin. v Ljubljani, v lorek, 14. julijo 1914. Leto XL1L s Velja po pošti: s Za oelo leto naprej .. K 26'— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ V LJubljani na Za celo leto naprej . . za en meseo „ V uprav! pre|«man meseCno 5 Sobotna Izdaja: — za celo leto ...... „ T— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12*— Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat...... 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst. Poročna oznanila, zahvale,osmrtnice lil: enostolpna petltvrsta po 2Jvln. ^^^ Poslano: , enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje in praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Toznl red ISsr Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/HI. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne s=s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. a= P olitičen list za slovenski naroi L Upravništvo je v Kopitarjevi nltot št. 6. — Račun poštne braniinloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 8 strani. Slan spomini. Žalostni dogodek v Sarajevu nas spominja na slučaj, ki se je dogodil dne 29. maja 1868. leta v Srbiji. Tistega dne je padel srbski knez Obrenovič. Umoril ga je Karagjorgjcvič, ki je po atentatu pobegnil na ogrsko ozemlje. Na zahtevo srbskega regentstva jc ogrska vlada zaprli princa Karagjorgjcviča, njegovega, tajnika Trifkoviča in Filipa Stanko-viča. Ti so ostali v zaporu dve leti, od junija 1868 do oktobra 1870, nakar se je začel proti njim redni proccs v vseh instancah. V prvi instanci so bili atentatorji oproščeni. To je izzvalo v Srbiji silen nemir in časnikarskega hrupa ni bilo ne konca ne kraja. Sodišče je utemeljevalo svojo sodbo »zaradi nedostajanja dokazov«. A to utemeljevanje ogrskega sodišča ni zaleglo v Srbiji. Tedanji avstrijski zastopnik v Belgradu, Ivalay, je .moral skoro obetati, da bodo obtoženci obsojeni v, višji instanci, da se niso popolnoma raztrgale vse vezi med Avstrijo in Srbijo. Pomagalo pa ni vse nič; Srbija je ostala razžaljena, ne samo zaradi oprostitve, ampak še bolj zato, ker se ni ugodilo njeni želji, da se ji ali atentatorji izroče ali pa sodijo od Srbov po srbskem pravu. Na avstrijsko-ogr-skih tleh! Tako so govorili Srbi 1. 1868. Na oprostilno razsodbo ogrskega sodišča — sodilo se je v Pešti — jc odgovoril srbski vladni organ, da je. z razsodbo peštanskega sodišča Srbija toliko bolj užaljena, ker ni niti zahtevala, da naj Ogrska sodi Karadžordževiča in njegove drugove, niti so bili izročeni Srbiji. In »Jedinstvo« jo pisalo; »Mogli ste narediti prvo (izročiti krivce), ker obe državi krivce drugega drugemu izdajajo in uboj se nc sme prikrivati s politiko, ako nočete, da vam ne bomo opravičeno rekli: »Na vašej zemlji sc nekažnjeno kujejo proti našemu miru zarote: smo-li z vami v miru ali v vojski?« In dalje pravi isti list: »Karagje-orgjevič je moralno mrtev in od 1. 1868. naprej za nikogar več nevaren. Srbiji jc vseeno, čc živi na Ogrskem ali pa v Ameriki; ni pa Srbiji vseeno, če hoče Ogrska šc nadalje biti ognjišče, kjer ^c kuhajo zarote proti miru in sreči Srbije.« Tedanji regent Jovan Ristič pripo-; minja na te besede v svoji diplomatski ( zgodovini Srbije: »Taka razmišljovan ja ho izražala mnenje vseli zavestnih Srbov, zlasti vladnih krogov.« listek. Josip Vandot: Razor. Slika iz davnih dni. (Dalje.) Ivo jc polegla prva bol, je pričel pripovedovati Pribignjev natančnejše. O groznih požarih je pravil, ki so sc videli po vsem okrožju. Ob Zilji, ob srednji Dravi so gorela selišča, in kri jc tekla v potokih. Pasjeglavci so požgali in pomorili vse, kar jim jc prišlo pod roke. Borut so jc vzdramil iz svojo bolesti. Pri rinil so je do Pribignjeva in jc vprašal hlastno: »Ali so požgali tudi Bistrico? Ali ste videli Velimira?« Pribignjev je prikimal. »Bržkone so požgali tudi Bistrico. Saj od tam so se privalili prvi roji pasjeglavccv. Videl sem Velimira in njegovega sina. Pri Volčanu sta bila. A zdaj ležita kraj Br-nice v mlaki krvi. Vsa Volčanova vojaka leži tam.« Borut jo preblcdel. Stresel sc jo in je vzdihnil bolestno. »Kriste, pomiiui!« —Glej, padel jc Vclimir, padel jo njegov pobratim Gojmir. In njegova posestrima Slavica plaka z očetom in bratom. V samotnem s >. ;a z materjo in tolažbč ni v nj . Morda pa ic ni Danes sodijo in govorijo v Srbiji drugače! Jc pač žc dolgo sem od leta 1868.! Isti Ristič piše nadalje (zvezek 3., str. 198—199): »Srbski vladi sc je pred-bacivalo, zlasti od ogrskih Srbov, zakaj polaga na ta predmet (proces Karagjor-gjevičev) toliko važnost. Mislilo sc jo, da ona to dela le z ozirom na vladajočo dinastijo in na dinastične interese. Toda vprašanja tc vrste niso samo dina-stičnega značaja; to so vprašanja, ki globoko posegajo v usoclo narodov, ki se tikajo miru in svetovnega napredka. Ali ni torej dolžnost vsakega človeka, zlasti onih, ki so pozvani, da vodijo usodo svoje zemlje, da sc brigajo za to, da odvrnejo od zemlje take škodljive pojave? Koliko važnost polagajo v vseh ci-vilizovanih državah na izročanje krivcev, za kar obstoji cela vrsta, lastnih mednarodnih pogodb! Kolikokrat so sc že med državami vzdignila sporna vprašanja zaradi beguncev, katerih krivda, zdaleka. ni tako vplivala na usodo države! Smrl kneza Mihajla pa jo bila katastrofa, ki bi bila mogla pretresli tudi mnogo močnejšo državo, kakor jo, Srbija; . . . ta. dogodek io imel posledice, katerih ni dogleclati. V takem stanju stvari je srbska vlada vršila samo svojo dolžnost, če se jo pobrigala za to, da so dogodki od 29. maja. pod varstvom nekaznjivosti no vrnejo več. Bed je za Srbijo prva in življenjska potreba.« Obrnimo to. besede na slučaj v Sarajevu. Ponavljamo: »V takem stapju stvari vrši avstrijska vlada samo svojo dolžnost, če so pobriga za to, da sc dogodki od 28. junija poti varstvom nekaznjivosti no povrnejo več. Rod je -za Avstrijo in Bosno prva in življenjska potreba.« ProlisiovensKe denisslraciie v Celovca. Koroško nemškutarstvo jc strašno razburjeno. Kaj sc jc zgodilo? Na celovškem kolodvoru sc zadnji čas dobe vozni listki baje tudi na slovensko zahtevo. Koroška nemškutarija jc vsled lega sklicala sinoči protestne shode proti »posiovenje-vanju Koroške« v Celovcu, v Beljaku in Št. Vidu. V Beljaku, ki živi večinoma od slovenskih grošev, je kričal proli Slovencem deželni poslancc dr. Angcrer, Št. Vid jc pa pred Slovenci branil urednik Lack-ner iz Celovca. V Celovcu jc prišlo na obojni shod« do 1000 nemškutarjev, med njimi jc bila seveda odlično zastopana proslula sodrga, pripravljena za pogrom proti Slovencem. Celovški župan dr. Met-nit.z, občinski svetniki dr. Pflanzl, Keusch- več na svetu ? Morda so jo odvedli s sabo divji pasjeglavci? Kaj ni rekel Pribignjev, cla so požgali Obri Bistrico? Borutu so sc naježiii lasje, in za-ječal jc v svojem strahu. Ozrl sc. jo po navzočih, kakor bi nc vedel, kje da so nahaja. A potem jc vzkriknil, da so pogledali vsi začudeno nanj, in je zbežal iz sobe. Zunaj je naglo osedlal svojega obrskega vranca. Skočil jo nanj ion so jc poclil potem naglo ob Savi proti korenskemu jezeru. »Hiti, vrancc!« jo govoril konju in ga jc vzpodbadai. »Hiti, ker trenutki so dragoceni... Kriste. smiluj sc in nc dopusti tega...« Goščava jo kar ginila. okrog njega. Naenkrat, je stal kraj jezerca. Skočil j'1 s konja in jc dirjal navkreber. Hrzajoč jc stopal konj za njim. Borutu so jc zdela žc cela večnost, preden jo dospel do vrha korenskega prelaza. Tam je obstal in jc pogledal doli na Gorotan. Zeleno polje, so je razgrnilo pred njim, kopajoče sc v solnčnih žarkih. In sredi toga zelenja jo mirovalo I upa ta m nekaj rujavega, podobnega kopici požgane travo Borut sc jo stresni!, ko jo zagledal tista rjavkasta mesta. Saj jo vedel, da so to selišča, ki so jih upepelili divji Obri. Pogled mu je hitel dalje, cla bi uzrl selo Brnioo. Toda videl jc samo črnikasto pogorišče, iz katerega sc jc šc nigg in Dworschagg so v svojih govorih hujskali zoper Slovencc in sklenili sledečo resolucijo: »Shod resno protestira proti drznemu vznemirjanju Koroške vsled vojska na Balkanu potom naseljenih jugoslovanskih ljudskih hujskačev in proti njihovim voditeljem na Kranjskem. Shod izraža tudi svojo veliko nevoljo, ker dunajski osrednji uradi nc polagajo nobene važnosti na to, da. sc vzdrže preizkušene in udomačene naprave na Koroškem, nasprotno šc podpirajo nečuveno postopanje večinoma tujih hujskačev s tajnimi odloki, kakor se jc to zgodilo z zadnjim odredbenim škandalom na celovškem glavnem kolodvoru. Shocl najostreje graja tiste železniške organe radi njih nenemškega, zahrbtnega postopanja, ki uvajajo poslovenjenje želez-ničarstva na Koroškem in zahteva kategorično, da sc prekliče tajno naročilo, ki mora postaviti jezikovne razmere na Koroškem na glavo. Koroški Ncmci in Nemcem prijazni Slovenci napovedujejo vladi in grofu Stiirgkhu najbrezobzirnejši boj v znamenju nemške skupnosti. Če ta vlada z državi zvestimi koroškimi Nemci na lak način postopa in čc višje ceni poredne zahteve nekaterih jugoslovanskih agitatorjev kakor soglasno željo in voljo pretežne večine Nemcev in »slovenskega« prebivalstva kronovinc, ki je uradnega poslovcnjevanja do grla sita, bo naletela povsod na naj-odločnejši odpor. Shod naroča celovškemu županu in poslancema Dobernigu in Le-miseht!, naj nastopita pri min. predsedniku in pri notranjem ministru proti tej brevi manu izdani prejudicielni odredbi in naj jasno in odločno vladi naznanita, da bodo Korošci od. nemških poslancev zahtevali najhujšo obstrukcijo. Z divjimi »Heil«-klici je nemškutar-ska celovška sodrga sprejela lo resolucijo, nakar jc zapela šc veleizdajniško »Die Wacbl am Rhein«; nato so oficielni shod zaključili in ga na. ulici nadaljevali, dasi je predsednik dr. Brugger do skrajnosti na-hujskan mob prosil, naj nc demonstrira na cesti. Sodrga jc marširala pred stanove-vanje našega voditelja dr. Brejca, kjier jc žvižgala in divje tulila. Demonstranti so tudi pred »-Ljubljansko kreditno banko« in pred »Družbo sv. Mohorja« razsajali. Ob 11. uri ponoči jc sodrga še po Cciovcu divjala. DELNA MOBILIZACIJA V ITALIJI- Italijanska vlada jc poklicala pod orožje rezerviste letnika 1891. Poklicani sc morajo javiti pri svojih polkih v teku treh dni. Po deželi so nabiti zeleni lepaki, kakor za slučaj splošne mobilizacije, ta dvigal droben tlim, podoben mogli, ki se dviga pomladi zarano z zorane njivo. Tam sredi polja ise jc svetlikala Drava. Polje samo pa je bilo začrnelo, in Borutu sc jc zdelo, tla vidi postave, ki se premikajo počasi semintja. »Tam leži Gojmir, tam jc patlol v junaškem boju,« jc pomislil Borut in jo snel čepico z glave. »Z očetom jc padci kot Slovcn. Smiluj so jih, Kriste!« In Boruta jo navdala silna bol, ko jc gledal z rosnimi očmi na zemljo, ki jc bila pred nekaj dnevi še svobodna. A zdaj leži tam in joči v težkih okovih pasjeglavccv. Bog ve, kdaj so dvigne spet mogočna in močna, kakor jo bila prej? Mogoče nikoli več, ker so jo poteptali sovragi in so pobili najmočnejše borce. Ležala bo tako na veke, in samo grobovi bodo govorili strašne, neme besede . . . Borut jo sklonil glavo na prsi. Nič več ni mogel gledati na opustošeno zemljo. Glej, lani je obkrožala vos ta svet velika slava. Zakleto slovenske so-vrage so bili pobili do zadnjega. Kako so bili močni takrat Sloveui! A zdaj!.. Opustošena zemlja leži pred njim, na-pojena s krvjo junakov, ki so branili svoj dom in svojo pravdo. Borut jc zakril obraz z rokami in je zaječal. Tedaj pa jo. zarezgetal za njim konj in sc ga jc dotaknil z mrzlimi noz- odredba vzbuja tem večje začudenje, ker jc ;>Agenzia Italiana« še pred tremi dnevi razglasila, da so vse vesti o mobilizaciji neutemeljene. Vladna »Tribuna« utemeljuje to mobilizacijo sledeče: »Potrebno je, da imamo mir na znotraj in da sc čutimo močnejše z ozirom na nerazveseljiv mednarodni položaj.« Dalje piše omenjeni list: »Ta poziv je važnejši kakor so bili prejšnji pozivi za aktivno službo v zadnjih mcsecih in ki jih je s tem pozivom kraljev dekret preklical. Dočim so bili prejšnji pozivi na orožne vaje določeni za gotovo dobo, je sedanji poziv mobilizacijski ukaz. Marsikdo jc vpraševal, kak poseben namen ima ta poziv pod orožje, toda mislimo, da se nc motimo, ako izjavimo, da kakega določenega razloga nc more biti. Smatrati jc treba samo kot modro previdnost vlade, da ima popolnjenc navadne kadre v tre-notku, ko nam jc potreben največji mir na znotraj, da nam bo možno mirno pričakovati dogodke mednarodne politike, in to posebno na vzhodu.« V zvezi s to mobilizacijo so tudi velike izpremembe v italijanskem generalnem štabu. General Frugoni jc bil imenovan za poveljnika armade, ki bi morala nastopati v slučaju vojne. TUDI ANGLIJA MOBILIZIRA? Angleški kralj Jurij sc poda 18. I. m. v Forlsmouth, kjer ostane tri dni. O tej priliki bo kralj pregledal največje tam združene vojne ladje angleške mornarice. V Portsmouthu se zbere tc dni preko 200 vojnih ladij. Kakor poročajo iz Londona, se (ti ne gre za kako navadno pomorsko parado, temveč za poizkus mobilizacije in konccntracijc glavnih eskader Angleške. Ta ogromna eskadra se zasidra v 12 vrstah med Portsmouthom in otokom Wighl. in bo obsegala 24 drcadnoughtov in nad-dreadnoughtov, 18 oklopnih križark, sedem zaščitnih križark, 24 poizvedovalnih ladij, 78 forpednih lovcev, razne ladje za polaganje min in več pomožnih ladij. Sodelovali bodo tudi hidroplani in dva vodilna zrakoplova. Poleg le v Portsmoufhu koncentrirane flote bo v raznih angleških pristaniščih 200 drugih vojnih ladij, večinoma torpednih lovcev, torpedovk, podmorskih čolnov in ladij rezervne eskadre. V la namen bo poklicanih v aktivno službo za 28 dni 14.000 rezervistov. Vznemirljiva poročila iz fmmi Naš k o r c s p o n d o n č n i u r a d poroča: Dne 12. t. m. so je razširila med člani avstro-ogrske kolonijo v Belgradu govorica, tla sc nameravajo s srbske drvmi. Borut se jc zgenil. Hipoma sc jc zavedel, zakaj je odšel od doma. Z roko jc šinil preko čela in sc jo spustil po pobočju navzdol. Ko je dospel v dolino, so jo vrgel na konja in ga jc vzpodbo-dcl. Dirjal jc preko širnih travnikov tja doli proti Dravi. Mrtvi so bili travniki. Le tuintam je zagledal v daljavi tropo ovac ali goveda, ki so sc pasla brez* pastirjev po prosti planjavi. Bližal se je že sel iščem, toda umaknil so jim jc. Zajezdil je v goščavo, ki sc jc širila onkraj travnikov. Hipoma je spoznal to stezo, in bridkost mu je legla na dušo. Glej, tu se jo plazil lani z Volčanom, da pokaže Slovcnom tabor pasjeglavccv. Glej, tam gori jc stal stražnik, katerega jo usmrtil s svojo puščico. — In Borut je pognal konja in sc jc spustil v ravnino. Sc jo ležalo tam polno strtega orožja, strtih šotorov, in gomilo so molčale nemo kroginkrog . . . Boruta je obšla tiha groza. Pokrižal so jc in jc zdirjal preko planjavo. Pognal je konja v drveče Dravinc valove in je priplaval na drugi breg. Konj so jo olresel tam vodnih kapljic in jc prhai na glas. A Borut ga jo vzpod bodel in je dirjal skozi goščavo, onkraj katere jc stalo selo Bistrica. Srce mu je utripalo na glas. Glejte, zdajle neha goščava, zdajle sc odpre ravnina, in zasmeje se mu beb selo. Gojmirova mali mu nride na. strani napadi na Avstrijce in Ogre, ki bivajo v Belgradu. Veliko Avstrijcev in Ogrov je zato poslalo svoje rodbine v Zemun; 40 žena in otrok je pa iskalo zavetišče v avstro - ogrskem poslaništvu in v konzulatu, kjer so jih prenočili. Ker se je avstro-ogrskemu poslaništvu poročalo, cla se namerava napasti poslaništvo, jc naš poslanik baron Giesl o teh govoricah obvestil srbskega ministrskega predsednika Pašiča, ki je o tem konferiral takoj z notranjim ministrom Protičem, ki jc. belgrajskemu pre-fektu ukazal, naj varnostne odredbe pri poslaništvu pomnoži. Še zvečer so pomnožili policijske straže pred poslaništvom. Noč je bila popolnoma mirna. Pred poslaništvom se niso zbirali ljudje in noben avstro-ogrski podanik ni bil nadlegovali. Belgrajska mestna prefek-tura sodi, da je šlo za slepo paniko, ki jo je povzročila razburljiva pisava bel-grajskega časopisja. Budmipeštanski listi pa poročajo: Sin poslanika barona Giesla, ki je tudi pobegnil v Zemun, je časnikarjem pripovedoval: Slovo ocl mojega očeta je bilo strašno. Oče mi je ukazal, da moramo s prvim vlakom odpotovati in mi ni dopustil, da bi bil svoje stvari spravil v kovčeg. Oče je bil navidezno miren in jc naglašal, da ni nič resnega, a svojega razburjenja ni mogel skriti. Po njegovem obnašanju sem spoznal, da se pripravljajo zelo usodni dogodki in da se boji za moje življenje. »Pojcli z menoj! Reši svoje življenje!« sem ga s po-vzdignjenimi rokami prosil. »Ne grem,« mi je odgovoril. »Dokler biva tu še en naš podanik, ostanem. Naj se zgodi karkoli, pojdi v Zemun, zaupaj v Boga in počakaj, da pošljem po te ali da pridem za. teboj.« Nadalje se zasebno poroča iz Z e -m u n a: Vladni svetnik dr. Vukotič, načelnik zemunske obmejne policije, je izjavil: Po mojih informacijah je položaj zelo resen. Informiran sem, da so nameravali v Belgradu poklali 600 ogrskih podanikov. Že popoldne sem s šifrirano brzojavko o tem zunanje ministrstvo in deželno vlado v Zagrebu obvestil in vse za varstvo naših podanikov odredil. V Zemunu je popolno oblegovalno stanje. Mesto je vojaško zasedeno, po mestu krožijo trajno patrulje, trije bataljoni 68. pešpolka in en eskadron 10. huzar-skega polka je pripravljen za vsak slučaj. »Pester L1 o y d« objavlja sledečo brzojavko iz Zemuna: Zemunski policijski načelnik dr. Vukovič je bil obveščen, da sta odpotovala iz Kragujev-ca v Belgrad dva ruska anarhista, da izvedeta krvno osveto na poslaniku Gieslu radi Hartvvigove smrti. Baje sta bila z bombami oborožena. O tem je bil baron Giesl 13. t. m. obveščen in se mu je svetovalo, naj zapusti poslaniško palačo, ker bi bila lahko razstreljena. Poslanik je izjavil, da palače ne zapusti in da hoče na svojem mestu vztrajati. Tudi bolgarsko poslaništvo so vojaki in orožniki zastražili, dasi je bilo v Bel-geradu popolnoma, mirno. »E s t i U j s z a g« poroča iz Belgra-da: Avstro-ogrski poslanik baron Giesl proti, in tudi Slavica se mu približa, pa ga vpraša po bratu Gojmiru. Gozd se je končal in Borut je obstal na parobu. Obraz mu je prebledel in iz grla se mu je izvil prestrašen, glasen krik. Prijel se je za glavo in je gledal s široko odprtimi očmi v dolinico. Glej, kjer se je svetilo belo selo, tam štrle samo ožgane razvaline. Poteptano je polje, poteptane širne, plodovite njive. Smrt in groza počivata na veseli dolini, in niti najslabši glas ne prekine za trenutek te grozne, mrtve tišine. Borut je odrevenel. Oči so mu iskale onega doma, ki ga je vzprejel jeseni tako gostoljubno pod svojo streho. A zaman. Videl je samo ožgano tramovje, ki je ležalo sredi polja, poteptanega od obrskih kopit. Lasje so se mu zježili in srce mu je skoro onemelo. »Kriste, Kriste, smiluj se!« je ječal in je hotel pognati konja naprej. Toda ni se mogel geniti. Kakor prikovan je sedel na konju in je gledal s široko odprtimi očmi na strašne razvaline . . . Naposled ga jc vendar minila otrplost in je pognal konja naprej. »Posestrirna Slavica!... Mati Mla-dena!« je zakričal s hripavim glasom. A odgovoril rnu je samo jek, ki je odmeval grozno sredi mrtvih razvalin. In Borut je dirjal dalje. Konj je skakal preko črnega tramovja, med belim pepelom, da se je dvigal oblak prahu za njim. Že jc dospel do mesta, kjer se je dvigal nekdaj Velimirjcv dom. Borut je skočil s konja in jc obstal pred kupom pepela in debelih brun, ki so bila napol ožgana. »Mladena! Slavica!« je zaklical obupno.- (Daljo,/ je Člane avstro-ogrske kolonije opozoril, naj se radi varnosti podajo v Zemun. Med Avstrijci in Ogri je zato nastala panika. Zvečer ob 7. uri so se odpeljali dostojanstveniki z ladjo v Zemun, drugi so se pa podali v poslaniško palačo. V Zemun se jc odpeljal tudi poslaniški tajnik Ferdinand Jovano-vič s svojo ženo in s svojim očetom, nemški poslaniški tajnik Oton baron Biegeleben s svojo rodbino, tajnik Bar-novics, ravnatelj poslaniških pomožnih uradov Jožef Tieffenbach in žena. našega belgrajskega konzula z otroci in s posli. Baron Giesl jc poslal v Zemun tudi svojega sina, ki ga je v nedeljo obiskal. Zasebno se poroča iz B e 1 g r a. d a: Panika v avstro-ogrski koloniji je nastala 12. t. m. zvečer. Srbsko občinstvo o njej ni ničesar izvedelo, le dva lista: »Politika« in »Tribuna«, sta poročala, da je a.vstro-ogrsko poslaništvo s policijo močnejše kakor navadno zastraženo. Panika se smatra le kot slep strah, ki ostane brez vsakih posledic. Zavod za pospeševanje obrti. Plenarna kuratorijeva seja zavoda za pospeševanje obrti se je vršila včeraj dopoldne v mestni zborovalnici v prisotnosti ministerijalnega svetnika W. Haas-a kot, zastopnika ministrstva, nadalje vladnih svetnikov Kulavisca in J. Šubica ter raznih drugih zastopnikov in članov kuratorija. Takoj ob otvoritvi seje se je spomnil kuratorijev predsednik Ivan Kregar prebridkega udarca, ki je zadel našo monarhijo, in se je sklenila sožalna uda,nostna izjava, ki se je poslala predsedstvu deželne vlade. Nadalje je poročal predsednik: Kuratorij je imel od zadnje plenarne seje dve seji izvrševalnega odbora, v katerih je reševal tekoče zavodove zadeve, določil različne prireditve tečajev, o katerih bo itak ravnatelj podrobnejše poročal. Po nasvetu dopisujočega člana g. Babiča. je preiskal ravnatelj možnost razvoja glavnika/rskc obrti v Škofi i Loki ter se v tej zadevi tudi posvetoval s strokovnim referentom dunajskega obrtno-pospeševalnega urada. Glavni-karstvo je v tem kraju v rokah samo treh založnikov, ki imajo nastavljene delavce. Ta obrt bi se pač dala razviti z nabavo boljših strojev, s katerimi bi bilo mogoče izdelati popolnejše izdelke. Za tako nabavo bi pa bilo treba precej kapitala, veljalo bi tudi nekaj, da bi se dosegel za te izdelke boljši denarni trg. Po informacijah glavnikarjev se pa v sedanjih razmerah naravnost zahteva samo ceno blago ne glede na kvaliteto tako, da tudi od te strani ni pričakovati posebnega uspeha. Delavci v tej obrti so razmeroma slabo plačani in vse kaže na to, da se bode težko vzdržalo brez tovarniško pravilne tehnične opreme in dobrega komercijelnega vodstva. Na to polje posezati pa bi pomenilo za zavod že prekoračenje njegovega delokroga. V kratkem se bo pričel tiskati od komisarja dr. Senekoviča sestavljeni obrtni zbornik z dodatkom ing. Remca o obrtnem pospeševanju. Ravnotako pripravlja zavod v zmi-slu naročila deželnega odbora, s katerim se je zavodu poverila naloga publi-ciranja obrtne literature, nekaj drugih manjših knjižic. Pripravljena, ima v konceptu navodila za pomočniške izkušnje, ki jih je sestavil na povabilo ravnatelja profesor državne obrtne šole H. PodkrajŠek, g. zadružni inštruktor Ste-ska pa sestavlja manjšo brošuro z navodili o vlogah za dovolitev obrtnih obratovališč. Kuratorij pripravlja, tudi v svoji pisarni oddelek za obratno posredovalnico. Zelo važno ustanovitev pripravlja zavod z deželno strojno dobavno zadrugo za obrtnike, ki bo še letos začela poslovati. Na to se opozarjajo posebno gg. člani kuratorija z dežele, ki naj bi ob priložnosti opozarjali obrtnike na ugodnosti, ki jih boelo lahko deležni potom te zadruge. Omeniti je tudi naša pletarska obrt, ki je v sedanjih nezanesljivih trgovskih razmerah precej trpela, ter so bile tudi vzrok, da ni kazalo zavodu s preveliko vnemo delovati na kako večjo trgovsko organizacijo. S tem, da je prevzela, občina v Radovljici v svojo upravo dosedanje posle tamošnjega pletarskega odbora, je epa vsaj v tem slučaju zazname-novati korak naprej. Želeti pa bi bilo, da bi se ravno v takih slučajih dosledno postopalo sporazumno z zavodom za pospeševanje obrti. Izmed obrtnih prireditev, katerih se zavod udeležuje s svojim delom, je omeniti še obrtna razstava v Radovljici, ki bo otvorjena 26. t. m. in v kateri bodo zastopani pred vsem izdelki radovljiškega okraja ter bo razstavljenih tudi nekaj strojev, ki se rabijo v raznih obrti h. Istotako se vršita dve vajeniški razstavi, in sicer ena v Kočevju, ki je bila v nedeljo 12. t. m. otvorjena, in v Postojni, ki bo otvorjena v nedeljo dne 19. t. m. Sporočati mi je nadalje, da jc ministrstvo prevzelo ravnatelja ing. V. Remca v definitivno službo VIII. činovnega razreda in mu podelilo naslov nadko-misarja. V nadaljnjem poročilu je omenjal ureditve službenega razmerja ostalih uslužbencev ter obisk razstave v Koli-nu in Bernu. Izvolil se je odsek za sestavo službenih navodil. Odobril se je po poročilu overovateljev zapisnik zadnje plenarne seje. Ravnatelj ing. V. Remec jc poročal o prireditvah tečajev. Zavod je priredil od 4. maja do 16. maja tečaj za strokovna popravila in avto-gensko varjenje na. obrtni šoli v Ljubljani. Sedaj se vrši tečaj za knjigovodstvo v Ljubljani, tečaj za krojače v Kranju, tečaj za čevljarje v Žireh. Dne 3. avgusta se bodeta otvorila tečaja za krojače in krojačice v Ljubljani, dne 10. avgusta tečaj za čevljarje v Kranju, 20. avgusta tečaj za. damsko friziranje in lasničarje v Ljubljani. Pripravljajo se nadalje še knjigovodski tečaji na raznih krajih po deželi in nekaj strokovnih tečajev. V naslednjem je poročal o poslovanju in stanju obrtno-produktivnili zadrug na podlagi računskih zaključkov za leto 1913. Omenil je posebno sodar-sko v Cešnjici, žebljarsko zadrugo v Kropi, čevljarsko zadrugo v Žireh in slamnikarsko zadrugo v Mengšu. Poudarja potrebo domačih, zmožnih potnikov za domača podjetja, za kojih naraščaj bi skrbele posebno trgovske šole. Omenjal je potrebe ustanovitve nekaterih drugih produktivnih zadrug ter posebno še akcijo, ki jo jc zavod začel za povzdigo lončarstva v Mlaki in okolici. Izvedli so se obširni poizkusi s tamošnjo glino po strokovnjakih in sezidala se bo na stroške dežele in države primerna lončarska peč. Ministrski svetnik Haas je pozdravil ustanovitev strojne zadruge, ki je velikega pomena za opremo obrtnikov s stroji, njeno poslovanje pa se mora vršiti ves čas v tesnem stiku z zavodom in pod njegovim vodtvom. Umesten je posebno tudi sklep, da se bo le v izjemnih slučajih oziralo pri nakupu na tuje tvrdke. Poudarjal je tudi hvalevredno delovanje zavodovo s prireditvami tečajev, ki jih tudi ministrstvo vedno izdatno podpira. Glede ureditve obrtne posredovalnice je priporočal, naj stopi zavod v zvezo z deželno obrtno posredovalno komisijo v Lincu, ki ima vzorno urejeno tako posredovalnico. Rešile so se nato razne prošnje. Odklonil se je pristop k avstrijskemu acetylenskemu društvu. — Eng. Fran-chetti se je spodtikal nad izbero voditeljev za tečaje, kar pa je bilo po pojasnilih predsednika in ravnatelja popolnoma neutemeljeno, ker preskrbi zavocl v vsakem slučaju najboljše moči, ki jih jer v danih razmerah sploh mogoče dobiti. Na predlog A. Rojine se je sklenilo intervenirati pri ravnateljstvu južnih železnic, da se bodo oddala pri zgradbi kolodvora v Ljubljani vsa dela le domačim obrtnikom. Za predlog so se zavzemali člani kuratorija Ronko in F. Stare, ki je osvetlil postopanje železnic iz lastne skušnje. Predsednik je nato zaključil sejo z zahvalo vsem navzočim ob četrt na 1. uro popoldne. Po umom prestolonaslednika. Plemstvo počasti spomin Franc Ferdinandov. V kratkem sc sestane odbor pleme-nitašev, ki si je stavil za nalogo med plemstvom izvesti akcijo, da se dostojno počasti spomin na. rajnega, prestolonaslednika in na vojvodinjo Hohcnberg. O Berchtoldovi avdienci pri cesarju poroča »Information«: Zunanji minister grof Berchtold je že v Išlu cesarju poročal o sklepih skupnega ministrskega sveta. Predloge, ki merijo na to, da se izsledi in zasleduje državi nevarna srbska propaganda, cesar gotovo potrdi. Z interesom sc bodo zasledovale tozadevne administrativne operacije bosenske vlade. Brezclvonino sc pa akcija ne omeji zgolj na Bosno in Hercegovino, marveč sc tudi potrebno ukrene na Dunaju, v Pragi, Gradcu in Zagrebu in sc takoj izvede ostro nadzorovanje dunajskega, praškega, gra-škega in zagrebškega vseučilišča. Kar se pa tiče deinarše v Belgrauu, je to težavna stvar, ki bi imela lahko dale- kosežne posledice in za zdaj izostane. Dosedanja preiskava ni dognala takih jasnih okoliščin, ki bi tvorile temelj za resno diplomatično intervencijo, a kljub teniu naj o resnosti položaja nihče ne dvomi. Tako na. Dunaju kakor v Berolinu soglasno sodijo, da mora v kratkem iz monarhije izginiti velesrbski strah. Poizkusili bodo to predvsem doseči mirno z reorganizacijo notranje uprave. Od Srbije je zelo odvisno, če sa to posreči in če Srbija svojo eksistenco, svojo samostojnost in mir ceni, nas bo pri tem podpirala. Monarhija bo nastopala hitro in brezobzirno, - O smrti Hartvviga poroča »Information«: Baron Giesl je takoj, ko se je vrnil z Dunaja govoril s Haruigom o pred preiskavi v Sarajevu jasno in ga je opozoril, da je bila naša vlada zelo natančno o delovanju tistih osebnosti poučena, ki so imeli niti vseh napadalnih načrtov v rokah. Razgovor, ki je bil zelo prijazfen, a clecidiran, jc na Hartwiga, ki si je bil morebiti svoje krivde svest, tako uničevalno učinkoval, da ga jc v razbur« jenju, imel je namreč srčno napako, zadela srčna kap. Trdi sc tucli, da so bili na carjevem dvoru o faktih informirani in da so Hartwigovo nasilno politiko najstrožje obsojali. Strah pred bombami v Belgradu. Naš uradni brzojav poroča: Ker sa jc zadnje clni govorilo, da se pripravlja 12. t. ni. atentat na srbskega prestolonaslednika Aleksandra, jc policija odre* dila stroge varnostne odredbe. Ceste, ki jih ni stražilo vojaštvo, so stražili orožniki. Ljudje so smeli le na gotovih točkah čez cesto. Prestolonaslednikovo ko-čijo je spremljala ekskorta častnikov na konjih. Protiavstrijski bojkot. »Balkan« objavlja zopet poziv nft bojkot proti »Donavski paroplovni dru« žbi«. — »Politika« naglasa, cla Avstro-« Ogrska najbrže ne bo z demaršo v. Belgradu nastopila. »Balkan« poroča, da pride srbski dunajski poslanik Jov^,-novič bodoči teclen v Belgrad, da po* roča o položaju. Dimovič proti »Hrvatskemu Dnev« niku«. Predsednik bosensko-hercegovske-i ga sabora dr. Dimovič se je pri deželni vladi pritožil proti pisavi »Hrvatskega Dnevnika«. »Hrvatski Dnevnik« so 1. t, m. zaplenili. Monarhija in Srbija. Krogi, ki so v tesnem stiku z ogr« sko vlado, trde, da bo naša diplomacija, ko se preiskava v Sarajevu konča, z vso silo nastopila za. to, da se razmerje naše monarhije nasproti Srbiji trajno pojasni. Srbija ne sme več računati, kakor do zdaj, da bo našo monarhijo z izjavami, ki ničesar ne pomenijo, odpravila* Ustvariti se morajo brezpogojno garancije, da se hujskanje v Srbiji proti monarhiji konča in da ne bodo več iz Srbije vun v Bosni in Hercegovini ruvalu Preiskava proti napadalcem v Sarajevu. O priskavi proti napadalcem v Sarajevu poročajo, da je v glavnem zbran ves materijal, ker so glavni zarotniki v za. poru in so ti vse priznali. Gre le še za sokrivce, odnosno za one, ki so vedeli za načrt, a ga niso naznanili oblastem, temveč so celo pomagali zarotnikom. Preiskava se je zato raztegnila tudi na ostalo Bosno, ker so dognali da so mnogi vedeli za zaroto. Med drugimi so zaprli sledeče osebe: Božidar Krunič, dijak iz Štora; Lazar Gjukič, gimnazijec 7. razreda iz Ključa; Kosič in Grgurevič iz Zenice; Jovo Giga, pisar pri okrajnem sodišču v Mosta-ru; Božo Čupina, železniški čuvaj iz Mo-stara; Ilija Tokolj, mehanik iz Mostara; Dušan Marjajiovič, fotograf v Mostaru; Rade čabakovič, tipogral in prijatelj Ča-brinovičev iz Mostara; Branko Zagorac, dijak trgovske akademije iz Banjaluke; Vuko Jakšič, krojač iz Doboja; Miroslav Jerkovič iz Trebinja in Tanasije Jorgič iz Broda. Zaprli so tudi brata atentatorja Čabrinoviča, medicinca Branka Čabrino-viča v Gradcu, ki je prišel na počitnice v Bos. Dubico. Oddali so ga sarajevskemu okrožnemu sodišču. Sodijo, da je bil direktno zapleten v zaroto. Petorico zgoraj omenjenih aretovancev v Mostaru sumijo, da so bili o stvari dobro poučeni. Trdijo, da je Princip hotel izvršiti svoj zločin že v Mostaru, a se mu ni posrečilo. Z omenjeno petorico jc v Mostaru občeval, ž njo ve-seljačil in pri posameznikih prenočeval. Iz vsega se lahko sklepa, da je bila zarota razpredena po vsej deželi, da je bila dobro organizirana in pripravljena že dalje časa Kaj pravi aretirani Popovič? Aretiranega zarotnika Cvetko Popo viča, ki so ga prijeli v Zemunu, so prepeljali v Sarajevo. Bil je silno ogorčen, ko jc cul, da so aretiranci vse izdali. V jezi je tedaj izjavil: »Pustite me, da se umorim, in ker so to take kukavice, vam hočem vse natanko povedati, a zlasti to, kdo nas jc poslal v Belgrad, da prejmemo bombe in da se vadimo v ravnanju ž njimi.« Po-povič je zaprt v vojaški jetnišnici. Pokojni prestolonaslednik in Jugoslovani. »Sovremenoje Slovo« predbaciva srbofilskemu časopisju, da zamolčuje važen razlog. Venomer trdi to časopisje, da je bil Franc Ferdinand sovražnik Slovanov. Toda on je ravno hotel združiti Jugoslovane in jim zagotoviti islo stališče, na kakršnem so sedaj Madžari. Že njegova poroka s češko grofico ga je približala Slovanom. Neprijaznost Madžarov proti njegovi osebi dokazuje le njegove simpatije zr Hrvate, Franc Ferdinand je hotel za dvoedino monarhijo pridobiti še tretji jugoslovanski element. Srbi pa, kar priznavata tudi »Golos Moskvy« in »Novoje Vremja«, so hoteli svoje velikosrbske načrte uresničiti in so v svoje kombinacije zapletli tudi Bosno, Dalmacijo in Hrvatsko. V Sarajevu jc došlo do konflikta med tema dvema tendencama. Potem pa ima avstrijsko časopisje tudi popolnoma prav, ako opozarja na nevarnost velikosrbske propagande za monarhijo. Ako bi Avstrija hotela rešiti slovansko vprašanje v čim širšem okviru svobode, bi bil to udarec za velikosrbsko idejo, in s tem bi bili v Belgradu in tudi kje drugje občutno prizadeti. In gotovo je, da se bo diplomacija zelo trudila, da bo rešitev avstrijsko-srbskega vprašanja, kakršno si je mislil Franc Ferdinand, zadela na težkoče. Razmerje med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Rimska »Tribuna« priobčuje brzojavko iz Carigrada, da je tamošnji srbski poslanik Milan Gjorgjevič izjavil o stališču Srbije napram eventuelnim zahtevam Avstro-Ogrske sledeče: Menim, da bo odgovor srbske vlade odklonilen, ako bo Avstro-Ogrska predložila v Belgradu noto, ki zahteva odredb proti velikosrbski propagandi, kajti srbska ustava jamči zbo-rovalno svobodo in bi javno mnenje v Srbiji ne trpelo, da bi vlada kršila to pravo, zlasti še, ako se to zahteva v inozemstvu, Javno mnenje v Srbiji je proti avstro-ogrskim oblastem zelo razburjeno. Atentat v Sarajevu je srbskim interesom mnogo škodoval in se od vseh strani zelo obžaluje. Izgredi proti Srbom v Sarajevu so celokupno javno mnenje Slovanov od Adrije do Peterburga nagnili na stran Srbov (?). Pred mesecem jc riskiral ministrski predsednik Pašič vso svojo popularnost v Srbiji; ko je povodom sklepanja o orientski železnici dovolil Avstro-Ogrski celo vrsto koncesij. Avstro-Ogrska nam to sedaj plačuje (!), ko nas na nepravičen način napada, Avstro-Ogrska pa se lahko zelo vračuna. Srbija je sicer miroljubna, ako pa hoče Avstro-Ogrska. povzročiti kak spor, se ji bo Srbija odločno postavila nasproti. Če bo Avstro-Ogrska koncentrirala svoje čete ob srbski meji, bo Srbija istotako ukrenila vojaške odredbe ob meji. Nesramnost srbskega časopisja. Belgrajskc »Novosti« naznanjajo v Uvodniku neko prerokovanje, da bo Avstro-Ogrska propadla v letu 1917. — »Politika« prinaša tako nesramne napade na člane naše vladarske rodbine, da jih ni mogoče priobčiti. — »Štampa» napada sarajevskega župana Fehima Čurčiča, ki je pozival »katoliško in mohamedansko fakinažo v Sarajevu na ropanje in pobijanje Srbov« ter mu obeta, da se mu bo ta zločin strašno maščeval. Nič ni večno, pa tudi Avstro-Ogrska ne bo večno ostala v Bosni in Hercegovini. Ni daleč čas, ko bodo Srbi obšli Ivanplanino na Trebeviču. Tedaj bo plačal Čurčič in vsi, ki so ga poslušali. Ničesar in nihče, pa tudi beg ga ne bo rešil zaslužene kazni. Kje so našli šesto bombo? Iz Sarajeva poročajo, da so našli šesto bombo 9. t. m. v glavnem parku nasproti vlade. Opazili so jo trije mohamedanci, ki so se sprehajali v parku, in opozorili nanjo policijo. Sedaj preiskujejo, kdo je skril bombo v parku, Vr Zarota v Tuzli. \ V Tuzli je zasledila policija dijaško Zaroto. Preiskava jc dognala, da so zarotniki znali za sarajevski atentat. Do-zdaj so do 30 dijakov zaprli, a postopa,-nje so uvedli tudi proti profesorjem, ker je voclil zarotnike v Tuzli neki srbski gimnazijski profesor. j O srbskih političnih ciljih piše v »Hlasu Naroda« Slcpan Radič. Radič izvaja, da so Srbi proti vsakemu gibanju, ki gre za tem, da sc dvigne Zagreb in Hrvatska in katero gibanje bi morda na Dunaju tolerirali ali celo podpirali. Srbi stoje nasproti Hrvatom na istem stališču kakor Nemci nasproti Čehom: smatrajo jih namreč za suženjski živelj, ki je popolnoma nesposoben za kakršnokoli svobodno narodno misel in neopravičen izbirati cilj in sredstva za narodni boj. To svoje prepričanje so Srbi najjasnejše dokumentirali s tem, da so sc na Hrvatskem organizirali politično, gospodarsko in kulturno na popolnoma izključljivem ^eparUstičncm srbskem temelju. Tisa- telj (Radič) je na prejšnje čase radi svojega prijateljstva do Srbov veliko prestal in bil celo bmesečno ječo obsojen; a kot Hrvat se mora izjaviti proti njihovim separatističnim težnjam in vzrajnosti na stališču, da ima vsak narod, zlasti pa historični, sveto pravico in dolžnost, da si svoj politični cilj in ideal ter politična sredstva sam določa in izbira, nc pa služi drugim kot orodje. Srbi' Hrvatov ne priznavajo, kakor Rusi ne Poljakov in Nemci ne Čehov. Srbi pod geslom jugoslovanskega narodnega edinstva nc streme za tem, da sc ustvari višji kulturni ali cvent. tudi politični jugoslovanski tip, ki bi obsegal vse Jugoslovane: Srbe, Hrvate, Slovence in Bolgare. Oni namreč sanjajo le o svojem srednjeveškem »Dušanovem carstvu« in se v uresničenje teli sanj poslužujejo pomoči neslo-vanov — če treba tudi proti Slovenom: — Grkov, Rumunov, Mažarov, Nemccv, Italijanov. Tudi njih sredstva so srednjeveška in moderna samo v toliko, v kolikor je napredovala orožna tehnika. Srbskim srednjeveškim političnim in kulturnim ciljem Hrvati ne bodo nikdar žrtvovali svojih narodnih idealov in višje kulture. Po lriwipi smrti. Naš uradni brzojav poroča o Hart-\vigovi smrti: Poslanik Hartvvig je v petek zvečer večerjal v ruskem poslaništvu. Po večerji je še sprejel srbskega prestolonaslednika Aleksandra in princa Pavla. Večer je mislil preživeti s svojo hčerjo v bioskopu na Kolarčevem vrtu. Ob deveti uri zvečer se je v lastnem vozu peljal v avstro - ogrsko poslaništvo in je še svoji hčeri rekel, da se v dvajsetih minutah vrne. V avstro-ogrskem poslaništvu so se nahajali poslanik baron Giesl, njegova žena in sin, dve slugi in sobarica. Hišna vrata mu je odprl sluga Balog, ki je peljal Hartvviga v Gieslov kabinet, kjer je naš poslanik čakal na napovedani obisk. Med obiskom je bil sluga Balog v vestibilu, Gieslova žena in sin sta se nahajala v I. nadstropju, ker jc na glasovirju svirala. Ko je postalo Hartwigu slabo, je Giesl ukazal Balogu, naj prinese kozarec vode in naj hitro baronico pokliče, kakor tudi lelefonično zdravnike. Medtem ko sta baronica s sobarico pomagali Hartwigu, je hitel baron Giesl odpirat vrata prvemu došlemu zdravniku dr. Ribnikarju. V avstrijskem poslaništvu Hartwig ni ničesar jedel niti pil in je odklonil celo cigarete, ki mu jih je kakor običajno Giesl ponudil, marveč je kadil lastni dve ruski cigareti, katerih ostanke kakor tudi na mizi ležečo Hartwigovo tabatjero je Giesl izročil pozneje došlemu prvemu tajniku ruskega poslan. Strandt-mannu. Ta je vse nadaljnje odredbe ukrenil, ker ga je Giesl prosil, naj po svoje postopa. Baron Giesl je tudi ponudil svoje sluge, da bi bili Hartwiga prenesli v rusko poslaništvo, kar je pa Strandtmann hvaležno odklonil. Baron Giesl je tudi zdravnike vprašal, če naj se počaka, da pride napovedani belgrajski mestni prefekt in da naj ta čas ostane Hartwigovo truplo v avstro-ogrskem poslaništvu, a so tudi to na Strandtmanuovo željo opustili. — »Berliner Tageblatt« poroča iz Belgrada: Nenadna Hartvvigova smrt je v Belgradu vse presenetila in užalostila. Okoliščina, ker je Hartwig umrl, ko se je razgovarjal z z Dunaja se vrnivšim avstro-ogrskim poslanikom v njegovem stanovanju, ko je baje izpil čaj, povzroča razna sumničenja, ki jim za čenče sprejemljivo belgrajsko občinstvo le prerado veruje. Ruski posla-niški tajnik Czarin je o Hartwigovi smrti izjavil dopisniku »Cesti Ujszaga«: V petek zvečer smo s Hartvvigom skupaj večerjali, Poslanik je že takrat tožil, da se nc počuti dobro in je ukazal odpreti okna. Medtem ga je obiskal prestolonaslednik princ Aleksander in je ostal v njegovi hiši, ko se je Hartwig odpeljal h Gieslu, da se nasproti njemu brani proti očitku, da jc rusko poslaništvo ob prestolonaslednikovi smrti nelojalno postopalo. Prestolonaslednik Aleksander je bil sploh vsakdanji gost v ruskem poslaništvu. Živahno se je zanimal za Hartvvigovo hčer Ljudmilo. Ostala sta nekaj časa skupaj, ko se je Hartvvig žc poslovil. Govori sc, da prestolonaslednik princ Aleksander poroči Hartvvigovo hčerko Ljudmilo, a lo jc lc kombinacija, dejstvo pa je, da oba občujeta. Iz Peterburga sc zasebno poroča, da bosta vdova in Hartvvigova hči bogato dotirani in odlikovani. Hartvvig je dvakrat odklonil po-nujano mu mesto poslaništva v Carigradu in mesto podministra v Pclerburgu z motivacijo, da jc potrebno, da ostane na nevarnem mestu v Belgradu, kjer bo kmalu zadivjal vihar. šajo trdo borbo za vsakdanji kruh. Pa je v to živahno vrvenje in veselo upanje s kruto roko posegla bridka žalost, ki še sedaj srce preveva in domačinu in tujcu iz oči gleda in prsim bridke vzdihe izsiljuje po nenadomestni izgubi velikega moža, nepozabnega prijatelja Slovencev —• prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Cerkve odete v črno, žalno odelo, tudi s privatnih hiš črne zastave, zdraviška godba miruje, nad vsem pa jokajoči glas zvonov. Morebiti izlepa žalost nc prevzema srca človekovega, kakor če udari ravno v kraju in ob času, ko je vse na veselje in radost pripravljeno. Zdi sc kakor pretresljiv slučaj, ko bi imela nevesta stati pred oltarjem, pa jo na mrtvaški oder polagajo. Ta izredno bridki vtis strahovite sarajevske tragedije sc jc tudi na zunaj pokazal; imeli smo trojno mrtvaško opravilo za blagopokojnini nadvojvodom in njega visoko ženo kneginjo Zofijo Hohenberško. Slovesna črna maša v soboto 4. t. m. ob 11. uri dopoldne se jc zlasti odlikovala s tem, da je bila cerkev polna skoro same najodličnejše gospode: načelniki raznih domačih zastopov, visoki dostojanstveniki civilne in vojaške uprave, plemstvo, odlični gostje itd. so napolnili prostorni, lepi božji hram, pa so sc kljub temu šc ostalih opravil, ki sta bili v prvi vrsti domačinom namenjeni, udeležili v lepem številu. V četrtek 9. t. m. je daroval novo s v. m a š o na Jezeru tržaški novomašnik g. V e r g i 1 i j Š č e k. Istega dne jc priromala z Brezij na Bled tržaška Marijina družba. Sv. maša na blejskem Jeze r u (otoku) jc vsak dan ob 7. uri, ob nedeljah pa ob 9. uri. Začetkom meseca jc napravila izlet na Bled tudi šolska mladina iz Žirov, 99 otrok pod vodstvom štirih učiteljev. Prav tako jc opravila Kamna Gorica svoje običajno romanje k Materi božji na Jezeru, koncem meseca, dne 30. julija pa pridejo Jeseničani pozdravljat »nebes Kraljico in Gospo«. Dobrodošli! iz blejskega kola. Pravkar sc je začelo na Bledu malo življenja, radost je priplavala nad blejsko jezero, saj sc jc začela sezona, prišli so tujci, ki so Blcjccm dragi prijatelji, saj iitn pomagajo k boljšemu zaslužku in jim olai- NEMŠKI NAPADI NA ČEHE V OP A VI Ko so odhajali Čehi s svojega shoda v nedeljo domov skozi Opavo, jih je nem-škutarska drhal izzivala in napadala. Čehom jc zato umevno zavrela kri in so se morali tudi branili pred napadi razlju čene opavske nemškutarije. Na Heu-marktu so Nemci napadli Čehe, ki so v §vojo obrambo sipali poper nemškutarjem v oči in so se z gumijevimi palicami branili. Sledil je hud pretep.. Veliko ljudi je bilo ranjenih. Češkega poslanca Gudricha jc pretepla nemškutarska svojat tako, da so reveža s krvjo oblitega odnesli. Neki poročnik 13. pešpolka jc razžalil češko trobojnico. Zahteval je namreč popolnoma neupravičeno, da morajo Čehi z voz tro-bojnice odstraniti. Ker pa poročnika niso ubogali, jc češko zastavo s sabljo raz-sekal! Nemškutarji so nato pobili šipe na poslopju češke zastavljalnice, na češki šoli in češkim trgovcem. Vojaki in orožniki so nastopali z golim orožjem. Nekaj nemškutarjev so češki vozovi povozili, ker se jim nemškutarji niso hoteli umakniti, Nemškutarji so metali na Čehe kamne. Mir je nastal šele okoli 11. ure ponoči. IZ ALBANIJE. V Draču. Ponoči od 11. do 12. ure se jc pri prednjih stražah večkrat streljalo. V mestu j c mirno. Prodiranje Epirotcv in Grkov. V Drač iz Korice došla nizozemska častnika odločno trdita, da, ne prodirajo na jugu zgolj Epiroti, marveč tudi močne grške redne čete. V Beratu se nahaja 50.000 beguncev. Grki so prodrli že čez Skrapar in prodirajo proti Beratu. Ko so Grki zavzeli Korico, so prodirali na cesti proti Bigleštt in zasedli vse vasi. V Plidsi je Kucovlaško prebivalstvo izobesilo rumunske zastave, ki so jih Grki odstranili. ZLOČINI SUFRAGETK. Sufragetke so zažgale pri Lanolie-stru železniško postajo Blaby. V cerkvi St. John (Wcstminstcr) so našli bombo. Eno sufrageteko so zato zaprli. Dnevne novice« + Shod v Št. Janžu. V nedeljo se jc vršil javen ljudski shod v društveni dvorani v Št. Janžu. Predsedoval je gospod E r m a n. Poročal je deželni odbornik dr, L a m p e, ki jc popisal najprej politični položaj po sarajevskem zločinu. Govornik jc ostro obsodil obnašanje slovenskega liberalnega časopisja, ki se obnaša kot s o t r u d n i k in zaveznik belgrajski h morilcev. Kdor se upa zagovarjati avstrijsko slovan-stvo v okviru naše monarhije in vsled tega obsoja zločinsko delo srbske propagande, tega blati in zasramuje to časopisje. Zato pa mi zastopniki ljudstva jav.io vprašamo tisti del državnega uradništva, ki javno podpira liberalno stranko in njeno časopisje, kako se to strinja z njih službenimi dolžnostmi! Uradnik, ki to stranko podpira, pomaga pri razdiranju naše drža-žave in bi se moral odstraniti iz svoje službe! (Pritrjevanje!) Tudi v občinah bo treba narediti vseskozi red, da ne bodo iberalci nikjer imeli več moči nad ljudstvom. — Nato jc vzpodbujal g. Lj. Roječ k složnemu nastopu pri občinskih volitvah. Nekaj liberalcev je mislilo nagajati, pa ko so bili po poročilu clr. Lampeta pozvani, da naj govore, so se klavrno odstranili. Predsednik Erman je zaključil shod z »Živio«-klici na Slovensko Ljudsko Stranko. 4- Dva, ki imata enake interese in cilje ter stališče našega naroda. Ginlji-vi so bili spontani izrazi našega naroda ob tragičnem dogodku v Sarajevu. Od prve postaje na južnih slovenskih tleh do Št. Ilja na severu domovine se je dvignil narod, da ob prevozu mrtvega prestolonaslednika in njegove soproge pokaže svoje globoko patiriotično čustvovanje. Drugod po zemlji, kjer ima vpliv nemški nacionalizem, jc bilo vse strogo oficielno, mrtvo, brez ljudskega čustvovanja. Tujci, ki so prihajali ie dni med nas, pravili so, da nikjer v Avstriji ni bilo toliko žalnih zastav, kot pri nas. V deželah ki so zapisane za najbolj patriotične, so bile žalne zastave jako redke, pri nas je brez pozivov, vse dajalo duška pošteni avstrijski slovenski duši. Pogledati je treba predavanja v naših društvih, manifestacije vseli naših županstev, katerih zastopniki so z vse dežele prihiteli v Ljubljano, pogledati je treba naša ljudska zborovanja, v obraze ljudi, pogledati je treba na tisoče in tisoče, ki so pristopali k mizi Gospodovi za pokojnega prestolonaslednika, njegovo soprogo in za drago Avstrijo — in poznalo so bo, da jo to poštena ljudska žalost in odločna zavest neomahljivo zvestobe do habsburškega prestola. To pa ni dvema prav, ki imata oba enake interese, ki so pa z avstrijskimi prav nič no strinjajo. Ta dva izvršujeta sedaj enako podlo gonjo, polno psovanja in sumni-čonj. To jo vseneniško, nemškonacio-nalno časopisje, ki ima v grlu vedno Bismarcka in nemški Ren, ki sumniči lojalnost Slovenccv, da bi tako moglo vriniti v službe na Slovenskem kaj svojih pročodrimovcev. Ta nemškonacio-nalna gnojnica našega čistega, ostrega ozračja ne bo okužila. Beležimo pa njeno brizganje, da ve, da poznamo njen namen. Ravno tako podlo jc časopisje tistih ljudi, ki so še nedavno srbske častnike vodili po ljubljanskem polju, ki so pisarili, da jo Bolgrad žc našo kulturno središče in so vzbujali s tem prepričanje, da za takimi nazori stoji ves slovenski narod. Sedaj je našo ljudstvo z enim inaliljajem te nazore pobilo na tla — zato sc tako zvijajo in vpijejo, ker v Belgradu morajo sedaj videti, da so na naši zemlji njihove pohlepne želje ničevo, da tu stoji pod staro slovensko zastavo zvesta straža na jugu: Slovenska Ljudska Stranka in ž njo združeno slovensko ljudstvo. Razumemo, zakaj velesrbski propagandi vdi-njani ljudje morajo omalovaževati manifestacij ski shod S. L. S. — zakaj se morajo tako grdo o njem lagati; boje sc, da bi jim Bolgrad no odrekel svoje naklonjenosti. Pa naj sc sedaj zvijajo, kakor se hočejo — na slovenski zemlji so izigrali. Nič nc pomaga, da sedaj sikajo proti nam vsi, ki imajo iste nazorom našega naroda nasprotne interese — črni-zlati-rdeči zastavi velja naš boj istotako kakor srbski zastavi —na naši zemlji bo zvesto naše ljudstvo skrbelo za to, da bo veljal lo on cilj, en interes: Avstrija in avstrijski interes, naši zastavi pa sta in bosta zastavi teh dežela: črno-rumena in belo-inodra-rdc-ča! Tisti, ki teh dveh zastav združenih ne priznavajo, so sovražniki naše domovine, pa naj bodo v nemški ali pa v slovenski koži. + Grozilna pisma. Vclcsrbska ban-da, ki jc mislila, da bo imela s svojo tajno krtovo agitacijo na Slovenskem kaj uspeha, je sedaj seveda zelo razočarana. Ves svoj bos izliva v grozilna pisma, ker si menda misli, da je avstrijska. zavest našega naroda od danes do jutri. Naš narod je za avstrijsko misel žrtvoval žc tisoče in tisoče svojih ljudi in če bi tudi pocl kakim fanatizi-ranim Vclesrbom kdo sedaj moral pasti — bi se tudi ob tem pokazalo eno: da bi morali pomoriti ves slovenski narod, ako bi hoteli napraviti druge razmere, kakeršne tolmačimo mi. Včeraj omenjeno grozilno pismo ni eclino. Z Dunaja je naše uredništvo včeraj dobilo obvestilo o grožnjah, o katerih imamo že danes dognano, da izvirajo iz krogov srbskih dijakov. Razni naši politiki so dobili pisma z naslovom »Smrtna obsodba«. Pisatelj teh pisem je pisal pisma lastnoročno in so v njih zbrano vse cvetkc iz »Naroda« in »Dana«. Ta besnost praJtj, .vsemu, k&r se odločno avstrijsko izraža, je sad tega časopisja in po njem ustvarjenega tni-ljeja liberalnih omizij. + Prava šola za morilce je srbo-filska propaganda. Včeraj smo poročali da so zagrozili liberalci dr. Suster-šiču, da dobi škilet med rebra. Sedaj pa čujemo, da liberalci v svoji divji jezi groze vse vprek. Dr. Lampetu so poslali naslikano mrtvaško glavo. Tudi nekateri drugi so dobili smrtne obsodbe. Tako daleč smo že prišli na Slovenskem! Slovenski liberalci so vredni zavezniki belgrajske morilske bande. Ne dvomimo, da je dovolj elementov v tej stranki, ki so zmožni tudi izvršiti to, kar groze. + Kje je država, ki bi kaj takega trpela? V včerajšnjem »Slovenskem Narodu« beremo notico: »Za kaj se že vse ljudi zapira«, v kateri sc izraža globoko začudenje, da sta bila na Dunaju aretirana dva srbska medicinca, ker sta dala natakarskemu vajencu 1 K, da je klical »Živio Srbija!« Po sarajevskem dogodku, v katerem je dokazano, da njega niti teko v Srbijo, je »Narodov« klic »Mili Bože, in za to pri nas zapirajo,« tem bolj velika grdobija, ker bi utegnili kdo biti zapeljan, da so klici »Živila Srbija« posebno sedaj nekaj zelo pohvalnega. Pojdite »Narodovi« pisarji v Belgrad in tam kličite »Živila Avstrija«, pa vas bodo pobili in zaprli. Naj bi kak list v Srbiji zagovarjal tak poklic, bi bil zaplenjen in urednik obtožen veleizdaje. Pri nas pa se to vse lepo mirno trpi in vse to sme izhajati pred očmi c. kr. avstrijskih oblasti. In potem se nekateri čudijo, da se je veie-srbska propaganda razpasla. -f- Delavski shod. Preteklo nedeljo popoldne je bil pri Mariji Devici v Polju v Ljudskem domu shod vevškega delavstva. Govoril je g. Franc Kerhne o slabih posledicah politične krize na Balkanu za delavske razmere v Avstriji. -f- Za državo drugače, za svoj žep drugače. Nemški nacionalci so Avstrijci posebne vrste. Obstrukcijo napovedujejo, ako bi slovenski kmet na Koroškem na slovensko zahtevo na državni železnici dobil vozni listek. Na državni železnici bi moralo biti vse gluho ob slovenski govorici — če pa slovenski kmet pride v trgovine nemških nacio-nalcev, ga pa ravno ti ljudje prav dobro rateumejo. V nemških odvetniških pisarnah znajo tudi dobro slovensko, če treba sprejeti slovenske groše. Za svoj žep imajo ti ljudje drugo mero — za državne naprave hočejo imeti pa drugo mero, samo zato, ker so taki Avstrijci, da hočejo z nasilstvi nad narodi in z nezadovoljnostjo narodov delati za interese Velike Nemčije. -f Ameriški slovenski škof Trobec stopil v pokoj. Ameriški listi poročajo: Preč. gosp. škof Trobec iz St. Clouda je odložil pastirsko palico. Ostavka je bila sprejeta in preč. gospod je bil imenovan za nazovnega (častnega) škofa Iy-kopoliškega in upravitelja škofije do zopetne zasedbe osirotele stolice. Vest ne prihaja nepričakovano. Marsikomu je bilo že dalje časa znano, da splošno spoštovani nadpastir st.-cloudski hrepeni na večer delapolnega življenja po miru. Toda vplivu osebnosti, ki mu stoje blizu, se je posrečilo, odstop zavleči. Sedaj pa je odločilni koraJs storjen. S škofom Trobcem odhaja ena najsimpa-tičnejših osebnosti iz vrste službujočih škofov naše dežele. Ostal je, kakor sedanji poglavar krščanstva, tudi na ško-favski stolici marljivi, s toplim srcem za ljudstvo čuteči ter za njegove skrbi in stiske sočutni preprosti župnik in dušni pastir. Gotovo z veseljem pozdravljamo, da misli preč. gospod na-zovni škof ostati v Minnesoti, in z nami mu žele tisočerniki prav dolg, nekaljen večer življenja, ki je bilo na delih, tru-dih, pomanjkanjih in žrtvah bogato ter je več nego eni občini naše države vtisnilo svoj trajni znak. — Rt. Rev. James Trobec se je rodil dne 10. julija 1835 v Logu pri Polhovem gradcu. V Ameriko je prišel leta 1864. in bil naslednje leto posvečen v mašnika. Za škofa je bil imenovan leta 1897. + Resnica o Kranjski industrijski družbi. Liberalni listi so zavpili, da radi deželnih doklad zapusti industrijska družba Jesenice in se preseli v Skedenj pri Trstu. Slovenski in nemški liberalci so peli to pesem v bratski slogi. Sedaj pa 1'e Kranjska industrijska družba tudi v Skednju odpustila 470 delavcev. Omejitev obrata na Jesenicah torej ni v prav nobeni zvezi z deželnimi dokla-dami, ampak samo posledica splošne gospodarske krize, vsled katere manjka Ijaročil. Stranski namen pri Kranjski industrijski družbi jc tudi ta, da odpuščajo Slovence in jih hočejo namestiti z Nemci. Slovensko srbofilstvo pri tem seveda rado pomaga. Radi kranjskih deželnih doklad pa se ne bo izselila nobena industrija, kajti v vsaki sosedni deželi bi jo čakala večia bremena. — Bratom notranjskim »Orlom« sc s tem naznanja, da so I. zlet notranjskih Orlov v Št. Petru vrši nepreklicno 30. avgusta t. 1. Upamo, da nam ostanete zvesti vsi, ki ste svojo udeležbo dosedaj naznanili, in da se priglase brezizjemno vsi oni br. Notranjci, ki tega še do danes niso storili. — Obenem se opozarjajo bratski odseki, da ta dan ne prirejajo nikakih prireditev, — tudi ne v najožjem obsegu! — ki bi utegnile škodovati udeležbi pri zletu. Zlet se vrši po istem redu, kakor je bilo določeno. Na delo! Na zdar! — Pripravljalni odbor. — Spodnja Idrija. Smrt ljubljenega prestolonaslednika in njegove soproge je tudi nas navdala z veliko žalostjo. Izobr, društvo je imelo 29. junija ravno svojo veselico, ko nam je prinesel poslanec Go-stinčar to žalostno novico. Takoj smo prekinili predstavo. V ostrih besedah je poslanec ožigosal ta vsega obžalovanja vreden dogodek, gosp. predsednik nam je prebral posebno izdajo »Slovenca« in nas pozival k molitvi za blagopokojnika, nakar smo se žalostni razšli. Takoj so razobesili črne zastave cerkev, župnišče, šola, izobraževalno društvo in občinska hiša. V nedeljo, dne 5. julija je imel občinski odbor posebno sejo, v kateri je podal sožalno izjavo nad tem vsega prokletstva vrednim činom, g. župni upravitelj nam je pa z leče govoril o tem zločinu in pokazal, kam pripelje človeka nevera. V ponedeljek, dne 6. t. m. je bila ob osmi uri maša-zadušnica, ki so se je udeležili občinski odbor z g. županom na čelu, izobraževalno društvo, dekliška zveza in Orli, ljudska šola in še mnogo drugega ljudstva. Pretečeno nedeljo, dne 12. t. m. pa je imel predsednik izobraževalnega društva v šoli predavanje o sarajevskem umoru in njega vzrokih. Naj še omenimo, da je izobraževalno društvo poslalo tudi pismeno sožalno izjavo c. kr. okr. glavarstvu s prošnjo, naj jo to predloži na višje mesto. — Velike Lašče. Kako globoko ljubezen je užival pok. prestolonaslednik pri našem ljudstvu, se je pokazalo tudi še v nedeljo, dne 5. t. m., ko je bila dvorana, kjer je govoril gosp. kaplan Hafner o atentatu, nabito polna in se je opazilo mnogo solznih oči; v ponedeljek, dne 6. t. m. pa je bila župna cerkev ob slovesni zadušnici z asistenco tako polna, kakor komaj ob nedeljah. Z velikim odobravanjem smo tudi brali govor g. načelnika S. L. S. na shodu v Ljubljani. — Odlikovanje. Častno svetinjo za 25-letno uspešno sodelovanje na polju gasilstva sta dobila člana prostovoljnega gasilnega društva v Kamniku Ivan Grašek in Anton Lenarčič. — Uredništvo »Vestnika S. K. S. Z.« prosi, naj se mu vsi za 4. številko namenjeni rokopisi pošljejo gotovo zadnji čas do 1. avgusta. — Pošljite blagohotno nazaj 1. in 2. številko »Vestnika S .K. S. Z.«, kdor še ni poravnal naročnine. Radi bi s številkami postregli našim naročnikom. Prosimo! — Strela v cerkvi. V Predosljih pri Kranju je treščilo preteklo nedeljo, dne 12. t. m. ob pol 4. uri popoldne v župno cerkev. Strela je udarila v strelovod na cerkvenem stolpu, šla po strelovodni žici navzdol do cerkvenega zidu, od tod je pa preskočila v cerkev. Poškodovala je precej močno stranska vrata in odrobila na mnogih krajih znotraj in zunaj cerkve omet na zidu. Njena pretresujoča moč se je čutila po vsej cerkvi; posebno vidno pa je švignila ob obhajilni mizi, kjer je osmodila na obeh straneh cerkveni zid in dve postaji križevega pota, potem pa izginila. Ljudi je bilo v cerkvi še precej, ker so opravljali uro češčenja sv. R. T. Hvala Bogu, da nas je tako varoval, da se ni nobenemu zgodilo nič hudega! — Ribniški pododbor »Slovenske dijaške zveze« ima svoj prvi prijateljski sestanek v četrtek 16. t. m. ob pol 11. uri v Ribnici. Vabljeni vsi prijatelji društva! — Na meščanski šoli v Krškem se je končalo šolsko leto dne 10. t. m. Ob koncu leta je bilo na zavodu v prvem razredu 32 dijakov in 17 hospitantinj, v drugem razredu 25 -f 8, v tretjem 23 + 6, v četrtem 10 -f 2; skupaj 90 dijakov in 33 hospitantinj. Nezadostni red je dobilo 12 dijakov in 6 hospitantinj, ponavljalni izpit je dovoljen šestim dijakom in štirim hospi-tantinjam, ostali so izdelali z dobrim, oziroma prav dobrim uspehom. Nemške narodnosti sta bila dva učenca in tri hospi-tantinje, vsi drugi so bili Slovenci. — Iz Krškega pišejo: V sob. dopisu iz Krškega je med damami, ki so se udeleževale zdravniškega tečaja »Rdečega križa«, bilo pomotoma izpuščeno ime gospice Fany Hirschal-Rothove, ki je ves čas pridno obiskovala tečaj ter tudi izkušnjo prav dobro prestala. — Imenovanja v finančni službi. Imenovana sla: evidenčni eleve Karel Kav-šek za evidenčnega geometra 2 razreda; absol. pravnik dr. Franc Kržan za financ, konceptnega praktikanta. Prestavljeni so: fin. svetnik dr. Fr. Rupnik od fin. ravna- teljstva v urad za odmero pristojbin; fin. koncipist dr. Ernest Močnik v Radovljici k okraj, glavarstvu v Črnomlju; evid. geo-meter Ivan Hočevar iz Trebnja v Črnomelj in evid. eleve Leopold Juran iz Črnomlja v Trebnje; davčna upravitelja Franc Bervar iz Vipave k davčnemu uradu v Postojni in Ivan Štabelj iz Trebnja k davčnemu uradu v Vipavi: fin. koncipist Jožef Mozetič iz Črnomlja k okrajnemu glavarstvu v Postojni; davčna praktikanta Ivan Madronič od davčnega urada v Mokronogu k davčnemu uradu v Novem mestu in Andrej Hutter od davčnega urada v Novem mestu k davčnemu uradu v Mokronogu. Fin. tajnik Martin Spindler je vpoklican v koncept, oddel. IV. fin. ravnateljstva; finančni komisar Hubert Ry-schavy pa v konceptni oddelek I. Vpoko-jeni so: davčni nadupravitelj Ivan Mušič v Ljubljani, davčni nadupravitelj Ivan Fink v Kočevju, davčni upravitelj Karel Wil-fan v Postojni in davčni slugi Jakob Flek v Krškem in Franc Čelik v Kranju. — Obtožnica proti dijaku Schaferju in tovarišu Rudolfu Hercigonji je bila te dni proglašena na zagrebškem sodišču. Jakob Schafer je obtožen radi zločina poizkušenega zavratnega umora kot neposredni storilec, Rudolf Hervigonja pa istega zločina kot sokrivec, vrhu tega pa še zločina veleizdaje. — Smrt pod vozom. Stepan Erceg iz Horvata v samoborskem okraju je 13, t. m. na Savski cesti v Zagrebu hotel prehiteti neki drug voz; pri tem je odletel na tla in prišel pod kolesa, da je bil na mestu mrtev. — Slavko Zore — dr. šlajmer. Ta 18-letni nepridiprav je po zadnji kazni radi goljufije, ki jo je presedel v Mariboru, živel pri starših svoje matere v Novem mestu. Ker se je brez dela okoli potikal, je županstvo poklicalo njegovega starega očeta, ki je obenem njegov varih, in mu naročilo, da se mora fant brezpogojno lotiti kakega poštenega dela, drugače ga bo županstvo prisililo k temu. Stari Zore je fanta zagovarjal, češ, da je bolan itd., a ker županstvo ni odjenjalo, je sklenil fanta poslati v Ameriko. V to svrho mu je iz-posloval posojilo; toda namesto da bi Stanko šel v Ameriko, se je jel potikati po gostilnah in prišel na »špas« tudi v Ljuljano. Tu se je v hotelu javil kot Slavko Sorre, uradnik. Policija se je zanimala zanj in končno je bil na ljubljanskem sodišču radi vlačuganja obsojen, a kazni noče nastopiti, češ, da je bolan. Amerika je seveda šla po grlu. Mladi možakar zasluži skrbne pažnje oblasti, da se ga ne loti zopet prevelika »podjetnost«. — Smrtna kosa med amerikanskimi Slovenci. V Evelethu je umrl rojak Marko Škof, star okoli šestdeset let. Pokojnik zapušča v stari domovini v Rosal-nicah pri Metliki ženo z dvema hčerama ter dva sina v Evelethu. Bival je v Ameriki 24 lte. — V Grossu je umrl Josip Kmet, doma iz vasi Trebinec, občina Mirna na Dolenjskem. Bil je star šele 21 let. — V Lusku, Pa., je umrl rojak Janez Papež. Star je bil 47 let. Doma je bil iz žužemberške fare na Dolenjskem. — V Clevelandu je umrla v State bolnišnici Frančiška Kmet, stara 30 let, Pokojnica je doma iz Zagradca na Dolenjskem. — V Jolietu je Slovenec Jurij Rogina postal žrtev neznosne vročine pri delu v žičarni tamošnje jeklarnice. Bil je mrtev v petih minutah. Pokojnik je bil rojen v Nerajcu, fara Dragatuš, okraj Črnomelj. — V Jolietu je umrl John Kaferle v starosti 33 let. V Čatežu pri Zaplazu na Dolenjskem zapušča starše in pet bratov. — Dva samoumora radi neumne šale. Sin privatnega uradnika Martona Ambru-ster v Indjiji na Slavonskem je zapravil neki tuj denar — 1600 K. Oče je dotični-kom takoj obljubil vrniti celo vsoto, samo da mu sina ne naznanijo. Naslednje dni enkrat je pa občinski sluga prinesel Am-brusterju neko pozivnico in mu za šalo rekel, da bo njegov sin zaprt. Komaj je sluga odšel, je Ambruster vzel puško in se ustrelil. Ko je to slišal Stevan Grac, ki je bil Ambrusterju posodil 400 K, jc vzel vrvico in se obesil; vrvica je pa bila preslaba in se je pod Gracem utrgala. Ta je nato vzel nož in si razparal trebuh; bil je kmalu mrlič. — Utonil je 3. t. m. v ribniku, oddaljenem 400 korakov od Stoba, last re-stavraterja Antona Skoka v Domžalah, 14 letni sin posestnika Janeeza Juhan-ta iz Stoba, ko se je kopal. 14 letni Jože Serešen ga je hotel rešiti, a se mu je začel potapljati in bi bil utonil, če bi ga ne bil posestnik Valentin Ilabjan rešil. — Popravek: V zmislu § 19. tisk, zak. prosim z ozirom na poročilo v 154. številki »Slovenca« z dne 10. julija 1914 pod naslovom »Sprijeno vino«, da sprejmete sledeči popravek: Ni res, da bi me bil kletarski nadzornik naznanil radi sprijenega vina sodišču, res pa je, da v svoji kleti nimam prav nobenega pokvarjenega vina in tudi slabega ne, kar vsak čas lahko dokažem in kar občinstvo že skozi dolga leta ve. — Novo mesto, dne 13. julija 1914. — Marija Novak, gostilničarka, Dilančeva ulica št. 49. nprno-poliien m za odbornike kmetijskih društev, preč. duhovščino, gg. učitelje in učiteljice ter vse, ki se za zgorajšnje predmete zanimajo, priredi »Slovenska kršč.-socialna zveza« v »Ljudskem domu« v Ljubljani od 3. do vštetega 7. avgusta t. 1. Tečaj je velike važnosti, zato je pričakovati obilno udeležbe. Priglasiti se Je takoj na naslov: Slovenska kršč.-soc, zveza v Ljubljani. Udeležencem, ki želijo, preskrbi Zveza hrano in stanovanje proti dnevni odškodnini 3 K, za vse dni skupaj z vstopnino vred pa 15 K. Denar za hrano in prenočišče je treba poslati naprej obenem s prijavo. Kdor ne reflektira na. to, da se mu preskrbi hrana in prenočišče, plača za ves čas 1 K vstopnine, nakar dobi izkaznico. Za tečaj so pripravljena tako odlična predavanja in načrti, cla bi vsaka župnija morala poslati na ta tečaj vsaj eno ali več oseb, delujočih v naših izobraževalnih in gospodarskih organizacijah. Prosimo zato takojšnjih mnogoštevilnih priglasil. Odbor slovenske kršil. - soc, zveze. LjUjaosie novice. lj Veliko vrtno veseHco priredi »Go^ spodarsko izobraževalno društvo za Krekovo in Trnovo« v nedeljo, 19. julija, na vrtu gostilne g. Poka na Opekarski cesti št. 26. Sodeluje slavna godba c. in kr. p e š p o 1 k a št. 27 Albert I., kralj Belgijcev. Spored: Šaljivi srečolov, šaljiva pošta, koriandoli, ribji lov,.turška kavarna in slaščičarna, muzej, menažerija, prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 50 vinarjev za osebo. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Čisti dobiček je namenjen društveni knjižnici. — V slučaju slabega vremena se vrši veselica naslednjo nedeljo. — K obilni udeležbi vabi odbor. lj Poroka. Poročila se bodeta jutri gdč. Pipa Tavčarjeva, hči ljubljanskega župana, in g. Vladimir Arko, veietržec v Zagrebu. lj Tudi tržaška »Edinost« se čudi, Te dni je bilo v Ljubljani med srednješolci aretiranih nekaj kolovodij jugoslovanskega nacioilalistiškega gibanja. Ker je bilo med njimi nekaj maturan-' tov, je izpraševalna komisija hotela iti* aretirane izpraševat v zapor. Bila je odklonjena. To stališče izpraševalne komisije je vzbudilo mnogo pozornosti, ker se navadno preiskavam mora pustiti prost tok in se katerokoli vmešavanje, predno se ne ve, kako je s stvarjo, lahko različno tolmači. Tudi »Edinost« se temu čudi in to-le pristavlja k tozadevnemu svojemu dopisu: »Moramo poudarjati, da nam je, vsaj z ozirom na vso poznano šolsko in sodno prakso, marsikaj nerazumljivega v dopisu. Izpraševalna komisija, ki bi šla izpraševat dijaka v preiskovalni zapor? Nekaj nenavadnega, česar še ni bilo! Če je vest resnična, potem mora biti tudi res, da so dijaki popolnoma nedolžni, kajti da bi tvegali c. kr. profesorji s c. kr. ravnateljem in celo c. kr. deželnim šolskim nadzornikom na čelu kaj takega, ne da bi bili trdno prepričani o popolni nedolžnosti aretiranih dijakov, — kaj takega je izključeno! Umljivo nam je v dopisu ravnanje preiskovalnega sodnika, predsednika deželnega sodišča in deželnega predsednika kot takih, neumljivo pa v zvezi s ponudbo izpraševalnili komisij.« lj Rimski grobovi ob Karlovškl ce* sti. Včeraj dopoldne so dvignili še drugi kameniti sarkofag ter ga neodprtega prepeljali v deželni muzej. Številno ljudstvo, ki sc je zbralo na licu mestu, je napravilo temu Rimljanu pravcati pogrebni sprevod, vsakdo je pač hotel videti, kaj se bo našlo. V tem grobu je počival, soditi po kosteh, otrok; umrl je gotovo v zgodnji mladosti, kajti ob nogah so se še našle dve lesene sohice, gotovo njegove clrage igračicc, katero so mu dali seboj na zadnjo pot. Mrli-ček je bil odet z dragoceno z zlatom prešito odejo, v ilovei so sc namreč našli šc drobni sledovi tankih zlatih nitk. Tudi ta sarkofag jc imel pločevinasto dno in pokrov. Razentega sc je našla črna rožena otroška zapcstnica ter ena zlata vratna verižica. Drugih dragocenosti ta grob ni hranil. Čudno je le, cla ni še tretjega groba, mati in otrok sta tu, le moževega grobu, vsaj na tem kraju, ni bilo. lj Zagonetna smrt. Neki kurjač državne železnicc v Spodnji Šiški jc prišel v nedeljo ob 5. uri popoldne precej vinjen domov ter se jc hotel prepirati s svojo 271elno svakinjo, posestni-kovo hčerjo Uršulo Gentes. Ta pa je svojega svaka energično zavrnila ter mu predbacivala pijanost. Nato je šel svak v kuhinjo za njo, prijel jo tako močno zu roke, da jc dobila krvne pod- plutke. Medtem se je Jontes iztrgala svaku iz rok ter odšla po opravkih na dvorišče. Kmalu nato pa je Uršulo Jontes našla njena sestra nezavestno pri gnojni jami. Prenesli so jo v hišo, a je čez nekaj minut umrla. Vzrok smrti še ni znan. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Krištofu. lj Včerajšnjemu poročilu o kolesarski dirki okolu Gradca navajamo, da so je vršila dirka po takem terenu, da sploh cest tu bilo, temveč navadne poljske steze. Mestoma so vozili dirkači kar po travi, ker so bile ceste preveč nasute s kamenjem. Vsled tega tudi ni bilo mogoče doseči takih hitrosti, kakor na državnih cestah. Bila je to bolj preizkusna! kvalifikacijski dirka, kakor pa hitrostna. Ogrin je vozil 3 ure 12 minut in 47 sekund ter s tem dosedaj doseženi najboljši čas za tri minute izboljšal. V skupini častnikov je dosegel Slovenec stotnik Jaklič s 3 : 40 : 25 prvo mesto. — Tembolj časten je vspeh, ki so ga dosegla na tako težkem terenu pri mednarodni konkurenci Adler-kole-sa tukajšnje domače tvrdke A. Goreč, s tem, da so bila na prvem in četrtem mestu. lj Vandalizem. Na Poljanskem nasipu in ob jubilejnem mostu so dosedaj še neznani zlikovci žc četrtič nalašč olupili akacijo, katero je moral dati mestni vrtnar oviti, da se ne posuši. Občinstvo naj pomaga, da se taki van-dali izsledc. ŠlajersKe novice. š Aretacija nesramneža. V Ptuju so aretirali solicitatorja Jožefa Polanj, kota. Dolže ga, da je klical »Živio Princip«. š Požari v ptujski okolici. Pretekle dni je nastal pri posestniku Muzeku v Pobrežju v ptujski okolici ogenj, ki mu je vpepelil hišo z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Zgorela je tudi vsa spravljena krma in gospodarsko orodje. Ptujska požarna bramba je prihitela takoj na lice mesta in je po velikem naporu ogenj omejila in s tem preprečila, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja. Škoda je precejšnja in znaša okoli 10.000 K, zavarovalnina "pa. znaša samo 2000 K. Zažgali so otro-ici, ki so se igrali z užigalicami. Vsled tpožara je bil en požarni brambovec tudi lahko poškodovan. — V Suhi Veji iblizu Turniša v ptujski okolici je pre-itekle dni ogenj uničil nekemu posest-fniku vsa poslopja. Škoda je precejšnja. [Kdo je ogenj zanetil, ni znano. — V 'Št. Vidu pod Ptujem je te dni posest-nici Barbari Nahberger ogenj uničil vsa poslopja. Ogenj se je prenesel tudi na poslopja njenega soseda Šimenkota. Škoda je pri obeh posestnikih precejšnja in se ne ve, kako je ogenj nastal. Šim^nko je ravno dan pred požarom dobil obvestilo, da se je njegov sin pri vojakih utopil. š Novice iz Ptuja. Neumen iklep ptujskega magistrata. Na ptujskem magistratu so sklenili, da magistrat odslej ne bo sprejemal nobenih pismenih pošiljatev, katere bi bile naslovljene v kakem tujem jeziku, ker je vsled tega baje v nevarnosti nemški značaj ptujskega mesta. V teh »tujih« jezikih so seveda mišljene vse pošiljatve, naslovljene v slovenskem jeziku. Nadalje se v ptujskem renegatskem lističu »Pettauer Zeitung«, katerega, urejuje renega.t Linhart, poživlja vse nemške trgovce in obrtnike, naj zavračajo vsa pisma, ki bi bila naslovljena v slovenščini. Svetujemo nemškim trgovcem in obrtnikom v Ptuju, naj res zavračajo vsa slovenska pisma, katera vsebujejo naročila raznih slovenskih trgovcev, kajti če ne razumejo slovenski, jim tudi ni treba slovenskega denarja. V Ptuju imamo dosti slovenskih trgovcev in Obrtnikov, ki bodo gotovo tudi radi sprejemali naročila v slovenskem jeziku. Kaj bolj neumnega, kakor je ta sklep, si od ptujskih nemškutarjev res ne moremo misliti. — Ptujsko Franc Jožefovo gimnazijo je v preteklem šolskem letu obiskovalo skupaj 193 dijakov in 14 dijakinj. 8% je dobilo spričevala z odliko. — Čudna p r o r o k i n j a. V neki nemško gostilno v Ptuju je pred par meseci prišla neka Srbkinja. Navzoči gostje so se začeli ž njo šaliti, kar jo je spravilo v hudo jezo. V svoji jezi je naenkrat brez vsakega povoda zakli- Icala sledeče: »P r e s t o 1 o n a s 1 j e d-n j i k Fran Ferdinand ne b u -de nikdar naš car!« Po atentatu na prestolonaslednika sc je sevc-da več takrat navzočih gostov spom-Jnilo na besede te čudne prorokinje. — |Z nemškim delavskim društvom »German i a« imajo ptujski nemškutarji veliko smolo. Društvo so ustanovili pred dobrim mesecem in kakor izvemo, tlo zdai še nimaio niti enega člana. V soboto so sklicali neko zborovanje, na katerem so se posvetovali, kako bi nalovili za društvo vsaj nekaj članov. Nemško delavstvo, katerega je v Ptuju prav malo, je postalo pametno ter se ne pusti izkoriščati v nemškutarske namene. — U m r 1 a je v Ptuju sdčna. Marija Petek v 17. letu starosti. — N e s r e č a. Na Hužičkovi žagi v Rogoznici pri Ptuju jo žaga odtrgala delavcu Mihaelu Kekecu dva prsta na levi roki. ARETACIJE ANARHISTOV V TRSTU. V Trstu so aretirali v raznih lokalih 11 oseb, ki so nosile prepovedano orožje. V kavarni »Verdi«, kjer se zbirajo anarhisti, so zaprli 20 oseb, 17 so jih izročili 'deželnemu sodišču. Med njimi je bilo več anarhistov, ki so pobegnili v Trst iz Ja-kina in iz Romagne. Zaplenili so veliko anarhističnih spisov. ITALIJANSKI REZERVNIKI so bili pozvani pod orožje, ker nameravajo železničarji stavkati, če bi obsojene razgrajače povodom zadnjih nemirov res zaprli. VSTAJA V ULSTRU. Ulstrčani so prevrnili v soboto neki vlak, v katerem se je vozilo v Londonu zaplenjeno orožje in municija, Orožje so vstaši v avtomobilih odpeljali. VSTAJA V MEHIKI. Vstaši so napadli San Pablo, Xochi-nulčo in druge predkraje mesta Mehike. Acapulco so Huertovi vojaki zapustili. Zasedel ga je general Figueras. Primorske vesli. p »Zarja« v Trstu. Za socialnodemo-kratično »Zarjo«, ki prične v najkrajšem času v Trstu izhajati kot dnevnik, je podpisanih baje 10.000 kron — v menicah. p Junak Gurschner v Trstu. Znani dunajski kipar Gurschner, ki je nabiral na Dunaju prostovoljce za Albanijo, se je včeraj zvečer odpeljal s parni-kom »Baron Bruck« v Drač. — V kratkem odpotuje preko Trsta v Albanijo več nemških prostovoljcev, ki slede kiparju Gurschnerju. p Cvet tržaške mladine. V nedeljo ponoči je sedem mladih malopridnežev napadlo čevljarja M. Mikuža, ko se je vračal iz gostilne domov. Iztrgali so mu zlato, 150 K vredno uro. O malopridnežih ni nobenega sledu. p Goeben v Pulju. V puljsko vojno luko je priplula velika nemška križanca »Goeben«, katera bo ostala tu dlje časa radi nekih popravil. Ko je nemška križa,rica priplula v našo vojno luko, so se izmen javili predpisani pozdravni streli. Zadnje vesli. NEMŠKA KULTURA. Celovec. K izgredom nemškonacio-nalne drhali se nam dodatno še poroča, da je bilo na zborovanju kakih 300 ljudi, meščanov skoro nič! Na zborovanju so govorniki pozivali na samopomoč. Fakinaža je to takoj razumela in šla pred Brejčevo pisarno demonstrirat. Pred hotelom »Trabesinger« so sneli ob obilni asestenci policije desko krščansko socialne zveze in jo razbili pojoč »Die Wacht am Rhein«. Ob polnoči so se nemškonacionalni fakini razkropili. PRESTOLONASLEDNIK KAREL FRANC JOŽEF. Dunaj. Iz poučenih vojaških krogov poročajo, da bo prestolonaslednik Karel Franc Jožef imenovan v doglednem času za polkovnika in polkovnega imejitelja. ITALIJANSKO VOHUNSTVO. Šibenik. Tu so sodne oblasti zaradi vohunstva v prilog Italije aretirale vsega skup štiri osebe, italijanske podanike. Vsi so tudi obdolženi žaljenja Nj. Veličanstva. Preiskava se razteza na vsa italijanska podjetja v Dalmaciji. V Aimini sta bila aretirana dva uradnika — renjikola, zaposelna pri podjetju za izkoriščanje vodnih sil v Dalmaciji. — Glavni vodja te vohunske družbe jc baje že na varnem. Z zelo važnimi dokumenti jc pobegnil v Rim. INTERVENCIJA ? Dunaj. Ne samo dunajska, ampak tudi berolinska, pariška in londonska borza čutijo posledico neke nervoznosti, ki se pojavlja v Evropi vsled napetosti med Avstrijo in Srbijo. Vest, da je Italija 120.000 mož mobilizirala, tudi ne vpliva ugodno. Gotovi krogi hočejo vedeti, da je Italija, ki se z ozirom na svoje težavne notranje-politične razmere in pa težkoče, ki jih ima v Libiji, boji vsakih mednarodnih komplikacij, posredovala v Belgradu in prijateljsko nasvetovala srbski vladi zmernost in treznost. V istem zmislu je baje interveniral na Dunaju nemški cesar, ker sc tudi Nemčija boji evropske vojne, MIK. Belgrad. Avstroogrski poslanik Giesl je napram dopisniku »Neue Freie Presse« izjavil, cla se je v Belgrad povrnil mir in da se ni ničesar več bati. Tudi v Zemun pobegli Avstrijci, oziroma Ogri so sc v Belgrad vrnili. POGREB RUSKEGA POSLANIKA HARTWIGA. Belgrod. Ruska vlada ic dovolila, da sc Hartwig pokoplje v Belgradu. Belgraj-ska občina je dala na razpolago grobnico med grobišči ministra Milanoviča in Teo-doroviča. sina kneza Mihajia. Belgrad. Danes ob 9. uri dopoldne, sc jc vršil ob ogromni udeležbi pegreb ruskega poslanika Hartwiga. Policija jc ukrenila obširne varnostne odredbe za avstrijskega poslanika Giesla in avstro-ogrskega poslaništva. Od zgodnjih jutranjih ur so bile ceste in ulice polne občinstva, ki je pričakovalo pogrebnega sprevoda. Belgrad. Pogreb ruskega poslanika Hurt\viga se jc izvršil, no da bi se koj zgodilo. Reltjrari. Pogrebu ruskega poslanika IIartwiga jc prisostvovala vsa garni-zija, prestolonaslednik Aleksander z vsem dvorom in ves diplomatični zbor. Demonstracije se nieso vršile nobene. NAPAD NA AVSTROOGRSKEGA POSLANIKA V BELGRADU. Budimpešta. Tukajšnji listi poročajo, da, je avstroogrski poslanik Giesl v nekem razgovoru izjavil, da mu je mi-nisterski predsednik Pašič povedal, cla se namerava nanj izvršiti atentat. Poleg tega je tudi izvedel policijski šef Vukovič, da sta odpotovala v Belgrad dva Rusa z bombami iz Kragujevca. PROTIANARHISTIČNA POSTAVA V SRBIJI. Belgrad. V političnih krogih je razširjena vest, da bo vlada v prihodnjem zasedanju skupščine predložila načrt protianarhistične postave. Tozadevna dela sc bodo pospešila vsled posredovanja peterburškega kabineta. SRBSKA VLADA PROTI MADŽARSKIM ČASNIKARJEM. Belgrad. Srbska vlada jc zapretila tukajšnjim dopisnikom madžarskih listov, da jih bo dala zapreti, ako bodo razširjali neresnične senzacije. HUJSKAJOČA PISAVA. Belgrad. »Politika« objavlja ob priliki 70Ietnice kralja Petra, da je pod njim Srbija postala »ponos celega jugoslovan-stva«. BELGRAJSKE HUJSKARIJE. Belgrad. Nekateri tukajšnji listi ne trdijo samo, da je bil Hartvvig pri Gieslu zastrupljen, ampak tudi, da je bil Hart-wigu pri tej priliki ukraden važen dokument. IZ ALBANIJE. Drač. Vstaši so zavzeli T/< kg zavoj staue 60 vin. in se dobi tudi pri trgovcih. Po pošti 5 zavojev 4 K frauko pri izdelovatolju,lekarnarju Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. Njegova žena je vzgojila s Sladinom 8 zdravih otrok. Na stotine mater to vzgojenje, posnema z naj-boljšim uspehom. Za odrasle jeSladin edini zajtrk, kateri daje kri, moč, mirne živce, zdravje. Je polovico cenejši kakor vsak drug zajtrk in prihrani tudi ua mleku, sladkorju. Za bolne je Sladin izvir zdravja. Glavne zaloge na Dunaju: v lekarnah Trnkoczy, SchonbrunnerstraBe 109, Radeckyplatz i, JoseistadterstraOe 25. V Gradcu: Sack-straC-e i. V Trstu, drogerija 1. Cainauli Giov. di Quardiclla 703; v Gorici Mazzoli E. trgovec; v Celju Hočevar, trgovec; v Celovcu Ttauser, lekarnar; v Mariboru Konig, lekarnar 100 Če se mirno preudari, se mora priti do izpoznanja, da so mešanice pražene kave —------ Karola Planinska —~—. po aromi in izdatnosti najboljše. Dobivajo se v pražarni, vogal Dunajska cesta - Sodna ulica in. v špecerijski trgovini Dunajska cesta štev. 0. n29 Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih T&ai v je v zalogi lastne tovarne Cene za gospode........ K 14'-, 17* —, 20 — „ „ dame........... 12—, 15—, 18 — „ „ dečke 36/39 ........ 10—, 12'- . , _m—sr, 20—18 '.'"-BI 33—3-i „ „ otroKe.........k 5._ 6._ 7-_ Specialna vrsta za moške in ženske samo K 10 — Garantirana kakovost po teli cenah. Cenejše vrste od kron V50 naprej. 710 Izdaia konzorcij »Slovenca«, Dni ir ZIM44 trgovska, špedicijskain komisijska delniška družba podružnica LJUBLJANA Dunajska cesta 33 (Centrala: TRST) Telefon št. 100 Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanjc vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redno, užitnini podvrženo blago. Najmodcr-neje opremljeno podjetje za SELITVE in PREVAŽANJE POHIŠTVA v mestu in ua vse slrani s patentiranimi pohištvenimi vozovi. Shramba pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotanje itd. itd. Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja 1 voznih listov „DiiLMATIEu, delniške paro- B brodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst- 1 Benetke in obratno ter Trst-iincona paro- 1 brodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst. — 1 Avstrijskega Llogda, Cunard-Line za g I. in II. razred. § Zmerne cene. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek Jadranske banke. Točna postrežba. | Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni poslanec.