RUDOLF ZIHERL
. cm	m	LJUBLJANA,	1.	AVGUSTA	1925.	ŠTEV.	32.
“““ “	*	*	------------—r-j-mr)rKT’r <Cg*~g'r~———————^1—a—nniMiinimi i'iiaagBg3spg»acBr™M-r«i'fmiririitu-sr»nw9-w--w^mi»iiiaimiiijpjMimcrr,r*'--rl,,T
v»
Dopis iz Trsta.
• iV tržaški »Edinosti« od 12. t. m. je bilo objavljeno naslednje
»POSLANO«:
Gospodu 1 ‘ v
Petru Udoviču
i , . Trst.
Z ozirom na svojeČasni naloig, ki sva ga prevzela s tovarišem Štolfo Josipom, da Te zastopava v. Tvojem sporu z g. Leonom Pret-nerjem, slušateljem tukajšnje univerze, Ti sporočam, da sva v smt-slu Tvojih navodil nasprotni stranki predlagala razčiščenje spora potom častnega razsodišča. V toku dopisovanja sva končno dala gosp. Pretnerju Leonu rok, v katerem naj bi pristal ruai to častno razsodišče. Ta rok je potekel dne 10. t. m. ob 12. uri dopoldne in sama gosp. Leon Pretner sploh ni dal nobenega Odgovora, iz česar sledi, da priznava svojo krivdo.
S tem je najina misija končana, kar Ti s tem javljam jaz sam, ker ie tov. Štolfe začasno odsoten.
Trst, dne 11. julija 1925.
S tovariškim pozdravom
Ivo Daneu s. r.
G ".spod
Pero Udovk
Dragi tovariš! ' :	,
Prejel} smo pT^PIS pismu, ‘ki »ta * pisala Tvoja zastopnika, to-
zadevi 7°, ^neU in Jos® štolfa V iemiipm« Leonom Pretnerjem ter j|
šitev ki \ VeSe!jem na znanje re-1 + jaSno izkazuje resničnost ’ TvojA trditev tor priča v Tvoji ne. omadeževani časti
Trst. dne ll‘. julija 1925.
S tovariškimi pozdravi!
Slo/, akad. fer. društvo »Balkan« v Trstu.
, .. p°y° je šel marsikateri čita-6i.i »Edinosti« mimo tega »Poslanega«. ne da bi ga bil opazil, a kdor E a je čitoi, si je najbrž mislil: »Glej, jd«j! Slovensko akademično dija-štvo v Trstu se je poburšarKo in rešuje svojo čast s — protokoli! Kaj ta nadebudna mladina nima drugega posla?!« — Da se stvar ne bo umela tako in da se ne bo razlagala v škodo naših »Balkancev« mu podamo tu nekoliko predle n L°I h ° tega »Protokola'«, ki pobiči Var V POpoln<)ma drugačni
Dogodek se je pripetil letošnjega meseca marca.
Slušatelj tržaški trgovinske univerze Pero Udovič, član ekade-micnega društva »Balkan« je prišel nekega dne na univerzo polagat izpite. V gumbnici je nosil znani znak »Balkana«, ki si je že pred dolgimi leti pridobil nekako domovinsko pravico na omenjenem zavodu. Bilo je sicer tupatam spore-kanj — v predvojnih časih ie prišlo celo do hudih spopadov — ali »Balkanci« so nosili svoi znak in vsaj b?ioleJP sporov v zadnjih časih ni
Čel; Zfa*?di njega ^ele letos »o za-postraniiStovsl<i akademiki nekam in stvnr Kl°dati »balkanski« znak
"oostrobu	m.
prišel Udovič na ui?rv eKa- v i i	univerzo ga ie hi-
»orna obkolila v«ia eneČB Listov-skega duastva m zahtevala od njega. da sname z mak, češ, da oni ne dopuščajo, da bi se nosil na itafi-jansiti univerzi znak akademičnega društva, ki je — jugosiovensko iredentistično!
Udovič, kj je'krepak dečko in se Pc ustraši izlepa takih groženj si •te zavaroval hrbet s tem, da je sto-
K stom jn ie začel temeljito od-
govarjati, Poudarjal ie med drugim, da akademično društvo »Balkan« ni iredentistično, da ima pravila potrjena od italijanske oblasti in ie torej njegov obstoj popolnoma zakonit. V tem pa se oglasi nekdo, ki je stal nekoliko za gručo, ki je obkoljevala Udoviča:
—i Da, da! Društvo »Balkan« je Iredentistično! To vem dobro jaz, ki sem sam Slovenec!
Udovič je ostrmel ob tem nepričakovanem zahrbtnem naskoku, ali si je vendar takoj temeljito ogledal nesramnega denuncijanta, ki je svojo podlo denuncijacijo še podkrepljeval s poudarjanjem svoje slovenske narodnosti. Poznal ga pa-tli. Denuncijant je na tozadevni Udovičev poziv povedal, da ima šele en semester, kar je dalo Udoviču povod za pripombo, da je kaj takega, kakor se je zgodilo, pričakovati pač le od takega mladeniča. Tekom nadaljnjega Udovičevega prerekanja s fašisti, se je denuncijant izgubil, a Udovič je snel balkanski znak šele potem, ko se je prepričal, da je vseučiliški srekre-tarijiat v resnici prepovedal nošo »balkanskega« znaka na univerzi.
Nekoliko dni pozneje so Udovi-čevi tovariši ugotovili, da je bil oni denuncijant — Leon Pretner. sin tržaškega slovenskega odvetnika dr. Mateja Pretnerja in svak tržaškega slovenskega odvetnika dr. Henrika Okretiča.
Resnica je, da se je v dr. Pretnarjevi družini svoječasno mnogo nemškutarilo in da so otroci tega slovenskega odvetnika zahajati v — šulferajnsko šolo. toda on sam je vedno veljal za dobrega Slovenca. Dasiravno politično ni nastopal, je vendar vedno sodeloval in šq danes sodeluje pri raznih narodnih kulturnih društvih in jih gmotno podpiral ter jih tudi še danes podpira. Leon. najmlajši njegov sin, sedanji »revoltelaš«, pa je študiral gimnazijo v Jugoslaviji in je lanskega leta dovršil srednješolske študije na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Njegovi sošolci pripovedujejo, da je bil izpočetka dober narodnjak, pozneje pa da je postal silno »pobožen«, ker se je popolnoma navzel nekakih klerikalno-bolj-ševiških idej. ki so jih v zadnjih časih začeli s silno vnemo širiti na ljubljanskih srednjih šolah razni klerikalni profesorji. Prežet s takimi idejami se je vrnil v Trst in njegov prvi čin v javnosti je bil, da je stauejšega svojega slovenskega tovariša fašistom denunciral kot iredentista in denunciral edino društvo, v katerem se zbira naša primorska akademska omladina za iredentistično, torej italijanski državi nevarno. To je storil sin tržaškega slovenskega odvetnika, absolvent ljubljanske II. državne gimnazije!
Človek se mora tu nehote vprašati. odkod takemu mladiču, ki komaj stopa v svet, taka moralna pokvarjenost, taka efialtska, izdajni-ška duševnost?
četudi razmere v družini, kar se tiče narodnega čuta, niso bile najčrstejše, je vendar izključeno, da bi se bil takih misli navzel v družini. Kvečjemu bi se moglo reči. da vsled takih razmer ni bil posebno trden v narodnem prepričanju. Kar pa mu je nedostajalo od doma. bi mu bila morala dati šola. jugoslo-venska državna šola! Ali da! Na tej šoli je imel učitelje, katerim je nacionalizem — hudičevo delo, ki v svojem besnem sovraštvu proti vsemu, kar je jugoslovenskega, kar je v resnici nacionalnega, trgajo mladini iz srca čut za nacijo in jo navajajo k onemu mednarodnemu, ali še bolje, breznarodnemu črnu-štvu; ki v svojem priležništvu z boljševiško protinarodnostjo koti potem take denuncijantske jzvržke,
take podle izdajice naroda in pošte" nih njegovih sinov, če kje. je treba da država, oz. vlada i železno metlo očisti naše srednje šole vse tiste protinacionalne klerikalno - boljše-viške zalege, ki se je v zadnjih letih razpasla po njih v neizmerno škodo našega jugoslovenskega naroda, naše države, vse naše nacionalne bodočnosti, ko nam vzgaja našo
mladino v Leone Pretnarje, ki zanašajo njen otrov celo preko meja naše države, med naše brate, da jim do smrti zastrupljajo življenje sužnjev v tujem jarmu.
Take vzgoje naše mladine na naših šolah mora biti enkrat za vselej konec in Orjuna bo storila vse. kar je v njeni moči. da se čim prej uresniči ta njena zahteva!
Prijatelja nikdar več nazaj ne
bo!
Zopet nam je ugrabila kruta usoda enega najboljših naših delavcev. Kot žrtev strahovite avtomobilske nesreče na Jeprci je podlegel težkim ranam v petek 24. t. m. naš nepozabni brat Rudi, predsednik škofjeloške Orjune. Sredi dela, poln energije in podvzetnosti je legel k večnemu počitku on, ki počitka v življenju.ni poznal.
Žalostno se je pomikal v soboto iz Ljubljane proti Škofji Loki' voz s truplom brata Ziherla, kjer ga je pred mestom sprejela v svoje varstvo^ četa Orjune, da ga spremi v tamošnji Sokolski dom na zadnje slovo.
V veliki dvorani je bila izpostavljena krsta obkrožena od orju-naško-sokolske častne straže in številnih praporov, njo samo pa sta pokrivala prapora Orjune in Sokola Škofje Loke, da ogrejeta zadnjikrat truplo svojega predsednika in podstaroste. Komaj je minulo mesec dni. ko ie brat Rudi isti prapor ob razvitju ponosno držal v svojih rokah, prisegajoč mu večno zvestobo, danes ga pokriva otrplega na zadnji poti.
Velike množice so jedva dobile prostora, da se poslovc od ljubljenega in spoštovanega moža. Prišli so njegovi prijatelji in znanci od blizu in daleč, da ga spremijo na zadnji poti. Točno ob 18. uri je krenil žalobni sprevod na čelu godba jeseniškega Sokola proti pokojnikovemu domu, kjer se je poslovila zadnjič od ljubljenega soproga njegova nesrečna, do smrti potrta žena. Turobno se je razlegala v srce segajoča žalostinka škofjeloškega pevskega zbora in završila z Al prljatlla nikdar več nazaj ne bo! Samoten mu je ostal dom, zapuščena je ljubljena žena. osirotela jc ostala drobna deca, Branko. Milen-
ca in Desanka, ki niti ne sluti, da se poslavlja zadnjikrat od njih skrbni oče-reditelj.
Krsto so vzdignile življenja polne roke bratov Orjunašev, da jo po-neso tja od koder ni vrnitve. Pred odprtim grobom ie završil obred g. mestni župnik dr. Arnejc, nakar so se poslovili od pokojnika zastopniki občinskega odbora, Sokola in Orjune. Globoko potrti so naglašali vsi govorniki velike zasluge pokojnikove na nacionalnem, kulturnem in gospodarskem polju. 2 njim izgubi Orjuna svojega nenadomestljivega predsednika in najpožrtvoval-nejšega člana. Sokol svojega pod-starosto, občinski zastop pa najde-lavnejšega odbornika.
Brat Rudi je bil odločna orjuna-ška osebnost. Poln agilnosti in borbenosti je bil on vedno neustrašno prvi na svojem mestu. Dasi je bil trgovec, ki mu je vedno grozil boj, je on javno in odločno izpovedoval naš evangelij. Njegova soproga je kumica orjunaški zastavi, ki jo ie s ponosom istavila na ogled v oknu svoje trgovine. Neustrašno je pokojnik oral ledino in odpiral oči zapeljanemu in nahujskanemu narodu. Dasi rodbinski oče in preobložen gospodarskih skrbi, je brat Rudi posvetil z vso resnostjo svoje moči tudi naši četniški organizaciji in se vestno udeleževal akcij, vaj in sestankov. Šest dni pred svojo smrtjo se je še udeležil bataljonske vežbe v Polhograjskem pogorju in poln veselia in življenja bodril svoje brate četnike za končni cili Orjune. za pohod preko provizornih mej, med zasužnjene brate. Danes ga ni več med nami. porušil se je silen steber Orjune. Težak udarec je zadel Škofjo Loko, slovensko in celokupno Orjuno. Mož Rudlnovega kova ie malo med nami. Bratje posnemajte ga, njemu pa — Večnaja »psmjat.	j	i	M.
HansfriedensbrucL
Pod tem naslovom je prinesla »Cillier Zeitung« 19. t. m. grmado laži iz Siovenjgradca. Temu se ne čudimo, saj bi v listu »Cillier Zei-tung« tudi sicer zamanj iskali resnice o Slovencih. Čudimo pa se tembolj brezprimerni drznosti slovenjgraških »Nemcev«, ki si upajo pozivati državno pravdništvo. naj vzame z izjemo dveh deloma resničnih stavkov od začetka do konca zlagata dopis kot podlago za postopanje proti Slovencem. Ako izpustimo iz teh dveh stavkov lažnji-va dopolnila, se glasita:
»Im Gasthofe des H. Schuller warcn Siinger und Sangerinnen zu der gcwbhnlichen Singprobe zu-sammengekommen. Das ist der Rest unserer eliten »Lfedertafel«, die nach dem Umsturze von der Be-horde aufgelost wurdc.«
Ta ostanek razpuščenega društva, ki jo s svojimi vajami, nastopi in s ponočnim hajlanjem po mestu že tolikokrat izzvati razburjenje med sicer še premi mirni Slovenci, ie izzival tudi na dan članskega sestanka in javnega predavanja naiše Orjune. V dušah mladih in starih nacionalistov raznih političnih strank so še odmevale resne, stvarne in za Jugoslavijo in kralja navdušujoče besede govornika, ko so začuli mirno se razhajajoči zborovalci izzivalno nemško petje, ki so je raz-legalo po mestu skozi odprta okna Schullerjeve gostilne.
Hoteč sc prepričati, poje li slu-' čajno zbrana družba, ali pa izziva namenoma protipostavno organizirana družba »Liedertafel«. vstopita dva Orjunaša v hotelsko dvorano. Grda laž, ki Ima namen, zavesti državno oblast na napačno sled, j3 trditev v »Cillier Zeitung«. da sta udrla v privatno stanovanje. Hotelska dvorana, kjer so se pred razpustom nemških društev vršile javne prireditve in kjer sede često gostje, ki jim streže gostilniško osobje proti plačilu z jedjo in pijačo, menda vendar ni privatno stanovanje gospoda Schulleria!
Šele, ko se je ziačulo iz gostilne surovo kričanje g. SchuUerja nad mirno vstopivšhna Orjunašema in je obstojala nevarnost, da ju pevski zbor pomnožen z navzočimi Nemci iz Wien-a dejansko napad«, so vstopili v gostilno še ostali Orju-naši.
Domačih in tujih članov v krojih je bilo na zborovanju 6 + 2 (na razpolago nad 50 prič). Izmed njih ni bil niti eden najmanj oborožen. Druga grda laž je torel trditev dopisnika v »CiiJier Zeitung«, da jo primarširalo takoj do vstopu prvih dveh oboroženih, še 20 do oroženih OJunašsv v
Ko je Schuller »Liedertafel« vsiak
se tudi ta večer zbrali  ______ __
ski vaji, je bil opozorjen, da je to protizakonito napram oblasti, na-pram Orjuni pa nesramno izzivanje. Po petminutnem prerekanju so pevci z Orjunaši vred mirno zapustili gostilno in šli vsak svojo pot. Tretja debela laž poleg še mnogo drugih laži dop.Sa v »Cillier Zeitung« je trditev, da ie na cesti čakala še ena »Aktionsabteilung« Orjunašev, ki so napadli dva pevca. (Akcijski oddelek šteje najmanj 10 do 12 članov, torej je moralo biti na cesti vsaj še toliko četnikov).
Kakor so napravili Nemci iz 8 neoboroženih Orjunašev 2 + 20 + 12 torej 34 od nog do glave oboroženih četnikov, iz gostilniške sobe pa privatno stanovanje sicer ne baš skromnega g. Scbullerja. tako jo zlagano tudi ostalo poročilo, posebno ono o »Scliadeleinhauen« in »aus dem Fenster wcrfcn«. Pa tega zadnjega jim ne zamerimo, saj so celih pet minut soglasno zatrjevali, da ničesar ne razumejo, ker se ne govori nemški.
Razumljivo je, da se je med tem zbralo na ulici precej radovedna-
NAROČNINA ZA 1VGOJLA-VnO ŽETRTLEtNO DIN IS' CeLOLETMO-DlH-fcO/ZA' j IMOZEMtTVO JE DODATI POŠTNINO/OOLAP PO ' CENIKV/ POSAMEZNA
številka- po din • 150,
POŠT. tEK. RfcČ 13.138
VREDNIŠTVO-IN-VPRAVA' VVČITELUKI-THKARNl/ EOKOPIJI-JE NE-VRA-CATO/ANONlMNl DO-•PIJI-5E ■ NE • PRIOBČV -•JETO/POŠTNINA-PLA-VCANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 90«.
žev. Še bolj razumljivo le, da se je našel med njimi poštenjak, ki je poplačal klic (menda krojača Unter-bergerja): »Auf biks Orjuna. ich bin ajn tajčer« z žal prerahlo brco.
Z ozirom na opazke pod črto dopisa v »Cillier Zeitung«, tičočih se raznih paragrafov ter pravic In dolžnosti državljanov, spomnimo uredništvo in naše Nemce na pravice, ki so jih uživali vaši sodržavljani Slovenci na lastnih tleh v Brežic"«!. Ptuju, Celju, in Ljubljani leta 1908. Grob Lundra in Adamiča govori o tem Klasno. Opozarjamo tudi na množico koroških beguncev, ki
so menda Iz gole hvaležnosti do avstrijske naklonjenosti morali pustiti v Avstriji svoje imetje in so prišli na pol niaigi v Jugoslavijo oznanjevat »ljubezen« in »pravico«, ki so jo deležni naši bratje Slovenci v Avstriji še danes.
Glede ugodnega, pravičnega in zadovoljivega stanja narodnih manjšin v Avstriji vprašajte slovenjgraški Tali-Nemci in »CMer Zeitung« n. pr. Grafenauerja, ali pa gospo Arnoldovo v Siovenjgradcu, ki je dobila nedavno od Vollksw£htQVC.a z bajonetom rano v prsi.	i	.
Načrt programa Orjune.
(Dalje.)
Jugoslovanstvo.
Jugoslovanstvo, ki se ie javljalo posebno pri-Hrvatih, je pomenilo in še danes pomenja samo rasno sorodnost in kulturno zajednico Srbov. Hrvatov, Slovencev in Bolgarov. Dosedaj še ni obstojal in tudi še ne obstoja jugoslovanski edinstveni politični program. V kolikor se je hotelo kaj takega napraviti pa je bil vsak tovrstni poizkus prepojen z avstrijsko triailistično politiko. Današnji tovrstni poizlkusj pa se razlikujejo od prejšnjih samo v tem, da so SHS trialistično-separatistič-ne koncepcijo. Vedno so bili ti načrti. kakor tudi še danes romantični in utopistični. Važneje je, da jugoslovanstvo preteklih vekov, kakor tudi ono starih poiitičarjev. ki ne spadajo več v nag vek, predpostavlja dovršeni proces diferenci-jacije južnoslovanskih plemen; tako, da se ta javljajo po tej jugoslo-venski ideologiji, kakor štirje povsem Izgrajeni in specifično različni narodi, združeni med seboj saino s sentimentalnimi spomini na bledo preteklost in neutrjenimi sanjarjenji o negotovi skupni bodočnosti. Vsled tega. ker se ne morejo vzdržati sami, so slovenski in hr-vatski separatisti razlagali in prepovedovali idejo jugoslovenske solidarnosti; to je medsebojne pomoči etnično razedinjenih Slovencev, Hr-,vatov. Srbov in Bolgarov. Vse to pa ne v cilju stapljanja v novo enotno etnično celino, nego Samo v podkrepljenje plemenskih značajev in sporednega razvijanja posebnega slovenskega, hrvatskega. srbskega in bolgarskega separatizma. V kolikor je že to teoretično pogrešeno, v toliko ie praktično naravnost uničevalno. Kajti na taki podlagi ni še bil nihče nikoli in tudi v bodoče nikoli ne bo ustvarjali realni politični prognaim za konkretno politično organizacijo. Vse to iz povsem naravnega razloga, ker ni mogoče zamisliti niti fizične teritorialne meje, niti psihične granice. ki bi delila rasno, etnično in nacionalno en® pleme od drugega. Umetne mele zgrajene na zgodovinskih pergamentnih pravili, političnih in kulturnih tradicijah, morejo samo stvoriti še obupnejše poglede na bodočnost, kakor je biloi že itak
SSSBSBSBBSBtSf S 8 SBMHHBBBBBBBB	jggsgg
krvava in temna preteklost razbitih, razdrobljenih in zasužnjenih jugoslovanskih plemen.
Na drugi strani objemljejo jugo-slovenskl Ideologi, ki se največ pojavljajo med Srbi, v kolikor so tl popolnoma ne strinjajo s separatističnimi Jugosloveni v želji, da ostane naše narodno edinstvo 1 v bodoče vprašanje, prepuščeno rešitvi toku časa, to je brezkončni evoluciji, katero pa baš oni onemo-gočiuejo s svoio imperialistično gesto v tl takozvani »politični Jugoslaviji« v državne meje že tudi Bolgare. Pri tem pa, ali pozabljajo, da proces popolnega stapljanja Srbov. Hrvatov in Slovencev še ni končan in da še naš narod ni prišel do skupne zavesti in edinstvene volje (kar bi ga na vsak način obeležilo samo kot jugoslovensko nacijo), ali pa vidijo baš v tem preranem pristopu Bolgarov Jamstvo za podaljšanje plemenskih razlikovanj, ki bi §4a po njihovih prikritih namenih v prilog plemenske hegemonije. To ie nasilen prenos vseh ose-bin enega plemena na ostala plemena in to brez obzira, da li so te osebine nacionalne ali ne, kakor tudi ne glede na to. če imajo zato potrebne pogoje, da postanejo skupne vsem plemenom.
Navzlic tem težnjam razroval^ nega separatizma z ene in imperialističnega hegemonizma z druge strani, ki povzročata kot nujno posledico povsem si nasprotne »plemenske nacionalizme« (ki bi se v sporedni Uniji sestali šele v neizmernosti!) zahteva program integralnega jugoslovanstva napram večni borbi in združevanj manjših plemen proti večjim, jasno in odkrito stopljenje Srbov, Hrva/tov in Slovencev v eno edinstveno nacijo, ki bo potem šele prešla na dalnje delo združevanja v krepko celino z Bolgari.
Bolgari so Južni Slovani. Toda danes vodi njihova državna politika v povsem nasprotni smeri od naše jugoslovenske. Obilne primesi tujih elementov preprečujejo, da se ni proces stapljanja Bolgarov z nami pričel in izvršil istočasno z onim, ki je pri Srbih. Hrvatih in Slovencih že v stanju izvrševanja. To vprašanje je torej treba prepustiti času in
■MgSiW"ii '~i'
LISTEK.
A. V.:
Caporetto*
'0 .visoki iz knjige polkovnika Da* skalovičaj Kaporeto.)
(Nadaljevanje.)
Poročilo generala Krausa o pripravah za ofenzivo pri Kobaridu.
O stanju v avstrijski vojski, ki jo bilo navzlic slabim razmeram v katerih je živel tedaj avstrijski vojak, dokaj boljše kot v italijanski, priča sledeče poročilo generala Krausa, o pripravah avstro-nemšike vojske za napad na italijansko obrambeno linijo.
»Dne 17. septemra sem se javil komandantu jugozapadne fronte v Maribou.
V početku sem bil podrejen komandi X. armije v Beljaku, ki je imela nalog oskrbeti materielno stran priprav moje grupe. Izgotovila je bila že tudi zame operativni načrt, katerega pa sem jaiz že prinesel s seboj za svoi odsek, skupno z odsekom za delo.
Poznal sem Bovško kotlino in vedel, da imajo preko nje Italijani zgrajene tri linije, od kojih se je skrajna nahajala na najožjem delu te doline pri kraju Pod čelom. Zna-
no mi je bilo tudi to, da imajo i pod Stolom svoj položaj.
V slučaju, da bi se Italijanom posrečilo pravočasno po izgubi prve linije v dolini, zasesti svoje položaje na Stolu, potem bi bil vsak poizkus predora iz doline brezuspešen. Vsled tega je bila moja namera, da prodrem s tolikim naletom v dolino, da bom predrl vse tri linije z enim samim udarcem ter se prebil prav do Stol®. Kajti odločilni uspeh je bilo mogoče doseči edino le na ta način. V borbi po planinah levo in desno od Bovca bi potreboval mnogo več čet in časa, kakor pa mi je bilo obojega stavljeno na razpolago.
Resnica je, da ta moj načrt ni niti zdaleka odgovarjal predvojni taktiki. Boriti sem se moral baš vsled tega načrta z mnogimi, ki se niso mogli z menoj sporazumeti. Sam načelnik štaba jugozapadne fronte je bil vsled tega mojega načrta zelo iznenaden, posebno oa še, ker sem potreboval za njegovo izvršitev kar največ težke artilerije.
20.	septembra sem dospel v Kranjsko goro, ki Je bila sedež mojega 3. štaba- Takoj drugi dan sem se javil komandantu XIV. armlje v Kranju. Z armijskim načelnikom štaba smo še ponovno premotrili nalogo airmije. Takoj mi je že ob’ tem obisku izjavil načelnik armije svoje nezadovoljstvo nad načrtom,
delu po načrtu, ki bo premišljeno odstranjevalo in prešlo zapreke, ki danes onemogočujejo združenje z Bolgari.
Posebno macedonsko vprašanje ne obstoji. Macedonijia je jugoslo-venska. Macedonsko narečje tvori prehod od srbo-hrvatskega k bolgarskemu. kakor tvori kajkovski dijalekt prehodno narečje k slovenščini. In kakor sta Bosna in Hercegovina med Srbi in Hrvati, a Prekmurje, Medjimurje. Istra in obmejni kraji med Hrvati in Slovenci, tako mora postati tudi Makedonija, ne žarišče neugasljive krajinske krajevne mržnje. nego sveti žrtvenik pomirjenja, ne zid. ki nas razdvaja v dvoje, nego most. ki spaja in vodi k srečnejšemu življenju v Veliki Jugoslaviji.
V imenu Jugosloven je izražena brez ozira na filološke momente takšna zavest in hotenje edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki Je tudi prepolna volje za združenje razenotenih jugoslovenskih plemen.
: V	Zunanja potttifca.
Jugoslovenske narodnostne meje so mnogo šlrje od državnih. Meje narodne države se morajo kriti z narodnimi. Niti ena tuja država, kakor narod nimata pravice pridržati, zahtevati, prisvojiti si ali odtrgati zase niti enega dela naše zemlje. Najsi se potem to nasilno odvzemanje izvrši že v Imenu dinastičnih, državnih, kulturnih tradicij ali pa v Imenu imperializma, strategičnih in
gospodarskih koristi. Tudi naš nai-rod ima pravico biti ves in popolnoma svoboden in ujedinjen v svoji neodvisni narodni državi, ki mora obsegati vse zemlje, kjer ta narod živi v večini. Tujega ne maramo, a svojega ne damo. Temu, kar nam je bilo s silo ali po krivici odtrgano, se pa nikoli ne bomo odrekli.
Predpogoj za »izvrševanje prava narodnih« manjšin je, da te spoštujejo suverena prava jugosloven-skega naroda in njegovo državo ter da ima reprociteto v tujini, v kateri živo naseljeni Jugosloveni. V ostalem zahtevamo ravnopravnost vsakega poedinca pred zkonom v vseli državah.
Ne pozabljajoči na to. kar je bilo že rečenega o Bolgarih, mora biti naša zunanja politika v prvi vrsti usmerjena h kar najboli intenzivnemu sodelovanju z ostalimi slovanskimi državami; nato pa z vsemi državami civiliziranega sveta. ,Vse to sodelovanje pa se naj vrši v cilju hotenja izgraditve nove osnove za miroljubno znosnost in človečansko sodelovanje nad narodnimi državami.
Velika Jugoslavija je najmero-dajnejši čini telj reda, dela In miru na Balkanu, teh osnovnih pogojev, da postane jugoslovenslki narod plodoviti proizvajalec in zgodovinski posrednik pri izmenjavanju kulturnih in gospodarskih dobrin med Azijo in Evropo.
:% (Dalje prihodnjič.)
L A I 6 A N A
PLAČ ELA ZA B L E K E DAJE
BERNATOVIC
Dopisi.
Jesenice. Kako rešujejo delava ski zaupniki socialni problem, nam V prav svitJi luči kaže prezirana druhial. ki le od 26. na 27. v Jutro okrog Vz3. ure iz »Delavskega doma« na Savi, podila svoJe stanovske kolege tovarniške delavce, jih kamenjala, pobijala na tla in teptala. Ta krasen nastop kaže vso globino moralne vzgoje tukajšnjih od tovarne plačanih delavskih zaupnikov, ki lenarijo cele dneve, ščuvajo delavstvo med seboj ter mu na ta način njegovo že itak bedno stališče Se otežkočuiejo.
Gorje vam, bratje v trpljenju in borbi za vsakdanji kruh, ki nas hočete pobijati po cestah in ki vpije-, te. da boste vse, delavske Orjunce, pobili. Spominjamo Vas samo na lansko redukcijo, ko so Vaši rdeči 'zaupniki mimo diopuščaU »čiščenje« Vaših vrst. ko so se s prezirom obračali od Vas, ki ste s celimi družinami frčali na cesto. Takrat Vas niso poznali. Danes, ko zopet služite. Vas pa ponovno vodijo, iz-mozgjaivajo in polnilo z Vašimi težko prisluženimi dinarji svoje lene trebuhe.
Orjuna je bila, ki se je ob lanski redukciji energično zavzela za Vas vse brez razlike politične pripadnosti! V zahvalo pa io letos, ko je minula najhujša Vaša doba kamenjate, izzivate, in ji napovedujete poboje na vseh koncih in krajih.
Mi vemo, da so tega krivi Vaši deJamržnl delavski zaupnik1!, ki so
da se bo prodiralo samo do Tagli-amenta. Dejal je, ako se že nekaj stori, tedaj je treba težiti za nečem popolnim. To je bilo v tem slučaju prodiranje do Adiže.
Vrhovna komanda pa ni imela namena prodirati dalje kakor do Tagliamenta. Radi tega tudi niso bile armije primerno oskrbljene s pontonskim materialom, niti s primerno množino prevoznih sredstev, ki bi omogočila nadalnje operacije. Zato je bila le zasluga nižjih komandantov, da je bilo prodiranje izvršeno mnogo globlje, kakor pa je bilo prvotno zamišljeno.
Razgovarjal sem se tudi s Kraf-tom o eventualnih italijanskih pro-tiakcijah. Mišljenja ie bil, da se bodo Italijani ustavili istočno od Čedada in napravili novo fronto z levim krilom okoli Monte Juanesa. V. tem slučaju je bila moja naloga to krilo obkoliti in naipasti.
21.	septembra s,em odšel v postojanko, da si podrobno ogledam italijanske linije. V ta namen sem bil na armijskem opazovališču »Svinjak« iztočno od Bovca. Ogromne strmine in gore so napravile na1 mene ■ zelo velik utis. Bilo mi je težko pri scu, ko sem pomislil na težave svoje naloge. Strašna dolina je' ležala pred menoj; desno veličastne strmine pečina-stega Kanina, Lopa in Rombona, ki
plačani okl kapitala samo zato. da izpodkopavajo Vašo moč in da Vas th-ajo v moralno kakor tudi socialno propast. Povemo Vam pa. 4a z nasilji ne boste prav nič dosegli! Nasprotno, ko pride zopet kriza in ko se bodo Vaši zaupniki po raznih pisarnah trkali zopet na pr9a: »oh gospod, oprostijo naj. ampak jaz moram zagovarjati vsako barabo«
— takrat tovariši sodrugi, boste zopet lazili okoli nas ter prosili zaščite, kot ste jo že!
In sedaj gospodje, trkajte se zopet na Vaša podla prsa, češ, mi smo nedolžni, le delavci sami so »barabe«, če počenjajo teror. Seveda, če bi pa teh »barab« ne 'bilo, bi pa tudi razni gospodje živeti ne mogli, ker se poštenega zaslužka boje.
Vedite pa gospodje zaupniki, da se že krči orjunaška pest. ki Vas bo temeljito poučila, da so časi terorja nad Orjunaži v Sloveniji minuli 1 Kajti vsaka sila do vremena! Or junaški mlini meljejo počasi, ali tem gotoveje.
Iz Prevalj. Naj se pokažejo širši javnosti razmere, katere vladajo tu pri nas v Prevaljah. Dasi Je že sedmo leto po prevratu, še vedno prevladuje nemščina najsi bo na cesti, v trgovinah ali v gostilnah. Močno je zrastel greben tukajšnjim Nemcem raznim Žimmeriom. Stefanom itd., kateri nikakor ne morejo pozabiti blaženih časov iz pokojne Avstrije, nad omenim samo gostilno Ahac, iz katere vsak dan in pozno v noč odmeva nemško prepevanje omenjenih gospodov, katerim se večkrat pridružijo celo naši držav-i ni uradniki.	.	;	;S»
Še en prizor na kolodvoru v. Prevaljah. Z vlakom iz Avstrije se pripelje mlad duhovnik, sin sloven« skih staršev, kar že dokazuje njegovo Ime in učiteljica iz Prevalj. Seveda pa morata švabčaritl, saj se drugače mogoče ne razumeta. Taki ljudje naj potem vzgajajo mladino v narodnem duhu?,
Naj to zadostuje za enkrat! ■
i
ZIATOEIOC TERPEKTIN0V6 MILO
se dvigajo 2600 metrov absolutne višine, ali relativnih 1800 metrov nad dolino. Levo pa je bila strina in pečinasta, redko pogozdena stran Polovnika. ki se dviga relativnih 1200 metrov nad dolino. Pod menoj pa se je vila globoko v dolini Soča in pot, ki se je izgubljala v ldisuri pri Pod čelom.
Tam doli globoko v dolini morajo prodreti moji bataljoni v enem naletu vse do Stola.
Na pobočju Rombona bi bilo težko najti Italijane, zato jih bom poiskal v dolini. Armijski opazovalec me je opozoril na temne pege, ki jih je bilo moči opaziti po strmem pobočju Rombona. Bile so to velike line za cevi topov, ki s<5 jih Italijani skrili v skalo vsekane kaverne. Ti topovi so imeli nalogo preprečiti nadalnje napredovanje sovražnika, ki bi morda prodrl v dolino. Bilo jih Je vsega skupaj okoli 70 do 80.
V teh topovih sem videl naj večje nevarnost za moje prodirajoče čete. Kajti nič ni hujega kakor biti izpostavljen bočnemu ognju, proti kateremu se ni moči braniti. Dejstvo teh topov ie bilo potreba n.a vsak način paralizirati. V ta namen sem ukazal, da mora na vsako lino streljati vsaj po en naš top, kojega edina naloga ie bila neprestano obstreljevati to lino.«.
Italijanske priprave za ofenzivo. '
Opogumljeni vsled uspehov v,
XI. soški ofenzivi so Italijani, ki so že mislili, da se jim Je zasmejala vojna sreča, pričeli s pripravami za
XII. ofenzivo, koje namen je buo prodreti najmani do Trnovskega gozda in odriniti Avstrijce na Krasu ter se nato kolikor mogoče priblH žati Trstu, ki jim je ležal skoro tik pred nosom. Vsled svoje stare obotavljajoče taktike pa so to ofenzivo, ki bi se imela vršiti sredi septembra. prestavili na konec septembra.
Med tem pa je bil vojaški duh, ki je zlezel pogumnim Italijanskim herojem v glave, že spuhtel. Namesto njega pa je pričela pridobivati med njimi vedno bolj in bolj na obsegu neka tiha groza pred nečim strašnim, ki se Je Pripravljalo za avstrijsko fronto. Vojaki siti že bojevanja so pričeli godrnjati. Disciplina. če je sploh mogoče govoriti o njej v italijanski vojski, ji je o nepoznanem pojmu od dne do dne zelo plahnela. Množile so se dezertacije, upori in nek defetizem, ki ie boli in bolj objemal vedno širše plasti vojske.
Kupujmo in podpirajmo izvrstno
Kolinsko cikorijo =
^	domači izdelek.
Iz Čakovca. (M e d j i m u r j e).
iU strah natjerant cioni-; s 11. Kako se vlasti u Čakovcu slabo brine da dadu tome gradu jugo-slavenski karakter uvadianjem na-, ših jezika u javni život, to su mad-žaroni in madžasrfzirani zidovi vec suviše digli glave. w . ■,
Ovi se potonji zdruzise u cioni-stičko organizaciju, za lcoju neznas da H ie madjarsko-nacionalna ili ži-dovsko-naeionalna. Da li im je mi-lija Magjarska ili Palestina. Oni prednjače u madžaroniziranju, švab-čarenju. čuješ ih svuda. pa ne z naš da li si u Jugoslaviji. Pesti ili Beču. Biče da u »Jugoslovenskom Jeruzalemu«.
Dne 15. VII. prirediše ti donisti Herzelovu proslavu. U dvorani židovske bogostovne opčine, koia je ujedno i njihova društvena prosto-rija, sakupilo se oko 290 Židova št o muškili, što ženskih. — Kako se več njima dolikuje, počela je ta proslava madjarskim predavanjem nji-liovog rabina. To bude dojavljeno komandantu medjimurskog bata-Ijonskog okruga Orjuna bratu And iWachtersbachu, koji je skupio još petodcu četnika, te pošao na l‘ce mesta. Govorilo se tu o progonu Židova sa strane nacionalnih država te organizadja. kako se oni ne-dadu proganjati, zatim o nekom delu, koje da je provedeno na naj-Ijepši njemački jezik' (!) i ioš koje-čemu. Daikako sve ovo magjarskim jezikom.
Kako je bilo u dvorani ženskih lica, htio je brat bataljonski, da čitovu stvar reši čim Mr ne je. — Pošao je stoga sam u dvoranu i pristojno zamoli govornika, da prekine s magjarskim predavanjem jer smo na jugoslavenskom tlu. pa bi bito uputno. da se javna društva služe kojim od jugoslavenskih jezikat — Kada mu je rečeno da nema Prava moliti, tada je naprosto za-. »tjevao to.
Toda se našlo nekoliko junaka cionista i tvorno napadnuše brata bataljonskog, te ga htjcdoše šilom izgurati napolje. (Zaista junaštvo. Jato na samez).
Nu u žao oas! Zaboravišc da se Orjunaši znadu i braniti. Brat je bataljonski mirno i hladnokrvno držao navalu, pa su četnici pozvani poklikom »napred« ušli u dvonanu, da stanu u obranil svom napadnu-tom starešini. Kratka navala i židovski se junači našli o zidu. Nasta cika, vika, padanje u nesvest i skakanje kroz prozore.
Brat Wiichtersbach prem je bio prvi napadnut. ipak ic radi ženske publike, kojom je osobito zavladala panika zatomio svoj gnjev. pa da zapreču veču nesreču 1 zaštiti ženske, zapovjedi gromko »Mir!« U tren oka se smiri sve.
Brat bataljonski zalitjeva ili is-pražnjenje dvorane, ili garanciju, da če se sao program izvadjati is-ključivo hrvatski, što mu je vodstvo s govornikom na čelu naj-spremnije zagarantovalo. 1 tek na-kon dugog vremena usudUi se bje-gunci povratiti. Nu proslava im riije išla više u tek. Svršili jo brzo.
Drugi dan bila su ta gospoda medjutim silno jaka — na jeziku. Kako se iz svih znakova vidi, spre-majo bojkot na naše trgovce i obrtnike, te zahtjevaju otpust članova Orjune iz službe.
Jiadna li vam majka! Zar mislite da je Čakovec uistinu »Jugosla-venski Jeruzalem?« Zar mislite da je vaš novac svemočen? Varate se! Gorko! Zar neznate da živite od krvaivog znoja našega naroda?, A kade taj narod više neče htjeti da se za vas znoji? Što onda? Čuvajte se! Orjuna če uvek bdi ti nad vaisim madžarkoežidovsko-cionistič-kim pokretom. zavrniti če sve vaše makinaciie i ovisno je samo od vas da li če biti mir. ili če biti ova lekcija tek predigra. Kako želite?,
Naš pokret.
Ljubljanska oblast.
Mestni upravni odbor Orjune . v. Petetf-Vodmat. Vrazov trg št. 4,
l-Jfdstr. Št. merska vojašnica, soba 48 v Ljubljani.
kniiw ravf,aj knjižnico razne bratov j!^n0 .Se obl‘ača do vseh neea občwer °Tjuni naklonjeno možn S-Va s. Prošnjo, da vsak nLS! Stl Pripomore do čimprejšnjega uresničenja iskrene želje
.I,jižnice. Z darovanjem
žHo nerahl? k'njigl katcre Vam le' J v orcdalih, morete
xi ' koristiti izobrazbi in zabavi
C.anov Orjune Sv. Peter-Vodmat.
. Rakek. Mestni četuiški odbor priredi v nedeljo, dne 2. avgusta
hovo Dp?wSIandni nešizlet v Gra-
» "«■ formira-
pozivo ir> , ™ bataljona. Zato se
ec Hl lCetniki Orjune Loga-
in ŠtarO j Planiaa- Cerknica
številu n ^ <?a-Se tcga izleta Polno-nikp i 1 c^eze‘ Udeležba za čet-
znat obvezaa- v kroju, civilisti z , °.ln- ^bor ob 2. uri popoldne Pred kolodvorom na Rakeku.
Radi nujne potrebe formiranja bataljona še enkrat pozivlie odbor
na polnoštevilno udeležbo.
Mestni četniškl odbor.
Vsem organizacijam bomo poslali glasom sklepa Kongresa eno ali dve brošuri podpredsednika Direktor ijuma br. Nike Bartuloviča: »Od revolucionarne omladine do Orjune«, ki jo mora prečitati sleherni naš član. Knjižica ima 127 strani in stane navzlic finemu papirju in izborni opremi samo 15 Din. Dobiva se pri Tajništvu Oblastnega odbora Ljubljana in Maribor.
Gradac v Bejikrajmi. V soboto, dne 25. t. m. je obiskal našo organizacijo brat Radovan Prosenc, delegat Oblastnega odbora, ki je izvršil pregled dela tukajšnje Mestne Orjune. Ob tej priliki se je vršil članski sestanek, katerega se je udeležilo lepo število članstva v novem lokalu Mestne Orjune, ki ga je stavil brezplačno na razpolago naš brat Julij Mazelle st. Ker je prevzel dosedanji mestni predsed-
bro°nASxm tem ’c bil Cadorna do-združenii kakor tudi o nameri je ukaz 1 Sralnih sil. Vsled tega
neln s nrm - Skl v°is’,cl. nai pre' oričnn ■ n,aVami za ofenzivo in m	misbh na defenzivo proti
morebitnemu napadu sovražnika.
«	0 Pa .ie povzročilo že v itak
begani italijanski vojski še večji strah in nervoznost, ki je zajela vse navadno, moštvo, kakor oficirski stao. Tričcla so se velika premikanja cct,^ ki jih je bilo potreba pre-grupirati za defenzivno vojno. Pre-menjevalc so se artilerijske opazovalnice, skloniščai za strojnice, telefonsko in telegrafsko omrežje.
se	3e bilo to treba vsled naglo
Ve	avstro-nemške ofenzi-
do clnc°hVfC izvršiti* ^ le °d dne lijanski voiJačaIa konfuzija v ha-fenzivne ore' ki ni izvršila te debi jo sicei i?oiXaCije tak°‘ kak°r
Te napake so bn,e Z01>e* ^r;te z
izborno izgrajeno obr/mf ti ki ca Ja i i- UUIambeno linijo,
črte k'in u a rna ■ tri obramben«
strhški VS' ka JC b[,a ,5roti av-ravnosff ll,trjenim Postojankam na-
nemosff^ Va' kojo je bilo skoro
nemogoče zasesti. Najslabše je bil ijen del fronte pri Kobaridu, kjer K J ,pr,šl0, skoro po IV. soški tako dš • in«ua v®čjih bojev, nu ko? ?lužlla ta fronta Cndor-n« kot skladišče, iz katerega je fir.
pal ojačanja za ostale dele soške fronte mrzlično utrjevali in preurejena tej fronti nekako veselili ofenzive in govorili, da bo IV. korpus, ki ie imel zasedene te postojanke šele sedaj stopil z Avstrijo v vojsko.
Vsled bližajoče se avstro-nemške ofenzive so pričeli tudi ta del fronte mzlično utrjevati in preureje-vati, ker so bile stare utrdbe zgrajene čisto brez vsakega taktičnega načrta. Navzlic temu pa ni bilo več mogoče popraviti vsega zamujenega.
V splošnem so bile italijanske fortifikacije za ugodnost in udobnost vojakov kar najbolje zgrajene. Odgovarjale pa niso vojaškim zahtevam. Italijani so se pri grajenju postojank izkazali kot imenitni zidarji. toda kot zanič vojaki, ker so bile njihove fortifikacije lepe za oči, a slabe za braniti.
Velik zaveznik Italijanov pa je bil tudi teren, ki je bil za napadalca zelo neugoden. Globoke doline in strme gore so zavirale naglo prodiranje ter pravilno utrjene ter z vojaki branjene skoro nudile garancijo. da je ni vojske, ki bi mogla tu prodreti. Poleg tega je bil napadai-lec vsled terena prisiljen napadati samo v gotovih že v naprej lahko slutenih smereh, ki so bile vse izpostavljene križnemu ognju.
(Dahe prihodnjič.)
nik brat Jeršinovič funkcije četnega komandirja ie vstopil na njegovo mesto dosedanji blagajnik br,af Julij Mazelle ml. Dosedanji odbor Mestne Orjune se je spopoln.il s kooptaciio nekaterih odbornikov ter se je pri tem oziralo na želje članstva. Sestanek je otvoril J. MazzeJ-le st. in pozdravil zbrane Orjunaše kot župan občine Gradac. V krepkem govoru je očrtal nalogo nacionalistov in jih vzpodbujal k vztrajnemu delu za dosego cilja naše Ideje. Nato je pedal brat Prosenc poročilo o razvoju nacionalističnega povojnega pokreta. razložil podrobne naloge Orjune in dolžnosti članstva. Obema govoroma je članstvo navdušeno pritrjevalo. V, imenu O. C. O. je izvršil brat Prosenc še zaprisego naših četnikov. Svečani trenotek je napravil na vse zbrane najgloblji utis.
Sobotni večer je pokazal dosedanje delo Mestne Orjune Gradac, katera ima dovolj izgleda, da se v kratkem času razvije v eno najmočnejših organizacij.
Sestanek ženske sekcije St. .ja-kob-Krakovo-Trnovo je prilično Še dokaj dobro izpadel, najsi so članice zbog nekih notranjih nesporav-zumljenj pokazale za delo malo manj zanimanja, kakor je bilo to doslej pri njih običaj. Vsled tega je bil na sestanku izbran tudi za začasnega upravitelja žeske sekcije br. Zvonko Satler.
Poverjeništvo Trebnje je obiskal br. Prosenc in konferiral s ta-mošnjimi funkcionarji pripravljalnega odbora, ki je sklenil reducirati število članov in zadovoljiti kvalitativnemu principu, ki ga je postavil za cilj orjunaških organizacij
Oblastni odbor. Ustanovljena je bila tudi ob tej priliki samostojna četni-ška sekcija za Trebnje.
Sestanek v Mimi je obdržal br. Prosenc, ki je kontroliral delovanje te organizacije. Sestanek ni bil zbog neprikiadnega časa in nepopolne izvestiteljske službe tako obiskan, kakor bi sicer moral biti. Na se-stankji je bila sklenjena reorganizacija četniške sekcije in izvršen načrt za njeno delovanje v Mirnski dolini. Razpravljalo sc je tudi o načrtu za razvitje prapora dne 6. sept.
Krmelj pri Št. Janžu. Ob priliki sestanka članstva Mestne Orjune Mirna dne 23. julija se je pokazala potreba po ustanovitvi samostojnega poverjeništva v Krmelju pri Št. Janžu. Delavstvo tamkajšnjih rudnikov je pričelo stopati v naše vrste v tolikšnem številu, da je ne-obhodna potreba ustanoviti samostojno organizacijo v okraju samem, da je dana možnost vršiti članstvu svoje dolžnosti. Poverjeništvo je izročeno bratu Fr. Knezu na Trati pri Tržišču. Dosedanja agilnost novega poverjenika v vrstah mirenske Orjune nam jamči za siguren razmah te pomembne rudarske Orjune.
Izlet na Šmarno goro priredi v nedeljo 2. avgusta mestna četniška sekcija Ljubljana za svoje člane, na katerega vabi članstvo vseh ljubljanskih organizacij ter prijatelje našega pokreta. Člani v kroju ali civilu. Odhod ob 6. uri zjutraj izpred »Narodnega doma«. Vrnemo se ob 18. uri čez Ježico. — Rodbine z otroci imajo tudi železniško zvezo, in sicer odhod iz Ljubljane ob 6.43 in prihod v Ljubljano ob 18.55.
M. C. O.
Mariborska oblast. OKROŽNICA.
Dne 15. Šmarju pri mariborske M. O. in P.
avgusta 1925 se vrši v Jelšah zlet vseh Orjun oblasti. Poživljamo vse O., da ukrenejo potrebno, da bode udeležba veličastna. Člani in članice, kateri imajo kroj, se morajo udeležiti v kroju. Organizacije, katere imajo prapore, se morajo udeležiti s praporom. Vlak se odpelje iz Maribora zjutraj ob 4. uri 57 minut, in sicer je to navadni jutranjk osebni vlak v Lubljano. Organizacije, ki ne ležijo ob progi Maribor-Celjc, se morajo odpeljati tako, da dobijo zvezo s tem vlakom ali pa se odpeljati že prejšnji večer. Izstopi se na postaji Grobelno. Prošnja za polovično vožnjo je vložena in bo številka rešitve objavljena v »Orjuni«. V slučaju ugodne rešitve se kupi celi vozni listek do Šmarja pri Jelšah, kateri velja potem tudi za nazaj. Obratno je
Sestanek Orjune Pragersko V
četrtek 23. t. m. ob 20. uri se je vršil na Pragerskem sestanek- članstva tamkajšnje Orjune. na katerem je govoril oblastni politični tajnik brat Radivoj Rehar o programu našega pokreta, o aktualnih vprašanjih itd. Sestanek jg uspel čisto dobro.
Sestanek v Ptuju. V petek 22. t. m. ie obiskal politični tajnik br.-Rehar Ptuj. kjci je zvečer govoril na članskem sestanku v »Narodnem domu«. Sestanek je vodil predsednik M. O. brat Vošnjak. Orjuna v Ptuju sicer polagoma, toda uspešno napreduje. Ustanovila sta se v zadnjem času tudi tambiiraški in pevski odsek.
Sestanek članstva v Ormožu. V. soboto 25. t. m. zvečer se je vršil v Ormožu sestanek Članstva Sestanek je otvoril predsednik M. O. brat dr. Horvat ter podal besedo bratu Radivoju Reharju, ki je kakor drugod na svojih sestankih govoril obširno o vseh važnih vprašanjih Orjune. Po njegovem govoru je brat predsednik v navdušenih besedah pozval navzoče, da z obnovljenim navdušenjem delujejo dalje za razvoj in zmago orjunaške misli Obenem se je zahvalili tudi bratu Reharju za njegova izvajanja.
Novo poverjeništvo Ritmerk pri Veliki Nedelil v nedeljo 26. t. m. popoldne ie posetil brat Radivoj Rehar Ritmerk pri Veliki Nedelji, kjer se je ob tej priliki ustanovilo novo poverjeništvo. Določilo se jo, da se bo tekom avgusta vršil usta-^ novni občni zbor nove Orjune Ritmerk. ker bo do takrat vpisanega že dovolj članstva.
Nova Orjuna Sakošak. y nedeljo 26. t. m. zvečer se ie v Sako-šaku pri Jurševcih vršil sestanek' naših somišljenikov, na katerem je.
treba javiti O. O. število udeležni-kov kakor tudi število onih, kateri reflektirajo na skupno hrano. Spored je sledeči:
Ob 9. uri sprejem gostov, nato manifestacijski obhod po trgu. Na glavnem trgu defilacija. Ob 10. uri javni manifestacijski shod na prostem s slavnostnim govorom brata podpredsednika dr. Cazafura. Nato razhod in skupni obed ob 12. uri. Ob 15. uri vrtna veselica. Odhod gostov z večernimi vlaki.
Ker je to prvi oblastni izlet, m>-hteva or junaška disciplina polnoštevilno udeležbo.
Vabimo tudi Orjunaše iz drugih oblasti na poset našega izleta.
Eventualne druge podrobnosti bodo objavljene v »Orjuni« med službenimi objavami.
? I *, Mariborski oblastni odbor.
brat Rehar obrazložil navzočim program in cilje Orjune. Sklenilo se je. da se osnuje nova Orjuna Sakošak in se je v ta namen izvolil pripravljalni odbor. Občni zbor se bo vršil avgusta. Ustanovi se tudi tamburaši« odsek.
Priprave za ustanovitev Orjune v Savcih. Brat Radivoi Rehar se je v ponedeljek 27. t. m. mudil v Savcih pri Sv. Tomažu v Slovenskih goricah, kjer se je tudi že zbudilo zanimanje za naš pokret in je pričakovati, da se v doglednem času tudi temi osnuje Orjuna.
Sestanek v Središču ob Dravi. V ponedeljek dne 27. t. m. se je vršil sestanek Orjunašev v Središču ob Dravi, na katerem je brat Radivoi Rehar obširno poročal o problemih in ciljih Orjune. Za izvajanja se mu je zahvalil brat Juriča Zadravec in izrazil željo, da bi br. Rehar večkrat posetil Središče in predaval o naših vprašanjih. Zanimanje za naš pokret raste tudi v Središču in okolici.
Sestanek v Čakovcu. V torek 28. t. m. je posetil brat Rehar medjimursko središče Čakovec, kjer je zvečer govoril na sestanku član-
OBLEKE
Etupite s?afcen@!š@ pri
JOi. ROJINU
LJUBLJANA.
stva M. O.	Orjune.	Naš	pokret	v
Čakovcu in	v vsem	Medjimurju	se
lepo razvija. Število organizacij stalno narašča in Medjimurski bataljon je že	kompleten.	Množi	se
tudi število	krojev. V	prihodnjih
dneh bo govoril brat Rehar na raznih sestankih po Medjimurju.
Meni pipir za m reziun^žgvsine ajiafsls. THE REX CO., Ljubljana.
Kronika.
Jezuitsko zavijanje. Komentar k izjavi prestolniške sekcije je podala večina našega časopisja, tako tudi »Kmetski list«, glasilo »Zveze slovenskih kmetov«, ki ie znal iz-konstruirati iz končnega stavka: »Povzročila pa bo (namreč nova separatistična vlada) tudi veliko škodo državi in naciji, kakor tudi dinastiji«. konstatacijo, da je Orjuna proti kralju.
Novopečeni monarhisti okoli Prepeluho-Pucljevega »Kmetskega lista« prav dobro poznajo naše načelno stališče o osebi kralja, ki ga navzlic praksi naših političnih strank, nikoli ne bo vlačila v partizanske boje. Zato je podtikanje, da leži v tei izjavi naperjena ost proti kralju, zlobnost ali oa perfidnost. ki je od dedičev tradicij nekdanje SKS pač nismo pričakovali. Orjuna je znala doslej in bo tudi vedno v bodoče vedela prav dobro in pravilno ocenjevati početje drugega ustavnega faktorja, kojega ustavo-vernosti se imajo razni delodajalci »Kmetskega lista« zahvaliti, da so priplezali do vladnih jasli, iz kojih se bodo sedaj bogato nazobali po sedmih letih egiptovske lakote v grenki opoziciji.
časi s© izpreminjajo. Pri aretaciji Stipice Radiča je postalo znano vsem Jugoslovenom tudi ime načelnika zagebške varnostne straže Boško Pavlovič, ki je privlekel iz mišje rupe na dan vrlega predsednika čudotvornc mirotvorne republike. Moža je tedaj hvalilo in slavilo vse »državotvorno« časopisje in tako tudi ono radikalne stranke. Komaj pa je bil izpuščen iz zapora Stipica Radič, že je moral zapustiti svoje službeno mesto g. Boško in oditi na daljši dopust, po katerem bo prestavljen iz Zagreba. Vse to pa samo zategadelj, ker |e vedno dosledno branil in čuval interese Jugoslavije ter imel pri tem tudi dovoli poguma dvigniti v njeno zaščito roko proti samemu Radiču. Najlepše pri vsem pa je to. da minister. ki je ukazal aretirati Radiča, sedi danes v bratskem zagrljaju z njim, dočim pa mora uboga uradniška para. ki je samo verna zakonom vršila službo, nositi posledice’ prejšnjega boja med radičevci in državotvornimi radikali.
V trdnjavo hočejo izpremetvti laŠKi figarji neodrešeno domovino, boječi se maščevanja, ki pride. V ta namen so izdali tudi prosluli akt o utesnitvi lastninske pravice, v zasedenem ozemlju, po katerem je vse Primorje, izvzemši par občin, proglašenih kot trdnjavsko ozemljs, Prepričani pa naj bodo vrli borci in junaški zmagovalci pri Vittorilu Venetti. da vse te odredbe ne bodo niti za las zaustavile naleta vojske, ki bo prinesla prej ali slej odrešenje zasužnjenim bratom ob modrem Jadranu in po trdem Krasu.
’ r ■ ,Jh •j-'’-'vir
L
Vge c. gg. trgovce, obrtnike in Industrialce opozarjamo, da bomo za Sasa V. ljubljanskega velesejma Izdali
v zelo
povišani nakladi in v barvnem tisku.
Prosimo vse interesente, ki žele biti v isti zastopani, da nam pošljejo tozadevne klišeje in ev. notico najkasnaje »Jo 90. avgusta 1.1.
Cene po dogovoru.
UPRAVA.
Književnost.
Kofollia-Peterlin Petruška; Jit-Cinna. vila naimlajša. Oder 10. zvezek, Cena s poštnino 7.75 Din.
. Izšla je po dolgem pričakovanju £a di-amska vizija prvega predsednika Direktorijuma br. Mirka Ko-rolije, ki smo jo objavili v orih. številkah I. letnika »Orjune«. S tem bo močno ustreženo našim podeželskim organizacijam, ki žele prirediti ob narodnih praznikih patri-otične predstave in druge prireditve.
Prevod je zelo dober in prav lepo odgovarja izvirniku, tako, da
zasluži prevajalec popolno zahvalo.
a. v.
Konferenca voznega reda za velesejem v Llpskem, katera se snide
H
B
naznanilo.
8 a ■
Podpisani vljudno naznanja svojim ® K p. n. gostom in slav. občinstvu da bo 3
| Kavama Zalaznik j
B odprta do preklica samo do 8. ure zv. t-■	SpoStovanjem	8
p	Jakob	Zalasnlk. |
BSSgBBSIBHIHIIUUHnilU
v^ako leto dvakrat, da uredi ogromni proJnet za lipski velesejem, je določila ca svojem letošnjem sestanku meseča junija v Bremenu, da imajo obiskovalci jesenskega velesejma pa vseh železnicah v Nemčiji 33Va% popusta.
Poravnajte in obnovite naročnino 1
!Aff gremo naravnost, ne ozirat joč se na ničvredne malenkosti — rušeč barikade separatizma In 'de* feiizma.
Mastna Grjuna Škofja Loka naznanja pretužno vest, da je njen predsednik
br. RUDOLF ZIHERL
trgovec
danes nenadoma preminul.
Vsa Orjuna tuguje za svojim nenadomestljivim predsednikom.
Škofja Loka, dne 24. julija 1925.
jc najmodernejše urejena ter livrSpJe vsa tlakarnlška dela od najpilpro-8tejšega do najmodernejšega. • Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno* ali yečbarvnera tisku. — BroSure v malih in tudi največjih nakladah, časopise, revije, mlad. liste.
op« ilustiir. katalogu, cenikov io .listov, lastna Ivoma iolskilimita.
Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
Kdor bi rad hitro kako zem-Ijifičo kupil ali prodal, vzel v zakup ali najem, ali dobil hipotečno posojilo, naj so posluži
tozadevno oblastveno koncesijonirane posredovalnice
ANTON SIKOŠEK
v Gornji Radgoni, Spodnji Gris, štev. 14
prodaja
PREMOG
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov sa domačo vporabo kakor tudi za Industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
VMlce vrsto ln vaaktga Izvor« tor priporoča po-•ebno prvovrstni čeSkoslovaSki ln anglfiki koks »a livarne ln domačo vporabo, kovnulil premog, črni premog ln brikete.
momi mi m ral« d. d.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15;I.
PERILO moško, žensko, dečje, namizno In posteljno, OPREME za neveste ln dojenčke,
PERJE IN PUH kupite ceno in dobro pri
C. I. HAMANN, LJUBLJANA, MESTNI TRG 8.
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče in brat
Rudolf Ziherl
trgovec v Škofji Loki
dne 24. juliji ob pol 12. uri nenadoma preminul.
Pogreb ljubljenega ranjkega se je vršil v sobofo, dne 25. t. m. ob 18. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Prosimo^ tihega sožalja.
V ŠKOFJI LOKI, dne 27. julija 1925.
Inserirajte
ORJUNI!
sbbkbbbhbrbbribI
■ BBBBBBBBfSSHBB BBBSBHBB^ BB2BB
»bbbbbSbbbbbbb
B8BBBBBBBBBBBB
BSBSBBBBBBBHUa
TVRDKA
BARBIČ & RADONIČ
veletrgovina z vinom, Sp, š&ka, Celovška “ cesta 68t vljudno naznanja svojim ceni. g gg* odjemalcem, da se Je preselila v *®g
LJUBLJANO, STARA POT ŠTEV. 9
Joško Ziherl,
brat.
Angela, roj. Soklič,
soproga.
Bojjko, Milena, Desanka,
otroci.
BKB*Bni (P©®5® ©arnlzllske bolnice) 5ESS15325 In se pripereča za na- »IP2I
BBffiBBBBB
 »sstsmn
eBaBBBQiUB
BI
cu
NAZNANILO.
Naznanjam cenjenim damac, d« seta se razstala z mojo družabnico gospo Zofijo MahnIž-Qoir|enc, ter bom odslej samostojno vodita tvrdko pod imenom
mm
m
Zahvala.
Ob nenadni in prebridki izgubi nepozabnega soproga, gospoda
RUDOLFA ZIHERL
trgovca in posestnika
izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem onim, ki so na ta ali oni način izrazili svoje sočutje in sožalje, pokojnemu pa izkazali zadnjo čast s tem, da so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se toplo zahvaljujem velečastitemu gospodu dr. Amejcu m ostali časljti duhovščini, dalje gospoau inženirju Kranjcu, predsedniku Orjune, gospodu županu Hafnerju, Sokolu Hrovatu, gospodu Debeljaku za v srce segajoče poslovilne govore.	_	v .
Prisrčna hvala pevskemu zboru Sokola v Škofji Loki za ganljive zaio-stinke ter vsem Sokolom in Orjunašem za častno spremstvo. Istotako srena
hvala vsem darovalcem vencev in cvetja.	.	...
Tudi se tem potom zahvaljujem vsem. ki so pismeno ali ustmeno izrazni svoje sožalje, ker mi je nemogoče se vsem pismeno zahvaliti.
Stotera hvala vsem!
Škofja Loka, dne 30. julija 1925.
Angela Ziherl, vdova, roj. Soklič.
mil i— miti
Ta aparat stane 750 Din.
Sprejem vseh evropskih postaj zasigurao. Elektroniaterijal., motorji, svetiljke.
pocehii FiFHTRn.rnMflnr.NV poram
*> m
Sv. Petra cesta štev. 27.
Trgovina ee nahaja v Istih prostorih, kot prej tvrdka Z. Gorjanc & Co.
Modne novitete vedno v zalogi; vsakovrstna popravila, preoblikovanje; cene priznano najnižje.
Za nadaljno naklonjenost se priporoča
ERNA DJUKANOVIČ, Sv. Petra cesta 27.
H
m
m
m
s
m
d. s o. z.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
III
najmodernejše urejena in oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača in inozemska vina.
Pristni teran. Vsak dan morske ribe.
mm
BaBBBBBBSagSžaBffiHIBBHHBIBH
1
I
|
I
mm
mm
mm
ING. DUKIC IN DRUG gg
GRADBENO PODJETJE
U m
HI K g MR SUMIM
ISHiHUGMH
m
\ .
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
MBS
£
SLOGRA
talki giafliieoa ia Uistiiiska d. a.
Tel. Inter. 180.	»el.	Inter.	ICO.
Tehnična pisarna LJaeLJlflfl. Spodnja Šla.
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in zejezobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobeton-ske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Pr. inf- Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznima vlozkami za visoke tlačno napetosti (kakor pri skladiščih, »b11o“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
3
|
I
g
I
Nudimo naš prvovrstni
PORTLAND CEMENT
,IALONA‘
naše tovarne v „Solinu“ po Izjemno nizki dnevni ceni.
svetovne znam ke
Lastnik inž. Marko Kranjec,
[Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
EK' ik;
.Odgovorni urednik M. J a n k o 1 e.