STALINGRAD SE SE VEDNO DRZI
POLNOČNO POROČILO RUSKEGA VRHOVNEGA POVELJSTVO NAZNANJA, DA SO RUSI V ENEM O KRAJU STALINGRADA PREGNALI NEMCE IZ VE C POSLOPIJ, NA SEVEROZAPADNI STRANI ME STA PA SO NADALJEVALI OPERACIJE PROTI LEVEMU NEMŠKEMU KRILU
Farmski blok zahteva odločno 7ArocD ic dii DnuDADmniiii akcijo v zadevi farmskih cen
£A|j|Kl!LlS J t DiL D W IVI dAKD IRAN vodje farmskega bloka v kongresu in senatu so pritisnili z zahtevo, da se ukrene nekaj
določnega glede kontrole in izravnanja farmskih cen, kljub temu, da administracija tr Kot pravi poročilo iz Istanbula so veliki ameriški štirimotorni bombniki B-^24, katerih; di, da se bo napravilo kompromise glede tega. Blok hoče videti akcijo v tej zadevi že te-nosi do 4 tone bomb, zadnja dva tedna so bombardirali prestolice štirih balkanskih dr-j koči teden. Kot je znano, ie predsednik Roosevelt posvaril kongres, da bo .on sam n&-iav: Zagreb, Budimpešto, Bukarešto in Sofijo.	- pravil kar bo potrebno za preprečitev infla cije, če ne bo zato poskrbela zbornica do 1.
-X-----
UMIRANJE OTROK NA GRŠKEM
Načelnik Rdečega križa v Londonu, dr. A. \V. Cawadias, poroča, da je izmed 300,000 o-trok, ki so bili v Atenah in Pire ju ob času nemškega vpada, za lakoto, vsled nezadostne prebrane in bolezni uuirlo 110 tisoč otrok.
V Atenah je v dveh mesecih v.<led pomanjkanja izmed 10 novorojenih otrok umrlo 9.
Dr. Oawadias dalje poroča, :ia so nemški vojaki ]>oklali v>o iivino in od pnišnega in konsenzi ranega mleka, ki je bilo na Grško poslano iz ovice in Turčije, ni niti trohica prišla na Grško in za otroke sedaj ni uiti kaplje mleka. Zato dr. Ca-svadias poživlja augleško vlado,
oktobra.
Senator Thomas, rep. iz O-klahome, je dejal, da vkljub kompromisnim predlogom, ki bi jiih utegnila nuditi administracija, bo on zahteval v senatu, da se glasuje glede dodatka k anti-inflacijski predlogi, katera določa 12% zvišanje splošnih farmskih cen, ki naj bi pokrivalo tudi -stroške za delovno kIIo na farmah.
Senator je rekel, da ne more tega sA*ojega predloženega dodatka umakniti zadnjo minuto,' ker pravi, da bi se s tem tako-! reikoč osramotil in bi ne mogel nikomur več pogledati v obraz," ako bi to storil, zato bo šel s stvarjo do konca neglede ali bo njegov predloženi dodatek sprejet ali ne. On bo držal za farmarje v vsakem oziru.
Dodatek, ki sta ga predložila s=enator Thomas in Hatch, demokrat iz New Mexico, bo imel prednost priti na glasova-' nje pred kompromisnim dodat-J nim predlogom demokratskega vodje v senatu, Barkleva, iz Kentuckvja.
Barkley je namignil, da bo; izvedeno glasovanje v tej za-' devi mogoče že v ponedeljek, 28. sep., ko bo senatna Zbornica zopet začela z delom po krajšem odmoru, ki si je vzela koncem preteklega tedna.
Barkley je priznal, da obstoja možnost, da bo Thomasova predloga sprejeta, toda je o<b-' enem dejal, da je prepričan, da bo najbrž zaeno tudi tako iz-' po pol jena z njegovim dodat-1 kom.
Dodatek predložen po -senatorju Barklevu predlaga, da; se pusti temeljni standard cen j za farmske produkte, kot je J obenem pa se da predsedniku Roseveltu moč, da lahko določi zvišanje een tam, kjer bi to ne j pomenilo zgolj večjega dobička, za farmarje, ampak foi aktualno pomagalo farmarju kritij stroške produkcije in najetih' delovnih moči, kar 'bi zavarovalo farmer je pred izgu!bo v ' pogledu raznih farmskih produktov. s katerimi delajo često dobičke le prekupčevalci, d očim se farmar znnji ?ia«tonj.
I
i -----
i .. ..
'Štiristo mrtvih v Monakovcm
I Poročilo iz I^ondona pravi, da je bilo ob priliki zračnega , napada na Monakovo preteklo soboto libitih štiristo a-eh. Te številke ko povzete iz nemških ! listov v Monakovcm.
"News Chronicle", ki je prinesel poročilo pravi, da na-vedeuo število ne vključuje_o-nih tisoeev, ki so pokopani pod razvalinami razbitih poslopij.
Zračni napad na "prestolnico nacizma" je vprizorilo 200 angleških letal.
Druga fronta je potrebna
Deset dni je bil posebni odposlanec predsednika Roose-velta Wendell L. Willkie v Moskvi in je med tem časom obiskal več krajev ruske fronte, in je dmel več razgovorov s Stalinom, vnanjim komisarjem Molotovom, raznimi drugimi uradniki in visokimi častniki in tudi z delavci v to varna h.
^ (Slednjič se je Willkie prepričal, da morejo Združeni narodi Kusiji v njeni velikanski borbi proti nemškim tolpam pomagati najbolj s tem, da pričnejo drugo fronto, kadar'jo je po mnenju zavezniških generalov najbolj primerno pričeti. " Prihodnje leto bo mogoče prepozno," je rekel Willkie.
Willkie priznava, da Rusije ni mogoče ramimeti, dokler je ne proučuješ več Tet, toda pravi, da je vse, kar je videl v Rusiji napravilo nanj naglob-'ji utis.
Willkie je videl Kupijo, kjer ima vsaka družina kakega svojega človeka na fronti in je tudi skoro vsaka družina že imela svoje žrtve; videl je Rusijo, ki ima 180,000,000 prebivalcev ter je v sedanji vojni že izgubila 5,000.000 svojih sinov, ki so bili uibiti, ranjeni ali pa jih j>ogrešajo; videl je Rusijo, či-je t retina prebivalstva se naha-jo pod Hitlerjevim jarmom: Rusijo, ki je izgubila svoje ži-tnice in ji letošnjo zimo preti lakota; ji primanjlcuje obleke in zdravil za ranjence m bolnike.
Taka je Rusija, kakoršno je videl WiNkie in pravi, da mu Rusi niso ničesar prikrili. Ho-
dil je povsod, kjerkoli je hotel, ogledal si je vse, kar je hotei videti, kot bi v Združenih državah šel na tako s lično poizvedovalno pot.
Willkie se je prepričal, da za Rusijo pomeni vojna narodno vojno, da se ruski narod bori v trdnem sklepu in pod geslom: 4 * Zmaga ali smrt!'T Toda ruski narod govori samo o zmagi. Pri tem par*e ozisa za pomoč proti Ameriki. . . .
Ruskim voditeljem in razumnikom je Willkie razložil, kako si Amerika na vse kripflje prizadeva, da zalaga svoje za veznike z vojnim materjalom, kako je pomagala Angliji, ki brez ameriške pomoči danes ne bi več mogla biti v boju z Neni-čijo, kako je pomagala Avstraliji in kako se je zopet zavzela, ko je bil napaden Pearl Harbor in se je ves ameriaki narod zavzel, da se bori do konca, dokler fašizem ne bo iztre/bljen z obličja zemlje.
"Sami veste," je rekel Willkie, "da je bilo prejšnje Čase Ameriško mišljenje v veliki meri proti Rusiji. Toda velikanska Jboriba rdeče armade je zbudila najvišje občudovanje in Amerika bo Rusiji pomagala z vserti vojnim materjalom."
Zavezniiški tzastopniki v I-stanibulu ne povedo, od kod prihajajo ameriški Ibomlbniki, toda. ker morejo leteti na veliko raz laljo, morejo prihajati iz fredujega Vzhoda, ali pa iz Rusije. Tudi ne povedo, kateri narodnosti pripadajo letak-;, toda prav mogoče je. da tudi ameriški letalci bon:burdirajo prestolice osLAkih satelitov skupno z ruskimi in angleškimi letalci.
Amerska vojna politika je vda riti, kjerkoli je mogoče in vdariti z vso silo, povedati pa ničesar, da sovražnik od tega ne more imeti nikake koristi. Kajti ko bi sovražnik vedel, od kod so prišli aeroplani, bi mogel te 'kraje napasti.
V soglasju s tem je bil tudi v juniju izveden zračni napad, ameriških letalcev na rumun-j ska petrolejka petja m mor-1 nariške postojanke ofo Ornem, morju, ko je bil en aeroplan' prisiljen pristati v Turčiji, ko/ je bil na potu na svoje letališče.
Sedaj šele se je izvedelo, da je bilo zadnja dva tedna več zračnih napadov na razne kraje na Balkanu, kot pa je bilo mogoče izvedeti iz ruskih in angleških ooročil.
Ko so Rusi 9. septembra bombardirali Budimpešto, so "neznani" aeroplani bombardirali Zagreb. Pet dui pozneje pa je bila 'bombardi rana Bukarešta in petrolejska polja v Ploestiju in Sofija in nekaj ! drugih bolgarskih mest. I	-
MUSSOLINLJEVA | DIPLOMACIJA
Kakor poroča ONA postaja | je Italija čezdalje foolj zas&rb- j Ijena zaradi naraščajočega ber linskega vtikanja v francoske zadeve na škodo laškim a^pi-raci jam.
list zunanjega ministra grofa Ciana. XTussolinijevega zeta, se pritožuje, da situacija na Francoskem izgleda, kakor da Laval manevrira, da bi dobil prosto roko z ozirom stališča proti Italiji.
Oiano graja violi vsko lutkar-'sko vlado; ker ne ukrene ničesar v pogledu francoskega vi-' ] d nega sovražnega razpoložen ja | napram Italiji, ter poudarja, da je temu vzrok dejstvo, ker to sovraštvo sega tudi do najodgovornejših vladnih krogov Lavalovega kabineta.
Oiano v list dalje dodaja ■ mnenje, da so celo oni Franco-' zi. ki so se že takorekoč udali usodi moreib'tne nemške dominacije v Rvropi nasprotni ide-I ji, da bi Italija imela kako pred . nost v zadevi Francije. I Po Cianovem mnenju je lo->f gično, da bi imela Italija pred-. nos t v Franciji, toda doodaj Italija še ni dobila od Berlina nobenega plačila za svoj zahrbtni napad na Francijo v letu 1940. Niča. Tunizija in Sa-voja so še zanirom francoska o-semlja.
"LEXINGTON
Nova matična ladja je bi! a dograjena v rekordnem času ali celo leto pred določenim časom.
Odmerjanje gasolina po vsej deieli
William M. Jeffers, direktor za kavčuk, je izdal ukaz, da se odmerjen je gasolina raztegne na vso deželo, da s^ s tem prihrani avtne obroče.
Odlok o splošnem odmerjanju gasolina poverja urad za administracijo cen. da uvede potrebne restrikcije na način, kot se to že dela v vzhodnih državah.
Ruske ženske t nemškem ujetništvu
Kot poroča ONA so Nemci prignali i<z I%rajine veliko število ruskih žensk na Norveško, kjer so jih uposlili v ribji industriji pri Hamerfestu. — Vse konzervirane in drugače preparirane riibe iz teg- okraja .so odposlane v Nemčijo, _
CITATELJI! Prosimo, poglejte na /NT A T^T A A	sa nmlu v«« kot i
številke poleg nabora za dan, ko M 1 ■ - nkl /\ WW M M M	^ na dan dobivate...
Vaša naročnina poteče. V teh časih I 1 T I 1 /A I |\ I II I II	°])c 'GLAS NARODA"
splošnega povišanja cen, potrebu- I V^ M A JL JLk/ JL ^ JL XXwV/Ju/jL JIl	! // fo pošt. naravnost na dom
je list Vaše sodelovanje. Skušajte I	fir ^ tm pnmiifct ■
imeti naročnino vnaprej plačano, j _ tisf slovenskih delavcev T Ameriki,	ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA
m^^SSSS^m^^^^^^m^^Sm_ »m^ih* — Sn—i dam lUtlg Bi>>M>if »k 1W >t P—I 0«W Ww> Ink. N. f. mmšm Ad mt C«unn mt Utrtk Irt. 1SH.____1
No. 191. — Stev. 191. (Telephone: CHelrea 3-1242> NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 28, 1942 — PONEDELJEK, 28. SEPTEMBRA, 1942 __VOLUME L. — LETNIK L.
Na nekem drugem kraju me- ' sta pa so Nemci nekoliko na- ' predovali in boji se nadalju- i jejo. Rusi, četudi že izmuče- . ni po dolgih bojih, se bore -za vsako hišo.
i
Nemci poročajo, <la <so v sredini Stalingrada za%,zeU več barikad in hiš ter da so Nemci ! ze na več krajih dosueli do Volge.	f
Kako srditi so boji v Stalin- j #radu, nam poja^inje poročilo, ki pravi, da je bilo včeraj ubitih 4000 Nemcev. Severozapa- 1 dni del JStalinsg-rada je se vedno 1 pozorišče najhujših bojev. Kot i pravi rusko poročilo, je nek ' ruiaki oddelek na tem kraju u-bil 2500 Nemcev m razbil 18 1 tankov ter 30 topov. N« nekem urtagem kraju v severozapad-dnem delu mesta so Nemci s 1 40 tanki v enem dnevu osem- 1 krat napadli. Pri teh napadih ] so Nemci izgubili 10 tankov. j
Na onetn kraju Stalingrada, kjer so Nemci dosegli nekaj a- ■ tpehov, kar priznava rusko o-poldanaiko poročilo, so Rusi s protinapadom aftrili 1000 Nem- J cev*	IttrvjeiL * Na
nr'-em drueem kraju mosta je 1 bilo ubiti!, uadaljnih <500 Nem- 1 cev.	'
Na Kavkazu, jugovzhodno • od Novorosi&ka ob Ornem mor- : ju so Rusi zavzeli več višini in vasi ter v enem dnevu ubili 1200 Neaneev.
Pri Mosdoku pa so morali Rusi pred vel?ko premočjo Nemcem prepustiti pno vas. V boju za neko železniško postajo so Rusi razbili 3 nemških oklopnih avtomobilov in en maj:hen tank.
Severno od Voroneža, kakih! milj severno od Stalinffra-' fla. so Rusi pregnali Nemce iz, nekoga sadovnjaka, ki so ga-več omi trdovratno branili. Po-' ročilo pravi, da so Nemci na' bojišču pustili 1H73 mrtvih. I
Na severozapadni fronti med Moskvo .in T^eniusradom Rusi či.stijo Nemne, 'ki so vdrli v ruske utrjene po-tfojanke. Tekom teh bojev je bilo uničenih '21 tankov in oiklopnili avtomobilov.
BOJI V JUGOSLAVIJI.
(JIG.) — Newyoraki "PM" poroča, dn se nahajajci četnihe frile generaLa Mihajiuviioa v velikih borbah z za-edbeniini ce-ftuiini. Najbujsi boji glasotn iporoeil ^volKKine jugoslovan-1 tke radio postaje v okolici Banjaluke, 95 milj južnovzhod-j r j o«! Zaigreba pri Travniku in; BugojinL, želeanisnikih križaišr-ih južne Bosne.
Uuei i-ici so popolnoma porazili močno italijansko kolono, ter osvobodili mesto Pazar. <''a- J »opiije Ante Paveliča,,vodje hr. vaiške mari^calfttsfee države, | prrznava. da divjajo v ozemlju Nizu Banjalmke sHni boji med Hlonioljutbi in četami osi*ča.
I/ drtigvh virov poročajo, da je bil v bit'ki pri Ribniku ran-j jen Ratko Mani&ič, ki žteje med prvake juaroslovan^kega četniiSke#ra gibanja pod generalom MrhaJIovwem .
Na pragi Smžak—Kovxka so.
Merilci virgli fes tira vc<jaAki( vlak, ter pohr.li precejšnjo šte-Tilo nem^ib vojaikjov^,
da dvigne blokadoj
V Argentini je pripravljenih več tisoč zavitkoV in mnogo kondenziranega njeka za Grčijo, toda ni ladij za prevoz.
Nek uradnik vojnega gospodarskega ministrstva je rekel, da od grške vlade že ni prišla nobena prošnja, č« pa bi pri-š a, ne bi bila vslišana, kajti na ' Grako l>o poslano iito m inini-| .^trstvo sedaj samp se čaka na }>oročilo nevtralne komisije o položaju na tfnskeSL Kadar bo prišlo to poročilo, tedaj ibo ministrstvo šele rmanaSljalo o tem, ako se pošlje na Grško tn-<Ii mleko.
KAPOJUSOKaV OBOB ^ :
Francoski narodni o^bor, ki je izvrševal na organizacija ! 44l>orečih se francoskih sil'' i (svobodnih Francozov), je < prevzel oskrbo hiše in zemlje, kjer je živel in uanrl Napoleon v iagnanstivu na otoku Sv. Helene. Dosedaj je ta oskrba bila v rokah francoske vlade, toda j oskrbnik Georges Collin je obvestil generala Cliarlesa de Ganlle-a, da ne more več biti zvest spominu na Napoleona in obenem zvest vladi v Vichy ju.
Del otoka Sv. Helene, kjer se nahaja Napoleonova hiša Lonjgwood in njegova grobui-<*a, je francoski teritorij od leta 1858. Otok je angleška posest, Ta mala posest na otoku ima «amo dva francoska prebivalca, Collrna in njegovo ženo, ki jn plačuje francoska via-' da.	I
Collin de Gaulle-u pisal naslednje pismo:
"Ne morem več prenašati ponižanja, da bi bil v neposredni zvezi z vlado izdajalcev, ki tepta čast Francije in voljo svojega naroda."
Nedavno je neka ladje 4'boju jočih se Francozov" vstavila na Sv. Heleni in je njen ka-pitan v bližini Napoleonovega groba posadil vrbo ter zastavo (trilkoloro) z lotarinškim križem, ki je znak bojujoči h se Francozov.
! Četudi je hiša in grob last; j Napoleonovih potomcev, vendar vse oskrbuje vlada tretje francoske republike. Vzdrže-i vanje velja na leto $i.»00.
Madžari raznaroduieio srbsko otroke
ONA poroča preko Londona, da madžarske oibla&ti v Banatu hite z raznarodovanjem srb-skeza prebivalstva, posebno mladine in otrok.
Vse srbske šole so zaprte in v«i srbski otroci čez šest let starosti morajo pohajati v madžarske ljucteke šole.
IZ JUGOSLAVIJE
Radio stanica Svobodna Jugoslavija, katero je citiral moskovski radijo, je naznanila, da so se bile bdtike pri Banj-a-luki, Travniku in Bugojni. Dalje je podala tudi vesti o bojih posameznih guerilskill oddelkov, kateri *o pobili in razpršili, močno italijansko vojaško silo, ki je služila skupno s Pa-veličevimi četami, ter so oibe-nem osvobodili trg Pasan in iztirili vojaški vlak na progi Sušak-Novska, pri čemer je bilo ufbitih nmoifo italijanskih vojakov.
Grški gnerilci
Skupina grških guerilcev je pred kratkim napravila napad na koncentracijsko taborišče in pobila 18 nemških straž, ter osvobodila 200 grških interni-rancev, ki so imeli biti deportirani v Nemčijo na prisilno delo.
To poročilo je prišlo iz Stockholma in je v njem rečeno, da so se osvobojeni interni-ranci takoj pridružili guerilcem. — (ONA).
I
Hitlerjevo grobišče v Rusiji
Radijsko omrežje CBS je po\zelo po londonskem radiju poročilo o nemškem načinu o-pisovanja trpljenja nemških eet na ruski fronti. Nemškim ljudem doma se pripoveduje, kako morajo nemški vojaki spati v blatu in se plaziti naprej v dežju, v sneženi brozgi in v jedkem mrazu ruskih jesenskih noči.
Hitlerjev list "Volkischer Beo-Ibachter" opisuje v nekem članku strašno stanje zunaj Stalin grada, kjer vsak nov dan pomeni novo (bitko in kjer je v zemlji med netmkimi vojaki in njih ciljem gomila nemškega vojaštva, katera se veča z vsakim dnem. — S tem hoče na-eijska propaganda pripraviti nemško ljudstvo na Strašne iz-gnbe, ki jiii je utrpela uemška armada Dri Staliiurradu.
NOVA MATIČNA LADJA SPLOVLJENA
Tukaj je bila spuščena ua morje v soboto ogromna matična ladja Lexington, ki je imenovana po izgubljeni ameriški matični ladji istega imena.
I>adjo je krstila Mrs. Theodore Dougtla* Kabirtsvm. vdova bivšega pomožnega mornariškega tajnika, ki je krstila tudi prvo, zgubljeno ladjo Lexington pred 17. leti, na intern kraju na Fore R iverju, kjer je ladejelnica Betblehem Steel Co.
Podadmiral Friderik Sherman, ki je ob priliki splovlje-nja ladje napravil govor, je med drugim dejal, da upa. da bo tudi ta nova matična ladja naslednica prve ladje Lexington dosegla take uspehe in rekorde, kot jih je potopljena stara ladja, ki je spravila s površja morja 23 sovražnih ladij, z 800 častniki in 9000 japonskimi mornarji.
Podadmiral Sherman je ibil poveljujoči kapitan na stari ladji Lexington in je bil zadnji, ki je zap<ust.il potapljajočo sf ladjo v Koralnem morju, \ meseca maju letos.
<RLIRS MAK » D A" — Ne« Twf
MONDAY, SEPTEMBER 28, 1943 T
SLOVENIJA—KAM PLOVEŠ?
--T. F. -
TTT ►
Najnovejša izdaja splošno znane slovenske < kdačnice |
SOLDIERS 0H PARADE
(MLADI VOJAKI) Priredil za -PIANQ HARMONIKO
Jerry W. Koprivšek
Cena 40 centov • • • '.
Naročila lahko pošljite na
Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th St., N. Y. C.
RAZGLEDNI K
Piše Anna P. Krasna
"Bazovica"
Zdaj pa zdaj dobimo pri listu zavitek iz Kaire, v Egiptu in v tem majhnem zavitku tiči vztrajen tlUb ortpora, ki je 3>il tako kruto preganjan po naših primorskih krajih od zadnje svetovne vojne.
Da, ta -skroimu listič,'' Bazovica", daleč v tujini drži pri življenju tre t o nezlomljivo silo našega človeka, ki mu daje po-tgwm, da se postavlja v bran etevilično veliko močnejšemu sovražniku.
V " Bajzoviei" je najti Članke izpod peresa Ivana Učenikova, ki so vredni omemibe in ponatisa — toda ponatisa a navedbo vira, (kajti, opazila .sem že par-krat tu in tam ponatise iz4 4 Bazovice", vir pa ni 'bil naveden. To ni (polteno in ne pravilno v smislu časnikarske etike.
Listič pove o Lahih, ki tlačijo in preganjajo naše ljudstvo tako, kot 'povedo samo Primorci. Z odkrito, 'konkretno in trpko pa resno besedo podaje fakte in izpo<B>iva napačna
tolmačenja, ki ee jih seje v usvet z vidikom "lepisega" ravnanja z Italijani po tej vojni.
■ Grofu Hforzi je ta listič po-vc<!al odprto v&e, kar mu je šlo in ara je }>ostavil na mesto, kamor spada, namreč na mesto zagovornika Italije v zunanjem svetu, kateri naj gleda dve Italiji: fašistično in ono, ki fašizma baje ne mara, pa ga mora reva trpeti, ker je Musolini hud človek in velik junak, ki i>j takoj zarožljal s sabljo, ako bi -se revolucijonarni Italijani uprli .njegovi volji.
Kot Sforzo, postavlja v svetlo luč dejstev tudi takoimeno-vane la»ke protifašisfe, ki so se
v Franciji in drugod prepirali med-seboj zaradi vodilnih mest in prob'emav, ki so jih sami napihovali, da bi tako ne videli
Nemški dezerterji
ONA objavlja vesti, ki so bile prišU po tajnih virih iz Ce-hoilovakije in katere se glase, da nemški vojaki s silo kradejo ijuAstti po Češkem in Morav-Jtem civilno obleko, katero rabijo pri deewrtiranju j% arma-d*. _
Isl Če-hoslovakije eo čete transportirane na rusko fronto in rsvd; tega skušajo mno§p
vojaki Tretjega rajha pobegniti z zadnje postaje na poti v gotovo smrt in grozo, ki je nemškim vojakom dobro znana, ker se govorice o strahotah roške fronte zelo širijo med vojaštvom.
Civilifcti, ki so se pri vo jaških oblastih pritožili o ropanju o-bleke od strani vojakov nemške armade, ao bli aretirani pod pretvezo, da obratujejo nemško armado. • - ' *•.
X H K NEW
ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE
Spisal znani profesor na Stevens Institute or Technology v snglettlnl GEORGE W. BARNWELL
Podlago za mehanično znanje si morete dobiti s knjigo NEW ENCTCLOPE. BIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (t angleščini). Ta velika knjiga popisuje in t slikah pokaže temeljna dela mehanike. Razloži vae natanko, kar mora znati najboljši mehanik; poJasnuje vporabo vsakega stroja, o-rodja In meril. Pouči vas, kako je treba vporabltt načrte (bloe prints) ter vam tndl daje mnogo računskih tabel, da morete poepeiiti svojo dela Ne glede tm. to, aU ste Bele početnik. vam bo ta knjiga zelo koristna ln mnogo vreana. — 1000 slik ln risb. 576 strani, trdo vezana imjip stane
Samo
Naročite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
91$ Wt* 18th Street Now York
WTESTmAJTB V AMERIKO
preko njih resničnih problemov, ki so zathtevali snrotren« in požrtvovalne akcije. Oemn peti .slavo ljudem, ki so samo govorili, dejanj »pa ne morajo pokazati-noibenFh?
O »J pol milijona bežnikov", ki s0 utekli iz Xt;i i-je pred. fašisti, jib je nemara komaj peščica, o katerih se lahko reče, da so nekaj ^oriii proti fašizmu.
Sloveuri, ki jih je Italija podjarmila, to vodili in še vodijo odpor proti fašizmu m to doma, kjer soda doseči prkstny robo in ne kje na tujem, kjer OVRA nima dostopa. Uredn ic Učen i kov po pravici pravi, da je bila in jc našega naroda kri, ki je pojila v Italiji zemljo v lioju s faSizmom. Pa kakor na ne privoščijo, da: bi živeli ko * luirod, tailfo se v svetu v t b dneh bahajo zvzbocenimi pr i, da se v. Itali jiprotifasisti upirajo in. snujejo prevrat ... le tega ne povedo kdo se up i m. fašizmu ? Prav po laško.
V listu iz Kaire je poseur-■•■> zanimiv joizik, ki je tipično primorski, icajti v njem so rzra7*. kr «rlwekn prikličejo v sporrm pestrost jezika našega življrr v Primorju. Tu in tam je opaziti tržaške izraze, kar je 6icfr v konfliktu s knjižno slovenščino, ali urednik pač pozna krogsvo. jih ei t atelje v in jim objas< ' stvar tako, da jih razume;!o. Prav kakor mi v Ameriki v. r-tvujemo včasih pravilnost našega načina izraza na ljubo t-meriškemtr. <ki je nation ]-izseljencem v gotovih primer u bolj razumljiv. V -splošnem j*-pisanje tega lističa kleno in jasno, kar nam priča, da dolga "ddba podjarmljenja naših Pr -morcev ni ijbila. Se znajo misliti* samostojno in še pov. -1o odločno in brez strahu, da s* bodo Primorci še borili za sv... je osvobojen je powod, jim bo dana prilika.
I\>d rubriko "Izpod domač«?-ga latnika" prinaša "Baz vi-ea" raznovrstne vesti iz vstv"f! sveta in tudi kako domačo, u r

KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS' in STAMPS
glava, ter jih je doadaj največ dostavila notka prekupčevalna družba iz Buffalo, N. Y. Poročijo dostavlja, da je znani C-1 arfkar Westfbrook Pegler .postal ovftlijerejec — na njegovem privatnem posos«tvu s* pase zidaj že 12 ovc.
PRILETNA ŽENSKA
iščem delo !_Znam šivati (dressmaker). štrikati vse, heklati, papirati, sobe barvati; če treba krave pomolzti, prašiče krmiti, travo kositi-, krompir saditi, ker sem vsega dela monter in ulboštva gospodar. Najrajše bi biia v (bližini Milwaukee, Ba-cine, Kenosha, ker imam feukaj nekaj navlalke. A biti mora pri Slovencih. Pišite na: JENNIE KER, Box 93 D, Route H, Union Grove, Wise.	(2x)
urednikove pripombe. Lat.-i'\ jn doma bil res, torikar je a- o vrni ji lipa, kajti. Primorec .e po končanem delu vsedel pod latnik, fcjer je pokramljal > f sedi in prijatelji. Kako dot-r-. se tudi ^?pominjam tistih k ničnih zlatih igroadov, ki so še tako vabljivo nafemrhali v ,« • ii izpod domačega latnika!
Naši prrraonski fantje- vo j n-ki, ki citajo list '»BazovnM*1 imajo v uredniku Uičen^cevu dobrega učitelja, ki jim bistri raarum, da jim bodej1« njiho\ e naloge jaanr fn dejstva prett Ji> lasti in sedanjosti znana v jpravi luči resnice. Toliko sem Poznala iz nekaterih številk, ki sem jrh dobila v roke in prf-čitala.



KUHARSKA KNJIQA;
Recipes §f Ali Nations
* (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
C".
Stane
samo
JEBBY KOPKrvSEK In ajec*v orkester na fWfrfc
Tereslnka Polk*
Na planlncafr—valfelt Siv. M 575 In DUQUB8NE UNIVERSITY TAMBURICA — Ut. M 571 Za foa rraiV In oena_ ploiS se Obrnite na: JOHN MARŠI CH Inc. m Wert «n* Street, New Yoch
^"Knjiga je terfo vezana in ima 821 stranica\
. i ' ■
, , Eecaptl so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so' |, tudi v jexikn naroda, ki mn je kaka jed poswbno ▼ navadi J j
4' Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo i! kuhanje in »e hočejo v njem čimbolj izveibatt ini iT ixpopolniti.
i w

^^Naročite pri

^ ^
KNjreAfeNt SLOVENIC PURUSHIN& CO.
216 W«t mbr Str^t	%	Ywkr*. T,
'Največja nevarnost, ki ie old vsega začetka visi nad sloven-; slkiini iiaixxiom, jo seveda germanska ndv&most Danes se je stopnjevala do take napetosti, da ji je trelba dati drugačno ime. Is" i več nevarnost, po*guib- i nost je. ,
tXe-mislimo, da «e je ta že davno znana nevarnost spre-; menila v pogrfbnast šele s pad-c<.\m Jugoslavija. Da, če bi se bila mogla Jngcslavija ubraniti vojaške sile osiščsi. Jugoslovanska zmaga na bojnesn pciljm bi stvar spremenila. Vsaj ta ndko dotbo. Toda fccior je količkaj poznal razmere, ni mogel niti sanjati o tem, da bi Jugoslavija zares odbila naval asššča. Edino, kar je moglo (im moralo) pozornega opazovalca izn-enaditi, je bil tako hiter padec Jugoslavija. Nekaj več notranje moči in solidnostoi je imel vsakdo pravico pričakovati od Jugoslavije.
•Zakaj so je Jugoslavija vendar u prla, zaikaj ni ostala pri dunajskem patipisn? Zakaj je tudi Slovenija manifestirala, ko je nastal predbrat? Ali niso končno inieli vendarle več raz-boritosti tisti, ki so •se odločili ea podpis pogodbe s Hitlei*jem! Ali niso nazadnje prav računali, 'ko ^o dejali, da ei hočejo pridobiti vsaj neikaj več časa?
Vise taiklo Ln podobnoi ugibanje je <še santo po sebi danet brez pomena, zakaj dogodkov ne more nihče obrniti nazaj v prejšnji položaj. Gotovo je pa eno: naj ;bi se bila Jugoslavija ofbmila tako aH tako, glede Slo venije je bilk) pri Nemcih žc vse naprej določeno, da mor« izginiti. Ta določba bi ee m bila čiprcjmenila, pa naj bi 27 nianec bil ali ne bi L Načru uničevanja Slm-enije bi ne bi] tako krat in breasrčen kot j« sedaj, to je verjetno. Izginiti bi pa morala na en ali drug način, to ji je bilo usojeno, dclklei iona Hitler belsedo tam okoli Xi nitit trciba rodi Hitler — na mesto n/ega lahiko postavimc /besedo: germanstvo. In ze ; Slovenijo bi prej ali slej priak j na vrsto Hrvatska in z njo al | za njo Srbija. O tem ni ncibe nega dvoma. Slovenija pa ns vsak način. .
Pot do Jadrana, do Trsta, vto di pač preko slovenskega oeeai lja. In ta je eden najlbližjil
II:
"GLAS NARODA"
i 'voicb or no pfona>	^
Owned and PtibHfttu <t by Biogenic PnhUshlnc Company. (A Corporation) Frank Sttlcw»r, Prefl^dent;	Hade, Treasurer; Joseph Lnpeha. Sec. i
Place at bnidneMf the i-orjkoratlnn and addr^saes of above officers;
21« WBi iT 18th STREET, NEW YORK, N. T.
I , m	!--.,.. ■	,, ............... ---^ 'J
49 th Year_ ;
■■ " -"' , ' "'" " 1 i
"Glas Naroda** Is issued tfvery day except Saturdays, Sundays and Holidays.
Snbaerlptlon Yearly $6.	Advertisement on Agreement.
_._ 1
Za relo leto velja list za Amerttco in Kanado $<V—; za pol leta S3.—; 1 sa četrt lata S1.A0*. — Za Ne« Tork sa celo leto 97.—: za pol leta	1
Za inoaamstvo ca celit leto $7.—; za pol leta $3-50.	,
j "Olaa Naroda" izhaja vsaki dan lzvzemS sobot , nedelj ln praznikov.
-GLAS NARODA", UC WEST 18tb STREET, NEW TORK, N. X.
TelepUone: CHelsea S—1242 ——^————
i \ POREDNI PAGLAVCI
---
To'h porodilo je pred neka j dnevi iz Washingtona imesU 4,Overaeas New Agency":
"Danes se izvedelo, d»a so vladni uraidimki dosegli 4 voditeljev ameriških Srbov, Hrvatov in Slovencev so-lasno zaobljubo, da bodo opustili prerekanje glede ju-m »slovanskih političnih nesoglasij zaradi wjne industrij-ke uspešnosti.
Pravijo, da imajo ameriški Jugoslovani okoli 3,00,000 ndustrijskih delavcev v ameriških tovarnah. Nesoglasja! ned n imi so vzplametela v pretepe v tovarnah v industrijskih središčih, kot so Cleveland, Detroit, Pittsburgh n Gary, Ind.
Državni podtajnik A. 'A. Berle in rav^^atelJ Urnda za vojne informacije Elmer Da vis, sta se posvetovala z jugoslovanskimi voditelji, da dosežeta enotni sporazum. Spor, — tabo se trdi, — med ameriškimi Jugoslovani je i.il srdit, ker nekateri ameriški Srbi, ki jih pri tem baje podpira jugoslovanski poslanik, pravijo, da Srbi nočejo živeti skupno s Hrvati v obnovljeni Jugoslaviji.
Mr. Berle je povdariL da Združene države niso povzdignile jugoslovanske legacije v poslaništvo zaradi zaslug kakega posameznika, temveč v priznanje junaškega odpora Jugoslovanov proti osišeu.
Trije jucroslovaiiski (srbski) voditelji niso hoteli pod-)isati zaobljube iz razloga, da pred vsem ne vedo ničesar > kakem nesoglasju. Ti trije so: Louis Christofer (Kristo-f.^rovid), iz GaTy, Ind., ter Branko Petič in Mladen Tr-1 ihovi<5 iz Pittsburgh a."
Tako tedaj!
Ameriška vlada je povabila, oziroma poklicala v Wa--iiington zastopnike ameriških Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker je z bistrim očesom pazila na njihovo delovanje in se prepričala, da se ne razumejo med seboj, da se elo prepirajo in to v času, ko se naš troimenski narod v I svoji domovini «bori na življenje in smrt za odrešenje | izpod fašističnega jarma in za svojo svobodo.
Povabila jih ;ie na razgovor kot poredne paglavce, da jim postavi pred oči dejstvo, da je dežela, iz katere so )rišli, torej njihova rojstna dežela, JUGOSLAVIJA in <la, če hočejo v Združenih državah kaj dslovati za svojo rojstno deželo, morajo delovati za JUGOSLAVIJO, ne pa posamezno za Srbijo, Hrvatsko in Slovenijo. Ameriška ylada priznava samo Jugoslavijo, ne pa posameznih držav Srbije, Hrvatske in Slovenije,
Was2iington jim je torej šele moral povedati, ka;j so n v katerem smislu in v kateri smernici morajo delovati!
Pač ialostno!
Krivda v tem je — to pribijemo — na strani Sifoov, *nih Srbov, ki se drže svojih starih, nazadnjaških tra»di-
ter si predstavljajo Jugoslavijo samo kot Veliko Srbijo, kjer bi sami gospodarili kot Oblastniki in nadvladar -ji nad Slovenci in Hrvati, ki bi jim bil manj vreden narod in ki bi jim veljal samo toliko, kolikor bi ž njimi vred 'bila 1 svečana njihova srbska država.
In te 8i<be podpira jugoslovanski poslanik Konstantin Fotič, ki je žalosten preostanek polpretekle dobe. po-mbonosne fašistične vlade Stojadinoviča.
Nikakor ne moremo razumeti, da jugoslovanska vlada. pusti na tako odličnem in na najvažnejšem poslani-kem mestu moža, ki ud Jugoslovan, temveč trd Srbin. Pa vendar je nekoliko razumljivo, kajti jugoslovanski vna-nji minister, ki je obenem "gospodar" nad poslaniki, je Moročilo Ninčič, dedič fašista Stojadinoyica.
Mnoero boljše bi bilo, da Ibi bil na tako važnem mestu, kot je Washington, kot poslanik mož, ki je vseskozi Jugoslovan in nosi ta Čut tudi v svojem srcu.
Potem bo Jugoslavija v Washington« pravilno zastopana.
ciljev (germanske ekjspamzivno-■iti že old nekdaj, zla&ti pa butkme na dan 2 vsakim novim valom gemnanifltega imperija-lLauia. Neanici eo .takoj v prvem hipu po padca Jugoslavije na-taircno, vedeli, kaj narediti s Slovenijo. Dočim so Hrvatski in Srbiji dtalocdli za enkrat zna^ !čaj samostojnih držav, g-lede-^ovenije o čem takem niti govora ni moglo biti. Saj so imeli vae že davino naprej za ntil^Jjeno. Radi Slovenije je bil potrebtta tisti "majhni popravek" mtej velikega Rajha,, q katerem je govoril lani sam Hitler. .
Zato je lilo vse tak*> hitro. In bi bilo šlo v tem pravcu brez vsakega d^x>mfa tudi v slučaju da je Jugoslavija ostalavpii dunajskem podpisu svojili te-danjSi predstavnikov. Šlo bi sev-cida malo bolj po&tsi, toda. i5ilo bi vsak ako popolnoma /Uto pot. Slovenci bi izginjali malo bolj počasi in najbrž z manj- i So krutostjo od nemške strani, upanja na reBitev bi pa bilo najbrž še manj, zakaj Jugoslavija s Slovenijo vred bi ojačila neu^ško sik*, vojna bi bila toliko daljfea, nemšlki poraz toii-ko tevžji — in Slovenija bi ne imela potem nobenega upanja, da <bi se katerakoli zavezniška država kdaj zmenila za njeno u?odo. Sedaj je tega upanja vendarle kolikor toliko. Prav preveč si pa seveda niti -od te strani ne moremo obetati. l Ce je Trst cilj genmanstva, l zakaj ^e je pa potem Hitler . {vendartf .ustavil pri Ljubljani ? v | Za>kaj ni šel naravnost, ko mu l i je bila pot vendar prav tako
>	odprta?
(Prvič od Ljubljane <k> Tr-i sta ni dandanes prav nič daleč, [ drugič mu je pot itak odprta, »'in se lahko rečej, da Trst ie i hna, tretlČ^je pa bilo le trefoa
-	tudi Mttseoiiniju %Te6i kost. • Mhisskiui sam dobro ve, da je . dobil le kost, ki jo lahko vsak ■ čas tudi zopet izgubi, toda vsaj
>	fccliko je dobil, da si je .pred svo t jiana ljudmi uanil roke in obraz. l In to ve Hntler prav dobro, da i predaleč ne sme d ti s poniaeva-
-	njem 'Mussolinija, zakaj laški l narod tudi kcaično ni popolnoma slep.
Vsa spodnja Štajerska in v&a l Gorenjska — nem&ka zemlja! i Kako je Hitler hitel s to izjavo! Kako brž se je lotil izvedbe svojega programa! Ni bilo treba da so bili na teh tleh ravno Slove*nci. Naj bi živel tu katerikoli narod, približno isto bi se godilo; i njim. Seveda, je pa treba s Slovenca prav posebno svinjsko postopati, ker so Slovani, ker so se poselbno "grdo"' upirali germaniziranjn tfkozi toliko stoletij in ker so imeli po zadnji vojski med vsemi slovanskimi narodi najmanj pravice "uiti" iz Avstrije, da jih ni miogel Hitter že z Dunajem vred dobiti v kremplje.
^ (Nadaljevanje prfhddnjič.)
kampanja za prodajo vojnih BONDOV.
V sredo, 30. septembra od r.30 do 7.30 zveer bo na Mali t Central Paiku v New Yoi'Au 'olika razsvetljava \r barvah mx1 Ziiatavami 15 narodonr. To K) zaključek kampanjskih prireditev za-prodajo vojmh :bon-iov ruznili narodnosti zadnji iK^ec v New Yorkn..
tZa v^sako narodno skupino, ci !bo prišla v narodnih nošah," jo d<Joeen poseben prostor.
;Celi program bo imel 15 pri-lorov, ki jili bodo pokazale posamezne narodne skupine.
Igrala bo ameriBka vojaška 2Toclba. Razni filmski igralci so dhO(jrai)ili sodelovanje pri tej i-eliki pitireditvi. Sloviti bari-Lonist Metropolitan opere, En-r,io Piraa. Ik> pel Star Spangled Banner..
Peter Finne<v, Director of Publicity War Saving Staff, 1270 Ave New Yonk, N Y.
reja ovc se ipriporoča
prebivalstvu vzhodnih držav.
Le Roy M. Ohaipmmn, zastopnik krajevnega farmskega u-rada za okraj Fairfield, v državi Connecticut je izdal pri-poicčilou da si vsalk jx>deželski prebival«*, ki ima primeren kos zemlje, katerega bi se dalo s pridoon porabiti za rejo ovc, nabavi nekaj glav drobnice in s tem pomaga svoji deželi pri vonjnemi prieadevanju.
Ovce, je dejal Chapman, so koristne, ker nudijo vohio, nitT-o in kožoe obenem, kar por meni, da ,bi z rejo ovc pomagali ofblaeiti vojake in prebivalstvio, dOčian bi z mesom iBtotako koristili v obe smeri; ovčja koža pa je posebna porabna za oib-leke letalcev, ki morajo letati v izredno visokih zračnih plasteh.
(Zaenkrat se je pripeljalo ia Montane 200 ovac v okraj Fair field in izgleda, da jim kraj prija. Te ovce inmjo na svo-jffli zemljiščih raizne ustanove in posametzniki, ki laetujejo pri vatnsa posestva in domove s kos« Zemlje naokrog,
(Kot je raavidno iz podatkov, ki jih je v letu 1840 zbral neki kolegij v Massach<u€{3tts, so bile vzhodne države, Vključivši državo New York, središče ovčje reje.
Ovce, ki jiih sedaj dobivajo za rejo v vizhodirih drŽavah, se imenujejo Merine-Corriedales in so tatko naučene, da se drše skupaj na paši, kar itepofcftidja bojazen, da bi se poitskns % rejo ovac v novih pokrajinah izjalovi Is tem, da bi ovce poiogo-brle s (pašnikov na ceste, kjer bi jih pdbi jald avtorotofolisti ali pa v gozdove, kjer bd jih napadle divje zveri.
Ovce se lahko nabarvi po $14
D A" —
M
MONDAY, SEPTEMBER 28, 1942
B^MB—3	I	1-1
▼RANOYLJBN UM
— i _ -
jlw "Trii mm n nafiwra tit—imminnfnm^TTTiFfiw^| fil	________C Mil
||| Kratka Dnevna Zgodba K
PAVEL KITNA VEM j
Riž in otroci v Zadnji Indiji
lk I
po kurjavo v gozd isn pa prinašati vodo od reke. Če pa je koča pni void i ali celo nad njo, je stvar bofij enostavna: vrč se ;
spusti v vodo in potegne zopeit navagor.	. • m
V	onih deželah pa tudi pa- toj zijo na preprosto izobraabo vl( djBčkcv.. Zanimivo je namreč, da je v vsaki večji vam gotovo kaka večja kotoa, ki jo ianeaiUr- • jejo "isatnostan," v kateri živi edan ali več bodhičtovgkih me-' nihjorv. Tatm zelo mtnogo maš- ^ kih vstopa v c^aanostane, od ka- " terih pa sa nekateri zek> pne- ^ prosti, V nji žirve menihi evo>- ^ ji veri in posvečajo precej časa af tudi vzgoji mladine.	j
V	šolski sobi seveda ni niika- cc kih (klopi, ampak prekrižanih c* liog sede na rogocznicah uoite- ^ lji in učenci in s table se uče -čask. Včasih čitajo- vsi obenem
in vsak po svorje, zato je nmor ^ gokrat zelo glasno v teh razre-dih iiv to je v vahodnih deželah že ta»ko in nifetee si zaradi tega ne beli Jas. Menihi-nauče t? dečke tudi pihati, a le tu in tam znajo hudi računa/ti. Šele v ao~ vejsem času so začeli u^tananr- p ljpti boljše soJe in posebno v p< Burmi, kjer so tudi angleške ^ Aoie pCfVasefii.	.
Angleški učitelji ali pa do-ruaieini, Qm so hodili v angleška ^ šole, so [prinesli v samotne v»r si tudi nove igre. Tako izpo po ln ju jejo dečki .«vo>jo zabavo _ v gozdu in na vodi tudi z no-g-canetotm. s jtefitavOjanjean raje- j nih zcradb s kamenčki in iVde- 5 ho van jeni jadrnic a deklice so po efvrotpfikih to-varišicah prevzele -— punelce.	y V«ra aapadoindijskih nai<*- tv dov je v bistvu prav lepa in t( mnogo lepih naukov se nauče P otroci od učenih menihov. Le n čjknda, da je polna raznih vraž. Ctoci trdaa verujejo v dolbre n in zle duhove. Vsa priroda jim n je .polna teh ikrlvnoe triih bitij, P oki katerih žive »nekatera v dre- " veaiih, droga v lepih cveticah,^' ki jiii je ona dežela polna- Odrasli in otroci se hočejo priku- " piti i§ki atom in vilam v go®du ^ in pristavljajo jim majhne hi- ^ sice na dravesa* da bi bivali v njili. Tako so mverjeni o nji-ttovem živijenju, da gredo ved- * no popolnoma tiho mirno takih i kraj€V, da ne bi motili teh bitij, ki so se naselila v malih • hišicah. ~ j Tako je tam v daljnih krajih f južne Azije. Povsod bivajo j l.jdd^eT povsod se trudijo, in tr- ^ ipe za vsakdanji kruh — a po- v Vsod je drugače. Le otiloci so ^ > povsod veseli in prijaono otarv- r t Ijajo svoj kraj.
! mammmmmmsmmmmaammmmam * i IZStA JE NOVA KNildi T AN- * 1 GLEMINI » ŽIVLJENJU AMEBI- 1 SKB - mVJAČD® POD NASLOVOM
;	AMERICAN ^
; ^m WILD
V knjigi Je natančno poplnim iiv- . » 1 Jen je posameznih živali, živečih na ^ k Kahem, t morja in r zrafcn, tako da , bo Tsaktto, ki' Unbi naravo in njeno ^ .. pestro Cvalstvo, knjigo bral s velUtim J r ronimnnjem. ker bo t njej naSel mar- j] 1 slkaj Iz BvUefiJk dlvjth flraM, kar ■, .. ms doeedaj Se ni bllo- nutei. '	.
Prvotno J« bilo nameravano to ve- -g lika dfelo izdati v petih knjigah, toda , • Je slednji« IzSla v eni sami knjigi, ki' n
pa pri vsem svojem skrčenju prinaša 8 POPOLNI. POPIS ŽIVLJENJA AME- 1 \ El&RE DIVJAČINE. i Knjigo bo z užitkom Wal tyee, ker ;
navada in MHsoJe fi^aU, ki Jih Je 8 dovoljen« ia prepovedano streljati-, n farmer, ker bo popinhe živali, U na
fpolja koristijo ali Skodnjejo ter sled- j . njiC ribič, ker so v knjigi oaStete VSE 1 HIBE, KI 2PPS V AMEBISKIH VO- > g DAfl. ^ -	»»» -
i Poleg poŠadnega p<w4sa In pripove-b dovtraja rsAnJe knjiga 527 SIK <fo- j ' tocnflj); 6 »lik v aanvaib barvak, v ffiMiraati celo atraai, tor ima 7M ft rani. Velikost knjige Je# x 6 Jalev. ,
t Knjiga optanje Msavce, ptHe, ribe, ta-Ce to iivali, Id »o ravnotako na tmbtm kot v vod^ dama. — Veaana^e ttoto 6 platno z zlatimi črkami.
0	POMISLITE^ TO SNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ti CENO:
1	Sedaj <3.» ;;
a NaročCn pdOjito .... KNJIGABN1 e 8LOVENIC PUBLISHING OOMPANT ti 2X6 W. tSth STREET, NEW TOBK,
IZGREDI NA BALKANU
;(JIO.). — List44 Washington 3vening Star" prinaša, dne 20. eptteiribra uvodni članek, iz ka-erega navajamo nasiedige iz-
iecke.	^ v
Središče odpora so bili pla-lirtski kraji zapadne Jugosla-Tie, ikjer številčno možni ctcl-ielki vodijo junaške boje pod ipretnim vod»tvosn geirerala Mihajloviea. Iz tega dobro <w-[paniairanega središča se širi-■o po veem jngoBlovaiKkem o-Etimljti vznemirjajoče o€rtnifikc aperacije- Zadnje tefc podjpti; Jo (bil upor v jugoslovanski Mc ccdoniji, ki je izbruhnil v okolici SkopJja najvažnejšega nueets v Vardarski dolini, kjpr se križajo največje ždlecsni&ke in dra ge prometne zvaze iz sreldn^ Evrope v <3reijo in sredozesm-ske (pdkrajine.	<
fV pretekli zimi se je Mihaj lovič /tajno pogajal z vsemi pro tiVnjfki dBisča. Na t-dh sestan Icrh so bili izdelani načrti ta fflroipmo čcttnilko bojevanje ni Baftkann. Videti je, kakor di fo t teh ^adnjib mft^eoiii pod notiH to nporno gtbanje tad Odporfanci iz Remije, ki so nj Ptevihirh krapih pristali s pado brani in prinesli orožja in pro pasrandnega matenjala.
Tlndi na Bolgarskem se sir
n^aadovoljnoot, .^jer predwem koaiTunisti jzviiiii'jejo sabotažo in izpodkopaivajo osižču prijat-ao vlado..
V Jngoslaviji seveda obstojajo tudi osif&ru naklonjene -stranke, ki pomagajo zasedbo-uini oblastim proti doroiodjuSb-nian čet ni kom. Vsled tega pa jasvojealci tlačijo in preganja-I jo ljudstvo, ki se na nekaterih krajih odktčno upira. .
JCeposredni cilj gn<3ri^efev je, da vadimtjejo na Balkanu toliko vznemirjanja, da bi osiečc ne rn^lo izraJbl jajti prirodnegfl bogastva teh krajev in da "bi bilo dbenem prisiljeno, da dr& tam prvorazredne čete, ki bi sicer odlale na glavno bojišča Hozdaj je bil ta cilj deloma do sežen. Večina mest in.ravanin: skih pokrajin, je pod stvarne kontrolo oedšča, ki gospodar nad temi predali ozemlja i podporo bolgarskih, madsžar . rikih in lokalnih, o^iSčn naiklo njenih oet. Ves Balkan je po
■	dobem začasno mlirujoiČecnn val i kanu, ki bo -straihotno izbruhni l kakor hrtno popnste pritisk ii
vojaška sila osišra. Vs« to po
■	vzročnje maiogo glavobola gra diteljean Hitlerjevega novegj reda.

SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY PASSAGE
PISATELJA LOUIS-A ADAMlC-A ŽA NAVADNO CENO
$2.50
Pri narocbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za %......
Moje ime ——--
St., ulica ali Box št.-^-
Mesto in držav« --i
Naročite lahko to knjigo pri i
KNJIGARNI
"Glas Naroda" .
216 WEST 18th STREET '	NEW YORK
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je rasvidno do kdaj Imate plačano oaroCkim. Prva ftterllka pomeni meaec. druga dan In tretja pa leto. Da prihranite nepotrebnega dela In etmfikftv, Vr« proaiaao, da akalate naročat-ao pravočaano pora ruti. Počljlte	nacamcat alt Jo
pa plačajte na Vara zastopnike v Vafcm kraja ali pa kateremu lm«a •astopnlkOT, ko Jih imena ao tlakaaa a *MW ftkand, ker mr aprart-Cenl oMakatl tadi drage naselbine, kjer Je kaj aaMh rajaker maa-Uenlb. ZastopaCk bo Vam iaroMl potrdila aa plačano narečatao
Iz avstralske poglejmo A« v kraje, kjer imajo vsaj polovico leta toliko dežja, da bi mi obupali, oe bi pri na^ tako zelo deževalo Toda tam, to je v ^i^avaboidini Aziji, kjer se razprostira ^tlnei Piednja in Zadnja Indija in pa južno-vc&hodna K;itajska, jim to nič ne de; nasprotno, ravno tesnu dežju fie morajo zahtvaliti, da morejo tamr »veti ljudje tako na gwto. Kajti nikjer na zemlji ne biva totako ljudi kakor tam, kjer topli d«ž ped vročim soln-ceini čara iz tal toliko brane, da n\ore tudi največje množine nasititi. Porrtiislite, da brva v onem delu AJzije skoraj a&«m -to milijonov ljudi.
Izmed vst»h rastlin, ki uspe vajo v oniih vlažnih krajih, na mokrih pdljiih in pobočjjife gri-."(n-, je najkoristnejša in naj-r- doMitmejra — riž. Skoraj po-i«>vica clm'estva so preživlja ž njim.
Kako aade riž in kako ga pil delujejo T V nazličnih deželah j*a razlierto dbdelujejcs v glav nf«nt pa tako kakor v Zadnji | Indiji, kjer niža toliko pridelajo, da ga poišiljnjij; celo v Evropo. Silomita rržova polja so! Atelik del leta podobna plitve-j mru jezeru, iz katerega moje neišteti nizki .ie^ovi, meje nv>dl pog»m!eznimi njivami. Zato) kirtetje \-saiko malo polje. vea-| ko njivo skrbno ograd*1 .s prste ! nim nanipom Od potokov in j ivik pa napeljejo neštete kana-1 le, ki dovajajo Modo na polje.' NTizki nasipd služijo obenem koft •Heze, kadar je njiva pod vodo.
Toda kmet po vecrni ne eeje riža naravnost na njivo. Po-\-Rckl imajo potihne njive, kjer prav tako pod "vodo go je riževe sadike. "Medtem ko sadike ra-steio. pripravljajo kmetje ¥»vo-ie njive. To vam je težko delo. V preprosto plujre vprežejo
ali se botj lxieajine. pa jako kTotko bivole, ki so srcer grde. <Vltrorocrate živali, pa za težavno delo na blatnenih poljih leak ar nalašč ustvarjene.
Or art L je treba namreč tudi v vodi. Le pogasi ee pomikata človek in živali po kalni vodi
in ipohiasi ee ctbraca namočena, t težka,, bolj blatu podobna a sU-1 ] no rodovatna zemlja. Šele po- i te&TT, ko je pod je preorano, na- < puHjo riževe sadike in xaoilu t in ženske jih nato eade. Bre- 1 de jo po ihLa&ni vodi in tikaja&a- < dike, naaaj stopajoč, v luknje i po 10 con naraaen. Kaj hitro i sedaj zaaselene poplavljena po Ija. Pomufilite 5*aiiK>, da raete- i jo zaeetkoan(a sadike kar do 18 1 centimetrov na dan v višino. 1 Taka je pač moč velike toplo- « tie in rodovitne zemlje. Na Ma < lajskih otokffli, najbolj pa na 1 Javi, se. to posebno pozna, ker 1 ne poznajo nobene prave suhe dobe. Zato zemlja neprestano < delnjo, in prav nič ne poouva, < itiž pa pridelajo trikrat na leto. i
Če
je pa narava tako naklon- « jena rižu, ni nič manj nakioav f jema plevelu. Saj vemo,, k a- ■ ko ga je treba celo pri nas < •jki^bno zatirarti, sicer nam bi Vc=»e prerasel in uničil. Taorn v oniih vročih krajih pa je seveda že vse drtigaoe in plevel tekmfiije z riževimi sadikami. 1 Zato pa<č ni časa počivati in ; kin^etjo so neprestaTio na polju ' in na blatnih njivah.	1
^Aele ko zatčne nrž zoreti, se polja ploPitoWi. kajti že prej spe-ijejo vodo drugam in polja oži- i ve iznova. Celo otroci gredo
idai&i na Setev. Biž žanjejo s , srpi,, pa ne vedno prav do tal, ' ker na strni»5e potždno za kratek ča§ govedo, kd s& pase do na^talnjega oranja. Riž pa v snopih prepeljejo doimov in ga raaproetro .na fcraju, kjer <bo stetptali ilovico ali dnogaee utrdili ,tla. Preko kopa snopov na to poganjajo v krogn bivole .to-likki časa, da odpade vise zrnje iz klasov. Cepcev, kakršnih imajo kmetje p»n nas, »li pa oe-lo mlatilni«, ne poznajo. Teim večji pa je zato kup riža in plev. Toda narava tudi tukaj ooimaara. fPrijazmi veiter je pri čiščenju riža najboljK: poma-' par.. S košarama mečejo riž v zrak in veter -ddnese 1 alike .sme-1 ti, težko zrnje pa pade nazaj na karo. Pa ari Se konec dela.
•Za domačo rafcta. deloma tudi zft izvoz, je treba riž rzhvioi-
in žene in otroci ee tega dela 1 nidno loty<x. V ta namen vza! ^ te jo aek> gloftjoke, lesene, vre-j1 trn podotbne posode in tobčejo \ lescpanvi bati po rižu. Zato'.l xdi vejdno sli&is zamoKkle udar. * s oki.T»e4i strani, če se blžžaižšj a'seitenam v Bunmi in drtugod .1 Zadnji Indiji.
Tako en*) s polja prieii v vas; | i si bomo nekoliko ogledali * jen© prebivalce, posebno oto-|1 e. Prebivalci Zodnje Indije(^ y Mongoli in podobni Kitaj-'1 e>m. ^fajhni so, a zato tem ^ ivlnejši; imajo žoltokožo, glad 1 e »orne lase in široke obraze. 1 Svoje stavibe, koče, stavijo 5 b rekah, al L vsaj blizu kake A ruge vo<le, to pa zato, ker v ' jih deželah ni dobrih cest in } eželo pokrivajo velika, blatna 1 olja a«li pa veliflri -pragozdovi, ato se velik del vsega prome- \ i vi^i po vodi ki) daje narodu • adi del hrane — številne do-i1 re rSbe..	j 1
Šte?vilne ko*V so zgrajene na 1 rpefžnih, ^"isokih kolih iz tiko- -eiga lo^a, poselbno tiste, ki sto-'1 1 bltou vede. Vlhod v mnogo-i1 ?re koče je spkA mogoč ^amo J d vdde in po leetvi. Zato pa^ na vsaka taira koen najmanj-ri čoln in prdbivalci. so vajeni < ode kakor ribe. Zgodi se, da i na otrok prej plavati kakor J < oditi. Maki nerodno pa je za t ojenčke, ki ne<redkokrat štr- i unknejo iz višine naravnost v i odo. Pa to nikakor preveč ne . rc«tra£i, kajti če drugega ni < a blizu, se požene za njim tu- 1 ii,stara mati, m ga prav tako 1 pretno resi, kakor kak mjajši i lorvek. Otroci pa so kak v«d- ] o radi pri vodi in kaj kmalu i naje satmi veslati v čolnih ter i e splačajo na njiih tudi na ši- i oke reke> in v divje dlžangle. 1 jer jim preti mnogo nevarno- : ti. A tudi tefh se krrialu pri-djjo in jiih (kmalu obvladajo.
otroci ne gredo: sstariši,
0	tudi doma dokaj na varnem, ;ajti naselbine so ninicgokrat ibkiane z v »okrnit plotovi. V neftuka tla zabijejo vaše an i dol-
koničaste kole an jib. obdajo
1	»trnjem ali pa tndi namečejo n nastavijo visoko žilavega rnriičja, iz katerega smole zelo lolgi lin nevarni trni. Tak plot ekaj koristen, kajti v samotni Jžungli s»i kak tiger večkrat za-seii rtk>ve^ke pelpeaake in posebno ofcroei so uro dobrodošli. Pa tiudi ali ljudje se. doibe povsqd aa avelu. Ponoči vhod zapro itn postavijo stražo. Če se pa še (dalj časa ničesar ni zgodilo^ ta straža kaj rada sladko* za-
Pa §e nekaj najde tnjec ob cfeoidih ipri plota. Skoraj povsod so postavljeni vrči e voido in kapica iz kofcoeovih orehov, da si more; dfošlec takoj poga^-sitd pekc^oo iejo.
iK^kor povsod, tudi tamK atroci vedno veseli im prav živaJma Malčki so vat-, jajo brete Oblek po tleh, ali se v varstvu odraslih igrajo pri vcAdi, jfe jih ne odnese-mati s sdBeo Kit^tn na poftje. Toda praV temata «najo pognagnti svojisni sftar6effnt ka#i del* je vetffeo dovoij ti*di v taki samotni vasi v	Kaj «od-no je, to tak-Je stal deček, ki je bonlaj dobro shodil, žene a palioo v roki pred seboj velite, nerodne in Idoibrodfusne biviole. Mncigi otroci porabijo »tej pro-sti čas, da se seznanijo s ekriv-nostmti bližnje, a mtao@olqat nevtarne džungle. ,
(Manj časa za zabavo m- igre irn^jo deklice, ki. se morijo pnav kroalu navadita kuhanja in H&šcenja riža. Se prav mlar de morajo p ]dsti preproste tka nine za dbleke fevojoev in če dragega dela m, morajo hoditi
iritske podmornice potopile ! » osičnih ladij	j
I^ondon^ko poročilo oibjavlja Oirt, ki pravi, da so v zadnjem ^
asu angleške podmornice po- s o pile v Sredozemskem morju c >et osiSčiuh iladij, ter eno moč- r lo poškodovale.	1
Admirali teta je tadi nazna- s lila, da so podmornice tekom 1 tapadov na osiščzie ladje tudi 1 »rizadele resne i®gube osiščne- 1 nu dovažanju vojnih potreb-čin v Severno Afriko.	<
Ena od potopljenih ladij in 1 adjaT ki je bila močno poŠto- l Lovana sta predstavljali viso- < :o tonaio, d očim so !>He ostale adje srednje velikosti.
kmerižki ujetniki ia Filipinih
Vojni department v Wash-ngtonu je objavil, da se naba-ia branitedj Bataana in Corre-^idorja na Filipinih, general ' Jonathan M. Wainwrigbt, s ka-vimi 6000 častniki in vojaki kot irojni ujetnik v ujetniškem taboru v Tarlacu, severno od Ma-aile na Filipinih.
Gen. Wainwright, ki je postal vrhovni poveljnik ameriške armade na Filipinih, ko je bil general Douglas MacArthur premeščen v Avstralijo, je bil vjet 6. maja po padcu Corre-gidorja. Na Japonskem in na Filipinih se nahaja o kodi 60,000 amemeStih vojnih ujetnikov.
VXSTI IZ CLEVELAND, t OHIO.
iDfoe 16. sept. je dobil smrtne poškodbe pri padem v tovarni Anton Žele, tftar 64 let. Za-pmšča iali^jjweo soprogo Amo„ ter sinove Viktorja, Edwarda, fVedia, ki je pri vojakih, v Fort' K^tox, Ky., asa Brnesta. dalje bčere Dorotiiy, oanož. Hribai v Ifetroitu in Mary Ann, brata Jiolsipa in sestro Johanno Do-Ijalk, ter veliko dragih sorodnikov. Ranjki Anton je bil rojen v Slavini, okraj Pastooja. V Akrierikl je bival 39 let ., - iPo en teden trajajoči bolezni je u mrl rojak Jakob A&kg,. Star jo b il 68 1ett m doma » Sejo na Gorenjskem, odkoder je p rišei v Ameriko pred 49 leti. Tukaj zapušča pastorke IMartdna, Franka, Alice, por. Kosteftc, Ano Kotkovski v državi Pennsylvania ter. Frances Gross tukaj. .
Dbe. ae&t, je emrl v Lo-tiber Hospital dobro znani io-jak Albert Jakovioh v starosti 62 let. Bonna je bdl iz Ljubi ja-odkoder j? jnftil v ^»ije-triko pred 37 leti ZapoiSa žalujočo soprogo Ano, sin Alberta in hčer Aamo.
Zavezniški letalci napadli japonske ladje
Iz glavnega stana zaveznikov v Avstraliji poročajo, da so v vodah pri Trobriandskih otokih, vahodno od Nove Gvineje, zavezniški letalci potopili manjši japonski transport; skoro istočasno pa so blizu Ra-baula, v Novi Britaniji, bombardirali dve veliki japonski ladji.
Zavezniški aeroplani nadaljujejo z neprestanim bombardiranjem japonskih čet in postojank na' raznih zavzetih otokih.	•
Franco vzdržuje sam svoje čete na ruski fronti
č'ete španske 4 4 Modre devizi-je", ki se bojuje proti Rusom ob strani Nacdjev na ruski fronti so plačane po Francovi vladi in ne po nacijih. To dejstvo je objavil po radiju nemški propagandist in poročilo je rekordiralo omrežje CBS.
yiuiuuiiiuuuiiiiumimiuuiiMi&
OV Jb OKFOC M>^dri^ Sns oni -rt1 »
Note I
i t ^ fi
PIANO- { HARMONIKO »H KLAVIR
breezes of spring
rma uf blossom (cvetni em») =='
slovenski fantje
vtik bom prodala_ £
po jezero
KOLO__ 5
ohio valley
8YLV1A POLKA '_ ==
tam na vrtni qrei>1	s
MARIBOR WALTZ_ Ž==
spa vaj milka moja
orphan waltz _=5
dekle na vrtu
oj. marička pe6l3aj_ =
barclca s mladi kapktanb_ 2s
gremo na štajersko 5
štajerlfi__==
happy polka	5
ce na tujem
35 centov komad 5 _ 3 za $1. j
moja dekle je se mlada ~
r» tit km—ti_=
nuoom pri
KNauARM
SLOVENIC PUBLISHING CO. S «t Wfrt iRth SI.. Nnr Tarn =
iiiiJiiuiiiHnutiiititiiiiiiiiiimiittniHiiu
600 delavcev iz New Tories odšlo v Kaiser j eve tovarne v Oregon
Ladjedelniski magnat Kai-•?er, je pred nekaj časom pričel nabirati delavce v mesrttt New York za srvoje ladjedelnice in tovarne v Portlandu, Oregon, kamor se je koncem preteklega tedna odpeljalo prvih 600 delavcev iz New Yorka. Nadalj nih 1200 se bo odpeljalo v par dneh.
Kaiserjevi agentje so najel tadi stare delavce, ter so dali takim, ki niso imeli na razpo. ;' lago- sredstev za vožnjo predujem na njihove plače in so posebno iskali vsake vrste meha nike, neglede, če ti niso že le ta opravljali mehaniskega de la.
CALJOBNU:
San Frukclaco, Jitit LmhUi
COLORADO: Pueblo, Peter cmig. Walaenbart. M. J. Barak
INDIANA: . IndlanapoU«: Fraak aopa»M4
ILLINOIS: Chicago, J. Bertk dom, JL FaMaa (QUeaio, Omt
V i ta nitaoto)
LjfiSiiT^iSdT*
Masco utah, Martin Dole «
Noftk CWca«o la Waokesaa. MaM. WmM
MABYLAKD;
KlmlUer. rti ^¥a«ap»Ta»
MICHIGAN:
Detroit L. Plaafear
MINNESOTA:
Chlshoim, J. I4ilrantrt> Str, Joa. J. PMfaal Brelecb, Loala OooS« .Gilbert, Loala Vlili Hlbblng, Jobs Povit
MONTA/IA: Sooodep, M. M. Paolaa
WKBRA8KA:
Omaha, V. tnatrlcT *»W YORK: f
Brooklyn, fllhan N«- •
-Jfetto rtiu. JTM Mati« Worcester, PNh Itti
onoi
i	K- •
CSoretod. Antoa Bohrt. ChM. Iv.
Uaeer. Jacob Rcaalk. f Olrard, Anton Nacod* ' Lorala, Loaia Balast Jota K—»o Toonsstown. AaUa KlkaU
UUBQON: Oregon City. j. Ke*a>
'■NNSYLVANLa: Rmrotr, John Jerafkar OooeiaaDgb. J.	m
Corerdale la okolica, Joa. Patern«* Export, Lanla ftapaaM Farreii, Jerry Okotm ton*t City. Katk Kanta Tt. Blodnikar
Imperial, Vence Palcieh Jotaatowa, mb MaUi
Aat Taokaij L"««, Vnak BaDoefe . ,, Midway, JmuI &ut Pmttargh 1» okollea. PMMp IVacaf Btoeltoa, A. HM * -Tartle Creek, Ft BcMfrar We« Newton,	Joraa
WISCONSIN. --»V - -Ji
MDwtttoj, wert Aiito, ft. mm
WYOMING: - t OlaatoodTina. irlcJL'1"
frfpatvi^Mta.	* »v
VIITA, "MAI
"•GEAR R i I O D A" a Mr T«f
MONDAY, SEPTEMBER 28, 1942
VSTANOVUKN un
TRUE RODOVI
Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENGELBERT GANGL
GOVOR DR. M. KREKA,
PODPREDSEDNIKA JUGOSLOVANSKE VLADE.
Slovenske Knjige
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . .
(Finžgar)
POUČNI SPISI \
Li J
ANGLEŠKO SLOVENSKO n BERILO
(F. J. K^rnl — Zvetann
Cena —
Bodotl državljani naj naroHJe bnjižiro — -HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES"
V tej knjlyi no t«i pojasnila la takimi sa naseljeno1.
Cena 35 rentev
DOMAČI ŽI VIN OZURA VN1K
Spisal K rs njo Durar. — 278 strani. Trta v«. — Zelo koristna knjiga za vaakega ti vino rejca ; opla raznlb bolezni in zdravljenje; slike.	Cena t!
GOVEDOREJA
Kpixal R, LegrarL 143 atrani * slikami.	Cena ti.—
KNJIGA O DOSTOJNEM TODENJU
111 strani.	Črna 54 centov
MLEKARSTVO
Spisal Anton Pevc. S slikami, 168 strani. — Knjiga za mlekarje ln farmerje t splošnem.
Cena M renter
ZI VI IZVIRI
Spisal IVAN MATI Čl C
V KREMPLJIH INKVIZICIJE
Spisal Mieliel Zevaeo. Nad vse zanimiv zgodovinski roman iz časa inkvizicije. — 461 strani.
Cena $2.—
OBRTNO KNJIGOVODSTVO
2T>* Hrani, ezana. — Knjiga Je namenjena v prvi vrsfi za stavbno. umetno in strojno ključavničarstvo ter feflezoIlvsrstTo.
Cena $1.—
ZDRAVILNA ŽELIŠCA VJ »trsnI.	Cena 85 rent* v
LISTKI
Spisal Ksavar Mečka.
(144 strani.)
Cena 70e MARKO SENJANTN —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c MALENKOSTI
Spisal Ivan AlbrehL
(130 atrani.)
Cena 75c Po 50c zvezek
Andrej Ternova« (Ivan Albreht) Bele noii mali Junak. (DestejevsklJ) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) Na razlifnlh potih (Frane Frisefa) Verne dufie t virab (Prosper Mirime)
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih počet kov v starem alovanstvn do današnjega dne. Knjiga je verno tnalo naftesa »vljenja ln trpljenj«. ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih veC kot mu more nuditi katerokoli nafte zgodovinsko delo.
IS POGLAVIJ — 41S STRANI V PLATNU VEZANO
Cena
»2.
PeAtntna plafana
Po 75c zvezek
Betfegar (Arinr Bernede)	i
P« strani klobuk (Damir Feigel) \
Po $1 zvezek
VeHdfeos (Pater Kajetan) Rndaraka balada (Marija Majrrjeva) Pingvinskl otok (AnaUle France)
Po $1.50 zvezek
Zločin ln kasen (F. M. Dostojevski!)
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216^West i8th Street	New York City
i
sednik Roosevelt v najostrejših 1 »besedah otx-odil nacistična in j lassistična zveratva v zasedenih ozemljili. Prckisednik je pou-daril, da se mora, soglasno z! načeli naj otročje pravice, po-J" praviti in kaznovati vse groae:' in krivice, katere so nacisti in j" fas Uit i povziočevali na nedolž- * nih.in neoboroženih žrtvah, ka- -kor tudi zločini, izvršeni nad • otroki, ženami in civilnim pre- ■ hivalstvKNTi.
Ta kazenski obračun bodo -■adru£ mi narodi zahtevali in ■ pripravljali tako m«ed vojno, • kakor todi po n jemati zaključ- ■ ku. .
Mi dodajanja: Nemjški in i ta- < lijanski tlačitelji v Sloveniji. -Imejte to prod očmi. Vi ubijate naš narod, a s tem privlačujete strahote sami na sebe in na svoj narod. Ako danes odi- ' de novih 20,000 Slovencev v la-Sko n*ženjstvo, naj vam bo jasno, da to predstavlja narodni1 >n Obririokveški greh, za katera] j ga bo plačeval ves italijanski j nandd in za katerega nam bo i moral dati težko povračilo. Za vedajte se, da boste uničeni z ogrtjeim in raN^m, ker ste poteptali svojo lastno človeško dostojanstvo. ,	i
OKUSEN DEZEET ZA STA-1 REIN MLADE.
Sedaj je letni Čas, ,ko so jabolka najboljfca in jih vsled tega moramo v najvi&ji meri vži-vati, ker eo pač v najboljšem stanju..
*'Eno jabolko na dan!'. To j«1 že staro ameriško geslo. Ni ( pa. pri tem eauao treba misli*i, da je treba ja1x>lko samo jesti ( hu ix) v o, peri ali kuhati, temveč je mcgoče iz jabolk napraviti razne jestvine in dezer te. Kaj je boljšega kot je jabolčna po- ; tka! Napraviti pa je mogoče iz njSb tudi ritnog;o drugih jes«t-vin in v naslednjem navajamo-rččept za jaiboloni pudding. . j Butterscotch Apple Padding'. , 1 skosMica vrezanih jabolk ; l4 skodelice skttfkorja 3 čajne žliče taipioca, 1 ja jce, malo soli,
1	zavitek butterscotch pud , ding.
2	čajni žlici rjavega sladkorja
1 čajna žlica presnega masla. Ki butterscotch podding primešaj dvHs skodelici mleka in na majhnem plamenu kuhaj, da se strdi. Ostalo mleko, solj stepeno jajce, sladkor Ln tapio-j co kuhaj na majhnem plaine-i nu toliko časa, da zavre, nato} prilij k butterscotch ter vse skuj pa j zli j v s prpsnim maslom nanizano ponov. na vih pa na-t resi zrezanih jabolk. Fotrcei e sladkor j, m. dodeni malo pres nega mlasla in peci pri vročini 350 sbrpinj 30—40 minut. Ohladi. predno daš na mizo. Do-Volj je za 6 oseib..
rj SLOVENCI V ARMADI.
! F. J. Salčser, 1st Lt.. in PitblLc Relation Officer pri Air , Corps v Tallahassee, Florida,
-	poi-uča, da v taan-ašnjeui ta-
-	boržsču na"haja Technical S«r-
-	geant Krnil J. Kainža, sin. ifr.
-	in Mi s. ^Vlnthomy Rprns, v Go-r wailda. N. Y.
iSergwmt Kaluža ^ igral
-	football pri (Jowanda High i Schoool in je bil sports eilitor
-	za Gowanjda High Scdiool Year
-	Bex.
i--—-
-	NOVE ITALIJANSKE
gr02nje slovencem.
-	(«JIC.) — 'Regime Fascista'
-	javlja iz Rkma, da so se Slo-. venci na novo začeli pri dr u že-i vati ^tJerilcem, ter jim znova
groizi & stražno kaznijo. * List razlaga, da Slovene o prihodu laakiih in nenilskiJi čet niso nudili nikalrsšnega odpora in da so vsl^d tega uživali v začetku naifek>nj;»no.<*fc l^kega režima, kateri jim je "zajnmčil njihov otniflBri karakter** -
Toda 53plo^ni pun t se je kmalu za>5el širiti po Sloveniji in
fe. podžgan m podpiran od ko-mmrstov. kmalu nanovo vzbudili »staro proti-itaiiiansko mi-r'lj. Ttje. Začela se je cela vrsta terorističnih napadov in atentatov. .
Ta* n^tiucgoča sit uacia vlada že več kot leto dni. Slovenski narod bi moral na razpotju dokazati svojo socialno in poli-itčno zrelost,, uničiti organizirano četniško gi'banje, in na .tem temefcju sodelovati % italijanskimi dblastmi. Aiko ne. bo nosil posledice svojega ravnanja, protivmga e\7ropšdci civilizaciji . .	•
Na vsak način pa je potrebno nedbhoctno potnedmo, zdrobiti 'Aloven^o četnijstvo. Zastonj bi bidjo upati na to, da bi ^e dali ^kivenski partizani spre-ofbrniti. Od Poetojne do Ljubljane pa so tudi mnogi resni tjudje, m tem moramo ponavljati svoje opomine.
Rojake prosimo, k o poiljejo sa naročnino, da a« poslainjejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam ie prtrotoo
Molitveniki
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveniki:
H VIŠKU SRCE — (it. 335)
x int-ev — 224 strani v belem eelolidn
Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—etv. 415
2K x 8% Infer — 224 strani Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (*t. 488) 2V4 X 4 1 otev — 258 straal vstevU Sr. Kriiev Pot
Cena 11^8
RAJSKI GLASOVI—M. 415)
2V4 * 4 inčev — 265 strani TfterU 8r. Kriiev Pot
Cena fU8
NEBESA NAS DOM — (M. 415) 2%, x 4 Vi lnčev — 384 lntev
Cena 75c
SKRBI ZA DUŠO (St. 416) 3 x AV» tnčev—512 ttranl
Cena $1.75
NEBESA NAŠ DOM— (St. 415)
2% x 4 Vi Infev—«84 struul
Cena 75e
(Ker se nam Je posrečilo dobiti te molitvenlke po celo nizki ceni. Jih tudi moremo prodajstl po «orl o-značenl oeni. Zaloga pa ni posebno velika, sato Jib nsrofilte Čimprej, da Vam bomo mogli 8 njimi po-streCL
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
KEY OF HEAVEN
fino
v nanje vezano
,«•••<»•••• Ji ......... .11
CATHOLIC POCKLT MANUAL ▼ fino nsnje resa no......1.-
Slovenic Publishing Company
NEW YORK, N. T.
216 WEST 18tb STBERT
Tudi koruze in krompirja ni^o sadili več. Ra-lo je, kar j<' ziifeadii veter, kar je ^amc ob «ebi pognalo, iz tal. Vzklilo j«1, zagnalo ponižno rast in ie usahnilo in umrlo. Velike, rja- . ve lise opustoeene zemlje -o .«e širile tam, -koder se je prej raz- j; pietala vinska trta. Velika pucava se je proetirala naokrog. ' V zidanicah je umolknil gias vesele napitnice. PosotJa se je 1 -uisila. obroči so pop'tScali; zrahljano so vifieli ob sodiii. Paj-, { tVvina ie hitela iz kota v kot. Slamnate strehe je razkopal. J dež in veter. Vraboi so si gradili in kopali luknje pod kapom.; * fida lesena rebia niso mo^ia zadrževati vlage, ki je pronicalai55 stroja, da je vse dišalo po vlagi in plesnobi.
Ključavnice so zarjavele. Po^m-sene brajde s»o oklepale, * okrašeno zidov je, kakor bi se ga p rijemale suhe, od solnca. ožgane roke, ki hočejo zanemarjeno zidovje stisniti okI vseh " strani, da bi se ne porušilo in zgnnelo na kup. Samo grmovje j1' jt- s»e zelenelo. Raztreseno je samevalo po pašČa/vi — kakoT^ •>)K>nnen*ki na pokopališču.	11
O, draga, ^veta doma"a zemlja, t»i neskončno ljubljena! ° lUboštvo je tvoj deflež.	l*
Sosetlje so ee sreča v al i in so gledali z žalostnimi očmi. 7 ''Ali si videl moje trt je? Jaz ne momn gledati. Srce ^ lilfc boli!"	i11
".Ui si videl nwjo pu-čaao! Srce	^"Ka. Jaz je c
ji i inorein g-ledati!"
Nlubenega vesebga {rla>u ni bilo slišati. Malomarno roke, glave bo ^e sklanjale. Po domeh je bilo pusto, 71 zaloNtno. Žene su lirpile kronipir in po-tavljale netzabeljeaie-; * a h za ko.-ilo in veče-jo na mizo. Molk je vladal vsepovsod, z it»kor da leži na mrtvaškem <dru diag mrlič. Oči so bili ^ krvavo obrobljene, strašne so bile v skrbeh prečuti noči.
I«
A od nikoder nobene pomoči!
Kar je bilo prihiankov, je vse šlo za .-ol in davek. Za j «tl>leko ni bilo več. Kr^vli so staro, že ofbnošeno in zavrže- z no opravo. Ufboštvo je gledalo vsepen-sod, ki je bilo toliko v ^tmšnejše, ker ni bilo nobenega upanja, da pridejo boljši časi. (11 Dolgovi no rasli. Denarni zavold v Metliki je pomagal, dokler P je bulo dovolj varnosti. Ko je b ilo že obremenjeno vse zern-jd Iji-če. je usahnil tudi ta vir.	.	|n
O, »veta, domak'a zemlja, ali ne poznaš več svojih otrok? h Aii iniaramo stran ,drugam si iskat obljubljene dežele? Ti r rveta, ti edina! Ali s« na* začela sovražiti? Ali si nam ma- 2 Čeha, pisana mati, zlobe polna, željna na£e pogube? O, ti 8 t*lLna, sveta, neskončno ljubljena!	. * n
Prenaglo je j>rišla ne.-reča; ludje se niso mogli zdramiti ^ od t»-žkega udarca.
Nič več niso škripali ir. drobili kamenja težki vozovi po ^ etmifli potih. Nikogar n". bilo iz tujiih krajev, (da bi kupoval ^ vino in štel gotlove denarje.	0
Zt.virtkovoi eo samevali poeabljeni.
"Kaj mi je početi?" ,ie iz^praševal mož ženo.	i
Žrma je molčala in si brisala objokane oči.	o
"S solzami nam ni nič pomagano."	z
Podprl si je mož glavo z rokami iin je strmel pred se.
Po- U
glabljal se je v razmišljanje. A čimbolj je muslil, tem ja^- 1 nejše mu je stopala nesreča pred oči. .
T
"Ivo bi ne bilo ^trok bi si človek že kako poonagal. Blu- 4 zit bi šel kam, jaz za hlapca, Vi za deklo. A kam hočem, ko x ii»e vežejo otmei na dom.''	y
T« daj se .je zgodilo tla »o začeli blagrovati II i jo Preliča, 1 ki je bil daleč tam za morjem. He ob pravean času mm je t prišla pametna misel, da je ostavil že drusšč doan in da >e r je oilpravil daleč po svetu
"Pojdimo za njim!" »o je oglasilo -po vasi. . "Za njim pojdimo!" je o^lmervalo od hiše do hiše. Y-»i ljudje so govoiiil:: 4<Pojdimo za njim!" Hipoma je postalo vsem ja-"no, da ni druge rešitve, da ni 1 drugega izhoda, nego slo* o od doma. Potno palico v roke in — liajdi, koder ni nesreče!
Žene so jokale in so prosili može, naj ne ostavljajo domačij. "Tako daleč hočete in potem «e ne vidimo več!''
Napravljale >«0 otroke, .da »o jokali prod oč^ti in jib pro sili, naj jih ne ostavijo. .
A mož za možem se je dvignil in se odpravil na pert. Hujšega ko<t umreti ne mote. Umni tu — umri tam, smrt je -mrt! Vapravljali ^o se hi sq odihajali. .
Pride zima, in ptiea -c dvigne in odleti. Šibka stvarioa je. a njen pogum je večji o<l njene moči. Ln ko se dvigne na pot, .jri pognmi jKidvoji moč., da reže 7, drsnimi krili visoki zrak. da preleti široko morje in se spusti na zemljo tam, kamor jo. j<- dviirnila in privedla želja. Tam si p oiišče novo domačijo,' koder ni mrzlih zimskih vetrov, koder je leto in dan samo cve-1j" in *:imo solnce. In ko zapluti, da so v domačem kraju iz-sneli viharji, da je solnoe raztaJilo snežene žamete, te<laj vopet rar\'i.je krila in priplava nazaj. Veselo je njeno petje v poadrav se oglaša Hodnemu irnezdu, polno je ljubezni in slad-Kcwtk Kdo ve, koliko si je želela nazaj. A zdaj je hrepenenje umirjeno. Zopet si .-pleta pti-ca sme®do. . O, zemlja, ti s-veta. neskončno 1 KJl>l>na! Ali moramo biti ptioi enaki!
Tožko življenje je p 1 is J o in je i^sganjalo ljudi z doma.
14 Oje j, tako gre tudi piica j« Kent old nas.*' je tolažil mož ituo, "a ko se vrne f-omlad. pride ptica nazaj, Zdaj je prišla huda zima. in tndi jaz moram stran. Ko pride doba, se vr-nent. Potrpi, «aj re bo <lo>go. Aiko pa feprevidim, da bo bolje.. pri«Ješ %a mano. Saj ni Človek priklenjen samo na ta kos zi nilje. P« potni ljud.K^ smo in za kruhom moramo, ako ga znnanjka doma. Od gladu ne bomo pomrli."
Tako je govmiril mož, a bilo mn je težko. Bridkost se nfti d vigala v prsih moral ee je premagovati, da se mu ni bridkost izlila v solze. .	' (
(Nadaljevanje prihodnjič.
(JIC.), — Dr. Kie»k je na>;i prej v toplih besed ali čestital • ' kralju d^etru k rojstnemu dne-1 ' cu in izrazil željo, da bi se čku 1 preje abrali v csvobojeni veliki < Jugoslaviji okoli svojega mla-| <lega kralja vsi Slovenci, vsi | slovenski sloji in vsa Slm enija.1 . Dir. Krek jo potem nadaljeval: , 4'AhiuerSšiki dižafNTli pod-' sekretar za zunanje zadetve, Suaimer W«-Iles je go\'oril dne < 30. maja t. 1. o tem, kako zavez-, nrki zamišljajo ureditev Evro-Ipe jx> vojni. Njegoš'a izjava • 'jo iaieolno jK/mom^l)na za v»e [ I tATop fke naixxle, posebno pa ' j za |>odjann.ljene naixxle, kakor ( za na« Slovence i n vso Jugo-j 'slavijo. .
1 G-(S]>od Summer Welles je po Isebno narglatsa.1: 4Ntrt>eno pne-j. jinirje, nili mir nista nwgooa,'« ] dokler Nemci in njihovi zavec^-h niki brezpogojno ne odloži!« orožja in se vdajo. Prvi ko-j i rak k premirju bo popolno ra-n zenoženje vseh osušenih naro-'i 'dov in popolna demabilizacija { Injiliovili vojsk. V deželah, na-h 'cistov in faLšisfcmr ter v aeon- a ,'ijaii, katere so zasedli, ne sme ' postati niti en vojaik v otrož.j«, < riiti en mož v vojaškem kroju. \ (Vojska zavezniških narodov bo t zasedla Keralčijo in vse one po-1 krajiiK', katere eo nacisti in fa- ( |ši«ti 74ise*ili ali anektirali na ikakilšonkoli' način.
Zavecrniski naroda bodo takoj' j 'začeli z gospodarsko obntn-ol onih ozemelj ki so zvesto in vztrajno MxJtdovala v bojtu1 proti nacizmu in fašuamu. Ne le, [da bodo dobavili najpotreb-j (nejše zaloge za prebrano pre-bivalstva popiaviJi hiše v po- ' rušenih k rti jih in prometne zveze, obenem z najvažnejšimi gospodarskimi podjetji, potitfo- "j no 'bo tudi, da se čimprej ob-( novi go&podarsko, socialno in } fcultnrno življenje onih naro- j -dov, ki so bili zavezniški, tako ^ da brido luogli odločevati sami o svoji nadaljnji usodi. .
Zaradi tega bedo zavezniške vojske zasedle ta oeetnija in ostale na svojih postojankah za mnogo daljši čas nego v pretekli vojni. Evropa mora imeti jannt,tvo za to, da sta Ita- ( lija in Nemčija zares premagani. Evropa mora biti u ver jena, \ ' da sita Italija in N>n»Vija bras 1 moči in da je kenčano, kar je povzročalo strah in trepet in v , .toku k rat k ib 24 let izzivali na' » naš<«m malem kontingentu straš-1 * no svetovno klanjf. .
•Evropa mora biti obnovljena in preurejena in mora tndi v gospodarakem pogl-eidu postati necidvisna, tako da bo ■ mogla zares svobodno govoriti p o sasni sebi. Ker je to ozdrav-ljenj«» iKtcbhodno in bistveno ]jotrebno, ne lxmv) poste pal i na - mirovniih konferencah 6 tako naglico, kad*or po pr\"i vojni, niti ne bomo delali novih meja s tako mizlično naglico kakor lota 1919. Reforma Evrope mora biti globoka in trajna, nič
0	ne sme biti prvmangljeno.
(Pod zaščito zavezniških.čet,
1	bo vsak posamezni narod svo-a bodno sto5>il na noge in obno-^ vil svoje gospcxlarstvo s sred-,0jstvi zaveznikov. To bo ustva-
rilo zjiuijanje v zaveznike in v njihovo amago, v njihovo res-z" nično voljo, da se zgradi pra-^ vioen 1**1, cibnovi socialno in ^ kulturno življenje zvestih na-rodov, ki ljodo doibili brez pii-B" držko\p omoč, materialno in moralno, da bi čim bolj neodvisno razvili svoje narodne sile, ter preboleli posledico strašnega uničenja, (ki «0 ga povzroči->ž le nacist ično-fa^i^tične vojske, [a l>e v taki Evropi, pomirjeni in r- preurejeni, bo mogoče razprav-K) ljati o končni ureditvi njenih :a posameznih d«k>v, ter o med-;o naroidnih in meddržavnih odncr Šajih. .
m Tako približno je govoril a-I- meriski državnik podsekretar, Njagove besede nam dajejo prf cej jasno sliko bodočnosti.
Zadnje dni pa je sam pred-