^°e|SKIhDNEVNIK
13. S shajati v Trstu
Cre<1horilr?i, 1n45, nie90v
°Nevnik k partizanski
braS'K P® 26. novem-Cerkni,; v vasi Zakriž nad Ciklostii'’nrta|množen na tenibra iql5' do 17 seP' v tiska 1944 se ie tiskal Sovcu' “Doberdob., v Sl, ocl R" ^orenji Trebu-do i *■. septembra 1944 i/-v
»Slovesni3 1945 v tiskarni ' ^ Prl IdriN h 5°d v°iskim Pa v J ' do 8 maja 1945 I kjer i,V.db°ienem Trstu, ka. Rji .2š,a zadnja števil-
^zanski6 n?ini tiskani Par‘
7 -
primorski
i	dnevnik
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 224 (14.054)
Trst, sreda, 6. novembra 1991
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Podpisan še en - tokrat že enajsti - dogovor o prekinitvi ognja na Hrvaškem
Delo konference v Haagu prekinili Srbija zavrnila evropske predloge
o morebitnih gospodarskih sankcijah bodo razpravljali zunanji ministri ES v petek v Rimu - Srbija in Črna gora pripravili alternativni predlog - Carrington pesimist
,^aag
Srbija je skupaj s
la n 3°ro včeraj v Haagu zavrni-ašk e^l°9e ES in predsednik ha-j6 ® konference lord Carrington
v0rp(fm, ko je dosegel nov dogo-og'.tokrat že enajsti, o prekinitvi kun na Hrvaškem, začasno pre-(L, zasedanja v Haagu. O gospo-"ad r sankcijah proti Srbiji in o fet adevanju haaške mirovne kon-odi nce. Pa bodo v petek v Rimu rj„ °Cali zunanji ministri evropske
S tv-Sterice.
Hit r.biia in Črna gora sta ob zavr-jj 1 načrta ES predstavili alter-f ivni predlog, ki predvideva lranje države, ki bi jo sestav-j,.. 6 ^»enakopravne republike in laVj°- ' a0 želijo ostati v Jugos-^ P- Srbsko-čnogorski predlog je ^ Zavrnjen kot poskus, da bi v ko ^ .državo vključili dele Hrvaš-tern ^er Zbvi srbska manjšina. S . n v zvezi velja še povedati, da tun- ski predsednik Miloševič 3 č. Pnudaril, da izven Srbije živi yp,. tjone Srbov, »ki ne želijo ži-1 v drugi državi kot v Srbiji.«
Ob koncu konference lord Carrington ni želel povedati, kašne predloge bo dal zunanjim ministrom dvanajsterice, posebej pa je poudaril, da tokrat ne bo pozabil točno imenovati krivca, ki bo prekršil dogovor o prekinitvi ognja. Carrington je bil tudi precej pesimistično razpoložen glede usode tega že enajstega dogoyora o prekinitvi ognja, »saj so vsi dosedanji takoj propadli.«
Na včerajšnji konferenci so sodelovali predsedniki in zunanji ministri šestih nekdanjih jugoslovanskih republik, predsednik in podpredsednik zveznega predsedstva, dogovor o prekinitvi ognja pa so sklenili zvezni obrambni minister Kadijevič, hrvaški obrambni minister Gojko Sušak in komandant hrvaškega vrhovnega štaba Anton Tus.
Ne glede na prekinitev dela konference pa se bodo stiki med predsednikom konference lordom Carringtonom in republikami nadaljevali, v Beograd pa je včeraj zvečer ponovno prispel posebni odposlanec OZN Cyrus Vanče.
Prve ocene Slovenije o mirovni konferenci v Haagu
LJUBLJANA — Konferenca o Jugoslaviji v Haagu je zašla v novo zapleteno obdobje, je predsednik Milan Kučan z enim stavkom ocenil včerajšnji četrti jugo vrh z Evropo v Haagu. Znova so prišle na dan vse izhodiščne dileme glede vzrokov in mogočnih rešitev krize.
Sama konferenca, je dejal Kučan na tiskovni konferenci v Ljubljani, je imela dva dela. Na enem, na katerem je lord Carrington na ločenih sestankih s predsednikoma Hrvaške in Srbije ter z zveznim obrambnim ministrom dosegel novo, že enajsto premirje, na temelju tistega, ki so ga podpisali 18. oktobra. Rok je petek. Če premirja ne bodo dosegli in spoštovali, bo lord Carrington poročal ministrom Evropske skupnosti, na vrsti pa naj bi bile sankcije proti kršiteljem oziroma nekooperativnim republikam. Carrington je de-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Nemčiji zagovarjajo trdo linijo proti Srbiji
Ali smo pred novim nevarnim zapletom v krvavi hrvaško-srbski vojni?^
Bombe so včeraj prvič padale na Sid Izredna napetost na reškem območju
je T>NN — Nemški kader Kohl Ujp a konferenci študentov iz vrst sur krščanskih demokratov ke 90voril tudi o vojni na Hrvaš-[5 ln se izrekel za še en poskus qi r?Pske skupnosti za pomiritev, jal06 Prizilanja Hrvaške pa je de-
do nie9a Prišl° s skuP'
aktom držav dvanajsterice. vašk Priznanie Slovenije ‘ in Hr-IstvC6 Pa 80 ie včeraj zavzela par-2ahe?tarna skupina CDU - CSU, Qpadu°nemški zunanji minister va] Scner pa je proti Srbiji zahte-kot S^nkcij0. ki bi bile ostrejše, je P*1 Predvideva ES. Zavzel se tevatr90vinski embargo, prekini-^bav nafte, zamrznitev pre-barii?11^ jugoslovanske centralne q0v e ln supenz bilateralnih dobi t-r?V z Jugoslavijo, ob tem da p^. iste republike, ki sodelujejo p0(j ^ovnem procesu, posebej
ZAGREB Spopadi na Hrvaškem so se tudi včeraj nadaljevali z nezmanjšano močjo. Medtem ko sta Hina in hrvaška televizija začeli svoja poročila z novimi spopadi na območju Vukovarja in Vinkovcev, pa je Tanjug poročal, da so hrvaške paravojaške skupine nekaj minut pred enajsto napadle prvo srbsko mesto, in sicer Sid ob hrvaško-vojvodinski meji. Po trditvah Tanjuga je na Šid padlo nekaj deset topniških granat, najverjetneje iz sedem do osem kilometrov oddaljenih naselij Lipovac in Nijemci, ki jih ne nadzorujejo enote jugoslovanske armade. Tanjugovi novinarji poročajo, da so granate zadele industrijsko območje mesta in zdravstveni dom in da so v mestu razglasili splošno nevarnost, ljudje p^ so v zakloniščih. Tanjug je tudi
Smrt Franca Giustinianija pahnila na zatožno klop zdravstvo in zakone
!5Pjp?C^RA — Vest, da je umrl 1,etn/Ur/anf'	po ?ro"
hišn'‘ nesreči zavrnilo osem bol boi,/0, kl/ub temu, da je bil v glo-v nezoyesti, je takoj odjeknila v'	Podobni dogodki so si
kočerH,ih dneh sledili kot na te-ne/šp fraku Jn izzvali najrazlič-liščjn Polemike. V podobnih oko-ct(lr .•afl ie umrlo več ljudi, ven-niaJj■ Vest 0 smrti Franca Giusti-<iriiala\,0<^mevala bolj kot vse svojo Nemara tudi zato, ker je s °Pozn n,esreč0 fant prvi nehote ie zdrn iavnost in pristojne, da Včp Vsiv° v Italiji čisto na tleh. ni dp?J s.° se oglasili zdravstve-PTedstf^:,_fin.dikalna združenja,
'■vniki
diščn	-	—
' predsedniki Dežel
bolnikovega razso-
jn kon-
čno tudi minister za zdravstvo De Lorenza. Ta je zvalil velik del krivde na deželne uprave, ki naj ne bi imele ustrezne kooradinaci-je med bolnišnicami. Adriano Bi-asutti, dežurni predsednik Konference predsednikov Dežel, pa je dejal, da v resnici ni ravno tako. Ministrstvo je leta 89 nakazalo 10 tisoč milijard za zdravstvo, ki pa jih Dežele zaradi običajnih birokratskih zapletov še niso dobile. Biasutti pa se tudi sprašuje, zakaj minister meče v isti koš nakazana sredstva in uvedbo informacijske službe 118, ki sta popolnoma ločeni stvari? Polemike so se šele začele, iskanje krivca pa je brez ukrepov popolnoma nesmiselno.
izvedel, da so v bolnišnico v Sremski Mitroviči do 13. ure pripeljali 10 ranjencev iz Šida. Poveljstvo hrvaškega zbora narodne garde je napad na Šid zanikalo in navedlo, da nima na tem bojišču takega orožja, s katerim bi lahko bombardirali Šid.
Včeraj ni bilo podrobnih in zanesljivih informacij o spopadih v Vukovarju. Obe strani le trdita, da se spopadi nadaljujejo. Po hrvaških virih se je zjutraj začel najprej pehotni napad na Borovo naselje, nato pa so Vukovar začeli napadati s tanki, topovi, havbicami, metalci raket in drugim orožjem. Hrvaški radio trdi, da so hrvaške sile predsinoči zavrnile vse napade
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Srbski »teritorialec« v Vukovarju s svojo kučmo brez zvezde zgovorno dokazuje, kam spada	(Telefoto AP)
Zaradi splošne bede, ki jo bo liberalizacija cen še stopnjevala
Rusiji že grozijo socialni nemiri
MOSKVA — Načelnik ruske KGB general Viktor Ivanenko je prepričan, da bodo v Ruski federaciji pred koncem leta izbruhnili socialni nemiri zaradi bede, ki jo bo povzročila liberalizacija cen. Te svoje črnoglede napovedi je Ivanenko podal v intervjuju za tednik Argumenti i fakti. Po njegovem je ljudstvo razdraženo ob govoricah, da bo prišlo do hitre liberalizacije cen, po kateri se bodo na pultih ponovno pojavile dobrine, ki so sedaj dobesedno izginile. Ivanenko je navedel, da ruska KGB ne ščiti več partijskega aparata in družbenega reda temveč zakon, zato je že stopila v stik s predstavniki tistih družbenih sil, ki bi lahko decembra sprožile eksplozijo ljudskega nezadovoljstva.
Podobne dramatične ugotovitve posredujejo tudi drugi sovjetski voditelji in sam predsednik Gorbačov. Da pri tem ne pretiravajo zgovorno potrjuje podatek, da Sovjetski zvezi ne bo uspelo
poravnati v novembru zapadlih dolgov in pasivnih obresti za posojila v tujini. Včeraj je namreč prišlo do nove devalvacije rublja, ki ni bila »uradna« temveč stvarna, saj je na prosti kotaciji osrednje banke Gosbank bilo treba odšteti za ameriški dolar kar 110 rubljev, le dan prej so turistični rubelj uradno devalvirali, tako da je bilo treba namesto 32 odšteti kar 47 rubljev za en dolar.
Bolj kot ti podatki pa nastopajočo bedo napovedujejo tuji dopisniki, ki poročajo o praznih trgovinskih policah, o neskončnih vrstah celo za kruh. Odgovorni navajajo, da se je zaradi pomanjkanja drugih prehrambnih artiklov povpraševanje po kruhu povečalo do take mere, da ne morejo več zadostiti vseh potreb, saj imajo premalo pekarn, tudi zaloge moke se že praznijo. Da bi bila mera polna, so težave tudi z gorivom za ogrevanje, tako da bo letošnja ruska zima za vse strahotna.
Poslanska zbornica bo danes izrekla zaupnico v zvezi s predplačilom IRPEF
Razprava o volilni reformi ponovno razgrela italijansko politično sceno
RIM — Po večtedenskem premoru se spet razvnema razprava o volilni reformi, medtem ko v senatu še ocenjujejo gospodarski manever in finančni zakon. Senat bo zakon glasoval 16. novembra, danes pa bo poslanska zbornica izrekla vladi zaupnico v zvezi 98-odstotnim predplačilom IRPEF.
Volilna reforma, za katero je še v teku zbiranje podpisov za referendum, je bila glavna tema pogovorov v hiši PSI in KD. Tajnik KD Forlani je spet potrdil veljavnost demokrščanskega predloga, na račun odlašanja PSI pa je dejal, »da s takim zadržanjem si samo jemljejo čas in prostor, ki ga nameravajo izkoristiti v prihodnji mandatni dobi«. Po mnenju Forlanija je to glavni vzrok, da reforme tako počasi napredujejo. Uvodni-
čar v socialističnem glasilu Avan-ti, Ghino Di Tacco, alias Bettino Craxi, pa piše, da je za počasnost kriva »široka kaotična fronta, v kateri so taki, ki bi radi stvari pustili, kot so, in taki, ki bi jih radi obrnili na glavo«.
Sporazuma med KD in PSI torej ni in ga ne bo. To dejstvo je še najbolj razveselilo DSL, medtem ko PRI obsoja, da se je tako pomembno vprašanje sprevrglo v čisto navadne politične zdrahe. Gava (KD) pa se ne razburja, saj je prepričan, da v tem mandatu ne bo nobene spremembe, »saj se reform ne uvaja tik pred ciljem. Po volitvah pa naj le pridejo.« Za Gavo bodo prihodnje volitve izredno poemembne, a ne zaradi reform, pač pa zato, »ker prvič na njih ne bo KPI«.
Forlani (levo) in Andreotti na zasedanju političnega kabineta (Telefoto AP)
Senator Spetič obtožil vlado neobčutljivosti do manjšin
RIM — Senator Stojan Spehc i v razpravi v zvezi s finančni® konom za leto 1992 v senatu ob žil vlado, »da je neobčutljiv3 j,j probleme manjšin in delavcev, so zaposleni v tujini.«	{r
V tiskovnem sporočilu je se:
Spetič poudaril,da je v razpravi/E jal, da se »Italija obnaša kot tisti _ smeti v svoji hiši pometa pod Pr.e progo in prisotne spomnil, da se J pred časom predsednik vlade A
dreotti hvalil, da je Italij3 "eksemplaričen način" rešila vp® šanje manjšin.« Toda, kot poudai). v tiskovnem sporočilu slove® senator, Italija nima pravice, da svojo manjšino zahteva tisto, \ Slovencem v Italiji stalno zavra<y V zaključku sporočila senator Sp tič še navaja, da Slovencem tudi zakonodajna doba ni prinesla n® sar.
Krizo milanske občinske uprave zamrznili do odobritve proračuna
MILAN — Kriza v občinskem odboru v Milanu je začasno »zamrznjena« in vsaj do glasovanja o proračunu (do 20. novembra) ni pričakovati večjih pretresov. Stranke večine (PSI, PDS, PSDI, PRI, Zeleni in upokojenci) so se tem dogovorili na včerajšnji seji občinskega sveta. Že takoj na začetku je župan Paolo Pillit-teri (PSI) (na sliki AP) pozval tudi opozicijo, da omogoči odobritev proračuna. »V nasprotnem primeru nas čaka pot brez vrnitve in komisarska uprava,« je poudaril milanski župan. Pillitteri je še dejal, da naj bi prvo sejo občinskega sveta po odobritvi proračuna namenili obravnavi političnega položaja z vsemi morebitnimi političnimi in administrativnimi posledicami. Demokristjani pa so še pred glasovanjem o proračunu zahtevali odstop odbora, »saj v nasprotnem primeru ne mislijo dati prispevka KD k odobritvi proračuna.« Včeraj so tudi zavrnili odstop podžupana Camagnija (DSL), vendar pa so odnosi med PSI in DSL še vedno precej napeti, kot je še vedno vprašljivo, katere stranke naj bi v bodoče sestavljale milansko občinsko upravo.
Založnik Maxwell utonil pri Tenerifah
MADRID — V morju pred Tei1,, rifami so včeraj proti večeru n® truplo britanskega založnika berta Maxwella, ki je nekaj p° ,e uri izginil s svoje jahte, s katero J bil v tamkajšnjih vodah na križ3
starših pa je T V Veliki Brita®)1
jenju. Maxwell je bil rojen na koslovaškem leta 1923 kot Lodvik Hoch, po židovskega rodu. v v cmvi , je bil lastnik enega naj večjih z3^ ,n niških imperijev in je izdajal ceI verigo časopisov iz skupine Mirr° ’ bil pa je tudi laburistični poslan® ' Vest o njegovem izginotju je vzročila pravi potres na londonsK borzi, kjer so tudi suspendirali K° tacije obeh njegovih družb Mir®j Group Newspaper in MaxV® Communication Corporation.
V Leninov mavzolej odslej prost vstop tudi fotografom
nadaljevanji s 1. strani -
• Prve ocene
jal, da bodo jasno označili krivce.
Drugi del konference pa se je začel z zapletom, ki ga je vneslo srbsko-črnogor-sko dopolnilo o pravici združevanja republik in narodov v novo Jugoslavijo. Tako oblikovani predlog spodbija suverenost republik, njegovo sprejetje lahko povzroči razkosovanja nekaterih republik, njihovo legitimiteto pa prenaša na državno tvorbo. Dopolnilo so preostale štiri republike zavrnile. To je bil tudi neke vrste odgovor na to, da je Srbija pred nedavnim zavrnila Carringtonov predlog.
V razpravi, ki je sledila, in je bila po besedah zunanjega ministra Rupla na trenutke na nizki ravni, saj sta Hrvaška in Srbija ponovno preštevali žrtve, ni bilo mogoče najti skupnih točk. Zato je Slovenija podprla predlog lorda Carring-tona, da konferenca nadaljuje delo, ko in če bo obveljalo premirje. Slo je, kot je dejal Milan Kučan, tudi za moralno vprašanje, saj bi razpravljali o bodočih odnosih na teh prostorih, medtem ko se umazana vojna na Hrvaškem nadaljuje. Vendar pa obstaja velika možnost, da konference ne bodo nadaljevali in v tem
primeru bo morala Slovenija iskati druge poti za priznanje svoje samostojnosti.
Slovenska delegacija je ponovno predstavila svoja stališča, ki temeljijo na plebiscitarni odločitvi in sklepih skupščine ter razširjenega predsedstva. Načelno podpiramo generalni sporazum, v katerem so republike subjekti, kar pa ne pomeni, da samodejno pristajamo na neko novo zvezo znotraj Jugoslavije. Pripravljeni smo sodelovati v coni svobodne trgovine (podobni EFTA) z vsemi, ki si to želijo. Slednje so še posebej obdelali in razdelili dokumente o tem. Zavzemamo se za čimprejšnjo razdružitev, delitev in sukcesijo, zato je slovenska stran predal-gala ustanovitev posebne komisije. Prav tako so ponovno seznanili evropske udeležence konference z gospodarsko vojno, ki jo zvezna raven vodi proti Sloveniji.
Zaskrbljenost pred tokratnim Haagom je temlejila na dejstvih, da se vojna na Hrvaškem nadaljuje, da Evropa vse bolj grozi s sankcijami in da je pri nekaterih v Evropi še vedno močno navzoča zamisel o zvezi suverenih republik, čeprav je to ena izmed možnosti, ki ni nikjer eksplicitno omenjena kot edina.
Minister Rupel je dejal, da je lord Car-rington moral prekiniti brezplodno srbohrvaško razpravo, kakršne v Evropi niso
Pen bo na Dunaju odločal o Sešljevem članstvu
BEOGRAD — Na letnem kongresu Mednarodnega Pena na Dunaju bodo med drugim govorili tudi o tem, ali je dr. Vojislav Šešelj vedno lahko član te organizacije. To točko dnevnega reda je predlagal finski Penklub, ki je dr. Šešlja tudi sprejel kot svojega člana, ko je ta še bil v nemilosti v bivšem jugoslovanskem sistemu, in na pobudo srbskega Pena, ki je pisno obvestil finske kolege, da njihov član dr. Šešelj zagovarja nacionalno in rasno sovraštvo. (STA)
Obramba Mostarja
SARAJEVO — Obrambni minister Bosne in Hercegovine Jerko Doko je danes novinarjem izjavil, da »so v Nevesinju postavljene rakete zemlja-zemlja« in da so v dolini Neretve postavljene haubice. Generalom je tako tudi sporočil, da je Mostar pripravljen za obrambo in da »če bi ga napadli, si ne bodo želeli nikogar več napadati«. (STA)
Zaradi vse več smrtnih kazni
Bavconov poziv
LJUBLJANA — Predsednik Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin prof. Ljubo Bavcon je v pismu generalnega sekretarja Amnestf International opozoril na vse več primerov smrtne kazni na območju nekdanje Jugoslavije ter pozval organizacijo, da zaščiti tiste državljane Slovenije, ki se nahajajo v vojaških zaporih v Jugoslaviji. Amnestf International je že z dvema pozivoma Predsedstv® Jugoslavije opozoril, naj spremeni predpise, s katerimi se predvideva smrtna kazen tudi v primerih uveljavljanja ugovora vesti. Amnesty International tudi prosi za dodatne informacije o Slovencih, ki so zaprti zaradi odklonitve sodelovanja v agresiji na Republik0 Slovenijo.
Svet je seznanjem tudi s pozivom na mir na Hrvaškem, ki so ga podpisali ugledni znanstveniki, p0^' tiki in umetniki v ZDA, ki pozivajo vlade zahodnih držav, da ustavijo jugoslovansko armado pri objestnem uničevanju, humanitarne organizacije, da nudijo pomoč žrtvam vojaške. agresije v Jugoslaviji ter vse ljudi, da dvignejo svoj glas proti indiferentnosti do trpljenja hrvaškega ljudstva. (STA)
nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s 1. strani
navajeni in ni dovolil podpredsedniku predsedstva Branku Kostiču, da bi govoril, zaradi česar je ta zapustil konferenco. Ko pa govorimo o sankcijah proti nekooperativnim republikam, je dejal Rupel, Slovenije nikakor ni mogoče tudi zaradi diplomatskih spretnosti predsednika Kučana, uvrstiti mednje. Slovenija je še pred vojno predlagala dogovor, a zanj ni našla sogovornika, med vojno in po njej smo sodelovali z evropsko trojico, spoštovali podpisane sporazume in tudi zdaj smo pripravljeni na sporazumevanje. Po njegovem mnenju mora konferenca končati delo do novega leta, ko predsednikovanje v ES prevzame Portugalska. Nizozemska bo seveda naredila vse, da bi imela pozitiven izid. (dd)
• Bombe na Sid
agresorja in sovražniku zadejale velike izgube.
Osiješki župan Zlatko Kramarič pa je na včerajšnji novinarski konferenci potrdil, da je predvčerajšnjim na bojiščih pri Vukovarju padel poveljnik novosadskega korpusa generalmajor Mladen Bratič. Po nekaterih informacijah naj bi ga ubili sami pripadniki armade, in sicer zaradi
njegove projugoslovanske usmerjenosti. Poveljnik operativne skupine za Vukovar, Vinkovce in Županjo podpolkovnik Mile Dedakovič bolj znan kot Jastreb je, kot poroča Tanjug, v predvčerajšnji telefonski novinarski konferenci povedal, da so hrvaške sile v zelo težkem položaju in obtožil vodstvo Hrvaške, da ne daje dovolj pomoči branilcem Vukovarja.
Vinkovci so bili dopoldne tarča obstreljevanja iz Mirkovcev in Jankovcev. V Osijeku se je zjutraj začel srdit napad iz minometov iz Baranje, ponoči pa so potekali topniški spopadi predvsem v okolici mesta, predvsem na območju naselij Laslovo, Ernestinovo, Antunovac in Čepin.
Na dubrovniškem območju so topovi utihnili predsinoči okoli 23. ure, včeraj pa je vladalo relativno zatišje. Dubrovča-ni so že 36. dan v celoviti blokadi. Hina poroča, da so srbski teroristi zjutraj na zadarskem območju nadaljevali z zažiganjem hiš v zasedenih hrvaških vaseh. Tudi v zahodni Slavoniji se boji nadaljujejo. Od zgodnjega jutra potekajo topniški spopadi južno od Nove Gradiške in v okolici Novske. Dopoldne je sovražnik obnovil topniške napade tudi na Karlovec in Dugo Reso. Granate pa so zjutraj padale tudi na Daru var in položaje hrvaških sil v okolici Gospiča.
Vojašnica v Delnicah se je v®6 predala, z njo so v hrvaške roke Pr* . .,e tri skladišča polna orožja in muniCl v Vse se je začelo ob sedmi uri, k° 1 Delnicah zazvenel alarm za splošno varnost. Povod je bil incident v vojaških objektov v tem kraju. V c'en ^ za obveščanje Delnice smo izvedel^ je bilo pri tem ranjenih 12 ljudi od E 10 vojakov JA in dva vojaka ML® vaške. Vojska je ta dan postavila dva ^ timata, enega ob 12 in enega ob l6’ in zahtevala prekinitev blokade v°iaSza. objektov. V nasprotnem primeru j® . grozila z maščevanjem. Iz dobro ob čenih krogov smo izvedeli, da je pojN. nik reškega korpusa general PoC*P| vel« nik Marjan Čad, ki je sicer »zašlo ^ med napadom na Slovenijo, zagroz' - ^ bo bombardiral Delnice, če ultimat3 ^ bi sprejeli. Te grožnje pa niso za e®ej. saj se je vojašnica predala. Na vseinaPe-kem območju sedaj vlada izreclna, Ejiilc tost, saj se bojijo, da se bo P°dP0 , irah, Čad maščeval za blamažo v Dem Vse ceste na tem območju so t>l .ejeZ. onemogočeni pa sta tudi cestna in z niška povezava med Reko in bom.(dd)
Biasutti v Rimu za »izredno pomoč«
Odboj- Predsednik deželnega sIil(j| \JK Adriano Biasutti (na 2a$ecL 6- °° ^anes v Rimu udeležil ifl itipr? ? ministrskega sveta, ki ski fipi, drugim obravnaval zakon-ki bj ^re.i o izredni pomoči tržaš-oK°r*ški pokrajini ter nekate-
1\priSe^1lZ-Vide?1Ske?a' - jih
V n v ^rlza v Jugoslaviji.
retu je rečeno, da gre za 2(Wpne ukrepe v podkrepitev Pa je L?a Produktivnega tkiva, ki 'iseti	ranljiv, ker je od-
2 drilfi spremenljivosti ekonomij l(ofe strani meje«. sttHe Jnano 9re v bistvu za še-Oltiilj Cno zamrznitev deleža soci-iel0(j Prispevkov, ki bremenijo Sečneolalce' za možnost šestme-PrpH, Ja odloga pri izplačevanju ki iL(^a na davke IRPEF, 1RPEG W ri, , ier za enoletno zamrzni-V^vka IVA.
Podanj re.tu je tudi določilo o l997j JSanju (do 31. decembra ttiijg . finskega kontingenta po iti ! Ceni za tržaško pokrajino Velja aei videmske, tako kot to že
Biasutr°LiŠko P0.krajin0-
p05n,,_ii bo ministrskemu svetu
t	____11	1.
de:
191
Pa dogovora s
iev j1*? Predlagal tudi prilagodi-}eta j|zelnih dohodkov (vsaj od jetpa yJ dalje) na osnovi že spre-
proračunskim
ministrom Pomicinom in pa možnost, da se Dežela posluži 50. člena statuta o avtonomiji za takojšnje izkoriščanje gorskih skladov in skladov FRIE in za obrtništvo, ki jih predvideva zakon o obmejnih območjih.
Na zasedanju ministrskega sveta bo Biasutti tudi sprožil vprašanje finančne krize Centra za teoretsko fiziko v Miramaru in se zavzel za nadaljnje finansiranje del za dograditev sinhrotrona.
Predstavniki italijanske manjšine zadovoljni s pogovori v Haagu
KOPER — »Prvi vtisi s pogovorov v Haagu so več kot pozitivni. Pozorno so nas poslušali in nas tudi razumeli. Podpredsednik ha-aške mirovne konference Barc-kmann pa nam je obljubil; da si bo prizadeval za sprejem naših predlogov. Naši sogovorniki v Haagu so razumeli, da nismo element konfliktnosti, marveč, da si želimo konsenzno rešitev našega problema,« je ob prihodu iz Haaga izjavil Maurizio Tremul, predsednik izvršnega odbora Italijanske unije za reški dnevnik La voce del popolo. Poleg Tremula sta bila v delegaciji italijanske manjšine še Antonio Borme, predsednik Italijanske unije in Ezio Giuricin, član izvršnega odbora.
Predstavniki italijanske narodnosti iz Slovenije in Hrvaške ocenjujejo obisk v Haagu kot zgodovinski dogodek, saj je po njihovem mnenju italijanska manjšina s tem postala mednarodno priznani subjekt pri reševanju jugoslovanske krize. S podpredsednikom haaške konference Barckmannom in sekretarjem Pels Ryckenom so se pogovarjali dve uri in pol. V tem času so najprej predstavili
svoj memorandum o razlogih in oblikah mednarodne zaščite italijanske manjšine in pri tem poudarili, da manjšina priznava suverenost Hrvaške in Slovenije, vendar ta suverenost ne sme škodovati manjšinskim pravicam. Prav zaradi tega je treba poiskati nekatere rešitve. Gre za nekatere modele, ki naj bi jih uporabili tudi pri drugih podobnih manjšinskih vprašanjih v razpadajoči Jugoslaviji. Povedano na kratko: pripadniki italijanske manjšine so v Haagu zahtevali enotno obravnavo te manjšine in to na najvišji doseženi ravni, v ta namen pa naj bi sklenili tristranski sporazum med Hrvaško, Slovenijo in Italijo. Zato so Carringtonovemu načrtu dogovora za globalno rešitev jugoslovanske krize predložili tri amandmaje. V paragrafu B, členu, ki govori o nacionalnih in etničnih pravicah, naj bi dodali princip etnične enotnosti, oziroma princip enotne obravnave avtohtonih manjšin, ki bi jih razdelile novonastajajoče države. Pri določanju enotnega pravno-ustavnega položaja narodnosti zahtevajo, da naj bo izhodišče najvišje dosežena in priznana
raven pravic. V splošnih določbah paragrafa D pa naj bi dodali možnost uvajanja specifičnih in višjih oblik zaščitnih ukrepov za manjšine, če bi se države bivše jugoslovanske (republike) tako dogovorile med sabo ali z drugimi evropskimi državami.
Sprejem omenjenih amandmajev bi bil dober temelj za sklenitev tristranskega sporazuma, ki bi • uredil načeta vprašanja manjšine, menijo njeni predstavniki. Prepričani so, da bi jim tak sporazum pomagal ohranjati organizacijsko enotnost manjšine, odpravljati meje, ki jih razdvajajo, pomagala bi jim pri pridobivanju dvojnega državljanstva in pri oblikovanju ustreznih ekonomskih inštitucij, ki bi jih varovale pred propadom in asimilacijo. Omenjene amandmaje bodo zdaj obdelala nekatera delovna telesa haaške konference (na primer komisija za varstvo človekovih in manjšinskih pravic). Pripadniki italijanske manjšine pa so že napovedali, da bodo amandmaje poslali tudi Sloveniji in Hrvaški in zaprosili za podporo strokovnjakov obeh držav.
Boris Šuligoj
L. Solari novi italijanski konzul v Kopru
J0I>ER — Veleposlaniški 'tali?Va*ec Euigi Solari je novi KoJ115*5* generalni konzul v daj ' Nadomestil je Mauri-sjni 0 Reja, ki so ga na Farne-
Veriu<lpolclicali' da bi mu P0-
bn a* ^ru9° nalogo. Solari je staln° *^an italijanskega
staj.?8 diplomatskega pred-0r aištva pri mednarodnih p akacijah na Dunaju. Wredaja- poslov med konzu-Kot3 80 Pred 15. novembrom. biD, 2nano ima Italija svoje SlovJatsko predstavništvo v Ijau^aiji °d letos tudi v Ljub-
Prestal je preverjanje v ustavni komisiji
Zakon o manjšinskih jezikih kmalu v poslanski zbornici
VIDEM — Zakon o manjšinskih jezikih in kulturah (ki, kot znano, zaobjema vse jezikovne manjšinske skupnosti, razen valdostanske, južnotirol-ske in slovenske) bo mogoče že 20. novembra na dnevnem redu zasedanja poslanske zbornice, se pravi, da se bodo o njem parlamentarci morebiti izrekali pred pričetkom mučne in dolgotrajne razprave o finančnem zakonu. Zakon je namreč že prestal svojo pot v komisiji za ustavna vprašanja, tako da ne bi smelo več biti ovir na poti k parlamentarni razpravi.
Na tiskovni konferenci v Vidmu so furlanski poslanci Bertoli (KD), Ren-zulli (PSI), Pascolat in Fachin Schiavi-jeva (DSL) ponovno poudarili pomen tega zakona, ki, kot je dejal Renzulli,
'hžnotirolka Eva Klotz pred sodniki
KloJ^1 — Pokrajinska svetovalka in pristašica samoodločbe Južne Tirolske ^lažn h 86 bo oc* danes na bocenskem sodišču zagovarjala pred obtožbo širje-
areti^ekem intervjuju je Eva Klotz obtožila karabinjerje, da niso v '80 letih . mordca Christiana Kerblerja, kljub temu, da se je ta večkrat mirno 2aPors na Južnotirolskem. Kerblerja je sodišče v Perugii obsodilo na 24 let kžjg ra[F?tem ko je 1964. leta ubil južnotirolskega rodoljuba Luisa Amplatza in fifitj n0]- Peorgeja Klotza, Evinega očeta. Po aretaciji je Kerblerju uspelo preli-Saj [j. s.te in zbežati. O možu se je odtlej govorilo kot o agentu tajnih služb, y 1 se.infiltriral med tedanje domnevne južnotirolske teroriste.
2a9ovorVe.z* s temi dogodki in novejšimi odkritji o terorizmu in tajnih službah je SVpDKlotzeieve zakteval med drugim pričevanje gen. Inzerillija, predsed-faltratjj ^iza, bivšega senatorja iste stranke Volggerja, polkovnika Spiazzija, K ki 2(j?a hocenskega podkvestorja Peternela in rimskega odvetnika Stoppani-^'ktžriot'tr<k'	italiianska tajna služna vpletla v protiteroristične akcije
prispeva k omikani rasti družbe, Bertoli pa je opozoril, da je bila pot zakona težavna in polna ovir, obžaloval pa je odkrito nasprotovanje zakonu mi-sovcev in republikancev, molk socialdemokratov in brezbrižnost liberalcev ter vseh, ki so zakon zavirali v ozadju. Fachin Schiavijeva pa je poudarila, da so bili popravki, ki jih je v zakon vnesla ustavna komisija, »pozitivni in pomenljivi«.
Zakon o manjšinskih jezikih in kulturah vsebuje 19 členov. V prvem se naglaša načelo o zaščiti jezika in kulture prebivalstva albanskega, katalonskega, germanskega, grškega, slovanskega, francoskega in ciganskega izvora ter tistih, ki govore ladinščino, okcitanščino in franko-provensalsčino, posebej pa se zaščiti še jezik in kulturo furlanskega in sardinskega prebivalstva.
Za določitev območij veljavnosti zakona, je potrebno soglasje najmanj desetih odstotkov prebivalstva določene občine. Če bi zakon odobrili v zdajšnji obliki, bi bilo učenje krajevnega manjšinskega jezika obvezno v osnovnih šolah, fakultativno pa v nižjih srednjih šolah. V programih zgodovine, geografije, glasbene, tehnične in umetniške vzgoje bi morali upoštevati krajevni kulturo in tradicijo. Po ostri razpravi v komisiji je ostalo skoraj neokrnjeno tudi določilo o pravici do ustne rabe jezika v stikih z javno upravo, razen kot na sodiščih.
Za stroške namenja zakon krajevnim upravam letni prispevek desetih milijard lir.
^ekaj čez petdeset se jih je podalo na Dunaj in na Gradiščansko
Izletniki Kmečke zveze
fefoJj0 zveza je, kot vsako (-hrle te fefos priredila za svoje f°itrQf njitično-poučni izlet, ki je n0 J,*76* od 25. do 27. oktob-^striir.1 nekaj čez 50 članov
Or.*. .	/70 n11n/-rv
teclnij. . sta spremljala še pred-4l°j2 r,te tajnik Kmečke zveze taztaan °elis ‘n Edi Bukovec, za skih, z9°dovinskih, geograf-Jiurn; J0<^avrskJE' socialnih in kfa/ev • značilnosti posameznih tele]i	■ države kot celote, pa so
^0hiDr>JSOao specializiranega PfidQka]J Ja, v°diča, ki jih je Tako nCeiovcu-
P^ih nnj;0	na Dunaj v
urah so imeli ptei oo,Pro9ramu prvi turis-Scftog , a rnesta in znamenitega ‘elii no p a' po namestitvi v ho-0 se podali na večerjo v
Grinzing z značilnimi gostišči, nekakšnimi našimi osmicami, kjer so se zadržali kar precej pod noč neglede na hud mraz, ki je vladal v tistih dneh na Dunaju.
Drugega dne so se odpeljali proti Gradišču, kjer so si v glavnem mestu dežele (landa) Gradiščanske, Željeznu (Eisenstadt), ogledali Ezsterhazyjev dvorec in kapelo z grobom skladatelja Hay-dna. Iz Željezna, kjer je hrvatstvo še prisotno, so se odpeljali proti Nižiderskemu jezeru, kjer so si v kraju Rust, tik ob jezeru, kjer je hrvaški živelj še močno prisoten (na vsem Gradiščanskem je po zadnjem uradnem štetju Hrvatov še okrog 27 tisoč in imajo lastne šole, verske obrede v hrvaščini, svoja društva itd.). Na poti so si ogledali eno od večjih kleti, ki jih je na tem vinorodno bogatem območju kar precej, in poskušali razna vina, ki slovijo daleč po Evropi. Lastnik kleti in uslužbenci so vsi govorili hrvaško. Povsem naključno pa so v Rustu prisos-
v Avstriji
tvovali tudi poroki hrvaškega para, ki je v cerkvi potekala v hrvaškem obredu in po starih običajih tako, da so prisotnim in seveda tudi našim izletnikom, ponudili žganje, vino in poseben sladek kruh, ki ga napečejo za take priložnosti. Naše kmetovalce, med katerimi je bilo tudi precej vinogradnikov, sta seveda najbolj zanimala klet in način vi-niiikacije, ki je pri njih v praksi.
Tretjega dne so si po povratku na Dunaj ogledali še preostale mestne zanimivosti (cerkev sv. Štefana, Hoffburg, grobnice vladarjev itd.) Treba je vsekakor poudariti, da so v času, ki jim je bil na razpolago, videli res veliko in da je tudi vodič s svojo strokovnostjo veliko prispeval, da bo vsem ostal izlet v najlepšem spominu.
Povratna pot je izletnike Kmečke zveze vodila preko Gradca proti mejnemu prehodu pri Šentilju in skozi Maribor in Ljubljano v Trst.	j.k.
Slovesnost v Červinjanu v znaku preseganja sporov in nakazovanja bodočnosti
Predstavniki petih držav na mostu nad reko Ausa
ČERVINJAN — S slovesnim dvigom zastav držav Italije, Slovenije, Madžarske, Češkoslovaške, Avstrije in tudi Evropske skupnosti na mostu nad reko Ausa so v nedeljo v Červinjanu postavili temeljni kamen nove zgradbe: Evrope narodov. Na tem mestu je 24. maja 1915 odjeknil prvi topovski strel, ki je pomenil začetek vojne med Italijo in Avstrijo.
Rane, ki jih je govorica orožja pustila v ljudeh na tem območju Evrope, so potrebovale več desetletji, da so se zacelile.
Sklep občinskega sveta v Červinjanu in združenja »Mitteleuro-pa«, ki je sodelovalo pri organizaciji, da podeli zunanjim ministrom držav, ki so si v prvi svetovni vojni stale nasproti, častno občan-stvo, pomeni korak naprej pri obravnavanju same zgodovine in nakazuje pot, ki jo je treba ubrati. Na nek način je Červinjan s tem dejanjem odgovoril na vse tiste sile, ki zgodovinske dogodke uporabljajo izključno za lastne poltič-ne špekulacije in takšnih primerov je bilo prav v zadnjem času kar precej.
Kolikšno je bilo takrat sovraštvo med vojskujočimi se narodi, takšno je danes prijateljstvo med njimi. To je na slavnosti seji občinskega sveta podčrtal červinjan-ski župan Mauro Travanut. Gre v bistvu za prvi korak k zbliževanju in sodelovanju med narodi srednje Evrope, ki si želijo predvsem družbeno in gospodarsko integracijo prej kot politično. Z odzivom na to pobudo pa so Avstrija, Češkoslovaška, Madžarska, Slovenija in Italija neizpodbitno dokazale, da si želijo novo Evropo, Evropo
narodov brez vsakršnih ideoloških ločnic. Skupnost povsem enakovrednih narodov je v bistvu porok za novo stvarnost na stari celini, ki je končno izbrala pot prijateljstva in sodelovanja.
Na slovesnosti niso bili prisotni vsi zunanji ministri petih držav. Diplomatske obveznosti so namreč preprečile vladnim predstavnikom, da bi se udeležili pomembne slovesnosti, iz Slovenije pa zaradi priprave na konferenco v Haagu in samega obiska predsednika Cossige ni bilo nikogar. Italijansko zunanje ministrstvo je predstavljal opolnomočeni minister Alessandro Graffini, Avstrijo podminister za zunanje zadeve Thonas Klestil, Češkoslovaško podminister Jožef Mikloško, za Madžarsko pa je bil prisoten zunanji minister Geza Jeszenszky.
Zastopstvo petih držav je po slovesnosti na mostu položilo vence pred spomenikom padlih v vseh vojnah; šopek cvetja so pred spomenik postavili tudi predstavniki beguncev iz Hrvaške, ki so začasno nastaljeni v vojašnici Monte Pasubio v Červinjanu.
RUDI PAVŠIČ
Ljubljanskega jezuita še vedno pogrešajo
PORDENOhj Možnosti, da bi na območju Valcelline še našli 32-letnega vodjo slovenskih skavtov, kaplana župnije sv. Jakoba v Ljubljani, jezuita Marka Mohoriča, se zmanjšujejo.
Pogrešanega iščejo že od četrtka zjutraj, v akcijo pa so poleg karabinjerjev in gorskih reševalcev posegli še številni prostovoljci, vendar so bila vsa dosedanja prizadevanja zaman.
Razdvojenost Trsta pred novo Evropo
Del tržaške politike se obnaša vedno bolj protislovno, če že ne shizofrenično. Razdvojena osebnost vodilnih slojev močno odmeva tudi v nekaterih množičnih občilih in ustvarja v ljudeh zmedo, ki ne prinaša nič dobrega. Protislovnost pa je tako očitna, da je ni mogoče prikriti in edini smisel resne politične razprave je, da se sooči s problemom in se odloči za eno ali drugo "osebnost", s tem pa prekine s svojim shizofrenim stanjem.
V Trstu je danes več gospodarskih in znanstvenih inštitucij, ki so usmerjene v širšo Evropo in torej tudi na Vzhod. Več je tudi načrtov, ki jih utemeljuje mednarodna vloga mesta. Zanje je prispevala tudi italijanska država in v tej smeri se Trst bori še za dodatne prispevke. Tudi brez celotnega pregleda stvarnosti lahko navedemo nekaj primerov.
Miramarski center za teoretsko liziko je bil (mimo sedanje finančne krize) ustanovljen zato, da pospeši znanstveni razvoj držav Tretjega sveta in da se povezuje z Vzhodom. Center za znanstvene raziskave s sinhrotronom vred naj bi bil po načrtih prav tako odprt na Vzhod in še posebno do sosednjih držav. Vedno več je gospodarskih pobud, ki se utemeljujejo v sodelovanju z vzhodnimi in še posebno s sosednjimi državami. Kakšen smisel bi imel na primer zakon za obmejna področja s finančno prosto cono off-sho-re brez sodelovanja s sosedi in drugimi vzhodnimi državami? Tudi vrsto drugih pobud bi lahko brez tega sodelovanja odpisali. Droben primer: finančna družba Finporto je predlagala obnovo skladišča v Starem pristanišču, ki naj bi postalo pomembno središče za povezavo med zahodnimi in vzhodnimi državami. Smisel tega informativnega centra je lahko samo v tem, da resnično pride do informacij med predstavniki podjetij in središči iz različnih držav in to neglede na meje. Podobnih načrtov je več, saj naj bi tudi samo pristanišče krepili z novimi evropskimi pretoki in potmi. Verjetno so vsi ti napori še nezadostni, očitno pa kažejo v čisto določeno smer, ki naj bi dala Trstu vlogo povezovalca na novi evropski šahovnici.
Nekateri politični trendi v samem mestu pa gredo prav v nasprotno smer. Kakšno mednarodno vlogo lahko igra mesto, v katerem obstoja močan in vpliven politični razred, ki se ne more otresti kompleksa hladne vojne? O predsedniku Cossigi imamo lahko zelo različna mnenja, težje pa je razumeti užaljenost prvega občana Trsta zaradi tega, ker je
Cossiga obiskal Novo Gorico in Kučana. S Slovenijo so najbližji sosedi, a ji ne privoščijo takega obiska. Še huje je tukajšnje podpihovanje protislovenske mržnje. Kako naj se počuti bodoči slovenski poslovni partner med ljudmi, ki sovražijo Slovence? Če se pomikamo na desno, naletimo na še veliko hujše izzive. V času, ko se Slovenija s težavo osamosvaja in ko Hrvaška bije krvavi boj za obstanek, dvigajo v Trstu svoj glas ljudje, ki bi najraje spremenili meje in "odščipnili" državama velik del obale. Strinjamo se z zaščito italijanske manjšine, vendar ne v takšnem "osvajalskem" kontekstu. Težko je razumeti pričetek novih odnosov, sodelovanja in odprtja z istočasnim odkopavanjem bojne sekire. Kako naj namreč sosedje in druge vzhodne države zaupajo mestu, ki nepre-nehno odpira stare in perverzne račune in se ne zna odpovedati nacionalizmu in revanšizmu? Konec koncev je medsebojno zaupanje predpogoj dobrega sodelovanja, trgovanja in drugih izmenjav. K sreči ni vse mesto takšno in so morda "zamrznjeni" nostalgiki (upajmo) manjšina, čeprav je njihov vpliv stvaren in pogojuje tudi pomembne izbire.	A M
Težavna pot tega pomembnega predloga v pristojni deželni kotnW
Zakon o Krasu: tržaški župan na stališčih desničarskih krogot
Tako imenovani zakonski osnutek za razvoj Krasa nadaljuje (čeprav počasi in s precejšnjimi političnimi težavami) svojo pot do deželnega sveta, kamor bi moral priromati čez nekaj tednov. Svetovalska komisija za splošne zadeve, ki ji predseduje demokristjan Lepre, je včeraj prisluhnila mnenju tržaškega župana Richettija in predsednika Pokrajine Crozzolija, ki sta sama zaprosila za avdicijo. Župan se je stvarno izkazal kot precej odkrit nasprotnik tega pomembnega predloga, ki ga je oblikoval odbornik Carbone in ki ni namenjen, kot skuša demagoško dokazovati desnica, slovenski manjšini, ampak razvoju kraškega območja, na katerem živijo tudi prebivalci italijanske narodnosti. Richetti je glede tega na istih stališčih kot Gambassini in Giacomelli, saj je med včerajšnjo avdicijo dobesedno izjavil, »da je deželna uprava z znanim zakonom o prispevkih manjšinskim kulturnim ustanovam že namenila Slovencem 24 milijard lir«. Take izjave lahko samo še dodatno zbegajo javno mnenje, predvsem tisti del, ki je v tem času pod kvarnim vplivom desnice in protislovenskih nazadnjaških krogov. Župan je tudi povedal, da smatra ta za-
konski predlog v marsičem v nasprotju z znanim sporazumom o protivrednostih za gradnjo sin-hrotrona pri Bazovici.
Richetti je rekel, da je treba razlikovati pristojnosti KGS od pristojnosti občinske uprave, da pozdravlja načrtovana finančna sredstva za novo opensko občinsko izpostavo in za urbanistični razvoj Vzhodnega Krasa. Dodal je, da na osnovi reforme javnih uprav Občina Trst, ki ima več kot 40 tisoč prebivalcev, ne bo več spadala v gorsko skupnost. Pri tem, kot je pravilno ugotovil predstavnik SSk Brezigar, je župan v bistvu »anticipiral« stališče deželne vlade, ki je edinole pristojna za novo (tudi teritorialno) ureditev gorskih skupnosti. Svetovalec DSL Budin pa je kontestiral Richettijevo trditev, da smo Slovenci že dobili denar, saj gre za dve povsem ločeni zadevi, ki ju ne gre na noben način postaviti na isto raven.
Predsednik pokrajinskega odbora Crozzoli pa se je pritožil, da je deželna uprava s tem odlokom znova popolnoma prezrla vlogo Pokrajine, ki ji reforma javnih uprav namenja važno vlogo na področju načrtovanja teritorija. »Pokrajina dejansko obstaja samo kot
votla lupina brez stvarnih k0® (j. tene«, je še izjavil njen Pre voj' nik, ki je tudi opozoril, da ie.. sk1 čas Dežela poverila pokril1 ^ upravi nalogo za oblikovan]6 ■. črta za Kraški park. Vse P, ostalo le pri besedah in pri ^ bah, sedaj pa je prišla vest, a deželna uprava sama poskrb6l“e< izdelavo projekta za ustanov* parka, ki naj bi ga nato dire .. upravljala Kraška gorska sK ^ nost. Crozzoli je tudi re^e 'poglede parka doslej še ni bd° .... benih stikov med tržaško in 9° je ko pokrajino, ki je tudi ven zainteresirana za ta pom6in projekt.	„0
Komisija za splošne zadev ^ nadaljevala razpravo prihodnji^.
n# ki J6
den, ko je pričakovati, da bo čno odobrila ta odlok in 9a predložila deželnemu svetu, v. pristojen za njegovo uzakoni1 f Usoda tega zakona pa je sed3^. marsičem odvisna od političn6 Ije deželne vlade, ki je v zaC®njo kazala zanimanje za čimpr6Js i odobritev tega predloga, se . ^ počasi popušča pred pritiski snice, kateri se je, sodeč po rajšnji avdiciji, pridružil tudi pan Richetti. Tudi tržaška L večkrat povedala, da naspr° temu osnutku.	S-
V Strassbourgu častni doktorat za Tržačana Claudia Magrisa
Tržaški germanist, esejist, pisatelj in dramatik Claudio Magris bo v petek prejel v Strassbourgu častni doktorat tamkajšnje Univerze humanističnih ved. Magris se bo v al-saškem mestu udeležil letošnjega štiridnevnega mednarodnega srečanja pisateljev Car-refour des litteratures Europeennes. Prav njegov uvodni govor bo uvedel osrednjo temo srečanja, ki nosi naslov Južnjaške impresije. Med drugim se bo srečanja udeležil tudi ruski pisatelj Josif Brodskij, ki je leta 1987 prejel Nobelovo nagrado za literaturo.
Letošnje strassbourško srečanje je tretje po vrsti. Na njem bodo pisatelji govorili in razpravljali o realnih in imaginarnih mejah v Evropi, o srednji Evropi in o odnosih med Evropo in Latinsko Ameriko na predvečer praznovanja pete stoletnice »odkritja Amerike«.
Francosko priznanje pomeni za Claudia Magrisa novo mednarodno uveljavitev. Tržačan je bil v preteklih letih že deležen številnih nagrad in priznanj (med drugim tudi Zlatega sv. Justa Združenja tržaških kronistov in, pred štirimi leti, Nagrade Antonio Feltrinelli za literarno zgodovino in kritiko), že nekaj tednov pa je njegovo zadnje prozno delo Un altro mare v središču pozornosti italijanske književne kritike in na prvih mestih najbolje prodanih knjig na Polotoku.
Predstavili načrt »East- fVest Business P°^!>
V Starem pristanišču bo nov poslovni cent#
Pred dnevi so predstavili okvirni načrt za vitev novega središča "East-West . Business P°int'pe ga je predlagala finančna družba Tržaške avtono^ pristaniške ustanove Finporto. Na podlagi tega ta bi v Starem pristanišču preuredili skladišče st moderno središče, kjer bi lahko potekali najrazlR3 ši stiki, od gospodarskih do kulturnih, med vzho mi in zahodnimi državami.	^
Štirinadstropna stavba, ki bi jo preuredili, je sS 0 v bistvu neuporabljena, je pa pod strogo zaščito meniškega varstva. Skladišče sodi namreč med ne gospodarske strukture iz prejšnjega stoletja- , črt, ki sta ga izdelala arhitekta Celli in Tognon Pra videva zato popolno restrukturacijo zunanjosti P ^ če, ki bi ohranila svoj prvotni videz, s tem pa 1° rešili propada.
Popolnoma pa bi spremenili njeno notrah) j Tako bi preuredili 10.000 kvadratnih metrov po^j ne, ki zajema štiri nasprotja. Prva tri nasprot]3^ opremili z modernimi in funkcionalnimi prostori ^ z najsodobnejšimi kompiuteriziranimi priponi06^, z vsemi sredstvi, ki so potrebna za jezikovno kon nikacijo med ljudmi različnih narodnosti. StruK bi tako omogočala poslovne, znanstvene in ^ stike med predstavniki različnih držav. V zadrli ^ nadstropju pa bi bile restavracija, sobe za
zelena površina, ki bi zavzela tudi teraso. . predvideva tudi razgledni stolp, ki bi slonel ob Vpri du v palačo. Nov objekt bi bil nadaljnji korak F mednarodnem ovrednotenju Trsta.
NSK prireja tečaj o šolskih knjižnicah
Kako navajati mladega k branju, kako urediti šolsko knjižnico, da bo lahko vsakdo v njej našel primerno literarno ali zgodovinsko, naravoslovno ali zemljepisno knjigo, na kakšen način ga pritegniti v knjižnico, kjer bo lahko našel zaželjeno informacijo ali zabavno knjigo za razvedrilo. Velikokrat se mladi prav v šoli prvič srečajo s knjižnico in je od tega lahko tudi odvisno ali bodo postali bodoči bralci. Zaradi tega si je Narodna in študijska knjižnica letos omislila brezplačen tečaj o šolskih knjižnicah, ki ji ga je odobrilo tudi deželno nadzorništvo za izobraževanje in kulturo.
Vodstvo tečaja, ki bo trajal od 13. novembra do 4. decembra, je bilo poverjeno strokovnjakom iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Lekcije bodo v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 14. do 18. ure. Predavatelji bodo poglobili naslednje teme: delo z mladinsko književnostjo pri pouku in širše, način ureditve šolskih knjižnic, poljudno-znan-stvene knjige, ilustracije in stripi v knjigah za otroke in mladino, mladinska periodika, uporaba neknjižnega gradiva v šolskih knjižnicah, oblike dela z mladimi uporabniki v knjižnici, animacija s knjigo v knjižnici, italijanska zakonodaja o šolskih knjižnicah, sodelovanje med javno in šolsko knjižnico. Prijave sprejema Narodna in študijska knjižnica, vsak dan, od ponedeljka do petka, od 9. do 19. ure tudi po telefonu, štev. 635629. K M
Razgovor z glasbeno vzgojiteljico Suzano Žerjal
Razvejana dejavnost KD Venturini
Ob pričetku nove kulturne in prosvetne sezone so pričeli z delom tudi v Kulturnem domu Tone Ukmar pri Domju. Ponovno so na dnevnem redu vaje za klavirsko in diatonično harmoniko in tudi pevske vaje. O vsem tem smo se pogovorili s Suzano Žerjal, ki že veliko let uspešno vodi skupno s prof. Zoranom Lupincem, tako glasbeno, kot pevsko dejavnost v društvu Fran Venturini.
»Želela sem si vašega obiska, da bi vam predstavila svojo mlado gojenko Irene Zobec iz Bolj unča, ki se pri meni uči harmoniko in se je od 11. do 13. oktobra udeležila 5. mednarodnega festivala harmonikarjev Italijanskega centra za glasbeno vzgojo C.I.M.f. v Urbinu. V kategoriji harmonikarjev do 16. leta starosti, je Irene, ki je stara komaj 13 let, zasedla skupno z nekaterimi drugimi tekmovalci, prvo mesto in sicer z 97 točkami.« Kot obvezno skladbo je na tekmovanju zaigrala skladbo »Sogno d-estate«, nato pa še Beethovnovo »Per Flisa«.
Njen nastop je bil tako dobro ocenjen, da je po zaključku tekmovanja nastopila še na večernem gala koncertu, ki ga je posnela tudi tretja italijanska mreža RAL »Moram reči, da je sedaj Irene ena izmed mo-jihnajbolj obetavnih gojenk. Rada vadi in z veseljem opažam, da vidno napreduje.«
Mlada harmonikarica je že nastopila na tekmovanjih v Pesaru in Latisani, kjer je zasedla drugo mesto.
Suzana ima letos 13 gojencev, torej precej manj kot pred dvema letoma,- to pa zato, ker so gojenci zrasli in začeli obiskovati višje šole. Ob tem so še vključeni v razne športne dejavnosti, se pričeli učiti tujih jezikov itd. Ostaja jim torej premalo časa za naknadno učenje harmonike.
»Zelo pa sem zadovoljna z vpisom v otroški zbor, ki bo letos štel kar 60 mladih pevcev od treh, do 11. leta starosti. Z vajami smo že začeli, kot smo tudi začeli z vajami z dekliško skupino, ki je pravzaprav oktet, saj šteje osem deklet od 13. do 18. leta starosti.«
»Načrtov bi imela še veliko. Na žalost pa imam sedaj tudi sama zelo malo časa. Delam namreč tudi kot vzgojiteljica v otroškem vrtcu na Proseku, službo pa končam šele ob 16. uri. Dokler pridem domov in se malo pripravim, poteče seveda zopet dobra ura. Seveda pa se tej službi ne morem odpovedati, ker sem jo komaj dobila. Sama ne vem, koliko časa bom vzdržala ž vsem tem delom. V resnici ne bi rada pustila ničesar, ker sem na svoje harmonikarje, pa tudi na zbore zelo navezana.«-
Neva Lukeš
Uspeh razsta^ antikvariata
Razstava antikvariata, ki se.\ zaključila v ponedeljek, j6 letošnji, deveti izvedbi zabe rSld lep uspeh. Razstavišče na P0® u,
postaji je privabilo konec ok® j in v prvih novembrskih dn6" to 10 tisoč ljudi, ki so si ogledali ^ zanimivih starinskih predmete a domala vsega italijanskega 8® $0 in iz Avstrije. Tržaške razsta ^ se namreč udeležili starina1! te. Milana, Modene, Bočna in n porih avstrijskih mest. Vsi so hvalno izrekli o prireditvi. rj zato, ker so prodali marši ^ predmet tukajšnjim zbiratelj6 ljubiteljem antikvariata. . jjii Na razstavi, ki sta jo PrlLsica družba Promotrieste in Trgov ^1; zbornice, so sploh pošli ak , na Giuseppa Barisona, ki jih je hjrate prodaj eden od tukajšnjih z 0 Ijev, da bi z delom izkupič n magal Italijanskemu združenj boj proti raku. Po tolikšnem ^ hu se sedaj prireditelja že Pr'P eto Ijata na prihodnjo jubilejno
izvedbo, ko naj bi razstavo o » tili še z drugimi spremnimi p dami.
KD še ni pristala na socialističnega župana
Naše mesto vse bližje predčasnim volitvam
.Trst
fiim
se naglo bliža predčas-
iv— upravnim volitvam. Kr-aUska demokracija se na-še ni dokončno izrekla o audidaturi socialističnega Pana in v bistvu išče pre-®Zo za razbitje dosedanjega .fVezništva in torej za občin-in pokrajinske volitve, ki odo spomladi skupno s par-, uientarnimi. Seveda če ne v° v tem tednu prišlo do no-°sti in do podpisa sporazu-■ a' po katerem bo za župana .guljen Perelli (PSI), za pred-1 unika Pokrajine pa najbrž ®cchi (KD). Razpust občin-, ,e9a in pokrajinskega sveta ,1 v vsakem primeru pomenil ud poraz za tržaški vodilni azred, ki v teh težkih trenut-Vlh za Trst in zlasti za njego-0 gospodarstvo ni sposoben premostiti te kočljive politič-116 krize.	^
"ukrajinski svetovalci KD u (čeprav s težavo) podprli Porazum s PSI, tega pa niso aredili njihovi somišljeniki a Občini, ki so dokončno od-eitev prepustili pokrajinske-uu odboru stranke. Priča smo °rej politiki »nategovanja r«- Sredi prejšnjega tedna k D načelno pristala na iz-°Utev socialističnega župana,
strankin izvršni odbor je nato ratificiral to odločitev, zadnjo besedo pa le prepustil svetovalskim skupinam. »Žoga« se sedaj spet vrača v strankina telesa, možnost predčasnih volitev pa je iz dneva v dan vse bolj otipljiva. Izvolitvi župana PSI ne nasprotujejo samo mo-rotejci (notranja levica), ki na vse kriplje branijo župana Richettija, ampak tudi nekateri iz vrst večinske komponente, ki bi hoteli, da se socialisti dokončno odrečejo volilnemu zavezništvu z Listo za Trst.
Demokratična stranka levice v tiskovnem poročilu ugotavlja, da ni več časa za slepomišenja in da je skrajni čas, da se o tej politični aferi izrečeta tudi izvoljeni skupščini. Socialisti in demokristjani se premikajo v starih in preživelih kalupah petstrankarske koalicije, ki ni prestala pomembne preizkušnje o statutih in ne more biti kos naraščajočim problemom in težavam, s katerimi se sooča to mesto. S tiskovno noto se je oglasil tudi vodja notranje opozicije v PSI Seghene, ki očita KD, da izsiljuje socialiste.
V petek zadnji dan vpisa na tržaško univerzo
Minister Scotti na odprtju akademskega leta 91/92
Notranji minister Vincenzo Scotti se bo udeležil uradnega odprtja novega akademskega leta Tržaške univerze, ki bo 18. novembra v osrednji dvorani tržaškega vseučilišča. Otvoritvene svečanosti se bodo udeležili številni rektorji evropskih univerz, ki se bodo dan kasneje srečali na zasedanju o možnostih sodelovanja med tržaško univerzo in univerzami iz vzhodnoevropskih držav. To sodelovanje je predvideno tudi v okviru zakona o obmejnih območjih, ki namenja kooperaciji med univerzitetnimi centri naše dežele in vzhodnoevropskimi univerzami tudi določene finančne prispevke. Minister Scotti bo med svojim kratkim postankom v Trstu tudi odprl nov računski sedež tržaške univerze, ki bo služil predvsem tukajšnjim zavodom za znanstvene raziskave.
Novo akademsko leto se bo za Tržaško univerzo začelo v znamenju novosti. Prvo predstavlja nova dveletna šola za specializacijo po končanem univerzitetnem študiju na področju klinične inženjerije. Ta šola predstavlja za Italijo novost. Tržaška univerza bo z letošnjim letom tudi razširila svoje delovanje tudi v pordenonsko pokrajino, in sicer z dvema podiplomskima šolama, na kateri se lahko vpišejo tisti, ki so dokončali
višjo srednjo šolo. Prva šola je namenjena študentom, ki bi hoteli izpopolniti svoje znanje o tehnologiji za obdelavo lesa, druga pa izvedencem za termične in hladilne naprave.
Medtem se študentom in bru-com iztekajo dnevi za vpis na univerzo in na šole za specializacijo. Rok za vpis na tržaško univerzo zapade v petek, 8. novembra, dan prej pa bodo na univerzi zaprli vpisovanje v specialistične šole.
Študentom, ki so se nameravali včeraj vpisati na univerzo, jo je zagodla stavka neučnega osebja. Okenca uradov za vpisovanje so bila ves dan zaprta; univerzitetno neučno osebje je želelo na ta način protestirati zoper zamude pri pogajanjih za obnovo delovne pogodbe.
■ Družbeno-politični krožek Che Guevara začenja danes svojo novo sezono s predavanjem evropske parlamentarke Luciane Castellina o kapitalizmu in realso-cializmu v očeh Kube in Latinske Amerike. Srečanje bo ob 17.30 v gledališču Miela na Trgu Duca degli Abruzzi. Uvodoma se bo sen. Paolo Šema spomnil Vittoria Vidalija ob obletnici smrti. Prireditvi bo predsedovala prof. Mar-gherita Hack.
O podpisih za volilne referendume
Tržaški odbor za referendume o spremembi volilnih zakonov za senat in občinske uprave sporoča, da odslej zbirajo podpise tudi na občinskih izpostavah tržaške občine in v občinskih tajništvih okoliških občin. Odbor poziva občane, naj podpišejo zahtevo za te referendume, saj so edina resnična novost, ki lahko zada udarec oblasti strank in zajamči jasen odnos med državljani in izvoljenimi predstavniki. Številnim osebnostim, ki so doslej podprle predloge poslancev Segnija in Gianninija, sta se v zadnjih dneh pridružila še direktor notarskega arhiva v Trstu Marcello Cosio in ravnatelj znanstvenega liceja Galilei Giovanni Forni.
Odbor nadalje opozarja tržaške občane, da lahko podpišejo zahtevo o referendumih tudi v sobi št. 222 v občinski palači vsak delavnikih od 8. do 14. ure. Za posebne stojnice za zbiranje podpisov bo-odbor poskrbel tudi:
v petek, 8. novembra, od 15.30 do 17.30 v Ul. delle Torri;
v soboto, 9. novembra, od 15.30 do 17.30 na Borznem trgu in v Ul. delle Torri;
v nedeljo, 10. novembra, od 10. do 13. ure pred Trgom Unita (Capo di Piazza).
Aktualno predavanje prof. Baracheja na pobudo MO SKGZ
Kam vodi razvoj podjetništva
ga ®®rai je na pobudo Mladinske-ct
»Kt ^ Jscgues Barache na temo
>>B “dbora SKGZ predaval v avli projbelet« tržaške pravne fakultete
v pVa kultura in družbena obzorja Predavanje je Barache $ke dot;očil na problem gospodar-Voi razv°ja in še posebej na raz-jeti s^°bnega podjetništva in pod-tgJ' v kratkih obrisih je predavaje! P0c?al zgodovinski razvoj pod-ra:a’ ki je pomenil prehod iz ag-kreoh V *nciustriisko družbo. šn: )rat se je zgodil v Evropi prej-rJ 9a stoletja in povzročil močan VPodarski skok, a tudi huda soci-
si”
nasprotja. Evropski model 2Dr9a se je kmalu preselil v h,„14.kjer so ga prilagodili in us-
jestv 1 podietie s strogo hierarhično ijjj .1®0- Izjemnega pomena pa je aar tudi prihod Japonske na med-ta,., . .n° sceno po dolgem času av-°qro^e' Razv°i Pa ie Peljal v s0 mne industrijske koncerne, ki Pisir aanes znašli v krizi. Krizo pri-ka ^ Rarache dejstvu, da se veli-0 P^Ntia s težavo prilagajajo pra stvarnosti in novim potrebam. vanaPaianje in sposobnost načrto-Ja sta namreč bistvo uspešnosti.
V tem smislu vidi Barache bodočnost v majhnih in srednjih podjetjih. Kot zgled uspešnosti je predavatelj nakazal Japonsko, kjer so tudi največja podjetja nekakšen »konfederalni« sistem srednjih podjetij, ki slonijo na jasno določenih podjetnikih, na učinkovitosti organizacije in delavcih, ki imajo akti-
ven, to je kulturno osveščen odnos do dela in samega podjetja. Takšna struktura omogoča po mnenju predavatelja udejanjenje osnovnih kvalitet za uspešnost in sicer mobilnost in prilagodljivost okolju.
Na sliki (foto Križmančič): Jaqu-es Barache in predsednica MO Damjana Kralj
Glasovalo 94 odstotkov dijakov in 40 odst. staršev
Izidi volitev na znanstvenem in klasičnem liceju Prešeren
Na znanstvenem in klasičnem liceju F. Prešeren so upravičenci na volitvah za razredne svete imeli skupno volišče, vendar ne razpolagamo z ločeni podatki. Tako lahko zabeležimo le, da je na obeh šolah volilo skupno 40 odstotkov staršev in 94 odstotkov dijakov. Na znanstvenem liceju so izvoljeni predstavniki staršev naslednji:
La Pia Ciacchi in Stanislav Fle-go; l.b: Ester Coretti in Miranda Cah; l.c: Nada Rogelja in Marco Lachi; 2.a: Angela Bunc in Tatjana Hreščak; 2.b: Dušan Križman in Vladimir Braini; 2.c: Bruna Zorzini in Sonia Mihelj; 3.a: Riccardo Štolfa in Viviana Marc; 3.b: Stanislava Bandi in Saša Križmančič; 4.a: Milojka Sossi in Majda Nibrant; 4.b: Giuseppe Bassa in Anica Terpin; 4.c: Claudio Živec in Norma Okretič; 5.a: Giuseppe Rudež in Franc Fabec; 5.b: nima predstavnikov, ker se starši niso udelžili volitev; 5.c: Oscarre Coloni in Maria Adriana Grgič.
Izvoljeni predstavniki dijakov:
La: Marta Mamolo in Lara Stanco; l.b; Iztok Colja in Martin Vremec; l.c; Igor Rolich in Savo Lipo-
vec; 2.a: Taisja Kodrič in David Ko-rošič; 2.b: Igor Mingot in Marko Delise; 2.c: Ivo Kerže in Maja Mezgec; 3.a: Ivana Godnik in Alenka Spetič; 3.b: Samantha Picciola in Christian Doglia; 4.a: Tomaž Fabec in Sonja Škerlj; 4.b: Katja Tavčar in Alberto Prelec; 4.c: Elisabetta Grilanc in Victor Tomsich; 5.a: Franc Fabec in Elena Brazzani; 5.b: Luana Grilanc in Marjanka Ban; 5.c: Vesna Pahor in Christian Briscich.
Izvoljeni predstavniki starši na klasičnem liceju:
4.v.g.: Sabina Kosovel in Franc Ohnjec; S.v.g.: Majda Battelli in Nadja Sossi; l.k.l.: Lino Rojac in Vladimir Furlan; 2.k.l.: Sonja Škabar in Umberto Mamolo; 3.k.L: Marta Ciuch in Gilberto Trampuž.
Izvoljeni dijaki:
4.v.g.: Ivana Mahnič in Martina Crapesi; S.v.g.: dijaki nimajo uradnih predstavnikov, ker je volilna komisija zaradi nepravilnosti (dijaki so oddali dva glasova namesto enega) volitve razveljavila; l.k.l.: Sara Balde; 2.k.L: Nikla Panizon in Natascia Cibi; 3.k.l.: Nadja Roncelli in Sara Trampuž.
Zdravstveni dom »Salus« slavi 30 let delovanja
zdravstvenem domu Salus je let a8 P°seben dan, saj slavijo 30 bo ^avn°sti. Ob tej priložnosti krap <aornu s pričetkom ob 17. uri Udi,Sa-Slovesnost, katere se bodo **zili predsednik Združenja bevii * bolnišnic (AIOP) Claudio Tam acTUa in arhitekta Gigetta sta ja^0 ier Luciano Semerani, ki h0n zdeIala načrt za stavbo v Ul. zdra*)arte' kjer je sedanji sedež ProrprtVene9a doma- Načrt za žašk’ be st-avbe je izdelal znani tr-Ncm arbRekt Boico. Pozdravni Ott=„Vor bo imel direktor doma d-aviano Danelon.
gast rzaaka obala: ogroženo bo-oqieH0<<. ie naslov razstavi, ki je na khjižn'16 v dvorani Ljudske stvp 'Ce na pobudo naravovar-nostra ■ or9anizacii WWF, Italia Prikaz J? •Anita' Nien namen je ki Sn atl vlz]emne naravne lepote, nem značilne za našo obalo, obe-deia °Pozoriti tudi na razne stavj • e' bl hh ogrožajo. Na raz-Uredi N razobešen tudi načrt za ga nrpHi Seslianskega zaliva, ki n magajo naravovarstveniki.
Se dodatne težave in zastoji v mestnem prometu zaradi obsežnih obnovitvenih del v strogem centru
Štiri glavne trge v samem središču našega mesta trenutno obnavljajo. Ker gre za najvažnejše točke v mestnem prometu, je razumljivo, da je težav v prometu v teh dneh prav gotovo še več, kot sicer.
Velika obnovitvena dela so bila v teku že dalj časa na trgu pred glavno bolnišnico v središču mesta. Dolgo so popravljali en del trga in bližnje ulice, nato so dela zajela drugi del, sedaj pa potekajo prav na tistem delu trga, po katerem vozijo avtobusi št. 19, 5, 11, in 1. Ker je trg pred bolnišnico že dalj časa v tako velikih prenovitvenih delih, ni težko razumeti, kakšna gneča nastaja pred bolnišnico npr. ob urah obi-skoy.
Že nekaj časa pa je popolnoma razkopan del trga Stare mitnice. Dela so tako obsežna, da so nekatere ulice, ki vodijo s tega trga, povsem zaprte, začasno pa je ukinjeno tudi avtobusno postajališče pri veleblagovnici URIM.
Večja obnovitvena dela vodovodne in plinske napeljave so na programu tudi na Goldonijevem trgu. In ker je prav ta trg nevralgična točka vsega mestnega prometa, je lahko razumeti, kako težko je prenašati peščem, pa tudi šoferjem raznih avtobusov, vse te omejitve in nevšečnosti.
Od včeraj pa so se začela razna obnovitvena dela tudi na Garibaldijevem trgu (na sliki D. Križmanči-ča). Sedaj gre za popravila ulice in križišča, ki vodi proti Ul. Pascoli. Promet je bilo treba povsem preusmeriti. Avti, ki prihajajo iz Ul. Molino a vento, lahko nadaljujejo pot samo naprej proti središču mesta, pravtako tudi avti, ki prihajajo iz Ul. del Bosco.
Vse te omejitve prinašajo v samem središču mesta še dodatne težave, ki jih že sicer veliko. Če k vsemu temu dodamo še razna obnovitvena dela na številnih stanovanjskih stavbah prav v strogem središču mesta, si lahko predstavljamo, koliko je tu ovir za pešce, avtomobiliste, voznike avtobusov in pa tudi za mestne redarje. Ker gre za kar obsežna obnovitvena dela, ni pričakovati, da se bo položaj že čez kak dan spremenil in izboljšal.	jsj.L.
Nenadna smrt 75-letne ženske z Madžarskega
Med številnimi madžarskimi državljani, ki so včeraj zgodaj zjutraj prispeli z avtobusi v Trst na nakupe, je bila tudi 75-letna Ja-nosne Papp, ki pa se ni vrnila s sorojaki domov. Zensko, za katero so znanci vedeli povedati, da je imela srčne težave, je namreč na parkirišču pred vhodom v Staro pristanišče zajela tako huda slabost, da je tudi hitra pomoč reševalcev Rdečega križa ni rešila najhujšega. Čeprav je najverjetneje, da je smrt povzročila srčna kap, je sodišče odredilo obdukcijo trupla.
■ Tržaška občinska uprava sporoča, da bo zaradi vzdrževalnih del na prezračevalnih napravah predor pri Montebellu zaprt za vsakršen promet v noči od srede na četrtek, točneje drevi od 23. ure do 5. ure jutri zjutraj.
Ravnatelj, učno in neučno osebje DPZIO J. Stefan izrekajo kolegu prof. Oskarju Pavletiču in družini občuteno sožalje ob izgubi drage sestre.
Društvena gostilna na Kontovelu od preteklega tedna spet odprta
Kontovelska društvena gostilna je od prejšnjega tedna spet odprta in vabi domačine in druge goste. »Društvo«, kot mu preprosto pravijo domačini, je bilo zaprto od poletja, odslej pa bo obratovalo v režiji Križanke Fride Milanič Sedmak, ki ga je prevzelo v najem. Gospe Fridi bodo pri zahtevnem poslu pomagali mož Giulio in sinova Diego in Peter. Po že ustaljeni tradiciji bodo v gostilni nudili gostom razne domače jedi, prava poslastica pa bodo seveda ribe, pripravljene na razne načine, pri čemer bo »gospodinji« svetoval mož Giulio, ki se na ribe spozna, saj izhaja iz kriške ribiške družine. Ob prevzemu gostinskega lokala na Kontovelu želimo gospe Fridi in njenim sodelavcem (na sliki Maria Magajne) obilo uspeha pri delu, domačinom in gostom pa prijeten obisk v društveni gostilni.
razstave
izleti
V	galeriji Kraške hiše v Repnu je odprta razstava miniaturnih objektov GIU-LIANA KOŠUTE. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih od 11.00 do
12.30	in od 15. do 17. ure.
V	Bridarjevi hiši v Devinu - Ul. Dante bo do 24. t. m. na ogled razstava "KAMEN 2000" PRETEKLOST IN PRIHODNOST. Urnik: ob delavnikih od 17.00 do
19.30	in ob praznikih od 9.30 do 12.30.
V	občinski galeriji (Trg Unita) je na ogled razstava najnovejših del Jasne MERKU.
V	galeriji Rettori-Tribbio je na ogled razstava olj slikarke Elettre METALI-NO’.
V	galeriji Malcanton je do 10. novembra odprta razstava slikarke Nelde STRAVISI.
V	novi galeriji CiPi ( Ul. San Pelagio 6b) je do 22. novembra odprta razstava tržaške slikarke Laure BONIFACIO COSMINI.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita bo do 15. novembra razstavljala slikarka MEGI PEPEU. Razstava je na ogled vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure.
V	galeriji Studio d'Arte Nadia Bassa-nese na Trgu Giotti 8 bodo v petek, 8. t. m., ob 18. uri odprli razstavo že preminulega rimskega slikarja TANA PESTA.
V	galeriji Torbandena - Ul. Tor Ban-dena 1 - bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo z naslovom Umetnost v Trstu od leta 1890 do 1945.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 18 bodo v soboto, 9. t. m., ob 18. uri odprli razstavo sedmih tržaških umetnikov.
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 La leggenda del re pescatore, r. Terry Gillian, i. Robin Williams, Jeff Bridges.
EXCELSIOR - 16.00, 22.15 Scelta d’a-more, i. Julia Roberts.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.40, 22.00 L'ultima tempesta, r. Peter Greena-way.
NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Thelma e Louise, i. Geena Davis.
NAZIONALE II - 16.40, 22.15 Forza d'urto, i. Brian Bosworth.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Tutti i vizi di mia moglie, porn., □ □
NAZIONALE IV - 15.30, 22.15 Rossini! Rossini!, r. M. Monicelli.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Johnny Stecchino, i. Roberto Benigni.
MIGNON - Rezervirano za dvorano Aiace: 16.00 Carmen, r. F. Rosi, i. Julia Migenes-Johnson, P. Domingo.
EDEN - 15.30, 22.10 Un lecca-lecca al cioccolato per mia moglie, porn., □ □
CAPITOL - 17.30, 22.00 The Doors, r. Oliver Stone.
LUMIERE - 15.30, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Tentazione di Venere, i. Glenn Glose.
RADIO - 15.30, 21.30 Sesso bestiale nel ventre, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja strokovno - vodeni izlet k izlivu Soče. Obisk ornitološke postaje Cona in ogled lagunskega območja bo vodil Kajetan Kravos. Izlet bo v nedeljo, 10. novembra. Odhod izpred sodišča v Trstu ob 9. uri, oz. izpred glavnega trga v Sesljanu ob 9.30. Prevoz z lastnimi sredstvi. Toplo vabljeni!
Sindikat upokojencev SPI Cgil občine Dolina organizira v soboto, 9. novembra izlet v goriška Brda. Vpisovanje na tel. št. 228597, 228909 ali 228387.
KD Skala organizira od 29. decembra do 1. januarja 1992 silvestrovanje v Pariz. Za vpisovanje tel. od 19. do 21. ure na št. 200150.
SKD Grad in Zadruga Ban v sodelovanju s ZSKD iz Solbice vabijo na izlet v Rezijo, ki bo v nedeljo, 17. novembra. Prijave in informacije na sedežu pri Banih vsak dan od 17. do 20. ure.
ŠZ Sloga in SK Devin — planinski odsek organizirata v nedeljo 10. t.m. pohod v neznano in martinovanje ob 15. uri v planinski koči na Sviščakih (Ilirska Bistrica). Odhod iz Bazovice ob 8. uri. Prijave in informacije V. Stopar tel. 226283 in B. Škerk tel. 200236. Vabljeni člani in prijatelji.
KD Primorec prireja v sodelovanju z agencijo Marco Polo od 23. do 26. decembra izlet v Budimpešto. Za informa-riie tel. na št. 200150 od 19. do 21. ure.
Družino Kante je osrečil tretjero-jenček
BRANKO
Mnogo sreče, veselja in .... direndaja
_ želi ŠZ Gaja
razna obvestila
Slovenski taborniki v Italiji ROD
MODREGA VALA — Trst, Gorica vabijo člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 10. t.m., ob 10. uri v prostorih Kulturnega doma na Colu. Vabljeni.
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel priredi od 28. decembra 1991 do 4. januarja 1992 tradicionalno ZIMOVAN-JE na Rogli za mladino od 12. do 18. leta starosti. Vpisovanje je v teku vsak dan pri upravi doma, razen nedelje, do 15. novembra 1991, Ul. Ginnastica 72, tel.573141.
Foto Trst 80 prireja FOTOGRAFSKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE vsak petek od
19.	do 20. ure v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S. Francesco 20 - II. nadstropje. Pričetek 22. novembra. Informacije in prijave: Foto Trst 80 Ul. S. Francesco 20 -tel. 040/635-628, vsak dan razen sobote od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Vpisovanje do srede, 20. novembra 1991.
Narodna in študijska knjižnica prireja tečaj ŠOLSKE KNJIŽNICE. Tečaj bo v Trstu od 13. novembra do 4. decembra. Informacije in vpisovanje vsak dan od 9. do 19. ure v knjižnici v Ul. sv. Frančiška
20,	tel. 635629.
Slovensko stalno gledališče sporoča, da odgovarja na tel. št. 632664 ali 632665.
60 - letniki občine Zgonik! Želite preživeti praznovanje v družbi? Udeležite se sestanka v petek, 8. t. m., ob 19. uri v gostilni Guštin v Zgoniku.
Odbor skupnosti 19. SNOB S. Kosovel vabi bivše borke in borce Kosovelove brigade na zbor in tovariško srečanje, ki bo v soboto, 9. t. m., ob 10. uri v Štanjelu na Krasu (gostišče pri Zorotu). Srečanja se bo udeležil tudi naš soborec , član predsedstva Republike Slovenije, Ciril Zlobec.
TPPZ P.Tomažič - v petek, 8. t. m., ob
20.30	bomo v Bazovici po kratkem premoru pričeli z rednimi vajami za pripravo jubilejne 20. obletnice partizanskega ansambla in 45. obletnice nepretrgane glasbene dejavnosti našega pevovodje.
MePZ Primorec - Tabor vabi nove pevce k sodelovanju. Sprejem novih članov bo v petek, 8. in v torek, 12. t. m„ ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Za informacije tel. na št. 215157.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Šeherezada
Avtor: Ivo Svete, režiser: Tomaž Pandur Gostovanje Mladinskega gledališča v petek, 8. novembra ob 20.30
PREDSTAVA, KI OSVAJA SVET
Popolna vidljivost samo polovica dvorane: zagotovite si vstopnice takoj! Abonenti imajo popust. Rezervacije od ponedeljka od 10. do 14. ure
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na razgovor o knjigi MARJANA DRNOVSKA
Pot slovenskih izseljencev na tuje
od Ljubljane do Ellis Islanda -otoka solza v New Yorku 1880 - 1924
TRST, NŠK,
ULICA SV. FRANČIŠKA 20.
danes, 6. t.m., ob 18.30. Spregovorili bodo Janez Mušič, Vasilj Melik, Aleksej Kalc, Marjan Drnovšek
gledališča
razne prireditve
KD I. Grbec vabi člane in prijatelje na VESELO MARTINOVANJE, ki bo v nedeljo, 10. t.gn. s pričetkom ob 17.30. Sodeloval bo ŽPZ I. Grbec.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu - Ciklus otroške urice v NŠK KEKČEVA DRUŠČINA. Novo otroško revijo KEKEC nam bodo predstavili urednik Jože HORVAT, pesnik Tone PAVČEK in ilustrator Matjaž SCHMIDT. V tej prijetni družbi bomo skupaj v petek, 8. novembra t.l., ob 17. uri v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20/1. Vabljeni osnovnošolski otroci!
Glasbena zadruga Ars nova vabi na MARTINOVANJE S SKUPINO HAPPY DAY v soboto, 9. t. m., od 21. ure dalje v ŠKC v Zgoniku. Vabila s popustom (5.000 lir) dobite: v Nabrežini - gostilna Silvester, na Proseku - bar Lukša, na Opčinah -Bar SKD Tabor in v Zgoniku - gostilna Guštin.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi v soboto, 9. t. m., ob 20.30 v srenjsko hišo v Borštu na VESELO MARTINOVANJE. Ob kozarčku novega vina bodo na sporedu glasba in družabne igre. Vabljeni!
koncerti
Slovensko stalno gledališče gostuje danes, jutri in v petek, 8. t. m. v Sežani s predstavo BI IGRALI Z MANO?
Gledališče ROSSETTI
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 1991/92.
Danes ob 20.30 bo tercet MACHESI-NI-LOPEZ-SOLENGHI predstavil izven abonmaja " In principio era il trio". Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 10. t. m.
Danes ob 17.30 se bodo člani terceta Marchesini, Solenghi in Lopez v gledališču Rossetti srečali s publiko. Srečanje je namenjeno predvsem študentom.
Gledališče VERDI
Jesenska simfonična sezona 1991
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Lahko tudi podpišete abonma za ciklus koncertov MLADI GLASBENI TALENTI, ki bodo v Avditoriju mestnega muzeja Revoltella - Ul. Diaz 27. Ciklus se zaključi 26. novembra.
V	petek, 8. t. m., ob 20.30 (red A) enkratna izvedba koncerta pianista RAFAELA OROZCA. Na programu Lisztove skladbe.
V	soboto, 9. t. m., ob 20.30 (red S) enkratna izvedba koncerta pianista SANDRA DE PALMA. Na programu Chopinove skladbe.
V	četrtek, 7. t. m.., ob 20.30 bo v Avditoriju mestnega muzeja Revoltella na sporedu koncert OUARTETTA D'ARCHI iz Turina.Na programu Mozart, Malipie-ro in Schumann.
Operna in baletna sezona 1991/92
V	soboto, 16. novembra (red A) premierska predstava Rossinijeve opere L’I-TALIANA IN ALGERI. Dirigent Bruno Campanella, režija Stefano Vizioli.
V	petek, 15. novembra, ob 18. uri bo v Muzeju Revoltella v Ul. Diaz 27 Piero Buscaroli spregovoril o Rossinijevi operi L' italiana in Algeri.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Sezona 1991/92.
Danes ob 20.30 ponovitev dela SETTE SEDlE DI PAGLIA DI VIENNA Carpin-terija in Faragune. Ponovitve si bodo sledile do 9. novembra.
V	gledališču Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti lahko dvignete ali potrdite abonma.
Gledališče v Ul. Ananian
V	petek, 8. t. m., ob 20.30 se bo gledališka skupina Tag Teatro iz Benetk predstavila z Goldonijevo komedijo ARLEC-CHINO SERVITORE DI DUE PADRONI. Režija C. Boso.
Ponovitve v soboto, 9. t. m. ob 16.30 in ob
20.30	ter v nedeljo, 10. t. m. ob 16.30.
Gledališče Armonia
Pri blagajni UTAT v Pasaži Protti je v teku prodaja abonmajev za gledališko sezono 1991/92, ki se bo začela 15. novembra.
včeraj - danes
prispevki
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili FREIBUR-GER VOKALENSAMBLE.
Gledališče Miela
V	soboto, 9. t. m., ob 18.00 bodo pod pokroviteljstvom Odborništva za šolstvo tržaške pokrajine in v sodelovanju z glasbeno šolo Musiča 55 nastopile glasbene skupine in bands študentov višjih srednjih šol s tržaške pokrajine.
Palasport pri Čarboli
V	soboto, 9. t. m., bo v Trstu nastopil s celovečernim koncertom STING. Predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	ponedeljek, 18. t. m., bo v Palaspor-tu koncert FRANCESCA GUCCINIJA; konec meseca in sicer 27. novembra pa bo na sporedu koncert GINA PAOLIJA.
Roxy bar
Danes in v petek bodo nastopili znani tržaški kabaretisti in ansambli.
Tržaški jazz krožek
V	ponedeljek, 16. decembra, ob 21.uri bo na sporedu koncert pevke bluesov CHINA BERRY.
V	spomin na pokojnega moža KaI1per. snaho Nado darujejo Ivanka Štoka- ,a folja z družino 30.000 lir ter Dora in j.
20.000	lir za vzdrževanje spomenika P
lim v NOB na Proseku.	na
V	spomin na dragega Ernesta SuD a
darujeta Graziella in Aleksij 25.000 h Sklad Mitje Čuka.	jja
V	spomin na dragega prijatelja KaI? •: Košuto darujeta Graziella in Ae j.
25.000	lir za obnovitev spomenika P
lim v NOB iz Križa.	:e
V	spomin na pok. Edija Furlana dar a
Marija Bukavec z družino 30.000 M popravilo cerkve na Proseku.	^
V	spomin na Marijo	Mervič vd.	a
darujejo Marija Furlan 10.000 lin Kralj 100.000 lir, družina Žbogar
lir, Ivo Kralj 50.000 lir, družina Miro 1 čar 50.000 lir za zbor Fantje izpod Gr
V	spomin na drago teto Marijo Mar^j vd. Legiša daruje nečak Luciano
100.000	lir za zbor Fantje izpod <-^rina(4a.
V	spomin na gospo Pepko D°lenfi, tjr rujeta Jelka in Peter Cvelbar 30.000 za odkup sedeža Sklada M. Čuka. ^
V	spomin na vse mrtve prijatelj6 znance darujeta Stanka in Riko ^ .
50.000	lir za odkup sedeža Sklada M1
Čuka.	,a.
V	spomin na gospo Pepko Dolenc rujejo Petrovi prijatelji Elena, Tama’ Dario in Kristjan 50.000 lir ter SaVi^
daruj«*8
Danes, SREDA, 6. novembra 1991
LENART
Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 16.46 - Dolžina dneva 9.55 - Luna vzide ob 6.57 in zatone ob 16.20.
Jutri, ČETRTEK, 7. novembra 1991
ENGELBERT
PLIMOVANJE DANES: ob 2.31 najnižja -24 cm, ob 8.33 najvišja 54 cm, ob 15.22 najnižja -61 cm, ob 21.46 najvišja 30 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj, zračni tlak 1003,7 mb rahlo narašča,brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo rahlo pooblačeno,morje mirno, temperatura morja 16 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Carlo Benussi, Sabrina Kleiderz, Roberta Mezzena, Nicoletta Zanini, Davide Troian, Jennifer Loj, Paolo Fichera.
UMRLI SO: 91-letna Luisa Chiaruttini,
87-	letna Teresa Selva, 75-letna Iliča Maria Degano, 80-letni Matteo Dionis, 75-letni Rodolfo Roiaz, 60-letna Francesca Luciani, 85-letna Giuseppina Vascotto, 60-Ietni Virgilio Ritossa, 74-letna Frida Fuss, 82-letni Franco Saetti, 73-letna Maria Coretti, 88-letna Margherita Artico, 71-letni Emesto Bruni, 78-letna Alba Kumar, 77-letni Stefano Cernaz, 79-letna Amalia Margon, 79-letna Maria Felluga,
88-	letni Enrico Benvenuto, 76-letna Ernesta Avian, 92-letna Elisabetta Trevi-san.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 4. do nedelje,
10. novembra 1991
Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Trg Gio-berti 8 (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8, Ul. Ba-iamonti 50, Milje - Mazzinijev drevored 1.
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Starc^ 50.000 lir za odkup sedeža Skla "M. Čuk". V spomin na svoje poko) daruje Vera Grgič 30.000 lir za ŠD Zaf)
V	spomin na pokojno Rožo Gorela da rujejo Zmaga Blažina 30.000 lir ter Zvo ko in Tamara 30.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Pepko Dolenčevo daru) ta Ivanka in Stanka Hrovatin 50.000 za openski cerkveni pevski zbor.
V	spomin na Irene Furlan	,
Anica in Milan Udovič 30.000 lir za Za ružni center za socialno dejavnost.	.e
V	spomin na Pepija Korošca daru*
Milan Bolčič 30.000 lir za Združenje a01 cev iz Boljunca.	. ta
V	spomin na Guerrina Prašlja daruj -
Anica in Drago Štoka 20.000 lir za Primorje.	. ,a
V	spomin na Guerrina Prašlja daruj .
Jana in Štefi Pertot 25.000 lir za FC r morie.	in
V	spomin na Avgusta Castellanija
na Guerrina Prašlja daruje Marica 0 mar (Slovenec) 20.000 lir za MPZ Vas Mirk.	v
Po dolgih letih emigracije je nTDX.le^ Bueno Ariesu sestra Gusti. V počasl:1 je njenega spomina in v spomin na sta daruje Alma 25.000 lir za VZPI-ANP* 25.000 lir za SKD Barkovlje.	. ,a
V	spomin na Pepija Bogatca daruj®
Sonja in Srečko Sedmak 20.000 lir MPZ Vesna.	-e
V	spomin na Slavka Coballi dar L družina Zoro Starec 30.000 lir za Sk Barkovlje.
mali oglasi
PRODAM avtomobil Panda 750 CL, r ^ če barve, letnik '86, prevoženih 46-km. Telefonirati na št. 214527 P°
PRODAM Fiat Regato, letnik '86. Telef0' nirati ob urah večerje na št. 299798.
STANOVANJE v centru v Ul. C. Ri**®,,, yer, peto nadstropje, 60 kv. m P° ?0(j dobrem stanju prodamo. Tel. 421508 13. do 13.30.
RABLJENE SMUČKE Rossignol XP la® 180 cm ter vezi Tirolya 470 in^ P aa
(cena iz leta ' 89 450.000 lir) prodain
150.000 lir. Tel. 214685 od 12. ure
dalj®'
V GORICI iščem part-time zaposli*® trgovini ali kavarni, odlično obv'a“j0. italijanski, angleški, francoski in s venski jezik. Telefon (040)367853. DRUŽINA iz okolice Zagreba nujno trebuje dvosobno stanovanje za d°^a dveh mesecev. Ponudbe Publiest, Ul. dei Montecchi 6, 34 Trst pod šifro »Pomoč izseljencem8-OSMICO sta odprla v Borštu Roza in fael Kosmač.	^
PRI BIBCU v Križu odprejo 7. *■ kmečki turizem.
IŠČEMO osebo, ki je posnela °d^aJa Profondo nord iz Trsta, da bi ods*0P„. kopijo na VHS kaseti. Tel. ob de nem urniku na št. 228878.	,a
UVOZNO/IZVOZNO podjetje išče e. takojšnjo zaposlitev operaterko v °P rativnem - komercialnem sektorju, željeno znanje tujih jezikov. PisFJan. ponudbe poslati na Publiest, Ul-£* tecchi 6, 34137 Trst, pod geslom UP raterka".
ŠTUDENTOM damo v najem stano v centru. Tel.
PRODAM Polo, letnik '86 za Tel. 201175.	he(l
PRODAM fiat 500, letnik '69, Pot*e 20. popravil. Tel. (0481) 81934 od 18- d° ure- . .. za DAJEM lecije matematike in f'2. anj)i vse višje šole. Tel. 304248 v večen urah - Moreno.
vanj®
na št. (040)' 364231.	.
letnik'86 za 4.300.000 l>r'
menjalnica
5.11. I?9!
TUJE VALUTE
FIXING
MILAN
Ameriški dolar..... 1232,35
Nemška marka.......	749,20
Francoski frank....	219,21
Holandski florint ...	664,84
Belgijski frank....	36,372
Funt šterling........ 2178.—
Irski šterling...... 2002,05
Danska krona.......	193,26
Grška drahma.......	6,659
Kanadski dolar..... 1098,65
Japonski jen .......... 9,49
BANKOVCI
TRST
1185.—
743.—
216.—
658.—
35,25
2150,—
1960,—
190.—
6,30
1030,—
9,20
_____TUJE VALUTE
Švicarski frank.....	850,43
Avstrijski šiling...	106,48
Norveška krona......	191,21
Švedska krona ....... 205,32
Portugalski eskudo .	8,721
Španska pesela ...... 11,912
Avstralski dolar....	965,50
Jugoslov. dinar ....
ECU................. 1532,80
Slovenski tolar.....
‘“Sf
843.-C
lOS.-:
187.-^
202."
8,20
14,40
925."
10."
18,50
BČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telel.: Sedež O4®'87,?! ' Agencija Domjo	6li
n^raC,iedaRdO,0a4n32/730-3^
Sarmede bo prava vas otrok
VITTORIO VENETO - Kot SD v Pravljici o Ostržku vas se u111611! v mesto igrač, tako Pri ? .^armede, majhna vasica Dg, 'fittoriu Venetu letos za >)mKaJ tednov spremenila v c; ®stece otrok«. Kot v pravlji-k)n, °^0 nastopali rokohitrci, j; Vni' požiralci ognja, lutkar-kra°ua >>mestece otrok« ne bo f0J “Udobnih in nagajivih ča-^ ,elevF ki bi malčke spremi-
*e]r k 0sličke' Pač Pa kraie'
otr i/J0 Poskus približevanja °k knjigi in umetnosti. v armede že vrsto let prireja - k konec jeseni mednarod-
vi. ki
njig, letos pa bodo razta-
ki>1r?Zstavo ilustratorjev otroš-
d1 kl Se :
2a^ali še novo priložnost igre,
se je uveljavila v svetu,
, in spoznavanja. Vsako der° 0c^ P' novembra do 22.
ambra, ko je odprta razsta-^ bod0 pod vodstvom umet-(jtj.9,. mentorja in animatorja
.--.Postali protagonisti, av-uJ1 in ilustratorji pravljice. ttlj^lšče za spodbujanje do-en n1!6 otrok pa bo vsakič od razstavljenih ilustracij, let 9 razstavi v Sarmedeju bo l9°ri s°del°valo 48 avtorjev iz • držav. Razstavo bodo nato p.^osli v Treviso, v začetku iti a°dniega leta pa v Francijo
!ticCer naiPrei v en Pr°-
OUrg.
bo^- nai° pa v pariški Beau-
Odkupila jih je naveza evropskih in ameriških producentov
Milijarden izdatek za odkup pravic nadaljevanja Vrtinca
NEW YORK - Če putka obeta zlata jajca, se morda splača nekaj vložiti za njen odkup. Tako so najbrž razmišljali ameriški in evropski telefivizijski producenti, ki so se spustili v tekmo in odkupili pravice za filmsko in televizijsko izkoriščanje knjige Rossella, nadaljevanje znanega romana V vrtincu, ki je izšlo pred nedavnim in je že prodalo 5 milijonov izvodov v vsem svetu. Knjiga se nedvomno predstavlja kot eden od najdonosnejših hitov letošnje sezone in temu ustrezno drage so bile tudi pravice. Producenti, med katerimi je tudi italijanski televizijski magnat Silvio Berlusconi, so za pravice plačali okroglih 8 milijonov dolarjev (10 milijard lir).
V zgodovini založništva ni še nihče toliko potrošil, da bi si zagotovil pravice za televizijsko izkoriščanje neke knjige. Zadnji »milijardni« odkup je zadeval knjigo Gaya Taleseja »Ti, žena in sosed«, za pravice katere je nek hollywoodski producent odštel 2,5 milijona dolarjev, čeprav po tem tekstu ni bil še povzet noben film.
Toda pravice za Rossello so vendarle bile predrage, da bi si lastniki pravic lahko privoščili luksus, da možnosti ne bi izkoristili, še zlasti če računajo, da se televizijska postavitev lahko finančno obnese. Zato že razmišljajo o možnosti TV nadaljevanke, ki naj bi prišla na ekran v začetku leta 1993. Robert Halmi, ki je v zmago-
viti navezi, je novinarjem izjavil, da nima še jasne ideje, katere igralka bi lahko podala lik Rosselle. Po njegovem bi bilo najbolje, če bi šlo za nek nov obraz. Medtem ko bi si za vlogo Retha Buttlerja želel zelo znanega igralca. »Problem je,« je sicer žalostno pripomnil, »da ni več nobenega Clarka Gableja na razpolago.«
V Hollywoodu, v filmskem in televizijskem svetu se sedaj marsikdo sprašuje, ali je bila knjižna uspešnica vendarle vredna tolikšne naložbe. Nekateri so pesimisti, drugi pa menijo, da se bo TV nadaljevanka spremenila v Dogodek (z zares veliko začetnico) in torej v resnično putko, ki nese zlata jajca. Agencija Morris, ki je prodala pravice, zagotavlja, da je bil odkup nedvomno posrečen posel, saj se ob vrtincu tudi nadaljevanje Rossella prodaja na vseh svetovnih trgih. Kupci pa računajo, da so si s pravicami za Rossello zagotovili tudi priviligiran položaj za odkup pravic morebitnega tretjega nadaljevanja. O tej možnosti namigujejo pri agenciji Morris. Zaenkrat ni znano, ali bo avtorica tretjega roma te serije Alexandra Ripley, ali pa bodo zbrali drugega avtorja. Namigujejo pa tudi, da ni rečeno, da bi tretja knjiga nadaljevala tam, kjer je končala druga. Morda bi lahko bila tudi neke vrste uvod v Vrtinec in bi obravnavala obdobje Rosselle kot otroka.
Moskovska klovna med nebotičniki ZDA
NEW YORK - V tem tednu bo v newyorški četrti Brodway nastopil znani moskovski cirkus, ki sodi nedvomno med vrhunske ansamble na področju cirkuške umetnosti. Kljub imenu in nedvomnemu slovesu, ki ga ansambel uživa, pa se je vsem zdelo potrebno, da cirkuški umetniki pritegnejo pozornost prebivalcev New Yorka z ustrezno promocijo. Kot promocijski pristop se je vsem zdel kar najprimernejši nastop klovnov akrobatov, ki naj bi na vrvi poplesovala med newyorškimi nebotičniki, saj ob takem nastopu ljudem vselej zastane dih. Nalogo so zaupali klovnoma Pavlu Bojarinovu in Ivanu Aleksaju (na telefoto AP), ki sta se rada sprejela promocijski pristop, a sta si nasmejano oddahnila, ko sta priplesala do varne strehe na drugi strani široke newyorške ulice.

ENOSTA VNO
PARKIRANJE
INFORMACIJE
TRST
Ul. Udine	Tel. 418519
današnji televizijski in radijski sporedi
; 1
6.55	L Italia chiamo 7.0n n tualno: Unomattina
10.^ Poročila
10.25 ^°sPodarstvo b.05 jcroška oddaja U.55 v”" Fuorilegge
ariete: Piacere Raiuno, mes (12.30) vreme in
U.3o n5ke vesti
14.00	ye.vnik - tri minute 14.30 nariGte: Piacere Raiuno
15.00	ivltre‘i: ugo Mulas
1 DSE: čuda sveta, ,,30 O umetnosti in I6.05 G?etriinah — Uffizi
17.55	|Y adinski variete: Big!
18.00	v31168 v Parlamentu
Ms v'afte vesti
18,40 riar,let;e: Fantastico bis °k.: Kvarkov svet -•9.40 A,°rovie Bale
20.00	Dn^anak vreme
J^ogomet: Sampdoria-rronved Budapest (za 22.15 k, kal Prvakov)
- j411 T Alfred Hitchcock ^2.45 n 3 oostia dentro di noi
23.% p "e,vnik
24.00	v, ckovska noč
0.3q 15= Cne vesti in vreme 0.40 pjines v Parlamentu 1.50 p k ske novosti _ orika okrog polnoči
RAI 3
6.00
9.00
10.00
11.50 11.55 13.00
13.30 13.45
13.50
15.30
16.50
17.00
17.20 18.10
18.20 18.35
19.45
20.30
22.15
23.15 23.55
0.05
1.50
Nanizanke in risanke Izobraž. odd.: Campus Film: Margherita della notte (fant., It.-Fr. 1955, r. Claude Autant-Laraj Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik - ob trinajstih Gospodarstvo in vreme Segreti per voi Nad.: Ouando si ama, 14.50 Santa Barbara Film: Una vita tutta nuova (kom., ZDA 1973, r. Sam 0’Steen)
Vesti in iz Parlamenta Odprti prostor Nan.: Hill Street Glasba: Rock cafe Športne vesti Nan.: II commissario Kdster, nato vreme Dnevnik in šport Film: Chi amera i miei bambini? (dram., ZDA 1983, r. John Erman, i. Ann Margret)
Mixer dokumenti Dnevnik - Pegaz Vreme, vesti, horoskop Film: Profumo di donna (kom., It. 1974, r. Dino Risi, i. V. Gassman) Glasba: Rock cafe
11.00	Šport: dresura
12.00	Aktualno: Krožek ob 12 (vodi Oliviero Beha)
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: Šola se obnavlja
15.45	Šport: balinanje, 16.10 biljard, 16.35 rokoborba v grško-rimskem slogu
17.00	Nan.: Vita col nonno -In nome delPamicizia
17.45	La rassegna: Pregled tujega tiska in televizije
18.00	Dok.: Geo - V kraljestvu vulkanov
18.45	Dnevnik, Dreby, vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Un giorno in pretura (vodita Nini Perno in Roberta Patrel-luzzi)
22.25	Kratke vesti
22.30	Nogomet: Boavista-To-rino (za pokal UEFA)
23.15 Dnevnik 0.15 Drobci 0.45 Dnevnik in vreme 1.10 Variete: Fuori orario
1 Lir
TV Slovenija 1
8.50 Video strani
9.00	Mozaik (pon.), otroška oddaja: Živ žav, 9.50 TV drama: Balada o jubileju, 11.00 nad. Občutek krivde
11.50	Euroritem (7. del)
13.30	Poročila
15.20 Sova (pon.), vmes nanizanka Življenje brez Georgea in nad. Kalni izvir
16.45 Poslovne informacije
16.50	Poročila
16.55	Slovenska kronika
17.05	Mozaik. Dokumentarca: Boj za obstanek, 17.30 Domače obrti
17.50	Spored za otroke in mlade: Kontaktna oddaja Klub klobuk
19.00 Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Film: Povečava (dram., It.-VB 1966, r. M. Anto-nioni, i. D. Hemmings)
21.55	Intervju
22.40	Dnevnik in vreme
23.05	Mala dudačka muzika
23.40	Nočni program Sova, vmes nan. Alf in nadaljevanka Kalni izvir
1.00	Video strani
|~pP) TV Koper
13.00	Športna oddaja
14.30	Otroška oddaja
15.30	La speranza dei Rayan
16.00	Nan.: Agente Pepper
17.00	Film: Senza traccia (dram., ZDA 1982, pon.)
18.30	Risanke
18.45 Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25 Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanke Super Classic Show in dokumentarec
20.30	Nadlajevanka: La speranza dei Rayan
21.00	Dok. oddaja: Cinema
21.30	Nan.: Buck Rogers
22.20	Dnevnik
22.30	Nan.: Agente Pepper
23.20	Rubrika o športu
TV Slovenija 2
9.00 Program HTV 18.10 Euroritem (pon.)
18.30	Mostovi
19.00	TVS 2 - Studio Maribor: Poglej in zadeni
19.30	Dnevnik HTV
20.00	Žarišče
20.30	Športna sreda: Nogomet 23.15 Svet poroča
24.00	Yutel

k30 m taalno: Na prvi strani 9-05 p., zaaka: Arnold
le k uomo che capiva
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
u,50 Kv
12.4o r 1Z: B pranzo e servito 12.45 vanale5News 14.30 Atrtlete:NonelaRAI
■dualno: Forum, 15.00 j 9enzia matrimoniale, 15.55 Kv' Tl amo Parliamone 16.00 nTZ: Baciando baciando
u.Otroški
avT ,uu baciando bacila	ka rrrota del-
d Jortuna'19-45 11 gi°co
** v-S.SgflIS!
20.4o r a
^•Bigli di un dio mi-
RanH(d,ram" ZDA 1986' r. S^BaHaines, i. William
23.00 ar*1, Marlee Matlin) Aktualno: Scene da un 23.30 Var ®°ni0
stanzo^ ^aurizio C°-(24 oni ki Show' vmes 1.35 s7r!00)News
B50 Nan^lalanotizia
i«	New York
'40 ^ni spored
8.00 Buongiomo amica
8.05 Nadaljevanke: Gosi gira il mondo, 8.30 La valle dei pini, 9.15 Valeria, 10.00 Stellina
10.55 Kviz: Čari genitori
11.50	Otroški variete: Ciao Ciao in risanke
13.40 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.45 Senora, 15.15 Ven-detta di una donna, 15.50 Cristal, 16.30 General Hospital, 17.05 Febbre d'amore
17.50	TV4 Novice
18.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.25	Kviz: Gioco delle coppie
19.00	Nan.: Cristina
19.35 Nad.: Primavera
20.30 Nad.: Dallas - Complotto di famiglia
22.25	Nan.: Avvocati a Los Angeles - Una preghiera speciale
23.20 Film: Devi essere felice ((kom., ZDA 1948, r. Her-ny Potter, i. James Ste-wart, Joan Fontaine)
1.25	Nan.:CharliesAngels
2.25	Programi non stop
6.25 Vreme in Odprti studio 7.00 Otroška oddaja 8.30 Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky
-	Le ragazze pon pon, 9.30 Chips, 10.30 Mag-num P.I.
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
12.30	Nogomet: Dinamo Buca-rest-Genoa (za pokal UEFA)
13.45	Film: Celebrita
16.30	Nanizanki: II mio amico Ultraman, 17.30 A-Team
-	Ancora una volta
18.30	Variete: Mondo Gabib-bo, nato vreme
19.00 Varieteja: Primadonna (vodi Eva Robins), 20.00 Benny Hill Show
20.30	Film: II prof. dott. Guido Tersilli primario della clinica Villa Celeste convenzionata con le mutue (kom., It. 1969, r. L. Salce, i. Alberto Sordi)
22.30	Film: La cicala (dram., It. 1980, r. Alberto Lattuada, i. Virna Lisi)
0.30 Odprti studio in šport
1.05	Nočni spored
13.00
15.30
17.00
18.30
19.30
20.00
20.30
22.00
22.30
Risanke
Film: Marinai, donne e guai (kom., It. 1958, r. Gi-orgio Simonelli)
Film: La citta nuda (krim., 19948, r. Jules Dassin, i. Barry Fitzgerald)
Znanstveno-informativ-na oddaja: Beyond 2000 Risanke
Variete: Fiori di zucca Film: Dedicato a una stella (dram., It. 1976, r. Luigi Cozzi, i. Pamela Villoresi)
Rubrika o zdravju Film: Le ore delLamore (dram., It. 1963, r. Lucia-no Salce, i. Ugo Tognaz-zi, Emmanuelle Riva)
Joanna Lee, i. Barbara Feldon)
16.50	Rubrika: Ženska TV
18.20 Dok.: Ves Ido
18.35 Kviza: Arriva la banda, 19.45 Telelotto (vodi Raf-faele Pišu)
20.00 Vesti: TMC News
20.30	Nogomet
22.25 Variete: Festa di comple-anno (vodita G. Cinguet-ti in Lelio Luttazzi)
23.30	Večerne vesti
23.50	Rubrika: Top Šport
1.30	Nan.: Un uomo chiamato Sloane
2.30	Aktualno: CNN News
TELEFRIUU
TMC
8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Nan.: Sceriffo Lobo, 10.00 I giorni di Brian
11.00	Nad.: Vite rubate
11.45 Nan.: A pranzo con Wil-ma, 12.30 Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Ottovolante
14.35 Risanke: Snack
15.00	Film: I ragazzi del divor-zio (dram., ZDA 1980, r.
10.45
13.30
15.30
17.00
18.00 19.00
19.30
21.30
22.45
23.15
Telefriuli non stop Nanizanka Nan.: The Rousters Risanke
Nad.: La padroncina Dnevnik
Nanizanke: Barney Miller, 20.00 Lo zio demenca, 20.30 Šesto senso Film: La stella di Calcut-ta (biog., 1. del)
Dnevnik
Rubrika o motorjih
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
13.00,	19.00 Dnevnik: 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Državne meje in družinske usode (pon.); 8.40 Potpuri; 9.30 Za smeh in dobro voljo; 9.40 Evergreeni;. 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Humoreska: Dober nasvet (E. Jurič, pripoveduje T. Gogala); 11.40 Priljubljene melodije; 12.00 Zdrava prehrana in gastronomija; 12.15 Lahka glasba; 12.40 Revija ZCPZ: Dekliška skupina Vesela pomlad; 12.50 Orkestri; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu;
15.00	Soft mušic; 15.30 Blues; 16.00 Mi in glasba: Duo Alenka in Igor Dekleva izvajata Mozarta; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Jugoslavija po letu 45; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.35 Vremenska napoved; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.15 Obvestila in glasba; 9.20 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do 13.00; 13.20 Obvestila in glasba; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila in čestitke poslušalcev; 17.00 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci!;
20.00	Koncert za besedo: Ljubezen; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Odlomki iz slovenske opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija;
10.35	Prenos Vala 202, 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti;
18.35	Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Komedijant; 16.00 Poletna oddaja; 16.15 Rock-onario; 16.30 Summersong;
17.00	Telefonski pozivi v živo; 17.35 Plošče; 17.50 Poletni koncert; 18.00 Alphabet Street; 18.30 Souvenir d'Italy; 19.00 Najlepše; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro z Majdo; 17.30 The story of ...; 21.00 Radio ga ga.
Zaradi zavrnitve načrta skupine zasebnih podjetnikov
V občinski upravi odkrita nesoglasja o obnovi kompleksa v Ul. S. Chiara
Goriški občinski svet je sinoči začel razpravo o vprašanju gradnje šole za financarje na letališču. Razprava, ki je že od vsega začetka pokazala zelo deljena mnenja, je trajala pozno v noč, zato bomo o njej podrobneje poročali jutri.
Začetni del seje je razgibalo vprašanje obnove območja med ulicama S.Chiara in Bocaccio, tj. bivše policijske kasarne in odkrite tržnice. Nesoglasja, ki so se pojavila že za zaprtimi vrati občinskega odbora, so sinoči prišla na dan z odkrito polemiko med odborni-
kom za urbanistiko Fornasirjem in podžupanom Del Benom. Nož je v rano prvi potisnil socialist Zucalli in kritiziral odločitev uprave, da poveri pripravo načrta arh. Pod-recci, češ da ni diplomiral v Italiji in, čeprav je mednarodno priznan arhitekt, ne bi smel izvajati načrtov za javne ustanove. Problem pa je tudi oz. predvsem v zavrnitvi ponudbe zasebne skupine gradbenikov in načrtovalcev (med njimi so nekateri zelo blizu Zucallijevi stranki). Skupina je predložila na-
črt za obnovo območja in predlagala upravi, naj jim z zasebnim pogajanjem odstopi javno površino, v zameno pa bo dobila kot protivrednost del bodočih zgradb.
Fornasir je zavrnil kritiko glede izbire arhitekta in napadel podžupana, češ da mu je prikrival ponudbo zasebnikov, ki zadeva For-nasirjev resor, nato pa jo potegnil ob pravem trenutku na dan in jo skušal vsiliti odboru. Bistvo problema pa je v tem, je dejal, ali naj razvoj mesta načrtuje javna uprava ali pa zasebniki. Fornasir je prepričan v pravilnost prve poti, zato je izbral Podrecco in mu dal smernice za pripravo načrta, noče pa s strani zasebnikov občini vsiljenih rešitev. Teh vprašanj tudi ni mogoče reševati z zasebnimi pogajanji, pač pa bo za gradnjo -v katero bodo lahko posegli tudi zasebniki - potrebna prozorna in korektna javna dražba oz. natečaj.
Del Ben ja zavrnil očitke in zamude glede predložitve ponudbe zasebnikov pripisal občinskim uradom. Župan je skušal ublažiti nesoglasja. Res mora smernice dati uprava, vendar pri takem načrtu (govor je o 30-milijardni vrednosti) občina ne bo mogla posegati sama, ampak bo morala pritegniti k izvedbi tudi zasebne podjetnike oz. gradbenike.
Kdaj sklic slovenske konzulte?
Občinski svetovalec D SL Igor Komel je sinoči vprašal župana, kdaj bo končno umestil konzulto za vprašanja slovenske manjšine. Poldrugo leto po obnovi občinskega sveta in več kot pol leta po izvolitvi namreč člani konzulte še vedno čakajo na sklic tega organa. »To bom storil že dan po odobritvi proračuna«, je odgovoril Scarano. Proračun mora občinski svet odobriti do 16. t.m. Upati je, da bo župan spoštoval obvezo in v kratkem sklical konzulto, saj je že dosedanja zamuda nedopustna.
Komel je tudi vprašal kako je s prevajalsko službo občine, kako z uresničevanjem športnega igrišča v Pevmi in zakaj občina ne uporablja uradnih imen slovenskih šol, ampak jih na razliko od italijanskih označuje le z ulico, kjer se nahajajo. Tega ne delajo namenoma, je pojasnil župan v zvezi z zadnjim vprašanjem in zagotovil, da bodo v bodoče pozornejši do poimenovanj. Za prevajalsko službo so sklenili podaljšati dosedanje pogodbeno razmerje s prevajalko. Glede igrišča v Pevmi, je odgovoril podžupan Del Ben, se je zataknilo, ker krajevna skupnost želi razširiti svojčas predvideno območje in še pričakujejo odgovor dežele, ki naj bi odstopila dodatni del zemljišča.
Nocoj koncert v Katoliškem domu
Instrumentalna skupina z opero Zgodba o vojaku
Drevi ob 20.30 bodo v dvorani Katoliškega doma na Drevored^ Gorici nastopili člani Komorne instrumentalne skupi*1.
septembra v wuj j«/ uuaiu[jiii aum r\uuiurne insirumemame snuy-Ljubljane. Skupino sestavljajo glasbeniki, ki so večinoma so člani ^
anu[juiu ZKaLuviju/u giusuenuu, KI SO večinoma SO CIU‘“ j foničnega orkestra Slovenske filharmonije. Koncert prirejata sl°ve‘!
„	*	C™,'!	1	1 I	'' GOHCa tOt
glasbeni center Emil Komel in Glasbena matica letošnjo skupno glasbeno sezono. Mladi glasbeniki, med katerimi pa violinistka Vera Belič, bodo podali delo Igorja Stravinskega
jju. viuuiLizinu veiu oenc, uuau poaan aeio igorja btravinsKegu ^ jc o vojaku. Nastop bo dopolnil član Drame SNG Igor Samobor, ki spfl „ med najkvalitetnejše gledališke igralce mlade generacije. Delo, k* > priporočamo vsem ljubiteljem glasbe, so že uspešno predstavili lani v Cankarjevem domu v Ljubljani, velikega uspeha pa s0
,ldoi
deležni tudi na nedavnih Kogojevih dneh v Kanalu. Histoire du s° kot se glasi naslov v originalu, je komorna opera, v kateri se P:*P°\ dovanje spaja z igranjem. Opera pripoveduje o vojaku, ki se vr“
domov ter o njegovem srečanju s hudičem.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL
GORICA
L Stravinski
ZGODBA O VOJAKU
Instrumentalna komorna skupina iz Ljubljane PripoV6' dovalec Igor Samobor. Nocoj, 6. novembra 1991, ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici, Drevored XX. septembra 85.
ol
GLASBENA
MATICA
Viki Grošelj in diapozitivi z osemtisočakov
Danes bo v Novi Gorici gostoval slovenski alpinist Viki Grošelj. Čez dan bo za srednješolce pripravil nekaj predavanj o osvajanjih najvišjih vrhov celin, zvečer ob 20.15 pa bo v veliki dvorani Kulturnega doma predstavil svoje vzpone na devet osemtisočakov. Grošelj je kar dobro na poti k osvojitvi vseh štirinajstih najvišjih vrhov na svetu, tovrstna predavanja z diapozitivi in ob ustrezni glasbeni spremljavi pa spadajo tudi k polnjenju proračuna za naslednje podvige.
Obiskovalci večera z mednarodno uveljavljenim slovenskih alpinistom Grošljem bodo ob vstopnici dobili še veliko fotografijo vseh devetih Grošljevih osemtisočakov. Predavanje ima tudi sicer naziv "9x8000 ', vstopnice pa je moč dobiti kako uro pred predstavo (od 19. ure dalje) pri blagajni Kulturnega doma.
Jutri zvečer v Solkanu otvoritev 6. festivala gledališč Alpe Jadran
Slovenski minister za kulturo Andrej Capuder bo jutri v Solkanu otvoril gledališki festival Alpe Jadran, ki bo do 15. novembra ponudil v Gorici in Novi Gorici in na Tržaškem izbor nekaterih med najboljšimi gledališkimi postavitvami iz dežel te srednjeevropske skupnosti. Po lanskem premoru zaradi finančnih in organizacijskih težav bo letošnja izvedba festivala 6. v tej obliki, upoštevajoč novogoriška srečanja malih odrov pa segajo njene korenine še precej dlje v preteklost. Čeprav brez blišča in milijardnih investicij Mittelfesta v Čedadu (kar je v Gorici izzvalo nemalo polemik) bo festival vsekakor ponudil kvaliteten program in nekaj zanimivih novosti. Predvsem pa gre opozoriti na njegovo povezovalno vlogo v času zgodovinskih dogodkov: Slovenija bo prvič sodelovala kot samostojna četudi še ne mednarodno priznana republika, prav tako pa sta kljub dramatičnim dogodkom v domovini napovedali udeležbo hrvaški gledališki skupini iz Zagreba in Splita. Poleg njih bodo na festivalu sodelovale še skupine z Madžarske, iz Nemčije, Češkoslovaške in Italije (iz Veneta in Lombardije ter deželni Teatro Stabile za FJk).
Vsebinska novost, ki jo gre še posebej podčrtati, je posebna sekcija predstav ti. "gledališča figur", ki jo bodo predstavili v Gorici. Gre za predstave sicer različnih gledaliških zvrsti, pri katerih prevladujejo
gibi in mimika. S tem naj bi premostili jezikovno oviro, ki je v prejšnjih letih pogojevala odzivnost predstav tostran meje.
Na otvoritvenem večeru bo jutri ob 19.30 v gledališki dvorani v Solkanu Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice predstavilo Zmagoslavje ljubezni Pierra de Marivauxa. V petek zvečer ob 20.30 se bo festival preselil v Verdijevo dvorano v Gorico, kjer bo deželni Teatro Stabile predstavil Shakespearjeve-ga Riharda II. Program ponuja do konca tedna še tri predstave. V soboto ob 18. uri bo madžarski Hevesi Sandor Szinhaz iz Zalaegerszega v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici predstavil igro Eguus Petra Shafferja, ob 20.30 pa bo na gradbišču novega novogoriškega gledališča nastopilo SNG Drama iz Maribora s predstavo Vojček Georga Biichnerja. V nedeljo ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici Zagrebško kazalište mladih predstavilo Krleževe zastave, Miroslava Krleže.
V prihodnjem tednu bodo v ponedeljek in torek še tri predstave v Novi Gorici, Trstu in Sežani, od srede do petka pa se bodo v Verdijevi dvorani v Gorici zvrstili glasbeni teater iz Benetk, skupina del Buratto iz Milana ter znameniti Theatre Image iz Prage.
Madžarski zunanji minister odkril ploščo padlim rojakom
Med raznimi slovesnostmi, ki so se zvrstile ob 73. obletnici konca 1. svetovne vojne, je bila v soboto popoldne na Debeli griži na Vrhu tudi komemoracija madžarskih vojakov, ki so izgubili življenja na kraških in drugih bojiščih soške fronte. Priložnost je ponudil obisk madžarskega zunanjega ministra Geze Jeszenszkega, ki je pred muzejem na Debeli griži odkril dvojezično (italijansko in madžarsko) spominsko ploščo padlim rojakom. Sprejeli so ga župan občine Zagraj ter predstavniki civilne in vojaške oblasti. V krajšem nagovoru je Jeszenszky želel, da bi se nikdar več v tem delu Evrope prijateljski in kulturni narodi ne znašli na nasprotnih straneh vojnega spopada in je to željo razširil tudi na Balkan, kjer naj se takoj preneha krvava rihta med Srbi in Hrvati.
Na sliki (foto Marinčič) madžarski zunanji minister ob odkritju plošče na Debeli griži pri Vrhu
Silvio Pisar oni je skrival 47 gr heroina
Obsojen na
Včeraj so na goriškem sodišču obsodili na 5 let zaporne kazni zaradi posesti mamil 30-letnega razpečevalca Silvia Pisaronija iz Gorice, Ul. Blaserna 6. Mladeniča, ki je sicer že star znanec sodnih oblasti, saj je zaradi mamil že presedel poltretje leto v zaporu, so namreč agenti policije avgusta letos zalotili, ko je na domu skrival 47 gramov čistega heroina. Javni tožilec je sicer predlagal le 3 leta in 8 mesecev zapora, vendar sodnik se je zaradi preteklih prekrškov izrekel za težjo kazen.
Prav tako včeraj so odgodili razpravo proti 38-letnemu Paolu Pascolettiju iz Gorice, Ul. Vicenza 24. Ta je letos avgusta med razgreto diskusijo pred športno palačo v Podgori prijel prijateljico Patrizio Pilisi za vrat in jo skušal zadaviti. 17. januarja se bo zato moral pred sodnikom zagovarjati zaradi poskusa umora in nasilja.
Vaje na strelišču
Občinska uprava v Doberdobu nas je posredno obvestila, da bodo vojaške aktivnosti na strelišču nad Selcami v dneh od 5. do 7. novembra, od 11. do 15.,od 19. do 21. in
5 let zapora
od 25. do 28. novembra. Ob omenjenih dneh bo med 8.30 in 17.30 prepovedan dostop na širše območje poligona, ki ga bodo ustrezno zastražili in označili.
Na dvorišču v Ronkah so gosi napadle mlado popisovalko
V tem tednu bi se moral zaključiti prevzem pol splošnega popisa prebivalstva. Ponekod pa prihaja do težav in protestov mladih, ki jih je zavod Istat začasno zaposlil v ta namen. V slovenskih krajih je zakasnela dostava slovenskih pol povzročila zamude, dodatno pa se zapleta, ker mnogi občani izpolnijo in oddajo le slovensko polo, medtem ko bi praviloma morali vrniti izpolnjeno italijansko.
Na Tržiškem se popisovalci pritožujejo tudi zaradi nizkih honorarjev za zahtevno in včasih celo nevarno delo. Mnogi so imeli opravka s hudimi psi, najbolj nenavaden dogodek pa se je pripetil v Ronkah, kjer so mlado popisovalko na nekem dvorišču napadle gosi in jo s kljuni lažje ranile po nogi.
razstave
V	galeriji Rika Debenjaka v M® ta.
odprejo v četrtek, 7. t.m., ob 18.30 raz= j vo risb Tomaža Kržišnika, ki bo na °S \ do 28. novembra. Otvarja umetIjturni zgodovinar Tatjana Pregl Kobe. Kul ^ program: Janez Starina, igralec Pbu bral pesmi Milana Jesiha.	. . -d-
V	galeriji Meblo v Novi Goric* „ prejo v petek, 8. t.m., ob 18. uri razsi ^ slik Jožeta Šubica, ki bo na ogled o j. novembra. Otvarja umetnostni z90^aie-nar, kustos Mariborske umetnostne 9 rije, Mitja Visočnik.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojence'" . „
redi martinovanje in društveno veže J soboto, 16. novembra, v Ajdovščini v i^e
samo še danes pri poverjenikih in na dežu društva od 10. do 11. ure. ^jj-
KD Jezero priredi v soboto, 9- “»Ljld bra, ob 20. uri martinovanje v obž . telovadnici v Doberdobu. Prijave v
. trgo-
vini pri Mili.	. jo
Občina Sovodnje obvešča, da t]]) smeti spet pobirali danes, v sredo, u •.
KD Oton Župančič prireja marhU a nje v Štandrežu v soboto, 9. n0.vewarti Vpisovanje in informacije pr* ^ Zorn, tel. 21407 med 12. in 13. uro. :e PŠD Naš prapor priredi martino'1 ^ 16. novembra pri kmečkem turizn) jji dikon. Prijave sprejema Anica Prlin (tel. 34623) do 10. novembra.	valii
V današnji oddaji Na gorišken* ,eg Radia Trsta A boste lahko ob 13 ™ P r0. običajnim pregledom prisluhnili^® j^ja,
Čilu
o odprtju kinodvorane Vit*0,,,
dvorane ’ ,aSt)e-otvoritvenem koncertu slovenske 9*“ ^ ne sezone, simpoziju zgodovinar]® Sveti gori in srečanju v Ronkah 0 slovenščine v javnosti.
kino
Gorica
VITTORIA Danes zaprto. Jutri ^ 22.00 »II muro di gomma«.	s
CORSO 17.30-22.00 »Johnny Stecch*11 VERDI 17.30-22.00 »Thelma e Louise«-

JU*'
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) Danes zaprt0 ri ob 20.00 »Pridi, da vidiš raj«-
DEŽURNA LEKARNA V GORj^Lg, Bassi Thea — Raštel 52 —' *el-DEŽURNA LEKARNA V TRŽK^ j) Občinska lekarna št. 1 (Comuna — ul. Terenziana 26 — tel. 482787.
pogrebi
Danes ob 12.45 Teodolinda M® , iz bolnišnice sv. Justa v cerkev ku in na pokopališče v Mošu.
ali
vLo^
Športno združenje 01ympiu* rI1j. svojemu bivšemu igralcu in od -a. ku Marjanu Černiču občuteno Ije ob prerani smrti žene Doro e
,.
v#
Se en uspeh pianistk GM v. Piemontu
Vesne Zuppin in Beatrice ta na vsedržavni ravni. Na
js
e5. usPeh naših mladih pia-^°nta
J^ržavnem tekmovanju pianis-v, v okviru natečaja Karl Cerni .Kraju Torre Bellice v pokrajini raki*' *ta v kate90riii let
šti«avir štiriročno v konkurenci piv priiavlienih dvojic zasedli 0 mesto ex-aequo, razen tega «aihSVoiili Poseno nagrado za bg oljšo izvedbo sodobne glas-
skl^a sP°redu sta imeli obvezno . adbo Fallagare Metamorfosi Ul1 frammento di Bach, Scar-ve Variacije op. 35 in Gi-
lattije.
F^t?90^3 ('orala Modulazioni. S mgarovo in Coralovo skladbo
sta
ta t • uveliavili že na koncertu bleste Prima v Trstu, in n tekmovalnein delu sta Vesna "eatrice nastopili 3. nov., nato je Se na koncertu 4. nov., na ka-vflle® so nastopili samo zmago-in t* petih solističnih kategorij ^^kategcrije za klavir štiriročno. okt 0vanie' Ie potok3!0 °d 31. 2 ' do 4. nov., je bilo odprto tudi , občinstvo. Organiziralo ga je
. aJevno turistično društvo Pro ČOco.
stavba,0? T Torre Belljcf le Pred-c., vlJai letošnjo ze četrto afirma-
žav ?Ua ^uPPin‘Zonta. Na vsedr-sj hib tekmovanjih sta se v Stre-t ,Uvrstili v ožji finalni izbor, na movanju v Ispri sta osvojili y° mesto, na tekmovanju v Osi-0 s.ta bili prav tako najboljši z Di k-itvij° druge nagrade (prva ■j'0 bila podeljena) in tokrat v j rre Bellice ponovno prvi. Res joPa serija uspehov, ki podčrtuje-Uv i-0 izvaialsko sposobnost in U , Ovijajo na vsedržavni ravni " ed naše glasbene šole. (j. k.)
Nekaj misli ob zaključni prireditvi Borštnikovega srečanja
HoUywood in Krpanova kobila
Najbrž nisem edini, ki je v sredo (30.10.1991) zvečer spremljal pred TV ekranom neposredni prenos slovenske televizijske hiše sklepnega dela Borštnikovega srečanja v Mariboru. Prepričan sem bil, da bo ob vsesplošni, včasih kar pretirani evforiji, ki trenutno spremlja domala vse dosežke slovenskega gledališča (včasih upravičeno, včasih pa tudi ne), tudi ta dogodek zapisan v anale kot »prelomi«. Tako pa me je prijetno presenetil članek Petra Kolška v sobotni številki ljubljanskega »Dela« (2.11.1991), ki pod naslovom »Od maše naravnost na veselico« izraža svoje upravičene dvome nad takim projektom, kakršen je bil mariborski spektakel. H Kolškovemu članku naj pridam še nekaj svojih pripomb.
To, kar se mi je na sklepnem delu Borštnikovega srečanja najbolj uprlo, je ona bolna sla po mimezi, po provincialnem, neavtentičnem, papagajskem posnemanju zgledov iz velikega sveta, kot sta na priliko podelitev evropske filmske nagrade Felix ali pa še znamenitejša podelitev filmskih oscarjev v ZDA ali karkoli pač, kar prihaja k nam skozi, za nas, ki živimo na Zahodu, že kar stereotipno obliko medijskega spektakla, ne pa skozi njegovo vsebino. Naj se Slovenci še tako trudimo, nikoli ne bomo premogli enega Perryja Coma, enega Mika Bongiorna, eno samo Lizo Minelli, pa tudi enega samega Steva Spielberga ali Federica Fellinija ali Ettora Scolo ali Roberta De Nira in, naj mi bo dovoljena taka deklasi-rana primerjava, niti enega Pippa Bauda ne. In, kajpak, tudi obratno, saj je recimo režiser Mile Korun ustvarjalec, ki bi lahko že desetletja sedel na svetovnem gledališkem Olimpu, je pa raje ostal v svoji dvomilijonski deželici, tudi zato, ker ga recimo ni teatra v vseh ZDA, kjer bi Korun mogel zares in polnokrvno ustvarjati. Naj bo režiser Tomaž Pandur, režiser mariborske Borštnikove veselice, še tako velik gledališki umetnik, organizator in diplomat, kar vse to tudi je, bo pač ostal za vse večne čase nič več in nič manj kot Tomaž Pandur, četudi nekje izjavlja, da »naše gledališče (mariborska Drama, op.) v Slovenijo ne
paše, ker smo superiorni in se tako tudi vedemo«. A pustimo to samodopadljivo »herren-menschovstvo«.
Kar je v bistvu sprožilo moj odpor do mariborskega spektakla, je misel, ki jo je že pred tristo leti izrekel nemški filozof Leibniz, ko je ugotavljal, da materija, se prvi oblika, ni nič drugega kot »mens momentanea, seu carens recordatione«. Oblika ni torej nič drugega kot hipna inteligenca brez spomina. Kdor je kdaj gledal podelitev filmskih oscarjev ali podobne svetovne spektakle, potem je nemara ugotovil vsaj dvoje: še tako vrhunski outsiderji (recimo Jack Nicholson) se na podobnih prireditvah vedejo dostojno, odgovorno, spoštljivo, umetniško in človeško zrelo in če že duhovičijo, potem duhovičijo iz srca, ker je duhovitost del njihove srčne kulture. Na oder ne prihajajo zapackani, v kavbojkah in telovadnih copatah, pa tudi pijani niso (vsaj pred prireditvijo ne). Tudi ženske se dostojno vedejo in oblačijo in tisto, ki bi si z raziskovanjem golih beder hotela pridobiti nezasluženo slavo, imajo pač za tretjerazredno zvezdico, nikakor pa ne za vrhunsko umetnico, ki seveda take reklame ne potrebuje. Tudi zgaranih obrazov (od prekomernega veseljačenja ali utrudljivega dela) ni videti, ker za njihov look pač poskrbita ali osebna, poklicna odgovornost pred publiko ali pa dober televizijski masker. In drugo: na takih prireditvah je tudi običaj, da igralec, ki podeli nagrado kolegi, pove o njem nekaj simpatičnih, tudi duhovitih, a vsekakor iskrenih besed, brez sprenevedanja in brez zavisti, čestita mu in se veseli njegovih uspehov.
Vse to je skorjda dobesedno skušala posnemati tudi mariborska spektakelska veselica, kajpak s predvidljivim rezultatom: namesto hollywoodskih zvezd in zvezdic se je na odru mariborske Drame razkreknila Krpanova kobila. S seboj je pripeljala pač vse tisto, s čimer smo jo v svoji dolgoletni zgodovini natovorili: sprenevedavost, nesproščenost, male poklicne zavisti, kronične manjvrednostne komplekse, tihe grešne misli in mogoče še
kaj. Nič ni pomagalo, da si je odlični Vladimir Jurc, edini evropsko ukrojen, prizadeval rez-vetriti temno in lažno ozračje na odru mariborske Drame. Nič ni pomagalo, da se je naša nagrajenka Mira Sardočeva na bidermajerskem stolu Borštnikovih prstancev, edinem rekvizitu iz prejšnjih srečanj, zdela tako kot čudovita Jacinta sredi bedne doline Šentflorjanske.
V že omenjenem članku Peter Kolšek pravi, da je Tomaž Pandur najbrž »mislil, da režira neko drugo predstavo«. Mi, ki smo tudi v Trstu sedeli pred televizijskimi zasloni in ki nas lepovidovsko hrepenenje po velikem svetu ne more tako usodno bremeniti, saj nam pljuski iz Sredozemlja neprestano mokrijo dušo, pa smo le mislili, da je Tomaž Pandur točno vedel, kaj režira, saj se, kot sam trdi, »nikoli ne ukvarja s svetom okoli sebe, ampak samo s tistim, ki ga lako sam oblikuje«.
Naj mi bo ob vsem tem dovoljena še ena misel: tudi Boris Kobal je v Trstu izoblikoval svojim »Hlapcem« izjemen svet, ki pa ga večji del gledališke Slovenije (vsaj tiste uradne), vse bolj odmikajoče se zgodovinskemu spominu, na katerem sloni prav Kobalova sijajna predstava, zavrača in odklanja. Tega smo tu za mejo navajeni. Pa vendar: zatekanje v čarobne svetove hollywoodskih mitov, vzhodnjaške kulture, mračne hamletovske »razstave sveta«, med faustovske elemente ognja in vode, vse to je v času vse večjih zahtev po »kruhu in igrah« sicer razumljivo. Manj razumljivo pa se mi zdi, da v času slovenske samostojnosti in poguma drvimo (drvijo) kot drogirani v Evropo in v svet, za seboj pa puščamo (puščajo) vse, kar nas (jih) je v dolgih stoletjih in skozi vsezavedajoči zgodovinski spomin dejansko izoblikvalo v samostojne in pogumne Slovence.
To v Trstu že dolgo vemo... čeprav bi rad doživel tisti čas, ki mora priti, ko bomo tudi tržaški Slovenci, tako kot mariborski strugarji govorijo o »našem Faustu«, s ponosom govorili, recimo o »naših Hlapcih«...
SERGEJ VERČ
Izdala jo je revija Razprave in gradivo
Študija o Romih v
sla 4ubljani je pred kratkim iz-ro obsežna študija, posvečena Vpn i otoični skupnosti na Slo-zb . m' Študija je izšla v obliki ji bHdka, objavila pa ga je revija ItlšPtrave in gradivo, ki jo izdaja v dot za narodnostna vprašanja nabijam. Naslov zbornika je istiv na Slovenskem in je rezultat imenskega posveta, ki ga je ind-f etos priredil prej omenjeni Za n1, v sodelovanju z Uradom narodnosti Republike Slovenije avodom za šolstvo.
»Sto strani dolg zbornik je za-j6mVan multidisciplinarno, saj za-t0r.a 25 prispevkov različnih av-osv o’ Nie9°v osnovni namen je nicrv ti otnične specifičnosti Ro-Pris ^esar se' P°le9 posameznih tikPevk°v, loteva s pomočjo gra-in h110^ statističnih razpredelnic ^bigih podatkov, du • Poznava Dušan Plut v uvo-na Položaj romske skupnosti u6p , Venskem danes še vedno Zel?1Zrian In pravno neurejen, tudi z9?voren pa je glede tega da rSOc^0^09 Peter Klinar, ki trdi, kg orne uvrščamo med pripadni-ti _ al*rižjih socialnih slojev, hkra-0VJ,-. tudi med etnične manjšine, kaciCede na dno etnične stratifi-kojlj e strukture. Zato veljajo pin 1 Za izrazito marginalno sku-Za S.ai romsko revščino štejemo strukturalen pojav.
jo p e®' kdo sploh so in kje živi-kep dninam razlaga Pavla Štru-J' 2 njene kompleksne etnološ-
ke obdelave izhaja, da živijo v treh pomembnejših skupinah: po krajih, kjer so se te skupine naselile, jih delimo na dolenjske in prekmurske Rome ter gorenjske Sinte. Vsaka od teh skupin govori svoje narečje, število njihovih pripadnikov pa znaša 6 do 7 tisoč. Položaj Romov je nato razčlenjen posebej po občinah, kjer največ živijo. Se prej pa nam Jože Zadravec, s pomočjo statističnih podatkov, razgrinja demografsko in socialno podobo Romov v Sloveniji.
Zelo veliko poudarka je v zborniku posvečeno vzgoji in izobraževanju romskih otrok; s tem vprašanjem se v zborniku ukvarjajo 4 avtorji, in sicer Mladen Tancer, Irena Levičnik, Vladka Škof in Jože Feher. Osnovna misel je, da vprašanje jezika predstavlja skoraj vedno redno nepremostljivo oviro v izobraževalnem procesu. Predšolski otroci namreč komunicirajo v svojem materinem, to je romskem jeziku, to pa otežkoča njihovo vključevanje v institucionalno predšolsko vzgojo. Kakorkoli že, število romskih otrok, vpisanih v slovenske osnovne šole, se iz leta v leto povečuje.
Jasna Žugel obravnava problem integracije romske skupnosti v slovensko družbo in ugotavlja, da je ta možna le ob zagotavljanju posebnosti in potreb, ki jih imajo Romi ob polni možnosti ohranjanja in razvijanja lastne etnične
Pisatelji o večini in manjšini
ji v ^a Dunaju se je začel 56. svetovni kongres PEN centrov, ki je največ-piSat; Rodovini tega združenja doslej. Udeležuje se ga namreč več kot 400 °Pozo J?V’ med ujiuu Pa manjkajo književniki s Hrvaške, čeprav so Hrvati gesg nb nase z daleč največjo novinarsko ekipo, plakati iz Dubrovnika in Proti vojni. Vse to pa je imelo na Dunaju majhno odmevnost.
Uje D °n9res je pozdravil avstrijski kancler Vranitzky, uvodno razmišlja-P°Uda 1 w imel P^^oduik mednarodnega PEN Gy6rgy Konrad, ki je dal Pravi fek na kočljivo in napeto razmerje med pišočimi in delujočimi, se sv°j0 DUmetnostjo in politiko, predvsem pa je udeležence zaprosil, naj bi k-, poz°rnost osredotočijo na vprašanje manjšin. Pripadnikom manjšin pisatep namre^ treba zagotoviti nekaj več pravic, pravi znani madžarski
Sloveniji
identitete. Status Romov - kot trdijo različni avtorji - pa je treba urediti tudi na pravnem področju; med predlogi, kako to storiti, je tudi osnutek amandmaja k slovenski ustavi, ki naj bi zagotovil uporabo romskega jezika, razvijanje svoje nacionalne kulture in ustanavljanje lastnih organizacij. Na podlagi zaključkov posveta Narodnost, manjšina ali skupnost (priredili so ga lansko leto), je več predlogov iznesel tudi sam Inštitut za narodnostna vprašanja, in to v okviru reševanja problemov vseh etničnih skupin na Slovenskem.
V drugem delu zbornika najdemo izbor mednarodnih dokumentov, ki obravnavajo romsko problematiko, med drugim dosje Sveta Evrope (1987), Pariško listino o novi Evropi (1990), itd. Zanimiv je tudi izbor dokumentov iz Zgodovinskega arhiva Slovenije, ki se nanaša na Rome. Dokumenti so od začetka stoletja naprej, največ jih je iz časov Dravske banovine. Zelo zgovoren je ponatis pritožbe izgnanih Romov iz Črnomlja iz leta 1902.
Na splošno lahko rečemo, da je zbornik pomembno izhodišče za bodoča tovrstna proučevanja. Nudi nam vpogled v doslej nerešeno romsko problematiko, katere bistvo nam s preprostimi besedami razlaga Vlado Rozman, tudi sam pripadnik romske skupnosti. V svojem sestavu trdi takole: »Kot Romi živimo v Sloveniji že tisočletja. Tukaj smo preživeli veliko ponižanj, kajti vedno smo bili kot etnična skupina potisnjeni na rob družbe. Danes, ko se končno Slovenija osamosvaja ... želimo postati priznani del slovenske države, tako kot so priznane nacionalne manjšine. Tudi mi smo ljudje, imamo svojo zgodovino, svojo preteklost, svojo kulturo, svojo osebnost in svoj ponos... Želimo biti del slovenske družbe, katero sestavljamo in v kateri živimo.«
IVAN VOGRIČ
V Passarianu odprtje razstave del Benoisa
V soboto bodo v prostorih vile Manin v Passarianu odprli razstavo velikega scenografa Nicole Benoisa. Razstavo so pripravili Občina Codroipo, milanska Scala, Dežela FJK in videmska Pokrajina, da bi počastili umetnika, ki je
znan po vsem svetu
Jančarjevi spomini na Jugoslavijo
»Erinnerungen an Jugoslawien« (Spomini na Jugoslavijo) je naslov knjige, ki je pravkar izšla pri Mohorjevi založbi v Celovcu. Zbirka esejev slovenskega pisatelja Draga Jančarja je aktualna tudi zaradi nadaljevanja postopka neodvisnosti Slovenije, ki se je začelo prav na dan izida prvih izvodov Jančarjeve knjige, razstavljenih na stojnici Mohorjeve založbe v Frankfurtu, kjer se je pred tedni zaključil svetovni sejem knjige.
Knjiga je izšla v novi zbirki Mohorjeve založbe »Perspektiven Alpe-Adria« in sta jo izdala VVilhelm Baum in Horst Ogris, ki v spremni besedi piše, da je knjiga »poziv birokratskim obotavljalcem, posebno v različnih državnih pisarnah, da bi priznali Slovenijo kot srednjeevropsko deželo, ki predstavlja enega izmed številnih robov, iz katerih je sestavljena ta sredina«. Torej nov Jančarjev izziv nemško govorečemu prostoru, saj je slovenski pisatelj tu izdal že več svojih del v prevodu.
V Sežani srečanje s Kraljem
V okviru tradicionalnih srečanj oziroma sezone, bodo jutri, ob 18. uri, v Sežani v Kosovelovi knjižnici otvorili razstavo akvarelov profesorja in dr. medicine Ludvika Taborja. Ob tej priliki je knjižnica organizirala tudi srečanje z znanim gledališkim igralcem Borisom Kraljem, ki je v zadnjem času izdal zanimiv koledar svojih dnevniških zapiskov in pesniško zbirko z naslovom Poslavljanja. Borisa Kralja bo predstavil dr. France Bernik.
Italijanski nogometni pokal
Juventus v četrtfinalu
JUVENTUS - ATALANTA 3:1 (1:1)
STRELCI: Bigliardi v 13', Julio Cesar v 43', Corini v 54’, Alessio v 76'.
JUVENTUS: Tacconi, Carrera, De Agostini, Galia, Kobler, Julio Cesar, Di Canio, Marocchi (v 53' Corini), Schillaci, Alessio, Casiraghi (v 83’ Luppi).
ATALANTA: Ferron, Cornacchia, Pasciullo (v 58' Orlandini), Bordin, Bigliardi, Porrini, Perrone, Minaudo, Bianchezi, Nicolini, Caniggia.
SODNIK: Cinciripini (Ascoli Pičeno); IZKLJUČENA: trener Giorgi v 64' zaradi ugovarjanja in Nicolini v 68'; GLEDALCEV: 6 tisoč.
TURIN — Juventus se je s sinočnjo zmago v povratni tekmi proti Atalanti (prvo srečanje se je končalo z izidom 0:0) uvrstil v četrtfinale italijanskega pokala. V 1. polčasu se je Atalanta sicer dobro držala, a ko je sodnik v 9. minuti 2. polčasa dosodil 11-metrovko v korist Juventusa, ni imela več moči, da bi odločneje reagirala.
»AH Star Game« po starem
RIM — Letošnji košarkarski »Ali Star Game« (166. t.m. v Rimu) bo po starem, in sicer med najboljšimi tujci v italijanskem košarkarskem prvenstvu ter italijansko reprezentanco. Za Italijo bodo igrali Fantozzi, Gentile, Magnifico, DelLAgnello, Gracis, Bru-namonti, Premier, Pittis, Riva, Pessina, Costa, Binelli, Niccolai, Fučka in Boni (rezerve Bosa, Vianini in Coldebella). Med tujci so bili izbrani Dantley (Bre-eze), Mahom (Messaggero), Workman (Scavolini), Zdovc (Knorr), Daye (Sca-volini), Dawkins (Philips), Oscar (F. Branca), McAdoo (Filanto), Radja (Messaggero), Del Negro (Benetton), Comegys (Banco Sardegna), Mannion (Clear), Thompson (Phonola), Theus (Ranger), Kukoč (Benetton), rezerve pa so Rogers (Philips), Schoene (Glaxo) in Middleton (Stefanel).
Danes v povratnih srečanjih v treh evropskih nogometnih pokalih
Pomembno zlasti za Sampdorio Bayern in Stuttgart izločena
V treh evropskih nogometnih pokalih se zaključuje tradicionalna faza, po kateri bodo ubrali nove poti. V pokalu prvakov bodo namreč po 2. kolu osem preostalih ekip razdelili v dve skupini, v pokalu UEFA bodo sicer odigrali 3. kolo, v pokalu pokalnih zmagovalcev pa bodo počivali tja do marca.
Položaj je v vseh treh pokalih po tekmah pred dvemi tedni dokaj odprt. Se najbolje se godi španskim moštvom (z izjemo Gijona, ki tvega proti Steaui), Angleži lahko še vedno nadoknadijo zamujeno, poglavje zase pa so Nemci. Včeraj so odigrali dve antici-pirani tekmi v pokalu UEFA in obe sta se za nemški ekipi slabo končali. Po katastrofalnem porazu v prvem srečanju proti BK iz Kopenhagna (6:2) je sloviti miinchenski Byern včeraj sicer zmagal, a le s skromnim 1:0 in se izlo-čitni ni mogel izogniti. Ista usoda je doletela tudi Stuttgart: kar na domačem terenu je s 3:2 izgubil proti španski Osasuni, proti kateri je v gosteh igral neodločeno brez gola.
Italijanske enajsterice so v glavnem v dobrem položaju, saj je nenadejani poraz Sampdorie na Madžarskem in skromni izkupiček Rome na Finskem (1:1) možno nadoknaditi na domačem terenu. Uvrstitev v nadaljnje kolo je izrednega pomena zlasti za Sampdorio, ki bi ji uveljavitev na mednarodni ravni blažila rane v domačem prvenstvu. Z večjim optimizmom pa čakata na povratni srečanji Torino in Genoa, saj sta oba zmagala z zadetkoma razlike. Kljub vsemu pa kakih posebnih razlogov za pretirano veselje ni, še zlasti če upoštevamo zadnje prvenstveno kolo, v katerem so vse štiri iztržile vsega skupaj eno točko (Torino doma proti Interju). Sampdoria je sicer tesno izgubila v Neaplju, Roma in Genoa pa sta doživela težka poraza proti Milanu oz. Atalanti. Morda pa so bili
omenjeni spodrsljaji le posledica psihološkega padca na »notranji« fronti...
Korupcija in izsiljevanje za 01 v Atlanti leta 1996?
BERLIN — Po pisanju Der Spiegla naj bi bil mednarodni olimpijski odbor izbral Atlanto za sedež olimpijskih iger leta 1996 z glasovi 18 svojih članov, ki naj bi jih bili Američani podkupili. Zatem naj bi bili Avstralci pod grožnjo, da bodo objavili imena podkupljenih članov, dosegli od MOK, da za igre leta 2.000 izbere Sydney. Za te igre naj bi prišel v poštev tudi Milan, kandidati pa so Berlin, Peking in Bra-silia. Med mesti, ki so predstavila kandidaturo za izvedbo leta 1996, je bil poleg Aten tudi Melbourne in prav zaradi razočaranja naj bi sedaj Avstralci poskrbeli za »povračilo«.
Po trditva Der Spiegla naj bi bili Američani obljubili članom olimpijskega odbora po 120 tisoč dolarjev (več kot 140 milijonov lir), pa še posebne kreditne karte, univerzitetne štipendije za njihove otroke ter možnost, da se zastonj zdravijo na neki kliniki v Houstonu. O višini »nagrad« naj bi bili govorili na nekem tajnem sestanku septembra lani v Jeruzalemu. Mednarodni olimpijski odbvor je preko svojega glasnika ob tem trditvah dejal le, da nihče ne more nič razkrivati brez dokazov.
Holyfield - Damiani za WBA
NEW YORK — Srečanja med svetovnim boksarskim prvakom v težki kategoriji, Američanom Evanderjem Holyfieldom in ter Italijanom Frances-com Damianijem, ne bosta priznala ne IBF ne WBC. Pri IBF so izjavili, da Damiani ne sodi v prvo deseterico njene lestvice in ga tako ne morejo imeti za uradnega izzivalca. Dvoboj bo tako veljal le za WBA.
POKAL PR\	/AKOV			
Osmina finala	1. tekma	2. tekma	kval.	
Goteborg (Sve.) - Panathinaikos (Gr.)	0:2	danes	
Sparta Praga (CSFR) - Marseille (Fr.)	2:3	danes		
Anderlecht (Bel.) - Eindhoven (Niz.)	0:0	danes		
Sampdoria (It.) - Honved Budim. (Madž.)	1:2	danes		
Brdndby (Dan.) - Dinamo' Kijev (SZ)	1:1	danes		
Kaiserslautern (Nem.) - Barcelona (Sp.) .	0:2	danes’		
Arsenal (Angl.) - Benfica ,(Port.)	1:1	danes		
Limassol (Ciper) - C. zvezda (Jug.)	1:3	danes	—
POKAL POKALNIH J	ZMAG	iOVALCEV _	
Osmina finala	1. tekma	2. tekma	kval.
Porto (Port.) - Tottenham (Angl.)	1:3	jutri	
Manchester (Ang.) - Atletico Madrid (Sp.)	0:3	danes		
Bruges (Bel.) - Katovice (Polj.)	1:0	danes		
Roma (It.) - llves Tampere (Fin.)	1:1	danes		
Feyenoord (Niz.) - Sion (Svi.)	0:0	danes		
Ferencvaros (Madž.) - VVerder (Nem.)	2:3	danes		
Monaco (Fr.) - Norrkoping (Sve.)	2:1	1:0	Monaco
Banik (CSFR) - Galatasaray (Tur.)	1:0	danes	
			
POKAL UEFA			
Šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma	kval.
Bayern Munchen (Nem.) - Kopenhagen (Dan.)	2:6	1:0	Kopenhagen
Cannes (Fr.) - Dinamo Moskva (SZ)	1:0	danes		
Real Madrid (Šp.) - Utrecht (Niz.)	1:3	danes		
Eintracht (Nem.) - Gand (Bel.)	0:0	danes		
Glasgovv (Ško.) - Neuchatel Xamax (Svi.)	1:5	danes		
Stuttgart (Nem.) - Osasuna (Šp.)	0:0	3:2	Osasuna
Boavista Oporto (Port.) - Torino (It.)	0:2	danes		
Trabzonspor (Tur.) - Lion (Fr.)	4:3	danes		
Tirol (Av.) - Paok Solun (Gr.)	2:0	danes		
Liverpool (Angl.) - Auxerre (Fr.)	0:2	danes		
Torpedo M. (SZ) - Sigma Olomouc (CSFR)	0:2	jutri		
Steaua Bukarešta (Rom.) - Gijon (Šp.)	2:2	jutri		
Dinamo Bukarešta (Rom.) - Genoa (It.)	1:3	danes		
AEK Atene (Gr.) - Spartak Moskva (SZ)	0:0	danes		 *
CSKA Sofija (Bol.) - Hamburg (Nem.)	0:2	danes		
Ajax (Niz.) - Rot VVeiis Erfurt (Nem.)	2:1	danes	—
V košarkarskem pokalu Evropa
Smelt Olimpija naprej
Bodisi ljubljanska Smelt Olimpija kot Glaxo iz Verone sta se uvrstila v nadaljno fazo košarkarskega pokala Evropa. V sinočnji povratni tekmi 3. kola so Ljubljančani sicer izgubili, vendar jim je zadoščala prednost iz prvega srečanja. Glaxo pa je tudi v povratni tekmi potrdil, da je odločno boljši od švedskega moštva Sodertalje.
Izidi:
Makabi Rishon (Izr.) - Slask Wroc-law (Polj.) 1. tekma 85:92, 2. tekma 101:86, kvalificiran Makabi.
Limoges (Fr.) - Kotkan Kotka (Fin.) 110:86, 98:74, kval. Limoges.
Glaxo Verona (It.) - Scania Sodertalje (Šve.) 88:81, 95:71, kval. Glaxo.
Vevey (Švi.) - Smelt Olimpija (Slov.) 86:114, 88:87, kval. Smelt Olimpija.
Ostende (Bel.) - Spartak Sankt Pet-roburg (Rusija) 86:75, 88:92, kval. Ostende.
Larnaca (Ciper) - Panionios Atene (Gr.) 95:118, 85:104, kval. Panionios.
Fenerbache (Tur.) - Alba Berlin (Nem.) 83:99, 78:82, kval. Alba.
Hapoel Holon (Izr.) - Hapoel Galil Elyon (Izr.) 89:100, 81:90, kval. Galil.
Szolnoki (Madž.) - Benfica Lizbona (Port.) 69:100, 84:75, kval. Benfica.
V	polfinalno fazo so se neposredno uvrstili Paok Solun (Gr.), Real Madrid (Šp.) in Pau-Orthez (Fr.).
Koračev pokal: v Trstu Zadar - Kolejliler
V	povratni tekmi 3. kola za Koračev pokal se bo drevi ob 20.30 v Trstu Zadar pomeril s turškim moštvom Kolejliler iz Ankare. V prvi tekmi je Zadar zmagal z 86:76. Enotna cena vstopnice je 8.000 lir.
Svojo prvo tekmo 3. kola pa je včeraj odigral Benetton iz Trevisa in proti turški ekipi Cukurova zmagal z 82:64 (43:42).
Fučka v reprezentanci
RIM — Za srečanje s Francijo (14. novembra) je selektor italijanske košarkarske reprezentance Sandro Gam-ba sklical tudi člana Stefanela Gregorja Fučko. Ostali so: Coldebella, Gentile, Magnifico, Moretti, Bosa, Rossini, Pittis, Boni, Niccolai, Cantarello, Binelli (rezerve doma: Pessina, Conti, Vianini). Proti Franciji bodo »azzurri« odigrali še eno tekmo, in sicer 19. t.m., a za to srečanje so bili sklicani: Rossini, Gentile, Magnifico, Moretti, Bosa, Brunamonti, Boni, Pittis, Riva, Niccolai, Costa, Cantarello (rezerve: Coldebella, Pessina in Vianini).
Končalo se je pokrajinsko teniško prvenstvo v vseh kategorijah
Cirila Devetti (Gaja) prvakinja
V ponedeljek se je na igriščih TC Milje in TC Borgolauro končalo tržaško pokrajinsko teniško prvenstvo v vseh kategorijah.
Letos se je turnirjev udeležilo rekordno število igralcev iz vseh tržaških klubov in med njimi so seveda bili tudi člani teniške sekcije gropajsko-padriške Gaje. Naši predstavniki so dosegli nekaj prestižnih uvrstitev in s tem potrdili kakovostno rast matičnega društva. Najbolj se je tokrat izkazala Cirila Devetti, saj je v ženski konkurenci osvojila naslov pokrajinske prvakinje, potem ko je v finalu premagala Michelo Ragusin (ATO) s 6:4, 6:3. Ta dosežek je krona Devettijeve uspešne sezone, po kateri se bo gotovo spet povzpela navzgor na lestvici C-kategornic. Razveseljivo pa je tudi, da pri Gaji ob Cirili napreduje tudi Daša Grgič, ki je sicer na tem turnirju, ki je bil skupen za neklasificirane in klasi-ficirane igralke, izgubila v prvem kolu proti C-kategornici Alessii Poli (TCT), a le po trdem odporu.
Med moškimi neklasificiranimi igralci se je Dorjan Gomizelj uvrstil v polfinale, kjer ga je premagal mladi Matteo Montesano (ATO) s 6:4, 6:3. Na svoji poti je Gomizelj med drugimi srečal tudi Aleša Plesničarja, ki se mu je v osmini finala zelo uspešno upiral in ga prisilil na tretji set, ki se je kon-
Gajevka Cirila Devetti
čal z minimalno razliko 7:5 v Dorjano-vo korist. Gomizljeva uvrstitev v polfinale spet potrjuje napredek Gajinega igralca in končno tudi njegov vstop med klasificirane igralce. Alberto Prelec pa se je žal ustavil v 3. kolu, kjer
je izgubil proti končnemu zmagovale Massimilianu Pacorju (ATO).
Enkratno priložnost za osvojitev p° krajinskega naslova je imel Boru Plesničar v kategoriji under 14, v ka' teri je nastopil zadnjič. V finalu je s^e' čal Tiziana del Degana (TCT). ‘ _ gladki zmagi s 6:1 v prvem je v dru gem setu, po krajši prekinitvi, mor® predati srečanje zaradi bolečin v noge Borut je tako žalostno zaključil sezo no, ki je bila vseskozi v znamenju P° škodb. Brat Aleš se tega turnirja u udeležil.
Na sporedu sta bila tudi promoci0' nalna turnirja za dečke in deklice tl pod desetih let. Tu se je za Gajo naj' bolje odrezala Nicoletta Košuta, ki J dosegla polfinale, v katerem je izgud1 la proti starejši in bolj izkušeni Fe“f rici Morvay (ATO). Pokazala pa je. d je nadarjena za ta šport.
ZMAGOVALCI V POSAMEZNI*1 KATEGORIJAH: C, MOŠKI: Alessa«' dro Leva (TCT); NC, MOŠKI: Mafp, miliano Pacor (ATO); CNC, ŽENSKU-Cirila Devetti (Gaja); UNDER MOŠKI: Tiziano del Degan ("N H' UNDER 14, ŽENSKE: Lavinia Nov* Ussai (TCT); UNDER 12, MOŠKI: M®1 teo Vlacci (ATO); UNDER 12,
SKE: Giovanna Bellotto (ATO).
NA LESTVICA: 1. TCT; 2. ATO; 3. ^ Milje. (Alma)
Rolkarji Mladine Resco odlični na tekmi za pokal
Pred dnevi je bilo v okolici Doline rolkarsko tekmovanje za pokal Fabio Albrizio, s katerim se je tudi končala letošnja rolkarska sezona. Društvo, ki trikrat na tem tekmovanju osvoji prvo mesto, si prisluži pokal v trajno last.
V konkurenci 63 tekmovalcev in tekmovalk je bilo tudi 42 predstavnikov našega društva Mladine Resco, od katerih je bilo 15 članov kluba Dol Ljubljana, ki so tekmovali z nazivom našega društva.
Mladina Resco je na tem tekmovanju dosegla zares lep uspeh, saj je premočno osvojila prvo mesto na skupni lestvici. Predstavniki našega društva so namreč prednjačili skoraj v vseh kategorijah.
Naj omenimo še, da je Gianni Rupil dosegel absolutno najboljši čas in s tem dokazal, da se ni naključno zelo dobro izkazal v vsedržavnem merilu. Veliko smolo pa je imel Erik Tence, ki je že v prvem krogu izgubil palico in si s tem verjetno zapravil prvo mesto. In smolo je imel tudi trener Jožko Rupnik zaradi okvare na rolki prav pred ciljem.
MLAJŠI CICIBANI (3 km, 1 krog):
1. Mateja Bogateč H'23"; 2. Jelka Bogateč 12'573. Elena Miola 14'20"; 5. Ivana Sullini (vse Mladina Resco) 15'41".
CICIBANKE (6 km, 2 kroga): 1. Andreja Mali 18’38"f 2. Matjanca Koren 23'06"; 3. Petra Majdič (vse Dol Ljubljana) 28T1".
MLADINKE (9 km, 3 krogi): 1. Simona Paternoster (Dol Ljubljana) 23’21"; 2. Marija Rupnik (Mladina Resco), 42'54".
CLANICE (9 km, 3 krogi): 1. Maria Zozzoli (Mladina Resco) 25'29"; 2. Anna Albrizio (Sci CAI Ts) 37'55".
MLAJŠI CICIBANI (3 km, 1 krog): L Mitja Tretjak 11T2 "; 2. Jan Prinčič 11'22"; 3. Edoardo Di Felice 11'30"; 4. Jara Košuta 12'05"; 5. Cristian Miola (vsi Mladina Resco) 14'24".
CICIBANI (6 km, 2 kroga): 1. David Bogateč (Mladina Resco) 15'432. Matjaž Pavčnik (Dol Ljubljana) 16'01"; 3. Erik Jori 16'57"; 4. Matej Lachi (Mladina Resco); 5. Rok Premože 17'44"; 6. Uroš Vagaja 18'51"; 7. Peter Pukl (vsi Dol Ljubljana) 20'33"; 8. Ti-bor Drasič (Mladina Resco) 21'47"; 9. Matevž Pavlič 22'02" (Dol Ljubljana); 10. Gianni De Ganeva 23T3" (Mladina Resco) 23T3"; 11. Erik Vidmar (Dol Ljubljana) 28'55"; 12. Črtomir Kobau (Mladina Resco) 27'32".
MLADINCI (9 KM, 3 krogi): 1. Massimiliano Di Giusto (Mladina Res co) 22'42"; 2. Robi Kauka (Dol Ljublj
na) 23'34"; 3. Erik Tence 24'36"; 4. Ma-uro Nadlišek (oba Mladina Resco) 25'24"; 5. David Pavlič 25'26"; 6. Damjan Premože (oba Dol Ljubljana) 28"34".
JUNIORES (15 km, 5 krogov): 1.
Massimo Bendotti ( Sci Cai TS) 36'02"; 5. Rajko Žečevič (Mladina Resco) 46'20".
ČLANI (15 km, 5 krogov): 1. Gianni Rupil 35'59"; 2. Franco Plesničar (oba Mladina Resco) 37T0"; 3. Giuseppe Frigerio ( Sci CAI TS) 37T2"; 4. Jožko Rupnik (Mladina Resco) 38'38 ".
AMATERJI (15 km, 5 krogov): Marco Albrizio (Sci Cai Ts) 11'37"; Piero Di Lenardo (Mladina Resco) 37'53"; 3. Renzo Vuerich ( DLF Tablja) 40'55"; 6. Mario De Ganeva 42'30"; 7. Boris Bogateč (oba Mladina Resco) 46'26".
VETERANI (15 km, 5 krogov):
Andrea Nervi (Sci Cai Ts) 37'38".
SUPER VETERANI (15 km, 5 krogov): 1. Oscar De Ebner ( Sci Cai Ts) 57'00".
EKIPNA LESTVICA: 1. Mladina Resco 1.495 točk; 2. Sci Cai Ts 545; 3. DLF Tablja 107; 4. CCR II Pozzo 73.
Povejmo še, da bo Mladina Resco za svoje člane in simpatizerje ob koncu meseca priredila zaključni večer rol-karske sezone, (B.B.)
1.
2.
1.
Predstavniki Mladine Resco na zmagovalnem odru
^uniizni tenis v Vastu
Radovičev! prvo mesto
Hjjj® Prvem kvalifikacijskem tur-bil v \a tretiekategomike, ki je Oišk' ^astu' so se vsi namiznote-bctin s^ovenski predstavniki od-
skah 1°.^rezali- Začnimo pri žen-(j0vj. jer je krasovka Monika Ra-g0 lc (na sliki) osvojila 1. mesto, slov°Va i9ral*ia Ana Bersan pa je v prP ®tl®kem finalu morala priznati ttesl ^ *crasovke in le torei oci'
slovenske košarkarske ekipe v mladinskih prvenstvih
Benetton iz Trevisa premočan za Jadran Farco
leD“‘av srebrni pokal ter seveda veri sl:evilo točk za državno prsta StV°' ^adovičeva in Bersanova (jv .nastopili tudi skupaj v igri Kr )lc in dosegli 3. mesto. Tudi Miliv°Va *9ralca Ig°r in Marjan Iliri,C St;a se izkazala na tem tur-
ttioški u0t ie t0 že običaj' ie v kur^1 konkurenci zelo ostra kon-kontnCa' ^ tei številni in močni stil kUrenci se je Igor Milič uvr-lič ^6 najboljših, Marjan Miša ,Tec*. 32. Nastopila je tudi mlajše ^pkifka Katja Milič, čeprav to StHoln ^6na kategorija. Imela je ^ . 0 ze na začetku tekmovanja, Ha a ?°bila z;a nasprotnico št. 16 I02 . avnih lestvicah, Francesco san ^ tonika Radovič, Ana Ber-}jrj *n Igor Milič so si s temi do-tia k1, rozultati zagotovili nastop PrviRlterbu' na akterega se uvrsti Haihr,i°SPm tretjekategornic in 16 JD°l]sih v moški kategoriji. (JJ)
cr
DRŽAVNI MLADINCI
JADRAN FARCO -
BENETTON	68:93 (30:57)
JADRAN FARCO: Oberdan 9 (2:2), Gerli, Daneu 4 (2:2), Crisma 28 (5:11), Pettirosso 4 (0:4), Ažman 15 (1:3), Sterni, Sosič, Godnič 4 (2:5), Berdon, Briš-čik 2, Škabar. TRENER: Drvarič.
PM: 12:27. SON: 18. TRI TOČKE: Oberdan 1, Crisma 1.
Jadranovi mladinci so se v petem kolu mladinskega državnega prvenstva srečali s favoritom za osvojitev prvega mesta te skupine in po pričakovanju izgubili. Pred tekmo samo je verjetno kdo na skrito upal, da bi jad-ranovci kot že proti Stefanelu spet poskrbeli za veliko presenečenje. Že po uvodnih minutah igre pa je bilo jasno, da Drvaričev! varovanci ne bodo ponovili »čudeža«.
Igralci Benettona so namreč predvajali zelo učinkovito igro v napadu: podaje so bile točne in hitre za iskanje ugodnega prostora za prodor. Ob pomoči visokih branilcev so se vrstile asistence za proste soigralce, ki so z lahkoto polnili Jadranov koš. V obrambi so bili naši fantje brez moči, saj so imeli opravka s hitrimi in visokimi nasprotniki, ki odlično obvladajo tehniko napada. Tako je bil izid tekme po treh minutah 15:3, zatem je razlika stalno naraščala (28:12, 36:15 in 55:26). Jadranovci so po začetni mož-moža obrambi, ki pa ni dala zaželena sadove, prešli na consko razporeditev. Gostje pa so premagovali tudi to obrambo s hitrim kroženjem žoge in neverjetno točnostjo meta iz velike distance. Pri tem se je še zlasti izkazal bek Arvedi, ki je dosegel 28 točk in šest trojk.
V drugem polčasu so Oberdan in ostali zaigrali bolj motivirano, Crisma in Ažman sta zadevala iz razdalje, predvsem pa je bolje delovala obramba, kjer si pohvalo zaslužita centra Godnič in Pettirosso. Plavi so zaostanek tudi znižali na -15, zatem pa je na igrišče ponovno vstopil odlični play-maker gostov Carone (14 točk) in razlika se je ponovno povečala.
Trener Drvarič je priznal premoč tako glede skupinske igre kot posameznikov Benettona, žal pa mu je bilo za slab prvi polžas, ko so njegovi varovanci bili povsem brez moči pred višjimi in boljšimi nasprotniki.
(V. Jogan)
DEŽELNI MLADINCI
BOR RADENSKA A -
LIBERTAS	66:86 (32:43)
BOR RADENSKA: Preši 3, Debeljuh 22 (4:6), Bajc 11 (2:2), Barini 11 (3:4), Doles 0 (0:2), Starec 5 (1:1), Rudež 6, Umer, Schiulaz 8 (2:2).
TRI TOČKE: Debeljuh 2, Preši 1, Bajc 1.
Belozeleni so tokrat na spolzkem domačem igrišču visoko klonili proti dobri ekipi Libertasa. Pri naših se je še kako poznala odsotnost Maura Simoniča predvsem pri skoku pod košema in tudi v napadu pri zaključevanju na koš. (U. A.)
DRŽAVNI KADETI
KONTOVEL-
ITALMONFALCONE 100:91 (48:43)
KONTOVEL: Ban 4 (2:2), Budin 36 (12:15), Cingerla, Spadoni, M. milič, Černe, Gruden (0:2), I. Milič 7 (1:3), Hmeljak 14 (1:1), Daneu 6 (0:1), Vodopivec 15 (5:7), Turk 18 (4:7). TRENER: Meden.
TRI TOČKE: Budin 2, Hmeljak 1.
Po zelo izenačeni in napeti igri so Kontovelci vendarle strli odpor trdoživih Tržičanov, ki so se zagrizeno borili do konca.
Poleg Jana Budina se je tokrat izkazal Marko Hmeljak, ki je v drugem polčasu dosegel nekaj odločilnih košev. Povsem zadovoljila pa sta tudi Vodopivec in Turk.
UDINESE BASKET -
BOR RADENSKA	102:89 (49:41)
BOR RADENSKA: Giacomini, Ga-loppin 2, Filipčič 11 (4:6), Bandi, Posse-ga 16 (7:11), Grbec 10, Bajc 7 (1:4),
Tomšič 28 (1:2), Bajc, Samec 13 (1:2), Križmančič 2.
TRI TOČKE: Filipčič 1, Possega 1, Tomšič 5.
Naši so odlično začeli in povedli z 10:2, nato so v napadu popustili tudi zaradi dobre »pressing« obrambe domačinov. Tako so gostitelji najprej izid izenačili, nato pa povedli in vodstvo obdržali do konca polčasa.
V	nadalejvanju so naši sicer reagirali, domačinom so se tudi približali na samih 6 točk, več pa niso zmogli.
(U. A.)
OSTALI IZIDI 3. KOLA: Don Bosco - Ricreatori 90:85; Ferroviario - Thesis Pordenon 67:78; Digas San Daniele -Rex Videm 78:80; SGT Buli - Stefanel 74:98; Grup Pordenon - Bernardi Gorica 72:75.
LESTVICA: Kontovel, Bernardi Gorica, Don Bosco, Stefanel in Rex Videm 6; Italmonfalcone 4; Bor Radenska, Udinese Basket in Thesis Pordenon 2; Ricreatori, Digas San Daniele, SGT Buli Trst in Ferroviario Trst 0.
NARAŠČAJNIKI
V	tem prvenstvu se nadaljuje uspešen nastop naših treh predstavnikov. Če je bilo pričakovati, da bosta Bor Indules in Kontovel brez večjih težav premostila prvi oviri, pa vsekakor ugodno presenečata Sokolovi zmagi. Delo, ki jo je doslej opravil trener Andrej Vremec, je nedvomno dalo dobre sadove.
IZIDI 2. KOLA: Bor Indules - Ricreatori 128:37; Kontovel - Latte Carso 144:35; Sokol - Stefanel C 90:76; Stefanel A - Autosandra 142:64; Stefanel B -Stella Azzurra 171:44; Don Bosco -SGT 75:38; Inter 1904 - Libertas 100:72.
LESTVICA: Bor Indules, Kontovel, Sokol, Stefanel A, Stefanel B, Don Bosco in Inter 1904 4; Libertas, SGT, Stefanel C, Autosandra, Ricreatori, Latte Carso in Stella Azzurra 0.
Jan Budin z žogo (sicer med člansko tekmo D lige proti Arditi) je bil s Kontovelovi kadeti s 36 točakmi spet najboljši strelec na srečanju proti Italmonfalconeju. (Foto Križmančič)
naši nogometaši v mladinskih ligah - naši nogometaši v mladinskih ligah
obvestila
j	UNDER 18
S, ^I: Opicina - Domio 1:1; BREG -tia 0.fea 0:3i PRIMORJE - Muggesa-bola ' btaranzano - Pieris 1:1; Chiar-Olitn '. Echle Ad. 1:2; Fincantieri -3:0| Montebello - S.M. Sistia-
ti, ^"^ICA: Staranzano 9; Fincantie-BltgQ0ntebello 8; Pieris 7;' Domio, Ha p Hntpia 6; Opicina, Muggesa-Je'3 aUe Ad. 5; Chiarbola 4; PRIMOR-' Andrea 2; S.M. Sistiana 0.
naraščajniki
S. GIOVANNI
STu' '
Ca rčELCl ZA ZARJO: avtogol, Dili-2ARCeVari-
Vrojj^A: Liuzzi, Ražem, Kralj, Grgič, HtermC' ^-ocevari, Passanisi, Dilica,
enich, Moreu. (Bellafontana,
>ri, D
zT9111'
točkria ie zasluženo prišla do obeh cel0' CePrav 80 nasprotniki zgrešili Seien^0 zadetkov. Premoč Zarje pa
! Poznal,
Vka,
a predvsem v drugem delu
t0Vali dr,
rerem so z natančno igro ob-
agoceno zmago.
^MORje
'IMor
a ■<^U8
Kristj-^an9ari. Ostrouška, Zampolli, jan paho.
Prt^ - PORTUALE	, ,
HuSu rP^-IE: Emili, Aleš Pahor,
0:2 (0:1)
_	.....________ Pahor,
Passoii- at*n' Gherbassi, Digovich, ^ Zanc
Proti1 ^°r' (Ferfolja)-Onikal Ze 0 d°bri ekipi, kateri je cev, So 0 kar pet standardnih igral-še kar naši zopet izgubili, vendar so Pnuas Za<Iovolili s prikazano igro. Prvi toda ni\^il brez večjih priložnosti, iejg ..koncu je napaka obrambe, ki V a. lcaina, privedla do zadetka. Pgem delu velja omeniti ne-
?ptetno i delu veli žvi£0 ln ob koncu
Ntkrat)e Sodnika- Mož
celo sramotno
__v črnem je kar
Pokazal našim rumen karton
1 enkr t	1 našim rumen Kanor
tein koa Ce^° rdeeega ‘ Pahorju, med Hjii, j gostje, po njegovem mne knj m.;?-- korektno. Naši so imeli ne^
**>lel sre°ZnosII 8 Husujem, ki pa ni cem So Ce' t;er deset minut pred kon-ZaPečat'r°S^e z >>nedeljskim strelom« . erbas ■ rezuItat- Pohvalo zasluži ^kodbi S1' ^ ie dobro okreval po po-kritiko' j?? e9 ceIe ekipe. Dodali bi dobil ka a70riu' ki je v petih tekmah ^0rie- (ma • S rde^a In tr* rumene kar-iZlDr
•korje p ontebello - Olimpia 0:1; Pri-«na 2:2 7°rtUale 0:2: s- Andrea - Opi-Paneiig' a^a " S' Giovanni 3:2; Cam-Bosco 4.(1 ,5ortitudo 3:3; CGS - Don Servoia ' Uoimo - Zaule 4:0. POČIVA:
LESTVICA: CGS 12; Portuale 11; Fortitudo 9; Olimpia in ZARJA 8; Domio in Opicina 6; San Giovanni 5; Don Bosco, SanfAndrea, Zaule 4; Campa-nelle 3, PRIMORJE 2; Servola in Montebello 1.
NAJMLAJŠI
RONCHI - PRIMORJE	2:1 (0:1)
PRIMORJE: Husu, Milič, Lovrečič, Ražman, Braini, Sardoč, Emili, Švara, Šemec, Kuk, Balbi, (Kafol, Turk, Luk-ša, Velikonja, Šušteršič).
Sobotno gostovanje v Ronkah se je zaključilo z drugim zaporednim porazom rdeče-rumenih. Sicer so naši dobro začeli in imeli nekaj dobrih priložnosti. Primorjaši so celo prešli v vodstvo po neverjetni enajstmetrovki, ki jo je sodnik dosodil po dotiku z roko igralca Primorja. Kuk jo je odlično izvedel.
V drugem polčasu so domačini reagirali in zmeda naših je pripomogla, da so v dveh minutah gostitelji dvakrat zadeli. Do konca so naši napadali, a jim ni uspelo remizirati. Pohvalo zaslužijo Kuk in Emili, ki ob nedeljah igra tudi kot vratar pri naraščajnikih, ter Šemec, kateri prav tako uspešno igra v višji kategoriji. (Maxi)
IZIDI: S. Michele - S. Polo 5:0; Ison-zo - S. Sergio 2:2; Ronchi - Primorje 2:1; S. Canzian - Turriaco 4:1; Staranzano - Gradese 0:0; S. Marco - Pieris 10:1.
LESTVICA: Staranzano 11; S. Sergio, Ronchi in S. Canzian 10; Isonzo 8; PRIMORJE, S. Michele in S. Marco 7; Pieris 6; Gradese 3; S. Polo 2; Turriaco 1.
ZAČETNIKI
ZARJA ADRIAIMPEX -PONZIANA	1:0 (1:0)
ZARJA ADRIAIMPEX: Damjan Gregor!, Jan Gregori, Martini, lozza, Ten-ce, Lorenzi, Zornada, Kariš, Čurman, Manzin, Sossi (Damjan Gregori), Križmančič, Vesnaver, Šik.
STRELEC ZA ZARJO: Čurman
Na spolzkem igrišču v Bazovici so Zarjani zaluženo premagali šibko Pon-ziano z golom Čurmana v prvem polčasu in si tako priborili tretjo zmago v tem prvenstvu. Zmaga naših ni bila nikoli v dvomu, saj so imeli stalno pobudo v svojih rokah, tako da niso gostje iz Trsta niti enkrat prišli v kazenski prostor domačih.
Imeli so precej priložnosti za gol, toda vratar gostov je bil na vseh niz-
kih žogah vedno na pravem mestu, toda je moral kloniti pred lepim visokim strelom Čurmana v kazenskem prostoru. Tudi v nadaljevanju so domačini stalno napadali, Tržačani so se le branili tako da so bili napadalci s Karišem, Manzinom in Janom Gregorijem na čelu netočni. Vsekakor je 1:0 po prikazani igri pretesen izid, saj bi si zarjani tokrat zaslužili kaj več. (d.gr.)
PORTUALE - PRIMORJE 1:1 (0:1)
STRELEC ZA PRIMORJE: Šemec.
PRIMORJE: Gruden, Blažina, Spi-nazzola, Bukavec, Ostrouška, Budin, Pertot, Šušteršič, Šemec, Milič, Škrlj (Lukša).
Naši so proti ekipi, ki še ni prejela zadetka in ki je zasedala prvo mesto, dosegli točko. Točko, ki so povsem zasluženo iztržili, saj je vratar gostov rešil res vse mogoče. V prvem polčasu so rdeče-rumeni prejeli zadetek takoj na začetku in z odlično reakcijo potisnili nasprotnike na njihovo polovico. Vendar ves trud je prinesel le do lepe priložnosti Šemca, katero je vratar lepo zaustavil.
V drugem delu so naši še bolj pritisnili in imeli celo vrsto priložnosti s Pertotom, Šušteršičem in Šemcem, vendar je bil vratar izvrsten. Le ob koncu je Šemcu uspelo doseči zaslužen remi. Pohvalo zasluži vsa ekipa zaradi dobre igre izvedene v hitri in borbeni tekmi. (maxi)
IZIDI: Muggesana - S. Luigi 1:6; Don Bosco - Fulgor 1:2; Primorje - Portuale 1:1; Zarja - Portuale 1:0; Costalunga -Fortitudo 0:3; Motebello - Triestina B 0:7.
LESTVICA: Fortitudo 8, Portuale 7; Triestina B in ZARJA 6; PRIMORJE in S. Luigi 5; Ponziana 4; Fulgor 3; Montebello 2; Costalunga in Muggesana 1; Don Bosco 0.
CICIBANI
SKUPINA A
PRIMORJE - PORTUALE	2:2
STRELCA: Batti in Pahor.
PRIMORJE: Hrovatin, Černjava, Gabrovec, Batti, Babudri, Pahor, Košuta, Škabar, Flego, Švara, Kapun.
Primorje je povsem zasluženo vodilo skozi celo tekmo, vendar pa so prav na koncu srečanja popustili in dovolili, da so nasprotniki najprej zmanjšali zaostanek, nato pa celo izenačili. Škoda, saj so Prosečani izgubili dobro priložnost za osvojitev obeh točk.
IZIDI: Altura - Montebello 5:0; Don Bosco - Roianese 0:3; Primorje - Portuale 2:2; CGS - Triestina 1:6. POČIVA: Costalunga.
LESTVICA: Roianese in Triestina 6; PRIMORJE 3; Portuale, Costalunga in Altura 2; Montebello 1; Don Bosco in CGS 0.
SKUPINA C BOR FARCO -
ESPERIA SAN GIOVANNI 0:1 (0:1)
BOR FARCO: Jaš Gregori, Berce, Umari (Carli), Longo, Štokelj, Primosi, Tolentino.
Derbi kola med Borom Farcom in Esperio se je zaključil s tesno zmago gostov, ki so dali gol takoj na začetku tekme in ohranili prednost do konca. »Plavi« so sicer zaigrali solidno in borbeno, čeprav so stopili na igrišče nekoliko okrnjeni in prvi udarci so vsekakor pripadali gostom, ki so, kot rečeno, takoj na začetku izkoristili napako obrambe domačih in povedli. Naši so sicer reagirali, a napadalci niso znali izkoristiti priložnosti za gol. Gostje so imeli več od igre, a so jih vedno lepo zaustavlili izven kazenskega prostora. Po odmoru so naši imeli več od igre. Bili so nevarnejši v napadu, izkazal pa se je tudi gostujoči vratar, ki je nekajkraj lepo posegel. Kljub nezasluženemu porazu so borovci odigrali eno boljših tekem proti favorizirani Esperii, ki spada v sam vrh prvenstvene lestvice, (d.gr.)
IZIDI: Muggesana - S.Vito 5:2; Fulgor - Fortitudo 2:3; Fani A - Opicina 6:1; Bor - Esperia S.G. 0:1.
LESTVICA: Esperia S.G. 6; BOR, Fortitudo, Muggesana 4; Fulgor, Fani A 3; S. Vito, Opicina 0.
MLAJŠI CICIBANI
ROIANESE B - BOR	1:3
STRELCA ZA BOR: Zornada (2) in Grgič.
BOR: Štrain, Sedmak, Grgič, Martini, Cauter, Tul, Zornada, Gurman.
Borovci so zmagali povsem zasluženo, največjo zaslugo za slavje pa imata vratar Štrain, ki je obranil vrsto skoraj stoodstotnih priložnosti, in Zornada, ki je dosegle dva zadetka, vseskozi pa je igral zelo zbrano in zanesljivo.
IZIDI: Roianese B - Bor 1:3; S. Giovanni A - Triesitna A 1:2; Campanelle - S. Luigi 5:11.
LESTVICA: Triesitna A 6; S. Giovanni A in BOR 4; Campanelle 2; S. Luigi in Roianese B 0.
SK BRDINA
priredi zimovanje v Hotelu Planja na Rogli od 21. do 28. decembra. Možnosti smučanja tudi z učitelji, bazen, tenis ter ostala rekreacija. Izredno dobri pogoji za družine. Vse potrebne informacije v Prosvetnem domu na Opčinah v petek, 8. t. m., od 18. do 21. ure, 9. t. m. od 16. do 21. ure ter 10. t. m. od 10. do 19. ure ob priliki sejma smučarske opreme.
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi vse šahiste na 9. zamejsko šahovsko prvenstvo ZSŠDI, veljavno za 5. memorial proi. Zlatka Jelinčiča. Prvenstvo se bo začelo v soboto, 9. novembra, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.), nadaljevalo pa na Opčinah 16. in 23. novembra. Vpisovanje tik pred pričetkom turnirja. Vabljeni!
PLANINSKA ODSEKA
ŠZ SLOGA in SK DEVIN organizirata v nedeljo, 10. t.m., pohod v neznano in martinovanje ob 15. uri v planinski koči na Sviščakih (Ilirska Bistrica). Odhod iz Bazovice ob 8. uri. Prijave in iniormacije V. Stopar (tel. 226283) in B. Škerk (tel.200236). Vabljeni člani in simpatizerji.
SK BRDINA
priredi SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME v Prosvetnem domu na Opčinah v petek, 8. 11., od 18. do 21, ure; v soboto, 9. 11., od 16. do 21. ure; v nedeljo, 10. 11., od 10. do 19. ure. Sprejemanje opreme v četrtek od 18. do 21. ure v prostorih kluba, Proseška ulica 131 in v petek od 17. ure dalje med sejmom v Prosvetnem domu.
SK DEVIN - ŠD SOKOL prirejata 16., 17. in 18. t. m. v dvorani I. Gruden v Nabrežini 89 (v neposredni bližini Trga sv. Roka) TRADICIONALNI SEJEM NOVE IN RABLJENE SMU-ČARKSE OPREME.
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK priredi sejem rabljene smučarske opreme v telovadnici v Dolini. Opremo sprejemajo 8. in 9. t. m. od 19. do 21. ure in 10. t. m. od 10. do 12. ure. Prodaja opreme pa bo 16. t. m. od 15. do 19. ure, 17. t. m. od 10. do 12. in od 15. do 18. ure ter 18. t. m. od 17. do 19. ure. Na sejmu boste dobili tudi vsa pojasnila v zvezi z zimovanjem. Vabljeni!
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se bo letošnji šahovski turnir za osnovnošolce začel v Borovem športnem centru v soboto, 9. t. m., ob 15. uri. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj šahovnico.
KOTALKARSKA SEKCIJA ŠD POLET obvešča, da se nadaljujejo vpisovanja za kotalkarski tečaj. Interesenti naj se javijo na kotalkališču ŠD Polet vsak dan od 17.00 do 20.00 (tel. 211758).
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v Sloveniji številka 15 SLI dnevna; mesečna naročnina 300 SLT.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za Slovenijo: žiro račun 50101-601-85845
ADIT 61000 Ljubljana
Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185
Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda: osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
sreda, 6. novembra 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PR 559	nao/T«418
Tel. (040) 7796-600 - Tl* 460894 - Fax “ GORICA - Drevored 24 maggio 1	.,c-i2958
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavča1,
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Na rimskem vrhu bodo države članice odločale o enotni evroameriški strategiji
Severnoatlantski pakt snuje novo vojaško in politično sodelovanje z Vzhodno Evropo
RIM — Jutri in v petek bo v Rimu vrh Severnoatlantskega pakta, katerega cilj je postaviti temelje novi politični in vojaški strategiji organizacije. Vrh bo v hotelu Sheraton, kije že od včeraj močno zastražen (na sliki AP). Tudi ta dogodek sodi v zgodovinske prelomnice, ki so se v Evropi zvrstile po koncu hladne vojne. Šefi vlad članic NATO bodo sestavili dva dokumenta: prvi bo vseboval novi strateški koncept, drugi pa bo politična deklaracija o bodočem sodelovanju z državami bivšega Varšavskega pakta.
Pomembnejši dokument se nanaša na strateški koncept, ki bo poleg že ustaljenega binoma »ob-ramba-dialog« vseboval tudi več točk o kooperaciji z državami bivšega vzhodnega bloka, in v prvi vrsti s Sovjetsko zvezo. Delegati NATO so tudi napovedali, da bodo korenito spremenili besediš-
če in iz njega črtali izraze: ogrožanje, sovražnik in vojna strategija. V strateškem dokumentu bodo smernice za izoblikovanje evroa-meriške strateške enotnosti, ki bo izrecno obrambnega značaja, smernice za postopno in vzporedno odpravljanje orožja tako iz oporišč NATO kot iz oporišč bivšega Varšavskega pakta. V prihodnjih treh, štirih letih, bi morali iz oporišč NATO odpraviti vsaj 80 odstotkov sedanjega jedrskega arzenala.
Politična deklaracija se bo nanašala predvsem na nove oblike sodelovanja z »bivšimi sovražniki« in s tremi baltiškimi državami. Nova kooperacijska struktura se bo nanašala tudi na upravljanje morebitnih lokalnih kriz in na nadzorovanje jedrskega orožja, sledila pa bo tudi rekonverziji vojaške industrije.
Nov primer smrti zaradi pomanjkanja zdravniške nega
RIM — Primeri smrti zar^ pomanjkanja ustreznih z..uje. stvenih struktur se še naua 1 j„ jo. Zadnja na tem tragične ^ sramotnem seznamu je .PrlTietih ženska, ki so jo zavrnili v P bolnišnicah in je zaradi pon* se kanja pomoči umrla. Zg04** a je na Siciliji, kjer je zdravSVuiu. struktura v popolnem r?.z ^ Zdravstveni delavci praY1l0,bojj bi se to lahko zgodilo hjer drugje, saj je celotni zdravst sistem tako neurejen in. neS,njK, matičen, da je vsak težji b° ki potrebuje pomoč, življem ogrožen.	. je.
Ponekod so se zdravstveni .j lavci že organizirali in za*J takjšnje aktiviranje telet0 številke 118, preko katere je r. goče dobiti vse potrebne m* v macije o stanju v bolnišnic3 'a upanju, da se bodo stvari vsaj silo uredile.
Drugi dan splošne stavke v JAR v znamenju številnih atentatov
CAPETOWN — S celo serijo atentatov se je začel drugi dan splošne stavke (na sliki AP povorka v Sowetu), ki so jo proglasili črnski sindikati Afriškega narodnega kongresa v protest na uvedbo davka na dodano vrednost (IVA).
Tako je eksplozija hudo poškodovala železniško progo med Dun-swartom in Daveytonom, na industrijskem in rudarskem področju v okolici Johannesburga. Za zdaj še ni podatkov o morebitnih žrtvah. Bombe pa so eksplodirale še na treh progah med Capetovraom in Belvilleom. Tam žrtev ni bilo, policija pa sumi, da se z napadi na železniške proge skuša prisiliti vozače, da ostanejo doma in ne hodijo na delo.
V pokrajini Natal pa sta bili v spopadih med zagovorniki in nasprotniki stavke ubiti dve osebi, v Nyangi enem od naselij na periferiji Capetowna pa so iz zasede s strelnim orožjem ranili nekega policista.
Po prvih uradnih podatkih naj bi bila tudi včeraj udeležba v stavki izredno visoka, v Sowetu in na Rtu dobre nade pa je bilo število delavcev, ki se vsakodnevno vozijo na delo v druga industrijska in rudarska središča, minimalno.
Sefa redarjev dolžijo
jemanja podkupnino
C ATANI A
V catanijskem zaporu so včeraj zaslišali podpol^0 jj, ka Giuseppa De Franca, komandanta oddelka za storitve pri meS. jjr redarjih v Catanii, pri katerem so v žepu našli ovojnico z 10 milij.0?^], in ga zato obtožili sprejemanja podkupnine. De Franco je včeraj -jj da so mu denar podarili organizatorji sejma, ki se je v nedeljo .zaNj£in' v Catanii. Po njegovih besedah je bil denar namenjen za večerjo ov skih redarjev, ki so na sejmu skrbeli, da je vse nemoteno potekalo-
Toda De Franca bremeni izjava Dina Fraua iz Oristana, ki je P.eIl0 kovalčem izjavil, da ga je De Franco prisilil, da mu je plačal °111611 vsoto v zameno za izdajo dovoljenja za postavitev luna parka na se^ jar ču. Frau je namreč na sejmišču že imel svoj zabaviščni prostor, ve.-aVi pa zanj še ni imel dovoljenja, čeprav je prošnjo že vložil. P° P^gšil enega od redarjev se je Frau podal na ustrezni urad, da bi PoSP postopek in se izognil kazni za obratovanje brez dovoljenja.
Zoološki vrt in pravi arzenal v stanovanju nekega Američana
zbirka orožja. Američan je najrazličnejša orožja iz ri111^;!' obdobja in srednjega veka, 0 a. pa so tudi številne mine, torje, avtomatske pištole, Vx°. m kovsko raketo, radijske daljnoglede in naprave na i e, deče žarke. Policisti so hišn° fCe
Sl
FRANKFURT — Frankfurtska policija je včeraj zjutraj v stanovanju nekega Američana, ki je trenutno v ZDA, odkrila pravi arzenal orožja iz najrazličnejših obdobij, ob tem pa še mini živalski vrt s plazilci. V eni od omar je namreč domoval trimetrski piton, v kopalni kadi je počival dvometrski krokodil, po stanovanju pa sta se prosto sprehajala dva izredno redka varana.
Izredno zanimiva pa je bila tudi
deče žarke. Policisti so ru.;’“Ujave iskavo opravili na podlagi p j. v sosedov. Živali so odpel] z frankfurtski zoološki vrt, za 0 cej orožja pa so potrebovali P velik tovornjak.
Nevarnost bohotenja paravojaških strankarskih oboroženih skupin
Ali je bil Libanon v primerjavi z bivšo Jugoslavijo pravi raj?
Med Hrvatsko in Srbijo napetost ne popušča. Evropa pa žal razpravlja in ne ukrepa, vsaj tako ne, da bi bilo to otipljivo. Bojišč na srbsko-hrvaški fronti je zmeraj več, žal pa je zmeraj več tudi raznih vojska, takorekoč državnih, poldržavnih ali celo divjih oboroženih formacij, ki so jim dogovori in celo ukazi pogosto deveta briga.
Vprašanje ali je sploh jasno kdo poveljuje je preprosto toda še kako utemeljeno. Res je, da takorekoč uradna oblast na Hr-vatskem in v Srbiji (ter vojaška) v glavnem obvladuje te formacije, toda zagotovo ne vseh. Vojna v nekdanji Jugoslaviji je po svoji silovitosti, krutosti in anarhiji spet dokaz, kako navsezadnje več desetletij ni bilo dovolj, da bi se ta del Balkana pričel razvijati v duhu sodobnih civilizacijskih tokov.
Poldržavne ali pa kar divje oborožene skupine, če ne celo vojske, sa tako na Hrvaškem, kakor v Srbiji. Na Hrvaškem so najbolj izrazite tako imenovane »Hrvatske oborožene sile«, ki so nastale v okviru »Hrvatske stranke prava«; štejejo, kakor se sliši, okrog deset tisoč mož, poveljuje pa jim Dobrislav Baraga, predstavnik skrajne desnice, ki se okrito poteguje za obnovo nekdanje fašistične Neodvisne države Hrvatske. Zanj so Hrvatje domala povsod, v Tre-birnju, Bileči, Sandžaku in še marsikje.
Od tega, da bi imela svoje vojaške formacije, pa navsezadnje ni daleč niti Stranka demokratičnih sprememb, ki pa organi-
zacijsko in politično zasleduje smer Teritorialne obrambe in se je še kar utrdila tam, kjer imajo nekdanji komunisti oblast; to velja za Makarsko, Ploče, nekatera istrska središča, Delnice, Crikvenico, pa tudi Reko. V teh formacijah pa niso samo člani te stranke, pač pa tudi številni drugi. V svoji politiki sicer stranka podčrtuje odločnost, toda tudi dialog. Njena takorekoč članska sfera se širi.
Kako hrvaško »vrhovništvo« včasih težko oblvada razne oborožene skupine je pred dnevi pokazal primer v zagrebški vojašnici Borongaj; povelja so si namreč sledila drugo za drugim, bila pa so si povsem nasprotna. Domala anarhično stanje na bojiščih odslikava tudi dejstvo, da imajo na primer v Vukovarju, na hrvaški in srbski strani, kar okrog šest poveljnikov, ki vodijo vojno. Podobno je, kakor se sliši, v Osijeku in na Banji. Celo v Tudjmanovem Zboru narodne garde se pogosto povelja tako križajo, da preprosto ni mogoče razumeti kdo takorekoč komandira in kdo izvaja.
Še bolj »slikovito« pa je stanje v Srbiji, kjer ima orožje, kajpak poleg redne vojske,
kar okrog 280 tisoč ljudi. Večinoma so v Teritorialni obrambi, toda tudi tam imajo Narodno gardo, v kateri je okrog 30 tisoč ljudi, so pa v njej večinoma pripadniki »Srbskega gibanja obnove«. Obstajajo tako imenovani »Beli orli«, ki jim načeljuje Mirko Jovič, leader »Srbske narodne obnove«. V Narodni gardi igra skrajnostno vlogo Željko Raznjatovič - Arkan z gibanjem, ki širi geslo »Vse srbsko v obrambo srbstva«.
Ob hercegovski meji so Srbi ustanovili že kar »Prvo krajiško brigado«, ki pa je bržčas pod poveljstvom jugoslovanske, oziroma srbske vojske. Od nekod je zavel glas, da formirajo tudi enote »Jugoslovanske ljudske fronte«, ki naj bi politično spadale pod tako imenovano »Gibanje za Jugoslavijo«, sicer stvaritev jugoslovanskih generalov. V Nevesinju so nemara ustanovili kar odred »Karadjodje«, kajpak z monarhistično smerjo. K vsem tem pa je treba prišteti še »Srbske prostovoljne odrede«, ki jih vodi Draža Kovačevič in izvajajo »nadzorstvene naloge« na Kosovu (gre za okrog 15 tisoč mož, ki so v glavnem v Prištini, Peči in Mitroviči); nenazadnje pa sodi semkaj
tudi vojska Vojislava Šešlja, ki rni° 0 10 tisoč bojevnikov.	-^s-
Vse te formacije ravnajo pač	po
tno. Tako na Hrvaškem kakor v Srx>1J red-svoje predstavljajo »avantgardni ^e!lrVatje no vojske in politike oblasti. Ce h ^s. govore o »četnikih« v Srbiji, Srbi pa 0 ^et taših« na Hrvaškem, pač v duhu r. n(l med drugo svetovno vojno, potem ' . radiani, da bi jih najbolj plastično PoOSsta[ije la prav te formacije. Res je zdajšnje ^ v nekdanji Jugoslaviji najgrša kop1! nih pripovedi o zaostalem Balkanu. ne Ne gre pa samo za številne obor op skupine, pač pa zlasti za anarhijo, 1' rujejo. Hrvaški general Ivan ^aKnVeg(i eden glavnih svetovalcev Tudjmu »vrhovništva«, pravi, da pri takem v ne more biti »sinhronizacije«. ^a^°rpniirje takih okoliščinah uveljavijo vsaj Pr misel' v nekdanji Jugoslaviji? Nekdo je 0	^0t
no rekel, da so na Balkanu iz strauoro’N' sinonim demokracije) brž nastale o ^ ^e. ne formacije. Libanon je v primerjav kdanjo Jugoslavijo domala raj. ^ »večej' Evropa pa še zmeraj razmišljU’ ^jjko mu razpravlja, čeprav zadnje	jj je
bolj prizadeto. Zoper nosilce polih ' g jji povzročila tak kaos (srbske °d}as^ve ^cije) poveljnike jugo-vojske ter /?F^°ve^rezflv!' so potrebni ukrepi, stvarni in naj' Gospodarske sankcije, se sliši, bi Matja oblika.	^ ko(.jaN