' V/;joCHAFT NIARiUHtí tp 12. številka. t Beil&gdn Maribor, dne 23. marca 1916. L. tečaj. List ljudstvo v pouk in zabavo. naročnino, inserate in reklamacije. " ' -------- Za inserate se plačuje od enostopne peUtvrste za enkrat 18 vin., ali kar je iste, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin Za večkratne otr!a«e Drim-rrn nonHit V oddelku M,i, „„„.„„ju« __________^beseda 5 vin. P,rte in zahvale v.aka petitvr^ ^ vin., in Poslano 30 vin. - I„s4ti se sprejemajo do torka -^KLpTSSlnS® so poštaS pr^ ^^ Položaj. Vse pričakuje skozi celo zimo naznanjenih o-Senziv na vseh bojiščih.. Prva ofenziva se je aačela na francoskem bojišču pri Verdunu. Toda niso je začeli Francozi, ampak naši severni zavezniki. Boj še ni končan. Nemci napenjajo vse sile, da pro-derejo, Francozi, da odbijejo napad. Druga o -f e n z i v a se je izvršila na italijanskem bojišču. Res, tukaj pa so začeli naši sovražniki z ofenzivo. Zadnji teden so jo začeli, a že tudi zadnji teden končali, dobili so jih koj prve dni pošteno po prstih. V-siljuje se nam prepričanje, da italijanska armada, z-rahljana od 4 ponesrečenih ofenziv, ni več zmožna za ofenzivo, ampak samo še za defenzivo. Saj je tudi čudno, da mi, ki imamo proti Lahom vojakov komaj dovolj za obrambo na soški fronti sedaj vsak dan poročamo o majhnih uspehih, ki so sicer majhni, a le vendar iz ofenzivnih sunkov izvirajoči uspehi. V italijanski'zbornici, kjer je zaradi neuspehov vse sitno in razdraženo nad vlado, ki je italijansko ljudstvo tirala ¡t« dovolj priprav ljfciid • t-rofci svojim poprejšnjim zaveznikom v vojsko, je vendar 394 poslancev izrazilo vladi zaupanje, 61 nezaupanje. Nihče se namreč noče darovati, da bi zavoženi voz izvlekel iz blata. Tretjo ofenzivo so začeli te dni Rusi in sicer proti nam in proti Nemcem. O tej ofenzivi so se skrivnostno šepetale najbolj bajne reči, n. pr. da stojijo milijoni pripravljeni za ofenzivo, da je število njih topov ogromno, da je municije v izobilju na razpolago, da so se nastavili novi poveljniki itd* Navadno pa je Jako, da kdor veliko govori, malo stori. Sicer pa je naše armadno vodstvo dobro pripravljeno za vse ruske poizkuse. Da Rumunija zopet rožlja s pripravami, je orezdvomno, Mogoče, da hoče Rusija skozi Rumunijo proti Bolgarom in proti Carigradu. Saj je gotovo Cu-*jli v Mali Aziji ruski načrt, da prodirajo ob Črnem LISTEK. Vojne pridige v postil 1. 1916, m. Praznik oznanjenja Marije device. ZZ dovoljenjem kn. alt. La.aai.«.sl,,ga cr .¡samt« i. iluc ii. marca 1916. Evangelij sv. Lukeža 1, 26-38. Tisti čas je bil angelj Gabrijel od Boga poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Nazaret, k Devici, zaročeni možu, kateremu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in Devici je bilo ime Marija. In angelj je prišel k njej in je rekel: Ceščena, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami! Ko je pa to slišala, se je prestrašila nad njegovim govorjenjem in je mislila, kakšno bi bilo to pozdravljenje. In angelj ji je rekel: Ne boj se, Marija, ker si našla milost pri Bogu! Glej, spočela boš v svojem telesu in rodila Sina, in imenuj njegovo ime Jezusi Ta bo velik in Sin Najvišjega imenovan; in Gospod Bog mu bo dal sedež Davida, njegovega očeta, In bo kraljeval v hiši Jakobovi vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca. Marija pa je rekla angelju: Kako se bo to zgodilo, ker ne poznam moža? In angelj je odgovoril in ji rekel: Sv. Duh bo prišel v te In moč Najvišjega te bo obsenčila; in ln zato bo Sveto, ki bo rojeno iz tebe, imenovano Sin božji. In glej, Elizabeta, tvoja sorodnica, je tudi spočela sina v svoji starosti, in ta mesec jo že šesti njej, ki je imenovana nerodovitna; ker pri Bogu nI nemogoča nobena reč. Marija pa je rekla: Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi! Ceščena, milosti polna! V duhu vas vidim in SliSim, dragi naši vojaki, izgovarjati ta prelepi molitveni pozdrav,- s katerim so Marijo prvikrat po- morju proti Carigradu. V slučaju, da hoče Rusija res skozi Rumunijo, mora Rumunija pokazati svojo barvo, kajti mi, Nemci in Bolgari vendar ne bomo mirno gledali, da Rumunija gre našim sovražnikom na roko. V tem slučaju bi se vnela na rumunskih tleh strašna vojska, ki bi ne pustila.v Rumuniji kamna na kamnu. Razumljivo bi torej bilo, ako se Rumunija pripravlja, toda zagonetno še ostane, za katero stran se pripravlja. Pred Solunom so zračni boji in majhni spopadi na suhem zadnje dni na dnevnem redu. Nemci vznemirjajo Francoze, da bi jih vezali na Solun, oziroma, da bi planili na nje. ako bi jim hoteli uiti. Na Francoskem se namreč vsak dan bolj nestrpno zahteva, da pridejo solunske čete domov, branit od Nemcev ogroženo domovino. Kaj se bo letos posebno izplačalo ? Ob!osti z raa- oni odloki oročajc, da bi so letos sadilo mnogo krompirja in sejalo mnogo oljnatih rastlin. Ta nasvet je popolnoma na mestu. Krompirja se je v vojskinem času izredno mnogo porabilo, tako da se sedaj že pojavlja pomanjkanje krompirjevih zalog. Mnogi posestnild se celo pritožujejo, da jim bo primanjkovalo semenskega krompirja. Da se bo moglo letos dovolj ali pa še več krompirja posaditi kot navadno, je potrebno, da se o-skrbi dovolj semenskega krompirja. Ker je čas kratko odmerjen, je potrebno, da se vsak, komur manjka semenskega krompirja, po občini obrne na okrajno glavarstvo, da isto poskrbi zanj. Krompir ima izredno lepo ceno, katera mu bo ostala gotovo še tudi v bodoče. Zatorej se naj vsak potrudi, da nasadi letos kolikor mogoče mnogo krompirja. zdravila angelska usta, ko je angel Gospodov Mariji oznanil, da bo spočela od Svetega Duha in rodila Sinu božjega. Vidim vas, ki vam še dosega uho glas zvona, nekje v daljini zvonečega Ceščenomarijo, kako se vaši prsti, ki so navajeni, da se oklepajo hladnega, smrtonosnega orožja, zlagajo in sklepajo k molitvi in kako razoglavr pozdravljate po angelovem zgledu Kraljico nebes in zemlje. Vaša molitev se kakor na angelskih perutih dviga proti nebesom, vaš spomin pa s perutmi ljubezni plove proti domu, proti domači cerkvi, kjer se sedaj tudi oglaša zvon, vaš domači, vam tako dragoceni zvon, kateri vaše ljube, ki ste jih pustili doma, vabi k molitvi. Ce pa tudi ne prihaja do vaših ušes noben zvonov zvok, vendar ne puščate v nemar, da ne bi ob jutranjem svitu in ob solnčnem zatonu svojega pobožnega pozdrava poslali njej, ki je jutranja zarja našega zveličanja. Vas vidim, ki ste v strelskih jarkih pripravljeni za bran in boj, kako si s Ceščenomarijo in z rožnim vencem lajšate trpljenje in utrjujete pogum. Ko grmijo topovi, da se stresa ozračje; ko v vaši bližini udarjajo granate, da se kar sipajo razstrelki; ko brnijo okoli vas krogle ali pa je sovražnik z naskokom navalil na, vas. vzdihajo vaše ustnice: „Jezus, Marija", in iz vašega srca kipi pobožna in zaupna prošnja: „Marija, varuj nas!" Vidim tebe, dragi naš vojak, ki te je v ljutem boju ranil sovražnik. Kri ti curlja iz rane. Toda na svoja usta hvaležno pritiskaš Marijino svetinjico ali pa molek: Marija te ie varovala, da tvoja rana ni hujša. Pa tudi tebe vidim, ki ležiš na bolniški postelji, votlega obraza, po-bledelih in porumenelih lic, kakor da bi v njil? ne bi- Enako je z oljnatimi rastlinami. —« Ker je uvoz olja iz tujine zaprt, je nastalo v našiti krajih veliko pomanjkanje jedilnega in drugega olja; Cena pa je istemu izredno poskočila. Bučno olje, M je stalo pred vojsko 1 liter po 2 K, stane sedaj 7 K-Sejmo torej letos kolikor mogoče mnogo oljnatih rastlin, kakor: lanu, maka, solnčnic, buč itd. Mak n. pr< stane že sedaj 1 kg 1 K 50 v in utegne biti še dražji. Lan pa se ne izplača sejati samo radi olja, ampak tudi radi prediva, ki je v ceni poskočilo za 150— 200%. Poročila s Češkega pravijo, da tamošnji kmetje stara, malorodovitna hmeljišča opuščajo in sejejo mak, lan, konoplje in enatfe rastline. Kdor rabi kako vrsto omenjenih semen, naj se obrne na c. kr. žetvenega komisarja R, Petrovana na mariborskem okraj« nem glavarstvu, kateri bo dal nasvet, kje dobiti po« tretfno semenje. v Se enkrat: spomladansko delo na polju. "'""" " ""'........ ■-mmm Od uglednega posestnika Šaleške doline smo dobili sledeči dopis: V zadnjem „Slovenskem Gospodarju" je bil čla* nek „Skrb za spomladansko setev." Prosim Vas, da tudi ta-le članek priobčite v prihodnjem „Slovenskem Gospodarju" : živež in dobro orožje je glavni pogoj, da zmaga naša hrabra avstrijska armada:. Naj bi bilo orožje še tako izvrstno, 'Drez živeža, posebno sedaj, ko so nam sovražniki vsak dovoz zaprli, bi bil ves trud za» mau, če ne bo potrebnih delavcev, ki bi mogli zadosti živeža pridelati. Za to bi pa bilo res nujno potre* bno. da bi se člani občinskih žetvenih- komisij oprostili od vojaške službe. Sedaj je veliko hiš, ki nimajo gospodarja, oziroma nobenega rnošklega pri hiši in ne v soseščini, da bi sejal. Žetvene komisije pa bi le dajale družinam potrebne nasvete, kako se kaj seje, oziroma bi same pomagale. Najboljši člani teh komi-> lo več krvi. Težko sopejo tvoje prsi, hlastajoč po življenju, ki pa ti že visi na tanki niti. Tvoje oči iščejo, podobo Marije, kateri se priporočaš, da prosi za ie ob smrtni uri. Tako molite k Zveličarju in njegovi sv. Materi vi, dragi naši vojaki. Molijo pa tu®, sprejmite to naša zagotovilo, vaši domači. Kolikokrat smo jih že videli moliti, vaše matere, vaše žene, vaše hčere, vaše sestre! Pred tabernakljem, pred Marijino podobo klečijo in molijo ter vas priporočajo zavetju najsvetejšega Srca in varstvu Matere milosti. Solze jim polnijo oči, njih srce pa je polno zaupanja. Tako tvori Marijino češčenje vez med vojaki na bojišču ali v tujini in med njihovimi domačimi, vez, ki je ne more raztrgati nobeno razdalje. Ta vez je zato tako trdna, ker je Marijino češčen je za vsakterega kristjana dolžnost, ki jo je svetu oznanil sam angel Gabriel, ko je najspoštljiveje pozdravil Marijo ter ji oznanil, da postane božja Mati.: Božja mati, kakšno dostojanstvo! Sv. evnntielij jo osemkrat imenuje Mater Jezusovo. Ta edina beseda pove več, kakor bi mogel povedati najobširnejši življenjepis. Zakaj ta beseda obsega vse in tudi presega vse, s Čimer bi mogli slaviti in hvaliti -Marijo. V tem oziru prav lepo pravi goreči pridigar in nadškof sv, Tomaž iz Villanove (t 1555): „K najpopolnejšemu in. najobsežnejšemu življenjepisu Marijinemu za-< dostuje, da je o njej splošno in na kratko povzeto zapisano: Od ka,tere ie rojen Jezus, ki je imenovan Kri-« stus. Kaj zahtevaš še več? Cesa še pogrešaš na Devici? Zadostuje, da veš: Mati božja je. Zakaj, prosim to, katerja lepota, katera čednost, katera ml ost» katero veličastvo manjka Materi božjj?" _ Stran 2. SLOVENSKI GOSPODA H. 23. marca 1916. sij so oni gospodarji, kateri Imajo sami kakega delavca na razpolago, da pomaga, kjer je pomoč najbolj potrebna* In sicer so najbolj pripravni bolj stari možje, ki niso več pri skupni vojski, n. pr. oni iz letnikov 1865 do 1870, Taki so bolj izkušeni v vsakem gospodarskem delu in bi' jih tudi vojaška oblast ložje pogrešala. Brez pomoči, nasvetov in odredb žetvenih komisij bo ostalo letos veliko polja neobdelanega, ker mnoge žene sploh ne vedo, kaj bi sejale na eno, kaj na drugo njivo, ker prej so le možje vsa ta dela o pravljali. Ce pa ostane polje neolMelano, se bo pa veliko manj živeža pridelalo, kakor po navadi. Razglašeno je tudi bilo, da morajo občinske žetvene komisije skrbeti, da se polje pravočasno obdela. Pa če člani žetvene komisije niso doma, ne morejo s-krbeti za obdelovanje njiv in posestev. Mnogo žen bi bilo oblastim zelo hvaležnih, ko bi se ukrenilo, da bi se člani žetvenih komisij vsaj za nekaj časa oprostili,,vojaške službe Potem bi se ne bilo bati drugo leto pomanjkanja živeža za civilne ljudi in za vojaštvo, F. V. Delovni dopusti za moštvo na fronti, Višje armadno poveljstvo je odredilo, da tudi moštvo na fronti lahko dobi spomladanski delovni dopust za dobo najdalje 20 dni (vračunjena je tudi' vožnja domov in nazaj na fronto). Pogoji so sledeči: 1. Od čet, ki stojijo v prednji (boreči se) bojni črti, se nikomur ne dovoli dopusta. Od trdnjavskih posadk, Stabilnih zavodov, etapnih čet, drugih nadomestnih Oddelkov in vojaških oddelkov, ki se v vojnem ozemlju vežbajo za odhod na bojišče, se sme dati dopust 10 odstotkom moštva, t. j. od 100 mož teh oddelkov sme iti k večjemu 10 mož na dopust. 2. Dopuste dobijo edino samostojni posestniki in njil? nastavljenci (poslovodje); izjemoma tudi njih sinovi in delavci. 3. Slabo izvežbani vojaki od oddelkov, ki so pripravljeni na odhod na bojno črto, potem nezanesljivi ljudje vseh oddelkov pa sploh ne dobijo dopusta. 4. Za dopust se mora izbrati čas, ko je v domačem kraju do-tičnega vojaka na vrsti najnujnejše poljsko delo. — Vojaki naj sami pri svojih stotnijskih ali oddelnih poveljstvih prosijo za dopust. Javiti se morajo k rapor-tu in gospodu poveljniku razložiti, da so doma za s-pomladansko delo neobhodno potrebni. Koliko se potrebuje modr^ galice, Mnogokrat se sliši vprašanje, koliko se porabi galice na en oral vinograda. To vprašanje je gotovo zelo važno zlasti sedaj, ko je galica prav draga. Množina porabljene galice je seveda pred vsem odvisna od vinograda, oziroma od trt samih. Ce so trte pravilno, t. j. nizko vzgojene, se bo porabilo manje galice, kakor pri zelo visokih starih trtah. Bolj močne in košate trte zahtevajo več galice, ker imajo veo zelenja, kot slaJbotne in šibke trte. Tudi razdalje, v katerem so trte sajene, je gotovo merodajno, kajti za bolj gosto zasajen vinograd je treba več škropilne tekočine, torej tudi več galice. Dalje je odvisna poraba škropilne tekočine in galice od načina škropljenja in vrste škropilnic ter razpršilnikov. Kdor škropi s „škarjami", ta porabi galice gotovo najmanj polovico do še enkrat več, kakor oni, ki škropi z dobro, fino, s silnim pritiskom pršečo škropilnico. Razpršilniki, ki na debelo škropijo, porabijo več galice kot oni, ki škropijo na fino. Kdor škropi trte od blizu in jih z galico obliva, da kar od njih teče, ta porabi seveda veliko več galice kot oni, ki škropi pravilno, tako da drži razpr-šilnik vsaj 60 cm do 80 cm od trte, zato pa malo bolj pumpo pritisne, da škropilnica bolj fino in dalje pr-ši. Pravilno Škropiti zna pri nas še danes žalibog le malo ljudi. Veliko se da prihraniti na galici, če škropimo na ta način, da poškropimo vse vrste trt v vinogradu ali vsaj v enem delu istega, najprej samo od ene strani in potem, ko trte po tej strani osahnejo, še le po drugi strani. Kadar se je galična zmes po trtah- posušila, vidimo namreč natančno, česar še nismo poškropili in ne bomo škropili po nepotrebnem dvakrat. Za račun pa vzemimo srednji slučaj, namreč vinograd, ki je v dobri moči, pravilno zasajen (1.2 : 1) in pravilno š-kropljen z dobro škropilnico. Za prvo škropljenje, ki se pravilno vrši koncem majnika ali začetkom junija, ko so trte pognale za dobro ped dolge mladike in se škropi z enoodstotno galično-apneno zmesjo, lahko ¡računimo, da porabimo na 1 ha (10.000 kv. m) 4 hI vode in 4 kg galice, apna pa 6 do 8 kg. Za Škropljenje enega orala ali joha (5754 kv. m) potrebujemo torej 230 litrov vode, 230 dkg (2,3 kg) galice in kakih do 4'A kilog. apna. Za drugo škropljenje, ki se pravilno vrši tik pred ali pa tudi med cvetenjem in pri katerem vzamemo enoinpolodstotno škropilno zmes (1% kg galice na 100 litrov vode), se porabi na 1 ha: 8 hI vode, 12 kg galice in 18 do 24 kg apna, torej za en oral: 460 1 vode, 7 kg galice in 10 do 14 kg apna. Za tretje škropljenje, ki se pravilno vrši 3 tedne za drugim, tudi z enoinpolodstotno zmesjo, se porabi na 1 ha: 12 hI vode, 18 kg galice in 24 do 36 kg apna, na 1 oralu torej: 7 hI vode, 10y2 kg galice in 15 do 20 kg apna. Za trikratno škropljenje vinograda porabimo na leto in ha: vode 24 hI, galice 34 kg, apna 51 do 68 kg; na leto in oral ofeoglo 14 hI vode, 20 kg galice in 30 do 40 kg apna. Kdor ne škropi varčno, ta seveda lahko porabi galice 2.0 do 30% več, ampak kdor dela pravilno, lahko z zgoranjo množino izhaja. Ce posestnik ve, koliko meri njegov vinograd, potem si lahko na podlagi teh podatkov izračuni, koliko potrebuje vsake snovi za škropljenje trt v celem letu in tudi za vsako š- kropljeuje posebej. iTo je važno že rarafdi tega, da ne napravi galično-apnene zmesi po nepotrebnem preveč. Zanimiv je tudi denarni račun. Ker bode letos (cenejša državna dopolnjena s švedsko) galica prišla stati povprečno na dobrih 4 K za 1 kg, potem bo veljala približno galica za škropljenje enega ha vinograda v celem letu 136 K, za škropljenje enega orala 80 K. Kdor se bo posluževal galuna, kakor priporoča podpisani, in pri vsajkem škropljenju nadomestil pol galice z galunom, ta bo prihranil, ker je galun veliko cenejši (60 vin. 1 kg) pri enem hektaru vinograda 56 K, pri enem oralu pa 34 K. Pri enem oralu torej toliko, kolikor stane sedaj dobra škropilnica. Ta prihranek je tako velik, da že kar sam govori za to, da se poslužujemo splošno galuna pri napravi škropilne zmesi. B. Skalicky. Invalidi-cebelarjL Dne 25. februarja 1916 je v zdravilišču Vorder-briihl pri Modlingu na ftižje-Avstrijskem imel c. kr. višji računski svetnik Adolf Wohlrab na tamošnje invalide sledeč zanimiv nagovor: Junaki! Vi ste se darovali za splošnost in ta splošnost ima sedaj tudi dolžnost, da Vam gre na roko da dobite primeren zaslužek, zakar se je že s pomočjo preskrbovalnih mest in posebej po nameravanih domovih za bojevnike, tla do dobra pripravilo. Od dveh glavnih pridoMtvenih panog, poljedelstva in industrije, pač po vojski industrija delovne sile, ki bodo drvele nazaj, ne bo mogla takoj docela sprejeti, ker bo še precej časa trajalo, predno bo industrija dovolj s surovinami preskrbljena, do-čim bo naše poljedelstvo moglo takoj vse razpoložljivo sile sprejeti, da bo tako ustvarilo zopet; vrednosti, s katerimi bo vsled vojske omajano finančno ravnotežje v državi izravnano. Prva naloga obstoji v tem, da dokažemo, da se morejo invalidi z uspehom posvetiti poljedelstvu. Samoumevno je, da se od invalidov ne more zahtevati, da bi opravljali težka dela, vendar je toliko vrst dela, posebno v reji malih živali (kuncev, perotnine, čebel in sviloprejk) in pri sadjarstvu, kjer se ne zahteva posebnih telesnih moči, V teh-le strokah se bodo invalidi mogli uporabljati z najboljšim uspehom. Razložiti hočem, kako bi invalidi delovali n. pr. včebelarstvu. Pred vsem pride tukaj v poštev vprašanje, ali nam more čebelarstvo nuditi novih pridobitnih možnosti? Star čebelar, župnik Oettl, pravi o tem v svoji ljudski knjigi „Klaus'1: „Čebelarstvo se v malem lahko na deželi po tisočih in tisočih izvršuje in sicer od takih, ki imajo svoja navadna oprajvila doma in imajo drugače z ozirom na krajevne razmere dovolj priložnosti za to. Čebelarstvo ne zahteva kake posebne začetne glavnice in delo pri čebelah se lahko odloži na proste predpoldanske ure ter na nedelje in praz- Marijino č e š č e n j e je pa tudi za nas potreba. Ko je namreč angel Mariji oznanil, da je določena za Mater božjo, je s tem celemu človeštvu oznanil, da je tudi naša Mati. To je postala takrat, ko je privolila v to, da postane mati Zveličarjeva, rekoč: „Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi." Ko je postala Mati Zveličarja, je obenem tudi postala Mati zveličanih, tistilr, ki jih je sam Kristus imenoval svoje brate, med katerimi je on prvorojenec. Naša Mati! Kako mila, kako dobra, kako mogočna! Sam angel jo pozdravi kot polno milosti. Ne samo za se, tudi za nas je milosti polna. Za to je sodba sv, Bernardina (f 1444): „Nobena milost ne pride z nebes, ki ne bi šla skozi Marijine roke", postala splošno prepričanje katoliške cerkve. To je tudi izrazil papež Leon XIII. v svoji okrožnici o rožnem vencu dne 22. sept. 1891: „Zagotoviti se more, da se nam iz onega zaklalda vse milosti, ki ga je prinesel Gospod, nič ne podeli, ker Bog tako hoče, kakor po Mariji; kakor namreč k najvišjemu Qčetu nihče ne more priti nego po Sinu, tako tudi nikdo ne more priti h Kristusu, kakor po njegovi Materi." Oče v nebesih je cilj našega življenja. Ce ne pridemo k njemu, je celo naše življenje ne samo zaman in odveč, temveč tudi popolnoma zgrešeno in ponesrečeno. Pot k temu cilju pa pelje skozi solzno dolino. Prej se je mnogoteri posvetnjak prezirljivo posmehoval temu nazivu, češ, to je eno izmed številnih cerkvenih pretiravanj. Zemlja ni in ne sme biti solzna dolina, temveč je in mora biti veselišče, kjer se u-živajo dobrote in naslade tega sveta. Tako so kaj radi rekali tisti, ki v posmrtno življenje sploh ne verujejo ali pa se ne brigajo zanj. Sedanjost s svojim dolgotrajnim, vsestranskim in vseobsežnim trpljenjem pa jih more uveriti in jih je tudi uverila, da ta sodba o zemlji in njeni vrednosti ni nobeno črnogledno pretiravanje, temveč gola in bridka istinitost. In h komu naj vzdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini? Ali ne k njej, ki je tolažnica žar lostnih? Pri kom naj iščemo pomoči v raznih dušnih in telesnih bolečinah, če ne pri njej, ki je zdravje bolnikov? Kam se naj zatečemo, če nas teži bridka zavest in lruda teža grehov, če ne k njej, ki je pribežališče grešnikov? Kam se naj obrnemo v vseh ne- varnostih, težavah, stiskah in nadlogah, če ne k njej, ki je pomoč kristjanov? Saj še ni bilo nikoli slišati, da bi bil kdo zapuščen, ki je pod Marijino varstvo pribežal, njo prosil pomoči, se njeni prošnji priporočal. Na stotine in stotine vas je, dragi vojaki, v vojnih nevarnostih preizkusilo moč Marijinega varstva. Saj zatrjujete z največjo hvaležnostjo do Boga in Marije: „Marija me je varovala. Marija mi je pri Bogu izprosila pomoč in rešitev." In kolikim je izprosila potrpežljivost! Kolikim ozdravljenje! Kolikim dušno spreobrnjenje! Kolikim blaženo smrt! Sami so ležali v zadnjih zdihljajih, zapuščeni od vseh. Mar res od vseh? Ne, ona, ki svojega umirajočega Sina ni zapustila. marveč je stala poleg njegovega križa, ona, ki je pomoč umirajočih, jih ni zapustila. Prišla je k njim, kakor je prišla k umirajočemu sv, Filipu Neriju (t 1595). ki je pred smrtjo strmeč in zahvaljujoč se izgovoril: „Odkod meni ta milost, da pride k meni Mati mojega Gospoda." Prišla je k njim, pobožala z roko milosti njihovo čelo, sprejela njih zadnji zdihljaj in spremila njihovo dušo pred božjega Sodnika. Iskreno torej zahvalimo Marijo za vse njeno varstvo, 2a vso pomoč in tolažbo: „Čast Marije, naj razlije se po svetu krog in krog. Njo častimo in prosimo. naj odreši nas nadlog." Zaupajte vsi, bodisi vojaki na bojišču ali v tujini, bodisi njihovi domači, da ima tista, ki je pod križem z mrtvim Jezusom nas vse objela y svojem naročju, materno srce, pri katerem najdejo vsi v svojem trpljenju, svoji bedi, svoji žalosti zavetje, usmiljenje in pomoč. „V vseh nevarnostih", tako nas opominja sv. Bernard (f 1153), „v vseh stiskah, v vseh bridkostih mislite na Marijo, kličite Marijo!» In da boste deležni blagoslova njene priprošnje pri Bogu, naj bo vedno njeno ime na vašem jeziku, naj nikdar ne izgine ljubezen do nje iz vašega srca, naj nikdar ne bo posnemanje njenega zgleda, izključeno iz vašega življenja." In poslednje je tisto, ki je prav posebno potrebno. Kakor je namreč češčenje Marijino potreba za nas, tidco je najbolj potrebno v tem češčenju p o-snemanje Marije. „Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi," Tako je Marija odgovorila na angelovo o- znanenje. Kako globoka, ponižna in vdana vera veje iz teh besed! Radi te vere jo je blagrovala so-rodnica Elizabeta: „Blagor tebi,, ki si verovala" (Luk. 1, 45). Blagor tudi vam, če verujete, in posebno, če po tej veri povsem ravnate in živite. To je tudi potrdil in poudaril papež Benedikt XV., ko je ob svoji šestdesetletnici — rojen 21. nov, 1854 — sprejel odposlanstvo rimske cerkvene občine: „Vsak naj ve, da je dvojno: vero imeti in po veri živeti. Semensko zrno, ki leži v pepelu, je mrtvo; če ga pa položiš v rodovitno zemljo, začne kliti in poganjati ter prinese stoterni sad. Tako je tudi z vero: pri nekaterih je nerodovitna, pri drugih pa cvete." Naj bi vera vselej cvetela pri vas, dragi vojaki! Naj bi nikjer in nikdar ne ovenel in se ne osul njen cvet: ne pri naporu, nevarnosti in težavi, ne pri odmoru, brezskrbno-sti in zabavi, ne v veselju, ne v žalosti! Da, tudi v, žalosti ne. Angelovo oznanenje je bilo za Marijo oznanilo žalosti in trpljenja. S tem, da je privolila v božje materinstvo, je tudi privolila v trpljenje, združeno s tem poklicem. Božja Mati in Žalostna Mati, to je nerazločljiva enota. Bridkost, bolest in trpljenje je spremljalo Marijo, to ponižno iu vdano deklo Gospodovo, od trenutka, ko se je včlove-čd božji Sin, pa do hipa, ko je umrl na križu, in še dalje. Zato je 'Marija nekako razodetje božje o trpljenju. Odkod trpljenje? Zakaj toliko trpljenja, tako strašnega trpljenja? To vprašanje gre dandanašnji po svetu, kakor in kamor gre trpljenje po svetu. Bog; ni hotel trpljenja, zato je bilo prvotno stanje človeka — rajsko stanje. Trpljenje je hotel človek, ker ni hotel Bogu biti pokoren, ker je grešil. Trpljenje je torej kazen za greh in krivico. Najnedolžnejši, ki je kdaj bil na svetu, je Kristus, Pa je toliko trpel, da je iz globočine svojih bolečin na Golgoti vzkliknil: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?" Trpel je za to, da bi ljudi odrešil grehov. Tudi Marija je bila brez vsakega greha, polna milosti. In vendar je toliko trpela, da je Kraljica mučenikov. Potemtakem je tudi trpljenje milost, saj je trpela ona,- ki je bila brez greha, pa polna milosti. V trpljenju smo namreč Kristusu najbolj podobni. Ali ni naš namen in tudi naša dolžnost, da se trudimo upodobiti svoje srce po Kristusovem, svoje življenje po Jezusovem življenju? „Zgled sem vam nike. Delo pri čebelah služi le nekako za kratenje časa in odpočitek. Vse druge domače živali zahtevajo več truda pri oskrbovanju nego čebele. One tu same donašajo svojo hrano in radi tega se čebelarstvo veliko bolj izplača kot vsaka druga poljedelska panoga, a seveda le tedaj, ako se umno goji. Mnogi pa oprav čebelarstvo tudi kot „ 1 a vnTp r i do bit. e k. Na Nižje-Avstrijskem i-mamo nekaj čebelarjev, ki se žive že več let samo od svojih čebelic. Jaz sam sem pred 20 leti pričel s čebelarstvom in Se lahko kljub nekaterim slabim letinajn sklicujem na denarni uspeh, dasiravno se s čebelicami morem pečati samo v svpvjih skromnih prostih urah. Ako se pečate s čebelarstvom, si tako sam sebi koristite z vzgoje vanjem čebelnih panjev in rojev, a poleg tega pa pridobivate tudi strd in vosek. Vi pa koristite s tem tudi poljedelstvu, sadjarstvu in vrtnarstvu: kajti čebelarstvo je izvanredno dobra pomoč, s katero se prenaša cvetni prašek z rastline na rastlino, kar se pri nas še vse premalo upošteva. Po prenašanju cvetnega praška, je rodovitnost sadja in raznih poljskih pridelkov mnogo večja. Prenašanje cvetnega praška* pa ne pripomore samo do bogatejših sadežev, am-paTc tudi semenja se na različnih rastlinah na ta način več nastavi. Kakih 200 rastlinskih vrst je glede oploditve semenja v prvi vrsti navezanih na prenašanje cvetnega praška po čebelicah. Nadalje se s prenašanjem cvetnih praškov pospeši domača vzgoja rastlin in prepreči propad domačih vrst rastlin. Čebelarstvo ne igra v našem narodnem gospodarstvu zadnje uloge. V Avstriji je približno 1 milijon čebelnih panjev, na. Ogrskem pol milijona. Čebelice iz teh panjev pridelajo na leto povprečno 18 milijonov kg strdi, t. j. 1800 železniških vozov! Brez čebelic bi se ta velijca množina strdi na cvetkah usu-šila in šla v zgubo. Ker se na leto v naše kraje u-važa kakih Vk milijona kg tuje strdi, t. j. 150 vagonov, tako sprevidite, da še domača potreba z domačim blagom ni krita in da je mogoče pri močnejšem čebelarstvu spraviti še več strdi in voska v denar. Bor Uit z* UšCičiiu. Na severnem bregu Dnjestra so naši imeli zasedeno pri mestu Uščičko (severoizhodno od Horoden-ke) močno utrjeno obmostno postojanko, ki je kot za~ goizcta štrlela v rusko bojno črto v izbodni Galiciji. Rusi so napenjali vse sile, da bi dobili to postojanko v svoje roke. V jutro dne 19. marca so z minami razstrelili 300 metrov široko luknjo v našo postojanko. ', Nato so z osemkratno premočjo napadli našo posadil ko. ki se je hrabro branila. Še fp popoldne ob 5. uri ! se je poveljnik, polkovnik Plankh, odločil, da zapusti \ postojanko. Naši so bili dd treh strani obdani od so-! vražnika.. Prehod čez široKO reko je ruska artilerija 5 zaprla. In tedaj je polkovnik dal povelje: „Skozi ru-; ske vrste!" (Dragonci (štev. 11 in štev. 6) ter odde-■ lek saperjev so se med neprestanimi boji srečno pre-! klali skozi goste ruske vrste in so dne 20. marca ob j 6. uri zjutraj srečno dospeli na višino pri Zaleščy-j kiju. ki je zasedena od Avstrijcev. Hrabri in drzni i Čini te čete ostanejo zapisani z zlatimi črkami v zgo-; dovini avstrijske armade. j i lluski poveljniki. Sedanji vrhovni poveljnik vseh ruskih zapadli nih armad hi več car, ampak! general Evert. Načel-j ni; elikega ruskega generalnega štaba je general t m; i ? Ilh:. a vi«. Rusi za mir. Poroča se, da si rusko ljudstvo srčno želi miru j in da se je tudi rusko razumiiištvo že naveličalo voj-• ske. Le car in njegovi generali, ki seveda sedaj do-i bro služijo, nočejo nič slišati o miru. Car je. bolj ka-l kor kedaj poprej za svetovno prelivanje krvi. i Vojaki slavijo slovenskega Rusko bojišče. Tudi Rusi so morali na francosko željo začeti napadati. Začeli so dne 15. t. m. in sicer na beh skrajnih krilih svoje fronte: naseveru ob črti Riga, Dvinsk, Postavy in jezera južno od Dvin-ska; n a j u gu pa na galiških tleh. Na severu je fronta, ob kateri se napada, dolga kakih 600 km. Za napad je tukaj zbranih kakih 20 mrmadnib zborov. Dosedanje ruske izgube znašajo približno 50.000 mož. Nemcem poveljuje Hindenburg, Rusom Kuropatkin. Dosedaj sta se Rusom posrečila le dva majhna uspeha. Ob Dnjestru so naši zapustili okope pri Uščički, Nemci pa so se pri Naroškem jezeru zai par kilometrov umaknili, kar oboje nima v vojaškem oziru pri tako veliki fronti nobenega posebnega pomena. (Izviren dopis z ruskega bojišča.) Severno bojišče, 12. marca 1916. Včeraj (11. marca} je bil premeščen od naše brigade nad vse priljubljeni gospod slovenski vojni kurat Alojzij Dejak. Ta gospod je imel v svoji dušni oskrbi 6 lovskih bataljonov, za katere je prav po o-četovsko skrbel. Da Vam povem z eno besedo: On se je dal v-sega vsem, samo da bi nas srečne storil na tem in na onem svetu. Moštvo in častniki so gospoda Deja-ka zelo spoštovali in več kot eden mu je roko poljubil. Za slovo so gospodje častniki v častniški obedni-ci zapeli g. Dejaku v čast več čeških, rusinskih in poljskih ter slovenskih pesmic in nazadnje je gospod poveljnik imel poslovilni govor, v katerem je rekel: .,Se so sv. Karoli Boromeji na svetu in eden izmed teh je naš gospod vojni kurat." Pisec teh vrst je poznal dobro gorečnost gosp. Deiaka, Ki je bil vsaki dan od 6. ure zjutraj v strelskem jarku in je spovedoval do pol 11. ure; potem je dal, da ravno tako, kakor sem jaz storil, tudi vi storite", zahteva Kristus (Jan. 13, 15). Ker je Marija svojega Sina najbolj posnemala, zato je tudi največ trpela. Ker je bila odločena zai najvišje dostojanstvo in največjo svetost, do katere je kdaj dospel kak človek, zato je Žalostna Mati. Zato je pretrpela vso bolest in bridkost, trpela mirno in vdano kot dekla Gospodova brez nevolje, brez godrnjanja, brez tarnanja, brez očitanja. Zato pa tudi povzdignite vsi, ki ste obdani s trpljenjem in žalostjo, oči in srce k Žalostni Materi in prosite: V vsaki bridkosti, v vsaki stiski, stoj nam ob strani Milostna Mati! Obrnite se k Žalostni Materi posebno ve, krščanske matere. Nekoč je papež Leon XIII. pri vsprejemu neki mladi materi pokazal podobo Žalostne Matere ter je rekel: „To je usoda matere, in sicer vsake maiterje." Vojska je dala materam preizkusiti vso bridko istinitost teh besed. Koliko je globoko žalostnih in Ifridko jokajočih mater in žen dandanašnji na svetu! In kje naj iščejo in najdejo tolažbo, uteho in pomoč, če ne pri Žalostni Materi ? Kakor nam je Žalostna Mati v tolažbo, tako nam bodi Mati brezmadežna, Mati nedolžna, Mati deviška v zgled. Praznik Marijinega oznanenja nam namreč tudi Oznanja neskaljeno Marijino čistost. Marija, dekla Gospodova, vsa čista, vsa brezmadežna! S;>m angel, božji odposlanec, jo pride pozdravit. Ce 1 operno, da bodo božji angeli poslani tudi k nam ter ostali pri nas — saj so „vsi služabni duhovi, v'službo poslani zavoljo tistih, ki bodo prejeli delež zveličan j a" (Hebr. 1, 14) —, moramo si prizadevali za čistost, odpovedati se grehu, vojskovati so zoper skušnjave in strasti, premagovati samega sebe in tako se truditi, „da bomo Bogu s čistim telesom služili in z neomadeževanim srcem dopadli" (Molitev po litanijali vseh svetnikov). Z a k o n s k i, pomnite dobro, da je zakon zakrament! Vsak zakrament pa je sveto znamenje, postavljeno od Jezusa Kristusa, da notranjo milost po zunanje kaže in tudi podeli. Zakon je Kristus povišal v zakrament, to je, v milosti polno podobo svoje nerazdružne zveze s sv. eackvijo. Kako se morajo zakonski na vso moč truditi, da so vredne podobe zveze Kristusove s sv. cerkvijo in ljubezni Jezusove do od njega odrešenih duš! Zakonski, naj vam segajo v srce naslednje velevažne 1» v Neresne besede sv, Pavla: „Možje, ljubite svoje a» o«, kakor je tudi Kristus cerkev ljubil in sam sebe za njo dal, da bi jo posvetil" (Efež, 5, 25. 2G). „Žene naj bodo svojim možem podložne, kakor Gospodu" (Efež. 5, 22). „Žena je navezana na zakon, dokler njen mož živi'" (I. Kor. 7. 39). „Častitljiv bodi zakon v vseh rečeh in zakonska postelj bodi neomadeževana. Zakaj nečistnike in pre-šestnike bo Bog sodil" (Hebr., 13, 4). Ta postava velja za moža enako, kakor za ženo. Isti Bog, ista postava. pa tudi ista kazen za zakonolomca, naj si je tega ali onega spola. Zakonski mož in zakonska žena, če vaju tudi loči razdalje, naj vaju vendar druži vez trajne ljubezni in neskaljene, neotemnele zvestobe! M 1 a d i 11 a, za te vsebuje spomin na angelovo oznanenje resen 0D0min k angelski čednosti, k čistosti. Angelski svetnik Alojzij (t 159i) je gojil posebno pobožnost do te skrivnosti Marijinega življenja ter je, star 9 let, pred podobo oznanenja Marijinega storil obljubo vednega devištva. Sv. Ignacij Lojolanski (j 1556), ustanovitelj Družbe Jezusove, je v Manrezi celo noč pred tem praznikom premolil pred Marijinim oltarjem, objokoval zmote prejšnjega življenja ter ie sklenil začeti novo življenje in novo delovanje. Zato se je v redu, od njega ustanovljenem, pobožnost do skrivnosti Marijinega oznanenja obhajala, kot posebno izročilo sv. Ignacija. Iz te pobožnosti so tudi iz-rnstle Marijine družbe. Prva in glavna'Marijina družba, kateri so vse druge po svetu pridružene, je namreč bila 5. dec. 1584 od papeža Gregorija XIII. cerkveno ustanovljena pod naslovom Marijinecai o-znanenja. Mladina, ob tem Marijinem prazniku stori klep, da ostaneš zvesta Marijinim družblam, ki jih ■i papež Leon XIII. imenoval „fzvrstno šolo krščanske pobožnosti in najvarnejšo obrambo mladinske nedolžnosti." Mladeniči, dekleta, pokažite svojo ljubezen do Marije z ljubeznijo do čednosti, do čistosti! Sedanji težki čas zahteva, žrtev dovolj. Ne položite vr-hutega svojih mladih src na pogubni žrtvenik greha in razuzdanosti! „Vedite in premislite", tako opominja sv. Pa.vel. „da noben nečistnik ali nesramnik nima deleža v kraljestvu Kristusovem in božjem" {Efež. 5, 5). „Kateri pa so Kristusovi, so svoje meso križali maševal in obhajal. Dostikrat sem ga videl, kako je ves slaboten, bled in kašljajoč šel domov, komaj je lezel v snegu in blatu. Rekel sem mu: „Gospod kurat, Vi se preveč mučite, boste zboleli." On mi je pa odgovoril: „Moj dragi! Sedaj imamo čas, sedaj moramo delati, si pridobiti mnogo dobrih del, počivali bomo pa že v nebesih." Jaz sem mnogokrat slišal vs-klikniti vojake, svoje tovariše: „To jo duhovnik! To je duhovnik!" Drugi vojak mi je spet pripovedoval: „Sel sem k spovedi in sem se malo bal, ali g. kurat me je ta-1 ko ljubeznjivo objel, me pritisnil na svoje srce, da sera začel od ginjenja jokati in veš kaj, on je jokal z menoj ter me je tako potolažil, da sem na vse dobro pripravljen, tudi na smrt." Gospod urednik, to sem Vam napisal, sedaj ko je naš Ijubeznjivi gospod kurat daleč proč in čutimo njegovo odsotnost. Strelski jarki so sedaj bolj pusti in ... ali tolažimo se z besedami gospoda kurata: „Fantje, potrpežljivo prenašajte vse križe in težave, saj to ne bo trajalo dolgo, veselje v nebesih bo pa večno. Gospodu Dejaku, ki je prideljen vojnem supe-rijoratu ... armade, pa* kličemo s hvaležnim srcem: „Bog Vam povrni stotero!" Avg. Ceh, nadlovec.. To pismo svecfoči, kako vneto in požrtvovalno delujejo naši slovenski katoliški duhovniki na bojišču. Ne bojijo se nobenih žrtev, ne strašijo se truda in naporov, samo da lajšajo težavno stanje našim vrlim bojevnikom. Italijansko bojišče. Dne 13. marca so Italijani ob Soči pričeli s peto ofenzivo, ki je trajala samo do 17. marca-Italijanski napadi so bili' brezuspešni, vse naše postojanke so ostale trdno v naših rokah. Italijanske izgube so velike. Samo pred eno našo postojanko na Doberdobu so naši našteli čez 1000 italijanskih mrli-| čev. General Kadorna je uvidel brezuspešnost svojih napadov in zato je raje ofenzivo ustavil. Dočim so Italijani ustavili svoje napade, so naše čete na več mestih pričele z napadanjem. Pri Tolminu so dne 17. in 18. marca naši odvzeli Lahom važne postojanke. Prodrli so čez cesto Selo—Ci-ginj in zahodno od Sv, Marije in ujeli do 20. marca 925 Lahov, Na Mrzlem Vrhu je bil sovražnik dne 18. marca vržen iz svoje utrjene postojanke in je zbežal do kraja.Gabrije, Tukaj je bilo ujetih 283 Lahov. Tudi na R o m b o n u (koroška fronta) smo odvzeli sovražniku postojanko in ujeli dne 19. in dne 20'. marca 226 Italijanov. Naši so vse napade na zavzete postojanke krepko odbili. Dne 18. marca je Italijan zopet srdito obstreljeval iz svojih težkih topov mesto Gorico. Kot odgovor za to pa je naša artilerija zažgala italijanske z grehi in željami vred (Gal. 5, 24). Naposled še kratko besedo za vas, dragi o-t r o c i! Vam pa povem staro pravljico. Nekdaj je bil nek otrok. Stariši so bili bogati. Ker je ta otrok bil njihov edinec, so ga ljubili tako, da so mu dali vse, česar je želel, in še več. Tako so ga popolnoma raz-vadili. Mislili so si: na ta, način bo naš otrok prav zdrav in zelo vesel. Pa je prišlo drugače. Cim starejši je bil otroki, tem bolj molčeč je Ml in tem otož-nejši in slabejši je bil od dne do dne. Poklicali so najboljše zdravnike. Vse zaman.. Nekega dne je otrok umrl. Zdravniki so mu potem prerezali prsi in so našli, da je otrok mesto srca imel kamen! Pravljica je to, Kajpada. Toda globoKoumna je in podučna. Mnogoteri otrok, ki se mu je godilo predobro, je imel srce kakor kamen: nič ljubezni do noga. nič ljubezni do drugih, tudi ne do starišev. Pa je prišel težki čas vojske. Prišla je ločitev od ljubega očeta. Prišla ie žalost: mati jokajo. Prišlo je pomanjkanje; v mnogih, premnogih hišah ni dovolj jesti, ni obutelje, ni' obleke. Otroci, kdo bi v teh razmeraD imel srce kakor kamen? Ne, mehko in dobro mora biti vaše srce, polno ljubezni do Boga, do nebeška Matere Marije, pa tudi do vaše zemeljske matere. Mater morate ubogati na besedo, da'še opomina ni treba. Bog varuj, da bi bili nepokorni in trmasti. Pomagajte materi pri delu; če so tudi še majhne in slabe vaše roke, nekaj pa vendar opravite. Pogosto in pobožno prejemajte sv. obhajilo. Vsak dan z gorečo molitvijo priporočajte ljubega očeta ali brata ali sorodnika Bogu in Mariji v varstvo. Marija bo varoMala vaše stari-še, sorodnike in tudi vas. Marija, srednica med Bogom in ljudmi, je torej tudi močna in milosti polna posredovalka med vojaki na bojišču in v tujini in med njihnlvimi domačimi. 'Marijino češčenje, krščansko življenje no Marijinem vzoru, zaupanje v varstvo in pomoč Marije, to je o-na vez, ki strinja in zedinja tiste, ki so krajevno ločeni daleč drug od drugega. Zato pai vsi pod tvoje varstvo pribežimo, p sveta božja Porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti, o častitljiva in blagoslovljena Devica, naša gospa, naša srednica, naša besednica! Dr. Jos. Hohniec. postojanke na južni strani P o d g o r e. Pri P e v m i pa smo v noči od 1!). na 20. rnarc pregnali Lahe iz močno utrjenega jarka. Naš prestolonaslednik na bojišču ob Soči. Iz vojnega tiskovnega stana: Podmaršal in pod-admiral nadvojvoda Karol Franc Jožeft ki se nahaja, na bojišču ob Soči, si je v zadnjih dneh večkrat o-gledaval naše čete. Obiskal je rezerve, postojanke topništva in je odlikoval veliko vojakov, ki so se odlikovali v zadnjih bojih. Vsakega je pohvalil z največjim zadovoljstvom, se je prepričal o izvrstnem zadržanju in o srčnosti naših čet in o njih veseli boja-željnosti. Kadorna v Parizu. General Kadorna se je v pondeljek. dne 20. t m., pripeljal v Pariz, da se udeleži posvetovanja čet-verosporatzumovih odposlancev glede nadaljevanja vojske. Pariško ljudstvo je italijanskega poveljnika sprejelo z velikim na vdušenjem. Dne 22. t. m. sta še prišla za njim tudi ministra) Salandra in Sonino. Veliki listi že vse vedo. kaj se je pri tel? posvetovanjih govorilo in sklepalo, cele strani imajo polne. To je pa seveda vse izmišljeno. Kaj se je sklenilo, bomo videli v kratkem času šele na bojiščih. V Kadornovi sobi. Edini okras v sobi Kadorne v italijanskem glavnem stanu sta : 30.5 cm avstrijska bomba in prastari ključi nekdanje trdnjave v Tržiču. Tržiška občina je varovala kot svetinjo zadnji spomini na nekdanjo trdnjavo ključe te trdnjave. Ko so prišli „odrešitelji", so prišli ti ključi v last Kajdorne. V Italiji pravijo, da so ključi predpodoba osvojitve, bomba pa je znamenje nepremagljivih ovir, ki se stavljajo proti osvojitvi. 'Morda bi bilo pametnejše tolmačiti si okras v Kadornovi delavni sobi tako-le: Kakor je trdo jeklo 30.5 cm bombe, tako trda je tudi volja braniteljev soških vrat, da zmatgajo, in tel? vrat nikdar ne odpre nikak italijanski ključ. Dosedanja potek vojne priporoča tako tolmačenje. Italijanska zbornica. Pravijo, da misli Salandra sedaj, ko je dobil zaupnico, poslati poslance na velikonočne počitnice, ki bi naj trajale do junija ali julija. Nekateri poslanci so se jasno izrekli za to, da naj Italija pri prvi priliki z nami sklene mir. Poslanec Markesano se je kregal na iste, ki razpravljajo, ali je bila vojska potrebna ali ne.. Prosil je, naj se ne širijo tudi govorice o uničevalnih dogodkih in govorice, ki koristijo sovražnim vladam. Zaman je poizkušal, da dožene vire teh govoric, a prepričan je, da gre to do visokih mest. Ni domoljubno. če se ue cenijo dela italijanskih yojak|ov in če so širijo dvomi, kakor da žrtvujejo vojaki življenje brez uspeha. Zal, delajo to poslanci, ki jih čuiemo vedno, kako porogljivo vprašujejo: Ali je že padla Gorica ? Kdaj pade Gorica? Socialist Modigliani kliče vsaj dvajsetkrat: „Saj sem Vam to napovedoval! Vse to je zakrivila neumna Vaša nerazsodnost." Srdit boj za postojanke olt koroški meji. Janez Sedlašek. doma od Sv. Vida pri Ptuju, opisuje boje ob koroško-italija.nski meji sledeče: Mnogo se sliši o bojih, ki se vršijo na raznih drugih bojiščih, ali od koroške fronte se sliši prav malo. Pa vendar je tudi tukaj nebo napolnjeno z velikanskim bojnim gromom in bliskom. Tudi tukaj pokrivajo tla mnogoštevilni mrliči, ki jih ni mogoče v-seli pokopati. Strašni so tudi tukaj dnevi, da se ne daje ¡¡opisati. Polentarji se trudijo na vso moč, rta bi predrli našo fronto ter zavzeli naše postojanke, zato pojavljajo zmirom svoje napade. Na vsak način so nam hoteli vzeti goro Pl... in R... dne 15. febr. Bil je to groze polni dan. Že zjutraj ob peti uri tega dne nas je naenkrat sovražna artilerija začela močno obstreljevati z vsemi kalibri. Grmelo je celi ta ilan, kakor da. bi se sodni dan približeval. Skale so se trgale od udarcev težkih granat ter (se valile po naših postojankah. Človek bi si mislil, da so se razločile vse naravne sile, l?oteč zdrobiti vsako živo bitje na zemlji, tako je razsajala sovražna artilerija. Proti večeru, ko je šlo solnce k zatonu, je ljutost sovražne artilerije dospela do vrhunca. Z vseli hribov so tulili topovi in bruhali svoj peklenski ogenj tu- na nas. Bilo je videti, kakor da bi se pekel odprl ter da. nas hočejo peklenski' duhovii požreti. Kmalu se je razlegaj en sam tresk in grom. Zemlja se je tresla, kakor ob silnem potresu. Ob 8. uri zvečer je naenkrat utihnilo sovražno topništvo. Viedeli sm"o, kaj to pomeni. Pričakovali smo napad sovražne pehote. Ni bilo treba dolgo čakati in že si» zadrdrale strojne puške v gorah. Zagledali smo že od daleč bersaljerje z vihrajočimi peresi na velikih klobukih. (Sedafl so začeli ¡izvrševati naši topovi svoje uničevalno delo. Z vso brzino so brizgale granate in šrapneli v sovražne vrste. Niti en najmanjši tre-notek niso zamuldili naši vrli topničarja. V kratkem času pa utihnejo tudi naši topovi, ker so se Lahi že približali do naših žičnih ovir ter zavpili: „Avanti! Avanti!" Bilo jih je kakor listja in travo. Na vsak način so se hoteli pririti skozi žične ograje. Vkl^ub našemu silnemu streljanju se je pririlo vendar skozi žične ograje ¡par vagabundovsMh sinov ter so vdrli v naše strelske jarke. Začelo se je grozovito klanje. Zmaga se je nagibala sedaj na to, sedaj na ono stran. Slednjič so se Lahi vendar začeli umikati. Njihove rezerve so jim skušale priti na pomoč. Ali naše strojne puške in topovi so jim zaprle pot. Okoli 11. ure so polentarji pobrali svoja šila in kopita ter jo pobrisali nazaj tja v svoje postojanke. Pustili so mnogo mrtvih in ranjencev pri nas. Veliko si prizadevajo, da bi prišli od tod u a K r a n j s k o ali pa da. bi prodirali proti Celo-v c u. A njihove želje so zaman. Kjer so stali polentarji mesca maja, tam stojijo še sedaj. Na Koroškem in na Kranjskem si L a; h i ne bodo kuhali polente, zato skrbimo mi Slovenci. Slovensko koroško zemljo branimo mi slovenski mladeniči in možje. V naših srcih gori ljubezen za našega presvitlega cesarja in za našo ljubo domovino. Naše geslo je: Vse za vero, dom. cesarja, S tem geslom gremo vedno v boj proti veliko močnejšemu sovražniku, ki mora biti premagan. Sploh pa li polentarji nimajo sreče. Kaznuje jih Bog za grdo ve-rolomstvo, izdajalstvo in za njihov zahrbtni napad. Nas pa čuva Marija in vodi Bog, gospod vojnih trum in zmaga, mora biti naša. Bralcem „Slovenskega Gospodarja", Sentvidčanom in vsem slovenskim Haloža-nom iskrene pozdrave! Italijan strelja na divje koze. Simon Lubej iz Gornjih Jablan pri Cirkoveah nam piše: Na koroško-italijansKi meji so Italijani dne 14. marca streljali na visok hrib s svojim največjim topom. Lah je menda videl na. gori kako divjo kozo, za to je tako dobro meril na tisti hrib, ker se je veselil dobre pečenke. Polente mu je že itak zmanjkalo. A uspeha ni dosegel sovražnik nobenega, če je tudi toliko granat vrgel na goro. Mi Slovenci se še zmiraj dobro držimo, če nas tudi Lah tako straši s svojimi granatami. Mnogokrat sem si že mislil, da od granate, ki po zraku žvižga in poje, je kos moje. A hvala Bogu, njemu se moramo zahvaliti, oh nas tako dobro varuje vsake nevarnosti. Vse za vero, dom, cesarja! Najlepše pozdrave vsem naročnikom „Slovenskega Gospodarja" ter vsem zavednim Slovenkam in Slovencem! — Simon Lubej: Alojz Peršuh iz Straz-gonjcev pri Ptuju; Karol Svet iz Št. Pavla pri Celju: M:\rtin Toplak iz celjske okolice; Franc Špes iz Ljubečnega pri Celju in drugi zavedni Slovenci-vojaki. Fred Valono. # Naši letalci so se 'dne 21. t. m. prikazali nad Valono ter metali na pristanišče in laške vojaške tabore bombe. Vsi so se vrnili nepoškodovani. V Crnigori in Albaniji vlada mir. II IIIMIl^l Kd» je potopil Tubantio? i j Dne 16. t. m. se je potopila nizozemska ladja j „Tubantia." Na njej je bilo tudi par Amerikaneev. : Nemška vlada zatrjuje, da njen podmorski čoln ni po-| topil ladje. Sumi se, da je angleški podmorski čoln i kriv potopitve, samo da spravi Nemčijo zopet z Ame-\ riko v nov prepir. Francosko bojišče. Boji pri Verdunu še vedno zanimajo cel svet. Nemcem se je od našega zadnjega poročila posrečilo vzeti Francozom pri Verdunu višino Mort Homme in postojanke pri avokourtskem gozdu, oboje na zahodni struni Verduna. Nov nemški napad na Verdun. Švicarski list „Tagesanzieiger" v Curihu poroča: Francosko časopisje napoveduje nov, strašen napad na Verdun. Verdun — mir. List „Genevois" poroča: Ako pade Verdun, nastane nevarnost, da bo francosko ljudstvo, ki se je že naveličalo vojske, zahtevalo, naj se sklene mir za vsako ceno. Upanje, da bodo Nemci premagani, je že davno izginilo. Novi francoski vojni minister. Dosedanji vojni minister Galieni je odstopil zaradi bolezni, ali kakor pravijo, ker je hotel gosposke oproščence spraviti na fronto. Galieni je bil dober katoličan. \T.regov naslednik je prostozidar general Roques. Naši potopili francosko ladjo. Pred Dračem je naš podmorski čoln; potopil francoskega torpednega rušilca oblike „Fouche" in moštvo francoske bojne ladje je utonilo. — Isti dan predpoldne je blizu Sibenika pri solnčnem vremenu sovražni rman v Pasjem pri Velenja__1£6 Več dobro isnrjenih prodajalk SprejBS veletrgovina manufaktur-sega blaga R. MIKLA.UC Ljubljana. 181 Podpisana Marija Steiner, posest niča v Gorici št. 10 pri Petrovžah, preklicujem in obžalujem s tem vse žaljive iz izmšl eue besede, ka ere sem govorila o Frančiški Turnšek in Miklavža Šsrdoaerja, oba iz Gorice, ter Be jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Marija Bteiner, 1, r. 168 M ž, vajen kmečkega dela želi priti na kako kmetijo pomagat. Kdor ga želi, naj naznani na ob-čino Rtmnje p H. če. 199 PeSt^r za ovce šole pro it fant ali deklica Be vztme v službo na Slemena št 40. Belnica ob Dravi. 180 Odda se v naj?m hram, sestoječ iz dveh Bob, hahinja in shrambe za jedila, s hlevom za kravo in svinje, njiva, vrt in travnik. To posestvo se nahaja v Partinju, pol ure od 8? Marjete ob Pesnici po pešpoti. Nut&LČneje se izve v upravniitvu „S ov. Gospodarja pod št. 201." Vrtnar za graič ns, stalne mesto jj se sprejme Ponudbe z natančnimi i podatki na graščino Thii.n r La-| vantinaki dol.ni, Koroško. 203 j Poljski malec (Gyps) najboljši umetni gnoj za ; [.olja in tra nike priporoča M. Berdajs, Maribor 8ofi.ia trg. Prodam pjsi stve, 6-, era ov zeai-' lje lepi gozdi i različnim drevjem, pri poje =tvu še mlin in žaga. Vse j v dobrem s-ano, blizu farne cerkve. Vprašanja au uprav, tega : li.ua pod št 204. Orgsnlst In cerkovnik ožeujen, 50 ; let star, želi službe Naslov F. G _ .. --- D««,Ol ore p. Maribor. Postfach 21. 2C8 H • v isa aovozidana 2 nadstropna v meatu, še davka prosta, velik vrt, stanovalci plačajo na leto 2882 kron, se proda pod lahkimi plačilnimi pogoji za 80.000 K. Več v oprav-ništvu pod ,Hiša 80.000 Maribor". 190 Kupiti želim zidano hišo z majhnim poseBtvcm • od 6 do 8 oralov, njive, travnik, gozd, pri cerkvi Cena od 6000 do80G0K Ponudbe podnaslovom: j M8rečna prihodojost št. 100" Laporje pri Slov. Bistrici. 207 . |7 .1 „„ vpreimi' mladega fanta -IVllOI za čevljarskega učenca in d d ga lahka dela, ki bi imel i potrpljenje ž njim, ker je slabo nadarjen Naslov: Eva Kere% Mlin- Iska ul. IMtllilgasse) 6. Mar bor. Novozidana hiša, davka prsta, na Tezni, s 6 so bami 4 kuhinje, per lna kuh nja, stadenec, lepa njiva. C.-na 18 0 0 kron. — Hiša brez njive, velik vrt, drugo vse, kaksr pri prvi Cena 9000 K. Tez no 42 pri gosp. Rannar. 173 Hiša na vogla novozidana 2 nadstropna, b prodajahrco, v mestu, še davka prosta za 8'anariao se dooi na leto <200 K. L ihki pogo i. Cen« 62.000 K. Na» lov v upravništvu pod .Davka prosto št. 191. Maribor". Dvonadstropna hiša z velikimi stanovanji v nestu, da 'ka prosta nese i\a leto 82)6 K, ee proda. Lahki plačilni pogoj L Cena 40.00C K. Več pod „Hiša 192". Kdor hoče za s v t-j vinograd lepo, močno, dobrovkoreninjeno, zdravo in sortirano cepljeno tre je najboljših vrst, naj se oglasi uitmpno ali pismeno pri trtničarju Francu Sbdnjaku v Rotmaiu p Jarš nci pri Ptuju. 170 Pridna kmečka delavna dekla 24 let stara želi službe na boljših kmetih. N>slov: J. K. p. Poljčane št 2216. 164 norozidaua z 8 sobami, 4 predsobe, 4 kuhinje z vodo. Veliki vrt v Mariboru Lahki pogoji. Cena 28 ti-boč kron. Več pove upravni št ro pod „Vila 172." Lepo malo posestvo, bli u mesta Maribora, dva orala njiv prve vrste in lepo poslopje, tri sobe, kuhinja, klet, lepo veliko dvorišče za veliki vrt, sposobno tudi za vsako obrt Cena K II 700. Prav ugodni phčilni pogoji in mili nadavek. Več pove poseitnik hiše Tdgetthofova ulica 80 Maribor. 165 Priden ueenec se sprejme pri Avgustu Krois, čevljarski mojster Maribor, Ka-sernplatz št. 7. 155 Prodam hišo v Oaberjn pri Cslju pol j&ko ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Jože K<„štomaj, posestnik v Š . Jurju na juž. železnici. 156 Kupi takoj stare, a še dobro ohranjene itacoaseske štelaže in prodajne Mize v mariborski okolici, i Ivan Krošelj trgovec v Laporju | pri Slov Bistrici. 161 za Btalno in zimsko delo se sprej mejo za vojaške 8tavbe v Ljub tjani. Sprejmejo se tudi tesarji za stalno delo. Za potovanje k potrebni uradno izdani potni listi Stavbenik Julij Glaser, Maribor. Mellinghof. — Kupi se tudi vsaki množina stavbenega lo rezanega lesa po najboljših cenah. 68 t i Ucenca sprejme takoj Franjo Duchek sve-čar, Maribor Viktringhofgasse. 92 aapnjem in plačam točno o prejemu po najiiijih eenah kostanjev let na vsaki železniški postaji na Sp. Štajerskem Franc Kupnik v Konjicah. Tudi (hiode) orehove, jesenove, hraškove, gabrove, javor-jeve, jelieve in stavbeni les. 140 8000 izietno močnih d si tnih trt cepljenih na Ripar a Po;tališ in Gcethe, trunta, rizl ng, beli bur-gundec, zeleni silvanec žlahtnina. beli ranfol, vse prve vrste. Cena 1 komad 8 v., 2 vrste po 4 v. Kdor želi lepe trte, naj se zglasi pri Franca Toš, pos. v Gaberniku p. Juršinci. 150 !KAVA 50% cenejša: Amerikanska štedilna kava, vele aromatična, izdatna in štedilna 6 kg poskusna vreča K 12*60 po povzetju. Pol kilogram vek-prima najfinejši čaj K 2*50. 50 komadov različnih lepih pohladn: 1 K oddaja A. Sapira, ekspo*; kave in iaja Tiazabogdau 484. Ogrsko, Si-* < Vam plačam, ako Vaša kuzj« j očesa, brad&vios, obtlifiau . 5 v treh dneh brez bolečin ne izt | nejo 8 koreniao vred Ria bil l nmon. Ljnček z garancijskih ! pismom 1 K, S lončki 2'ft0, 6 loct i kov 4 50. Kemony, Koili c f (Kas8i) X Poatfaoh 14, Ofc: v sko. na redni §bcni zbor posojilnice na Erankolovem reg. zadr. z naom. zavezo, ki se bo vršil v nedelj » dne 26. maroa 1916 popoldne po večernloah v posojilniikih prostorih. 2. Predložitev in odobreaje računskega zaključka za leto 1915. 3. Čitanje zapisnika in poročila o izvršeni reviziji 4. Volitev članov v načeljstvo in nadzorstvo. 5. Prosti predlogi. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je brezpogoj .o sklepšen. K obilni vdeležbi vabi uljudno _____________ODBOR Alff|(ISl Giillher svečarv Slovenjgradcu kupi vsako množino eebel iega voska in vosčin po najvišji ceni. 147 draginja je vedno večja, zsalnšek pa majhen. Ako hočete z malim trudom» doma v svojem kraju gotovo 10 K ns dan saslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor, Zaslužek je pripraven za moške in ženske» los. BATIC, Ilirska Bistrica 26 Kranisfeo, «s» ^^^žauaiL V* Stran L S m Semena Vsake vrste detaljnega, travnega zeleničejga semena, posebno lepe vrste pese priporoča M. Berdajs, 206 Maribor, Sjfijin trg. Wom kinato/alcil Na zamudite takojšii nakup zanesljivih in kaljivih semen, na primer: domača detelja, nemška detelja (lucerna), pesa rumena in rudeča, trava, sploh vsa semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od znane tvrdko Mauthner, ki se dobijo pri domaČi tvrdki Ivan Ravnikar, Celie. 46 „HOIIL" alpski zeliščni Ikriment. Najboljše, bolečino utehujoče eredstve sa vri- t-sajs. Mestna lekarna „pri c. k. orlu" m l^kuniRir w M&ribom, Glavni trg, sraven mtmi&. sa vseh psi srečk osir. •iobitnih listek samo 5 kros in to nemudoma siarite, ^ gre.%0 avstrijskega Radežeg« krila i srečko ogrskega Rndfeoega krila g^ežko bndiiBpožtaaake bazilike i dobita! ižat 3% zen lj. sre^k is ž. 1880 i. dgbitpi list 4% ogrske hip, srečk iz 1.1884 J. 2 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630DG0 K igralno pravico do dobitkov eue turške srečke v znesku do iranteeif pop^lstoir^ igie^nl. Pojasnila in igralni načrt pošilja brespl&čue 484 —— Brečkovno zastopstvo 15, Ljubi;»na, »asa» 1001 domaieoOate oh voiujoii, slastne ln Bejo gMefe «1 lahko vsakdo sam napravi % su/psaSe ml strogi. V zalogi so: ananas, j s« bolSnlk, greuadineo, maBnovec, »sfe katni hrufiovec, poprovi metov«cs pes aaranieveo, prvttnievec, vl&njevec. Neuspeh lzkljncer.. 3i?, lomada pljaža s« lahko pije poleti hladna, pozimi tudi viire ¿a namesto ruma in Bganja. Sestavine s natančnim asw dilam stanejo K IJSO franko po po vnetju. Na pet takih por:: sij dam eno zastonj. Z* ekonomije, tvornlce, večja gotpc^ Varstva, delavnice itd., neprecenljiv« vrednosti, ker to ¿a« lavca sveK ln ne opijani in njegova delanneftnosi nli a.s irpi. m Jan. Orolioh, Engel-Drogarie Brno 637, Moravsko Mostanfev iem kupnfe proti gotovini tvrdka Vinko Vabič, Žalec pri Celju. Obvezne ponudbe za oddajo do konca aprila za cele vagone z navedbo postaje, kjer se blago naklada in cene za 100 kg vposlati takoj. les Za obiie dokaze i^kreaega sočutja, povodom smrti našega ljubljenega sir.a, dragega vojnega tovariša in dobrega soseda, gospoda Tomaža Peeuh izrekamo tem potom na^skreoejšo zahvalo Posebna h?ala bodi čfi. domačim gg. duhov nikorn, d. g. župniku Josipa Weixl za ganljiv nagrobni govor, ces. in kralj, poročoiku, ki se je uleležil pogreba s celo stotaijo vojakov p. p. št. . . . in vsem sorodaikom in znancem, ki so spremili dragega rajnkega na zadnji poti. 194 Žalujoči ostali. •s» i anafakturno trgovino J. M»» mmfflfflgBmmmffimmmsmm S CBS vi, Kmečka hr regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo. v Ptuju m Uradne ure _ v**k petek is vsak sejmski dan od 8. Y&ako nedeljo od 8. do pol 10. ure do-peMaa. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob aradnib dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dop. Uradni prostori n nahajajo v minoritskem samostanu v Ptuju. Hranilne vloge obrestuje po 41/s*/o, od 1. in 16. v mescu po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ca-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanj e kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri & tem kakih potov ali si tu ob. Na razpolago bo strankam brezplačne poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki. Posojila se dajejo na vknjižbo po 5*/f, na vknjifto ia P° 5'/»"/»i na menice po 6%, na zastavo listin in tekoči račun pod ugodnimi pogq$L Prevzamejo se dolgovi pri drugih uvodih ta prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe posojilnica brezplačno, stranka plača a l ... ¿*smi&aeit£u:. '•CT'TiiMii>-naMirn"yi-> r -i n-Hhii*MBiBr taan mr . ■ in strovane iidruta i »mir., ssveie i >ojiInk Oterft$tyI® hraniti?« tlm® 11 G| h & ©d dneva vlega d® doeva vsdip-Bentni davek pMa poeojiliies sama. lastni hiši (Hot* na vknjižbo, na gsehm kredit in na zastave vrednostnih listin šele Kgodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela eesojiinica brezplačno, simska plača le keieke. za stranke vsak delavnik ©d i. d? 12, ur»? dopoldne. Posojilnica daje tudi domače hrasasinike.- Pr Dobiva se povsod!! Schlcht-Periia — Boj^o-Peril Cenejši in najboljši način pranja: Zamoči perilo nekoliko ura ali preko noči s pralrim praškem „Ženska hvala". Peri tedaj daljše kakor običajno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka »Jelen« — še je potrebno, da se najlepše perilo dobi. Priščedjuje posel, čas, denar in milo. Onimol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši. Dobiva se povsodi! 70« VABILO na ■v redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Vitanju registrovano zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v četrtek dne 30. marca 1916 ob 9. uri dopoldne v posojilničnih prostorih. DNEVNI RED:; 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Predložitev in odobrenje računskega zaključka za 1. 1915. 3. Volitev članov v načelstvo in nadzorstvo. 4. Prosti predlogi. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Ako bi ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši se eno uro uro pozneje drugi občni zbor, ki bode brezpogojno sklepčen m Posojilnica v Slatini vabi svoje zadružnike na redni obrni zbor, ki se bode vršil v »Društvenem domu,« pri Sv. Križu v nedeljo, dne 2. aprila 1916 ob 3. popoldne. DNEVNIBIE:i 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje rač. zaključka za 1. 1915. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Branje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 6 Slučajnosti. NB. Ako ta občui zbor ob tej uri ne bo sklepčen, vrši še isti ob vsakem številu udov eno uro pozneje. ies Načelstvo, Vabilo na reilni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Galiciji, ki se vrši dne 2. aprila 1916 ob 12 uri popoldan v šoli. DNEVNI RUD:; 1. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva in odobrenje računa za 1. 1915. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občai zbor ob tej uri ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je brezpogojno sklepčen. Galicija, dne 6. marca 1916. X95 Načelstvo. Ormoška posojilnica v Ormožu reg. ■adrog» a neom, mtom vabi svoje p. n. zadružnike k rednemu občnemu zboru na nedeljo dne 2. aprila 1916 ob 9. uri dopoldne v zadružno pisarno v lastni hiši v Ormožu. Ako bi ta občni zbor ob deveti uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje rač. zaključka za L 1915. 4. Poraba čistega dobička. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti * JL J. 202 N a i © 1 s t v o. iMlalataU in «Jetnik t. KatoilSkn ttoktrroa Arafitvo, Odgorornl urednik: Vekoalav Btapan, na redni občni zbor Posojilnice pri Lenartu v Slov. gor reg. zadruga 2 neom. zavezo. ki se vrši v torek dne 25. aprila 1916 popoldne ob 2. uri v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Citanje in odobrenje revizijskega zapisnika o zad- njem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo rač. pregledovalcev. 4. Odobritev ra/unov za 1. 1915. 5. Razdelitev Čistega dobička. 6. Volitev računskih pregledovalcev za L 1916. 7. Predlogi in nasveti. Ako ta občni zbor ni sklepčen, vrši se tri tedne pozneje t. j. 16. maja 1916 ob isti uri in na istem kraju nov občni zbor, ki bo veljavno sklepal pri vsakem številu navzočih zadružnikov. iw Načelstvo« Naznanilo. Na deželni sadjarski- in vinarski šoli v Mariboru se bo dne 17. in 18. aprila vršil tečaj za gojitev zelenjave, v kateren se bo razpravljalo v vseh zelenjave se tičočih se delih ter se o istih teoretično in praktično podučevalo. Udeležba je za vsakega (moške in ženske) prosta; podučuje se nemški. Priglasit se je treba do 8. aprila na podpisano ravnateljstvo. Ravnateljstvo deželne sadjarske- in vinarske šole v Mariboru. 189 Tlak tiskarne sv, Cirila v KadBna*