Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulic« Martin deli« Liberti (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Zrn Italijo: Gorica, Pxra Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
Posamezna štev. 40.— Ur
NAROČNINA:
četrtletna lir 420 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru 3pedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 442
TRST, ČETRTEK 21. MARCA 1963, GORICA
LET. XI
RAZGOVORI MED PREDSTAVNIKI Z AR, SIRIJE IN IRAKOM
Pripravlja se ustanovitev arabske konfederacije
V Damasku tn Bagdadu navdušenje, v Kairu previdnost - Na pogajanjih je govora tudi o Jemenu in Alžiriji
Med visokimi predstavniki Združene arabske republike, Sirije in Iraka se v Kairu že od prejšnjega tedna vodijo razgovori, ki so v svetu vzbudili precejšnjo pozornost, ker nekako sovpadajo s korenitimi spremembami v vodstvu dveh izmed omenjenih držav. Dne 8. t. m. je bila v Siriji z državnim udarom odstranjena vlada, 'ki je v septembru 1961 prav tako z državnim udarom prevzela oblast v deželi in hkrati naredila konep politični enotnosti z Egiptom, do katere je prišlo leta 1958. Februarja tega leta Pa je v Iraku izbruhnila revolucija, ki se je P° nekaj dneh zaključila z zmago in smrtjo dotedanjega iraškega predsednika.
Ce ob teh dogodkih še ni bilo jasno, kakšno je bilo njihovo ozadje, sedanji razgovo-n..v Kairu dokazujejo, da sta obe revoluciji imeli tale skupni imenovavec: politično združitev vsega arabskega sveta. Gre, kot vidimo, za uresničevanje zamisli in programa najvažnejše arabske države — Egipta ali ZAR — in zlasti predsednika Naserja.
Leta 1961, ko se je Sirija ponovno ločila od Egipta, se je zdelo, da je gibanje za arabsko združitev prejelo hud in morda nepopravljiv udarec. Od tedaj je poteklo komaj dobro leto, ko že obstajajo otipljivi znaki, da je to gibanje dobilo novega in še večjega zagona.
NAČELEN SPORAZUM DOSEŽEN
»Od samega začetka — pravi proglas nove sirske vlade — se je sirska revolucija istovetila z revolucionarnimi, naprednimi in socialističnimi težnjami ZAR. Tri arabske dežele — ZAR, Irak in Sirija — so se odločile, poiskati stične točke v enotnosti, ki bi bila izraz volje vsega arabskega sveta. Revolucionarna vlada zato proglaša, da je njena glavna naloga vključitev Sirije v zvezo z ZAR in Irakom. Priključili bi se ji lahko tudi Alžirija in Jemen.«
Po prvem delu razgovorov, ki so trajali tri dni in so se zaključili konec prejšnjega tedna, so odposlanci treh držav že dosegli načelen sporazum o potrebi, da se države združijo v zvezo. Odposlanstvo Iraka se je zavzemalo, da bi že od vsega začetka ustanovili zvezo petih arabskih držav (ZAR, Trak, Sirija, Jemen in Alžirija), a se zdi, de je ta predlog propadel, češ da le v prvih treh državah obstajajo danes pogoji za u-resničenje takšne zveze.
Sirsko odposlanstvo se zavzema za takojšnjo ustanovitev nekakšne konfederacije treh
držav, ki naj bi imela skupno osrednjo vlado in osrednji parlament, a vsaka članica bi tudi v bodočnosti ohranila svojo samobitnost. Predlog o ustanovitvi takšne konfederacije bi pa moral biti odobren z ljudskim glasovanjem.
Zanimivo je, da najbolj, vneti poborniki čimprejšnje združitve omenjenih arabskih držav niso danes Naser in njegovi sodelavci, temveč revolucionarji, ki so pred kratkim prevzeli oblast v Iraku in Siriji. Iz pisanja kairskega tiska je razvidno, da je Naser pri razgovorih kazal največjo previdnost, in opozarjal, da pri reševanju tega problema ne smejo odločati čustva, temveč razum.
ZAKAJ PREVIDNOST?
Naserjeva previdnost je razumljiva, saj je nedavna ločitev Sirije pomenila zanj hud udarec, a je bila zanj hkrati dobra šola. S sedanjim sirskim predsednikom pa ima Naser odprte še posebne račune zaradi njegovega obnašanja za časa secesije in tudi zaradi stališča, ki ga je v septembru leta 1961 zavzela njegova stranka. Zaradi teh in še mnogih drugih razlogov je razumljivo, da se vprašanje ustanovitve zveze ne more rešiti v nekaj dneh.
Jasno je, da pri celotni zadevi ni toliko
važna formalna ustanovitev zveze, temveč prihaja v poštev predvsem vprašanje, kako in s kakšnimi sredstvi zagotoviti in zajamčiti novoustanovljeni politični edinici življenje. V Damasku in Bagdadu menijo, da je enotnost zveze zajamčena, če se sprejme tole načelo: v primeru, da bi v eni izmed držav-članic nastala kakšna imperiali-sitčna in reakcionarna zarota, imata ostali dve članici pravico in dolžnost, da jo z vojsko zatreta. ZAR, ki je v vojaškem pogledu zdaleč najmočnejša država, bi to načelo lahko sprejela, a se kljub temu ne zadovoljuje s takšno rešitvijo. V Kairu namreč poudarjajo, da bodoča politična edinica ne sme biti zveza treh vlad, temveč zveza treh držav, kar pomeni, da se mora zanjo izreči večina prizadetega ljudstva.
Kot vse kaže, bo Naser zahteval, naj se razčistijo mnoga vprašanja, preden bo sprejel predloge, ki mu jih postavljajo sedanji voditelji ostalih dveh držav.
Zelo važno je nadalje, kakšni bodo v zvezi odnosi med raznimi političnimi silami in strankami. V Združeni arabski republiki je dovoljena ena sama stranka, medtem ko imata Irak in Sirija večstrankarski sistem. Doslej še ni nič znano, kako nameravajo to vprašanje rešiti. Zdi se pa, da je to predmet pogajanj, ki se ta teden vodijo v Kairu.
Potek pogajanj pozorno spremljajo tudi v Ameriki
Kot poročajo tuji dopisniki, bi Naser sprejel zvezo, ki bi imela skupno vlado in skupni parlament ter bi smela odločati le o zunanji politiki, vojaških in socialnih vprašanjih. Vsaka država - članica pa bi o-hranila svojo vrhovnost, svojo vlado in svoj parlament. V notranjepolitičnem življenju bi torej ne bilo poenotenja in bi vsaka država smela samostojno odločati o lastnem političnem ustroju.
Da bi naši bravci bolje razumeli, kaj se pripravlja na Bližnjem vzhodu, navajamo ■nekaj najvažnejših zemljepisnih in drugih podatkov o Iraku in Siriji, ki se zavzemata za tesno politično zvezo z ZAR.
Irak obsega nižinsko območje ob rekah Evfrata in Tigrisa ter del arabsko - sirske visoke planote. Njegovo ozemlje meri skoraj 430.000 kv. km. Najvažnejše bogastvo je nafta, ki teče po naftovodih do sredozemskih pristanišč. Samostojna država je postal leta 1932. Ima nekaj več kot 5 milijonov prebivavcev. Glavno mesto je Bagdad.
Sirija se razteza po Prednjem delu Azije med Evfratom in obalo Sredozemskega morja, Malo Azijo in Arabskim polotokom. Država ima 181.333 kv. km ter nekaj več kot 3 milijone in 500 tisoč prebivavcev. Glavno mesto pa Damask. V deželi pridelujejo pšenico, ječmen ter goje vinsko trto in južno sadje. Sirija je samostojna država od leta 1941.
če bo prišlo do združitve z ZAR, bo nova politična edinica imela približno 40 milijonov prebivavcev in bo obsegala ozemlje o-krog 1 milijona 600 tisoč kv km, to je petkrat večje od Italije.
Razgovore v Kairu pozorno spremljajo zlasti v Washingtonu. Po mnenju Amerikan-cev pomenijo ti razgovori nov činitelj v hitrem razvoju dogodkov na Srednjem Vzhodu. Po uradnih pojasnilih bo politika ameriške vlade ostala takšna, kot jo je pred kratkim opisal državni sekretar za zunanje zadeve Dean Rusk. To bi bilo v kratkem (Nadaljevanje na 2. strani)
Alžirija in francoska bomba
RAtUO TRST A
• NEDELJA, 24. marca, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski zbori; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Trije bratje morajo po svetu«, pravljica (Franc Jeza), igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor iz Rojana; 12.15 Vera in naš čas;
17.00 Kinoklub, filmski svet v besedi in glasbi;
18.30 Poklici in razvedrila: »Fotografiranje« (Mo-dest Sancin); 21.00 Iz slovenske, folklore: »Sonce in luna mrči, tud’ z Jezusom trpi« (Lelja Rehar);
21.30 Sodobna simfonična glasba.
• PONEDELJEK, 25. marca, ob: 12.00 Iz slovenske folklore: »Sonce in luna mrči, tud' z Jezusom trpi« (Lelja Rehar); 18.00 Pianist Georg Alexandro-vič; 18.30 Nove plošče resne glasbe (Piero Battali-no); 19.00 Radijska univerza — Aljoša Vesel: Avtomobil. »Načrtovanje in izdelava transmisije«; 19.30 Postni govori — Dr. Jože Prešeren: »Kristus — Dobrota do ubogih in bolnih«; 20.30 G. Rossini: »Grof Ory«, opera v dveh dejanjih.
• TOREK, 26. marca, ob: 12.00 Pomenek s poslu-šavkami; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Anton Bruckner: Te Deum za soli, zbor in orkester; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Roman v nadaljevanjih. Nikolaj Vasiljevič Gogol: »Vij« (Franc Terseglav - Josip Tavčar); 21.30 Mirca Sancin: »Mladinske klavirske skladbe«, pri klavirju skladateljica; 22.00 Misli in nazori.
• SREDA, 27. marca, ob: 12.00 Brali smo za vas;
18.30 Jugoslovanski skladatelji; 19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico dr. Milana Starca; 20.30 »Vojna tajna«, radijska komedija (Boris Grabnar), igrajQ člani SG v Trstu; 22.00 Giuseppe Verdi: Sta-bat Mater za soliste, zbor in orkester.
• ČETRTEK, 28. marca, ob: 12.00 Roman v nadaljevanjih. Nikolaj Vasiljevič Gogol: »Vij« (Franc Terseglav - Josip Tavčar); 18.00 Italijanščina po | radiu; 19.00 Širimo obzorja: »Kdaj in kako je nastalo življenje na zemlji« (Rafko Vodeb); 20.30 Simfonični koncert orkestra tržaške filharmonije. Približno ob 21.35 Knjižne novosti — Martin Jev- | nikar: »Božidar Borko in njegova knjiga Na raz- [ pot jih časa«.
• PETEK, 29. marca, ob: 12.00 Pomenek s poslu-šavkami; 18:00 Sopranistka Ileana Bratuž. Na sporedu so samospevi Brede Šček; 18.30 Tržaški s.kla-datelji; 19.00 Radijska univerza — Widar Cesari-ni Sforza: O pojmu pravice in njegovi zgodovini: »Božja pravica«; 19.30 Postni govori — Dr. Rudolf Klinec: »Kristus — Dobrota do grešnikov«; 20.30 Gospodarstvo in delo 21.00 Koncert operne glasbe;
22.00 Novele in črtice — Fernando Namora: »Tihotapci« (Josip Tavčar).
• SOBOTA, 30. marca, ob: 12.00 Zimski turistični razgledi; 13.30 Pomlad v lahki glasbi; 15.30 »Leonarda«, igra v štirih dejanjih (Bjornestjerne Bjorn-son - Nada Konjedic), igrajo člani RO; 17.20 II. Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru; 18.00 Sodobna slovenščina;
19.00 Družinski obzornik; 20.45 Zbor Emil Adamič iz Ljubljane.
TEDENSKI KOLEDARČEK
24. marca, nedelja: Simon, Gabrijel
25. marca, ponedeljek: Ozn. M. D., Minka
26. marca, torek: Maksim
27. marca, sreda: Rupert
28. marca, četrtek: Janez
29. marca, petek: Ciril
30. marca, sobota: Branimir
SMRT ANGLEŠKEGA PISATELJA
V Oxfordu je umrl sloviti britanski socialni delavec in socialni pisatelj lord Beveridge.
William Henry Beveridge se je rodil leta 1879 v Indiji kot sin britanskega uradnika. Študiral je moderne literature, med zadnjo vojno pa je izdelal osnovne načrte za britansko socialno politiko
v povojnem šasu. Veljal je za enega glavnih strokovnjakov za socialne zadeve in kot takšnega so ga britanske vlade pogosto prosile za nasvete. Med njegovimi glavnimi stvaritvami je takoimenovani Beveridgijev načrt iz leta 1942, ki predstavlja obsežno shemo za ljudsko socialno zavarovanje in pa knjiga, »Polna zaposlenost v sodobni družbi«, ki je iz leta 1944. -t
V ponedeljek so francoski tehnični oddelki ukazali razstreliti svojo osmo atomsko bombo. Poskus se je izvršil v Sahari na atomskem vežbališču pri Tamaurassetu. To ozemlje pripada danes alžirski republiki. Zato je tudi alžirska vlada poslala v Pariz ogorčen protest ,češ da Francija krši alžirsko nevtralnost. Odločen ugovor proti francoskim atomskim poskusom na afriških tleh je poslal tudi maroški kralj.
Francoski minister za informacije pa pojasnjuje, da ima Francija po dogovorih v Evianu z Alžirijo pravico izvrševati še skozi pet let atomske poskusne razstrelitve na saharskih oporiščih.
Alžirski predsednik Ben Bella je sklical ustavodajno skupščino z namenom, da se
Napad na Kubo
Proti Castrovi vladavini na Kubi sta v odprtem boju dve politični skupini. Svoja organizacijska in vojaška središča imajo v tujini. Mlajši proticastrovski borci so združeni v zvezi »Alpha 66«. Druga, bolj politična organizacija, nosi ime »Druga narodna fronta Escambrav«.
V nedeljo zjutraj sta se dva topničarska čolna teh organizacij približala severni kubanski obali pri pristanišču Isabella de Sa-gua in sta začela obstreljevati neko sovjetsko ladjo, ki je raztovarjala blago. Po zadnjih poročilih je bilo več sovjetskih mornarjev ubitih. Uporniki proti Fidel Castru nastopajo tudi v pogorju Camagueyu, od koder je sedanji kubanski voditelj začel svojo revolucijo.
Sovjeti obdolžujejo ameriško vlado, da podpira protirevolucionarje. Ameriško zunanje ministrstvo je pa izjavilo, da obsoja take vrste podvigov, ki nič ne zaležejo. Jasno pa je vsakomur, da je Kuba le šahovnica, na kateri premikajo drugi šahovske figure.
SPOMENICA OSMIH NEVEZANIH DRŽAV
Po sestanku predstavnikov osmih nevezanih držav-članic razorožitvenega odbora OZN je nigerijski delegat Mbu izjavil, da so pripravili spomenico, s katero žele spodbuditi pogajanja o prepovedi jedrskih poskusov. Spomenice ne bodo objavili niti izročili odboru, dokler je ne potrdijo njihove vlade, pričakujejo pa, da bo to sredi ali konec tega tedna. Po izjavah teh predstavnikov ne vsebuje spomenica samo pozivov k pogajanjem kot prej, marveč tudi misli in predloge, kako naj predstavniki Vzhoda in Zahoda nadaljujejo pogajanja, ki so zaradi njihovih nesoglasij in nepopustljivosti v zvezi z nadzorstvom zašla v slepo ulico, ter je zato pooplnoma nov korak, ki jim bo pomagal, da se sporazumejo.
ŠVICA BREZ ŽELEZNIŠKIH ZAPORNIC
Na cestnih prelazih čez železnico se pogosto dogajajo prometne nesreče, čeprav so prehodi zavarovani z zapornicami. V Švici kmalu ne bo več križišč ceste in železnice. Letos so nadomestili zapornice z mostovi in s podvozi na 60 krajih, za prihodnje leto napovedujejo takšno preureditev na nadaljnjih 60 križiščih železnice z asfaltno cesto, potem pa bodo odpravili še preostale železniške zapornice.
spremenijo vojaške klavzule v evianskem dogovoru. Kot kaže, bo eksplozija saharske bombe še dolgo odmevala po Sredozemlju.
—0—
NEMŠKE CEVI
Zahodnonemška vlada je v petek zvečer dokončno zavrnila zahtevo porurskih koncernov »Mannesmann«, »Phonix - Rheinrohr« in »Hoesch«, naj bi jim dovolili, da bi nadalje prodajali jeklene cevi za naftovode in plinovode Sovjetski zvezi in drugim vzhodnoevropskim državam. Predstavriik bonn-ske vlade je izjavil, da so tako sklenili »iz zunanjepolitičnih razlogov« in »zaradi varnosti Zahoda«.
Vprašanje embarga na jeklene cevi že dalj časa razburja zahodnonemško javnost in poslovne kroge. Embargo je namreč priporočal stalni svet Atlantskega pakta v Parizu, češ pri jeklenih ceveh gre za strateški material, ki krepi sovjetsko gospodarsko in vojaško moč.
JUGOSLOVANSKI EMIGRANTI
Odkar je Zvezna ljudska skupščina ,— poroča jugoslovanski dopisni urad Tanjug — marca lani sprejela zakon o amnestiji, se je približno 50.000 emigrantov obrnilo s prošnjo, da bi uredili vprašanja glede svojih odnosov do Jugoslavije. Emigranti. so se obračali na jugoslovanska diplomatska-konzularna predstavništva v tujini in na pristojne organe v državi, bodisi neposredno ali pa preko svojih družin.
NOVA JUGOSLOVANSKA USTAVA
Komisija za ustavna vprašanja je dokončno sprejela osnutek zakona o uveljavljenju ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije. Komisija je sprejela tudi poro-, čilo o delu za redakcijo osnutka ustave in sklenila osnutek ustave poslati Zvezni ljudski skupščini.
KITAJSKI TEHNIKI V ZAH. NEMČIJI
V Zah. Nemčijo je prišla tehnična komisija komunistične Kitajske, ki bo proučevala zahodnonemške metode pri proizvodnji posebnih vrst jekla. To je v zadnjih štirih letih prvi obisk kakšne kitajske delegacije v Zah. Nemčiji. Predsednik Zveze zohodno-nemškega gospodarstva Wolf von Ameruh-gen je izjavil, da je zadnje čase poleg Kitajske tudi Albanija »zelo aktivna v prizadevanju, da bi navezala gospodarske stike z Zahodno Nemčijo.«
OGROMNA ŠKODA ZARADI POPLAV
Izvršni svet LR Srbije je na podlagi prvih cenitev ugotovil, da znaša neposredna škoda, ki so jo napravile poplave v Srbiji, približno 15 milijard dinarjev. Škoda pa je še večja, ker je v veliki meri prizadeto gozdarstvo, zlasti v preskrbi s potrebščinami in surovinami ter izvozu blaga.
Razgovori v Kairu
(Nadaljevanje s 1. strani)
stališče, da je arabska enotnost zadeva arabskih držav in da Washington nima nič pro-li njihovemu zbliževanju, če se bo ta proces odvijal brez zunanjega vmešavanja in. ob hkratnem spoštovanju neodvisnosti in suverenosti sosednjih držav.
Sestanek 7 predsednikov
V glavnem mestu srednjeameriške republike Kostarika se je ameriški predsednik Kehnedy sestal v ponedeljek s predsedniki šesterih republik Srednje Amerike. Njihovo zborovanje ima večji pomen, kot se zdi na prvi pogled. V prvi vrsti gre za zajezitev sovjetskega vpliva v teh republikah in v Južni Ameriki. Kennedv je v uvodnem go voru dejal, da je treba zgraditi okoli Kube močan zid, toda ne iz kamna in bodeče žice, marveč iz ljudi, odločnih v obrambi svoje svobode in vrhovnosti. Prvi pogoj za to vrsto Obrambe je pa izboljšanje življenjske ravni prebivavcev.
Prva svetnica ZDA
V nedeljo je sveti oče proglasil za blaženo, med velikimi svečanostmi v baziliki sv. Petra, prvo državljanko iz Združenih držav Amerike Elizabeto Bayley - Seaton. Rodila se je leta 1774 v New Yorku v protestantski družini. Dolgo let je živela s svojim . možem v Livornu. Po svoji smrti je oče zapustil ženo s petimi otroki v popolni revščini. Vdova se je vrnila v domovino, kjer je morala krvavo delati, da je zredila in vzgojila svoje otroke. Leta 1804 je prestopila v katoliško vero iz globokega notranjega iri socialnega prepričanja. Kljub veliki družini je svetnica začela zbirati zanemarjeno deco v najbolj zapuščenem nju-jorškem predmestju. Čez nekaj let se je preselila v Baltimore, kjer je na neverjetno podjeten način zgradila šole, bolnišnice in delavnice za zapuščeno žensko mladino. Ustanovila je tudi red »sestra sv. Jožela« ali jožefink, ki ima za poglavitni namen zbiranje in vzgajanje osirotelih deklic. Red se je razširil po vseh velikih ameriških mestih in njegova socialna delavnost zbuja zanimanje in priznanje vse ameriške javnosti. Ustanoviteljica reda, mati Elizabeta Seaton je umrla v sluhu svetosti, kar izpričujejo tudi mnogi čudeži, ki so se zgodili po njeni priprošnji.
SPREMEMBE V SOVJETSKI VLADI Vrhovni sovjet v Moskvi je zadnje čase odredil več sprememb na vrhuncih vlade. Ustanovil je najvišji gospodarski svet, ki ga vodi Dimitrij Ustinov. Pomen te gospodarske »vlade« v Sovjetski zvezi je razviden tudi iz položaja Ustinova, ki je enak prvemu namestniku zunanjega ministrstva. Druga dva sta Kosigin in Mikojan, ki pa imata bolj politične funkcije.
Na isti položaj je imenoval vrhovni sovjet’tudi Leonida Smirnova, ki je predsednik državnega odbora za obrambno tehniko.
HLADNA KRI V ameriškem mestu Lincolnu je dirigent Maurice Jacobsdn- vodrl cerkveni orkester pred številnim in odličnim občinstvom. Prišli so že do polovice koncerta, kar naenkrat pa zdrknejo dirigentu — hlače do kolen. Občinstvo' pa v smeh, ko je pokazal dvorani spodnjice. On je pa z levico zgrabil za hlače in z desnico tako odločno nadaljeval taktiranje, da so jo godci kar marljivo rezali dalje in se je kmalu smeh polegel. S hlačami v rokah je Jacobson prišel srečno do konca.
V ta namen je potrebno, da se vse te republike povežejo — po predsednikovem predlogu — v gospodarsko zvezo z Združenimi državami. Vseh pet držav, med katere bodo pritegnili tudi Panamo, namerava u stanoviti denarno in carinsko zvezo, poleg tega pa še ustvariti enotne pogoje za kulturno povzdigo teh zaostalih ameriških republik. Kennedy je obljubil široko denarno in moralno pomoč, da se bodo ti načrti čimprej uresničili.
—0—
DOLGOVI RASTEJO
Finančne skrbi Organizacije združenih narodov so z dneva v dan večje. V sredo je tajništvo OZN izdalo poročilo, ki pravi, da znašajo dolgovi te mednarodne organizacije velikansko vsoto 121 milijard in 900 milijonov lir. Organizacija namreč deluje samo s pomočjo stalnih prispevkov držav - članic. Na to svojo dložnost pa pozabljajo predvsem velike države. Na tekočem z dolžnimi prispevki so samo Islandija, Finska in Nizozemska.
Največ stroškov požrejo mednarodni vojaški oddelki, katere mora OZN pošiljati v različne kraje za varstvo in obrambo reda.
Pozabljeni borci
Po otokih Tihega oceana živi še danes razkropljenih nekaj sto japonskih vojakov, ki se skrivajo po džunglah. Do njih še ni prišla novica, da se je Japonska 15. avgusta leta 1945 popolnoma vdala. Vojno poveljstvo jih je poslalo kot saboterje in tajne obveščevavce po vseh tistih otokih. Oni se še vedno »bore« za mikada in državo vzhajajočega sonca in ne verjamejo, da je Japonska kapitulirala. V nepreiskanem pragozdu Mindanaua živi še 200 takih zgubljenih vojakov. Streljajo na vsakogar, ki se jim približa in se nočejo vdati.
„Človek ni suženj ekonomije”
Splošna stavka rudarjev v Franciji se nadaljuje z neizprosno nujnostjo. Sobotna pogajanja med vlado in stavkajočimi so se razbila. Vlada še vedno misli, da bo upognila delavstvo s prisilno mobilizacijo. Naletela pa je na hud odpor še pri drugih javnih nameščencih, ki so začeli solidarno podpirati rudarske družine. Samo učiteljski sindikat je zbral skoro 13 milijonov lir za ta namen.
Največjo moralno in materialno podporo so pa delavci dobili od strani Cerkve. Zbor francoskih kardinalov in škofov je slovesno izjavil, da stoji na strani delavcev, kajti »človek ni suženj ekonomije, ampak je ta v službi človeka«. Ko je prvi škof, msgr. Hughe iz Arrasa, objavil pastirsko pismo v prid delavcem, je De Gaulle vzkliknil: »Saj je norec!« V nedeljo je pa katoliški dnevnik »Croix« pisal, da se ne sme nihče zasidrati sam v svojo pravico, kajti pravičnost je soglasje pravic obeh taborov. Obenem je podčrtal poziv vseh škofov, naj vsi verniki prisjevajo za pomoč stavkajočim. Prisilni mobilizaciji bo odgovorila prostovoljna mobilizacija človeške solidarnosti!
PRAVICE ČLOVEKA
Predstavnik mednarodne organizacije dela je v razpravi na komisiji Združenih narodov za pravice človeka izjavil, da izmed 21 članic odbora za pravice človeka 9 držav še ni ratificiralo konvencije o rasni diskriminaciji, 10 držav pa konvencije o prisilnem delu. Komisija zahteva, naj vse članice OZN čimprej ratificirajo ti konvenciji. Razprava je potekala v zvezi z načrtom za proslavo deklaracije o pravicah človeka.
Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čimprej. Poravnajo jo lahko ali na upravi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu.
Uprava
Avtomatizacija in Kruh
Tehnični napredek v proizvodnji je dosegel že tako stopnjo, da resno ograža življenjske možnosti tisočerih delavcev. Avtomatizacija ali samodelavnost strojev, ko ni več potreben poseg človeške roke, da se gibljejo in vrtijo, povzroča popolnoma u-pravičen strah, da bo stroj vrgel delavce na cesto in njihove družine v bedo in pomanjkanje. Kar naj bi bilo človeštvu v pomoč, mu utegne postati poguba, če se ne bodo vlade in sociologi pravočasno zavedli te nevarnosti.
Pokažimo na nekaterih vzgledih, kako je s to zadevo, ki je najbolj pereča prav v deželi blagostanja, v Severni Ameriki.
Na ameriški Atlantski obali je v obratu 5000 večjih tovornih pristanišč za nakladanje in razkladanje ladijskih tovorov. Nad 75.000 pristaniških delavcev si tam služi kruh; prištejmo poleg še njih družine in dobimo nad četrt milijona ljudi, ki so odvisni od pristaniškega zaslužka. Pristaniške družbe so pa zadnje čase uvedle avtomatične razkladalne naprave, od katerih vsaka
opravi toliko dela kot 20.000 težakov. Od-višne delovne moči so že odslovili.
Nekaj podobnega se ^odi v velikih tiskarnah. Tam so vpeljali posebne rentgenske fotogralične aparate, ki rokopis posnamejo in ga prenesejo naravnost na tiskarsko ploščo. Stavci na roko in na linotyp postanejo brezpotrebni in brezposelni. Pri zadnji stavki tiskarjev je poleg mezd igralo prav to vprašanje grozeče brezposelnosti prvo vlogo.
(Nadaljevanje na 9. strani)
VOJNE ŽRTVE
Zadnja svetovna vojna je tudi med italijansko duhovščino pobrala na stotine žrtev: nič manj kot 729. V tem številu je vštetih 9 škofov, 279 župnikov, 148 vojaških kaplanov. V ječah jih je umrlo 31, po koncentracijskih taboriščih 18, postrelili so jih kot talce ali podobno tudi 280. Drugi so umrli zaradi bolezni, ki so se jih nalezli v ječah, taboriščih in na bojiščih.
Volitve v poslansko zbornico:
TRI KANDIDATNE LISTE ZAVRNJENE
Osrednji volilni urad v Trstu, kateremu je bila zaupana naloga, da pregleda predložene kandidatne liste in ugotovi, ali so sestavljene po zakonskih predpisih, je v torek zaključil svoje delo. Od 12 predloženih list so bile kar tri zavrnjene. Gre za listo Fronte vsedržavne obnove (FRN), listo Stranke ital. upokojencev (PAPI) in listo Gibanja za neodvisnost STO (MITLT).
Vse te liste so bile predvsem zato zavrnjene, ker podpisniki niso poleg priimka in imena lastnoročno navedli tudi datuma in kraja rojstva. Ugotovljene so bile nadalje še nekatere druge pomanjkljivosti in nerodnosti, zaradi česar se omenjene liste po vsej verjetnosti ne bodo mogle udeležiti volitev v poslansko zbornico. Zadnjo besedo pa ima sedaj volilni urad pri kasa-cijskem sodišču v Rimu, na katerega lahko zastopniki zavrnjenih list vložijo priziv.
Če ne bo novih sprememb, se bodo volitev v poslansko zbornico na Tržaškem udeležile naslednje politične organizacije (vrstni red je odvisen od dneva predložitve posameznih list): KPI (komunisti), DC (demokristjani), PSDI (socialdemokrati), MSI (novofašisti), PLI (liberalci), PSI (socialisti), SSL (Skupna slovenska lista), PRI (republikanci) in PDIUM (monarhisti).
Tržaški občinski svet:
NAČRT, KI BO POVZROČIL ŠKODO SLOVENSKIM PREBIVAVCEM
Na ponedeljkovi redni seji tržaškega mestnega sveta se je zaključila razprava o načrtu, ki ga je na eni prejšnjih sej obrazložil podžupan Cumbat in ki predvideva razlastitev oziroma nakup okrog 100 ha zemljišča, na katerem se bodo v prihodnjih 10 letih zidale ljudske hiše (približno 6.000 stanovanj). Po tem načrtu bi se ta gradbena dejavnost razvijala v tehle predelih tržaške občine: v Rocolu, v Barkovljah-Bovedu, pri Sv. M. M. Spodnji in v okolici Rovt.
V občinskem svetu je opozicija poudarila, da so ti predeli ponesrečeno izbrani, ker se bodo delavci, ki jim bodo stanovanja dodeljena, preveč oddaljili od službenih mest. Zato bi bilo mnogo bolje, če bi ljudske hiše gradili v mestu samem. Odbor je te pripombe upošteval samo, kar zadeva Barkov-lje - Boved.
V razpravo o tem važnem vprašanju je posegel tudi svetovavec Skupne slovenske dr. Simčič, ki je med drugim dejal: »Področje Rocola in Sv. M. M. Spodnje je po mojem mnenju preveč oddaljeno tako od središča mesta kot od najvažnejših delovnih središč, kar pa ni v skladu z namenom, ki ga zakon o gradnji ljudskih hiš zasleduje. V poštev bi lahko prišlo le področje od Kolonkovca proti Rovtam, a bi v tem primeru morali razlastiti premnoge majhne posestnike, ki živijo od Svoje zemlje. Samo odbornikovo poročilo priznava, da so posestniki tamkajšnjih zemljišč kmetovavci, oziroma vrtnarji, vinogradniki in sadjarji. Preden bi se odločili za gradnjo stanovanj
na tem področju, bi morali vsekakor proučiti druge možnosti, kar pa se ni naredilo. Občina namerava plačati ta zemljišča 3000 lir ali še mnogo manj za kv. meter. Na ta način bodo hudo prizadeti ne kakšni bogataši, veleposestniki itd., temveč prav revno ljudstvo, majhni posestniki, ki so od svojih prednikov podedovali hišico z večjim ali manjšim vrtom.
Mnenja sem, da bi za gradnjo ljudskih hiš morala priti najprej v poštev še neizkoriščena zemljišča v Starem mestu. Zakaj bi bilo potrebno decentralizirati prebivav-stvo, če se lahko zida v samem mestnem središču? V Starem mestu so cele ulice prazne. Zakaj se ne porušijo tiste bajte in se na njih mestu ne sezidajo nova, moderna stanovanja?
Končno menim, da v Trstu ni takšnega prirastka prebivavstva kot v drugih mestih, kar bi opravičevalo gradnjo 6.000 novih stanovanj in vrh tega še v krajih, ki so zelo oddaljeni od mestnega središča.«
Dr. Simčič je zaradi teh razlogov glasoval proti predloženemu načrtu, medtem ko so se komunisti in socialisti glasovanja le vzdržali. Odborov predlog je bil sprejet z glasovi večinskih strank, katerim so se pridružili še liberalci.
Nabrežina:
PRIPRAVE ZA TURISTIČNO SEZONO
lo občinskih in cerkvenih poslopij ter 30 milijonov za zgradnjo osnovnih šol v Sliv-nem in štivanu.
GOSTOVANJE GLASBENE MATICE
V ponedeljek zvečer je tržaška Glasbena Matica priredila v Beogradu svoj prvi koncert v inozemstvu. Glasbena Matica je dosegla s svojim nastopom prodoren uspeh. Izbrano občinstvo je navdušeno ploskalo zlasti v drugem delu, ko je zbor in orkester podajal Kjudrovo kantato »Kontovel« in Vrabčevo »Zdravico« za moški zbor in orkester, katero smo slišali tudi v Gorici in v Trstu.
Zastopstvo Glasbene Matice je sprejel tudi italijanski veleposlanik Alberto Berio. V daljšem razgovoru so se tržaški gostje zadržali tudi v predsedstvu sveta za kulturo. Povsod se je poudarjala potreba po medsebojnem gostovanju kulturnih skupin iz Italije in Jugoslavije.
NOV ZDRAVNIK
Pred kratkim je na vseučilišču v Padovi diplomiral iz zdravilstva g. Rafko Dolhar. Novi zdravnik je sin dr. Lojzeta Dolharja, zdravnika v: Trbižu ,ki izhaja iz znane in ugledne družine pri Sv. Ivanu v Trstu.	;, -	:
Dr. Rafku Dolharju za uspeh toplo čestitajo številni prijatelji in znanci ter mu želijo nOiogo uspehov v njegovem poklicu. Tem čestitkam in željam se pridružuje tudi Novi list.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V nedeljo, 24. marca, ob 17. url na Kontovelu, v torek, 26. t.m., ob 20.30 v kino dvorani v Skednju
Klabund »KROG S KREDO«
Kitajska pravljična igra v štirih dejanjih
Devinsko-nabrežinski občinski odbor je v
ponedeljek posvetil sejo problemom tujske-1 ga prometa. Seje sta se udeležila tudi pred-J sednik novega turističnega urada za Sesljan I in Devin Lenarduzzi in predstavnik Pokrajinske ustanove za turizem dr. Apollonio. j
V razpravi je bil najprej načrt del, ki jih namerava občina izvesti pred začetkom letošnje sezone. V ta namen je na razpolago skupno 6 milijonov 200 tisoč lir, ki jih bodo potrošili za naslednja dela: ureditev in asfaltiranje trga pred železniško postajo v Vižovljah, asfaltiranje vseh cest v sesljan-skem pristanišču, asfaltiranje in ureditev trga ter postajališča v Sesljanu, nakup in postavitev klopi na raznih mestih v turističnem predelu občine.
Sestavljen je bil nadalje načrt manjših, olepševalnih del v Sesljanu, Devinu in Štivanu, kot so ureditev gredic, nasadi cvetic in lepotičnega grmičevja. Občina in turistične ustanove bodo podprle prizadevanja, da bi v turističnem predelu občine imeli poleti kino na prostem. Urad za turizem bo zaprosil pristojna oblastva, naj dovolijo, da bi se v sesljanskem pristanišču odprla dva kioska, kjer bi prodajali brezalkoholne pijače.
Sklenjeno je končno bilo, naj se v predlog gospodarskega načrta 1963/64 vključi postavka nadaljnjih 10 milijonov lir za dela, ki zanimajo turizem.
Celotni predlog gospodarskega načrta za leto 1963/64 predvideva vrsto del za skupno vrednost 115 milijonov lir. Od teh je 20 milijonov predvidenih za občinske ceste, 40 milijonov za razširitev italijanske osnovne šole v Sesljanu, 5 milijonov za popravi-
Momlja
   ............................... 'i
PODBONESEC
Prenagla in divja vožnja, zlasti nedeljskih' izletnikov, je že marsikdaj povzročila hude in smrtne nezgode. V nedeljo sta jo hudo izkupila prav zaradi nepotrebne hitrice dva mladeniča iz naše soseščine blizu obmejnega prehoda pri Stupici. Na motornem kolesu sta pridivjala od bloka mladeniča Elij Šturm in Viktor Cuka, ki je sedel na zadnjem sedežu. Na ostrem ovinku sta se zaletela v avto, ki je privozil z nasprotne strani. Potnikom v avtu se ni nič hudega zgodilo. Prav resno sta se pobila oba fanta. Orožniki so poskrbeli, da so ju hitro prepeljali v čedadsko bolnišnico. Za Cuko imajo malo upanja, da bo okreval. 1 '
SREDNJE
Cim bolj se bližajo volilni dnevi-,■ tem bolj nas obiskujejo veljaki različnih strank in skupin, da bi si pridobili tudi naše glasove' za svoje kandidature. V nedeljo je prišel na politični obisk v Gornji Tarbij tudi senator Pelizzo. Sprejel ga je sredenjski župan Bergnach in občinski svetovavci. V posebni dvorani županstva je bil volilni shod. Senator je govoril o splošni politiki demokrščan-ske stranke in še posebej o prizadevanju vlade, da tudi našim krajem priskoči pa pomoč. V razgovor so posegli tudi Občinarji, katerim je Pelizzo odgovarjal na stavljena vprašanja. Vseh pa le ni zadovoljil, ker je še premnogo potreb, za katere je imela oblast gluha ušesa. Samo z volilnimi obljubami pa te potrebe ne bodo zginile iz naših vasi.
STIKI Z MEŠČANI Goriški mestni odborniki se večkrat oglašajo po mestnih četrtih in zbirajo meščane na pogovore glede potreb prebivavcev. Zamisel je hvale vredna in pride na teh sestankih tudi do marsikatere koristne pobude.
Prejšnji teden sta se zglasila odbornika Podbersig in Lupieri na Placuti, kamor sta povabila na razgovor meščane s placutar-skega in livadarskega okraja. Odbornik za javna dela Lupieri je povedal, da je občina pripravila triletni načrt za bitumiranje mnogih stranskih cest po Livadi in v severni mestni četrti. Dela bodo zahtevala 50 milijonov lir stroškov. Naknadno bodo porabili še 297 tisoč lir za popravo razsvetljave in kanalizacijo še drugih občinskih poti v tem okraju
Niso pa še v načrtu dela za ureditev ulic Levada, zgornjega konca ulice Palladio in Čampi ter stranskih odcepov. Prebivavci na tem koncu si tudi želijo prepotrebnega smetišča za odmetavanje konservnih škatel, razbite steklenine, papirja in podobnih odpadkov, katerih ni mogoče metati v gnojne jame. Pomanjkanje večje javne jame za te vrste cjdpadkov je vzrok, da kar butaš ob škatle in razbite steklenice po vseh gorenjih cestah na Livadi. Občina bi morala na kak način poskrbeti za odpravo tudi teh smeti.
RUPA
Že večkrat smo v Novem listu pisali, da so delavci in delavke rupenske kartonaže
zapostavljeni.
- iKiI/iiiu r/o/ina
LANDAR
Naši kraji imajo neverjetno dosti starih in častitljivih ostalin iz sivih dob davnih Langobardov in naših prednikov. Ena najbolj zanimivih pa je prav gotovo v skalo vsekana cerkev Sv. Ivana v Čele ali bolj znana po svetu kot Landarska jama. Njena starost sega že tisoč let nazaj. V jami so se baje skrivali naši dedje pred divjimi Huni za časa preseljevanja narodov. Še legende pojejo o kraljici, ki se je zatekla v strmo votlino pred grozanskim kraljem Atilo. Cerkvica v skali je pa iz poznejših časov, in sicer že iz leta 888. Vklesani napis mojstra Andreja iz Loke kaže letnico 1477, ko je bila cerkev popravljena.
Cerkvica je res svojevrstna, daleč po svetu ji ni podobne. Velika škoda je, da je taka častitljiva priča začela propadati. Uničuje jo vlaga, dohod po visokih stopnicah nad globokim hudournikom je tudi že nevaren. Zato so se ljudje prav razveselili, ko je prišla pred tremi tedni komisija za varstvo spomenikov iz Vidma in je začela pregledovati, kaj bi se dalo ukreniti, da se ta spominska cerkev ohrani. Kdaj bodo pričeli z obnovo, se sicer še ne ve. Stalo bo pa precej denarja, ker so se v Vidmu malo prekasno spomnili, kako je ta cerkev vredna, da ostane spomin tudi našim otrokom. Obenem bo pa silno privlačna točka za izletnike in ljubitelje starin. Denar za popravila ne bo potemtakem popolnoma zavržen.
Na žalost moramo ponovno ugotoviti krivico, ki se dogaja zaposlenemu osebju. V prvi vrsti omenimo plačo, ki je ne dobivajo redno, marveč z več dni zamude. V karto-naži še vedno ni kopalnice, ki pa je nujno potrebna. Delo je na marsikaterem mestu zelo umazano in tako morajo odhajati delavci na domove umazani kakor dimnikarji.
Tudi za žejo ni preskrbljeno. Lahko bi še več drugih stvari omenili, vendar že naštete dovolj jasno pričajo, zakaj je prišlo do stavke v minulem tednu.
Upamo, da se bo zadeva vendarle uredila in da bodo oblastva in higienski uradi zadevo tako uredili, da bodo uslužbenci lahko delali tako, kakor je potrebno za človeka v današnji atomski dobi, kjer bi moralo biti izkoriščanje že davno pozabljeno.
PODGORA
Ko je Soča po prvem spomladanskem deževju močno narastla, smo se že kar bali, kaj bo z našo že tako »slavno« pašarelo. Saj bi skoraj obhajali obletnico, odkar jo je voda odnesla. No, pa se ni to pot nič hudega zgodilo. Samo delo pa tako počasi napreduje, da ne vemo, ali bo za to veliko noč ali za prihodnjo skrajšana pot v mesto.
Stavbno gibanje je v našem tako industrijskem predmestju kar mrtvo. Res je, da se pri nas tako malo brigajo javne oblasti za kaka javna poslopja ali za gradnjo delavskih hiš. Vse je prepuščeno v tem pogledu le zasebni podjetnosti.
V cerkvi pa le opažamo, da se nekaj giblje. Po prizadevanju skrbnega g. župnika se je že marsikaj uredilo. Za prihodnjo zimo misli celo na ogrevalnike, česar bodo verniki gotovo prav veseli. Orgle so tudi že naročene. Manjka pa še vedno dober pevski zbor. Nekoč je cerkveno petje v Pod-gori slovelo daleč naokoli.
TRŽIČ
V nedeljo bo državni predsednik Segni obiskal Trst in Tržič. V ladjedelnici sv. Marka bo navzoč pri splavitvi prekooceanske ladje »Raffaello«, v Tržiču bo pa odprl veliko podjetje Tržaških elektrotehničnih delavnic. Dražvnemu poglavarju pripravljajo zlasti v Tržiču nad vse slovesen sprejem. Župan mu bo izročil pri vhodu v mesto po stari navadi umetniško izdelane ključe tržiškega mesta. Na županstvu se bo podpisal v novo spominsko knjigo, pripravljeno nalašč za to priložnost. V delavnicah bodo vsi delavci na svojem mestu, da si bodo vsi gostje mogli ogledati potek obratovanja v podjetju, ki je eno največjih te vrste v vsej državi.
PEC
šele ko je kak god ali podoben jubilej se spominjamo tudi naših najstarejših sosedov. Kdo bi si bil mislil, da bo v torek obhajal Jože Ožbot poleg svojega godu tudi svoj 90. rojstni dan. Matične knjige izkazujejo, da je naš Jože najstarejši občan sovodenj ske občine.
Jubilant je kljub majhni naglušnosti še vedno prava slovenska grča po telesu in
po duhu. Dolgo in polno zgodb je njegovo življenje. Kot zidarja sta ga delo in skrb za družino zanesli v Ljubljano, Švico, Avstrijo. Imel pa je stari Ožbot tudi za kaj se ubadati. V dveh zakonih se mu je rodilo dvanajst otrok, od katerih je sedem še živih. Dva sta dala življenje v vojni, nekateri žive pa po svetu.
Očeta, ki je res kot pravi očak v družini, se pa še vedno vsi oklepajo z ljubeznijo in spoštovanjem.
Jubilantu iskreno čestita tudi soseska z željo, naj jih našteje še sto let in več!
JELERJEV SEMENJ
Gorica pozna, pravzaprav je poznala, dva velika letna sejma. Najbolj znan je tisti za svetega Andreja, ko je bila letina pospravljena in so prišli okoličani nakupovat v mesto in se obenem tudi malo poveselili. Pred spomladanskim delom je pa bil še bolj razvit in živahen semenj ob praznovanju škofijskih patronov svetega Hilarija in Taci j ana. Ob tem »Jelerjevem semnju« se je zgrnilo v mesto na tisoče Gorjanov, Vipavcev, Bricev in Kraševcev. Prihajali so nakupovat semena, zlasti semenski krompir. Dolge vrste voz, polnih vreč s krompirjem so stale od Travnika do »Rajha« na Korzu. Pripeljali so tudi repo za kisanje. Kraševci so ponujali listne koše, cajne, bičevnike iz kropivca; Lokovčani srpe, britve in podobno železno robo. To je bil zares pravi gospodarski sejem, ki so ga željno pričakovali tudi goriški krčmarji. Po sklenjenih kupčijah se je iztočilo več kot prej vse leto.
Po vojni je pa Jelerjevo sejmovanje začelo propadati. Nekaj stojnic okoli trga, to je vse. Dijaki nimajo pouka, a komaj vedo, čemu je prosti dan. Pa še komu drugemu bodo te vrstice osvežile spomin na nekdanje živahne goriške semnje.
VOJNA NEVARNOST
Pa nikar ne mislite, da grozi prav gori-škemu mestu nevarnost kake nove vojne. Tu mislimo na stalno nevarnost, ki preti meščanom in njih imetju od še nerazpoče-nih granat izza prve svetovne vojne.
Pred kratkim so se razpočile take slepe granate v drevoredu XX. septembra med razvalinami nekdanje Komjančeve hiše. železni drobci so leteli na dvorišča sosednih hiš. K sreči ni bilo človeških žrtev.
Nedolgo tega so pa odkopali delavci veliko granato kar sredi mesta v ulici Roma, kjer podaljšujejo ulico. Izravnavali so tla za cestišče in naleteli na nevarni izstrelek. Prav srečen slučaj je hotel, da niso udarili s krampom po naboju, sicer bi bilo bogve koliko žrtev.
Pri podiranju starih mestnih delov bodo morala podjetja upoštevati, da vojna nevarnost izza leta 1915 še ni izginila v goriškem mestu.
Ia4«}a Kooaardj Norama lisu • CMarronri urednik Drag« Laflla • Tbki tiakarna »Grapfala« - Trat, ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 291477
IZ KULTURNEGA ŽIVLJKiNJA ilrt' &tevilhi ,,Mladike”
Januarska številka »Mladike« je izšla v nekoliko spremenjeni zunanji podobi, kar je. zasluga Edija Žerjava, in z vsebino, ki se po pestrosti in lestvici problemov, katerih se dotika, precej in čisto pozitivno razlikuje od lanskih številk, čeprav moramo priznati, da si je uredništvo ves čas prizadevalo izboljšati kvaliteto te edine slovenske revije v Trstu.
Uvodni članek pod naslovom »V sedmo leto« obravnava probleme, s katerimi se mora gnjaviti Mladika. Eden izmed teh problemov je v tem, da je revija navezana samo na naročnino, in kot znano, je to le. premalo za življenje ne le slovenske revije, ki izhaja med našo manjšino, amipak za življenje skoraj vsake revije na svetu. Drugi problem je v premajhnem sodelovanju slovenskih intelektualcev, zlasti pisateljev, pri Mladiki. Kljub temu stopa revija pogumno v sedmo leto, kot poudarja uvodnik.
Na prvih straneh najdemo krajši članek o pokojnem Ivanu Trinku in njegovo fotografijo, ob stoletnici njegovega rojstva. Tu naj omenimo tudi članek Nataše Kalan »Prešernov dan — naš narodni praznik«. »Od Prešernove dobe do danes smo imeli že več novih Vrazov in jih imamo posebno danes«, je rečeno v članku. Članek o Prešernu krasi fotografija Goršetovega kipa Prešerna, izdelanega iz nabrežinskega kamna.
Dr. Anton Kacin razpravlja o novem šolskem sistemu v Italiji in spregovori v zvezi z njim tudi nekaj o slovenskih šolah. Dr. Lojze Škerl je objavil intervju s prof. Rafkom Vodebom kot preva-javcem Ricciottijeve knjige o Jezusu Kristusu. Glede na današnje, razmere — o kaki slovenski verski literaturi skoro ni več mogoče govoriti — je vsaka kvalitetna knjiga s tega področja, ki jo dobimo, izredno pomembna, in to je poudarjeno tudi v intervjuju. Članek »Besede in dejanja« obravnava razmere v slovenskem športu, zlasti v telovadbi. Zanimiv je prispevek Felicite Vodopivec o Papini-jevi nečakinji Ani Paszkovvski, tem zanimivem liku ženske in intelektualke, ki je znala za precej let podaljšati Papinijevo literarno delo. Pod psevdonimom Sara je začela objavljati že nekoliko znana pisateljica iz Gorice povest »Tujci povsod«, ki se bo nadaljevala vse leto.
Najnovejša, dvojna številka »Mladike« pa prinaša na uvodnem mestu namesto običajnega uvodnega članka reportažo o blagoslovitvi novega prosvetnega središča, ali kot ga revija imenuje »ognjišča« v ulici Donizetti 3, kjer ima svoj sedež Slovenski kulturni klub in še razne druge slovenske katoliško usmerjene kulturne organizacije in društva. Reportaža je opremljena z nekaj dokumentarnimi fotografijami in v spomin na ta dogodek je izšlo nekaj desetin »Mladike« natisnjenih na posebno finem papirju.
Kot že v prejšnji številki, lahko opazimo tudi v tej, da je posvetila »Mladika« letos večjo pozornost problemom sodobnega sveta, posebno pa še pri slovenskem narodu. Tak je zlasti članek Nataše Kalanove »Iz zablod časa na svetlo pot«.
Potem najdemo v tej številki »Mladike« še nadaljevanje potopisa po Tuniziji, ki ga piše Matjaž Schart, članek dr. Rafka Dolharja »Sanjači za volanom«, poročilo o prosvetnem delovanju na Goriškem, članek o prehrani in postu in drugo. Posebno pozornost zasluži rubrika »Razgledi«, v ka-
„Zveza cerkvenih pevskih zborov”
Včeraj popoldne je bil v Trstu prvi občni zbor cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem, na katerem so bili zastopani slovenski cerkvena zbori iz mesta in okolice. Na občnem zboru je bila ustanovljena pevska zveza cerkvenih zborov, ki se imenuje, po sklepu zborovavcev, »Zveza cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem« ter bo delovala neodvisno od Slovenske prosvete.
Pozdravno in uvodno besedo je spregovoril Dušan Jakomin, ki je zborovanje tuli vodil. Smernice in namene nove organizacije pevskih zborov pa je orisal v govoru dr. Zorko Harej. Izvoljen je bil tudi odbor nove. zveze cerkvenih zborov. V debati so bila razčiščena razna vprašanja, ki zadevajo skupne nastope in pevske tečaje za gojenje cerkvene in ljudske pesmi ter drugo. Nova pevska zveza bo imela svoj sedež v ulici Donizetti 3. Njen novo izvoljeni odbor se bo sestal že' v nedeljo.
teri najdemo poročila o novih slovenskih publikacijah in zapiske, pod naslovom »Mala panorama«, ki jih je napisal Lev Detela. V njih je nekaj resnično tehtnih, upoštevanja vrednih misli.
Leposlovje zastopajo Zora Saksida z romanom v nadaljevanju »Tujci povsod«, Vlasta Polojac s svojimi »Pismi iz tujine« in pa Lev Detela z »Veselo in žalostno burko »Graščina«. To zadnje delo je nedvomno najboljše. Ni pa zaključeno in se bo nadaljevalo v prihodnji številki. Pesmi sta prispevala Jože Pirjevec in Aleksej Markuža. Pirjevčeva »Všeč so majhne mi stvari« je zlasti oblikovno še nebogljena, medtem ko je Markuževa »Razmišljanje« sicer tudi preprosta, a vsebinsko in oblikovno bolj dognana.
Na ovitku prinaša revija običajna »Pisma Mladiki« in »Poročila o razstavah v tržaških galerijah«. Seveda pridejo tudi ugankarji na svoj račun.
ZA OHRANITEV EGIPČANSKIH TEMPLJEV
Prizadevanje UNESCO za ohranitev dveh staroegipčanskih templjev v Abu Simbelu v Nubiji, ki sta v nevarnosti, da bosta izginila pod gladino umetnega jezera po zgraditvi asuanskega jezu na Nilu, je doživelo neuspeh. UNESCO je namreč doslej zbral samo četrtino vsote, ki bi bila potrebna, da dvignejo templja nad vodno gladino. UNESCO razpolaga do zdaj s sedmimi milijoni in pol, kot je bilo objavljeno pred kratkim, potrebnih pa bi bilo vsaj 30 milijonov dolarjev, da bi lahko začeli z deli, za katera so napravili načrte, kot znano, italijanski inženirji.
Vendar še, ni ponehalo prizadevanje v javnosti, da bi vendarle ohranili človeštvu veličastne spomenike staroegipčanske kulture. Tako je na primer objavila skupina Angležev že. danes načrt, da bi ohranili templje v Nubiji, v velikanskem bazenu s podvodnimi tuneli, od koder bi bilo mogoče občudovati mogočne kipe in arhitekturo. Po mnenju tistih, ki so izdelali ta načrt, bi stala ta dela samo eno sedmino vsote, ki je predvidena za
ohranitev templjev po italijanskem načrtu, po katerem naj bi templje dvignili nad vodno gladino. Novi angleški načrt bodo orisali in razložili na posebni seji UNESCO. Medtem ko bi stalo dviganje templjev v Abu Simbelu nad vodno gladino umetnega jezera okrog 80 milijonov dolarjev, bi zahteval angleški načrt samo 12 milijonov dolarjev. Angleški načrt predvideva, da bi zgradili okrog templjev 60 m visok zid iz betona. Idejo za ta načrt je dal režiser William Mac Quitty, izdelati pa so ga pomagali razni angleški strokovnjaki in inženirji.
NOV ROMAN FULVIA TOMIZZE
V knjigarnah se je pojavila nova knjiga pisatelja Fulvia Tomizze, ki je izšla pri založbi Mon-dadori. Knjiga ima naslov »La ragazza di Petrovia« (Dekle iz Petrovič). To je roman, ki se Sicer tudi dogaja na področju, kjer je Tomizza čustveno in duhovno doma, to je v Istri, vendar pa predstavlja pomemben preokret v njegovem umetniškem razvoju. V nekem smislu predstavlja »Dekle iz Petrovie« idejno nadaljevanje romana »Matera-da«. Toda medtem ko je pomenil roman Matera-da skoraj nekak kolektivni roman in že skoraj zgodovinskega značaja, spremlja Tomizza v novem romanu bolj od blizu nekatere individualne usode, zlasti glavno osebo, nemirni lik mladega dekleta.
SMRT IGRAVCA O. GUERRINIJA
Te dni je umrl v svojem rojstnem mestu Lugo znani igravec Ottorino Guerrini. Nekaj sezon je bil prvi igravec stalnega gledališča v Trstu in je nastopil tudi v številnih dramah, ki jih je igrala v tržaški radijski postaji radijska dramska družina. Prvič je nastopil v Novem gledališču v Trstu leta 1956 v Goldonijevi komediji »La bottega del caffe«, v kateri je igral glavno vlogo Metno Be~ nassi. Naslednjo sezono je igral vlogo, kardinala v Eliotovi drami »Umor v katedrali«, ki jo je. zrežiral Enriques. V tej vlogi je dosegel resnično velik uspeh pri tržaškem občinstvu. Zadnjič pa je' nastopil v Trstu lani v maju v glavni vlogi Giac-cosove komedije »Žalostne ljubezni«, y-režiji Sandra Volchija.
Stalno tržaško gledališče je nastavilo Ottorina Guerrinija tudi za letošnjo sezono kot svojega prvega igravca. Toda lani oktobra, po nekaterih nastopih v klasičnem gledališču v. Taopfnini, je Guerž.' rini hudo zbolel in zdaj je bolezni podlegel.
NAŠA ANKETA O TISKU
Danes objavljamo nov prispevek k naši anketi:
„2akaj	m(ieiejo bhoumbhof"
Vaš list je v zadnjih številkah načel vprašanje, zakaj tukajšnji Slovenci in še posebej mladina tako malo berejo slovenski tisk. V tem vprašanju je tudi trditev, da je bilo nekoč drugače da so pred zadnjo vojno in še bolj pred prvo, naši ljudje v večjem obsegu brali svoj lastni tisk.
To dejstvo, ki nedvomno obstaja, pa ima po moje širši značaj. Nekaj podobnega se dogaja, oziroma se je dogajalo tudi pri naših sosedih in v Evropi sploh. Razloži se lahko samo s pomočjo socialne analize našega prebivavstva in njegovega razvoja.
Nekdanji slovenski tisk je imel predvsem socialno - vzgojni in narodno obrambni namen in značaj, kar se kaže v tem, da je tako pisanje prevladovalo celo v plemenitejših zvrsteh literature, kot je, recimo, pesništvo. Za primer lahko navedemo Slomška in Gregorčiča. Poleg tega pa naš poljudni tisk skoraj ni imel konkurence. Med našim ljudstvom se je takrat šele ipojavljalo prvo izobražen-stvo in nrav značilno je. dejstvo, o katerem mi je govorila neka stara italijanska gospa, da pred šestdesetimi leti v Trstu ni bilo slovenske družine, ki bi segala v tako imenovano »boljšo družbo«.
Danes pa med Slovenci in Itali:ani v našem mestu skoraj ni večjih socialnih razlik in je zaradi tega prav gotovo narastlo število naših ljudi, ki ne »porajtajo« več za vulgarno-poljudni tisk in si želijo kaj boljšega.
Z druge strani pa se je tudi ta poljudni tisk znašel v strahotni konkurenci obilne italijanske plaže, ki je zelo rafinirano opremljena, da lovi iz žepov nevzgojenih mas lepe dobičke. Je pa tako spretno urejena, da ji celo marsikateri intelektualec podleže.
Danes je med višjimi in nižjimi sloji skoraj popolna ozmoza: število učenih in študiranih ne-
prestano narašča in se širi, tako da postaja povpraševanje ,po kvalitetnejšem čtivu vse večje in ne moremo dvomiti, da se bo ta pojav v prihodnosti razrastel in zavzel vse večji obseg. Zato. mislim, da bi bilo narodnoobrambo in vzgojno koristneje, če bi se naš tisk začel preusmerjati na te nove skupine.
Zakaj pa ti ljudje danes ne berejo slovensko? Očitno jim naša manjšinska skupnost ne more in nikoli ne bo mogla popolnoma potešiti intelektualnih potreb; svoje čtivo bi morali prejemati v glavnem iz centra.
Prav to pa se danes ne dogaja razen v redkih primerih. Socialistična revolucija je sicer Slovence pognala na samostojno in značilno pot univerzalnega razvoja v našem stoletju ,tako da se danes tujci začenjajo v velikem številu zanimati zanj. Primerov je mnogo, naj navedem samo občino me« sta Bologne, ki je po jugoslovanskem navdihu začela originalno in najmoderneje urejati svoje komunalne probleme, priznanje vsem jugoslovanskim literaturam z Nobelovo nagrado Andriču, izdajo slovenskih antologij in literarnih zgodovin v zapadnoevropskih jezikih in še polno drugih.
Kljub temu pa se v matični državi in v vsem socialističnem taboru še ni stvorilo samostojno kulturno in civilizacijsko področje, žarišče duha, ki bi začelo pritegovati nase zamejskega intelektualca in polintelektualca.
če naj jugoslovanski in slovenski primer nekaj pomenita v svetovni zgodovini (nekaj več kot pa golo zgodovinsko kronološko dejstvo), potem se bo prej ali slej tako žarišče moralo stvoriti in bot dimo prepričani, da bo takrat zamejski Slovenec začutil eksistencialno potrebo, da seže po svojem čtivu, kakor bo to takrat storil tudi tujec.
Dr. Aleš I.okar - Trst
Vodna kultura ali hidroponika
Pred 100 leti (1860) je J. von Sachs za- na kultura, to je kultura rastlin brez zem-čel delati poskuse, da bi ugotovil, kako' 1 je - prsti, že posebno kmetijsko tehniko in vplivajo posamezne kemične snovi na raz-1 je že marsikje razširjena.
voj rastlin. Njegov način dela so prevzeli še drugi znanstveniki in ga skoraj v isti obliki uporabljajo še danes, če hočejo ugotoviti, katera kemična snov ima izrazito svojstven učinek na trdost stebla, zorenje stebla, sladkorne vsebine jagod in plodov in na ostalo. Postavljenih vprašanj je mnogo in mnogo je tudi posameznih kemičnih snovi, ki prihajajo v poštev kot nujni sestavni deli rastlin in njih posameznih delov. V začetku so delali poskuse tako, da so isto zemljo v različnih loncih gnojili z različnimi kemičnimi snovmi, v vse lonce pa vsejali ali zasadili isto rastlino, recimo žito, fižol ali drugo.
Z navedenimi poskusi je bilo precej natančno ugotovljeno, kaj posamezne rastline potrebujejo, s čim jim je potrebno gnojiti, kdaj gnojiti itd. Seveda prav vse tajne še niso odkrite in zato s poskusi nadaljujejo. Kmalu pa so nekateri znanstveniki začeli delati poskuse brez zemlje in so v poskusne posode dali samo gnojilno tekočino, to je navadno vodo, v kateri so bile raztopljene različne kemične gnojilne snovi. Za preizkusne rastline so morali seveda urediti primerno oporo. Ta način preizkušanja je bil posebno razširjen v ZDA, kjer je W. F. Gericke leta 1935 začel tako gojiti ne.katere..rastline,. pozneje so se pridružili še drugi in danes ima hidroponika ali vod-
KONJI NA KMETIJSKI RAZSTAVI '	V VERONI
Za konje so bili posebej določeni dnevi 9. in 12. marca. Na razstavo je bilo prignanih več konj kot lani. Iz inozemstva so uvozili 1100 glav, od katerih največ iz Jugoslavije, kateri sledijo Madžarska, Poljska in Sovjetska zveza. Avstrijci so razstavili 40 kobil noriške pasme, Švica nekaj konj iz Jure. Razstavljenih je bilo tudi 70 ponijev, od katerih nekaj italijanske vzreje, največ pa iz Švedske.
Prvi dan konjskega sejma je vladalo mrtvilo in dosežene cene so bile nizke. Drugi dan je postal trg bolj živ, cene so se dvignile in mnogo prvi dan prodanih živali je bilo ponovno prodanih, a s precejšnjim dobičkom. Velika večina uvoženih konj iz Jugoslavije, kakor tudi iz Madžarske, Poljske in Rusije je bila namenjena za zakol. Srednja dosežena cena za te konje je bila 330 lir za kg žive teže, a kakšna žival je bila prodana tudi po 350 lir za kg žive teže. Letošnje cene so za 100 lir višje od lanskih. Norijske kobile iz Avstrije so imele zelo lahek trg in so bile takoj prodane po 250 tisoč lir ali za 20.000 lir draže kot lani. Vendar je bil splošen vtis, da bi morale te kobile doseči višjo ceno. Deset teh kobil je bilo prodanih v pokrajini Bočen, ostale v Južno Italijo. Povprečna cena ponijev je bila 150.000 lir. Skupno je bilo prodanih nad 90 odst. vseh razstavljenih konj.
Trenutno še ni človeštvo tako razmnoženo, da bi manjkalo zemlje za obdelovanje, a določeni predeli so že tako gosto naseljeni, da se tam izplača vodna kultura za vzgajanje cvetlic in tudi kakšne povrtnine. Če je že danes tako, kako bo pa jutri, ko bo na svetu mnogo več prebivavstva? Če je danes na svetu 3 milijarde ljudi, bo marsikateri sedaj živeči človek dočakal podvojitev človeštva, to je 6 milijard. In ko bo vseh ljudi 10 milijard? Zato hidroponika ali vodna kultura ni samo igračkanje znanstvenikov, marveč zelo resna zadeva, ki bo verjetno v znatni meri poklicana na sodelovanje pri prehrani človeštva.
Danes še nimamo natančno ugotovljenih raztopin, ki bi bile primerne za vodne kulture. To se lahko doseže le na mednarodnem kongresu znanstvenikov, ki se s tem pečajo. Tam se lahko izmenjajo posamezne izkušnje in tudi ugotovitve, katera mešanica oziroma raztopina redilnih snovi je najprimernejša za posamezno kulturo. Vse mešanice so sestavljene iz kalija, dušika, apna, magnezija, žvepla, fosfora in klora ter seveda kisika in vodika, a v različnih odstotkih. Na splošno pa je raztopljen v litru vode po 1 do 1,5 grama vseh teh snovi skupaj, a nobene posamezne snovi ne več kot 1 gram. Te redilne mešanice so torej zelo redke, saj vsebuje liter 1000 gramov vode.
Praktično vzgajajo sedaj v vodni kulturi največ paardižnike, to je povrtnino, ki je od vseh vrst najbolj visoko cenjena zaradi izrednega bogastva na vitaminih. Naprave za vzgajanje paradižnikov v vodni kulturi imajo danes v ledenih severnih predelih — ameriške vojaške edinice in najbrž tudi ruske — in predvsem seveda blizu mest.
Na Siciliji je že urejeno na trgovski podla gi veliko podjetje s 50 ha vodnih kultur, ki nic — je dala nad 100.000 kg mleka z ma-
J Rudninske soli za živino
Naso živino ne smemo krmiti z enoličnimi hranili, zlasti ne sme v krmi primanjkovati rudninskih soli in vitaminov, ker bi to sčasoma škodljivo vplivalo na zdravje živali. Pomniti moramo, da krava, ki daje dnevno /d litrov mleka, izloči iz organizma približno 160 gramov predvsem apnenih in fosfatnih soli.
Zaradi stalnega pomanjkanja natrija, apna, fosforne kisline in vitaminov nastanejo pri mladih živalih motnje v razvoju (rahitis, kostolomnica, lizavost), pri odraslih živalih — posebno kravah in kozah — pa jalovost, težki porodi, mrtvoudnost pred in po porodu, kostolomnica, požrešnost po tujih ne-prebavnih predmetih, presikanje mleka in druge bolezni. Poleg natrija, kalcija in fosfora rabi telo še majhne količine železa, joda, magnezija, žvepla, kobalta in drugih prvin.
Pomanjkanje rudnin v krmi pride najbolj do izraza v sušnih letih, ko so zelena in sušena krmila revna na kalciju in fosforu. Živinoreja na našem Krasu je v tem pogledu večkrat prizadeta in moramo naši živini nuditi pomoč z dodatki apnenih soli in fosfatov (krmilno apno, kostno moko, fosforno kislo apno). Pokladanje takih soli naši živini je pa potrebno zlasti v sedanjem času, ko živino krmimo izključno s Suhim senom, slamo ter otrobi.
ITALIJANSKI RIZ IN »SET«
Med državami SET (Skupno evropsko; tržišče) pridela samo Italija znatno količino riža, medtem ko je v ostalih državah domača proizvodnja; riža pičla, Vfelika pa je potrošnja. Italijanski riž je sicer res dober, a zato tudi drag' in posebno Nemčija in Nizozemska nista nič kaj voljni drago plačevati italijanski riž, če ga pa dobijo mnogo ceneje iz inozemstva. Hud boj v tej zvezi vodi dnevnik »Deutsche Zeitung« v Kdlnu, ki trdi, da je pridelovanje riža v Italiji o-stanek Mussolinijeve avtarkične politike.
IZREDNA KRAVA V Nemčiji ima H. Weers v Bagband izredno kravo »Alfa« rtemško - holštajnske pasme. Po 12 otelitvah — 5 junčkov in 7 ju-
že kar v vagonih razpošilja sveže paradižnike v vseh tednih leta.
ščobo 4,38%', tako da je dala v celoti 4.386 kg maščobe. Rojena je bila 27. okt. 1949.
KDO bo nabra 1 največ točk?
4. ugankarski natečaj »NOVEGA LISTA' as nagradami
81. Zabrenči po vsej livadi in zapoje: Daj mi, daj! Kar nam boste dali radi, dali bomo vse nazaj.
82. V shrambi, pal na tla je sod, prileteli od povsod so sodarji in tesarji, vsi vešča,ki razbo-riti, niso mogli ga zložiti.
83. Po vodi brodi, po suhem hodi, a vendar še ni prilezla iz hiše.
84. Razpela je ptičica krila, preplula je morja do konca obzorja, a kril ni zmočila.
85. Polno dijakov v hiši sedi, vsi so nemi, en sam govori.
86. Vse ljudi na svetu odeva, sama pa jc gola reva.
87. Vsa je slama izgorela, hiša je ostala cela.
88. Skoči srna izza trna, ko iskoči, srce ji poči.
89. Spočetka hodi po štirih, sredi življenja po dveh, v starosti po treh.
90. Kaj beži brez nog, grabi pa brez rok?
91. Kaj pije vodo in gleda v nebo?
92. Kaj je tisto, kar vsak dan redno svoj zapušča
stan, gre k potoku na vodo, a ne zmeni se zanjo?
93. Kaj spravlja v žep lepo gospod, a meče siromak na pot?
94. Kaj iz grla brez glave kliče v daljave?
95. Ne govori kot mi ljudje, kar hoče, vendar vse pove.
96. Mlada sem in sbrii zelčha, nisem dekle, nisem žena, bere me, kdor inia volne, kdor se me dotakne, kolne.
97. V dežju, soncu, v svitu lune rad prebira zlat? strune, čuješ me še skozi zid, le očem sem vedno skrit.
98. Po glavi so me počili in rep so mi zabili, kjer so me zabili, tam so mb pustili.
99. Kdo hišico« si naredi in sama se. zaklene v nji?
100. Pobalin se pripodi, da izpije lačen kri, plane nate žvižgajoč, sit jo spet odkuri v noč.
(Dalje prihodnjič)
H. K.
25.
»Ah, kaj,« je zamahnil Samo, »nič drugega kot stanovsko tovarištvo — če pa je še malce ljubezni vmes; kaj morem jaz za to?«
Divna ga je potegnila bliže in mu toplo zašepetala:
»Samo; ali bi ne bilo lepo, če bi bilo med nama zopet tako kot nekoč?«
Samo ji ni odtegnil roke, le začudeno jo je poslušal. Kakšne boje je neki prestala, preden si je upala izreči te besede!
»Da — lepo bi bilo,« je potrdil, »toda ne sme biti — vsaj sedaj še ne — je še marsikaj vmes.«
Pazljivo ga je pogledala: »Morda — tudi ta ženska?«
Samov pogled je plaval proti izhodu kjer je pred eno minuto izginila Maja. Težko mu je bilo, da je ni mogel spremiti vsaj do letališča, čemu ni tega napravil? Treba bi se: mu bilo samo ločiti od Divne in še to za malo časa.
Težko mu je bilo, da ni več Maje ob njemi z njeno -^naravno svežino. Kolikšna razlika ■ med njo in med melanholično, čeprav krasno Divno.
Ni odgovoril na njeno zadnje vprašanje. »Pojdiva,« se je godrnjavo obrnil k Divni, i »čaka naju še dosti opravkov.«
Ko je Divna odšla iz Ibrahimove trgovi-. ne, se je Turek začel živahno gibati. Žena j
mu je pridno pomagala, da sta znesla vse sumljivo blago na varno k nekemu sorodniku. Sorodnik je bil kajpak zanesljiva o-seba; saj je bil policijski uradnik.
Ko je bilo to opravljeno, je Ibrahim telefoniral iz javne govorilnice Otmarju. U-pošteval je modro svarilo Divne, naj takoj obvesti vse bolj važne tovariše. Otmar ga je začuden poslušal. Kletvico na Alaha je siknil skozi zobe.
»Kdo je bil pri tebi?« je vprašal Ibrahima. »žena tistega ...?«
»Da, njenega moža so ujeli, ona je pa še utegnila zbežati. K tebi si ni več upala, ker se je bala, da opazujejo tvojo hišo.«
»Hvala, Ibrahim, ostale si že opozoril?«
»Ne — zdaj bom še nje.«
»Ah, dobro, jaz bi sedaj prav ne mogel.«
Otmar je tudi začel z vso naglico pospravljati po hiši, da ne bi ostalo kaj sumljivega. Naslednje jutro je res prišla policija in je vse stanovanje natančno prebrskala. Našla ni seveda nič, kar bi dalo povod za aretacijo. Otmar je stal sredi sobe s prekrižanimi rokami in povešenimi očmi ter je nedolžno zatrjeval, da ga je prav gotovo ovadil po krivici kak sleparski tekmec; on sam da je pošten trgovec s preprogami in Alah je priča, da še ne ve, kaj so strupena mamila.
Preiskovavci so govorili tudi o neki skriti oddajni postaji, odkrili seveda niso'(ničesar. Na koncu so se! še opravičili pred gospodarjem, ki se je zmagovito smehljal za njihovim hrbtom.
Policijski nadzornik se je z<:lp. ujezil, ko jc zvedel o neuspeli preiskavi. Nič kaj prav mu ni hodil v račune tudi Radič, ki -«iu je pravzaprav dal pobudo, da je ukazal-preiskavo. Praznih rok so se vrnili policisti, tudi še s treh drugih krajev, katere je o-značila Divna kot tihotapska središča. Samo enega člana opijske tolpe so našli z rokami v vreči, ker ni- verjel Ibrahimovim opominom.	--.V'.	.i	- i;
Radič je razdražen pogledal DiVno. Kako naj si to razlaga/ko pa je 6na rvse tiste označila kot člane mednarodne opijske druž-be.	"	'i' ■ - ;
»Bržkone so postali oprezni zakadi Ko-mijeve aretacije,^ se je branila. Nenadoma jo je pa prešinil nerazumljiv strah. Bržkone je vse druge posvaril Ibrahim. Ona ni včeraj'!lpbmislila na to.
Policijski nadzornik je menil, da ne preostane nič drugega, kakor da osumljence sooči z gospo Divno. Ne, prišel mu je na um še boljši načrt, katerega je odobril tudi Samo. Divna naj gre sama k tistim osebam. V rokah bo nosila popolnoma enostavno žensko torbico. V resnici bo pa y njej skrit majhen magnetofon, ki popolnoma neslišno deluje; s potegljajem na zunanjo nit se odpre in zapre.
(Dalje)
Dachau je danes že eno izmed tolikih, predmestij Munche-na. Skoraj vsako uro odpelje vlak s 25. tira osrednje miinchen-ske postaje v približno 18 km oddaljeno mestece. Radovedno sem si ogledoval ljudi, ki so čakali na vlak: mirni, normalni, čisto vsakdanji tipi Bavarcev, ki bi jih vsakdo zatrdno zamenjal za Slovence, če bi jih srečal kje na ljubljanski postaji ali na Gorenjskem. To so torej ljudje, ki so bili več kot deset let sosedje enega prvih in najbolj zloglasnih nacističnih koncentracijskih taborišč. Ustanovljeno je bilo v trenutku, ko so se nacisti polastili oblasti na Bavarskem. Prav te dni. se je miin-chenski tisk z obširnimi članki spomnil tistega žalostnega dogodka. Med prvimi, ki so romali v dachausko-taborišče, so bili odlični predstavniki demokratičnega miinchenskega tiska in nekatere so v taborišču tudi umorili.
Kljub temu sem bil tisto popoldne edini, ki je poromal iz Miinchena na tisti kraj groze. Skušal sem razbrati vsaj na obrazih starejših ljudi, ki so se peljali z menoj v Dachau, kak izraz, nekaj, kar bi spominjalo na tiste dni, ko so se v njihovi soseščini dogajale največje grozote v Evropi, človeku se pač zdi, da ni mogoče prebivati celo desetletje v neposredni soseščini enega naj večjih morišč sveta, ne da bi se v človeka zajedlo nekaj groze, ki je nič več ne more docela pregnati. Toda na mirnih, dobrodušnih obrazih tistih ljudi nisem mogel odkriti njenih sledov. Zdeli so se mi kakor vsi drugi ljudje iz miinchenskih predmestij: prijazni, niti ne preveč samozavestni spričo gospodarske konjunkture, ki so je deležni, in spokojni. Nobeden ni pokazal zadrege, ko sem spraševal, kako bi prišel iz mesteca do taborišča. Pojasnili so mi, da vozi do tja avtobus, približno vsake pol ure izpred postaje. Kvečjemu da je bilo v njih rahlo začudenje, kako da sem se tako sam, sredi poljubnega popoldneva podal na obisk tja.
Toda kaj pravzaprav pričakujemo od teh ljudi, sem pomislil. Delam jim krivico. Saj niso oni ustanovili taborišča in čeprav so živeli komaj slabe pol ure oddaljeni od njega, najbrž niso vedeli, kaj vse se tam dogaja. Totalitarni režimi so presenetljivo izpopolnili tehniko prikrivanja svojih zločinov in podlosti pred javnostjo, in nacistični režim je lahko veljal hkrati s Stalinovim v tem za učitelja vsem drugim. Saj niti mi, ki
Sl/idttofe 25 D&cU&u&tn
smo dolge mesece ali leta prebili v KL Dachau, nismo vedeli za vse tisto, kar sc je v njem dogajalo. Kako bi bili mogli vedeti tisti zunaj? Niti slutili nismo, da v Auschvvitzu množično s plinom morijo Jude in tudi druge, čeprav so tudi od tam prihajali transporti, in najbrž tudi tisti ljudje, ki so jih pri-‘ gnali od tam, niso vedeli za tisto množično morjenje, ali pa so molčali. Spominjam se starejšega judovskega tovarnarja iz Brna, ki mi je še marca 1945 pripovedoval, da sta žena in edina hčerka v Auschwitzu, in se veselil skorajšnjega svidenja z njima, po koncu vojne.
Nacisti so hoteli popolnoma izolirati taborišča'od okolice,-zato so jih najrajši urejali v kakšni močvirni ali drugače pusti, redko naseljeni pokrajini. Tudi dachausko taborišče so ustanovili sredi obsežnega barja, ki je bilo tedaj še redko naseljeno, poraslo z redkim gozdom in grmovjem. Edino kmetijo, ki jo je bilo videti daleč naokrog, so spremenili v skladišče za semena in za zdravilna zelišča s taboriščne plantaže. Ljudje iz Dachaua so mogli od daleč videti dolge kolone ljudi v zebra-stih taboriščnih oblekah ali v razcapanih civilnih oblekah z velikima rdečima črkama KL na hrbtu, toda v stik z njimi niso prišli. Edino, kar so vedeli, je bilo to, da so to zakleti sovražniki nemške države in nemškega naroda. Morda se jim j,e zdelo še človekoljubno, da so jih vtaknile nemške oblasti samo v taborišče in jih tam redile, namesto da bi jih bile dale kar postreliti. To so bili časi, ko je ne le Nemec, ampak vsak Evropejec še verjel, da je vsaka oblast pravična in če že ne ravno od Boga, pa vsaj legalna. In zato ni mogel dvomiti, da je de--lala prav, kar je delala. Mnogi to še danes verjamejo. Sicer'1' pa pravijo, da niti Anglija in Amerika kljub svoji < Sijajni obve- ’ ščevalni službi nista vedeli za morije v Auschvvitzu in niti za vse tisto, kar se je dogajalo v Dachauu. Zakaj bi bili morali biti Dachaučani bolje poučeni? A tudi če so. kaj več vedeli*’-1' so se bali.	(Dalje	prihodnjičj 1
| S. f» o k x rv i ip i« k o il, k p
Stanje boksarskega športa je sedaj zelo zamotano
rltvie^ftavftci Se oedtio
Najboljši Italijan je Burruni. Takoj za Italijo su
V boksarskem svetu je sedaj precejšnja zmešnjava. Znano je, da so pred leti vse države in boksarske zveze priznavale samo osem kategorij in š tem samo osem svetovnih prvakov. Ker so se pa ponovno pojavile druge kategorije* ki jih strokovnjaki imenujejo »junior«, jih je sedaj vsega skupaj že enajst. Povečalo se je s tem tudi število svetovnih prvakov, toda teh pa ni le enajst, temVeČ- jih je nekaj več, ker vse države ne priznavajo sedanjih resničnih svetovnih prvakov, temveč proglašajo ža svetovne prvake druge boksarje. Svefovni prvaki in njihovi dvoboji so neusahljiv vir denarja. Cim več je svetovnih prvakov, tem bolj so prireditelji zadovoljni. Nove boksarske kategorije. so uvedli, ker so zdravniki in strokovnjaki menili, da je razlika v teži lahko nevarna za boksarje. In tako se skoraj vsak teden boksarji borijo za svetovno prvenstvo. Pojavljajo se novi boksarji, drugi pa izginjajo, nekateri napredujejo na lestvici, drugi pa nazadujejo.
Katere države se najbolj udejstvujejo v tem športu? Kot -vedno, so na prvem mestu predstavniki Združenih držav Amerike. Za sestavo lestvice smo ;upoštevali vseh enajst kategorij in izbrali petnajst najboljših boksarjev. Skupno število boksarjev jp torej 165, od teh jih je kar 77 iz ZDA, torej skoraj polovica. Boksarji ZDA so nabrali skupno .196,50 točke. Na drugem mestu je Kuba, ki je s svojimi šestimi predstavniki (najboljši so: Ramos, Vaillant in Rodriguez) nabrala 22,50 točke. Tretje mesto je osvojila Mehika s 22,25 točke. Dobrih Mehikancev je kar dvanajst in od teh je brez dvorna najboljši Medel.(petelinja kategorija). Cento mesto pripada Japonski, ki ima 19,50 točke, (devet boksarjev, od katerih sta najboljša Harada 111 v^akayama). Ce je Japonska najboljša azijska država, je Italija najboljša ■ evropska država. Italija se je uvrstila na peto mesto z 18,75 točke.
Avtomatizacija in Rruh
(Nadaljevanje s 3. strani)
Še hujše je v avtomobilskih Fordovih tovarnah. Tehniki so za proizvodnjo iznašli nove stroje, ki v eni uri opravijo delo za devet prejšnjih ur. Zopet bo na tisoče brezposelnih delavcev.
Kaj naj pa rečemo v velikih uradih, na primer zavarovalnih in pri socialnem skrbstvu, kjer ima delo in kruh na tisoče in tisoče uradnic! Za ta posel so iznašli take elektronske stroje in računala, ki opravijo isto-delo, kot ga je zmoglo doslej 140 uradnic.
Posledice napredujoče tehnike in avtomatizacije dela si morete sami predstavljati. Človeka, kot prvega činitelja pri proizvodnji,' potiska stroj v ozadje in mu grozi z brezposelnostjo, namesto z blagostanjem.
Posebna anketa o tem vprašanju je v Združenih državah pokazala, kakšno je mnenje prizadetih delavskih in srednjih slojev o avtomatizaciji proizvodnje. Večina je odgovorila, da se novega načina dela bolj boji kot komunizma.
V resnici pa bi tehnični napredek ne smel ogražati delavčevega zaslužka, če se skrajša delovni urnik, razširijo proizvodni obrati tudi med gospodarsko zaostale kraje in če s d: delodajavec, bodisi zasebnik ali pa država, zaveda, da služi proizvodnja v prvi vrsti človeški porabi, ne pa kopičenju bogastva.
Vsak napredek sproži nova socialna vprašanja, katera je treba reševati vzporedno 2 razvojem tehnike.
je uvrstila Anglija (17,50 točke), ki iina odličnega Curvisa. Najboljša afriška država je Nigerjja, ki je na sedmem mestu. Nigerija ima samp dva boksarja (Dick Tigerja in Rafiu King Joa), a je vseeno nabrala 12,50 točke. Na 8. mestu je Argentina (11,75 točke), ki ima številne boksarje (devet), čeprav vsi niso na vrhu lestvice. Najboljši Argentinec je Fernandez. Deveto mesto so tsvojili Filipini (11 točk) s svojimi štirimi predstavniki, katerih najboljši je Elrode. Na desetem mestu pa je Brazilija (10,25) s svojim boksarjem Jofrejem.
Od 10 držav jih je torej pet iz Amerike (ZDA, Kuba, Mehika, Argentina in Brazilija), dve iz Evrope (Italija in Anglija), dve iz Azije (Japonska in Filipini) ter ena iz Afrike (Nigerija). Zanimivo je, da se države Južne Amerike začenjajo boriti za prva mesta v skupni lestvici in prav to predstavlja največje presenečenje zadnjega časa. Poleg omenjenih južnoameriških držav pridejo v poštev še: Peru (12.), Panama (14.), Kolumbija (16.), Venezuela (18.), Jamaika (19.), Bahamah (22.) in Kanada (25.). Najboljši boksarji teh držav so: Mina, Laguna, Caraballo, Hernandez, Grant, Bren-nan in Cleroux. Od azijskih držav bi lahko omenili še Siam, ki je s svojim Kingpetchom na 11. mestu. Na afriški celini sta še Ghana (15.) in Južna Afrika (25.), katerih predstavnika sta Robertson in Nhlap. Od evropskih držav najdemo Nemčijo (12.), Španijo (16.), Švedsko (20.), Francijo (21.) in Finsko (23). Najboljši boksarji omenjenih držav so: Seholz, Folledo, Johannson, Halimi in Maki. Preseneča slaba uvrstitev Nemčije in posebno Francije, ki je 21. na svetu. Po celinah je lestvica naslednja: 1. Severna Amerika (231 — 88 boksarjev), 2. Južna Amerika (59,50 — 29 boksarjev), 3. Evropa (54 — 27 boksarjev), 4. Azija (38,50 — 14 boksarjev), 5. Alrika (18 — 6 boksarjev) in 6 Avstralija (0,25 — 1 boksar).
Oglejmo si posamezne kategorije (začeli bomo z najlažjimi). V mušji kategoriji (50,802 kg) nr-stopajo mnogi azijski predstavniki. Svetovni prvak je Pone Kingpetch (Siam), Japonca Harada in Ebi-hara pa sta na 3. in 5. mestu. Prvi v le.stvici je Italijan Salvatore Burruni, drugi je predstavnik Kolumbije Bernardo Caraballo, četrti pa je Argentinec Miranda. Južni Amerikanci se odlikujejo v Petelinji kategoriji (53,524 kg). Svetovni prvak je Brazilijanec Eder Jofre. Prvi, drugi in tretji na lestvici so: Ismael Laguna (Panama) teh Mehikanca Joe Medel in Edmundo Esparza. Najboljši predstavnik Evrope je Italijan Piero Rollo, ki je na šestem mestu. V peresni kategoriji prevladujejo
DENAR, SPOŠTOVANJE IN PONOS V ZAKONU
Najprej razrešimo vprašanje o denarju, ker na žalost v zakonu to vprašanje- obstaja ter ga ne smemo prezreti. Ako imate zelo malo denarja, ne delajte si iluzij. Morda ga imate tako malo, da ste se s svojim fantom že pred poroko prepirale zaradi tega ali onega stroška. Nikar si zaradi tega ne grenite življenja, saj se večkrat dogaja, da se mladi ljudje prepirajo zaradi denarja in se bodo še. prepirali tudi v zakonu, ker jim bo primanjkovalo to in ono. S tem v zvezi bi pa hotela nekaj dodati: skušajte razumeti, da s prepiri ne. boste izboljšali gmotnega	položaja;	ko se	boste	o tem
prepričale, bodo prepiri v hiši vedno redkejši. Potrudite se raje, tako porazdeliti stroške, da jih boste lahko poravnale. Nočem sicer trditi, da se z ljubeznijo vse doseže, saj ta na primer ne zado-1 stuje za poravnavo računa v pekarni, a ne bi ho- I tttla, da bi nekateri prenehali, imeti se radi samo | zato, ker jim primanjkuje denarja. Tudi če. se vso npč derete drug na	drugega, tisočak,	ki	vam	manjka, ne bo prišel na	dan.
Poudariti hočem	še nekaj	drugega.	V	zakonu
je zelo važno medsebojno spoštovanje. Kot se pre-
boksarji ZDA. Davey Moore je tako že dolgo let svetovni prvak te kategorije (57,152 kg). Najboljši predstavnik za svetovnim prvakom je Kubanec Ur-timio Ramos, sledita Nigerijanec Rafiu King Jo in Japonec Kazuo Takayama. Najboljši: Evropejec i je Anglež Ho\vard VVinstonc. četrta po vrstnem j redu je lahka junior kategorija (58,967 kg). Svetovni prvak je Filipinec Flash Elrode, a najboljši boksar je Amerikanec Auburn Copeland. Drugi na le.stvici je Solomon Boysa\v (ZDA), tretji pa Floyd Rubertson (Ghana). V lahki kategoriji tekmujejo boksarji, ki tehtajo do 61 237 kg. Svetovni prvak je Carlos Orl iz (ZDA), prvi v lestvici je Kubanec Doug Vaillant, drugi pa Paul Armstead, tretji pa Corloz Hernandez. Prvi je iz ZDA, drugi iz Vener /.uele. Najboljši Evropejec je Itahjan Campari, ki je na petem mestu. V \velters junior kategoriji (63,503 kg) še. nimamo novega svetovnega prvaka, potem ko je častni naslov zapustil Tržačan Duilio Loi. Na prvih treh mestih so pa kar tri odlični predstavniki ZDA: Eddie Perkins, Kenny Lane in Luis Molina. Najboljši Evropejec je zdaj Dave Charney (Anglija). V \velters kategoriji (66,678 kg) neusmiljeno gospoduje svetovni prvak Amerikanec Emile Griffith. Na prvem mestu lestvice pa je Anglež Brian Curvis, sledita Ralph Dupas (ZDA) in Curtis Cokcs (ZDA). V srednji junior kategoriji je svetovno prvenstvo osvojil Amerikanec Den-ny Moyer, čeprav ta ne spada med odlične boksarje. Najboljši predstavniki te kategorije so: Kubanec Manuel Rodriguez ter Amerikanca Joey Archer in Ted Wright. Italijan Bruno Visintin je četrti. Srednja kategorija (72,574 kg) je last predstavnikov ZDA, čeprav je trenutno svetovni prvak Dick Tiger (Nigerija). Prvi in drugi na lestvici sta Amerikanca Gene Fullmer in Paul. Pender, tretji pa je Anglež Terrv Downes. Zanimivo je, da je Tržačan Nino Benvenuti na 14. mestu! Do konca našega pregleda manjkata še dve kategoriji: sred-njetežka (79,378 kg) in težka. V prvi kategoriji je svetovni prvak Harold Johnson (ZDA). Na lestvici je na prvem mestu Peruvijanec Mauro Mino, sledita Amerikanec Eddie Cotton in Nemec Gustav Seholz. V težki kategoriji gospodujejo Amerikanci, le Šved Johansson je šesti na svetu. Svetovni prvak je Sonny Listo«, na lestvici so na prvih mestih: Floyd Patterson, Cassius Clay in Eddie Ma-che-n. Od 11 prvenstev oziroma bolje od 10 (v wel-ters junior kategoriji nimamo še svetovnega prvaka) imajo Amerikanci kar šest svetovnih prvakov, po er.ega prvaka vsaka pa imajo Siam, Filipini, Brazilija in Nigerija. Torej le Evropa nima svetovnega prvaka, ker tako Severna kot Južna Amerika, tako Azija kot Afrika imata le po eno častno trofejo.
Od Italijanov moramo omeniti naslednje boksarje: mušja kategorija: Burruni, petelinja: Rollo in Scarponi, peresna: Mastellaro in Sitri, vveltcr junior: Lopopolo, lahka: Campari in Vecchiatto, wel-ters: Manca, srednja junior: Visintin, srednja: Benvenuti in Mazzinghi, srednjetežka: Rinaldi in Del Papa ter težka: De Piccoli in Anionti. D. T.
lomijo razna prijateljstva, ko preneha medsebojno spoštovanje, tako lahko iz istega razloga preneha tudi sreča v zakonu. Zena mora spoštovati voljo moža, a tudi mož mora upoštevati voljo žene. Moiški ne sme namreč biti kot diktator, ki neprestano ukazuje, ker s tem ravnanjem postane nekakšen suženj. Nikar popolnoma ne pozabite na nekatere vljudnosti: vljudno dejanje, »hvala«,, »prosim«, vljuden glas, vse to mora obstajati tudi med možem in ženo. In še končno misel: nikoli ne smete užaliti ponosa svojega moža. Moški je namreč zelo ponosno in občutljivo bitje ,ki se včasih razburi za vsako malenkost, če mu žena ob odhodu iz hiše reče: »Glej, da mi prideš takoj nazaj !« bo mož, ki ne sprejema rad ukazov, nalašč prišel pozno. Če mu pa reče: »Bilo bi mi drago, če bi pričel kmalu domov, če moreš, seveda«, se bo stvar morda bolje, končala. Če bo kljub temu prišel pozno, ne bo tega vsaj nalašč napravil. V velikih in majhnih stvareh je dobro, da se ženska teh stvari zaveda, ker bo s tem žs veliko pripomogla k srečnemu nadaljevanju zakona.
Ondina
o
o- *
• IN O
vi ° *
'S & % z
ftE * s
" o-p-2
I
ra to
►O
C 73 i o gl
1w ^ | S
Ul
M
ra ra
■“■a 1/3.«•§
ol
15 &G
Z ^
f3 > M > .ti s w
CT3 ,_| . — -*-*
E. £ •* fi c-eS
CL- C
C3 <L) O
<U N
ra <u
to OJ
>v5 J2 ‘C
> .
»E
« § S
^ P _< “ N c
a - “ I
S ta a) cu o -C C
S'£
O«
on’=	*
O ., I
ra -a
a>.
N D
«/) QJ
ra S 03 Oi 0.2
13
a oj
a> ra >n
II
ra ra g. M
|5
Tj C3
ra
.b
ra*1* D
» >u
Jž TJ ra S .52; N
r ra
(U) OOflMOKD 2-aJ-ZOO