Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 25.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Gorica - četrtek, 25. oktobra 1984 - Trst	Posamezna	številka	Lir	500
Koroški dnevi so za nami
Leto XXXVI. - Štev. 41 (1823)
Dediščina svetnikov
Zelo različni so cilji, ki si jih človek zastavlja tekom svojega življenja. Za vernega človeka pa bi moral biti najvišji cilj postati deležen tistega uživanja radosti, ki jo uživa vstali Kristus v svoji človeški naravi.
Svetniki, ki se jih v teh dneh še posebej spominjamo, so ta cilj že dosegli. Istočasno pa ostajajo nepretrgano povezani z nami zemljani, ki smo skupaj s svetniki živ organizem. Med nami, ki smo na poti, in med njimi, ki se že radujejo, ljubezen namreč ni pretrgana. Če svetniki uživajo mir, niso pozabili našega nemira; če uživajo veselje, niso pozabili, koliko je žalosti na zemlji. V Bogu, v Kristusu, v tej nebeški luči vidijo vse, kar se dogaja na zemlji. Svetniki nas resnično ljubijo in želijo, da jim ljubezen vračamo.
Mi živimo na zemlji iz dediščine svetnikov. S svojim življenjem so nam zapustili čudovite zglede vere, upanja in ljubezni; uresničili so in zapustili v naši kulturi in civilizaciji znamenje svojega mimohoda; skratka — uresničili so na zemlji Kristusa in njegovega duha. In ko se navdušujemo ob njihovih zgledih globoke, žive in dejavne vere, nam s svojo priprošnjo pomagajo, da bi jih mogli v našem času in v naših okoliščinah uresničiti.
RAZVREDNOTENO POJMOVANJE SVETOSTI
Ko govorimo o svetnikih, se zavemo, da smo pojem svetosti v svoji človeški pokvarjenosti močno razvrednotili. Če v pogovornem jeziku za koga rečemo, da je svetnik, bi to besedo skoraj morali postaviti med narekovaje, tako slab prizvok ji dajemo. Kar nerodno nam je resno govoriti o svetosti in svetnikih.
V resnici svet je res samo Bog, vsi ljudje pa smo poklicani k svetosti, se pravi, da se moramo po svojih najboljših močeh bližati Bogu. Naša svetost je učinek nezasluženega božjega daru, ki mu navadno pravimo opravičenje ali posvečujoča milost. Če ni tega daru, je vsak naš trud brez pomena.
VSI SMO POKLICANI
K tej svetosti smo poklicani vsi. Nobenemu udu božje Cerkve ni zaprt dostop k popolnejši svetosti; vsakemu je dana možnost, da ga Bog pokliče in vodi po svoji milostni izbiri. Vsak poklic pa doseže svetost, če junaško in stanovitno živi iz prejetih milosti. V tem ni nobene načelne razlike med tistimi, ki so posebej posvečeni za službo Bogu, kakor duhovniki in redovniki, in onimi, ki žive sredi sveta. Prav s svetostjo pa tudi v zemeljski družbi največ prispevamo k temu, da življenje postaja bolj človeško.
SVETNIKE POTREBUJEMO TUDI DANES
V našem javnem mnenju je včasih slišati besede, da bi tudi Slovenci že zdavnaj imeli svoje svetnike, le denarja nimamo za dolgotrajne postopke. Dejansko imamo dovolj kandidatov. Omenimo samo dva: Slomška in Barago. Res pa je, da je tudi denar potreben, saj morajo tudi razni prevajalci, raziskovalci in arhivarji služiti za svoj vsakdanji kruh, vendar se človeku zdi, da na ta način opravičujemo svojo duhovno lenobo. Nečesa se moramo namreč zelo jasno zavedati: svetnikov, razglašenih svetnikov, ne bomo imeli, dokler ne bomo znali njihovih zgledov osvojiti in jih dejavno vstaviti v naš model življenja.
Kaj naj bi nam tudi sicer koristili? Ali zato, da bi jih postavili v muzej? Ne, svetnike potrebujemo tukaj in danes. Mi jih potrebujemo, ne Bog, ki je neskončno svet. Če pa jih res želimo posnemati, jih moramo najprej poznati.
Prav je, da molimo za svetništvo. Brez molitve ne bomo ničesar dosegli. Prav je, da se sami posvečujemo; to je hkrati najlepša prošnja, da bi tudi mi imeli uradno Potrjene svetnike. Gotovo pa je najbolj Potrebno navdihovanje ob njihovih zgledih. Kaj smo storili v tem smislu doslej?
DR. LOJZE ŠKERL
V nedeljo 21. oktobra so bili zadnji nastopi v okviru »Koroških dnevov«. Časovno so se zaključili v Katoliškem domu v Gorici ob 17. uri s koncertom mešanega zbora »Rož«. Predsednik Zveze slov. katol. prosvete (ZSKP) dr. Damjan Paulin je ob tej priložnosti napravil prvi obračun; dejal je:
Z nastopom mešanega pevskega zbora »Rož« iz St. Jakoba v Rožu zaključujemo Koroške dneve v deželi Furlani ji-Julijski krajini. Ob zaključku že lahko naredimo začasni obračun, ki je zelo pozitiven in to iz več razlogov.
Najprej je treba podčrtati dejstvo, da je bila s Koroškimi dnevi prisotna kulturna ustvarjalnost koroških prijateljev v vseh krajih naše dežele, kjer Slovenci živimo, od Kanalske doline, Beneške Slovenije do Goriške in Tržaške.
To je bilo prvič, da smo imeli priložnost na tako različnih krajih in skoraj istočasno prisostvovati nastopom pevskih zborov, mladinskih in odraslih, dramskih skupin in ansamblov, dalje lutkarskim predstavam, razstavam tiska in likovnih del, literarnim večerom in okrogli mizi, na kateri so najvidnejši predstavniki koroškega političnega in kulturnega življenja prikazali trenutni položaj slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji in njen odnos do večinskega naroda.
In ravno ta razvejani in široki prikaz koroškega kulturnega dela je druga pozitivna stran tega sodelovanja med ZSKP in Slovensko prosveto v Trstu na eni strani in Krščansko kulturno zvezo iz Celovca na drugi.
To sodelovanje, ki se je v tej obliki začelo lansko leto s Primorskimi dnevi na Koroškem, se je letos še utrdilo in nam vsem dalo poguma v prepričanju, da je treba po tej poti naprej.
Po teh raznih srečanjih s koroško mladino, saj je ta bila v veliki večini, se danes čutimo veliko bližji koroškim prijateljem, katerim voščimo, da bi še naprej tako odločno vršili svoje narodno poslanstvo.
Koncert v Katoliškem domu je bil v sodelovanju ZSKP in mešanega zbora »L. Bratuž«. Vsled tega je koroški zbor najprej pozdravila zastopnica tega zbora prof. Franka Žgavec, nakar je zbor nadaljeval s svojim izvajanjem.
Mitja Ribičič, eden vodilnih slovenskih komunistov je na sestanku predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva v Beogradu izrekel uničujočo sodbo o sedanjem skupinskem vodenju Jugoslavije. »Titova zamisel,« je dejal Ribičič, »da za njim vodi državo predsedstvo, sestavljeno iz sedmih članov, ki se vrstijo leto za letom, je bila modra za neposredni čas po njegovi smrti, da se s tem onemogoči borba za oblast, po petih letih pa je že neučinkovita. Odločiti se moramo za nove izbire in ne biti kot voli, ki se skrivajo za nekim sistemom, kateri ne odgovarja več moderni družbi. Našega sedanjega siste-na ne razumejo več niti naše ljudstvo niti v tujini.«
Ta sistem, ki ga Ribičič kritizira, je v veljavi od državnega in partijskega vodstva do zadnje občine in kulturne, druž-beno-politične in športne organizacije. Obenem povzroča, da je najbolj sposobnim ljudem zaprta pot do vrha. Ribičičeve izjave je prinesel beograjski tednik Nin, ki dodaja: »Take izjave si lahko privošči le vodilni član Zveze komunistov. Vsak drugi bi bil postavljen pred sodišče.« Primer prof. šešlja je dokaz za to.
★
■ V Zagrebu je prišlo do nevsakdanje cestne nesreče. Slabe pol ure pred polnočjo je tramvajsko vozilo v starem delu mesta z vso naglico zapeljalo v skupino 23 delavcev, ki so progo popravljali. Pri tem je bilo pet delavcev mrtvih, dva hudo
Napovedovalec se je na začetku oprostil, da so morali spored nekoliko spremeniti zaradi prisiljene odsotnosti številnih mamic, ki so morale ostati doma in dojiti otroke. Kljub temu je zbor nastopil dokaj številen in zelo uglašen. Videlo se je, da veliko vadi in da ima spretnega zborovodjo v Lajku Milosavljeviču. Sprememba sporeda je obstajala v tem, da zbor ni pel zgolj domačih rožansikih pesmi, temveč je vpletel tudi nekaj drugih. Kljub temu so bile vse, razen prve Gallusove, preredbe koroških narodnih pesmi ali 'komponirane na besedilo koroških pesnikov.
Bil je torej vseslkozi »(koroški koncert« in je obsegal 17 pesmi. Vmes je povezovalec posrečeno vpletal misli koroških bu-kovnikov (ljudskih pesnikov) Andreaša in Drabosnjaka pa tudi drugih koroških besednih ustvarjalcev. Tako smo npr. zvedeli, da je bil znani fizik Jožef Stefan tudi pesnik.
Na koncu se je Korošcem zahvalil še prof. Marij Maver v imenu Slovenske prosvete iz Trsta ter jim izročil spominsko plaketo, zastopnica zbora »L. Bratuž« pa šopek cvetja.
Nedeljski koncert je bil res praznik koroške pesmi. Le nekaj moramo obžalovati, in sicer da je bilo v dvorani tako malo članov naših pevskih zborov. Na Cecili-janki jih je na stotine. Zakaj jih ni ob koncertih, ko drugi pojejo? Na vprašanje naj pevci odgovorijo sami.
SKUPNA SEJA GORIŠKE IN CELOVŠKE MOHORJEVE DRUŽBE
V četrtek 18. oktobra je Gorica sprejela najprej zastopnike Celovške Mohorjeve družbe, ki so v Katoliškem domu imeli skupno sejo z nekaterimi odborniki Goriške Mohorjeve družbe. V istih prostorih so tudi razstavili knjige, (ki so v zadnjih letih izšle na Koroškem v slovenskem jeziku. Iz razstavljenih del je bilo videti, da je založniška dejavnost v Celovcu zelo razgibana in raznolika. Tam izhajajo trije tedniki (Naš tednik, Slovenski vestnik in Nedelja), mesečnik za otroke osnovnih šol, razne revije (Celovški zvon, Družina in dom, Mladje, Kladivo). Potem so tu še redne izdaje Celovške Mohorjeve družbe in številne samostojne knjige, tako v prozi kot pesniške zbirke. Trg je
in pet lažje ranjenih. Po nesreči je voznik tramvaja pobegnil, prav tako pa so se porazgubili vsi potniki, tako da vse doslej oblastem ni uspelo ugotoviti, kako je prišlo do nesreče.
■ Ministrski predsednik Craxi je v družbi več ministrov obiskal London, kjer se je sestal s predsednico britanske vlade Thatcherjevo. Pogovarjala sta se predvsem o zadevah, ki so povezane z Evropsko gospodarsko supnostjo. S 1. jan. bo Italija namreč za 6 mesecev prevzela predsedstvo nad EGS. Oba državnika sta izrazila prepričanje, da bo po ameriških volitvah spet prišlo do pogovorov o razorožitvi. Razpravljala sta tudi o terorizmu. Glede Argentine je Thatcherjeva izrazila željo, da v prihodnjih dneh, ko bo o tem govora na zasedanju Združenih narodov, vse članice EGS podpro Vel. Britanijo v njenih stališčih. Craxi jo je v zvezi s tem opozoril, da bi bil že čas, da začneta tako Argentina kot Vel. Britanija pot zbliževanja.
■ V Palermu se je zgodil v stari mestni četrti Guadagna strahoten zločin. V konjskem hlevu v bližini stare klavnice je policija na podlagi brezimnega obvestila našla osem umorjenih moških v starosti 20-40 let. Preiskovalci do sedaj niso mogli ugotoviti, kaj je botrovalo temu poboju, soglasno prepričanje pa je, da so ga ukazali mafijski krogi. Ti naj bi s tem pokazali, da slej ko prej obvladajo sicilsko družbo in so močnejši kot država.
res bogat, zlasti če upoštevamo koroške razmere.
OKROGLA MIZA
Zvečer ob 20. uri so se zbrali k okrogli mizi koroški politiki in kulturniki ter naši politiki od Slovenske skupnosti. Debato je začel in vodil dr. Damjan Paulin. Koroško so zastopali: dr. Apovnik, prof. J. Zerzer, dr. M. Grilc, občinski odbornik Martin Pandel ter Janko Merkač, SSk pa prof. A. Bratuž, dr. R. Dolhar, M. Fer-letič in dr. M. Špacapan. Predmet razgovora je bil: »Stiki z večinskim narodom«.
Udeleženci okrogle mize s Koroške so vsak s svojega področja osvetlili stanje slovenske narodne Skupnosti na Južnem Koroškem: šolsko, kulturno, politično in cerkveno področje. Orisali so temne pa tudi svetle strani njih življenja oz. boja z nemško večino in tudi z nemškutarji, kajti ti so bili in so še vedno navzoči med Slovenci na Koroškem. Spoznali smo, kako je njih narodni položaj dokaj drugačen od našega v Italiji. Predvsem gre za dejstvo, da je že skoro celoten življenjski prostor Slovencev pomešan z Nemci. Ti so navzoči domala že po vseh večjih vaseh.
Šolstvo na Južnem Koroškem je bilo vedno dvojezično. In prav sedaj jim hočejo odvzeti še to. Dvojezično šolstvo pa je zanje življenjskega pomena, ker bi se sicer čutili manjvredni spričo nemško go-gorečih Korošcev. V politiki nimajo svojih slovenskih izvoljenih zastopnikov razen odbornikov v nekaterih občinah. V vodstvu celovške Cerkve tudi ne najdejo pravega razumevanja. Še najbolj živi so na področju kulture. Zaradi takih razmer so prisiljeni iskati pomoči pri dobro mislečih Nemcih, ki jih je vedno več, zlasti med mlajšim rodom. Tako so nastopili z Nemci pri zadnjih deželnih volitvah z Alternativno listo in dosegli kar zadovoljiv uspeh. Prav tako gojijo stike z Nemci na kulturnem področju s skupnimi nastopi. Zelo uspešno deluje v item smislu dom v Tinjah, ki je postal že skupen kulturni in verski center za Slovence in Nemce v Avstriji in ne samo na Koroškem.
Slovenski politiki so koroškim zastopnikom osvetlili naš položaj v Italiji, ki
Goriški znanstvenik dobitnik Nobelove nagrade za fiziko
Nobelovo nagrado za fiziko je letos Kraljeva akademija znanosti v Stockholmu podelila dvema znanstvenikoma, ki že več let delujeta v raziskovalnem središču CERN v Ženevi. Sta to Goričan prof. Car-lo Rubbia in Nizozemec Simon van Der Meer. Nagrada, ki si jo bosta dolila, znaša 360 milijonov lir in jima je bila podeljena za njun »odločilni prispevek k odkritju fizičnih dedcev W in Z«. Po Marconiju (leta 1909), Fermiju (1938) in Segreju (1959) je Rubbia četrti italijanski fizik, ki je prejel to ugledno nagrado.
Prof. Rubbia, ki je od lani tudi goriški častni občan, se je rodil v Gorici leta 1934, v njej dokončal srednje šole, potem pa leta 1956 diplomiral na univerzi v Pisi. Študij je nadaljeval na univerzi v Ženevi in na hanvardski univerzi v ZDA, kjer sedaj tudi poučuje.
★
■ Drugi televizijski dvoboj med predsednikom Reaganom in demokratskim predsednikom kandidatom Mondalom se je po splošnem mnenju končal neodločeno. Vsekakor se je Reagan odrezal mnogo bolje kot 7. oktobra, ko je pustil zelo medel vtis. To pot sta predsedniška kandidata razpravljala o ameriški zunanji politiki, o odnosih s Sovjetsko zvezo in Latinsko Ameriko, o Bližnjem vzhodu, kjer da Reagan v zvezi z atentati zoper ameriške sile v Bejrutu ni pokazal dovolj odločnosti. Reagan je nato odgovoril, da jo je pokazal gotovo dosti več kot njegov prednik Carter v sličnih primerih.
je pa našim bralcem znan.
Okrogla miza v Katoliškem domu je izpričala, kako so slične izmenjave in primerjave potrebne in koristne, da bomo znali bolje razumevati drug dragega in si pomagati, kjer se da pomagati.
Poleg oikrogle mize v mali dvorani Katoliškega doma gre omeniti tudi okroglo mizo, ki jo je na radiu Trst A vodil časnikar Ivo Jevnikar. V skoraj enournem pogovoru so Janko Zerzer, Franc Kattnig, Pavel Apovnik, Micka Oponik in Martin Pandel podali zgoščen prikaz koroške stvarnosti in odprtih vprašanj kulturne situacije na Koroškem. Radijski »Pogovor v živo« je bil na sporedu v četrtek ob 14. uri. Zdi se nam, da je bila vključitev tega pogovora v radijski spored zelo posrečena, saj nas je izčipno informiral o Koroški. Takih pogovorov v živo bi si želeli še več.
NASTOP V MAVHINJAH
V Mavhinjah sta v soboto 20. oktobra zvečer nastopila moški Oktet Suha iz Suhe, ki ga vodi Bertelj Logar, in ansambel Korenika iz Šmihela. V prostorni dvorani gostilne Urdih je nastopajoče na začetku predstavil član moškega zbora »Fantje izpod Grmade« in odbornik Slovenske prosvete (SP) Marko Tavčar. Obe skupini sta nato nastopili s sporedom skladb, ki so od točke do točke bolj in bolj o-grevale številno občinstvo. Na koncu sta obe skupini pozdravila še občinski odbornik Bojan Brezigar in predsednik SP Marij Maver, ki jima je v spomin izročil spominsko plaketo. Večer se je z družabnostjo zaključil pozno v noč s trdnim sklepom, da se bodo vzpostavljeni stiki še nadaljevali.
MED BENEŠKIMI SLOVENCI
Naslednji dan sta obe skupini nadaljevali pot v Benečijo. Ker sta morali nastopiti v Gornjem Tarbiju pri enajsti maši, sta se takoj po zajtrku podali na pot. Z avtobusom sta potovali prek Stare gore in občudovali lepote in hribovitost beneške pokrajine.
Suški oktet je v Gorenjem Tarbiju pel pri svečani maši. Ta dan so namreč i-meli tam senjam — žegnanje s procesijo z Marijinim kipom po vasi. Prav prisrčno sta obe skupini sprejela Riccardo Ruttar in župnik Emil Cenčič, na popoldanskem koncertu v župnijski dvorani pa je goste pozdravil Giorgio Qualizza. Obe koroški glasbeni skupini sta v Tarbiju doživeli izredno topel sprejem, saj ploskanja ni hitelo biti konca.
Po končanem koncertu, ki so mu domačini sledili z zanimanjem in prizadetostjo, je prišla na vrsto še družabnost. Spoznavanj, prijateljstev, toplih človeških stikov in obljub na ponovna srečanja ni hotelo biti konca. Goste in poslušalce je pozdravila tudi predsednica SSO Marija Ferletič. Po odhodu je v praznični vasi še dolgo odmevala pesem in melodija Koroške. Gostovanje v Gorenjem Tarbiju sta pripravili skupini »Studenci« in »Dom«.
KOROŠKA PESEM V UKVAH
V nedeljo 21. oktobra so se na poti v Gorico ustavili v Ukvah pevci zbora Rož iz Št. Jakoba v Rožu. Kot gostje zbora Planinka in društva Lepi vrh so po deseti maši nastopili v župni cerkvi s koncertom koroških pesmi.
* * *
Tako so se iztekli Koroški dnevi na Primorskem. Poleg kronike bi morali zabeležiti tudi žive človeške stike, ki so bili v tem tednu vzpostavljeni. Ne glede na vrednost kulturnega sporočila se nam namreč zdi izredno pomembno to, da se je skoraj teden dni srečavalo med seboj nekaj sto ljudi s Koroške, Tržaške, Goriške in Benečije. Tudi taki stiki gradijo mostove in ustvarjajo slovenski narod, ki v zamejstvu ni samo manjšina, ampak je živ del celovitega organizma, na kar pravzaprav marsikdaj pozabljamo.
Ribičič kritizira sistem predsedstua
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
S TRŽAŠKEGA
GisMe mladiN Nence« z Danske
OKNO V DANA'J t.JI SVET
Z lepim koncertom v gledališču »France Prešeren« v Boljuncu se je prejšnjo sredo končalo večdnevno gostovanje nad 40-glave mladinske skupine Nemcev z Danske med nami na Tržaškem in Goriškem.
Mladinski pihalni orkester Nemške mladinske zveze za Severni Šlezvik, ki ga vodi Hans Jensen, je s spremljevalci dospel že v nedeljo 14. oktobra dopoldne. Pod vodstvom tajnika omenjene mladinske zveze Knuta Lipperta si je zadal dvojni cilj: prikazati del svojega življenja in ustvarjalnosti Slovencem v Italiji, obenem pa bolje spoznati našo skupnost. Gostovanje je sad stikov, ki jih imata Mladinski sekciji Slovenske Skupnosti iz Trsta in Gorice z drugimi manjšinami v okviru Mladine evropskih narodnosti (to je novo ime nekdanje mladinske komisije FUENS). Zato so bili mladi Nemci z Danske gostje mladine Slovenske skupnosti. Vse dni sp prebivali v Domu SLO-KAD v Dragi, za kar gre topla zahvala upravi in osebju, ki se je trudilo za uspeh obiska.
Že v nedeljo 14. oktobra zvečer je bilo v Dragi zelo dobro obiskano srečanje med gosti in našo mladino iz Trsta in Gorice. Prisoten je bil Tržaški mešani zbor, ki ga vodi Tomaž Simčič, tako da je bila družabnost polna petja, godbe in veselja. Za prevajanje je vse dni izborno skrbela Maja Lapornik. V imenu gostiteljev pa je izrekel pihalnemu orkestru dobrodošlico Ivo Jevnikar.
Ponedeljek 15. oktobra je bil posvečen Goriški. Na županstvu v Gorici so goste sprejeli župan Scarano, odbornik Damjan Paulin in pokrajinski odbornik Mirko Špacapan. Po ogledu goriškega gradu so se Nemci z Danske zbrali v ri-salnici slovenskega učiteljišča, kjer jim je profesor Jožko Šavli spregovoril o slovenskem šolstvu v zamejstvu. Opoldne so imeli v nekdanji semeniški kapeli koncert za goriške slovenske višješolce. Med popoldanskim obiskom v Števerjanu so si gostje ogledali vinsko klet, v Sedeje-
vem domu pa sta jih sprejela predsednik domačega društva Srebernič in deželni tajnik SSk Andrej Bratuž. Na sporedu je bilo tudi odbojkarsko srečanje proti 01ympiji v moški in ženski konkurenci.
V torek so si mladi glasbeniki ogledovali Tržaško. Poučni izlet se je začel na bazovski gmajni pred spomenikom štirih bazoviških junakov. V Kulturnem domu sta jim spregovorila o Slovenskem stalnem gledališču podpredsednik Saša Rudolf in ravnatelj Miroslav Košuta. Sledil je obisk sedeža radia in pa deželnega sveta, kjer je goste nagovoril najprej predsednik Turello, nato pa svetovalec Drago Štoka.
Ogleda tržaške pokrajine ni bilo mogoče prirediti brez obiska Miramarskega gradu in parka, Kraške hiše v Repnu in jame pri Briščikih, saj za ostale zanimivosti ni bilo časa. Pač pa je bila zvečer v Slomškovem domu v Bazovici o-krogla miza o položaju pri nas in na Danskem, predvsem na mladinskem področju. Govorili so Knut Lipper.t, Renco Frandolič in Boris Artač, moderatorka pa je bila Marija Brecelj. Udeležence je pozdravil pokrajinski tajnik SSk in pokrajinski odbornik za kulturo Zorko Ha-rej.
V sredo so bili obiskovalci prosti, o-biskali pa so tudi Lipico. Zvečer je bil v Boljuncu prej omenjeni koncert, ki je privabil res veliko mlajših in starejših. Gostom v pozdrav je zapel dekliški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj, ki ga vodi Ljuba Smotlak. Predstavniki prirediteljev večera — Prosvetno društvo Mačkolj e in Mladinski dom Boljunec — ter mladinskih sekcij SSk so izrekli pozdrave in izročili nekaj spominskih darov. Mladinski pihalni orkester pa je živahno koncertiral, tako da so poslušalci zahtevali več dodatkov.
Naslednjega dne so gostje odšli, ostala pa je obljuba, da kaka naša mladinska skupina prihodnje leto vrne obisk med Nemci na Danskem!
Vino in Koka-Kola
Moram častitati gdč. Zori Piščančevi za članek, ki ga je pod naslovom »Med zmoto in prevaro« objavila v Katoliškem glasu 20. sept. in v katerem nas vabi, naj se z večjo prizadevnostjo upremo napadalni propagandi Jehovih prič (Testimoni di Geova), ki ni toliko nevarna zaradi števila oseb, ki ji nasedajo, kakor zaradi zmede, ki jo povzroča naši verski skupnosti.
Res je, živimo v času ekumenizma, v času, ko nas Cerkev sama vabi, naj živimo v miru z verniki drugih veroizpovedi in da celo sodelujemo z njimi, ko gre za zadeve, ki so vsestransko dobre in koristne. Seveda, za to so potrebni tudi nekateri pogoji.
Pri vsej dobri volji postaja tako razmerje nemogoče, če v drugovercu ni vsaj mrvice istega ekumenskega duha, se pravi mrvice medsebojnega spoštovanja in strpnosti. Prav te mrvice strpnosti po največkrat pogrešamo pri Jehovcih. Z njimi postaja vsak dialog nemogoč in odveč.
Ni dolgo tega, kar sem imel tako neiska-no srečanje. S prav dobrim namenom sem sprejel jehovca, ki me je prosil za razgovor. Bil je starejši, na prvi pogled dostojen in izobražen mož■ Verjetno se ni zavedal, da ima opravka z duhovnikom in povrhu z bivšim misijonarjem.
Kmalu sem spoznal, da je bila njegova dostojnost le navidezna. Z neverjetno zanesenostjo je začel udrihati po katoliški Cerkvi, še posebno po njenih duhovnikih. Oni so krivi vsega zla, kar ga je na svetu. Po njegovem naj bi bili vsi sleparji, izkoriščevalci ljudskega vražar-stva, podporniki malikovalstva.
Nekaj časa sem ga poslušal, skušal sem mu oporekati, a je bilo vse zaman. Zgubil sem potrpežljivost in prešel v protinapad. Odkrito sem mu povedal, kaj sem. Vprašal sem ga, kdaj je začel »hoditi« po hišah. »No, vidite,« sem mu rekel, »ko ste vi začeli z vašim delovanjem v tej lepi sončni Gorici, sem jaz živel in deloval v neverjetno težkih klimatskih in splošnih razmerah na robu amazonskih pragozdov med najrevnejšimi od revnih. Bil sem misijonar, pa vendar nisem delal samo verske propagande, temveč sem skušal po svojih močeh izboljšati tudi njihove higienske in splošno kulturne in gospodarske razmere. Zdaj bi se moral po vašem kesati za vso to svojo preteklost in postati goreč učenec Jehovih prič. Pa
še to: Nikoli nisem opazil, da bi Jehovci šli spreobračat prave pogane v Azijo, Afriko ali Južno Ameriko. Vi sejete samo tam, kjer so že drugi orali. Podobni ste rastlinam zajedavkam; uspevate samo na krščanskem deblu, ki so ga drugi vsadili. Katoliška Cerkev je lahko v svojem delovanju tudi kaj zgrešila ali zanemarila, toda le njej gre zasluga, da so narodi Evrope in Amerike, pa tudi Afrike in Azije prišli do vere v pravega Boga, v Jehova, v Kristusa.«
Zdaj je jehovec postal manj napadalen; obregnil se je le zoper nekatere »zablode« katoliške Cerkve. Predvsem ga je motilo češčenje Marije Device in svetnikov. Priznal sem mu, da se v tem oziru lahko pojavijo nekatere obsojanja vredne zlorabe. Toda, »glejte,« sem dodal, »češčenja Device Marije ni kot prva vpeljala rimska Cerkev. Marijo so častili na Vzhodu, prav v deželi, kjer se je krščanstvo rodilo in to že v prvem stoletju krščanstva, tako rekoč že v apostolskih časih. Za to imamo neovrgljive dokaze. Vprašam vas, ali naj bolj verujemo vaši veri, ki je komaj danes nastala v daljni Ameriki ali ljudem, ki so vero prejeli neposredno od apostolov ali od njihovih učencev?«
Potem se je spotaknil ob »papežev primat«, ker, je rekel, »sveti Peter sploh nikoli ni bili v Rimu.«
Odgovoril sem mu: »Stvar je čisto podobna zadevi o Marijinem češčenju. Res je, matematičnega dokaza, da je sv. Peter bil v Rimu nimamo, ker tega sveto pismo ne omenja. Vendar pa mislim, da nimamo pravice, da smatramo za lažnive ljudi, ki so živeli v Rimu ali drugod že v prvih stoletjih krščanstva in brez pridržkov izpričujejo, da sta apostola Peter in Pavel dotrpela v Rimu mučeniško smrt. To nam dokazujejo spisi Klementa Rimskega, Ignacija Antiohijskega, Ireneja Li-jonskega, Ciprijana Afriškega, ki so vsi Živeli v drugem stoletju po Kristusu. Sicer pa ostane dejstvo, da kdor hoče zanikati, lahko zanika vse, tudi če je še tako razvidno.
Na koncu sem jehovca še nekoliko ironično zafrknil: »Glejte, vsi nauki katoliške Cerkve segajo daleč v prve čase krščanstva. človeško govorjeno bi rekli, da imajo okus po starem pristnem vinu, do-čim vaše trditve in senzacionalne napovedi, odkrito povedano, dišijo po ameriški Koka-Koli.«	Mi-Ric
H V Rimu je v starosti 89 let umrl kardinal Paolo Marella. V petek 19. oktobra so ga pokopali v grobnici kanonikov sv. Petra na rimskem pokopališču Čampo Ve-trano. Po rodu je bil Rimljan, dolgo let v vatikanski diplomatski službi, od leta 1964 do 1974 pa je vodil Tajništvo za nekristjane, ki ga je ustanovii papež Pavel VI. Za kardinala ga je leta 1961 imenoval papež Janez XXIII. Po smrti kardinala Marelle šteje kardinalski kolegij 124 članov, a 28 od njih jih je že prešlo 80. leto in nimajo več pravice voliti bodočega papeža.
■ 18. januarja 1979 so se pričela ob papeževem posredovanju težavna pogajanja med čilsko in argentinsko vlado glede ozemeljske pristojnosti treh večjih otokov v prelivu Beagle na konici Južne Amerike, kjer Atlantski ocean prehaja v Tihega. Zaradi teh otokov sta si bila Čile in Argentina že nad sto let v laseh in večkrat na robu vojaškega spopada. Sedaj je končno prišlo do sporazuma. V prisotnosti kardinala Casarolija sta ga v četrtek 18. oktobra podpisala za Argentino veleposlanik pri Vatikanu Marcelo Del Pech, za Čile pa častnik Ernesto Videla. Sporazum morata še odobriti, da bo postal pravnomočen, obe vladi, v Argentini pa bo glede tega 18. novembra tudi ljudsko glasovanje.
■ Bivši namestnik šefa vojaške tajno-obveščevalne službe SIMSI general Pietro Musumeci in njegov najtesnejši sodelavec polkovnik Giuseppe Belmonte sta prejela sodni poziv v zvezi s krvavim atentatom v Bologni, ko je 4. avgusta 1980 izgubilo življenje 85 oseb. Obtožena sta, da sta v zvezi s preiskavo o tem pokolu sodnike zavestno spravila na napačno sled. Zdi se, da sta obtožena s sodelavci razvila vzporedno tajno službo, ki je delovala po svoje, cesto v nasprotju z interesi države. Tako naj bi ovirali preiskavo o ugrabitvi Alda Mora in se pogajali z gangsterji in rdečimi brigatisti za izpustitev krščan-skodemokratskega politika Cirilla leta 1981 v Neaplju. Pri tem se vsiljuje vprašanje: za koga so delali ti ljudje in po koga navodilih.
■ Trije sodniki, eden iz Turina, drugi iz Rima in tretji iz pokrajine Abruci so prepovedali trem zasebnim televizijskim postajam (5. kanal, Italia 1 in Retequat-tro) njihove oddaje na območju Piemonta, Lacija in Abrucov-Molise z utemeljitvijo, da zahteva čl. 195 poštnega zakonika ministrsko avtorizacijo za televizijske oddaje. Javnost je to odločitev sprejela z nevoljo in protesti. Zato je Craxijeva vlada naglo ukrepala. Izdala je zakonski odlok, ki ga je predsednik Pertini že podpisal in je tudi že bil objavljen v Uradnem listu, ki daje zasebnim TV posta-
jam pravic \ da redno oddajajo. Odlok ima veljavo enega leta. V tem času naj bi parlament izglasoval zakon, ki bo urejal to dejavnost.
91 Vorarlberg (Predarlsko) je najmanjša avstrijskih zveznih dežel, stisnjena med Švico in Zahodno Nemčijo. Preteklo nedeljo so bile tam deželne volitve, ki so spravile v ospredje novo politično skupino, povezavo gibanja »zelenih« z alternativno listo. Pridobila si je 4 poslanska mesta. Zaradi tega je vodilna Ljudska stranka zgubila de mesti, socialisti in svobodnjakarji (liberalci) pa po eno. Rezultat volitev je torej bil: Ljudska stranka 20 sedežev, socialisti 9, Skupna lista »zleenih« in alternativna lista 4, liberalci 3. Zanimivo je, da vodi »zelene« 30-letni kmet Kaspar Ignac Sima, ki ga kličejo Kaspanace.
9 Francoski časnikar, 53-letni Jaeques Abouchar, ki je bil ujet skupaj z afganistanskimi gverilci z bližini glavnega mesta Kabula, je bil obsojen na 18 let zapora. Afganistansko sodišče ga je obtožilo nezakonitega prehoda meje, sodelovanja v protikomunistični gverili in vohunstva v prid »sovražnikov« Afganistana. Obsodba je v Franciji vzbudila splošno ogorčenje, ki se mu je pridružil celo glavni tajnik komunistične stranke Marchais, vlada pa je trdno odločena, da uporabi vsa razpoložljiva sredstva za rešitev obsojenega časnikarja.
Bralci
Zabava na račun slovenščine
Že poleti sem v opoldanskih urah ob nedeljah prisluhnil kabaretni skupini, ki je po radiu Trst A pošiljala bodice na levo in desno. Razumem, da je tako oddajo voditi težko, ker humor ni vedno najlažja stvar. Zdaj se ta Skupina oglaša v neki oddaji lahke glasbe ob sobotah popoldne. Slišal sem jo v soboto 20. oktobra, ob 11. uri.
Ne bi se spuščal v vsebino oddaje, saj vemo, kako je s tem. Humor — kot rečeno — ni lahka stvar. Toda kar me pri tej kabaretni skupini moti, je prepogosta uporaba italijanščine. Včasih celo šala ni razumljiva, če poslušalec ne zna italijanščine. In to se po mojem dogaja prepogosto. Ali naj mladino res vzgajamo tako, da ne bo znala govoriti drugače kot »dvojezično«? Ali jih ne slišite naših o-trok, kako »ačelerirajo«, »paširajo«,- »što-nirajo« id. itd. Čemu potem jezikovno razsodišče, če se ne znamo zabavati drugače kakor na račun slovenščine?
(Poslušalec)
Nova deželna vlada
V torek 23. oktobra je deželni svet Furlani j e-Juli j ske Benečije izvolil novega predsednika deželne vlade ter nove deželne odbornike. Predsednik je postal Adriano Biasutti, dosedanji deželni tajnik DC, ki je tako zamenjal dolgoletnega predsednika A. Comellija. V novi deželni vladi ima DC 8 odborniških mest, PSI 3 (med njimi podpredsednika) ter po enega PSDI, PRI in PLI. Slovenska skupnost, ki je tudi član deželne večine, ohranja mesto predsednika komisije za mednarodne odnose.
Sprememba je nastala tudi v predsedstvu deželnega sveta. Dosedanji predsednik demokristjan Turello je stopil v deželni odbor, za novega predsednika sveta pa je bil izvoljen socialist Manzon. Podpredsednika sveta sta po en predstavnik PCI ter PSDI.
O razpravi ob programu nove vlade bomo podrobneje še poročali.
Manjšinski sestanek v Milanu
V soboto 20. oktobra je bil v Milanu sestanek manjšinskih strank v Italiji, ki so sodelovale na zadnjih volitvah v evropski parlament. Na srečanju so zastopniki manjšin pregledali sedanji položaj in začrtali razne smernice za bodoče delo.
Ob koncu srečanja so izdali skupno poročilo, ki povzema glavne točke dnevnega reda. Med njimi je tudi zahteva po hitri ureditvi zakonske zaščite za slovensko manjšino v Italiji.
Zasedanje narodnostnih manjšin v Miinchnu
18. oktobra je bilo v Miinchnu srečanje dežel evropskega in jadranskega loka. I-stega dne pa je prav tako v Miinchnu
zasedal tudi širši odbor FUENS, v katerem so povezane narodnostne manjšine in skupnosti iz vse Zahodne Evrope. Sejo je odprl predsednik FUENS dr. Vospernik iz Celovca, ki je imel daljši govor. Glavni tajnik dr. Jorgensen pa je izčrpno poročal o organizacijskih in drugih splošnih problemih. O vprašanju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je spregovoril deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka.
Poleg perečih problemov, kot so boljša povezava med narodnostnimi skupnostmi v Evropi, uradno glasilo organizacije itd., so prisotni posvetili največjo pozornost želji, da bi prišlo do konkretnega sodelovanja in povezave te organizacije z evropskim parlamentom v Strasburgu.
Odpustila je očetovima morilcema
Maria Fida Moro, hči umorjenega voditelja Krščanske demokracije Alda Mora je 18. Oktobra obiskala v spremstvu svojega moža v jetnišnici Rebibbia Valeria Moruccija in Adriano Faranda, ki sta aktivno sodelovala pri umoru njenega očeta. Obiskala ju je na njuno prošnjo, ker sta omenjena terorista izrazila željo, da jima odpusti.
V glasilu DC »II Popolo« je Morova hčerka svoje ravnanje takole utemeljila: »Sem kristjanka in kot taka sem po Kristusovem zgledu dolžna odpustiti. Poleg tega sem prepričana, da bi moj oče enako ravnal. Pa tudi s človeškega vidika sem bila k takemu ravnanju več ko primorana. Ce trpim jaz na en način, trpita onadva na drug. V njima sem odkrila ne kake pošasti, temveč človeški bitji, ki sta težko pogrešili in sedaj plačujeta davek za svoje zmote.«
Sklad »Mitja Čuk« za prizadete otroke
Pred petimi leti je bil na Opčinah ustanovljen sklad za prizadete otroke »Mitja Cuk«, poimenovan po fantku, ki je moral prezgodaj umreti. Sklad ima namen pomagati vsem kakorkoli prizadetim otrokom iz tržaške pokrajine, ki te pomoči ne morejo dobiti od drugod ali pa uradna pomoč prepočasi prihaja.
Letos je na primer ta sklad prispeval sredstva za didaktični material, ki so ga potrebovali otroci v poletnem centru na Opčinah. Za popoldanske izvenšolske dejavnosti, ki so zlasti prizadetim otrokom zelo potrebne, da razvijejo kar se da vsestransko njihove sposobnosti, si je sklad prevzel v breme plačilo nekaterih spremljevalcev in tudi didaktičnega materiala.
Kot znano, nekateri prizadeti otroci pri svojih dejavnostih ne morejo brez spremljevalca, občina pa jih navadno imenuje prepozno. Sklad »Mitja Čuk« si je prevzel zato tudi plačilo spremljevalca za prizadetega otroka, ki bi v nasprotnem primeru moral ostati dvakrat tedensko popolnoma sam doma.
To so drobci, ki si jih je trenutno mogel prevzeti omenjeni sklad po svojih članih, ki so iz vrst posebnih vzgojiteljev, socialnih delavk, slovenske sociopsihope-dagoške ekipe, staršev prizadetih in neprizadetih otrok ter učiteljstva. Načrti sklada so vzpodbudni in široko zasnovani, njihov obseg pa je odvisen od vseh, ki bodo v ta sklad prispevali, kajti brez finančnih sredstev tudi najiskrenejša dobra volja ne zaleže dovolj.
Sklad je namreč zasnovan kot dobrodelna ustanova, ki živi od prispevkov za bližnjega zavzetih ljudi. Zato bo vse, ki bodo skladu pomagali, predvsem osrečilo zadovojstvo otrok, ki jim usoda ni bila preveč naklonjena, ko jih bodo videli srečne v družbi svojih sovrstnikov.
Prispevke je mogoče nakazati na slovenske časopise v zamejstvu ali na Hranilnico in posojilnico na Opčinah. - jc
Mačkolje
Sv. birma. Devet fantičev in sedem deklic je dobro leto redno obiskovalo verouk pod skrbnim vodstvom župnega u-piavitelja g. Žarka Škerlja. Neposredno pred praznikom pa so opravili še devet-dnevnico (maša z duhovnim nagovorom ter recitirane in pete molitve k Sv. Duhu) in akcijo, da bi z njimi čim več staršev in botrov prejelo za to priložnost zakrament sprave in sv. obhajilo.
Praznovanje samo v nedeljo 14. oktobra bo ostalo gotovo birmancem, njihovim domačim in vsem faranom za vedno v spominu, saj je poteklo za naše skromne razmere zares slovesno. V praznično in posrečeno okrašeno cerkvico (za take dneve silno premajhno) so smeli poleg birmancev in - botrov le sorodniki in prijatelji. Kdor je moral ostati zunaj, je mogel spremljati po zvočniku sv. mašo, obred sv. birme ter petje birmancev in cerkvenih pevcev.
Na začetku slovesnosti sta fantič in deklica pozdravila g. škofa Lovrenca Bel-lomija in mu izročila šop cvetja. Branje berila, prošnje in izročitev darov so bile službe ostalih birmancev. Poleg somaše-valcev, g. škofa in župnika je bilo prisotnih še nekaj duhovnikov in škofov vikar dr. Lojze Škerl.
Vsi birmanci so na željo g. župnika in po zavestnem privoljenju staršev obljubili, da bodo dalje redno obiskovali verouk še vsaj eno leto. V petek 26. oktobra se bodo zbrali pri sv. maši, da se slovesno zahvalijo dobremu Bogu za prejete darove Sv. Duha.
Dekliški zbor »Slovenski šopek« je v
sredo 17. oktobra v gledališču »France Prešeren« v Boljuncu izvedel svoj letošnji prvi pevski nastop. Program je obsegal šest pesmi, med njimi šopek slovenskih narodnih in tudi eno iz Švice, da so tako naša dekleta zapele v nemškem jeziku v pozdrav skupini mladih Nemcev. Bil je to pihalni orkester mladih, ki so v začetku prejšnjega tedna kot predstavniki nemške etnične skupine z Danskega gostovali pri slovenski mladini na Tržaškem in Goriškem.
Misijonsko nedeljo smo praznovali nekoliko skromneje v smislu, da je odpadlo že dolgo načrtovano srečanje z letošnjim novomašnikom iz Slovenije. Po že ustaljeni navadi se je misijonska »prireditev« vendarle organizirala. Zbrali smo se v srenjski hiši, kjer smo si ogledali vrsto diapozitivov iz Mcdjugorja in filmske posnetke o raznih praznovanjih v vasi od božiča do birme, za kar se moramo i-skreno zahvaliti požrtvovalnemu Franku Odoniju.
Koncert v goriški stolnici
Goriški stolni cerkveni zbor je v soboto 20. oktobra priredil v stolnici revijo pevskih zborov. Nastopilo je pet zborov in sicer »Angelo Capello« .iz Begliana v Furlaniji, »Aris« iz Tržiča, »Jacob Arcadelt« iz San Canziana, »Nova et vetera« iz Fare ter zbor gostitelj »L. Fogar«.
Vsi ti zbori so nastali v zadnjih petih letih, razen onega iz Begliana, ki je starejši; znamenje to, da se tudi med Furlani zibuja zanimanje za petje, taiko ljudsko kot polifonsko.
V zvezi s tem naj omenimo, da je mladinski mešani zbor iz Vrtojbe nastopil v nedeljo 14. oktobra v cerkvi v Palmanovi in tam pel med mašo latinske in slovenske mašne pesmi.
Prav, da petje druži narode in ljudstva in pomaga, da se med seboj spoznavamo.
Srečanje med ZSKP in ZSKD
V ponedeljek 22. oktobra so se člani odbora Zveze slov. katoliške prosvete (ZS KP) srečali s predstavniki Zveze slov. kulturnih društev (ZSKD) v Gorici na sedežu slednje v ul. Croce. Bila je to tudi vrnitev obiska, ki so ga imeli predstavniki ZSKP oktobra lani v Katol. domu. Vedno manjše zanimanje za kulturno 'prosvetno dejavnost pri publiki silita obe krovni, organizaciji, da pretehtata svoje delo in ga uskladita, da se vsaj v glavnem ne bodo programi križali. Bili sta si složni tudi v tem, da bi organizirali kako skupno pobudo v krajih, ki sta jih obe zvezi malo zanemarili, predvsem krmin-sko in laško področje.
Pričetek gledališke sezone v Gorici
Slovensko stalno gledališče sporoča, da je zaradi bolezni v ansamblu prisiljeno prenesti predstavo »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« na kasnejši datum. Goriška gledališka sezona pa se bo kljub temu kot napovedano začela to nedeljo 28. oktobra in sicer s predstavo ameriškega avtorja O' Neila »Dolgega dneva pot v noč« v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Igra v nedeljo z začetkom ob 16. uri je za abonma A in C, v ponedeljek 29. oktobra ob 20. uri pa za red B. Za nujno spremembo se SSG o-prošča in prosi prizadete za razumevanje.
Odkritje spomenika na Jazbinah
V nedeljo 21. oktobra je bilo na Jazbinah svečano odkritje spomenika dvema mladima domačinoma, ki sta padla kot partizana v času zadnje vojne. Jožefu Koršič je bilo komaj 18 let, ko je padel v bližini Kobarida leta 1943, njegov tovariš Franc Stekar pa je bil le leto starejši, ko ga je doletela enaka usoda. Pobudo za spomenik je dala števerjanska sekcija ANPI ob podpori jazbinske skupnosti, zgrajen pa je bil ob pomoči in prostovoljnem delu domačinov in s prispevkom občinske uprave v Števerjanu. Spomenik nosi vklesani imeni padlih, simbol miru (Pax) in znak OF.
Nedeljska svečanost se je pričela s sv. mašo-zadušnico, ki jo je ob prisotnosti številnih vernikov daroval domači župnik g. Ambrož Kodelja. Nato je v imenu šte-verjanske sekcije ANPI ob spomeniku najprej spregovoril Franc Komic. Sledil mu je števerjanski župan Klanjšček, ki je orisal zgodovino zaselka Jazbine in nato podčrtal delež prebivalcev tega kraja pri povojni obnovi vasi. Marij Klanjšček je v imenu prebivalcev Jazbin občuteno podal nekaj misli o pomenu jazbinskega in podobnih spomenikov. Svečanost pa je dosegla svoj višek v trenutku, ko sta spomenik odkrila mati in brat padlih partizanov Amabilis Štekar in Gvido Koršič. Med nastopi raznih govornikov so peli jazbinSki cerkveni zbor in združeni goriški moški zbori, igrala pa je godba na pihala iz Dobrovega. Naj omenimo, da je spomenik blagoslovil g. Kodelja in da so za častno stražo stali domači skavti in nekaj tabornikov.
Svečanega odkritja se je udeležilo precej gostov z Goriške, med katerimi beležimo predstavnike raznih organizacij, strank in izvoljene predstavnike ter člane borčevskih organizacij z obeh strani meje. Govornika ob odkritem spomeniku sta bila dolinski župan Edvin Švab in predsednik pokrajinske ANPI Silvino Poletto. Oba govornika, pa Ludi ostali, ki so pred njima povzeli besedo, so poudarili med drugim tudi dejstvo, da kljub velikemu doprinosu, ki ga je slovenski narod dal
v drugi svetovni vojni za osvoboditev izpod fašističnega jarma še sedaj del tega naroda, ki živi tostran meje, ne uživa pravic, ki mu jih zagotavlja ustava italijanske države.
Slovesnost se je po uradnem delu nadaljevala še v popoldanskih urah, ko so ponovno nastopili godba na pihala in pevski zbori.
Prestop roverjev in popotnic
V soboto 27. oktobra bodo za Slovenske goriške skavte potekali zelo pomembni trenutki. V Tipani (Beneška Slovenija) bo namreč drugi prestop roverjev in popotnic, to je slovesna obnovitev skavtske obljube.
Novinci RP se zbirajo na tedenskih sestankih, pri katerih se z razgovori, razpravami, predavanji itd. pripravljajo na vstop v življenje odraslih, zrelih ljudi. Ta doba priprave, ki traja dve leti, se imenuje noviciat RP.
Na žalost je bilo letošnje delovanje nekoliko okrnjeno, saj so bili skoro vsi novinci obteženi z voditeljsko službo, med tem ko je za novinca idealno, da nima take naloge.
Med sv. mašo, po uvodnih besedah ve-jevodje, bodo novinci (29 jih bo) prebrali in pred vsemi s podpisom sprejeli »Smernice«, po katerih se bodo skušali ravnati v svojem nadaljnem življenju. Iz tega bo tudi razvidno, kdo bo ostal v organizaciji kot aktiven član, kdo pa bo raje poiskal kako službo na drugih področjih. Za tem bodo novinci prejeli »simbole«, to je žepno izdajo Svetega pisma, trakce za kroj in pa svečo, kar predstavlja ljubezen, ki se med izgorevanjem razdaja.
Ko bodo končno vse sveče zagorele, bodo vsi skupaj obnovili skavtsko obljubo in s tem sprejeli nase težo gesla RP, ki se glasi: SLUŽITI.
Naslednjega dne bodo sodelovali pri vaški sv. maši ob 10. uri, nakar se bodo srečali z domačo mladino. Ob veselem petju in izvajanju skavtskih skečev bodo skušali navezati nove stike z našimi rojaki, ki so se sicer s skavti že večkrat srečali posebno po potresu leta 1976.
Prizadevni gams
Širite „ Katoliški glas1'
Visok življenjski jubilej
V torek 23. oktobra je ga. Hermina Vranič iz Gorice spolnila 90 let življenja. Z njo se veselijo številni njeni prijatelji, ki ji želijo še novih na zdravju polnih let. čestitkam se pridružuje tudi naš list, ki ga ima jubilantinja naročenega že od začetka izhajanja ter ga je tudi vedno vneto širila in podpirala.
Kot je bilo napovedano v okviru Koroškega tedna, je del koroških rojakov v nedeljo 14. oktobra gostoval v Marijinem domu v ul. Risorta. Za uvod je dr. Zerzer pozdravil navzoče in podal kratek pregled tamkajšnjih razmer na področju šolstva in kulture. O nastopajočih je dejal, da so gojenke Strokovne šole za ženske poklice v št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu. Letno obiskuje to šolo do 80 gojenk. Nato je sledila enodejanka prof. Rebula »Sinja gora Horeb«.
Samo strokovnjak in umetnik bi smel ocenjevati umetnika. Nisem ne prvo ne drugo, zato bi v sledečem stavku lahko bilo povedano vse: Težko je opisati vzvišeno vzdušje, ki ga je s to igro ustvarila sveža koroška mladina.
Avtor je iz svetopisemske literature izluščil bisere edinstvenega ljubezenskega navdiha ter jih strnil v zaključeno organsko enoto. Veličastni prizori izvirnega besedila, zajetega iz »Visoke pesmi« pa so daleč presegali zmogljivost odra Marijinega doma.
Nastopajo oče Jetro s sedmimi hčerami, ki pasejo drobnico pri gori Horeb. Ponosen na svoja dekleta, vitke lepora-ščene palme, jih predstavi Mojzesu, da si med njimi izbere družico. Tako je določil oče Jetro iz hvaležnosti, ker se je Mojzes zavzel za dekleta pred tujimi pastirji, ki so branili, da bi dekleta pri istem studencu mogla zaijeti vodo in napojiti svojo drobnico. Mojzes si izvoli Seforo.
V nedeljo 28. oktobra ob 16. url bo v
kapucinski cerkvi na Montuci v Trstu slovesno bogoslužje v čast
SV. LEOPOLDU BOGDANU MANDIČU duhovniku-kapucinu
K tej lepi in izredni slovesnosti, ko obhajamo eno leto od razglasitve k svetnikom priljubljenega duhovnika in redovnika p. Leopolda Bogdana Mandiča, so toplo vabljeni slovenski verniki, ki naj sodelujejo z ljudskim petjem in gorečimi prošnjami.
Prosili bomo svetnika, naj bo naš pri-prošnjik pri Bogu, da bi se naša mladina v letu poklicev velikodušno odzvala božjemu klicu. Sveti Leopold Bogdan naj vodi njeno pot odpovedi in poguma, kot se je on v svoji mladosti odpovedal toplemu domu in sončni Boki-Kotorski ter stopil v redovno življenje.
MLADINA, PRIDI K TEJ SKUPNI LITURGIJI, KER TE NAŠ ČLOVEK IN NAŠ NAROD POTREBUJETA!
Ob 20-letnici Slomškovega doma v Bazovici bo v nedeljo 4. novembra ob 17. u-ri (na Hvaležnico) zaključno veselo srečanje v Slomškovem domu; nastopijo glasbena skupina z Opčin, otroški zbor Slomšek (vodi Giorgina Piščanec), delovna skupina Ražem-Ozbič pa nas bo ob diapozitivih peljala na izlet po Apuliji. Odprta bo tudi razstava 20-letnega delovanja Slomškovega doma.
Napadalec Andreottija že obsojen
če pomislimo, da trajajo v Italiji sodni postopki po več let, se moramo zares čuditi, da je bil 28-letni Gerardo Dega-nutti, ki je letos 12. oktobra na trgu »Unita« grozil zunanjemu ministru Andreottiju s strašilno pištolo, tako hitro obsojen. V soboto 20. oktobra ga je namreč tržaško kazensko sodišče obsodilo na šest mesecev zapora, ki jih bo moral odsedeti. Oproščen pa je bil druge obtožbe, upiranja javnim funkcionarjem.
Občina Devin-Nabrežina ima novega župana
Na podlagi dogovora med SSk, PSI in PCI je bil v ponedeljek 22. oktobra za novega devinsko-nabrežinskega župana izvoljen komunist dr. Pavel Fonda. Pri glasovanju sta svetovalec MSI in krajevne Liste zapustila dvorano, ostali od opozicije pa so se vzdržali. Novi župan bo vodil občino do občinskih volitev v prihodnjem letu. Nasledil je Albina Škerka, ki je pred nekaj meseci odstopil iz zdravstvenih razlogov.
Dr. Pavel Fonda ije slovenskega rodu, star 42 let, po poklicu psihiater. Dolgo let je bil primarij centra za umsko bolne v Nabrežini. SSk je pri izbiri novega župana imela pomembno vlogo. Vztrajala je zlasti na tem, da je Slovenec, kajti nekaj naravnega je, da obvlada župan v narodnostno mešanih občinah jezika obeh narodnostnih skupnostih.
Režiser Peter Sticker je z dognano interpretacijo in izrednim posluhom kljub nepoklicnim igralcem izoblikoval osebnosti te lirične drame. Globoki čustveni izlivi pesnitve so bili podani v izbrušeno religioznem slogu. Mlada dekleta so se dobro vživela in pričarala občuteno igro hrepeneče človeške ljubezni, a duhovno prečiščene, z visokim mističnim navdihom.
Napetost besedila je rasla in se stapljala z enakovredno glasbo. Komponist in pevovodja prof. Jože Ropitz je za besedila psalmov priredil glasbeno spremljavo, kar je dramskemu dogajanju vdihnilo novo, poduhovljeno razsežnost. Melodije flavte in drugih glasbil so se v harmoničnem zlitju s petjem vseskozi v igri prepletale in dvignile ton dogajanja v razpoloženje molitvene kontemplacije.
Slikovit je bil prizor gorečega grma; dekleta so ga upodobile z ritmi in plesom v rdečih sarijih. Ob strani je na tleh, globoko sklonjen, klečal Mojzes — iz višine mu je prihajal Gospodov glas z naročili.
Ob zaključku se je v dvorani sprožil val aplavzov. Prof. Rebula se je odzval aplavzom in izrazil svoje zadovoljstvo nad odlično izpeljano priredbo. Pohvalil je režiserja in avtorja glasbenih vložkov. O-benem je pojasnil, da je igra nastala na prošnjo Šolskih sester gospodinjske šole v Rožu. Potrebovale so jo za nastop gojenk ob neki obletnici šole.
F.V.
Interpelacija dr. Štoke o problemu slov. učnih knjig
Državni zakon od 22. dec. 1972 v 8. členu zagotavlja letnih 105 milijonov lir za sestavljanje ali prevajanje in tiskanje slovenskih šolskih knjig. Ta vsota je bila v okviru splošnega varčevanja znižana na
94.500.000	lir, istočasno pa so se stroški za knjige zaradi naraščajoče inflacije po-peterili. Deželno šolsko skrbništvo je namenilo za natisk knjig 225.000.000 lir, a še ni prišlo odobrenje ne s strani ministrstva za pouk ne za državni zaklad. Tako se je gospodarski problem spremenil tudi v političnega.
Zaradi tega je 17. oktobra letos deželni svetovalec SSk dr. Drago Štoka vložil v deželnem svetu vprašanje o problemu slovenskih učnih knjig. Deželno vlado sprašuje, kaj misli storiti bodi sama bodisi pri vladi, da se bo delo za pripravo in tiskanje učnih knjig za slovenske šole nadaljevalo brez ovir.
Katinara
V zvezi s problemi šole na Katinari je tržaški občinski odbornik Lokar prejel od pristojnih odbomištev zagotovilo, da bo podjetje Demurri in Tomasetti začelo z deli, ki so potrebna za rešitev tega vprašanja.
Članski izlet openske Hranilnice
Hranilnica in posojilnica na Opčinah je sredi oktobra priredila, podobno kot prejšnja leta, izlet za svoje člane. Udeležilo se ga je skoraj 170 članov te kreditne zadruge. Zgodaj zjutraj so izpred openske Hranilnice odpeljali štirje udobni avtobusi, v katerih je bilo nadvse veselo vzdušje, saj so bile tudi vremenske prilike ugodne.
Izletnike je pot vodila v bližnjo deželo Veneto. Najprej so se ustavili v kraju Vedelago v pokrajini Treviso, kjer so jih v prostorih tamkajšnje Hranilnice in posojilnice zelo gostoljubno sprejeli. Predsednik upravnega sveta tamkajšnje hranilnice Furlan je v pozdravnem nagovoru poudaril veliki pomen zadružništva in navezanost članov na svoj denarni zavod. Gostje so si nato ogledali izredno lepe in funkcionalne prostore novega sedeža. Prijaznim kolegom iz Veneta se je za gostoljubnost zahvalil predsednik openske hranilnice Milič, ki je spregovoril najprej tu-
di v slovenščini.
Izletniki so se nato razdelili v tri skupine. Prva si je ogledala nadvse zanimivo beneško vilo Emo iz 16. stol., ki jo je zasnoval znani arhitekt Andrea Palladio, poslikala pa sta jo Zelotti in Veronese.
Druga skupina si je ogledala veliko sirarno, tretja pa zadružni hlev, kjer redijo živino za zakol. Tudi ta dva obiska sta bila zanimiva, saj sta v naših ljudeh potrdila pomen zadružništva in kmetijstva.
Izletniki so nato nadaljevali pot proti severu v kraj Solighetto v bližini Cone-gliana, kjer so imeli kosilo. Razpoloženje po kosilu je popestrilo nagradno žrebanje.
Polni lepih vtisov in nadvse zadovoljni nad skrbno pripravljenim izletom so se nato izletniki vrnili na Opčine.
Kip sv. Justa v tržaškem zalivu
V soboto 3. novembra na god sv. Justa bodo v tržaškem zalivu v globini desetih metrov v morju postavili kip sv. Justa. Kip bo naravne velikosti. Pobuda je prišla iz vrst časnikarjev.
Zbor »Lojze Bratuž« na deželni zborovski reviji
V soboto 20. oktobra je bila v gledališču Cristallo v Trstu tretja deželna pevska revija, ki jo prireja Zveza italijanskih zborovskih društev USCI.
Organizatorji so hoteli podčrtati, kako je tudi petje sredstvo za posredovanje in povezovanje dveh kultur, ki živita skupaj, slovenske in italijanske. Tako so kot gosta večera povabili slovenski zbor »L. Bratuž« iz Gorice. Ta je predstavil pet slovenskih narodnih in umetnih pesmi in sicer: Pesem s Krasa (Ivan Grbec), Jutro (M. Železnik), Tičice lepo pojo (H. Svetel), Ribice po murjici plavajo (O. Dev), Vesna (A. Srebotnjak).
Po koncertu je bilo prijetno srečanje z zakusko za vse nastopajoče v slovenski restavraciji v Domju.
Ponovno sveto obhajilo
Papeška komisija za avtentično razlago novega Cerkvenega zakonika pojasnjuje, da je dovoljeno prejeti sv. obhajilo isti dan ponovno (iterum), kdor ga je že prejel, samo še enkrat pri maši, pri kateri sodeluje in ne večkrat, če je bil več kot pri dveh mašah.
SLOVENSKI HOTEL »BL
Lastnik: VINKO LEVSTIK
V RIMU
o
m ^ v
HOTEL »
- VUUSrCROCE IN GERUSALEMME, 40
00185 ROMA-RIM-TEL. 06/777102 -TELEX HBLED 620196
m
m
• Knjige
• Šolske potrebščine
• Nabožni predmeti
GORICA
Travnik, 25 Tel. 84407
A. Rebula: Sinja gora Horeb
V nedeljo 28. oktobra ob 16. uri
v Katoliškem domu v Gorici
PRIREDITEV ZA MISIJONE
združena s srečolovom
Sodelovala bo dramska skupina iz Vogrč na Koroškem s komedijo
»JEPE S HRIBA«
Vstop prost
¥ M TrstH
Spored od 28. okt. do 3. nov. 1984 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Potopljena galeja«. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon. 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 A. Scarlatti: Zmagoslavje časti, opera. 11.35 Literarni listi. 12.00 Gledališki glasovi. 13.20 Cecilijarika '83: mešani zbor Štan-drež, Soški oktet iz Gorice, mešani zbor iz Števerjana. 14.10 Otroški kotiček: Naši prijatelji z repom. 15.00 Iz šolskega sveta.
16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.10 Mi in glasba. 18.00 V svetu znanosti.
Torek: 8.10 Dosje Koprivišče. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Zapiski na robu. 12.00 Proti filmskemu ustvarjanju.
14.10	Povejmo v živo. 15.00 Mladi mladim.
16.00 športna tribuna. 17.10 Mi in glasba.
18.00 T. Partljič: »Marjetica«. Monodrama. Sreda: 8.10 Športna tribuna. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Liki iz naše preteklosti. 13.20 Mešani zbor in tamburaški ansambel »F. Prešeren« iz Boljunca. 14.10 Povejmo v živo.
15.00 Otroci, zdaj ste na vrsti vi. 16.00 Od Milj do Devina. 17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega. 18.00 Poezija slov. zahoda.
Četrtek: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve iz Rojana. 9.45 Veliki orkestri. 10.00 Mladinski oder: »Vonj nevidnega cveta«.
10.10	Koncertni in operni spored. 11.30 Zapiski na robu. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Povejmo v živo. 16.00 Na gori-škem valu. 17.00 A. Ipavec: »Sv. Frančišek, vir ljubezni«, oratorij. 18.10 Kulturna srečanja.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncert simfonikov RTV Ljubljana. 11.30 Beležka. ,12.00 Prisrčne pozdrave iz... 13.20 Barkovljanski cerkveni zbor, ženski zbor Boljunec, cerkveni zbor iz Rojana. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 V svetu filma. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.10 V spomin na Staneta Maliča. 18.00 Kulturni dogodki. 18.30 Nabožna glasba.
Sobota: 8.30 Kulturni dogodki. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pihalni orkester »Breg« iz Doline. 10.10 Mladinski oder: »Mojca in čudodelni naprstnik«. 10.30 Tenorist Karlo Cossutta in basist Ivan Sancin. 11.30 Beležka. 12.00 Glas od Rezije. 14.00 Otroški kotiček: »Na leteči preprogi«. 15.00 Glasbeni portret Urbana Kodra. 16.00 V svetu valčka. 17.00 Dober glas gre v daveto vas. 18.00 France Bevk: »Kozorog«.
DAROVI
Za Katoliški glas: Ida Koshuta 25.00; N. N. 100.000 lir.
Za Katoliški dom: Marijina družba v Gorici 40.000; N. N. 60.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: Marko Škorjanc v spomin na pok. očeta 50.000.
Za novo telovadnico v Gorici: Marija Kogoj v spomin moža Viktorja 100.000; N. N. 100.000 lir.
Ob smrti Avgusta Škorjanca so darovali
za cerkev v Števerjanu družina Beretta
50.000, Mirka in Danica Škorjanc 50.000; nečak Alojz Humar z družino 50.000; družina Vogrič (17) 30.000; Felička Humar 20.000; Marcelo in Marino Humar 70.000.
Za cerkev na Jazbinah: Ana Martinčič
50.000 iir.
Renato Devetak, Vrh 48: za novo telovadnico v Gorici 30.000 in za »Našo pot«
30.000 lir. (V prejšnji številki smo napačno zapisali Remo Devetak, za kar se prizadetima oproščujemo).
N. N. v spomin vseh pokojnih svojcev: za misijonarja Štanta 50.000, za slovenske misijonarje 50.000, za duhovniške poklice
30.000, za lačne po svetu 30.000, za cerkev sv. Ivana v Gorici 10.000, za Zavod sv. Družine 10.000, za Šv. goro 10.000 lir.
Za kapelo v Cerovljah: Bavdaževi, Gorica 100.000 lir.
Za Slovensko Vincencijevo konferenco v Trstu: Lojzka Sosič Čevdek namesto cvetja na grob Zdenke Trampuž Sancin 50.000.
V spomin Bruna Mastellaro: za Marijin dom v Rojanu družina 20.000 ter Mary in Mira Bole za isti dom 20.000; Iva in Miro Ščuka, Marija Oberti, Milena Jamšek, Anica Trobec po 10.000 in Justina Hlad 5.000 lir.
Za nove stopnice na kor in nove orgle za cerkev v Mačkoljah: trije N. N. po 100.000; osem N. N. po 50.000; posamezni N. N. 150.000, 40.000, 30.000, 25.000, 20.000 in 5.000; Imelda R. 50.000; Ana 50.000; Smo-tlak-Slavec 150.000; družina Tul 100.000; drugi Tul 50.000; družina Slavec 50.000; družina Gorjan 50.000; v čast sv. Leopoldu 50.000 lir.
Za cerkev v Mačkoljah namesto cvetja na grob pok. Kristine Olenik: Ernesta Smotlak 30.000; Valerija Zobin 10.000; Ljuba 10.000; Roža Štrajn 50.000; Bruna Slavec 50.000; Pierina Ših 10.000; Slava 10.000; N. N. 20.000 in družina (št. 117) 30.000 lir.
Za misijonarja p. Radka Rudeža: misijonski odsek Marijine družbe v Rojanu
500.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N., Rupa 30.000; slovenski verniki v Milanu 160.000.
Za misijone: J. R. 100.000 s prošnjo za zdravje; Bogomila Švab v spomin Gizele Sedmak in Viktorja Košuta 15.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Rupa 50.000; Ida Koshuta, Gorica 20.000 lir.
OBVESTILA
OPOZORILO DOPISNIKOM. Zaradi praznika Vseh svetih, ki letos pade na četrtek, bo list prihodnji teden izšel že v sredo 31. oktobra, list pa bo šel v tisk v torek 30. oktobra. Dopisi naj bodo zato na uredništvu do ponedeljka zvečer.
V prostorih otroškega vrtca v Tržiču v ulici Roma bo v petek 26. oktobra zvečer predavanje z diapozitivi o Medjugor-ju. Večer organizira ženski pevski zbor z Laškega.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3, bo v ponedeljek 29. oktobra govoril Giorgio Oualizza o jezikovnih in kulturnih problemih Nadiških dolin. Začetek ob 20.30.
Marijina družba v ulici Risorta 3 vabi na Misijonsko prireditev v nedeljo 28. oktobra ob 17. uri. Na programu je igra Pine Slama »Moč ljubezni« v dveh delih in bogat srečolov v korist misijonarjev.
Na tržaškem pokopališču bo običajna vsakoletna sv. maša v slovenskem jeziku letos v nedeljo 4. nov. in ne na zadnjo nedeljo v oktobru. Sv. maša bo že ob 14. uri.
•
V zbirki Knjižic je izšla redna številka 85 z naslovom »Andrej, rada te imam«. Spisal Jože Bajzek SDB. Cena te knjižice, ki se dobi pri Fortunatu v Trstu in v Katoliški knjigarni v Gorici je 800 lir. Sedaj prejema redne izdaje Knjižic deset župnij na Tržaškem in Goriškem. Kdor še želi, naj se obrne na Marij anišče na Opčinah tel. 211113.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Dne 19. oktobra nas je zapustil naš predragi in dobri mož, oče in stari oče
Bruno Mastellaro
Vsem, ki so se udeležili pogreba in so sočustvovali z nami, se toplo zahvaljujemo.
Žena Zmaga, hčeri Mariza in Marta z družinama in vsi sorodniki
Trst-Rojan, 22. oktobra 1984
j® Banca Agricola Goriziacro9l )	Kmečka banka Gorica—i
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorci[a ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51, TEL 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
NUDIMO Tl POMOČ
Kmečka in obrtna posojilnica je zadružna banka, ki deluje v okolju, kjer živiš tudi ti. Tvoji problemi so tudi njeni, zato ti je ve.dno pripravljena pomagati, tudi s posojili in finansiranjem, pri čemer zahteva kot poglavitno jamstvo tvoje delo in osebne sposobnosti. Kmečka in obrtna posojilnica je banka, ki se razvija s tabo.
KMEČKE IN OBRTNE POSOJILNICE
v Furlaniji-Julijski krajini.
7v^
V
\