IZDAJA CP »GCftEW5KI TTSK« - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR 5 GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI URED-NIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA21-90, GLAVNI UREDNIK 27-75 - TEKOČI RAČUN PRL-NARODNI BANKI V KRAtfJU 607-11-1-133 GLASILO SO LETO KRANJ, SREDA, 26 ST, 149 T7FTA TA OD OTTTOflffA" tl)47 KOT TKDNIK • OD 1. IA M11A K J A 1958 KOT POLTEDNIK - OD l. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 - POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO w \\y\ m Izvozna prizadevanja tekstilcev Plan izvoza dosežen z nekaj več kot 90 odstotki — Dva in polkrat večji uvoz reprodukcijskega materiala kot izvoz blaga Gospodarska zbornica v svojem poročilu o izvozu tekstilnega blaga ugotavlja, da je bil izvoz v zadnjih nekaj mesecih, to je po oktobrskih posvetovanjih o izvozu, bolj dinamičen kot sicer. Kljub temu gorenjska tekstilna industrija ne bo izpolnila izvoznega plana za letošnje leto. Do konca novembra je bil plan izvoza dosežen z 81,4 odstotki, do konca leta pa bo po ocenah gospodarskih organizacij z 91,7 odstotki. Kot vzroke za to, da izvozni plani nc bodo doseženi, tovarne navajajo neredno dobavo surovin in ostalega reprodukcijskega materiala, pomanjkljiv in 'zastarel strojni park, visoke cene egiptovskega bombaža, težave z nabavo bombaža za izdelavo višjih številk bombažne preje, visoke cene in slabo kvaliteto domačih sintetičnih vlaken. Med negativnimi pojavi omenjajo na primer to, da trgovska podjetja neredko uvažajo blago, ki smo ga že izvozili, premajhno koordinacijo med tekstilno industrijo in konfekcijo, previsoke cene prediva In podobno. Po količini izvoza je med gorenjskimi tekstilnimi tovarnami na prvem mestu Tekstilindus. Ostal bo približno 14 odstotkov pod izvoznim planom. Trikrat manjša jc vrednost planiranega izvoza BPI Tržič. Ta tovarna je že ob koncu preteklega meseca presegla plan izvoza za dobrih 20 odstotkov, od konča tega meseca pa ga bo verjetno več kot za 30 odstotkov. Ob njej je le še Go-it nj.ska predilnica Skofja Loka, ki bo po ocenah presegla plan za okoli 18 odstotkov. Ostala podjetja bodo. kot predvidevajo izvozila naslednje odstotke planiranih vrednosti: IBI 58,3, Sukno Zapu-že 44,4, Sešir Skofja Loka 91,4, Spik Kranj 93,8, Almira Radovljica 3.1. Oktobra so bili sestavljeni tudi okvirni plani izvoza v prihodnjem letu, ki predvidevajo precej večji izvoz. Najbolj naj bi se ta povišal v Gorenjski pfcclilnici, in sicer skoraj za dva in polkrat. Med izvoznike naj bi se prihodnje leto uvrstila tudi tovarna čipk Bled, Spik pa bo zaradi znane preusmeritve proizvodnje odpadel. V celoti naj bi bili plani izvoza V prihodnjem letu za 23 odstotkov višji kot letr«. Ker se pri nabavi deviz vedno bolj uveljavlja navrlo odvisnosti od izvoza je jačanje Izvozn'h prizadevanj tekstilne industrije več kot nujno, saj za svojo proizvodnjo potrebujejo zelo veliko surovin in drugega materiala, ki jih je potrebno uvažati. V letošnjem letu vrednost uvoza za 233 odstotkov prekaša predvideno vrr.lnost izvoza. — S. Prvi plenum Zveze prijateljev mladine okraja Ljubljana Po naših delovnih kolektivih Tovarna Sava v Kranju postaja vse pomembnejša v gospodnrskem razvoju kranjske občine. Proizvodnja tega podjetja se počasi seli Iz mesta na Gaštej. Poleg novih, komaj dokončanih modemih obratov tam spet montirajo železno konstrukcijo za nove obrate Po občinski konferenci SZDL Jesenice Bolj odločno odpravljati pomanjkljivosti Z namenom, da bi obravnavali obračun izvršenega dela v pretekli mandantni dobi občinskega odbora SZDL Jesenice, da bi odpravili dosedanje pomanjkljivosti in začeli z novimi smernicami graditi neposredno upravljanje občanov, se je zbralo na občinski konferenci, ki je bila preteklo nedeljo v delavskem domu pri Jelenu, 121 delegatov in nad 20 gostov, med katerimi sta bila tudi predsednik glavnega odbora SZDL Slovenije ALBERT JAKOPIC-KAJTIMIR in podpredsednik OO SZDL Ljubljana MARTIN KOŠIR. Kot srno žc na kratko poročali v 7adnji številki našega lista, jc konferenca potekala v zelo živahnem vzdušju, saj je v razpravi sodelovalo 22 udeležencev konference. V razpravi je bilo največ govora o problemih Železarne in o potrebi po izboljšanju gostinsko-turi-slične dejavnosti. V Železarni se ukvarjajo s številnimi objektivnimi težavami. V ospredju pa so predvsem izrabljena osnovna sredstva, s katerimi kljub prizadevanju proizvajavcev ni moč pričakovali planiranega dohodka. To pa je seveda pripeljalo do tega, da s čistim dohodkom kolektiv ne krije niti izplačanih osebnih dohodkov, čeprav so se leti po ceniku za izvedeno proizvodnjo v povprečju preko leta zmanjšali za 5 odstotkov. Hkrati pa lahko ugotavljamo, da je proizvodnja Železarne boljša kot v letu 1961. Dejstvo jc, da se škarje, ki jih omejujejo na eni strani previsoki materialni stroški, na drugi strani pa za nekatere proizvode prenizko plafanirane cene, vedno bolj zapirajo, zaradi česar ostaja kolektiv brez skladov. Pri vseh teh problemih Železarna stoji na križišču dveh poti: ali naj z manjšimi razpoložljivimi sredstvi vzdržuje sedanjo ureditev in po desetih letih preneha s proizvodnjo ali pa naj se z vsemi silami loti obsežne rekonstrukcije, ki'bi veljala okoli 35 milijard dinarjev. Tudi glede gostinstva in turizma - zlasti v Gornjesavski dolini - je bila razprava precej obširna. Nakazane ugotovitve v poročilu in razpravi jasno kažejo, da je sedanje stanje nevzdržno. Konferenca je ugotovila, da je osnovno vprašanje za izboljšanje turizma v spoznanju Kranjskogorčanov, da je turizem njihov edini dohodek, ki jim lahko omogoči nadaljnji razvoj. Primerov, kot sosodoga- (Nadaljevanje na 2. strani) Manjša organizacija večje težave Ugotovitve inšpekcije po podjetjih obrtne, gostinske in trgovske stroke V VECINNI PRIMEROV VELJA- ukrepih - niti pravilnikov o dc-JO NEPISANA PRAVILA - VO- lovnih razmerjih. Kolikor pa te LJA POSAMEZNIKOV JE OD- i pravilnike imajo, so inšpekcije ugotovile, da jih je več kot polo- LOCUJOCA - SESTNAJSTUI?NI DELOVNI C AS SE VEDNO V VELJAVI To so kritične, toda resnične ugotovitve o stanju po Gorenjskem. Inšpektorji so obiskali in raziskali namreč večino trgovin, gostišč in obrtnih delavnic. Spraševali in ugotavljali so, kako izpolnjujejo zskon o del*Tnih razmerjih, kakšne so oblike organizacije uprave, kakšni so delovni pogoji in podobno. Končna ugotovitev je precej zaskrbljujoča. Večina teh podjetij nima izdelanih niti pravilnikov o higiensko-tehničnih in varnostnih vica nepravilnih in nezakonitih. Zanimivo jc bilo vprašanje -kdo sprejema in odpušča delavca. Ugotovili so, da je to v veliki večini stvar direktorjev, poslovodij in upravnikov ali drugih vo-cMlnih oseb in da o nekih samo-m ravnih organih pri tem ni moč govoriti. Se najbolje se je pokazalo pri trgovskih podjetjih, kjer imajo v 48 odstotkih vsaj ustrezne komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij. V 76 odst. primerov gostinske stroke in v 78 odst. primerov obrtne stroke pa so ugotovili, da niti teh komisij nimajo. In še kjer so, so v večini le formalno, ker se sestajajo in tudi sklepajo v glav- (Nadaljevanje na 2. str.) Utrjevanje društev in občinskih zvez V novem plenumu je 11 članov z Gorenjskega — Pripravljena je ustanovitev šestih novih društev LJUBLJANA, 25. decembra -Včeraj je bil v Ljubljani prfi, tako rekoč združitveni plenum OKRAJNE ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE. Vanj je bilo po posebnem ključu izvoljenih 30 članov z območja bivšega okraja Ljubljana, 11 s kranjskega območja in 9 z novomeškega. Z Gorenjske so v lem plenumu Boža Galof, Slelan Kržišnik, Peter Nuk, Jani/ Marinček, Mauro Lcnardič, Gregor Vajs, Tilka Mali. Anka Trčelj. Ilja Jurančič in Smilja Gostiša. V novo predsedstvo plenuma so bili izvoljeni: Smilja Gostiša. Ilja Jurančič in Peter Nuk. Franjo Klojčnik je član nadzornega odbora. Člani plenuma so poslušali kratka poročila o dejavnosti društev v dosedanjih okrajih, da bi tako dobili pregled nad dejavnostjo v celotnem okviru delovanja plenuma v prihodnjem letu in sprejeli fcudj okvirni program dela. Obravnav;'.! i M delo okrajne zvezo in njenih komisij. Po ee-bm poudarek bo v prihodnje posvečen izobraževanju in razvijanju vodstev kadrov, ki delajo pri društvih in njihovih zvezah. Na Gorenjskem bo potrebno še vnaprej razvijati mrežo društev in utrjevati občinske zveze. Ker je dejavnost DPM tako razvejana in razgibana, je ni več mogoče voditi samo z amaterskimi kadri, zato bodo tudi občinskim zvezam v Kranju, Radovljici in Skofji Loki zagotovili profesionalni kader. Na našem območju je 2215 članov DPM, vendar pa jo število takih, ki v tem okviru delajo, vsaj trikrat večje. Štiriindvajsetim gorenjskim društvom prijateljev mladine se bodo v kratkem pridružila še nova društva v Železnikih, Gorenji vasi, . Poljanah, na Trati, v Straži-šču in na Planini. Člani predsedstva novega plenuma bodo kot nekakšni družbeni svetovavci tesno sodelovali z občinskimi zvezami in tako povezovali dejavnost okrajne zveze z občinskimi zvezami. - S. Stanovanjska gradnja v Kranju Prošnja in denar Varčevanje prepočasi prodira — Prihodnje leto znova 453 stanovanj — Kranj »se seli« proti severu Letošnja zgodnja zima je presenetila tudi graditelje. Kakor pravijo, bi bilo sicer to zimo še kakih 50 ali 60 družin več v novih stanovanjih, če bi lahko nadaljevali dela do novoletnih praznikov, kot je bilo ponavadi. Zato se je letos v Kranju vselilo v nova stanovanja le 262 družin, kar je omogočil občinski stanovanjski sklad. Delegati In gostje med delom na nedeljski občinski konferenci SZDL na Jesenicah Seveda pri tem niso upoštevane individualne gradnje, dva samska domova, ki sta jih zgradili podjetji Tekstilindus oziroma Sava, in drugi viri pridobivanja stanovanja. Občinski stanovanjski sklad je letos porabil z:>. *fano- vanjsko gradnjo okroglo 715 mM-jonov dinarjev. Prihodnje leto bo vseljivih skupno 453 stanovanj, če vključimo sem tudi okrog 120 stanovanj v individualni gradnji. Stanovanjski sklad bo i/ročil koristnikom skup-(Nadaljevanje na 2. strani) 22. -29. m 1962 *<»j»;ili:5dcl^; Kranju TE DNI PO SVETU O PODPREDSEDNIK KARDELJ V INDIJI Podpredsednik Kardelj se skupaj s soprogo in svojimi sctTelav ei že rekaj dni mudi v Indiji. Med drugim je obiskal tudi atomsko središč* pri Bombayu, kjer so si jugoslovanski gostje ogledali obrat za proizvodnjo jedrskega goriva, radioaktivni laboratorij, raziskovalni reaktor in oddelek za .raziskovanje težke vode. V tem središču dela okoli 3000 znanstvenikov in tehn'kov. O USTAŠI NE MIRUJEJO Iz Mun-chena prihajajo vesti, da nameravajo ustaški emigranti izkoristiti proces proti napadavcem na uslužbence jugoslovanskega predstavništva za svojo politično propagando. Dve skupini sta že sklicali svoji »letni skupščini-«. Ugotovljeno je bilo, da več teh skupin naših političnih emigrantov vodijo ljudje, ki sp na listi vojnih zločincev. t TRGOVINA MED ZAHODNO NEMČIJO IN SZ Večja skupina zahednonemških gospodarstvenikov bo obiskala Moskvo, kjer se bo pogovarjala o novih naročilih. Pričakir'cjo, da bodo nova naročila zajela predvsem ladjedelništvo, transport, in tovarniške naprave. Nemškim gospodarstvenikom bodo menda sledili tudi poslovni krosi iz Ve like Britanije, Italije in Japonske. * ZAROTA V TUNIZIJI V Tunisu so odkrili zaroto proti voditelju države in aretirali okoli 100 osumljencev. Vladni funkcionarji ta dogodek še niso komentirali, policija pa izjavlja, da so aretacije preventivnega značaja. 41 GOSPODARSKO ZDRUŽEVANJE NA VZHODU Podpredsednik vzhodnoevrop-Bikih držav, ki so član-'ce organizacije SEV, so na zadnjem zasedanju ustanovili skupno mednarodno banko, ki jo označujejo kot enega naj\Tažnejših korakov pri izboljšanju skupne gospodarske in finančne politike teh držav. Albani'a je že pred časom prekinila udeležbo pri delu te organizacije, zalo so jo izključili. Lfudfe in dogodki • Liudie in dogodki * Liudfe in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudie in Morda že dejstvo, da so letošnji letni obračun v palači Združenih narodov v New Yorku napravili pred iztekom koledarskega leta, dovolj obširno ponazori, da moramo letošn'e plodove v stekleni palači šteti med boljše letine. Ko so pretekli petek od- besnita, včasih ob izrednih priložnostih. Na splošno pa je sedemnajsto zasedanje svoj govorniški in komverzacijskj slovar bolj prilagodilo praktični kot filozofski izdelanosti besedil. Sedemnajsto zasedanje ni dalo Pekih presenetljivih uspehov, vendar je obračun poslanci 110 držav končali sedemnajsto redno zasedanje svetovne organizacije, Je bil ta vtis že zapečaten. Sledovi »sedmih suhih let« se polagoma brišejo in nekdanja splošna jalovest se postopoma zamenjuje z zadržano plodnostjo. Nesporazumi, razlike, nasprotja, zvesti glasniki in sopotniki hladne vojne se počasi zamenjujejo s potrpežljivostjo, večjo zadržanostjo, premišljenostjo in treznostjo. Zrak postaja v stekleni palači lažji. Kljub splošnemu pomanjkanju prostorov zaradi hitrega naraščanja števila člane svetovne organizacije si predstavniki taborov ne stopajo več tako pogosto na noge. Ta most olikanO'Sti in zbližanja so zgradilo nevezane države. Okrasni pridevki govorništva iz časov hladne vojne so pod intelektualnim nadzorstvom in se uporabljajo samo še v političnem zaključni izvleček vsekakor po-zitivnejši in boljši od prejšnjih let. Osnovo tej dosledni trditvi dajo bolj gospodarski kot politični učinki. Lctošn*'e zasedanje je svetovni organizaciji naložilo spodbudno in težavno nalogo, da v čim krajšem času pripravi svetovno konferenco, na kateri bi obravnavali gospodarska vprašanja in položaj gospodarske neenakosti v trgovinskem in industrijskem razvoju razvitih in razvijajočih se držav. Jez med razvitimi in nerazvitimi, ki so ga reševale že razvijajoče se države na konferenci v Kairu, je v sedanjem razdobju najbolj aktualen problem, ki zanemarjen lahko privede do še večjih razlik na svetu. Iz razlik običajno nastanejo nasprotja iz nasprotij pa spopadi. Vsa dosedanja zasedanja so to točko svetovne problematike vedno odlagala, in zavlačevala. — Obisk generalnega sekretarja OZN v Bernu Letos upiranju niso bile več kos niti velesile še manj pa industrijsko razvite države in predlog nevezanih držav za sklicanje svetovne gospodarske konference na koncu leta 1963 ali v začetku leta 1964 je bil soglasno izglasovan. Pozitivnih dosežkov bi bilo morda več, če sredi zasedanja ne bi privrela na dan kubanska kriza, ki je pospešek pozitivnih teženj nekoliko zmanjšala. V političnem odboru je dobila ta čas dokončno obliko resolucija nebla-kovskih držav; ki velesilam priporoča, da sprejmejo osnovna ra- zorožilvena stališča neblokovskih držav in naredijo konec z nesmiselno oboroževalno tekmo. Uspeh ni izostal. Predlogi neblokovs'đh držav so bili na sedežu Združenih narodov sprejeti brez upiranja. Nihče ni glasoval proti razorožitvi in prepovedi jedrskih poskusov, kot prvi postaji do splošne in popolne razorožitve. Med vrhunske dosežke letošnjega zasedanja Združenih narodov sodi tudi enoglasna izvolitev U Tanta za generalnega sekretarja OZN. Dokler Je ta burmanski diplomat sedel samo začasno v tajništvu svetovne organizacije je kot Damoiklov meč visela nad Združenimi narodi nevarnost notranjega razpadanja v ustroju svetovne organizacije. Predlogi, da je sedanji ustroj zastarel, so prihajali z več strani. Mislilo se je na sistem »trojke«, na razširitev tajništva In še drugi podobni predlogi so padali. Članicam svetovne organizacije pa je uspelo najti pravega moža. — Prepir o spremembi ustroja Združenih narodov je zamrl. U Tanta ni u ffdil na vodilnem položaju v svetovni organizaciji njegov simpatičen nasmeh ali spretne diplomatske veščine, ampak načela, ki jih je ta »mali mož« s profinjenim azijskim razumom zagovarjal kot prvi človek miru. Za U Tantom stoji seveda politična opora neblokovskih držav, ki so ta njegov nauk v mednarodnih odnosih uveljavile in dosledno razvijale. Tem državam jc U Tantova izvolitev na visoki položaj ponovno priznanje. Zdravko TOMAZEJ Liudie in dodki • Liudie in dogodki • Liudie in dogodki © IJud*e in fW<-.riiri m Liudie ;n fWnrllrj • i Bolj odločno odpravljati pomanjkljivosti (Nadaljevanje s 1. strani) I nega združevanja med gospodar-1 Po konferenci je bila tudi prva jali doslej, da so bili ob največjem I skimi in drugimi organizacijami, seja novega odbora, na kateri je navalu turistov hoteli zaprti, da si i Ugotovitev, da integracije mnogo- bil za novega predsednika Ob() tujec ni mogel privoščiti niti toplega čaja, kaj šele, da bi bil sprejet kot je pričakoval, prav gotovo •le sme več biti. Delegati so v razpravi načeli tudi vprašanje integracije in poslov- krat ne pojmujemo pravilno in da SZDL ponovno izvoljen ROMAN DA- Odslej enotna stališča Preteklo soboto so se v Radov-. nove radovljiške občine združile Ijici zbrali zdravstveni delavci z v zdravstvenem domu Radovlji-območja celotne obšine. Skupni ca. Medtem ko so na pobudo Ob- Manjša organizacija ■ večje težave (Nadaljevanje s 1. strani) nem po navodilih vodilnih uslužbencev. V zvezi z delovnimi pogoji, delovnim časom in podobno so težave pri vseh teh dejavnostih. — Povsod gre za manjše, slabo organizirane kolektive z nezadostnim MLADI BLEJCI ZA DAN JLA Minulo soboto so blejski plrmin-ci in taborniki obiskali vojake v Bohinjski Beli in jim v dvorani vojašnico pripravili tudi kulturni program. Vojaki in starešine so mlade izvnjavce nagradili z navdušenim ploskanjem, nato pa so jih povabili na zakusko. Pokazali eo jim tudi sobe, orožarno, konjušnico in druge zanimivosti ter jim pripovedovali o svojem življenju v JLA. Taka srečanja se ponavljajo že nekaj let, zato je sodelovanje med to vojaško enoto ter blejskim planinskim društvom in taborniško družino že dobro poznano. Vojaki pomagajo mladim Blejcem pri organiziranju izletov, taboren j fel predavanj, oni pa jim pripravijo spo-rsd ob različnih praznikih. - M. S. strokovnim kadrom in podobno. Največ težav je v gostinstvu. Tam je zelo udomačen 16-urni delovni čas, kar so v resnici zelo čudno sliši v današnjem času in pogojih. Sicer stvar ni tako kričeča, kot je videti na prvi pogled, saj gre v večini za prostovoljno izbiro oziroma privolitev zaposlenih. Hkrati pa je vrsta dejavnosti taka, da Je težko uveljaviti delovni čas kot v velikih industrijskih podjetjih. Večina gostišč je majhnih z dvema ali s tremi zaposlenimi. Marsikje pa je samo eden. Ob obojestranskih težnjah in možnostih se je tako udomačila oblika, da je tako gostinska uslužbenka zapeslena od jutra do večera, naslednji dan pa prosta. Taktih primerov je veliko. Kot ugotavljajo inšpekcije, je v večini primerov največ (aH pa tudi edino) vse skupaj odvisno od volje in sposobnosti posameznikov. Na srečo je velika večina teh posameznikov vestnih v svoji službi, tako da ne pride do kričečih kršitev, vendar pa o vlogi kolektivov še ni moč govoriti. In še ona ugotovitev — čim manjše so te delovno organizacije, tem večje so težave s kadri, organizacijo, sredstvi in uveljavljanjem sauno upravnega sistema. — K. M. v razgovorih prihajamo iz ene skrajnosti v drugo, je bržkone točna. Glede tega pa se na Jesenicah zlasti v trgovini preveč zapirajo v občinske meje. Konferenca je nadalje dala Že številne analize in koristne predloge, zaradi česar bi o konferenci lahko zapisali tako, kot je ob njenem zaključku rekel ALBERT JA KOPIC, predsednik glavnega od TERŽAN, za sekretarja pa NIEL CRV. - Z. A. sestanek je bil sklican z namenom, da bi se zdravstvene usta- Prošnje in denar (Nadaljevanje s 1. strani) no 147 stanovanj, ki bodo v sedmih blokih ob Valjavčevl ulici bora SZDL Slovenije: »Konferenca j blizu ceste JLA med Zlatim poje v plodni in pestri razpravi nakazala toliko problemov In negativnih ugotovitev, da bo moral bodoči odbor res intenzivno delati, če bo hotel sedanje stanje vsaj izboljšati in nekatere izrazite sla-josti enkrat za vselej odpraviti.« ljem in Vodovodnim stolpom. Za betonirani so že temelji zadnjega — sedmega bloka. Prav tam blizu že delavci Projekta kopljejo temelje za 4 stanovanjske bloke, v taterih bo skupno 84 stanovanj za prosto prodajo. Delno za podjetje Otroku prave igrače t V Kranju je bila v ponedeljek, 24. decembra, odprta RAZSTAVA IGRAČ. Pobudo za to razstavo je dal Gorenjski sejem, organizirala pa jo jc OKRAJNA ZVEZA DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE. - Razstava želi predvsem prikazati staršem igrače, ki so primerne za posamezne starostne skupine in ki otroka vzgajajo ter mu pri tem nudijo obilo razvedrila in zaposlitve. Prikazane so skoraj vse igrače, ki se v teh dneh dobijo v naših trgovinah, saj so jih prispevala trgovska podjetja iz svojih zalog. Verjetno se bo v dneh, ko bo razstava odprta, nabralo v avli OLO Kranj veliko mladih, rado-vedmih oči, ki bodo poželjivo opazovale razstavljene igrače. Starši, ki želijo ob novem letu obdarovati svoje otroke, imajo izredno priliko, da ob skupnem obisku z otroki zvedo, kakšno želje Ig-ti činskega sindikalnega sveta pred tem o združitvi razpravljale fo sindikalne podružnice zdravstvenih domov l Bleda, Iz Bohinja ln Radovljice, je preteklo soboto dejansko prišlo do združitve. Vsa Iskro, delno pa za lasten kolektiv i zdravstvena služba v radovljiški j Projekt v tamkajšnji okoli- .... . . , , ... . . ei še 6 drugih blokov, kjer bo 70 1 obcini 56 ***** v <*' stanovanj. Skupno 38 stanovanj ; v1ru novega zdravstvenega doma !>a bodo prihodnje leto dogradili { Radovljica, ki ima svoj sedež »a .....Ikl v okviru stanovanjske zadruge. Kot je bilo večkrat slišati na raznih konferencah, je potrebno v Kranju zgraditi letno najmanj 300 stanovanj. Ta tempo gradnje je tudi možen. Vendar pa je opaziti, da se prepočasi uveljavljajo tiste oblike varčevanja in na plačevanj a stanovanj, ki bi interesente vključi? e v sistematično varčevanje za te namene. To je cilj, medtem ko danes še vedno v glavnem Bledu, medtem ko bodo vse dosedanje zdravstvene ustanove v novem zdravstvenem domu pošlo-1 vale kot samostojne EE. Imenovan je bil tudi že novi upravnik zdravstvenega doma, in sicer dr. Janku Bcnedik. Glede združitve so bili zdravstveni delavci dlje nasprotnih mnenj. Potem ko je ObSS zbral slišimo le o razdeljevanju in pro- | dovolj potrebnih analiz o korist-sivcih. Vsa stanovanja, ki so bila i nosti združitve, pa je bil že ome-letos zgrajena, so pokupila pod- njeni sklep preteklo -soboto so-jetja za svoje delavce. Povpraše-; glasno eprejet Doslej B0 namrcč vanje je bilo tolikšno, da so se odstotki takojšnjega prispevka ko-imajo in kakšne vrste iger so jim i rietnikov (podjetja) dvignili na 60 všeč. Obenem pa jih bo razstava | in celo 65. To se pravi, da so pod-tudi pravilno usmerila, da bodo Mj« takoj vplačala 60 ali 65 od-izbrali otroku res vzgojno in es- stotkov celotne ekonomske cene tetsko kakovostno igračo, ki pa stanovanja, ostalo pa bodo odpla-je obenem cenena. Predstavljene čevali v določenem daljšem ob-so tudi igrače, ki so zaradi, svo- dobju. Po približno takih pogojih Jega neestetskega videza in veli- j s° že razprodana tudi vsa stano-kokrat tudi nef unkcionalnosti zbra- van ja, ki bodo vseljiva v prihod-nc pod imenom KlC. Kljub temu njem letu. da jih je na razstavi sorazmerno Precejšnjo zanimanje za varče-malo, so pa trgovine z njimi kar' vanJe za stanovanje oziroma za precej založene in starši delno za- , ™SWw pa je opaziti v nekate-radi nevednosti ali pa premajhne ni h kolektivih prosvetne in zdrav- Po_ stvene dejavnosti. Skladi teh pod- zdravstveni domovi opravljali svoje naloge brez neke prave n*" črtnosti m enotnosti, vsak po svO' je, kar Je močno škodilo pred' vsem preventivni (seveda tudi ku' rabivni) zdravstveni službi. P° združitvi pa upravičeno lahk0 pričakujemo, da bodo glede zdravstvene dejavnosti v prihodnje na območju celotno občine enotna stališča, s čimer bodo mod občani odpravljena številna dosedanja nezadovoljstva. Napačno pa bi bilo že sedaj — takoj P(> Izbire radi segajo po njih. »«- - ——........------- w— i sebno izrazit primer so do s-kraj- J'et>J so namreč minimalni in zato združitvi - pričakovati tudi neKa nosti načičkane in nallšpane flani takih kolektivov ne morejo tere pocenitve zdravstvenih uslug, punčke, ki jih starši sicer kupijo toliko računati zgolj s prošnjami, čeprav bo že v bližnji prihodnosti otroku, a se ta ne sme igrati z marveč se resno lotevajo poti do morda moč razpravljati tudi o tej njimi, ker služijo le za izpolnitev stanovanja preko svojega lastnega praznine v spalnicah. dinarja. Razstava, ki bo odprta do 28. ' ^ industrijskih podjetjih pa, decembra, je prijetna osvežitev W so danes skorajda edini naroč-v celotnem trgovskem in nakupo- j nlki in kupci novih stanovanj, valnem vrvežu in upajmo, da bo Primanjkuje notranje ureditve teh zadevi. Prva naloga novega zdravstvenega doma bo, da najprej utrdi notranjo organizacijo, hkrati pa poskrbi za dobro in enotno zdravstveno mrežo na območju celotne njen uspeh viden pri starših in | odnosov. Menda ni podjetja, ki M i . in tudi! občine, potem pa bo moč misli*1 V ponedeljek Je bila v avli OLO Kranj otvoritev raz stave otroških igrač. Razstava Je za mlade nadvse mikavna, z veseljem pa si Jo ogledajo tudi starejši imelo dokončno izdelan uveljavljen določen pravilnik o dodeljevanju stanovanj, o udeležbi rrnsivea, o pogojih in podobno. Urejevanje teh odnosov bo mar-sik!e odnravllfli tudi marsikatero nezadovoljstvo in občutek zapostavljanja posameznikov. — K. M. JESENIŠKI NOVOLETMISEJEM DANES ODPRT Odbor za jeseniški novoletni sejem je v prostorih nove osnovne Organizatorji predavanja želijo ' šole pripravil vse potrebno, da ga s tem pomagati staršem, da bi bodo danes odprli. Na njem bodo znali presoditi in vrednotiti igra- nudili potrošnikom raznovrstno če in se pri nakupu tudi odločati | blago in novoletna darila po miza igrače, ki ustrezajo posamez- j žanih cenah. Razen jeseniških bo-nim starostim otroka. do na njem prodajala blago tudi Prihodnji mesec bodo pripravili nekatera trgovska podjetja iz dru-posvetovanja o igračah s peda-; gVh ^ajev Slovenije. Sejem, ki gogi, ki učijo na osnovnih šolah/. ,. . jV da bi ti kar najboljo epoznali Jo 0'd'11ČnO 1"^™^«» *n vrednost ustvarjalne igrače jjn j založen, bo odprt do 31. decem-otroke tudi navajali na igro. j bra. - P. seveda predvsem pri otrocih. — S. B. VAS ZANIMA POMEN IGRAČ? Kranj, 26. decembra — Danes zvečer ob 19. uri bo Breda Cilen-šek, predavateljica na srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani, v dvorani OLO predavala o temi »Otrok in vzgojna igrača«. Svoje predavanje bo povezovala z razstavljenimi igračami. tudi na ostale izboljšave. — B. F. 20. JANUARJA OBČINSKA KONFERENCA SZDI Pred dnevi je zasedal IO ObO SZDL Radovljica. Med drugim je tokrat razpravljal tudi o datumu, kdaj naj bo redna letna občinska konferenca. Čeprav jc bilo prvotno predvideno, naj bi bila konferenca že v decembru, so jo morali preložiti, kar je predvsem posledica dejstva, da so bile nekatere krajevne konference SZDL precej pozno. Sedaj P» ima ObO SZDL zbrano že vse gradivo s krajevnih konferenc in pripravlja analize, ki bi JW bilo potrebno obravnavati na občinski konferenci. Le-tai P« bo po zadnjem sklepu OW SZDL 20. januarja prihodnje leta Prebivavcem Gorenjske želi ob novem letu vso srečo Okrajni ljudski odbor KRANJ z vsemi množičnimi organizacijami in da bi imeli v prihodnje po združitvi z ljubljanskim okrajem še več delovnih uspehov Trgovsko podjetje ,Specerija' Bled želi vsem potrošnikom v novem letu 1963 mnogo sreče in zadovoljstva .31* .«sr 0 * - Srečno in uspehov polno novo leto vam želi trgovsko podjetje »SLOVENKA« RADOVLJICA Vsem občanom in vsem delovnim ljudem želijo v novem letu 1963 mnogo sreče in delovnih uspehov ObLO in vse množične organizacije MEDVODE Splošno gradbeno podjetje »TEHNIKu Skofja Loka vsem delovnim ljudem in vsem investitorjem v letu 1963 I mnogo - , , uspehov in sreče . . SmS UMI WWI • 1 Srečno in veselo v novem letu 1963 Elektrarna Medvode Delovni kolektiv ROLETA-MIZARSTVO Kranj želi svojim odjemavcem in vsem poslovnim prijateljem mnogo sreče v letu 1963 in se priporoča za nadaljnje sodelovanje Združena lesna industrija Tržič nudi cenjenim odjemavcem razen lesa vseh vrst tudi zaboje in lesno galanterijo. Po naročilu opremljamo salone, dnevne sobe, dvorane, gostinske objekte in ostale reprezentančne prostore. Zahtevajte ^ ponudbe! OB NOVEM LETU želi ZLIT vsem -delovnim ljudem mnogo sreče 1 KRAJEVNA SKUPNOST Servisne delavnice Železniki želi vsem delovnim ljudem in vsem potrošnikom v novem letu 1963 mnogo sreče in uspehov V novem letu 1963 želi vsem delovnim ljudem mnogo uspehov Kmetijska zadruga Blod Delovni kolektiv tovarne barv in lakov EDVODE žel! ws&m delovnim ljudem v novem letu 19 6 3 V novem letu 1963 želi vsem ljudem mnogo sreče in zdravja vso srečo m mnogo delovnih uspehov Potrošniki ne pozabite: zadovoljstvo in solidna postrežba sta pri nas! Trgovsko podptje LJUBELJ Tržič Ob novem letu vsem potrošnikom iskreno voščilo mm ■ Srečno in veselo novo leto! Gostinsko pcdjetje Sar STARI MAYR postrežba z veliko izbiro K R & N J Solidna postrežba in velika izbira! Ne pozabite na trgovsko podjetje Delikatesa Jesenice ki vam želi ob novem leta mnogo sreče in zadovoljstva Vsem delovnim kolektivom? gospodarskim organizacijam in vsem delovnim ljudem želi ob novem letu mnogo sreče in poslovnih uspehov • ♦ Gospodarska zbornica za okraj Kranj Vsem poslovnem sodelavcem in potrošnikom želimo uspeha polno novo leto 1963 Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo tudi za naslednje leto! TRGOVSKO PODJETJE ~~ LESCE s svojimi poslovalnicami na BLEDU, v RADOVLJICI in v KROPI Kolektiv gostinskega podjetja »JELEN« KRANJ s svojimi poslovnimi enotami: hotel JELEN in gostilnami PRI LOVCU, GAŠTEJ, NA GORENJI SAVI, PREŠERNOV HRAM v Kranju ter z gostilno NA JAMI v Šenčurju — želi svojim gostom srečno in zadovoljno novo leto 1963 in se priporoča za obisk Srečno v novem letu 1963 EX0TERM kemična tovarna Kranj Proizvajamo pomožna livarska sredstva: exotermne mase, rafin cijska sredstva, leoila, likopodij ter os ale kemične proizvode : ognjevarni premaz, pasto za lotanje itd. »Komunalni ser vis« Jesenice vam želi srečno in uspehov polno novo letol963 Nudimo vam kvalitetne usluge: pranje vseh vrst perila, kemično čiščenje oblek, popravilo nogavic, pedikiranje (vsako sredo), prijetno ko-panie (^rhe in kadi), britje in friziranje v naših poslovalnicah na Jesenicah in Javorniku. — Povsod kvalitetna postrežba po solidnih cenah KOLEKTIV Vso srečo in mnogo delovnih uspehov vam želi v letu 1963 sarsko podjetje Jesenice ^834 mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam prašiča za zr.kol težkega 130 kg. Voglje 59, Šenčur 5096 Prodam obrana jabolka. Franc Stirn, Luže 26, Šenčur 5097 Čistokrvnega psa ovčjaka z rodovnikom, 8 mesecev starega, prodam. Hrast je 32, Kranj 5113 Prodam prašiča za zakol. Veki o 61, Šenčur 5119 Poceni prodam kuhinjsko opravo. Britof 17 5120 Prodam 5 prm suhih bukovih drv. Sp. Bitnje 20 5121 Zazidljivo parcelo z že zabetonirano kletno ploščo nad vsemi prostori v Naklem prodam. Voda in elektrika sta na parceli. Vse ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 5122 Prodam kravo, ki bo v aprilu teletila. Senično 27, Križe 5123 Prodam plemensko svinjo 100 kilogramov težko. Lahovče 52, Cerklje 5124 Prodam vola 500 kg težkega. Andrej Berčič, Sr. Bitnje 74, Zab-ivica 5125 Prodam prašiča za zakol in nekaj korenja. Sp. Duplje 38 5123 Prodam prašiča težkega 190 kg. Voglje 95. Šenčur 5127 Prodam prašiča težkega 160 kg. Vasca 10, Cerklje 5123 Ugodno prodam vseljivo eno-Kobno stanovanje v Kranju in nekaj pohištva. Naslov v oglasnem oddelku 5129 kur>lrn Kupim suhe macesnovc deske 2 do 5 cm debeline. Leopold Do-braj, Rožna dolina II 36, Ljubljana 5080 Kupim okna samo za tople grede in kravo dobro mlekarico od 6 do 8 mesecev brejo. Zbilje 4, Smlednik 5130 Kupim bika težkega 150 do 200 kilogramov. Suha 32, Kranj 5131 Kupim zlato za zobe. Naslov v oglasnem oddelku 5132 Lastnica izkaznice s Kokrice 212 Jo dob! v oglasnem oddelku Prekllcujem, da Marija Zupan, por. Mali na Golniku 48 ni lastnica mojega imetja. Kdor bo od nje kaj kupil ali z njo menjal bom proti njemu sodno postopal. Anton Mali, Golnik 48 5133 Podpisani Franc Fcillc, Senično 17 preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekel proti Jakobu in Anici Ferlic ter njegovi mladoletni hčerki in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe 5134 Dne 23. septembra 1962 sem našla na trgu v Kranju manjšo vsoto denarja. Na6lov v oglasnem oddelku . 5135 Iščem prazno ali opremljeno sobo. Plačam za 1 leto vnaprej, oddati ponudbe pod 3044 5136 Od Zgornjega do Spodnjega Bit-nja sem 22. decembra izgubil pas od suknje. Najditelja prosim naj g* odda vratarju Gorenjskega tiska, Kranj 5137 Izgubila se mi je črna psička — lovska terijerka. Prosim proti visoki nagradi javiti Smoletu, Kranj 5138 Kapo od avtomobilskega kolesa za Forda sem izgubil od Novega mesta do Kranja. Prosim proti nagradi vrniti v kleparstvo Rib-nikar, Kranj 5139 Kupim rabljen šivalni stroj. Ci-ta Orchek, Pot na Jošta 6, Kranj 5140 ostalo a Zelo ugoden nakup NOVOLETNIH DARIL se vam nudi v prodajalni DELIKATESA KRANJ in v njenem paviljonu na NOVOLETNEM SEJMU. fi) Organ i zari jam nudimo pri nakupu NOVOLETNIH DARIL pri plačilu v gotovini ali e čekom poseben popust. DELIKATESA KRANJ. O Darila vam po želji pakiramo in ODPREMIMO primerno za dedka Mraza in novo leto. DELIKATESA KRANJ. fi Na novoletnem sejmu v Kranju nudimo izdelke tovarne čokolade Lesce-Bled po tovarniških cenah. DELIKATESA KRANJ. Gibanje prebivavstva V KRANJU Poročili so se: Franc Capuder, čevljar in Ana Kleindinst, tovarniška delavka; Jože Bučan, tkav-ski podmojster in Gabrijela Žlindra, delavka; Branko Blagojevič, skladiščnik in Antonija Bajželj, tkavka; Franc Plave, mizar in Ana Omejec, delavka. Rodile so: Marija Mubi — dečka, Jožefa Miheltč — dečka, Helena Valjavec — dečka, Angela Jelovčan — deklico, Stanislava Pestotnik — dečka, Terezija Vu-ketič — deklico, Ljudmila Hain — dečka, Marija Eržen — deklico, Frančiška Medved — deklico. Ana Tunjič — dečka, Tinka Harbaš -dečka, Jožefa Avsenek — dečka, Barbara Lombar - deklico, Cecilija Uženičnik — deklico, Jožefa Knez — deklico, Marija Markež - deklico, Zofija Rehberger -dečka, Marija Zupane — deklico, POSLOVNI ČAS v DNEH PRAZNOVANJA NOVEGA LETA 1963 NA OBMOČJU OKRAJA KRANJ ZA PRODAJALNE IN USLUŽNOSTNO - OBRTNE OBRATE BO NASLEDNJI: V ponedeljek, 31. decembra: običajni poslovni čas kot vsak ponedeljek, to je dopoldansko in popoldansko poslovanje; V torek, 1. januarja, in v sredo, 2. januarja, poslujejo poslovalnice oz. obrati, ki so odprti tudi ob nedeljah, z nedeljskim poslovnim časom. V sredo zjutraj so odprte tudi še prodajalne mleka in dopoldne dežurne prodajalne kruha. Poslovne enote, ki sicer običajno ob nedeljah poslujejo, imajo izjemoma v torek, 1. januarja, lahko tudi zaprto. O svojem točnem poslovnem času v dneh okoli novega leta vse poslovne enote tudi še same obvestijo potrošnike. GOSPODARSKA ZBORNICA ZA OKRAJ KRANJ PORT • ŠPORT •ŠPORT •ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT Dvoboj mladincev z vojaki ■ IMa jeseniškem drsališču večkrat priredijo tudi tekme v kegljanju na ledu, ki kljub mrazu ogrejejo tekmovavce in ljubitelje tega športa. Takole živahno je bilo tam v nedeljo, ko je bila na sporedu celo mednarodna tekma Marija Pergar — dečka, Karolina Zidar - deklico, Pavla Lešnjak -dečka, Marija Potrbin - deklico, Marija Margeta - dečka, Friderika Jenko — deklico. V TRZICU Poročili so se: Roman Skof, avtobusni sprevodnik in Ivanka Ceglar, uslužbenka; Miloje Ivano-vič, uslužbenec in Marija Knific, uslužbenka. Rodil se je: Srečko Primožič. Umrli so: Franc Megli, posestnik; Franc Ipavec, osebni upokojenec; Ivana Stefe, osebna upokojenka; Frančiška Tadel, osebna upokojenka; Ignac Pogačnik, tesarski delovodja. tržni; pregled V KRANJU Čebula 120 din, fižol 200 din, jabolka 100 din, krompir 40 din, korenček 70 din, med 680 din, orehi 1200 diin, pesa 70 din, red-kev 50 din, kisla repa 80 din, sladka repa 30 din, slive 220 din, sir 150 din, solata 200 din, kislo zelje 120 din, sladko zelje 50 din za kilogram; peteršilj 20 din, jajca 50 din, česen 25 din, kokoš 500 dinarjev, piščanci 500 din za kos; radič 150 din kg; ohrovt 70 din kilogram; ajdova moka 170 din, krma za kokoši 65 din, kaša 170 dinarjev, ješprenj 130 din za liter. Zimski šport na prvem mestu Občinska zveza za telesno vzgojo v Tržiču je letos razen rokometu, nogometu in strelstvu največ pozornosti posvetila smučar- Na bližnji letni konferenci občinske zveze bodo največ razpravljali o razvoju telesne vzgoje po panogah, ki so za to ob- skemu športu, ker je v občini za močje najbolj primerne ozir. ima- to tudi največ pogojev. Skoraj vsa bližnja in daljna okolica Tržiča ima idealna smučišča, na katerih se sneg obdrži tudi do poletnih mesecev (na Zelenici in pod Storžičem). Smučarski šport jc v občini tesno povezan tudi s turizmom, zalo je občinska zveza glede razvoja tega športa v trsul povezavi s turističnimi in gospodarskimi organizacijami občine. Zimski šport vse bolj uvajajo tudi v šole. Prav zato bodo v letošnjih zimskih počitnicah za učence pripravili 14-dnevni smučarski tečaj v domu pod Storžičem. Vodili ga bodo znami smučarski učitelji In trenerji. jo največ pogojev za uspešen razvoj. Veliko skrb pa nameravajo posvetiti tudi vprašanju splošne rekreacije« delovnih ljudi. — R. V prostorih strelske družine »Bratstvo-edinstvo« v Kranju so se na praznik JLA v prijateljskem strelskem srečanju pomerili mladinci Iskre z ekipo vojakov. Zmagali so »iskrani« (F. Bukovnik, H. Fetennel, D. Skrt in B. Malovrh) s 691 krogi od 800 možnih, medtem ko si je ekipa JLA (Batišta, Kukurin, Ikič in Ratkovič) pri-streljala 522 krogov. — M. Bertoncelj sam v vodstvu Četrto in peto kolo šahovskega prvenstva Kranja nista prinesla večjih presenečenj. Favoriti so 66 zdramili in pričeli zbirati točke. Mladi so še vedno obdržali svoje pozicije, zlasti Bertoncelj, ki se je z lepo zmago nad Misjakom utrdil v vodstvu. Partije so sicer zelo borbene, vendar polne spregledovanj, tako da je vprašanjo zmagovavca vedno odprto. Od odloženih in prekinjenih partij je bila odigrana le ena. Branislju je v dobljenem položaju z Misjakom padla zastavica. IV. kolo: Podgornik—Čopič odi., Berčič - Djordjevič 1:0. Brani-selj — Koren remi, Simić — Mis-jak 0:1, Bertoncelj - Drev 1:0, Bukovec — Longer remi, Fajon — Zbilj odi.; V. kolo: Djordjevič - Braniselj remi. Čopič - Berčič prek., Zbilj - Podgornik 1:0, Longer - Fajon prek., Drev — Bukove 0:1, Misjak - Bertoncelj 0:1, Koren — Simić 0:1. Vrstni red: Bertoncelj 4, MikS-jak 3, Djordjevič 2,5(1), Koren in : .mir 2,5. Zbilj 2(2), Bukovac 2 itd. - L. Dj. Tri iz strelstva f> V počastitev dneva JLA Je bil v nedeljo v Ljubljani tradicionalni tek s streljanjem za »Perov pokal«, ki se ga je udeležilo 54 vrst s po tremi člani. Tekmovav-Ci so morali preteči 1500 metrov, vmes pa na strelišču ob Dolenjski cesti izstreliti pet nabojev. — Najboljši skupni rezultat je dosegla ekipa strelske družine »Anton Okrogar«. — Drugo mesto je osvojila patrulja iZ Tržiča, ki-jo za tek porabila prav toliko časa Ob izgubi našega dragega očka AVGUSTA ZADNIKARJA se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Predvsem se zahvaljujemo dr. Matiju Horvatu, dr. Ustarjevi z Golnika, prijatelju Malovrhu, družini Jerman — Trobec, tovarišu Jernej čku Vari u in kolektivu Gorenjskega tiska, Kranj Žalujoči: hčerki Marija in Milena MLADI STRELCI ZA DAN JLA Strelska družina »bratov Rusina Bledu je v nedeljo priredila za najmlajše strelce in druge pionirje na gradino tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tako so se tekmovanja udeležili vsi učenci 1. razreda blejske šole, iz- | med kajerih je vsak izstrelil po Jcsenice( 25. dccembra _ Sm0-5 nabojev. Po končanem strelja- fl ^ tu srečarije nju je vsak pionir prejel eokola-,hokJejskih ^ Tatre iz Kolkna do. - A. R. (CSR) in dornačin Jesenic. Gost- . . t je so zasluženo zmagali s precej Tekmovanje v „Savi" Ivi«*™ rezultatom h* »a, *a Talni - Kolin : Jesenice 14:8 V počastitev dneva JLA je s! rel-ska družina tovarne Sava priredila tradicionalno tekmovanje z zračno puško. Ekipe kranjskih strelskih družin so so pomerile med seboj za prehodni pokal, ki ga je kljub močni konkurenci osvojila ekipa SD »Bratstvo-edinstvo«. Za zmagovalno ekipo so nastopili Vinko Frelih (180), Franc Bukovnik (176), Tone Prestor (165) in Pavel Žagar (178). - Ostali najboljši so se zvrstili takole: 1. F. Petemel (Sava) 183, 2. Vinko Frelih 180 (8), 3. Božo Malovrh Iskra 180 (4), 4. Pavel Žagar 178 itd. - M. i>:3), kar pa je posledica tega, da so morali domačini nastopiti brez tastih obolelih igravcev prvega moštva, ki so jih zamenjali manj izkušeni Kranjskogorčani. Zato 6© se pred nekaj 1000 gloda vel in sodnikoma inž. Kaltnekarjem ter inž. Vovranom (CSR) Jeseničani predstavili z naslednjimi igravci: Novak, Brun, Ravnik, Pire, Tišler, Felc, Vrhovšek, Svetlin, Mlakar in Hribar. Kljub porazu pa sta vse prisotne z odlično igro razveselila Felc ln Tišler, ki 6ta bila tudi najuspešnejša domačina, saj je prvi dvakrat ukanil vratarja gostov, drugi pa celo štirikrat. U. kot zmagovalna, vendar pa so bili njeni člani pri streljanju za krog slabši. b) Minuli teden je Strelska zveza Jugoslavije objavila dese lorico najuspešnejših strelcev v letošnjem letu. Odlično peto mesto so prisodili 19-letnemu strelcu /. Javoruika JANEZU OTRINU. fi Strelce bo prav gotovo zanimala vest, da bodo v kratkem uvedene nove tarče za streljanje z zračnimi in malokalibrskimi puškami. Izdelane bodo po mednarodnih merilih in bodo nekoliko manjše od sedanjih. Posebnost tarče za zračno puško bo v tem, da bo imela namesto desetici) belo piko s premerom 2 mm, medtem ko bo njen devet; krog tolikšen, kot jc bila doslej desetica. JESENIŠKI HOKEJISTI SO ODPOTOVALI V BEOGRAD Po povratni tekmi s češkim hokejskim moštvom Tatra iz Kolina ko jeseniški hokejisti včeraj zjutraj odpotovali v Beograd, kjer bodo odigrali prvi dve tekmi za državno prvenstvo. Prvotno je bilo določano, da bodo igrali s Partizanom, Beogradom, Spartakorn in Crveno zvezdo, potem pa je zveza odločila, da se bodo pomerili le v sredo zvečer s Partizanom in v četrtek z Beogradom. Oonannes afera Nina Brummerjeva je izginila v vhodu na letališče. Izstopil cem in ji sledil. Vihar je naglo naraščal. Sonce je zahajalo za črnimi, divje razcefranimi, velikimi oblaki. Nebo je žarelo v žvepleno rumeni barvi, potem je postalo bakreno zeleno, vijoličasto in Škrlatno. Table so šklepetale v viharju, krog nog so mi frfotali stari časniki, povsod je veter vrtinčil prah. Sepal sem, zakaj kosti so me še vedno hudo bolele od pretepanja. V letalski veži so gorele števine neonske luči. Svetloba se je prelivala s poslednjimi sončnimi žarki, ki so padali skozi velikanska okna in to je vzbujalo "hladen, mrtvaški videz. Luči je bilo dovolj — vendar no žive. Ne predmeti ne ljudje niso dajali sence. Kakor glas iz kraljestva mrtvih je opozarjal glas Iz skritih zvodnikov: »Gospod Engclsing z Dunaja, ki je pravkar prispel s KLM, pridite prosim k okencu družbe! Gospod Engelsing z Dunaja, prosim!-" Ljudje v veži so govorili s pridušenimi glasovi. Pred okni so poplesovale zavese prahu. Obstal sem za časopisnim kioskom in opazoval Nino Brum-merjevo. Stala je pri okencu »Air France« in se vpisovala v seznam potnikov. Na vozovnico so pritisnili pečat in dobila je kontrolni listek. Nad okencem je na verižici visela medeninasta ploščica. Na njej j« pisalo: PRIHODNJI VZLET: 20.00 AF 341 PROTI PARIZU \. Nina Brummerjeva sc je ves čas ozirala po veži. Nekoga jc pričakovala in jaz sem ga poznal. Čakala je zaman... »Pozor, prosim!« se je znova razlegel glas iz zvočnikov. Prizvok se je vpletal kakor šumljanje suhega lista. »Pan American World Airways napovedujejo prihod svojega clipperja 231 iz Hamburga. Potniki bodo prispeli skozi četrti prehod.« Pogledal sem proti letališču. Stirimotorno letalo, obdano z oblaki prahu, se je zaustavljalo pred kontrolnim stolpom. Mehaniki so se upirali vetru in hiteli po vzletišču. Nina Brummerjeva je vzela 6voj krzneni plašč in kovček z nakitom pa odšla po širokem stopnišču proti restavraciji v prvem nadstropju. Počasi sem ji sledil... Restavracija je bila zapuščena. Zahajajoče sonce je risalo na 6teno čudna znamenja: škrlat v žvepleiiem rumenilu, vijoličasto barvo sredi bakreno zelene. Nina Brummerjeva je sedla k mizi zraven okna. Luč se ji je vpletla v lose, da so žareli kot zlato. Obstal sem pri vhodu in jo opazoval. Sprva je bila popolnoma sama. Potem se je prikazal natakar in poslušal naročilo. Zatem je bila 6pet sama. Stopil sem k mizi in dejal: »Dober večer.« Velike, modro oči so izdajale strah. Nina Brummerjeva je bila bleda in lepa. Strmela je vame in dejala s hripavim glasom: »Dober večer...« Čudno razočaranje me je spreletelo kakor zbodljaj v ranjenem telesu. »Me ne poznate več?« Blede dlani so se skrčile. Drobne pesti je prižela k črno-belemu jopiču. »Jaz ... ne ... kdo ste?« Umolknil sem, kajti natakar se jc vrnil in postavil na mizo ko-aarec konjaka. Radovedno me je pogledal in spet odšel. Nina Brummerjeva jc zašepetala: »Ste ... s policije?« »Novi voznik sem.« »Oh.« Pesti so omahnile. Nosnice so ji drhtele, kasneje sem spoznal, da je imela taktno navado. Vselej se je znala obvladati... le nosnic ni znala brzdati. »Oprostite, gospod .. .-h » ... Holden.« »Gospod Holden. Obveza. Ste se ponesrečili?« »Tudi tako bi lahko rekli.« »Kaj se je zgodilo,« Ni čakala, da bi odgovoril, temveč je takoj vprašala: »In kako ste prišli semkaj?« »Vedel sem, da boste tukaj.« jaz .a j sem »Toda kako? Tega ni mogel nihče vedeti, vendar skrivaj odšla iz bolnišnice...« »Vedel sem.« »Kako, le kako?« »Vse vem,« sem rekel in sedel. Tudi v restavraciji so zagorel« neonske luči in zunaj, na oddaljenih vzletiščih, so zažarele rdeče, modre in bele svetilke. Nebo na zahodu je postajalo pepelnato sivo. Crni, raztrgani oblaki so naglo drveli prek neba, ki se je temnilo. Oči Nine Brummerjeve so ležale v modrih jamicah. Obraz je bil bled. Toda navzlic bojazni in slabosti je bila lepa. Pomislil sem na besede stare češke kuharice: »Kakor angel je, gospod, utelešeni angel. Vse gane do srca.« »Govorite,« je zašepetala ženska. Zlate verižice so ji zažven-ketale na rokah, ko je dvignila kozarec in izpila požirek. Polovico konjaka je zlila prek roba. Rjave kapljice so padlo na beli prt. »Prav, dala ... vam bom zapestnico...« »Nočem zapestnice.« »... ali denar...« »Nočem denarja.« »Kaj... torej?« Dejal eem: »2elim, da pojdete z menoj.« »To je blaznost!« Nebogljeno se je zasmejala. Svetloba pred okni je bila za trenutek zelena kot morje. Skozi belo polt Nine Brummerjeve je b ilo videti lesket kosti na senčen. »Kam naj pojdem z vami?« »Domov.« sem rekel. »AH nazaj v bolnišnico. Našla bova izgovor. Čez slabo uro boste ležali v svoji postelji. Nihče ne bo ničesar izvedel.« Z dlanmi je oklenila glavo in stokala, ker ni več vedela, za kaj gre: »Cemu vendar želite, naj bi ostala tukaj? Pravite, da vsa veste. Potem menda tudi veste, da želim zapustiti svojega moža... in zakaj...« »Marsikaj se je zgodilo, odkar sva se srečala. Vaš soprog... » ... sedi v zaporu.« »Se.« Obrnila se je ln zašepetala: »Se.. .7* r ■ IZ NAS1H KOMUN Zbori volivcev v radovljiški občini Gradnja vodovoda v Bohinjski Beli - S V radovljiški občini so se v petek končali zbori volivcev, ki ^ 8o bili minuli teden v vseh krajih. Občani so to pot poslušali I poročilo o poslovanju občinskega ljudskega odbora v preteklem letu, hkrati pa so imeli priložnost pravočasno izraziti svoje želje in predloge za sestavo družbenega načrta za leto 1963. 1 V Bohinjski Beli ko še tetoa odboru, da razpiše krajevni samo- volivci še posebno odločno zavzeli za gradnjo vodovoda. To važno Investicijo za tamkajšnje prebi-vavce je že bivša občina odlagala iz leta v leto. Volivci r.a zadnjem zboru pa so dovolj odločno pove-daJi, da tako no more več naprej, v Spodnji in Zgornji vasi sta dve ■ vaški koriti, kjer napajajo krave, pa tudi prebivavci obeh naselij tamkaj zajemajo vodo. Nekateri vaščani imajo sicer zasilne vodovode iz studencev in potokov, vendar pa njihova voda ni dobra. Od leta 1934, ko so se pripravili za gradnjo skupnoga vodovoda, do danes pa se v Bohinjski Beli ni nič spremenilo. Načrti za skupni vodovod so sicer že pripravljeni, vendar lani ni bilo sredstev, da bi lahko pričeli z delom. Z milijon dinarjev in z lastnimi prispevki pa so le 2gradili vodovod v naselju Pod-klanec pri železniški postaji. Z razmeroma skromnimi sredstvi so dobili vodo vsi tamkajšnji prebivavci in se je tako investicija dobro obrestovala. Podobno bi lahko storili tudi v Bohinjski Beli in Obrnah, kjer je z vodo največji problem. Volivci so na zboru sklenili predlagati ljudskemu prispevek. Vsi prebivavci so namreč k občinskim sredstvom pripravljeni prispevati tudi svoja, pomagali pa bi tudi pri delu, samo da bi se gradnja čimprej začela. Vse kaže, da bodo želje prebi-vavcev Bohinjske Bele končno le uresničene. Po sporočilu ObLO je gradnja predvidena v treh etapah, medtem ko bodo z deli pričeli prihodnje leto. Tokrat upamo, da vaščani ne bodo razočarani. — J. B. Preteklo nedeljo so se zbrali na smučinah Vilranca in v Kranjski gori že dokaj številni turisti, predvsem smučarji. Seveda pa je to šele začetek vsakoletnega, tradicionalnega vrveža smučarjev vseh starosti. Prava sezona se bo šele začela z novim letom. Verjetno pa bi bil že tudi preteklo nedeljo večji obisk, če ne bi tako neusmiljeno pritiskal mraz Z novim letom „združena predilnica Skofja Loka - Litija" Močna gospodarska organizacija — Specializirana proizvodnja — Zadostiti tujemu kupcu — Nespremenjen odnos do komune in kolektiva — Manjši proizvodni stroški — Razdeljena proizvodnja — Še pristanek ObLO Skofja Loka USPEŠNA AKCIJA Krvodajavska akcija, ki je bila pred dnevi tudi v radovljiški občini, je uspela dokaj dobro. Največ krvodajavcev je bilo v posameznih delovnih kolektivih, od katerih moramo zlasti omeniti kolektiv ELANA iz Begunj. Tam je bilo namreč kar 82 krvodajavcev, ki so dali skupno 20 litrov krvi. Pred časom smo na kratko že seznanili bravce o pripravah v zvezi z združitvijo Gorenjske predilnice v Sk. Loki s Predilnico v Litiji; danes pa lahko povemo, da se bosta predilnici z novim letom združili v močno gospodarsko organizacijo z imenom: »ZDRUŽENA PREDILNICA SK. LOKA—LITIJA«. Oba kolektiva sta že dlje resneje razpravljala o možnosti ožje specializacije, znižanju proizvodnih stroškov in seveda tudi o izboljšavi kakovosti proizvodov. Za to sta kolektiva imenovala komisije: tehnično, Kospodarsko-finančno, za organizacijo in druž •►Plešoči osliček« je zadnje dni v Kranju in bližnji okolici razveselil že številne pionirje in cicibane, ki so hvaležni kranjski gledališki družini, ki nastopa v Prešernovem gledališču, za skrbno naštudirano otroško igrico beno upravljanje In komercialno-poslovno. Le-te so v glavnem že končale z delom in tudi pripravile plane. V prihodnje bo moč v združenem podjetju izdelati znatno večje količine določenega artikla, kar bo nedvomno ustvarilo boljše pogoje za izvoz. Inozemski kupec je doslej namreč zahteval večjo količino in dogovorjeno kvaliteto in to v kratkem roku, kar predilnici brez integracije ne bi zmogli. Prav zato si bosta predil-nioi razdelili proizvodnjo: v Gorenjski predilnici bodo proizvajali samo barvasto, v Litiji pa samo belo prejo. V obratih združene predilnice pa bodo odpravljene tudi številne časovne izgube: izdelovali bodo večje količine ene vrste, proizvodni proces bo bolj strnjen in ga ne bo potrebno tako pogosto spreminjati. Nedvomno pa je, da bo pri tem treba pre načrtih in ne bodo uspehi bolj vidni. — Med drugim si bodo v združeni predilnici prizadevali Za čim večjo finalizacijo proizvodov in j'iih približati t kavču, kar spominja tudi na znatne prihranke. Proizvodni stroški pa se bodo znižali tudi z boljšo uporabo,oziroma predelavo odpadkov, kar bo opravila predilnica vigogna izdelkov v Skofji Loki za obe; v Litiji pa bodo izdelovali cevke za navijanje preje. Pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da bo združena predilnica lahko nudila tako izbiro izdelkov v najširšem obsegu, česar ne more nobena predilnica v državi. Kar zadeva proizvodni plan za prihodnje leto, je tudi razdeljen: v Gorenjski predilnici, bodo izdelali 3600 ton bombažne preje in 240 t kodrav-ke, v Litiji pa 3850 ton preje. -Pri tem pa jc važno vprašanje delitve CD. Le-ta se bo delil po v In/c nem delu za OD in po vloženih sredstvih za sklade poslovnih enot. In kako bo z organi samoupravljanja? Centralni delavski svet bo imel 18 članov iz vsakega obrata in 1 člana iz cen- zen tega pa bo vsaka poslovna enota imela obratni delavski svet in po 5 svetov ekonomskih enot Ob koncu naj še omenimo, da bodo sklep o združitvi predilnic v novo podjetje, ki bo imelo predvidoma sedež v Ljubljani, potrdili tudi odborniki ObLO Skofja Loka danes na svoji seji. - St. S. so počastili z uspelo akademijo Osrednja proslava v počastitev dneva JLA za Jesenice je bila v soboto popoldne v domu Partizana, kjer je ob 21-letnici prve proletarske brigade govoril predsednik občinske zveze ZROP. TVD Partizan pa je z množičnimi in kvalitetnimi točkami vseh telovadnih vrst prikazalo svojo dejavnost. Z akademijo, na kateri je sodeloval tudi gimnazijski pevski zbor in reci ta tor j i in na kateri je predstavnik občinske zveze DPM izročil nekaterim pionirskim odredom za delo v letu »jugoslovanskih pionirskih iger« nagrade in diplome, so Jeseničani dan naše armade lepo počastili. Podobna proslava je bila v soboto zvečer tudi na Hrušici. Tam je po govoru poročnika Mome sledil nastop godbe na pihala, recitacije vojakov in odlomek iz eno-dejanke »Umor«. — U. ČEPRAV UPOKOJENCI — DOBRI IGRAVCI Društvo upokojencev v Žirovnici je naštudiralo veseloigro »Utopljenec«. Z njo so uspešno nastopali na domačem odru na Breznici in tudi na gostovanjih v Ribnem in Gorjah pri Bledu, kjer so imeli po dve predstavi. Z delom, ki nudi gledavcem obilo prijetnega razvedrila, bodo nastopi-«• li doma tudi na Silvestrovo. Tolikokratna uprizoritev veseloigre, ki jo je zrežirala Julka Dolžanova in v kateri nastopajo sami upokojenci, daje društvu vsekakor veliko priznanje. Pri vsem tem pa je razveseljivo, da je komedija dobro zaigrana. — P. Težave z dotokom delavcev stati vrsto razvojnih procesov, j tralne uprave, upravni odbor dokler me bo delo potekalo po I in 1 člana centralne uprave. Ra- Koristne spremembe Tako kot so že v večini občin razpravljali in tudi konkretno sklepali o reorganizaciji mreže osnovnih šol, so tudi že v Tržiču izdelali predlog, kakšna naj bi bila zadeva glede šol z novim letom 1963. Po predlogu, ki ga je izdelal svet za šolstvo in ki je bil bržkone na včerajšnji seji ObLO tudi sprejet, bosta v prihodnje na območju občine le dve centralni osnovni šoli, in sicer heroja Bra-čiča in heroja Grajzerja (obe v Tržiču), medtem ko bo poslovala osnovna šola v Krizah, ki je popolna osemletka v prihodnje prav tako, kot doslej. Vso ostale nepopolne osnovne šole pa bodo ukinjene kot samostojni zavodi in bodo kot podružnice priključene centralnim šolam. Tako bo imela šola heroja Bračlča dve podružnici (Lese in Kovoir), šola heroja Grajzerja pa tri (Dolina, Lom in Podljubel j). ^ Od omenjene reorganizacije lahko pričakujemo precejšnjo kori- Vključevanje mladine v šole in poklice Vsako leto večje težave V preteklem šolskem letu je splošno šolsko obveznost zaključilo samo v kranjski občini 909 otrok. V tem času na zavodu za zaposlovanje v Kranju ugotavljajo, da se jc doslej v šole in poklice vključilo 63 odstotkov mladincev in mladink, približno 20 odstotkov pa jih nadaljuje šolanje v osnovni šoli. — Na zavodu imajo sedaj prijavljenih še 62 otrok, ki bi se želeli zaposliti, a pri iskanju primerne zaposlitve ■anje nastajajo določemo težave. Lani je bilo prijavljenih 27 takih otrok, prihodnje leto pa se bo Itevilo prav gotovo spet povišalo, saj bo osemletni šolski obveznosti zadostilo 1088 otrek. Ko so o tem (rovorili Člani sveta zavoda na svoji zadnji seji, so menili, da bo pri gospodarskih organizacijah potrebno vzbudili večje razumevanje za zaposlovanje mladine, skrbeti bo treba, da bo čimveč deklet uspešno zaključilo osemletno šolanje, ker s» ricer zelo slabe možnosti za njihovo zaposlovanje. Med možnostmi za preprečevanje mladinske nezaposlenosti je na vklnrni mestu tudi modernizacija kmet1] vtva in splošno izboljšanje razmer na vasi ter odpiranje kmetijskih obratov, s čimer bi pridobili kmečko mladino, da bi ostala v kmetijstvu. Med prijavljenimi osebami — začasno nezaposlenimi mladinci je le 12 fantov iin kar 50 deklet. Delno, je temu vzrok, da so razpoložljiva delovna mesta napor-nejša. Na drugi strani pa je šo zelo veliko različnih predsodkov, nosti zaposlitve. Slab učni uspeh je potrebno povezovati s slabšimi pogoji za učenje, saj mora ve* čina otrok doma precej delati, starši pa se na splošno tudi premalo zanimajo Za otrokovo šolsko delo. Mod prijavljenimi otroki je I sodelovati Vsi' faktorji v komuni zlasti se pn sprejemanju deklet tud; precej lakih, ki jih material- I - S na delovna masta, na katerih so ne in socialne težave v družini silijo k temu, da se čimprej zaposlijo. Navadno niti nimajo posebne želje, kaj bi radi delali. Le 35 jih je navedlo zaželeno tovarno: 13 Iskro, 11 Tekstilindus, 1 Savo, 1 Planiko, 1 IBI itd. Gotovo je, da tako širokega družbenega problema, kot je zaposlovanje, ne more reševati izključno zavod za zaposlovanje delavcev, ampak morajo pri tem navadno delali moški. Dekleta sama se odločajo le za o/.ek krog poklicev. Tista, ki nadaljujejo šolanje, se najraje odločajo za poklice po pisarnah. Ce gredo v uk, si najraje izberejo na pol pisarniške poklice. Opažamo pa tudi, da imajo dekleta manjše ambicije kot fantje, starši pa so zanje tuđi manj pripravljeni žrtvovati kot za sinove. To potrjuje podatek, da se je 21 deklet s popolno šolo vključilo direktno v proizvodnjo, fantov s popolno .šolo pa le 8. Skoraj polovica nezaposlenih mladincev je zelo oddaljena od Kranja; kar 31 odstotkov jih jo s cerkljanskega območja. Perspektiva njihovega zaposlovanja bi morala biti v razvoju lokalnih podjetij in v bolje organizirani kmetijski proizvodnji. Razen tega je na žalost treba ugotoviti, da otroci v bolj oddaljenih predelih dosegajo slab učni uspeh, to pa zelo vpliva na zmanjšanje mož- Nekoč privatna Hribarjeva obrtna delavnica na Jesenicah je 1959. leta prešla v družbeno upravljanje. Preimenovali so jo v Kovino-šervis, ki se iz leta v leto veča in šteje sedaj že 50 članov. Samoupravnim organom podjetja je uspelo objekt delno povečati in izboljšati strojni park, kar je vplivalo na povečanje letnega prometa od 41 na 82* milijonov dinarjev. Glavna dejavnost tega podjetja so ratzne usluge, ki so se razširile tudi že na večja ključavničarska, kleparska in inštalaterska dela pri novih gradnjah. Zlasti je Kovinoservis poslovno sodeloval z ljubljanskim Toplovodom, tovarno verig in podjetjem TIO v Lescah ter Železarno Jesenice. Njegov stranski proizvod so štedilniki za menze in bolnišnico ter kompresorji znamke »Markot«, ki so patent domačega inženirja Franceta Vilmana.' Tolikšen napredek v proizvod- sti Na račun tega se bo lahko izboljšala kvaliteta pouka, obenem pa bo moč smotrneje trošiti razpoložljiva denarna sredstva in ma terialna sredstva. - F. 94 NEIZKORIŠČENIH STANOVANJ Pred kratkim je svet za gradbene in komunalne zadeve pri ObLO Tržič razpravljal o nena-črtni izkoriščenosti stanovanjskih prostorov, kar je spričo precejšnjega stanovanjskega problema v Tržiču velika škoda. Po podrobnejši analizi so ugotovili, da je na območju občine kar 94 nekoristno zasedenih stanovanj, vsa ta stanovanja pa so v družbeni lastnin!. Zaradi tega je že omenjeni svet upravičeno izdelal predlog, s katerim naj bi povišali najemnine v vseh primerih neizkoriščenosti stanovanjskih prostorov. Pretekli ponedeljek se je na cesti II. reda Naklo—Tržič okoli šeste ure pripetila večja prometna nesre-ča. Na ozki cesti v Zadragi in zaradi delno poledenele ceste sta trčila tovornjak KR 11-86 ki ga je upravljal Milan Drlnjakovlč iz Kranja, in šofer Jože Ulčnik iz Tržiča s tovornjakom ZG 94-48 (Croatia-trans). Jožeta Ulčnika je zaradi tega zaneslo v obcestni jarek, kjer Je tovornjak obstal na desnem bo-ku. K sreči nI bilo človeških poškodb, medtem Ko je škoda na obeh vozilih ocenjena na 150.000 dinar-jev. — Na sliki: Poklicni gasivci iz Kranja rešujejo ponesrečeni tovornjak nji nujno zahteva povečanje de* lavnic in dotok novih delavcev, to pa sta hkrati tudi največja problema podjetja. Iznajdljivosti da si pomaga z upokojenimi strokovnjaki jeseniško Železarne, ki tu delajo v prostem času, je prav gotovo le trenutna rešitev. Da M dobili potrebno število novih ključavničarjev, kleparjev in in-< stalaterjev, so sklenili, da jih bodo sami izučili. Na osnovne šole so poslali propagandne prospekt« za te poklice, vendar zaželenega uspeha niso dosegli. Vsega skupaj pa so dobili le 13 vajencev. Videti je, da se poklicnemu usmerjanju učencev, ki so končali osemletno šolanje, posveča še vse premalo pozornosti, medtem ko je temu vzrok tudi miselnost, da je zaposlitev v Železarni primar-« na. - P. U. NESREČE Z AVTOMOBILOM V ZAPORNICE Pretekli ponedeljek nekaj pred 21. uro je Slavko Huma prijavil postaji LM Jesenice lažjo prometno nesrečo. Sam se je namreč peljal po Prešernovi cesti in se zaletel v tamkajšnje železniške zapornice, ki so bile spuščene preko ceste. Pri trčenju je zapornice polomil, okvare pa so tudi na avtomobilu, vendar pa nastala škoda še ni znana. Zaradi nesreče ni bilo nobenih človeških poškodb. TRČENJE ZARADI POLEDENELE CESTE V ponedeljek ob 11.30 se je dogodila na cesti II. reda Piadovljiea - Kamna gorica večja prometna nesreča. V Kamni gorici sta pred poslopjem s hišno številko 68 trčila tovornjak z oznako LI 54-83, ki ga je upravljal Janez Mandeljc (zaposlen pri Žito Lesce - skladišče), in italijanski državljan Umberto Kavčič iz Trsta, ki se je peljal z osebnim avtomobilom. Do trčenja je prišlo zaradi poledenele ceste. Človeških poškodb ni bilo, zaradi trčenja pa je na osebnem avtomobilu za 150.000 dinarjev škode, na tovornjaku pa za 80.000 dinarjev. VINJENI PEŠEC NA CESTI V nedeljo zvečer je hodil po sredi ceste I. reda Ljubljana — Jesenice v vasi Naklo pri Kranju 28-Ietni Franc Rakovec, ki Je bil vinjen. Zaradi njegove vinjenosti in spričo dejstva, da je na tej cesti, ob nedeljah proti večeru vedno precejšen promet v oDe smeri, je razumljivo, da se je ^aj hitro dogodila nesreča. Vinjenega pešca je z osebnim avtomobil zadel Ludvik Sire, ki j« P^J prepozno opazil, ker je IT1