DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. , Izhafs vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaia m**ečuo 10 Din, za imo-zemitro m*#ečno 15 Dim. Malih oglasov, ki služilo v voovame in »tonalne nam^n* delavstva ter nameščencev, *tane vsaka beseda 50 Dara. Debelo tiskana beseda stan« Din 1.—. Malih oglasov trgovska* ^načaia. stane beseda Din 1—. V oglasnem delu stan« p^-titna enostolpna vrsta D 1.50. Pri večjem številu objav popu*t Čekovni račun- 14.335 — Reklaraacii« s« ne frankirafo Štev. 102.—103. Sreda, 23. decembra 1931. Leto VI. Božične sanje. Otrok sem bil, kakor vsakdo izmed nas. Tedaj sem sanjal, bde sem sanjal pod vtiskom bajk in pripovedk, v katerih je bilo polno čutnih čarov, presenečenj, bodoča sreča in neizmerna ljubezen, ki prepoji vse človeštvo. Človek človeku brat, človek človeku enak. Božič naj nas spominja na to. In sanjal sem. Plemenitost človeka je neskončna. V časopisih sem čital, kako zebe ptičice, kako so lačne sinice, kako poginjajo v zimi zajci, srne in divje koze. Čitai sem apel na dobra srca, da se naj usmilijo bednih živali in živalic. O plemenito človeštvo, o plemeniti rod človeški, ki imaš tako veliko ljubezen do — živali, do živali, ki niso tvojega rodu, pa ti koristijo ali skušajo ali pa so ti samo v razvedrilo in zabavo. Mir in ljubezen so oznanjali na božič ljudem. Zveličar se je rodil, prerok pravice in resnice; prerok človeštva, predvsem vseh onih, ki trpe pod pezo življenja. Otrok sem bil. Nisem čutil in še spoznal svojega položaja v človeški družbi. Živel sem, ne v izobilju. A tega vprašanja sploh nisem poznal. Videl sem le, da se nekaterim godi bolje in upal, da pride tudi zame zlati vek. Varali so me z bajkami in pripovedkami, varali glede bistva praktičnega življenja. In vstopil sem v življenje naiven, otrok z nadami. Toda opazil sem, da sem v človeški družbi le igračica, sinica, zajec, srna, pa prav nič drugega ne. Niti to ne. Vzgojen sem bil v veri, da sem hlapec drugim, v veri, da mi dajejo vse, kar rabim, oni, moji gospodarji, ki so vzgojeni enako v duhu, da smo vsi ljudje enaki, da so sadovi zemlje in dela za vse. Sneg. Z njim so pokriti hribi, doline in mesta. Božični večer. Prezebajo sinice in srne, prezeba pa tudi milijone ljudi. Le v lepih palačah slave božični večer in čitajo, kako zebe sinice in srne. Darovi so pod božičnim drevescem in veselje je doma v bogatih rodbinah. Milijone nezaposlenih in njih svojci pa žde v zasilnih barakah, kleteh, v podstrešjih, v te-roi. Ni dela, ni kruha, ni luči in mraz je. In ti siromaki preklinjajo plemenitost človeštva, toda ne plemenitost, marveč njegovo pravicoljubnost. To človeštvo jim ropa naravno pravico do življenja. Življenskih potrebščin je preveč na svetu, preveč, toda laste se jih oni, ki pravijo, da so gospodarji, čeprav je vse to blago sad dela in sad, ki naj bo v prid vsemu človeštvu po potrebi. Otrok sem bil. Nisem tedaj vedel, kaj je kapitalizem. V praktičnem življenju sem sele spoznal, da je to vam-pir, ki izsesava življensko kri človeštva. Lepe besede o božiču niso besede preroka, ampak so le besede platonične tolažbe. Besede so, ki ne zaležejo in ne bodo nič zalegle, dokler hlapec Jernej sam ne bo zahteval svoje pravice. Božič naj bo simbol, toda bo naj simbol pravice, simbol človečanstva, simbol borbe za enakost vseh ljudi, za pravico do življenja in za sadove, jih nudita zemlja in delo. Božič organizacije bodi ta praznik, 0rganizacije vseh onih, ki jih ekspro-Priatorji izkoriščajo! Macdonald baje snuje stranko. acdonaldova stranka naj bi bila mešanica ljudi, ki simpatizirajo z njim in n)egovo politiko. Internacijonalna fronta delodajalcev proti skrajšanju delovnika. Ostra opozicija delodajalcev proti skrajšanju delovnega časa. Delodajalci so na zadnji seji komisije za pobijanje nezaposlenosti v Ženevi porabili priliko, da so tudi mednarodno priznali, da so proti splošnemu skrajšanju delovnega časa. Vodilno besedo je imel zlasti francoski zastopnik delodajalcev Lam-bert-Ribot, ki je rekel, da bi pomenilo skrajšanje delovnega časa znatno zvišanje produkcijskih stroškov. In, dasi se ni lipal, ob naštevanju mnogih ugovorov, trditi, da ne bi bil »princip« skrajšanja delovnega časa ob dobah krize neumesten, je bil vendar nepopustljiv v tem pogledu, da bi se število delovnih ur v splošnem skrčilo, to je, možakar se ni hotel niti spomniti na to, da bi bilo potrebno delovni čas skrajšati zaradi pomnožene produkcije, ki je nastala vsled racionalizacije in tehnične izpopolnitve. Niti oziral se gospod Lambert-Ri-bot ni na dejstvo, da se je delovni čas v prav mnogih slučajih že skrajšal, ne da bi produkcijski stroški bili večji. Lambert-Ribot se izgovarja enostavno s tem, da to ni res in trdi, da so večji. Zanj je kriza »posledica zmot, ki je je treba plačati, in sicer z delom, kar je edino sredstvo, s katerim naj se nadomesti uničeni in izgubljeni kapital«. Ves problem zanj je ta-le: da naj delavci nadomeste z nadvred-nostjo dela denar, ki ga je zaradi nesposobnosti in malomarnosti kapitalistično gospodarsko vodstvo zapravilo. V odgovoru je navedel Jouhaux v imenu delavskih zastopnikov, da so podjetniki s tem hoteli samo dokazati, da ne morejo ničesar storiti. Težkoče razdelitve dela in delovnih sil pa niso tako velike, kakor je rekel Lambert-Ribot. Celotni problem ima predvsem ta-le namen: Ali se hoče kaj storiti, ali se sploh noče? Jouhaux meni, da bi. bilo mogoče z uvedbo štirideseturnega tedna, če se splošno uvede, spraviti veliko število delavcev v produkcijski proces. Na strani podjetnikov pa manjka vsakršna resna volja za tak ukrep. Vi ste proti takemu mednarodnemu dogovoru, ker se bojite, da bi se s tem odprla pot k gospodarstvu po gospodarskem smotrenem načrtu. Pota k gospodarstvu po načrtu pa ne more nihče zadržati, ker se nahaja v okviru industrijskega razvoja. Na Jesenicah se delo ne bo ustavilo? do 150 delavcev. no, da družba noče umakniti Damoklejevega meča od delavstva. Če je položaj res tak, kar pa ne verujemo, potem je potrebna bolj jasna beseda. Ne bomo se motili, če trdimo, da to politiko diktira družbi mednarodni kartel, ki bi rad v Jugoslaviji delal z večjim dobičkom kakor drugod. Omenili smo že, da gre v tem boju za pritisk na državo v svrho iz-siljenja raznih koncesij v prilog mednarodnega kapitalizma. In zaradi-tega se muči delavstvo in peha v socialno bedo. Te metode boja proti delavstvu so danes mogoče, zadnji čas pa je, da prenehajo. Odpuščenih bo V nedeljo je imelo jeseniško delavstvo velik shod, na katerem je poročal poleg drugih govornikov tajnik organizacije o položaju in stanju pogajanj z družbo. Pogajanja so toliko uspela, da se obrat ne zapre, ali pričakovati je skrajšanja delovnega časa in odpust do 150 delavcev. Delavstvo želi, da se odpusti omeje ter se rajši skrajša delavnik. Te dni bodo pogajanja dovršena. \ Družba pa še vedno trdi, da bo dogovor le začasen in da bo ustavila obrat, če se trg za njene produkte ne izboljša. Iz te grožnje je razvid- Poslabianje volilne pravice v Franciji? V francoski zbornici je v razpra- vi volilna reforma, ki jo zahtevajo desničarji. Opozicionalne stranke zlasti socialisti in radikali vodijo najhujšo obstrukcijo. Socialistični poslanci predlagajo okoli 200 predlogov; mnogo govore, ker jih je 107. Glavna določba novega volilnega reda je, da bo poslanec, ki dobi 40% glasov, izvoljen. V ta namen bi desničarske stranke imele skupne kandidature, dočim socialisti ne morejo sklepati volilnih kompromisov in odločuje ožja volitev, če ne dobi kandidat absolutne večine. Z nameravano reformo bi pa bila ubita v mnogih volilnih okrajih zmaga opozicional-cev. Vlada je nevtralna. Indijci proti Angliji. Gandhi grozi Angliji. Gandhi pravi, da je konferenca okrogle mize v Londonu končno pretrgala vse \ vezi med indijskim narodom in angleško vlado. Po njegovem povratku prične Indija iznova boj proti Veliki Britaniji v isti obliki kakor prej. V boju bodo sodelovale tudi žene. Pred razoro2itveno konferenco. Henderson predsednik razorožitvene konference. Vprašanje predsedstva razorožitvene konference je definitivno rešeno. Angleška vlada ni ugovarjala, zato ostane Henderson predsednik razorožitvene konference. Henderson izjavlja, da hoče biti nevtralen predsednik. V parlamentu je sicer v opoziciji proti Macdonaldu, toda to vprašanje je lahko, ker so vse angleške stranke za razorožitev. Zavežite mu jezik! Epizoda iz ogrskega puča. Schill — žrtev zločina. Sef ogrske žandarmerije general Schill je bil v zvezi s pučem aretiran. Nekaj dni potem so poročali, da se je general v ječi obesil. Vsa Budape-šta pa govori, da so generala v ječi zadavili, ker so se bali, da bi izdal, v kakšni zvezi je bil minister Gombos s pučisti in kako organizira tajni militarizem. Vest je objavila dunajska »Arbei-ter Zeitung« ter je značilna za razmere na Ogrskem. Pučisti v Gradcu oproščeni. Delavstvo mora biti pripravljeno. Graško porotno sodišče je dr. Pfrimerja in njegove tovariše oprostilo. Vodstvo socialno-demokratične stranke v Gradcu je izdalo ob tej priliki poseben oklic, v katerem pravi, da je veleizdajalce od 13. septembra 1931 oprostilo dobro izbrano buržuj-sko sodišče. Na porotniški klopi ni sedel niti en delavec. Vsi okrajni glavarji in orožniški poveljniki, ki so bili zaslišani kot priče, so z deželnim glavarjem dr. Rintelnom na čelu govorili v prilog izdajalcem republike. Prevrat, ki je veljal tudi dve smrtni žrtvi, je ostal nekaznovan. Z oprostitvijo je bil vlit aristokratom, generalom in kapitalistom, ki stoje na čelu Heimwehra, zopet pogum, da nadaljujejo s svojim reakcijonarnim delovanjem proti republiki in nje demokraciji. Znani knez Starhemberg napoveduje vsak dan bližnjo »revolucijo«. Razmere v Avstriji so torej take, da se ni mogoče zanesti na državno oblast, da bo branila republiko. Avstrijska socialna demokracija bo morala torej prihodnjič braniti svobodo delavstva sama. Socialni demokrati nočejo državljanske vojne; toda trinajst let že doprinašajo žrtve, da preprečijo državljansko vojno, kljub temu, da niso strahopetci, ki bi se kar tako poskrili pred oboroženimi razbojniki. Socialni demokrati izjavljajo, da se bodo odločno branili, če bi jih ti ljudje hoteli zasužnjiti. Če pride do skrajnosti, bo sodilo nad fašisti na razvalinah poraženega fašizma pravo ljudsko sodišče. Avstrijsko delavstvo mora v tem trenutku ohraniti mirno kri in pozornost. Razsodba je tako jasen dokaz za razredno justico, kakor ga ni kmalu v zgodovini, ki pa uči. Ni opravičba to, da je bila stvar smešna, resnica je, da je pri tem »puču« šlo za oropanje naroda političnih in socialnih pravic. Radovedni smo, kakšna sodba bi bila izrečena tedaj pred tem sodiščem, če bi bili delavci na tak način — samo branili svoje pravice in če bi imela ta sodišča pravico soditi. K sreči se je nameravani puč radi pravočasne budnosti in realne sile avstrijskih socialnih demokratov ponesrečil; javnost je vlado prisilila, da je posegla vmes in z vojaško silo prevrat udušila. Voditelji so se poskrili in glavni akter, dr. Pfrimer, se je komodno odpeljal z avtomobilom k svoji žlahti v Maribor, kjer je prvotno mislil menda dalj časa ostati, kajti kupil je od Scherbauma hišo na Aleksandrovi cesti št. 64; vendar smo se pa kmalu iznebili nezaželje-nega gosta, ki jo je odkuril k svojemu prijatelju Mussoliniju, pozneje pa v Nemčijo. Medtem se je pa proces proti pučistom po svoje razvijal; sko-ro vse aretirance so oblasti po par dneh izpustile, ki so vso zadevo obravnavale nekako milostno in z rokavicami na rokah. Pfrimer je najbrž dobil zagotovilo, da se mu ni ničesar hudega bati, sicer bi se ne bil vrnil zopet na Štajersko. Ko je bil enkrat v Grazu, so pa na hitro roko organizirali navidezen proces pred rednim sodiščem, dasi bi po svojem značaju spadal pred vojno sodišče. Da bi bili z izidom procesa bolj sigurni, je deželni glavar, ki je sam bil zapleten v puč, razrešil vse porotnike deželnega sodišča njihovih funkcij i.n imenoval nove, same heim-wehrovske posestnike in obrtnike, na katere se je lahko popolnoma za- nesel. In komedija se je pričela: vsi zagovori so imeli značaj propagande za »Heimvvehr« in hujskanja proti socialistom. Pfrimerja so slikali kot nekakega mučenika, ki je iz prevelike ljubezni do domovine započel akcijo za njeno rešitev, ki se je, žal, ponesrečila. Kot poslušalci so bili v sodno dvorano pripuščeni skoro izključno le »heimwehrovci«, ki so dajali duška svojemu navdušenju za obtoženca s »heil«-klici. Policija in žandarmerija sta zasedli ves prostor okoli sodišča. Izid procesa je bil tak kakor se je že v naprej pričakovalo: vsi porotniki so krivdo obtožencev soglasno zanikali; vendar so bili dr. Pfrimer in tovariši takoj puščeni na svobodo. Njihovi tovariši so jim prinesli s seboj heimwehrovske uniforme, v katere so se oproščeni kar v sodni dvorani preoblekli in še isti trenutek je imel dr. Pfrimer raz balkona sodne palače nagovor na zbrane pristaše na trgu. Kakih zločinskih sredstev so se oblasti posluževale, da bi ob tem procesu ustvarile razpoloženje za nje, dokazuje tragičen dogodek v Voits-bergu: v sredo, dne 16. decembra zvečer sta se vršila v Voitsbergu dva shoda, in sicer socialno-demokratski in heimwehrovski. Na socialističnem shodu je govoril tudi župan Steiner, ki je med govorom bil obveščen, da je občinsko hišo zasedla žandarmerija, ki stika za orožjem. Župan je navzoče pozval, naj ostanejo mirni, ker v občinski hiši ni nobenega orožja. Žandarmerija je napravila v občinski hiši hišno preiskavo na podlagi anonimne ovadbe človeka, ki ga noče izdati. Našla je v občinski hiši vsa vrata odprta in v nfeki nezaprti kamri v odprtem zaboju večje število ročnih granat. Kako so prišle tja, nihče ne ve, ker je bilo vsem znano, da se v občinski hiši ni nikdar nikakega orožja hranilo, razen onega, ki ga rabijo občinski stražniki. Vsi so trdno prepričani, da je najdeno orožje bilo potrebno k režiji Pfrimerjevega procesa, da bi se lahko reklo: glejte, kako je ta nacionalistična organizacija potrebna proti marksistični nevarnosti. To potrjuje še zlasti dejstvo, da je ob tej priliki heimwehrovski deželni svetnik Meisner telefoniral iz Graza heimwehrovskemu komandantu Die-trichu v Voitsberg, da naj takoj stavi svojo edinico okrajnemu glavarju v Voitsbergu na razpolago kot pomoč žandarmeriji proti razburjenemu de- lavstvu, češ, da je to iz optičnih vzrokov za Pfrimerjev proces potrebno, da se ustvari zanj »štimunga«. Vse bi še ne bilo tako hudo v Voitsbergu, da se ni pustilo par delavcev izzvati in skušalo osvoboditi svojega tovariša, ki ga je žandarmerija aretirala. Pri tem je od neugotovljene strani padel strel, nakar je žandarmerija začela vsevprek streljati v množico ljudi. Neka učiteljica in nek delavec sta bila na mestu mrtva, šolski ravnatelj in štiri druge osebe pa težko ranjene. Ranjenci pripadajo različnim političnim strankam, zato o kakem organiziranem napadu ne more biti govora. Še isti dan so kri voitsberških žrtev skušali izrabiti pri Pfrimerjevem procesu. Dogodek v Voitsbergu pa je izzval v dunajskem parlamentu med socialističnimi poslanci burjo ogorčenja, in v petek je bil.v parlamentu tak kraval, kakor ga še stari politiki ne pomnijo. Proti draginji. Proti nezaposlenosti. — Za zavarovanje za nezaposlenost. Protest proti izkoriščanju. Nedeljski sestanek delavskih zaupnikov, ki so napolnili dvorano delavske zbornice, jasno priča, da delavstvo čuti težo današnjega socialnega položaja. Predsedoval je sestanku s. Vuk, poročala sta predsednik delavske zbornice ss. M. Čobal ter L. Jako- min. Prvi govornik je temeljito govoril o kapitalističnem gospodarstvu ter navajal mnogo statističnih podatkov, iz katerih je razvidno, da se danes dejansko vrši največje izkoriščanje delavstva. Delavstvo bedo prenaša, če je potrebno. V vojni je bila beda, ni bilo živil. Kriva teh razmer je bila vojna, zato so se narodi jeli upirati vojni. Danes je živil v obilici, toda živila danes rajši uničujejo, kakor bi jih dali na razpolago. Delavstvo ima silno nizke plače, a tudi dela nima. Celo v naši državi, pravijo, da je 70.000 delavcev nezaposlenih, toda število je znatno večje. Lakota lomi kola. Pokazal je posamezne zglede iz mednarodnega kapitalizma, zlasti na Kranjsko industrijsko družbo, kjer sedi v upravnem odboru pet slovenskih članov in imajo večino. Ista usoda je zadela delavstvo v revirjih Trboveljske družbe in steklarne. Take razmere morajo voditi do nejevolje in razburjenja. V enako lepem referatu je govoril drugi govornik o nezaposlenosti, o zahtevi po reformi borz dela, o zavarovanju nezaposlenih ter o stanovanjskem oderuštvu. Z ozirom na nezaposlenost se ustanovi poseben akcijski odbor strokovnih organizacij, ki bo imel nalogo, da se zavzame pri mestni akciji Double meter po Din 68'— dokler ne zmanjka zaloge v Tekstilnem bazarju za največje siromake, ki so žrtev nezaposlenosti. Oba govornika sta apelirala na zaupnike, da povedo delavstvu, kako važna je strokovna organizacija prav posebno ob času, ko kapitalizem izstradava delavstvo in mu jemlje so-cialno-politične pravice, koalicijsko pravo in delo. Vsak delavec mora biti organiziran v strokovni organizaciji. Močna organizacija je najboljša zaščita delavstva. Organizirani delavci, če so nezaposleni in potrebujejo nujno pomoč ter prebivajo daljšo dobo v Ljubljani, naj se zglase pri svoji organizaciji. Ob splošnem odobravanju je bila končno sprejeta naslednja resolucija: Na strokovnem sestanku zbrano delavstvo v Ljubljani dne 20. decembra 1931 konstatira: 1. Da je življenje delavcev vseh vrst od uradnika do fizičnega delavca najbolj ogroženo po visokih stanovanjskih najemninah, ki niso v nikakršnem skladu s plačami oziroma mezdami. Tudi poziv gospoda bana dravske banovine glede znižanja najemnin ni rodil pričakovanega uspeha. 2. Prodajne cene blaga niso v pravičnem odnosu z nakupnimi cenami kmetijskih produktov in zlasti industrijskega, posebno so pa cene manu-fakturnega in tekstilnega blaga pretirano visoke. Sklicevanje na pocenitev življenskih potrebščin je neosno-vano, ker so življenske potrebščine v resnici v splošnem niso pocenile. Zato zahteva delavstvo: a) Ker je dovolj jasno, da hišni posestniki niso pripravljeni prostovoljno znižati najemnin, da se stanovanjski najemniki zaščitijo z zakonom, oziroma se maksimirajo najemnine na podlagi zlate paritete 1913, to je v razmerju 1 : 10. b) Oblasti naj vršijo najstrožjo kontrolo, da dobiček industrijcev, trgovcev in drugih posameznikov ne bo prekoračil po zakonu dopustne višine. c) Zavračamo tendenco po znižanju megd in plač z vso odločnostjo in to vse do tedaj, dokler se ne uredi TVORNICA CIKORIJE Naša prava Kolinska cikorija. pravilno razmerje med prejemki nameščencev in delavcev ter cenami življenskih potrebščin na osnovi zlate paritete. č) Oblasti opozarjamo na izkoriščanje delavstva po kapitalu, predvsem po tujem, ki zlasti v tekstilni industriji s sramotno nizkimi mezdami ne dovoljuje našim delavcem človeka dostojnega življenja. d) Ustavitev velikih obratov, kakor Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, železarne Štore, cinkarne Westen v Celju, steklarn in drugih obratov, se mora preprečiti. Opozarjamo oblasti, da tu z vso energijo posežejo vmes in zaščitijo ogromno večino državljanov pred preračunanim izigravanjem za kapitalistične interese, ki so obenem tudi v škodo državi. e) Zahtevamo, da se že enkrat uzakoni zakon o zavarovanju za brezposelnost. Na sestanku zbrano delavstvo pa poleg tega poziva ves proletariat Slovenije in Jugoslavije, da se strne v tesno zvezo, v svobodne strokovne organizacije, da bo tako mogel odvrniti besni naskok kapitalizma na delavske mezde in nameščenske pla- če. V Ljubljani, dne 20. dec. 1931. Japonska je izročila Kitajski ultimat. Amerika protestira v Tokiu. — Društvo narodov zopet posreduje. Japonska je poslala Kitajski ultimat. da mora umakniti svoje čete za kitajski zid, sicer bi Japonska pričela z ofenzivo. Zedinjene države in Društvo narodov so javile Japonski, da bi zasedbo Činčana jako obžalovale. Ni pa jasno, kaj nameravajo ukreniti, če bi Japonska pričela z ofenzivo. Boris Lavrenjev — Iv. Vuk; Enoinštirideseti. 23 Ruski roman iz državljanske vojne v Srednji Aziji. — Smešen maček si pač! — vzklikne Mar-jutka in zmaje z rameni. — Ce bi si na primer moj stari v pijanosti razbil ob steno glavo, kaj sem tudi jaz obvezana, da si razbijem glavo? Ne razumem vsega tega! Poročnik napolni pljuča z globoko sapo. — Da . .. tedaj ne moreš razumeti. Nikoli ni na tebi slonelo breme; ime, družinska čast, dolžnost .... Mi smo to visoko cenili. — No, in? Ljubim celo svojega umrlega očeta. Bil pa je bedasti pijanec. Vendar nisem zato obvezana stopati po njegovih stopinjah. V takem slučaju bi poslala celo svojega pradeda k prababici. Poročnik raztegne svoj obraz v zloben nasmeh. — Tega nisem storil. Vojna me je pritisnila k tlom. S svojimi rokami sem svoje lastno človeško srce potopil v smrdečem gnojišču svetovne vojne. Nato je prišla revolucija. Verjel sem v njo, kakor se veruje na svojo nevesto. . . Ona pa . . . Kot častnik nisem nikdar nobenemu vojaku storil kaj žalega. Ko so me pa dezerterji na kolodvoru v Gomelu prijeli, so mi strgali z ram znake, pljuvali so mi v obraz in me pomazali ?. gnojnico. Zakaj? Videl sem, da revolucija škili, da gledata iz njenega žrela vodka in sifilis. Zbežal sem in prišel do Urala. Verjel sem še na domovino. Hotel sem se biti za osramočeno domovino. Za svoje onečaščene naramne znake. Bil sem se in sprevidel, da ni domovine, da je domo vina istotako puščava, kakor revolucija. Obe ljubita kri. Boriti se za naramne znake pa itak ni imelo smisla. Tako sem se spomnil na resnično, edino domovino človeštva, na svet misli. Spomnit sem se na knjige. K njim hočem, med knjige se hočem zariti, prositi jih hočem odpuščanja, z njimi hočem živeti, človeštvu pa pljunem na njegovo domovino, na njegovo revolucijo, na njegove vojne grozote v obraz. — Tako! Zemlja se razdvaja, človeštvo išče resnice, zvija se v krvavih bolečinah, ti pa hočeš lenariti, za pečjo sedeti in čitati pravljice? — Ne vem ... in nečem vedeti ničesar, — zakriči ves iz sebe poročnik in skoči pokoncu. — Eno vem, da se bliža konec sveta. Prav imaš: »zemlja se razdvaja«. Da, razdvaja se in poka > vseh špranjah, bestija stara. Znorela je in opusto-šena je vsa. Sedaj je bo konec. Prej je bila mlada, rodovitna, neraziskana. Nove dežele, neizčrpna bogastva so vabila. Sedaj je konec. Za prisvojili ni več ničesar. Vsa prekanjenost človeštva je naperjena v smer, da vzame nakupičeno, da se še vzdrži nad vodo stoletja, leta, ali samo še nekaj minut.. — Tehnika — mrtve številke. Povzročile so, da je postal duh nerodoviten. Krčevito išče odgovora, kako zaustaviti degeneracijo. Uničiti čim več ljudi, da si ostali lažje in bogatejše na-r olnijo trebuh in bisage! K hudiču z vsem tem . . . Ne maram nobene resnice razen svoje lastne. Kaj so mar tvoji boljševiki našli resnico? Nadomestiti živo dušo z nakazili in kartami, ali je to resnica? Dovolj! Jaz več ne sodelujem. Nimam več poželenja, da se blatim! — Hočeš s snažnim telesom in negovanimi rokami sedeti in gledati, kako se drugi valjajo po dreku? — Da, kaj mi mar! Kaj mi mar, hudič vzami! Drugi! . . . Naj, kogar veseli! Poslušaj, Maša! Kakor hitro prideva od tod, se odpeljeva na Kavkaz. Majhno hišico imam v bližini Suhuma. Tam se zarijem in pokopljem med knjige. Vse drugo pa naj vzame vrag. Udobno, v miru hočem živeti. Nečem več nobene resnice, miru hočem. Tudi ti se boš učila, kaj ne, da se hočeš učiti? Sama si se pritoževala, da se nisi ničesar učila. Uči se torej! Vse storim za tebe. Rešila si me smrti in tega ne pozabim. Marjutka je vstala. Mišice so se ji napele. Stisnila je besede kakor verige in mu jih vrgla v obraz: —- Naj torej razumem tvoje besede tako, da sc naj s teboj, medtem ko ljudje v boju za resnico r.vojo poslednjo srago krvi prelivajo, valjam po blazinah? Naj jem sladkorčke, ko je vsak sladkorček orosen s krvjo? Kaj? t — Zakaj tako surovo? — vpraša žalostno poročnik. — Surovo? Ti bi rad imel vse tako nežno, lepo? Na sladkorni omaki? Ne, čakaj!' Vi ozmerjal našo resnico. Nečeš ničesar vedeti o njij si rekel. Ali si mar kdaj kaj vedel o nji? Ali ves iz česa obstoji? Kako je prepojena s slanim znojem in s solzami človeštva? — Ne vem — odvrne medlo poročnik. Čudim 'se samo, da si ti, dekle, tako posurovela, da te vleče skupaj s pijanimi in ušivimi tolpami pleniti in moriti. Božično drevo Vam okrasimo v naši trgovini, Slomškov trg 6. Kupite torej hitro v trgovini UUDSKE TISKARNE. Proračunska seja mariborskega mestnega občinskega sveta. Mile Klopčič: Dete ne mara spati.«. Dete, zapri oči, da zazibljem te v spanje, glej, skozi okno prihaja noč in ž njo sanje. Mati, naj lučka gori, da Ti vidim v obraz, ne bi rad spal, saj še ni čas. * _ Dete, ne bodi no, vidiš, da noč je prišla, da mesec skoz okno Te gleda z neba? Mati, veš, rajši povej — da bo krajši čas — zakaj vsak večer gre oče od nas? Lej ga, on hodi na delo noč za nočjo, on mora na delo noč za nočjo. Mati, zakaj pa ne dela, kadar je dan? Tako-le ponoči je vendar zaspan. Dete, vidiš to luč, ki na mizi gori, vidiš luči, ki v njih mesto žari? Same gorijo in kažejo pot na levo in desno, tu in povsod. Nekje je fabrika, v njej oče trpi, da luči gorijo lahko vse noči. Mati, potem pa v tej luči, ki z nama bedi, samo trpljenje očeta gori? Dete, na svetu je tisoč in tisoč luči, v njih tisoč in tisoč trpljenj trpi. O mati, ugasni brž luč in zaziblji me v spanje! Težkč je bedeti, vse lepše so sanje! Kazni za navijalce cen Ostre mere proti zvišanju cen živijen-skim potrebščinam v Sovjetski Unij\ Da se ponekod na svetu vendar ne bore z draginjo samo platonično, pričajo najnovejša poročila iz Sovjetske Unije. Odgovorni načelniki več leningradskih oddajališč blaga so bili odpuščeni in deloma aretirani. Istočasno je bilo proti več industrijskim enotam, ki so ta oddajališča zalagala s produkti, uvedeno kazensko postopanje, Državno pravdništvo namerava tudi proti podobnim podjetjem v Samari, Odesi in v Kazanu na isti način postopati. Direktorji se obtožujejo, da so se »v lovu za dobičkom grobo pregrešili proti politiki cen in proti direktivam vlade, in so cene svojevoljno zviševali«. V Samari se je n pr. kilogram peciva prodajal mesto p6 1.95 rublja po 2.50, na čajno maslo se je mesto 9 odstotnega pribitka na kupno ceno pribilo 15%; v Odesi se je na konfekcijo zahtevalo mesto 3.5% pribitka 5.8% ; v Leningradu so se prodajale ribje konzerve mesto po 2 rublja, po 2.90 in 3 rublje. Te ostre mere utemeljuje sovjetska vlada s tem, da so blagovna oddajališča za konzumente tukaj, ne pa narobe. Po samolastni politiki cen oddajnih organizacij in njih funkcionarjev, se kupna moč konzumentov slabi in slednji ne morejo v polni meri zadostiti svojim potrebščinam ter se morajo v marsičem omejiti, kar bi ne bilo potrebno. — Kako pa je s tem pri nas? Pomanjkanje spanja je največkrat posledica nervoznega stanja. Stalno negovanje telesa s Fellerjevim blago-dišečim Elsafluidotn, s tem skozi 35 let preizkušenim domačim sredstvom in kozmetikom, vedno pomaga. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din ipovsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 'dvojnih ftli 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica I^onja, Elzatr|i 383, Savska banovina. Pretekli petek se je sestal mestni občinski svet, da razpravlja o proračunu za leto 1932. Pred prehodom na dnevni red je g. župan sporočil, da je upravni odbor votiral mariborski ubožni akciji Din 136.000, in sicer Din 100.000 iz določenega zneska za amortizacijo 1 milijonskega posojila za zasilna stanovanja, sklenjenega lansko leto, katerega pa banska uprava ni potrdila. Din 36.000 pa iz dobička Ljudske kuhinje. (Sprejeto.) Nadalje je predlagal, da se dovoli znesek Din 270.000 za letno amortizacijo in obrestovanje posojila, ki bo najeto za razširitev mariborske bolnice. (Sprejeto.) Prav tako se na predlog župana sprejme od Borze dela ponujeno brezobrestnp posojilo v znesku Din 1,500.000 ter stavljene pogoje za zidavo delavskega azila v Mariboru. Po končanih poročilih se je prešlo k obravnavi proračuna. Predsednik g. Sabothy je podal kratek ekspoze o proračunu ter o delu in sklepih komisije za varčevanje in finančnega odbora, na kar je bila otvorjena generalna debata. Prvi je govoril s. Petejan, ki je podal svoje načelno stališče k proračunu in občinski politiki sploh in je izvajal približno sledeče: Predloženi proračun za leto 1932 je še delo občinskega sveta pred rekonstrukcijo in je tudi izraz politike prejšnje občinske večine. Ker je glavni in odgovorni del te občinske večine odstavljen in ni navzoč, se noče spuščati v podrobnosti dosedanje občinske politike. Konstatira pa, da je po raznih rekonstrukcijah število izvoljenih delavskih zastopnikov padlo na polovico, dasi se zaveda, da so vsi vršili svojo dolžnost. Radi ponovne redukcije delavskih zastopnikov ne bo protestiral niti se tožil, kakor je to napravila sedaj odstavljena večina v znanem letaku. Konstatirati pa mora to. da je pred dvema letoma ista večina, ko je imela še moč in vpliv tudi pri vladi, odstavila štiri delavske zastopnike zato, ker je bila mnenja, da isti ne dajejo dovolj garancije za delo v korist občine. Nadalje konstatira, da so delavski zastopniki takoj po 6. januarju sklenili, da sprejmejo ponujena mesta v občinski svet mariborski, kakor tudi drugod, ker so smatrali za svojo dolžnost, da se tudi v neparlamentarni dobi udeležujejo občinske politike in po svojih močeh zastopajo interese občine in predvsem delavskih slojev. Tega naziranja je tudi danes, zato izjavlja, da bo tudi sedaj sodeloval v občini in svojo taktiko uravnal, kakor do sedaj: v obrambo delavskih in revnejših slojev, brez ozira na osebne izpremembe pri vodstvu občinske uprave. Govornik bo, kakor dosedaj, podpiral in glasoval za vse predloge, ki bodo v korist revnih slojev. Boril se bo in glasoval vedno proti vsem predlogom, ki bodo revne sloje obremenjevali. Delal bo v zavesti, da bo občinski svet od Občinarjev čimprej izvoljen na podlagi splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice, ker le takrat bo pravi izraz razpoloženja vseh Občinarjev, kar sedaj ni. Nadalje je podčrtal smernice bodoče občinske politike ter svaril pred pretiranim štedenjem. Pokazal je konkretno na državni proračun, ki je kljub vednim opozorilom na štednjo, večji, kakor je bil za leto 1928-1929. Tudi ljubljanski občinski redni proračun, ki znaša okrog 50 milijonov, je skoro trikrat večji, kakor mariborski, dasi je število prebivalstva samo enkrat večje. Občina mora imeti vire za uspešno občinsko politiko. Gradbena politika bo v prihodnjem letu razveseljiva, ako se bo res zgradilo vse, kar je obljubljenega in sklenjenega. Ker predvidena javna dela znašajo okrog 30 milijonov dinarjev. Ni pa razveseljivo dejstvo, da ne bo občina sezidala niti enega zasilnega stanovanja, ker so nadzorne oblasti prepovedale najetje vsakega investicijskega posojila, dasi je stanovanjska kriza v Mariboru zelo občutna. K temu je navedel še to, da bi bilo iz zdravstvenih, so-cijalhih in moralnih razlogov nujno potrebno, da bi se takoj porušile stanovanjske barake v Danjkovi ulici in v Ulici kraljeviča Marka, ki so v sramoto Mariboru. A vzlic tej nujni potrebi po malih in zasilnih stanovanjih ni bil potrjen sklep iz lanskega leta, da se najame 1 milijon dinarjev za zasilna stanovanja. Govornik se zavzema za to, da bi mariborska občina postala inicijator za zakonito maksimiranje najemnin na podlagi zlate paritete. S tem v zvezi bi morala iti tudi akcija za ureditev najemnin v občinskih hišah ter za znižanje obrestne mere za stavbene kredite. Kar se tiče prvega, ni za to, da sc najemnine v občinskih hišah pavšalno zvišajo, pač pa urede na način, da bodo po dohodkih za vse znosljive. Ni socijalno niti pravično, da eni najemniki v občinskih hišah plačajo za najemnine od 30—40% svojega zaslužka (delavci), drugi, zlasti pa boljši krogi, pa niti eno šestino. Kakor je razvidno iz proračuna za »Gradbeni sklad«, mora mestna občina pla- čati za amortizacijo in obresti za gradbena posojila nič manj kakor 3,095.000 dinarjev letno. Najemnine za hiše v Frančiškanski, Vrtni, Samostanski in v Klavniški ulici znašajo Din 566.576.—, najemnine v zasilnih stanovanjih pa Din 292.726.—. Za amortizacijo in najemnine za »Delavsko kolonijo« dobi občina Din 684.540.;—. Na podlagi tega mora občina doplačati vsako leto okrog 1 milijon 500.000. Z drugimi besedami povedano, zasilna delavska stanovanja so visoko aktivna, in občina ne plača niti pare, za ostala, boljša stanovanja, pa doplača gornjo vsoto. Mnenja je, da se ta kričeča krivica mora popraviti. Potrebno je, da se najemnine v zasilnih stanovanjih znižajo na minimum, ki je mogoč, a v novih hišah se ne morejo zvišati tako, da bi krila najemnina izdatke, zato je mnenja, da naj se uvede, davek na nezazidane parcele (katerega sta finančni odbor in komisija črtala) ter predvideni dohodek Din 400.000 da Gradbenemu skladu. Zvišanje najemnin v novih hišah, v kolikor bo nujno potrebno, naj se uredi osebno, in sicer tako, da bodo najemniki po svojih dohodkih progresivno obremenjeni in ne tako, kakor je doslej, ko je najemnik do 2000 Din mesečnih dohodkov tako obremenjen, kakor oni od 2000—5000 Din in več dohodkov. Glavna akcija pa mora biti za znižanje obrestne mere, katera je za gradbena posojila pretirano visoka. Mestna občina plača za svoja posojila obresti v sledečih odstotkih : Okrajni hranilnici v Slovenjgradcu po 9 in po 8%; Okrajni hranilnici v Radovljici po 8‘A%; Okrajni hranilnici v Kranju po 8%; Spodnještajerski posojilnici v Mariboru po *>■%; Posojilnici v Mariboru po 8%; Hranilnici dravske banovine po 10%; Mestni hranilnici v Mariboru po 9%. Pri tako visokih obrestih je sanacija Gradbenega sklada nemogoča, ker se ne more vse prevaliti na najemnike, kakor to delajo privatniki. Občinska politika napram njenim delavcem in nameščencem mora biti taka, da vzbuja veselje do dela, ljubezen in spoštovanje do občine. Predlog za znižanje plač uradnikom smo že v odseku pokopali, ni pa se posrečilo pokopati predloga komisije za znižanje plač delavcem. V poglavju za ceste se je znižala postavka za plače delavcem za okroglo 80.000 Din z izgovorom, da gre tu za znižanje plač starim delavcem, ki so nesorazmerno visoko plačani napram mlajšim in sposobnejšim delavcem. Govornik se ne more strinjati s temi argumenti, ker smatra, da so delavci, ki služijo pri občini vse svoje življenje, vredni — že radi priznanja — plač, katere prejemajo. Zato bo govornik, kakor v odseku, tudi sedaj glasoval proti črtanju označene vsote. To pa toliko bolj, ker se je v istem času znižal veselični davek dvema kino-podjet-jema za okroglo 60.000 Din letno. Nadalje priporoča sprejem predloga za starostno zavarovanje občinskih delavcev, katerega so organizacije predložile in ki leži v arhivu. Glede davščin se je govornik izrekel proti znižanju direktnega davka od 50 na 45% na državne davke, kar znaša lepe vsote. Smatra, da je direktni davek najbolj pravičen, ker obremenjuje vse po dohodkih; ravno tako je proti črtanju davka na prenočišča, pač pa je za to, da se namesto teh zniža gostaščina za 1%, kar bi dalo povod za delno znižanje najemnin. Tudi apelira na občinski svet in župana, da bi se napravilo potrebne korake za odpravo ali vsaj znatno znižanje kuluka v smislu našega predloga, katerega je občinski svet že lansko leto sprejel. Končno se je govornik pečal s poglavjem socijalne politike ter konstatiral, da je to poglavje skoro nespremenjeno napram lanskemu letu. Boji se, da ne bodo določena sredstva z ozirom na grozečo zimo in brezposelnost zadostovala in da bo treba med letom iskati novih virov, ako se ne bo hotelo opustiti podpiranje brezposelnih in revnih. Izjavlja, da bo glasoval za vse postavke, ki so v interesu revnih slojev, a ravno tako bo glasoval proti vsem postavkam, ki so proti tem. Kot drugi je povzel besedo s. Grčar, ki se je temeljito pečal s sedanjo občinsko upravo, ki ne kaže nobenih načrtov in iniciativnih smernic za bodočnost, temveč se vurštla iz roki v usta in iz dne v dan. — Plediral je za reorganizacijo uprave, za izpremembo službene pragmatike, za novo občinsko zakonodajo ter za inkorpo-racijo okoliških občin k mestu. Ko je govoril še prof. Strmšek, je bila generalna debata zaključena in se je pre šlo na podrobno debato, katere pa se razen delavskih zastopnikov skoro nihče ni udeležil. Pri podrobni debati je bil z vsemi glasovi proti delavskim odklonjen predlog s. Petejana, da nal se ne črta postavka za delavske plače. Ravno tako je bil odklonjen predlog za uvedbo davka na nezazidane parcele in da se ne zniža veseličnima davka za kino-podjetja ter znižanje gosta-ščine Itd. Zni2anje porodniških podpor. Skrajšanje podporne dobe pri porodnicah za 4 tedne. V Službenih novinah z dne 6. decembra 1931 št. 285 A je izšel zakon, ki nanovo ureja pravice do porodniških podpor za zavarovane člane in njihove svojce. Najvažnejša določila tega zakona so: Za porode, ki so se izvršili 5. decembra 1931 in preje, veljajo neiz-premenjena določila § 49, zakona o zav. delavcev z dne 14. maja 1922. Za porode od 6, decembra 1931 in pozneje, pa veljajo izključno samo določila novega zakona. Novi zakon določa dve vrsti podpor: a) podpore samo v naravi; b) v naravi in v denarju. Za prvo podporo je predpisano 6 mesečno članstvo v zadnjem letu pred porodom, ali neprekinjeno trimesečno članstvo neposredno pred porodom. Kdor ne doseže tega članstva, nima pravice do nobenih dajatev. Za drugo vrsto podpor je potrebno pred porodom ali 10 mesečno članstvo v zadnjem letu, ali 18 mesečno članstvo v zadnjih dveh letih pred porodom. Trajanje porodniških podpor v denarju je skrajšano od 2 mesecev na 6 tednov pred in po porodu, podpora za dojenje pa od 20 na 12 tednov. Podpora za dečjo opremo je določena pavšalno v enkratnem znesku Din 150.— in ne po mezdnih razredih kot doslej, dočim je podpora za dojenje zvišana od 3 na Din 4.— dnevno. Družinski krog je omejen le na ženo zavarovanca, dočim zakonski, nezakonski, ali adoptirani otroci, vnuki, mati in sestre zavarovanca nimajo pravice do nobenih podpor ob porodu. Zena umrlega člana dobi dajatve, če rodi v 5 mesecih po smrti moža, če si je on pridobil zakonito pravico. Zena zavarovanca ima pravico do podpor le takrat, če je bi! mož zavarovan v zadnjem letu pred porodom žene 10 mesecev, ali v zadnjih dveh letih vsaj 18 mesecev. Sprejet je bil predlog s. Petejana, da se prispevek Protituberkulozni ligi zviša od 5 na 10.000 Din. Proračun v celoti je bil soglasno sprejet z glasovi večine; delavski zastopniki niso glasovali. Po sprejetju proračuna je bil soglasno sprejet davek na najemnine, ki presežejo 11 kratni znesek najemnin z dne 1. januarja 1914 in sicer do 35% od celokupne nad zlato pariteto zvišane najemnine. Prav tako je bil sprejet predlog, da se pasji davek zviša od 100 na 200 dinarjev za psa. Interesantno je, da se je o tem davku vršila najživahnejša debata v odseku in plenumu, zlasti od strani novih občinskih svetnikov, in da bodo največ profita od tega davka imeli gostilničarji, katerim se je zato znižal takozvani »kalo« na vino za lK%, kar znaša okrog 30.000 Din. Končno je g. župan obljubil s. Peteja-nu, da bo radi predlogov glede starostnega zavarovanja občinskih delavcev, kakor tudi glede kuluka napravil potrebne korake. Neparlamentaren incident se je pripetil ob priliki debate o dohodkih in izdatkih klavnice. Tu je obč. svetnik Tavčar zahteval znižanje postavke mesarjem za klavniške hladilnice. Temu predlogu se je uprl s. Grčar in svojo protivnost motiviral s tehtnimi razlogi. S. Grčarju je odgovarjal zopet Tavčar, ki je izjavil, da odreka s. Grčarju pravico, da se kot uradnik meša v gospodarska vprašanja, katerih ne razume. Proti temu predrznemu nastopu Tavčarja so delavski zastopniki najenergičneje protestirali. Tako je končala ta proračunska debata in je bil sprejet proračun, za katerega trdi nedeljski »Slovenec«, da je delo in sad prejšnjega župana in zlasti referenta g. Pušenjaka. To so tudi naši zastopniki v debati povdarjali, zato je jasno, da bodo tudi odgovornost za znižanje plač delavcem in druge nesocijalne določbe nosili gospodje okrog »Slovenca«. (Nekaj podrobnejših postavk v novem proračunu priobčimo v prihodnji številki.) Izpremembe v italijanski vladi. Mussolini je zopet izmenjal večje število ministrov. Doma in po svetu. Konferenca Mate antante bo meseca januarja 1932 v Montreauxu. Zunanji ministri se bodo posvetovali, kaj naj poreko na razorožitveni konferenci. Na konferenci bodo tudi ventilirali vprašanje odnošajev do Rusije. Če bodo za razorožitev in za sporazum z Rusijo, bo prav; če ne bodo, pa prevzamejo veliko odgovornost. Kandidature za senat. V zetski banovini bosta vloženi dve kandidatni listi za volitve v senat. Redukcija delavcev. V trboveljski cementarni nameravajo odpustiti do 30 delavcev, ker hočejo izvesti neka popravila. Istotako čujemo, da se namerava izvesti večja redukcija v Rušah. Tako se polagoma večajo armade nezaposlenih z namenom, da se zopet znižajo plače. Trdi so ti orehi, ki jih delavstvo ne sme pozabiti. * Kupujmo domače blago! Dolžnost vsakogar je, da podpira domačo industrijo in kupuje domače blago. Ta izrek se ponavlja v vseh državah na svetu, zato pa je tudi naša dolžnost, da kupujemo samo domače blago. Zlasti bi sedaj pred božičem bilo potrebno podpirati domačo industrijo, ker samo na ta način se bomo izognili krizi. Poznana domača tvornica »Tivar-odijela« je znižala cene vkljub odlični kvaliteti in je s tem omogočila vsem staršem, da razveselijo svoje otroke s praktičnimi darili za božič, tako darilo je »Tivar-Obleka«. * Na občutljivi koži se pojavijo lišaji in drugi nedostatki pri uporabi škodljivega mila, Zato se priporoča uporaba samo takih mil, ki so medicinsko brezhibna, kakor so to Fellerjeva Elsa-mila lepote in zdravja, in sicer: lilijino mlečno milo, lilijine kreme, bo-raksovo, glicerinovo, katranovo, rumenjakovo in milo za britje. Po pošti 5 kosov 52 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 383, Savska banovina, * Reparacijsko konferenco bodo le sklicali. Dne 15. januarja 1932 bo konferenca državnih vlad, ki bo razpravljala o reparacijah in vojnih dolgovih. Ali bo ta konferenca v Parizu, Londonu ali Bruslju, še ni določeno. Na univerzi v Sofiji so dijaki vpri-zorili hrupne demonstracije proti profesorju in bivšemu ministrskemu predsedniku Cankovu, kateremu so preprečili predavanja. Izvesili so plakat z napisom: Doli s krvavim psom Cankovom, ki ima toliko tisoč umorov na vesti! Zakon v zaščito stanovanjskih najemnikov je na Cehoslovaškem še vedno v veljavi. Te dni je obravnaval senat podaljšanje zakona in ga odobril. Borsig je ustavil izplačila. Veliko delničarsko podjetje Borsig, železo-livarne, fabrikacija strojev in premogovniki v Tegelu pri Berlinu, je radi gospodarske krize bilo prisiljeno ustaviti izplačila. Vrše se pogajanja z vlado in finančnimi krogi za sanacijo podjetja. Od njih je odvisno, ali bo 3500 Borsigovih delavcev še nadalje imelo kruha. Ista kriza kakor pri nas, se kaže po vsej Evropi. Hitlerjevski banditi obsojeni na ostre kazni. Lansko leto na Silvestrov večer so člani Hitlerjeve »Sturmabteilung« vprizorili v Hufe-landstrasse v Berlinu hajko za člani »Reichsbannerja«, ki so se mirno vračali ponoči z neke družinske božičnice domov in so pri tem ubili dva mlada človeka. Proces je bil te dni zaključen in so bili Hitlerjevi Šturmovci obsojeni na zaporne kazni od enega meseca do desetih let. Trije glavni krivci so dobili po 6, 9 in 10 let ječe. Razgnana komunistična konferenca. V Hamburgu je policija razgnala tajno komunistično konferenco, ki so se je udeležili mestni občinski svetniki in več komunističnih poslancev, ter 200 drugih zaupnikov. Konferenca je imela namen prirediti za praznike več demonstracij. Policija je zaplenila tudi mnogo agitacijskega materijala. Pretep v francoski zbornici. V francoskem parlamentu je prišlo v petek med desničarskimi in socialističnimi poslanci do ljutih spopadov. Predsednik je bil prisiljen sejo prekiniti, poslanci so se pa potem še zunaj na hodnikih obdelavah s pestmi, tako da je bilo več okrvavljenih. Enemu poslancu so strgali vso obleko s telesa. Tekom štiriindvajsetih ur je vlada pri glasovanju dvakrat ostala v manjšini. Enkrat pri socialističnem predlogu, da se naj debata o volilni reformi odloži, drugič pa pri vprašanju prvenstva nekega predloga socijalistov pred desničarskim, pri katerem so tudi socijalisti zmagali. Ce bi šlo za zaupnico vladi, bi bila vlada padla. Sploh razvija radikalna in socijalistična opozicija zadnji čas precejšnjo aktivnost, kar bo gotovo vplivalo na bližnje volitve. Mosley bi rad postal fašist. Radikalni Mosley, ki je bil poslanec angleške delavske stranke, pa jo je zapustil, češ, da je premalo radikalna, je pri zadnjih angleških volitvah propadel kot kandidat. Sedaj obišče bogati mož Mussolinija v Rimu in potem še Hitlerja v Nemčiji. Mosley se pa jako moti, če misli, da bo propaganda, slična Mussolinijevi ali Hitlerjevi, kaj vlekla. Mosley ima denar, zato bi rad postal tudi slaven, ali da bi se vsaj mnogo govorilo in pisalo o njem. Hoover zopet predsedniški kandidat republikancev. Narodni odbor republikanske stranke je sklenil, da bo stranka zopet kandidirala Hoovra za predsednika. Dne 14. junija 1932 bo kongres stranke v Chicagu, kjer bodo postavili Hoovra za kandidata. Volitev predsednika Zedinjenih držav se bo vršila novembra meseca. Nesramno izkoriščanje zamorcev. V belgijskem Kongu v Afriki je družba Katanga, ki pridobiva baker. Ta družba je dala v zadnjih dveh letih, in sicer v prvem letu 300 in v drugem: letu 240 odstotkov dividend. Družba ima ogromna ležišča bakra. Pridobiva pa poleg bakra tudi druge dragocene kovine. Družba je pričela delati pred desetimi leti. Izkopati so hoteli na leto po 300.000 ton čistega bakra. Kljub svetovni gospodarski krizi je družba pridobila v zadnjem letu 140.000 ton bakra. Poleg nesramno visokih dividend je družba dala od dobička v rezerve okoli 780 milijonov dinarjev. V rudnikih je zaposlenih okoli 14.(KI0 zamorcev. Iz ogromnega dobička je razvidno, kako silno družba izkorišča zamorske delavce. O tem nezaslišanem izkoriščanju se je že javno razpravljalo, toda ne iz pravicoljubja do zamorcev, ampak, da ne bi od lakote in naporov izumrli in s tem družbi onemogočili izkoriščanje zamorskih sužnjev. Družba je zato sklenila, te siromake preskrbljevati z živili in stanovanji, tako, da ji tudi ta »gospodarska« panoga donaša dobiček. — Naravnost čudno je, kako je v današnji kulturni družbi mogoče, da 14.000 delavcev zasluži milijarde kapitalistični družbi, sami pa umirajo zaradi slabih socialnih razmer. Koalicija pri volitvah v Avstraliji. Avstralija je bila zadnje leto v silno težkem gospodarskem položaju. Pri volitvah, ki so se vršile te dni v zvezni parlament, so nastopile meščanske stranke proti delavski stranki. Kljub tej koaliciji je dobila delavska stranka 16 poslancev in neodvisni 7. »Narodna« opozicija je dobila 52 poslancev. Jack Diamond, znani newyorški kralj tihotapcev alkohola, je bil pro-šli teden od svojih konkurentov ustreljen. Proti njemu se je vršil proces radi tihotapstva in je bil radi tega tudi obsojen, a je prijavil priziv na višjo inštanco, ki ga je v ponovni razpravi oprostila. Da proslavi to svojo oprostitev, je povabil svoje prijatelje na bogato gostijo. Ko so bili gostje v najlepših rožcah, so vdrli v lokal maskirani možje, ki so Dia-monda ustrelili. Že lansko leto, ko je bežal pred svojimi ljubosumnimi konkurenti v Evropo in je bil iz Nemčije izgnan nazaj v New York, je izjavil, da bo to njegova smrt. Kdor se z ognjem igra, se gotovo opeče. Ali sl 2e poravnal naročnino T Ako Se ne, stori ftako| svojo dolžnosti Erich Kastner: Citat iz slavne dobe. (Nekaj za stalna omizja.) Neki župnik, ki se je v zaledje zaril, je rekel nekako tako: »Če zdaj bi se Jezus na zemljo rodil, strojnico vzel bi v roko.« Kaj nihče ne ve, kje župnik stanuje? Kje je doma? Rad bi dognal. Povejte mi, pa še nocoj odpotujem. Rad nekaj klofut v nakup bi mu dal. Vsi bi njegovo hišo morali obkoliti. Tu naše rokč, njegov obraz vis-a-vis. Da temu predlogu ne morete pritrditi? Da ni čeden? — Ne — čeden res ni! Da teh besed nihče nikdar ni dejal? Da jih nekdo je potvoril, zlagal? Najhujše na teh citatih je to, da jim verjamejo z mirno vestjo. (Prevedel Mile Klopčič.) r ‘ , pn bol«zn S*23 . ProUP0* k“Wk!^*Ola«» »°ta t\ovcK vsat^Lo Toda v P t rvcosfcn l4*«Tie Cena: Majhne steklenice Din 10.—, srednje steklenice Din 26.—, velike steklenice Din 52.—. Dobiva se povsod. Brezposelnost narašča. OUZD v novembru 1931. Odkar se je pojavilo na denarnem trgu pomanjkanje gotovine, je opažati rapidno napredovanje gospodarske krize. Število zavarovanih delavcev je bilo manjše, kakor istega datuma lanskega leta: 15. avgusta za 2.794 delavcev 1. septembra za 4.591 delavcev 15. septembra za 4.669 delavcev 1. oktobra za 5.468 delavcev 15. oktobra za 6.821 delavcev 1. novembra za 9.119 delavcev 15. novembra za 10.577 delavcev 1. decembra za 11.023 delavcev Tudi za poostritev gospodarske krize je značilno, da se mnogo bolj odpuščajo moški delavci, kakor ženske, Na eno odpuščeno žensko odpade že več kot 6 odpuščenih moških delavcev, mesto nekdanjih štirih. Zdravstvene razmere so se pri moških znatno poslabšale, dočim so se pri ženskah občutno izboljšale (odstotek ženskih bolnikov je padel za —0.32 odst. na 2.56 odst). Padec povprečne dnevne zavarovane mezde (katera odgovarja približno povprečnemu dnevnemu delavskemu zaslužku) je narastel na Din —0.26 ali 3 in ena tretjina odst). Faktično znižanje delavskih plač je pa še večje, ker podjetniki vedno pravilnejše prijavljajo delavce v zavarovanje. Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla za Din 347.792. To pomeni, da je delavstvo izgubilo na plači radi gospodarske krize dnevno blizu Din 400.000 ali mesečno 10 milijonov. Dohodki OUZD-a (bolniški prispevki) so se radi tega znižali za več kot Din 20.000, ali mesečno več kot pol milijona. Pri Vatikanu ni nekaj v redu. Olasilo krščanskih sociialcev se zgraža in obtožuje vatikansko diplomacijo. »V deželi rimske cerkve je nekaj gnilega, v Vatikanskem mestu pa nekaj smrdi«, bi rekel lahko kak novodobni Hamlet. Papež vodi čudno politiko, ki njegove vernike precej vznemirja. Svobodne duhove se odganja in preganja, one namreč, ki mislijo tudi z lastnimi možgani in umom. V zadnjem času so po poročilih katoliških listov bili tako pregnani: dr. Jeglič, dr. Kordač in dr. Sedej. Iz tega razloga prinaša »Delavska Pravica« št. 48 z dne 4. t. m. članek pod nazivom »Cujte! Žalostni smo in strah nas je...«, kjer avtor A. M. (Anton Marinček?) bridko toži nad dejanji rimskega papeža, ki preganja in dopušča preganjanja takih škofov. Nekaj zanimivih mest posnemamo1: »Ko je zapustil svoje mesto nepozabni vladika dr. Anton Bonaventura Jeglič, smo vztrepetali. Zdelo se nam je. da je padel na naš tilnik težak kameni — Iz bratske Češke smo naenkrat začuti novo propoved. Neizprosen boj proti kapitalizmu. Propoved za novo družbo in za novo krščansko gospodarstvo. Propoved je oznanjal praški nadškof Kordač. Ves svet je postal pozoren in poslušal. Tudi ta Je šel. — Ves svet, zlasti južni Slovani, smo z občudovanjem zrli na granitno trdnega in pravega pastirja nadškofa dr. Frančiška Sedeja. Tudi ta Je šel. Zadnja opora katolištva med Slovenci in Hrvati. Šel ni prostovoljno. Kje je vzrok temu?« Ta dejstva navaja »Delavska Pravica«. Zakaj sta šla Kordač in Sedej? »Delavska Pravica« pravi: »Kordač se je uprl vsakemu šovinizmu in zahteval pravico za vse vernike... Ljudska stranka je bila nadškofu Kordaču sploh nenaklonjena. Šrameku se je pozneje pridružil tudi nuncij Ciriaci. Bil je (Kordač namreč) pač obema na poti. K temu so se pridružila še osebna nasprotstva. Nadškof Kordač je sam povdaril, da ni bilo nasprot-stev ined njim in nuncijem radi verskih vprašanj. To le radi politike in osebnih pogledov. — Apostolskemu nunciju je odstopil nadškof polovico svoje velikanske palače. Ni bil zadovoljen. Zahteval je lastno palačo, ki je stala 5 milijonov Kč. Dalje je zahteval še vilo v Karlovih' varih. Vse to so morali spraviti skupaj češki katoličani. Ser veda je zbudilo vse to precej hudo kri. — Nadškof Kordač je frančiškansko priprost v hrani in osebnem občevanju. Tudi to je bilo vzrok spora in obenem padca škofovega. Z moralnega stališča istotako ne moremo odobravati odstopa nadškofa Sedeja. Uradno so javili, da je odstopil radi bolezni. Znano pa Je, da to ni res. Nasprotno, prisiljen Je bil! Laž pn še nikoli ni bila mo-I ralna.« Tako in podobno toži in obtožuje »Delavska Pravica« vatikanski režim, vatikansko politiko, diplomacijo in moralo. Za nas je vse to spet nov dokaz za naše trditve, da je Cerkev — kapitalistična, da hodi s kapitalom roko v roki in da neusmiljeno ruši in odstrani vsakogar, ki bi se upal protiviti. Saj je povedal papež Pij XI. vse tako jasno v okrožnici »Ouadra-gesimo anno«: Smo proti boju s kapitalizmom. Želimo sicer delavstvu večjih mezd, pravic in manj zatiranja ter izkoriščanja, ali to naj da kapitalist sam. Borba proti njemu ni dovoljena. Solidarizem naj ustvari kapitalist prostovoljno. Krščanski socialisti so to okrožnico z »Delavsko Pravico« priznali in morali priznati, ako naj ostanejo še »krščanski«, posledice in konsekvence tega so pa zgoraj! Ali boste prišli že enkrat do spoznanja? Ljubljana. Delavski oder ljubljanske »Svobode« je zopet pričel z rednim in prav intenzivnim delovanjem. Kakor je v mestu zelo oteiko-čeno delovanje za proletarsko kulturo in so se te teikoče zelo pogosto pokazale prav pri Delavskem odru, se je naposled ta prepotrebna delavska institucija vendarle z vsem elanom oživela in zdaj zopet pridno deluje. Po lepih uspehih, ki jih je žel Delavski oder, so se pojavile pogoste zapreke, ki so onemogočale redno in uspešno delo. A vzlic temu je kader zavednih sodrugov in sodružic vztrajal. Zdaj je sredi največjega dela in snovanja, ker sc pripravlja na svojo novo prireditev. Meseca januarja nastopijo člani in članice Delavskega odra kar z dve-mi deli. Na Silvestrov večer sodelujejo pri prireditvi v Delavski zbornici z burko: Kdor je lačen — naj se najč. V nedeljo, dne 3. januarja 1932 oib 8. uri zvečer pa 'bo v Delavski zbornici premijera socialne in psihološke drame Jakob Ruda. Ta igra zahteva velike poglobitve igralcev, zato stavi na igralce in režiserja svoje nedvomne zahteve, katerim bodo s-odrugi in sodružice gotovo kos. Cankar je dosedaj še vedno naš najboljši dramatik, zato je prav, da se delavski igralci preizkušajo ob njegovih delih. Bolj kot kdaj poprej je potrebno, da delavstvo razširja dela svojega genija. Cankar je bil in ostane naš velik glasnik, zato ne smemo dovoliti, da zapraši po policah. On je še vedno živ, vedno večja je potreba po njem in njegovi odločni besedi. Delavstvo naj to razumel Za: veda naj se svojih dolžnosti do Cankarja m prav tako do Delavskega odra. Plačevanje nadurnega dela. Krepka beseda okrožnega sodišča v Mariboru o 50% povišku nadur. — Tudi v sezonskem delu le 10 ur. — Tolmačenje ministra socijalne politike za sodišče ni obvezno. SILVESTROV VEČER V LJUBLJANI. Družabni odsek delavske godbe »Zarja« priredi letos za delavstvo Silvestrov večer v dvorani Delavske zbornice. Na sporedu bodo šaljivi prizori, kupleti, enodejanka: Če si lačen, se najej!, ki bo vzbudila naravnost grmeči smeh. Kdor se hoče udeležiti tega našega Silvestrovega večera, naj se že sedaj oglasi v pisarni »Zarje«. Družabni odsek delavske godbe »Zarja«. Maribor. »Svoboda«. V sredo, dne 23. decembra 1931 ob 20. uri v društveni sobi v Sodni ulici 9, II. nadstropje članski sestanek. Poročalo se bo o kongresu »Svobode« v Ljubljani, nadalje o predstoječih predavanjih in o tečajih za strokovne organizacije ter o delu v dramatski sekciji. Vabijo se vsi člani, da se sestanka sigurno udeleže. Odbor. Nabiralcem prispevkov za dobrodelno akcijo so se od glavnega odbora določili posamezni rajoni, ulice, po katerih bodo hodili od hiše do hiše in zbirali prostovoljne prispevke za pomoč revežem. Mnogo dobrotnikov in javnih korporacij se je tej akciji že odzvalo in so nekateri darovali precejšnje vsote. Žal, da se ravno ona podjetja, ki v Mariboru največ zaslužijo in so največ kriva razširjenja tuberkuloze, najmanj častno izkazujejo. Izredni občni zbor hišnih posestnikov v Mariboru. Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico sklicuje za nedeljo, dne 27. decembra, veliko zborovanje, na katerem se bo razpravljalo o proračunu mestne občine, o davščinah na nezazidane parcele, o kuluku, vprašanju znižanja najemnin itd. Kakor razglašajo meščanski listi, je vstop dovoljen samo članom društva in pa' hišnim posestnikom. Hišni lastniki se bodo torej zopet bavili s proračunom mestne občine, z davščinami in pa znižanjem najemnin. Mestna občina je v svojem lanskoletnem proračunu predvidevala tudi postavko enomili-jonskega posojila, ki bi se naj uporabilo za zidanje zasilnih stanovanj. Do graditve teli stanovanj pa ni prišlo, ker so na merodajnih mestih žal ugodili pritožbi hišnih lastnikov, ki so protestirali proti odobritvi tega posojila. Temu protestu so se takrat pridružili tudi mariborski trgovci, zastopani po svojem gremiju. Protest slednjih je bil tembolj smešen, ker je vendar znano, da morajo tudi trgovci-najemniki plačevati naravnost oderuške najemnine za svoje poslovne lokale. Hišni lastniki bodo topot tudi razpravljali o znižanju najemnin. Ker bo zborovanje strogo tajno, bi se dalo sklepati, da se bodo bržčas odzvali pozivu bana dravske banovine ter prostovoljno znižali najemnino. Mi sicer v to ne verujemo in smo prepričani, da bo prisilil hišne lastnike k znižanju najemnin edinole zakon. Bilo bi umestno, da radi tega banska uprava ugodi zahtevi deset in deaettisoč najemnikov, ki gre za tem, da se vprašanje najemnin končno uredi zakonitim potom ter se na ta način prepreči brezmejno oderuštvo in izkoriščanje najemnikov. Razstava Montessorijevih učil društva »Detoljub«. Minulo nedeljo je delavsko društvo »Detoljub« razstavilo v »Delavskem domu« na Fran-kopanovi cesti Montessorijcva učila. Številni obiskovalci, zlasti delavski starši, so z zanimanjem ogledovali razstavljene predmete, ki so namenjeni za poučevanje malih otrok. Društveni predsednik s. Pelikan, ki že mnogo let požrtvovalno deluje v leni potrebnem delavskem društvu, ie posameznim skupinam nazorno obrazložil pomen poedinih razstavljenih predmetov in pa način, kako Prično otroci uporabljati učila. Na- Poročali smo nedavno, da je mariborsko okrožno sodišče kot druga instanca obsodilo mariborskega stavbenika R. Kiffmanna na plačilo 50% poviška za mezdo zidarja, ki je delal pri Kiffmannu preko 10 ur dnevno. Med tem je izšla v tej zadevi, v kateri je zastopal tožečega delavca odvetnik dr. Reisman, pismena sodba in se torej lahko z zadevo obširneje pečamo. Delavce, zlasti zaupnike, opozarjamo, da si ta članek izrežejo in shranijo, ker je velike načelne važnosti. Sploh si naj delavci, zaupniki in delavske organizacije skrbno shranjujejo naša poročila o delavskih tožbah, ker bodo te sodbe izredne važnosti tedaj, ko bo stopil v veljavo obrtni zakon in ne bomo več imeli v delavskem pravu sodnih odločb. Do tedaj bo sploh treba zbrati vse važnejše sodbe o delav^-skem pravu, da se bomo mogli braniti pred novimi sodišči, ki bodo le pri srezkem načelstvu za tožbe iz delavskih službenih odnošajev. Delovni čas v sezonskih obratih. Kot že navedeno, je tožil v gornjem slučaju zidar stavbenika Kiffmanna za plačilo 50% poviška mezde, ki jo je zaslužil s preko 10-urnim delom. Tožitelj, zidar, je trdil, da je predpisan z uredbo ministra socijalne politike in za trgovino ter jndu-strijo z dne 16. aprila 1929 v čl. 22 pri gradbenih delih 10-urni dnevni ali 60-urni tedenski delovni čas. Tolmačenje ministra za socijalno politiko z dne 19. 5. 1931 br. 24.272, ki pravi, da v smislu t. 8 § 8 zakona o zaščiti delavcev za sezonska dela ni delovni čas v nobenem! oziru omejen in da vsled tega nobenega podaljšanega delovnega časa ni treba plačevati s 50% poviškom, ni v skladu z zakonom in vsled tega neveljaven. Stavbenik Kiffmann pa je nasprotno trdil, da pri gradbenih podjetjih delovni čas ni omejen in da je odločba ministra socijalne politike z dne 19. 5. 1931, ki pravi, da v sezonskih podjetjih delavcem ne gre povišek za nadurno delo, veljavna. Tudi je trdil stavbenik Kiffmann, da je tožiteljev zahtevek proti dobrim običajem v smislu § 879 o. d. z., ker je delavec vedno molče sprejemal mezdo brez 50% poviška in delal preko 10 ur, čeprav je bilo na deski zapisano, da je delo preko 10 ur za-branjeno. Sodba okrajnega sodišča. Prvi sodnik se je res priključil naziranju toženega stavbenega mojstra in tožbo zidarja odbil, češ, da v sezonskem obratu sploh ni nadurnega dela in ga vsled tega tudi ni plačevati s 50% poviškom. Podjetnik bi po mnenju sodišča v L instanci kvečjemu zapadel kazni, če krši določbe zakona in odredbe, ni pa baje obvezan plačati nad 10 ur dnevno ali 60 ur tedensko opravljenega dela s 50% poviškom. jProti tej sodbi se je zidar pritožil na okrožno sodišče v smislu gori navedenega stališča, da velja tudi pri sezonskih, zlasti pa pri gradbenih delih, le 10-urni delavnik dnevno ali 60 ur na teden, a vse preko tega se mora plačati s 50%. Okrožno sodišče je prizivu tudi ugodilo, in sodbo okrajnega sodišča razveljavilo. Razlogi okrožnega sodišča. Prizivno sodišče je izreklo med drugim, da se ne sklada z razlaganjem okrajnega sodišča o plačevanju nadurnega dela v sezonskih podjetjih. Nasprotno, okrožno sodišče je naziranja, da je v določilu §-a 8 t. 156 zakona o zaščiti delavcev povedano, da je plačati tudi delo, podaljšano v okvirju 8, oz. 9 in 10 ur dnevno kot prekočasno delo. Ne gre razlagati zakona tako, da bi bil delodajalec le kaznovan, če uporablja delavca proti zakonu preko zakonito dovoljenega časa, — a delavec bi ne imel pravice, zahtevati za to delo 50% poviška. Določilo §-a 10 zak. o zašč. dela je treba nasprotno razlagati tako, četudi v zvezi z določilom § 8 zak. o zašč. dela, da je vsako delo, ki presega 'zakonito podaljšano delo izven določila § 8 cit. zak., plačati še s 50%. Proti dobrini šegam? Ugovor stavbenika, da je postopanje tožnika-zidarja, ki je zahteval plačilo nadurnega poviška po izstopu iz službe, v smislu § 879 o. d. z. proti dobrim šegam, ni utemeljen. Saj delavec ni zahteval nič drugega, kakor da uveljavlja v zakonu zajamčene pravice. Jalov ugovor stavbenika. Okrožno sodišče je nadalje ugotovilo, da je tudi jalov ugovor tožene stranke, stavbenika Kiffmanna, da je tožnik delal nad 10 ur dnevno brez njegovega dovoljenja in naročila in celo proti njegovi prepovedi. Nasprotno, iz nespornih dejanskih navedb sledi, da je stavbenik tožniku za časa zaposlitve celo plačeval nad 10-urno delo, toda brez 50% poviška. Toženi stavbenik Kiffmann je tedaj to tožnikovo delo v smislu § 863 in 914 o. d. z. sprejel in odobril. Deseturni delavnik za stavbenike. Delovni čas v obratu toženega stavbenika Kiffmanna pa je v smislu točke 8, § 8 zak. o zašč. delavstva v zvezi s členom 22 Uredbe k cit. zakonu omejen na 10 ur dnevno, oziroma 60 ur tedensko. Tolmačenje ministra soc. pol. neobvezno. Tolmačenje ministra socijalne politike in narodnega zdravja od 19. maja 1931 br. 24.272 pa za sodišče ni obvezno, ker obvezujejo sodišče le zakoni in temeljem njih izdane, odredbe, ne pa tolmačenja ministrov. Znani zobozdravnik vJesenicah Dr. Levec Anton se je preselil v Maribor in or-dinira dnevno v bližini Glavnega kolodvora Aleksandrovo c. 10, Krčevina in ki so še do danes ostali nepojasnjeni. Tudi letošnjim ne more priti policija na sled. V noči od sobote na nedeljo so vlomili v pisarno dr. Kukovca, kjer so skušali vdreti v blagajno, kar se jim pa ni posrečilo. V nedeljo zvečer pa so vlomili v pisarno mariborske splošne bolnice, kjer so navrtali blagajno ter odnesli okrog Din 1400.— gotovine in še razne dragocenosti, ter nato brez sledu izginili. Mestno kopališče bo radi bližajočih se praznikov v torek, sredo in četrtek od 8. do 19. ure odprto, potem pa bo zaprto do 29. t. m. Avtomobil je ukradel nekdo celjskemu avtotaksiju Kuglerju in se z njim odpeljal proti Mariboru. O tem so bili takoj obveščeni vsi varnostni organi v bližnji in daljnji okolici, kakor tudi mariborska policija, ki je strogo preiskala vsak došli avtomobil. O tatu dosedaj še ni duha ne sluha. Ukradeni avto je tipe »Fiat« s številko 2—813. Nezgoda. Dne 19. t. m. se je pri padcu raz kolesa ponesrečil Ernetič Franc, poštni uslužbenec, pri čemer je zadobil težje telesne poškodbe. Rešilni oddelek ga je odpremil v splošno bolnico. Mila Favai, Glavni trg 11 (preje Badl) se priporoča z veliko zalogo dežnikov, galanterije, aktovk, nahrbtnikov, kovčegov, glasbenih inštrumentov. Najnižje cene! Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6. SREČKE SO DOSPELE! Štajerska hranilnica na Slomškovem trgu 6 opozarja sodruge na to. Pisarne, industrijska podjetja, šolska vodstva, kupujte edino v naši papirnici, Slomškov trg 6. Guštanj. Podružnica strokovne organizacije kovinarjev sklicuje svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 27. decembra 1931 ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne Milonik. Dnevni red: 1. Poročilo odbora in poročilo o položaju v železni industriji. 2. Volitev novega (jdbora in sestava kandidatne liste za volitve obratnih zaupnikov. Pridite vsi, tudi tisti, ki nameravate pristopiti k organizaciji! »Svobodaši« prirede dne 27. decembra 1931 ob 3. uri popoldne v dvorani Sokolskega doma igro: »Trije vaški svetniki«. Igra je zelo vesele vsebine. Kdor si želi par ur kratkočasenja in smeha, se bo kljub težkim razmeram udeležil prireditve. Vstopnina ni pretirana. Med odmorom igra delavska godba na pihala. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. Meh za smeh. Nesramno, Mark Twain je nekoč dobil od uglednega Amerikanca pismo, pa ni nanj nič odgovoril. Zato mu je ugledni Amerikanec napisal drugo pismo in mu priložil pisemski papir in znamko. Mark Twain je odgovoril po dopisnici: »Papir in znamko prejel, prosim za ovitek.« * ^ Za vnuke mu gre! Ko se je arhitekt Poelzig v drugo ženil, mu je njegova 12 letna hčerka napravila pridigo, zakaj jemlje tako mlado ženo, ko je že ona, njegova hčerka, godna za možitev. Oče pa ji je odgovoril: »Veš kaj, draga moja j— svoje vnuke si bom napravil kar sam!« bava teli Montessorijevih učil je za društvo »Detoljub« gotovo velikega pomena, zlasti pa radi tega, ker je to prvi način uvedbe modernimi pripomočkov za samouk proletarske dece. Popoldne se je ob lepi udeležbi staršev vršila skromna obdaritev otrok. Običajnega otroškega rajanja, kakor v prejšnjih letih, pa društvo letos ni priredilo. Letni računski zaključek mestne občine je razgrnjen v mestnem knjigovodstvu in je na vpogled vsem občanom do 31. decembra t. I. Kdor bi hotel proti zaključku ugovarjati, to tudi lahko stori. Lepo uspel koncert bratislavske filharmonije v Mariboru. Koncert bratislavske filharmonije, katerega je priredila tukajšnja JC-liga, se je vršil v soboto, dne 19. t. m., v dvo- rani »Union« ob lepi udeležbi občinstva. Z mojstrskim izvajanjem težkih skladb so gostje nudili udeležencem izredni umetniški užitek, za kar so želi obilo zasluženega priznanja. Mariborsko gledališče. V torek, 22. dec., ob 20. uri »Ženitev«, abon. B; sreda, 23. dec., zaprto; četrtek, 24. dec. zaprto; v petek ob 15. uri »Rdeča kapica«, ob 20. uri »Viktorija in njen huzar«, premijera; v soboto. 26. dec., ob 15. uri »Ženitev«, ob 20. uri »žemlja smehljaja«; v nedeljo, 27. dec., ob 15. uri »Ptičar«, ob 20. mi »Viktorija in njen huzar«. Vlomilci na delu. V Mariboru je že precej časa na delu dobro organizirana vlomilska družba, ki zlasti ob praznikih izvršuje vlome po mestu. 'V spominu so še številni vlomi, ki so se izvršili lansko leto okrog božiča, DARUJTE TOKRAT PRAKTIČNO! Letos hoče vendar vsak štediti, zato daruje le praktična darila! Mi Vam pri tem pomagamo. Naše pletenine so časovno poceni in obenem praktične! Za otroke: puloverji od 35 Din telovniki 28 Din sviterji 44 Din sheaker 55 Din Za dame: puloverji od 80 Din spod. hlače od 25 Din telovniki 50 Din majice 20 Din telovniki z ovratnikom 60 Din nogavice 8 Din hlače iz trikoja 21 Din rokavice 15 Din puloverji od telovniki sviterji gamaše Za gospode: 70 Din 80 Din 120 Din 24 Din pletene samo-veznice 5 Din naramnice 10 Din nogavice debel. 9 Din žepni robci 30 Din Ostanki pletenin, nogavice itd. za polovično ceno. Obiščite nas in skrbeli bomo, da boste dobro postreženi! C. BUDEFELDT, MARIBOR 2gS«** Ciuar obleke Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi TIVAR OBLEKE za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do najnižjih cenah: CENA OBLEK ZA GOSPODE. . T"............. Z4 DEČKE:................. / GAMBETA OD 11 DO 14 LET: Din 240-Din 200* do 750-—; do 330*—; do 270*—; do 150—; Din 210- MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET: . . Din 130" OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET......................... Din 110*— do 270*—; RAGLAN:................................................. Din 650-— ; HLAČE:.................................................. Din 90‘— do 180’—. .Vrsta Tek. štev. Pazite na gornjo ceno Obiščite naše prodajalce v Mariboru: Jakob Lah, Glavni trg 2 in Veletrgovina H. I. Turad, Aleksandrova c. 7 pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb / Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu t Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno: Pazite se vred ponaredbami! Vsakdo mora čitati Fr. Žgeifevo knjigo o spolni vzgoji Stane 8 Din in se dobi v vseh knjigarnah. uh i m MALA NAZNANILA. Vsi letni naročniki dobe zastonj 14 karatno originalno amerlkansko zlato nalivno pero ali pa KUrschnarJev rolnl leksikon, (900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev. Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „RadloH welt“. Naroča se Admlnlstratlon der „Radio-welt“ Wien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, Interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke. Šolske torbice, aktovke, kovčeki, preobleke za kovčeke, damske torbice, denarnice, pasovi itd. Istotako tudi poceni popravila v novo otvor-Jeni torbami JOSIP KARLO, MARIBOR. Kopališka ulica štev. 2 (Scherbaumov paviljon). tu in inozemske nogavice po nizkih cenah. Trgovina z rokavicami in stezniki Marija Sieber, Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9. Šivalne stroje, gramofone, otroške vozičke, kolesa popravlja JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnica, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Pletenine, ~i. S£ Jenski in kosmetltfil predmeti, po-trebiCIne za otroke, nogavice, rokavice, roina dela In krojaike po« trebžeine. FRANC ŠKOF, 23. •o U < o c 2-X *r c/) Q w 2.5 g o. ® 3 < ? o - O 3 £ NI » TJ n 3- 01-— 2.?? IN fii