St. 445. V Ljubljani, četrtek dne 25. maja 1911. : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1-50; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10—, četrtletno K 5 —, mesečno K 1'70. Za inozemstvo celoletno K 30'—. : Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Našim cenjenim naročnikom. Od 1. junija 1.1. naprej znaša naročnina na „Jutro “ v Ljubljani z dostavljanjem na dom mesečno K 1*50, četrtletno K 450, polletno K 9-—, celoletno K 18-—; s pošiljanjem po pošti v avstro-ogrski monarhiji ter Bosni in Hercegovini mesečno K 1‘70, četrtletno K 5'—, polletno K 10-—, celoletno K 20'—; za inozemstvo četrtletno K 7 50, polletno K 15'—, celoletno K 30'—. Da ne bo kakih pomot, sporočamo našim cenj. naročnikom tudi to: povišanje naročnine se začenja pri vsakem naročniku od dneva, do katerega ima že plačano naročnino; oni ki so naročnino že plačali do 1. julija, avgusta, ali tudi do konca leta po dosedanji ceni, bodo plačevali povišano naročnino šele od 1. julija, avgusta itd., oziroma od novega leta naprej. In tudi vsem onim ki podaljšajo pred prvim junijem naročnino, ali se pa pred tem dnevom naročijo na »Jutro", se bo računala naročnina do dneva, do katerega jo plačajo, po dosedanji ceni; to velja tudi za vse zaostanke. Ko sporočamo to našim cenj. naročnikom, jih prosimo tudi, da bi redno plačevali naročnino, ker samo na ta način bo »Jutru" zasiguran obstoj. Naš Kras. Nekateri pravijo, da priroda vpliva na čustvovanje, pa tudi na mišljenje ljudi. Mogoče je nekaj resnice na tem, resnica je tudi, da so južni kraji naše slovenske zemlje bolj napredni, nego severni, ali zato, ker so bliže morju in dalje od Dunaja, kdo ve. Resnica je, da je bila naša lepa Notranjska prva na nogah ob času narodnega probujenja in da je tudi pozneje vedno najodločneje pokazala svoje slovensko napredno lice. Saj so se na kraških tleh oglasile one kremenite in vznešene besede, ki še danes odmevajo med našimi gorami: Čujte gore in bregovi da sinovi Slave smo. Miroslav Vilhar je bil, ki je zapisal te besede. In njim podobnih se je mnogo oglasilo iz onih notranjskih probujenih krajev. Tam je vstal tudi prvi slovenski napredni list »Naprej", ki mu je bil urednik Fran Levstik, lastnik pa Vilhar. »Naprej" se je prvi odločno postavil za slovenske pravice in je šel zanje z vso vnemo v boj. Da, Miroslav Vilhar je bil prvi politični mučenik, kajti zaradi člankov v »Napreju" je bil obsojen v ječo. Toda Notranjci so stali takrat krepko na nogah in so napravili »Tabor" na Kalcu, ki je bil eden prvih in največjih slovenskih taborov, kjer je na tisoče zbranega naroda zahtevalo svoje politične pravice. Taka je bila naša Notranjska. ^ Ko smo pred nekaj leti odkrili kraškemu prvobojevniku Miroslavu Vilharju spomenik v Postojni, smo se spominjali teh časov, in ko smo videli one krepke kraške postave, ki so prišle s slovenskimi zastavami od vseh strani one trde skalnate zemlje, smo se čudili, kako je mogel po teh krajih zavladati klerikalizem, V resnici je bil naš Kras zadnji, ki je padel v klerikalne roke; držal se je krepko in trdno, kakor kraška skala. Naša Notranjska je lepa in bogata zemlja, mnogo zakladov nosi v sebi in na sebi. Na Notranjskem so bogati in veliki posestniki, marljivi podjetniki in trgovci. Saj je mnogo Kraševcev prejšnje čase prišlo v Trst in na Reko in so si tam s pridnim delom ustvarili lepo premoženje. To je znamenje, da prebiva po naših notranjskih krajih podjeten in delaven narod, ki je zmožen dobro gospodariti na svoji zemlji. Zato se je vsa slovenska zemlja začudila, ko je pri zadnjih volitvah na Notranjskem zmagal tudi Gostinčar. Nihče ni mislil, da bi se moglo kaj takega zgoditi in vendar se je zgodilo na naših kraških tleh. Boj je bil hud, nazadnje seveda je zmagal pritisk farovžev. Zato je bila ta zmaga le na videz in naši samostojni in zavedni možje niso pozabili, da si morajo izbrati za poslanca moža iz svojih vrst. Poslanec Gostinčar je bil v svojem kraju skrajno nepriljubljen, kajti bil je poslanec okraja, kjer živi mnogo uglednih mož in gospodarjev, ki sami najbolje poznajo domače razmere in potrebe in njim ne more biti prijetno, da jih zastopa v državnem zboru — Gostinčar. Zato je vse kroge razveselila vest, da je nastopil kot kandidat tega okraja domačin g. Sicherl iz Logatca, ki je znan po vsem okraju in uživa povsod mnogo ugleda. Čast in ponos vsakega okraja je, da ima poslanca iz svoje srede, moža, ki je vnet za blagostanje in napredek svojega domačega okraja. Naj bi naša Notranjska zopet dvignila svoje moči in se osvobodila klerikalnega gospodstva. Sedaj je zopet čas volitev. Kaj naj reko volilci, ako njih bivši poslanec niti ne sme med nje, ker je proti njemu vložena tožba zaradi žaljenja časti! Bivši poslanec Gostinčar torej ne more v svoj okraj, gotovo pa pojdejo zanj tja drugi in končno bo zopet odločila duhovniška komanda. Možje Notranjci 1 Dokažite, da hočete na svoji zemlji sami odločevati in po svoje voliti moža iz svojih vrst, Zato ne izgubljajte časa, pojdite na delo med ljudstvo in pojasnite mu pomen novih volitev. Spomnite se boljših časov, ko vaša lepa Notranjska še ni trpela pod klerikalnimi gospodarji, ko je kraški narod samozavestno in ponosno stopal na boj za narodne in ljudske pravice. »Naprej" bodi vaše geslo. Iz slovenskih krajev. Iz Tomačevega pri Ježici. Občinske volitve v ljubljanski okolici stoje pred durmi. Klerikalci razvijajo že jako pridno agitacijo in hodijo od hiše do hiše in pobirajo pooblastila. Posebno se pehajo za klerikalne sleparje oče Štefek, ki bi si na vsak način še rad ohranil odborniški stolec. Silno ga zlasti skrbi, kaj bo z Ježico. Neprestano izprašuje svojega pristaša Ahlina na Ježici, kak je tamkajšnji položaj. Štefek si je vtepel v glavo, da mora na vsak način vreči z županskega mesta sedanjega splošno priljubljenega župana Vilfana, kar se mu pa kljub strastni agitaciji ne bo posrečilo. Sicer se pa, kakor čujemo, g. Vilfan nazadnje ne poteguje toliko za županski stolec in ga rad prepusti podrepnemu Dimniku, vulgo Štefku. A naša naloga je, da pri volitvah pomedemo z -različnimi Dimniki in Ahlini in izvolimo za župana moža, kateremu je na srcu le blagor občanov, ne pa navadna slavohlepnost in ošabnost. Iz Vrhnike. Državnozborske volitve so pred durmi. Kandidat narodno-napredne stranke za naš volilni okraj je Ivan Sicherl, posestnik v Logatcu, klerikalna stranka kandidira politično ničlo Gostinčarja. Sramota, stokratna sramota je za nas, da je Gostinčar sploh že kedaj zastopal nekdaj najnaprednejše kraje kranjske dežele, v dobi Miroslava Vilharja vsem Slo- vencem vzgledne Notranjske. Takrat je imela narodno-napredna stranka v izbiri kandidata srečno roko, kajti Sicherl je v vsem svojem okraju toli poznan in priljubljen mož, da bi pri količkaj resnem delu, pri količkaj številni podrobni agitaciji sigurno zmagal. Brez intenzivnega boja seveda ne bomo dosegli nikakega uspeha — in zopet bo ignorant Gostinčar reševal vseučiliško vprašanje v državnem zboru Nemcem v zabavo in nam Slovencem v večno sramoto in škodo. Vsa naša javnost je edino v misli: Gostinčar ni sposoben, zastopati naše interese v avstrijskem parlamentu, pkajti tja naj se pošiljajo najtalentiranejši in najbistroumnejši naši ljudje, cvet narodne inteligence, dika politične zrelosti našega ljudstva! — Kolikokrat se je slišalo to mnenje posebno pri mizah vrhniških politikov v različnih gostilnah. Toda ti gospodje so veliki v besedah, a majhni, silno majhni v dejanjih! Stavim glavo, da bodo udrihali s cepcem in kijem nad nerazsodnostjo in politično nezrelostjo našega ljudstva po končanih volitvah, a sedaj, ko bi bilo treba delati, ko bi bilo treba zastaviti vse svoje moči. da pade največja sramota z obraza našega naroda, sedaj sede po gostilnah, kvar-tajo. pijo, politizirajo, navdušujejo se za napredek Slovencev in — ne mignejo niti z mazincem! In tako se bo zgodilo, da bo Vrhnika pokopala vse, kar se bo doseglo v Logatcu, Idriji, Cerknici in Postojni! Apeliramo v zadnjem trenotku na merodajne osebe vrhniškega okraja! Manj besed in več dejanja 1 Ni naprednjak oni, ki se vedno in vedno bije na prsa in utaplja najmanj trikrat na dan farja v žlici vode, naprednjak je oni, ki se ne straši dela, ki se ne boji žrtvovati par uric ki bi jih menda lepše uporabil v svojo zabavo, naprednjak je oni, ki svoje naprednosti ne nosi samo na jeziku, ampak jo udestvuje tudi z dejanji! Nezadovoljnost z duhovskim terorizmom morda nikjer na Kranjskem ni tako v cvetju, kakor baš v vrhniški okolici! Naj se le pomisli na Št. Jošt, Veliko Ligojno, Bevke itd. kjer so se ljudje sami od sebe že neštetokrat uprli farjem in njihovemu despotizmu treba je le malo, prav malo agitacije in ljudje bi se dvignili kakor en mož zoper izkoriščevalce svojih pravic in interesov! Brez dela in brez truda seveda ni bila še izvojevana nobena zmaga, sramotno pa je propasti vsled lastne nedelavnosti, vsled lastne lenobe ! Poživljamo torej Vrhničane: delajte, delajte in še enkrat delajte, da vržete največjo sramoto, za katero bomo delali odgovorno vas in nikogar drugega, če zopet zmaga in pride v državni zbori Quod erat demon-strandum! Iz Škofje Loke. Glede na dopis v Vašem cenjenem listu št. 443. iz našega mesta, v katerem grajate naše mestne očete, ker so na zadnji seji občinskega odbora glasovali za predlog, da naj se tukajšnjemu nunskemn samostanu odstopi brezplačno del neke mestne ulice, ki jo namerava samostan obzidati, poročamo Vam, da je Vaš g. dopisnik v zmoti, ako meni, kakor si lahko vsak razlaga iz tega dopisa, da so za ta predlog glasovali vsi na seji navzoči napredni občinski odborniki. V boljše razumevanje tega glasovanja navajamo sledeče: Tukajšnji nunski samostan je res prosil naše mestno županstvo za brezplačni odstop kakih 9 metrov dolge ulice (zagate) in sicer zategadelj, ker je prva hišica od nunskega dvorišča proti hiši št. 103., prešla v last samostana in si jo samostan hoče obzidati tako, kakor ima sploh vsa svoja poslopja v bližini samostana popolnoma obzidana. Samostan se je v svoji tozadevni prošnji skliceval na to, da vzdržuje otroški vrtec (naravno, da brezplačno ne), ki je za otroke mestnih prebivalcev vzgojnega pomena in v odškodnino za to »dobroto", naj b: mesto brezplačno odstopilo navedeni del ulice. Z ozirom na to je g. mestni župan, ki so ga izvolili napredni občinski odborniki, saj mu klerikalni odborniki še enega glasu ne privoščijo, priporočal ugoditev te prošnje, kar so nekateri napredni odborniki takoj ugovarjali. Celo neki klerikaini obč. odbornik je zahteval, naj bi samostan za ta odstop, če druzega ne, vsaj izravnal oni zid od stopnic pri nunski cerkvi proti temu dvorišču, pred katerim je ta del ulice in kateri zid ima vse mogoče grbe in robe na sebi in kar bi moralo županstvo že zdavnaj zahtevati, da se to tudi izvrši, kajti ta zid ni nikakor v okrasje našemu mestu. Toda g. mestni župan je le vstrajal na tem, da bi se mestni svet, ki je baje malenkostne vrednosti (v resnici pa je nunski samostan gotovo voč kakor 500 kron vreden), samostanu brezplačno odstopil, to se pravi: podaril. Neki klerikalni občinski odbornik je seveda po takem priporočilu od strani g. župana prevzel na se predlog, ki ga je potem g. župan dal na glasovanje. Pri tem glasovanju je bilo navzočih 11 naprednih in 5 klerikalnih odbornikov ter g. župan. Teh 5 klerikalnih odbornikov in pa 3 napredni, po svojem socijalnem stališču in izobrazbi na višji stopnji od ostalih 8 stoječi odborniki, ki so se dali zapeljati in so se torej pridružili klerikalcem tako, da je bilo za predlog 8združenih in 8 odločnih in neupogljivih naprednih odbornikov pa proti predlogu. Dolžnost g. župana je torej bila v tem slučaju, da s svojim^ glasom odloči za ali proti predlogu. Žal, da je glasoval za brezplačni odstop. S tem činom menimo, da g. župan ni ravnal previdno, kajti pri svojem dirimiranju bi bil moral vpo-števati gospodarsko stališče mestne občine, ki ni posebno ugodno in bi bil v očigled temu vsekakor moral glasovati proti predlogu. S tem torej popravljamo očitek v „Ju-trovem" dopisu na one 8 naprednih občinskih odbornikov, ki so glasovali proti predlogu, in katerim izrekamo za njihov možati nastop javno zahvalo! — Spričo tega dejstva naj nam bo še dovoljeno povdarjati, da je po našem mnenju sprejem tega predloga za mestno občino, v kolikor se tiče ekonomičnega vprašanja, škoddljiv, kar je samoobsebi umljivo, če ima občina dolge in le z veliko težavo rije naprej s svojo sedanjo obč. doklado ter je skoro neizogibno, da bo te doklade morala v bodoče še povišati, ako bo hotela izhajati. Pa tudi v pravnem oziru se nam zdi predlog nezakonit. Res je sicer, da določa § 28. obč. reda, da sme občina, držeč se danih državnih in deželnih zakonov, po svoji volji in-svobodno gospodariti, a s tem še ni dana občinskim odbornikom oblast, da smejo z občinskim premoženjem ravnati tako, kakor z lastnim, to je, da bi občinski svet komu kratkomalo smeli tudi podariti. Ta predlog se nam zlasti zdi nedopusten tudi, ker zapoveduje prvi odstavek § 62. obč reda, naj se glav-niško premoženje in glavniško občinsko posestvo, njene naprave in pod-občine ohrani nezmanjšano. Deželni odbor pa mora na to tudi paziti, ker mu določno zapoveduje prvi odstavek § 89. obč. reda na katerega ga s tem opozarjamo z zahtevo, da stori tudi svojo d o 1 ž- Kmetska posojilnica ljubljanske okolice. Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 lh °!0 brez odbitka rentnega davka. LISTEK. MICHEL ZEVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. — Pozdravljen, Skalabrino, je odgovoril razbojnik važno. Vesel sem, da zopet vidim starega tovariša. Skalabrino se je zdel jako miren. V resnici pa je napenjal se moči, da ne bi skočil v grlo temu človeku, ki ga je bil *dal, spravil ga v beneško ječo ter mu ugrabil njegovo hčer. _ . — Prisegel sem Juani, da ne sunem prvi! je godrnjal sam pn sebi. Med tema dvema človekoma, ki je vsakdo želel njune smrti, ^jegov surovi obraz se je krivil od napora, ki ga je delal, da Se ne bi zdel vznemirnejši od svojega nasprotnika. Skalabrino je nazadnje izpregovoril. .. — Hotel sem govoriti s teboj, je dejal, preden se odločim, 311 naj te smatram za človeka, ali naj te ubijem kakor psa. Sandrigo se ni zganil. Odgovoril je samo. • Samo tvojih besed čakam, da ti odgovorim na isto vprašanje. . — Vidiš, Sandrigo, kaj sem ti prišel povedat. Sovraštvo se |e rodilo v tvojem srcu, dasi sem ravnal s teboj kakor s prija-‘e|jem. To sovraštvo te je tiralo v strašen zločin, ki ga zakoni našega gorovja kaznujejo s smrtjo: Ovadil si me. Ti si tisti, ki kriv, da so me prijeli. Ali priznaš? Ali tajiš? u. — Ne priznam, je dejal Sandrigo hladnokrvno. Samo kr,vec prizna. ~~ Torej tajiš? — Ne; jaz sem tisti, ki te je dal prijeti. tm*i ~ D°Pro, je dejal Skalabrino. Streslo ga je. Sest let sem pei pod svinčenimi strehami in v temnici, šest smrtno dolgih mar t Če bi bil u zagrešil še tako grozodejstvo, vendar ne bi Pa svojo vest greha, da sem nameril tvojo pot po goro“ vzdihljajev. No, jaz sem ušel. Nato sem te srečal v — Da, tisti dan, ko si mi ukradel mojo četo, je dejal Sandrigo in stisnil pesti. Tisti dan, ko sem moral zaradi Rolanda Kandiana vpričo svojih tovarišev prositi milosti ... In kaj potem ? — Potem? ... Poslušaj; tu postaja stvar strašna. Je na svetu ženska, ki ji bije v prsih najplemenitejše vseh src; ljubim jo in jo častim kakor sestro; o njej vem dejanja, ki sem jokal nad njimi od ganjenosti. Ti poznaš to žensko: ime ji je Juana. Sandrigo se je ostro nasmehnil. — V vsem tem pa je ena velika nesreča. Ta namreč, da te Juana ljubi. Da ljubi tebe. Zakaj? Kako? Ne vem. Toda ona te ljubi, to je gotovo. Brez tega, Sandrigo, bi te bil že ubil. — No, in kaj še ? — Počakaj. Juana je bila sprejela v svoje varstvo mlado deklico ... — Bianko. Ugrabil sem jo, res je to; in res je tudi to, da sem se v ta namen okoristil ravno z Juanino ljubeznijo do mene. Skalabrino je začutil, da se mu dela megla pred očmi. Blazna misel umora mu je zablisnila v možganih. Toda premagal se je. — Ti lahko odkupiš svoje zločine, je dejal zamolklo. Vrni mi to deklico, Sandrigo; Juana te ljubi, ona postane tvoja žena; in jaz ti prisegam, da te storim bogatega in ti pripravim srečno življenje, stokrat srečnejše, nego si moreš misliti in želeti. — Ali res? — Prisegam ti! — Rad bi sprejel tvojo ponudbo, toda brani mi dvoje mogočih razlogov. — Kakšnih? — Prvi je ta, da če ljubi Juana mene, pa jaz ne ljubim nje. — In drugi? • — Drugi je ta, da Bianka, tista deklica, ki jo ti zahtevaš od mene ... — Torej ? — No torej, da ljubim ravno njo! Skalabrino je vstal. Tako strašen je bil njegov bledi obraz in njegove krvave oči, da je Sandrigo vztrepetal. — Ti praviš, da ljubiš Bianko? — Na pomoč! je zarjul Sandrigo namesto odgovora, Obenem je besno prevrgel mizo, ki je stala pred njim. V tistem trenotku, ko je Skalabrino rohneč potegnil bodalo, je skočilo v sobo šest mož ter planilo nad Skalabrina. Ta je odskočil, da bi se umaknil v kot. Ko pa je stopil nazaj, mu je zmanjkalo tal pod nogami. Njegove roke so se iztegnile ter se prijele za tla. Sandrigo je dvignil stol, na katerem je sedel. Stol je padel s treskom na Skalabrinovo glavo. Roke so izpustile oporo. Padel je. Bartolo je zaprl pokrov. Skalabrino je padel v črno temo, omamljen od zadanega mu udarca. Njegova glava je udarila še ob eno izmed strmih stopnic, ki so vodile v globočino. Obležal je v nezavesti. Naenkrat pa ga je osvestil čuden hlad. Misel na strašno nevarnost, v kateri se je nahajal, se je predstavila njegovemu duhu s čudovito in strašno točnostjo in jasnostjo. Vstal je, omahujoč v tisti omotici groze, ki popade tudi najmočnejšega spričo neizogibnega pogina. In v njegovi razburjeni domišljiji se je obnovila povest, ki mu jo je pripovedal Žaneto tam gori na solnčni cesti, obnovila se s takšno zmagujočo intenzivnostjo, da se mu je zdelo, da vidi to cesto pred seboj, vso belo, z lahnimi oblaki prahu, s starimi, stoletnimi cipresami, dvigajočimi se kakor važni možje, ki pozdravljajo drug drugega, in s širokimi travniki rodovitne ravnine . . . Zdelo se mu je, da sliši Žanetov glas, šaljiv in drhteč obenem, kako mu popisuje zadnjo sobo, vrata v tleh in smrtonosno klet ter pravi nazadnje: — Vidiš, da človek v tej kleti ne umrje od žeje . . . Vsa ta prikazen pa je minila naglo kakor blisk. Okrog njega je bila črna tema. Nekje nad svojo glavo je slišal zamolklo šumenje, mešajoče se z ostrim žvižganjem. Obenem je začutil ob nogah mrzel hlad. Izvil se mu je hripav krik obupa: — Kanal I . . . Železna plošča! . . . Voda prihaja 1 . . . Zares je prihajala, počasi sicer ... a prihajala je . . . ________________________________ (Daljf.) n o s t, ki mu je veleva drugi odstavek tega paragrafa. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju pa prosimo, da se posluži v § 95. obč. reda mu dane pravice in prepove izpolnitev nezakonitega sklepa našega občinskega odbora. Slovanski jug. Srbija in jugoslovanska misel. Naši širši javnosti na slovanskem jugu ni mnogo znano, koliko Srbija danes ne samo čuti, nego tudi v resnici dela za jugoslovansko misel. Poleg časopisa »Slovenski Jug", ki je vzbudil z vsestranskim obdelovanjem jugoslovanskega vprašanja in svojimi informativnimi članki o politično-soci-jalno-kulturnih razmerah v vseh jugoslovanskih pokrajinah od Triglava do Carigrada velikansko zanimanje za jugoslovansko vprašanje v najširši srbski javnosti, delajo za propagiranje jugoslovanske misli enako tudi vsi drugi srbski časopisi. Ni čudo, da je to dejstvo učinkovalo na srbske uradne kroge, kateri svoje dejanje vedno prilagodujejo razpoloženju svojega naroda. Da je to resnica, navedemo v dokaz najnovejši tozadevni slučaj iz srbske skupščine. Na sobotni seji je bila na dnevnem redu obravnava o gledališkem zakonu. Po načelnem sprejemu tega zakona, ki je urejen popolnoma v duhu velike kulturne vloge modernega gledališča in po materi-jalno-moralnih potrebah igralcev in ostalih gledaliških funkcijonarjev, se je pričela specijalna debata. Kot prvi govornik je predlagal ex-minister Ljuba Jovanovič, naj se drugemu članu zakona pristavi, da je srbsko-hrvatsko narodno pozorišče dolžno gojiti in uprizarjati poleg srbske tudi hrvatsko, slovensko in sploh jugoslovansko dramo. Z viharnim pritrjevanjem cele skupščine je bil ta dodatek k zakonskemu projektu sprejet. Tako v Srbiji! A kako mi v Avstriji gojimo jugoslovansko idejo in vzajemnost? Srbija ustvarja zakone, s katerimi se utrjuje realna podlaga jugoslovanske vzajemnosti, v Avstriji se vsaka najnedolž-nejša jugoslovanska manifestacija preganja kot »veleizdajniška*. Avlatična katastrofa v Parizu in obisk kralja Petra. Znana strašna aviatična katastrofa v Parizu je pov-zrožila v Belgradu veliko razburjenost zlasti radi tega, ker se je nahajal baš v tem času kralj Peter na svojem potovanju v obisk k predsedniku repu-bike Fallieresu in francoskemu narodu. Ko se je zgodila nesreča, je bil kralj Peter že v Baselu v Švici. Tamkaj mu je poročal o grozoviiti katastrofi francoski belgrajski poslanik Deto, ki je kralja čakal v Baselu. — Kralj je poslal predsedniku republike Fallieresu globoko sožalje povodom nesrečnega dogodka in ga po skupnem dogovoru z zunanjim ministrom drjem. Milovanovičem zaprosil, da naj se uradni obisk odgodi na poznejši čas vsled obče žalosti. Isto je telegra-fično sporočil ministrski predsednik Milovanovič ministrskemu predsedniku Pašiču, ki je takoj sklical ministrski svet na posvetovanje. Ministrski svet je bil sol olaren s kraljevim sklepom, da se obisk odgodi. Istotako je učinkovala pariška katastrofa na srbsko narodno skuščino, katera je pondelj-kovo sejo posvetila spominu na žrtve zadnje francoske aviatiške katastrofe in je preko svojega predsednika An-dre Nikoliča kondolirala predsedniku francoskega parlamenta in francoskemu narodu. Predsednik je izjavil v skupščini, da se odgodi kraljev obisk v Parizu do polovice junija ali pa do jeseni. Francoski časopisi o kralju Petru in Srbiji. Za obisk kralja Petra WAT,I LISTEK. Dunajska bajka. Prijatelj! Tožiš, da je življenje postalo realno, da je izginila s sveta romantika, da je mladina izgubila ideale. Stari pijo in kartajo, mladi pijo in pojejo. Nihče več neče pisati, či* tati, ljubiti. Živi se trenutku, dela se samo na videz, ljubezen je zasmehovana beseda. Vsak vidi le sebe, nosi se visoko, misli na karijero. Narod, kultura, napredek, vse je fraza. Nič resnega, nič resničnega. Egoizem, cinizem, nihilizem je zavladal! Tako pišeš ti, pesimist. Toda jaz ne verujem. Poznam tebe in še nekaj naših. Zato ne verujem. Ali se Ti ne zdi, da smo rojeni idealisti? Saj nič drugega ni mogla roditi slovenska mati, in nič drugega ni mogla vzgojiti domovina tam na jugu. Toda razumem: trenutek človeka lahko užali, razmere utrudijo — in ne čudim se, da si se pospel do onih jeremijad, Vsaj en zgled bi hotel videti pred seboj, da bi mogel reči: ni vse tako. Vsaj en zgled — in ko bi bil to vsaj jaz sam, a zdi se mi, da se že tudi mene loteva omot nica nad tem propadom, kamar padajo naše najboljše sile. Tako pišeš. Vem kaj hočeš reči: maj je in ljubezni se pri predsedniku francoske republike, ki je sedaj radi znane zrakoplovne katastrofe odgoden, so bile pripravljene velike priprave v Parizu. Vsi najuglednejši listi so pisali članke o srbskem kralju in Srbiji, polne simpatij in prijateljskih izjav za srbski narod, ki je, kakor pravi »Ozinione", zaslužil v borbi za svoj narodni obstanek, ugrožen od Avstro - Ogrske, zlasti v zadnjih časih — simpatije celega kulturnega sveta. Originalne članke in razgovore s srbskim ministrskim predsednikom Pašičem, kakor tudi govor v čast francoskega naroda skupštinskega predsednika Nikoliča, prinašajo tudi »Temps", »Matain", »Petit Parizen'* in drugi. Splošni pregled. Prof. dr. Masaryk v Dalmaciji. Te dni se nahaja na hrvaško-dalma-tinskem primorju prof. dr. Masaryk. V Dubrovniku mu je priredila hrvaška in srbska mladina slavnostni koncert s sodelovanjem hrvaške in srbske domače godbe. Masaryku so bile prirejene burne ovacije. Politične gonje na Hrvaškem. Na Hrvaško se, kakor se zdi, vrnejo zopet Rauchovi časi. Jutri se začne Hinkovičev proces. Včeraj pa se je razširila iz Zagreba čudna vest, da je zazrla policija urednika »Hrvatske Slo-bode“, organa Starčevičeve stranke prava, Ivana Peršiča. Razlog temu zaporu je pisanje omenjenega časopisa zoper nove telefonske imenike, ki so za Hrvaško ravnotako kakor za Ogrsko v madžarskem jeziku Peršiča obtožuje državno pravdništvo »zaradi motenja javnega miru“. Kot odgovorni urednik .Hrv. Slobode\ ki je zaradi tega izšla v posebni izdaji, je bil podpisan poslanec dr. Mile Starčevič. Potovanje turškega prestolonaslednika. Jutri nastopi turški pre-stolnnaslednik svoje potovanje po Evropi. Med drugim bo obiskal tudi London, Berlin, Rim, Pariz in Dunaj. S seboj bo imel večje spremstvo. Potovanje ne bo imelo nikakega političnega pomena. Seja francoskega ministrskega sveta. V torek se je vršila pod predsedstvom predsednika francoske republike Fallieresa seja ministrskega sveta, kjer je bilo sklenjeno, da ves prihodnji mesec v znak splošne žalosti radi nesrečne katastrofe v Parizu izostanejo vse seje državnih institucij in da se ministri en mesec ne udeleže nobenih javnih prireditev. V pe tek se vrši pogreb ubitega vojnega ministra Berteauxa. Za nagrobnega govornika je določen justični minister Perier. V nedeljo se bo zopet višila seja ministrskega sveta in sicer v bolniški sobi ponesrečenega ministrskega predsednika Monisa. Določil se bo namreč primeren naslednik Ber-teauxu. DNEVNE VESTI, Voznega reda nismo dobili vsega pravočasno od knjigoveza in za to ga pošiljamo danes samo naši tržaški podružnici, zunanji naročniki in prodajalci »Jutra" ga dobijo pa jutri. Ali je Kristus tudi tako delal? V Ljubljani so postali šenklavški duhovni tako ošabni in drzni, da ti še obhajat in na dom spovedat ne gredo če jim ne preskrbiš — fijakarja. Tega fijakarja pa moraš ti kristjan plačati in to drago, ker mora duhovna pri cerkvi in pri opravilu čakati. Ali se je Kristus v fijakarju vozil k bolnikom? Frančiškani hočejo v Spod. Šiški na vsak način novo farno cer- kev! Zdaj so dali pokriti na Rožniku stolp (zvonik) ki bo spet stal blizu 1500 K — a že fehtarijo zanj, dasi ima cerkev sama denar. Šiškarje pa hočejo ociganiti spet za cerkev ki bi požrla 100.000 K, Za kanale, ceste in razsvetljavo pa Šiška nima denarja! Tu pred pragom Ljubljane pa taka nazadnjaška občina! Kanalizacija v Sp. Šiški. Prejeli smo: »Jutro" se je že opetovano z hvalevredno vnemo zavzelo za vprašanje, ki je za celo našo »dolgo vvas" važno: za kanalizacijo v Sp. Šiški. Vprašanje je prišlo po dolgem presledku zopet v tir. S tem pa nam še ni nič pomagano. Treba je, da pustimo skalo, ki smo jo spravili v tir, tudi vztrajno naprej in navzdol drčati. Za časa občinske krize čas ni bil primeren za to. Zdaj pa, ko imamo ge-renta v Šiški, zdaj ko smo dospeli pred duri novih volitev, je prišel tudi čas, ko bo treba vsaj vse poglavitnej-še gospodarske naprave z vso vnemo vzeti v roke. Gerent, to je naravno, se v te gospodarske zadeve ne bode mogel spuščati. Bodimo veseli, če bode gerent za časa svoje vlade vsaj toliko storil, da razpiše nove volitve in da napravi red vsaj v najnujnejših občinskih poslih. Zato pa nastane sveta dolžnost za vse občinske volilce, da že zdaj pomislijo, koga bodo volili v novi občinski odbor, predvsem kdo naj občini načeluje in s pomočjo katerih in kakšnih občinskih svetovalcev. Kajti na teh bodočih možeh leži breme splošnega gospodarskega preobrata in razvoja. In če je pri nas po zaslugi nedelavnih prejšnjih občinskih odborov treba sedaj mnogo v gospodarskem oziru zamujenega nadomestiti, tedaj je poleg vodovoda kanalizacija prvo in glavno vprašanje, ki ga je treba resno rešiti. Punca, če je drugače še tako lepa, ali če ni spodobno ob|ečena in če ni, kakor pravimo, zavber, kdo mara zanjo ? In tako je z našo ljubo Šiško. Saj drugače sama na sebi je tudi ta »punca" lepa, ampak sicer pa kamor pogledaš, tako sapramensko zanemarjena. G. urednik, saj ste sami že večkrat videli, če pade le malo dežja, pa plavamo ravno v sredi Šiške. Zakaj ? Zato, ker nimamo niti dovolj požiralnikov, o kanalizaciji niti ne govorim. In potem, vsaj vidite vsak dan, kakšen življenja človeka in živine nevaren »trotoar" ima biška pred Seidlovo hišo. Tega ne vidi nobena oblast. Pa tudi zdravstvene razmere, vedno večji razvoj Šiške in drugi javni interesi zahtevajo nujno rešitev tega vprašanja, to je »Jutro" že opetovano naglašalo. Ne da bi se že danes spuščal v meritum tega vprašanja, vrgel sem tu le par zrn, kdor jih pazno med vrsticami bere, mora z menoj vred želeti, da ne ostanejo brezplodne. Javno perišče v Spodnji Šiški. Iz delavskih ženskih krogov v Spodnji Šiški se nam poroča: Prav hvaležni smo „Jutru“, da se je zavzelo tudi za naše javno perišče. Pravzaprav se ni zavzelo za perišče kot tako, nego za nas trpinke, ki nas je usoda določila, da peremo perilo drugih in kaj pada tudi — svoje. Ko se je to javno perišče napravilo, smo ga bile res vesele. Lahko se je stalo na deskah in tudi drugače je bilo snažno in čisto. Minula pa so leta in leta, za perišče se ni nihče brigal, drugi kot me, ki smo bile primorane včasih do kolen v mokrem in v blatu stati in prati. Deske so namreč že davno strohnele, perišče je postalo sploh skrajno zanemarjeno. Še celo žleb, po katerem prihaja voda v korito, je prosil toliko časa javne pomoči, dokler se ga je usmilil gospodar dotične zemlje sam. Možje, naši občinski odborniki — o naših dosedanjih županih niti ne go- vorimo, ker so županovali le za se — so imeli vse druge muhe v glavi, a da bi občanom, zlasti delavskemu stanu, kaj prida vkup spravili, taka muha se ni nobenega resno lotila. Zdaj, ko imamo g. gerenta v Spodnji Šiški, ki tudi sam da nekaj na čisto perilo, se bomo kar nas je bolj korajžnih, kot so naši moški, spravile vkup, pa gremo v deputaciji k njemu. Če hodijo drugod druge ženske še za manj potrebne reči in še k večjim gospodom, kot je naš gerent, v deputa-cijo, ali kakor pravite, v avdijenco, zakaj pa bi me perice iz Šiške ne prišle enkrat g. Zajca obiskat. Povabimo ga gori k perišču, da bo, ker je že tolikih, tudi še tega korita deležen. Električna razsvetljava v Spod. Šiški. Prejeli smo: „Jutro“ je doslej razmotrivalo dve glavni gospodarski vprašanji za Spod. Šiško in to sta: vodovod in kanalizacija. Le mimogrede si je kateri gg. dopisnikov ob enem privoščil tudi škandalozno razsvetljavo v naši občini. Pisec teh vrstic pa je mnenja, da bi bilo to vprašanje zdaj za enkrat še bolj važno, kot obe drugi. In če ni že bolj važno iz stališča božjega uresničenja vseh treh gospodarskih naprav. Vodovod n. pr. ima zdaj še zadruga v rokah, zadruga ima zopet take gospode v rokah, ki so odločilnega pomena za rešitev tega vprašanja. In kar Je glavno: vodovod imamo že res v Šiški, le da je še v drugih rokah, dočim razvetljave res v pravem pomenu besede do danes Šiška še nima. Da je šišenska razvetljava preje podobna brlečim nočnim lučicam kot kaki razsvetljavi, o tem je vsakdo prepričan in bi bilo škoda o tem izgubljati še kako odveč besedo. Kar se tiče kanalizacije, je skoraj očividno, da je občina sama ne bode mogla izvršiti in je to vprašanje obenem malone ^ tudi vprašanje priklopljenja občine Sp. Šiška k mestu Ljubljana. Tudi je pri tem prizadet cestni erar, o katerem je obče znano, da tako zanemarjene državne ceste ni kmalo kje, kot vodi Celovška cesta skozi Šp. Šiško. Upamo, da se bo to zdaj izboljšalo, odkar imamo gospoda cestnega mojstra med nami. Vsaj pokazal je že, da hoče na tej cesti red napraviti tudi v Šiški. Vodovod in kanalizacija sta torej nekaj, kar se ne da kar tako čez noč napraviti drugače, kot za enkrat še drugi hočejo. Ampak glede električne raz-svetjave je stvar veliko ložja, posebno, odkar obstoji taka naprava za dobavo elektrike na Savi pri Vižmarjih. Jaz vsaj mislim, da ima podjetje dovolj moči tudi za izpeljavo električnega toka za vso javno in zasebno razsvetljavo v Spod. Šiški Ker je elektrika do Št Vida že napravljena, bi po mojih seveda nemerodajnih mislih nadaljna izpeljava do Šiške ne stala več, kot stane vse skupaj računjeno dosedanja javna in zasebna razsvetljava. Naj bi o tej prepotrebni napravi še kdo drugi soobčan izrazil svoje mnenje. Staro-Šiškar. Zemljiški davek za 1. 1911 Izginil. Iz Spodnje Šiške se nam poroča: To ste pa vragi, kar vas je pri »Jutru “! Včeraj ste pisali, da je naš nad vse ljubljeni gerent svojo službo nastopil s tem, da je dal pribiti na občinsko desko razglas, da je zemljiški davek za 1. 1911. tudi za našo občino že določen. Mi Šiškarji radovedni, kot smo že navadno, gremo takoj, ko smo to novico brali (drugače vselej pozabimo na občinsko desko) pogledat ta za nas veseli razglas. Pa da bi vas kukavica pokukala! Mi gledamo, gledamo in beremo vse razglase od kraja do konca in zopet od konca do kraja (veliko jih k sreči tako ni nikdar pribitih in še tisti kar jih je so že naši stari znanci) ampak o zemljiškem davku nikjer ne ene besedice. Že smo mislili, da je kdo vas, in da ste Vi zopet nas potegnili. Kar pride Jurče Vsevedež vmes, pa pravi; Bebci, kaj pa iščete in stičete tu okrog po občinski tabli, kaj? Mar ne vidite, da je razglas o zemljiškem davku izginil — ravno tam poleg razglasa za državnozborske volilve je bil na križ pribit — torej, da je gosp. gerent, le da vam nagajivcem usta zamaši, zemljiški davek za Šiškarje odpravil. — Ko snn mi, le predobro poznajoč zlato srce g. gerenta, neverjetno majali z glavami, se je Jurče Vsevedež pridušil in rekel: Mejdunej, imate trde butice. Kaj ne veste, da je bil gosp. gerent finančni svetnik in da mu je treba le za pravo kijuko prijeti, pa doseže kar hoče. Ni nam preostalo drugega, verjeli smo Jurčetu vsaj toliko, da je še le s 17. majem datirani razglas za zemljški davek takoj izginil iz občinske deske, ko je bil tudi v »Jutru* razglašen. Romanje v Novi Lurd pod Gorjanci. Iz Št. Jerneja nam poročajo: Komaj je vsled znanih sleparij malo pojenjalo romanje v Novi Lurd pri Pleterjih, se je naše dobro katoliško ljudstvo zopet spomnilo, da ima za nepotrebne stvari preveč denarja in časa in da je treba oboje zapravljati na romanju v Novi Lurd. Vozniki in tudi naši gostilničarji seveda nimajo nič proti temu, zakaj lepe novce jim nese to ljudsko babjeverje. Tudi lastnik onega »čudodelnega studenca" se smeje v pest ljudski neumnosti, zakaj tudi njemu to romanje nese in sicer dobro nese, čeprav mu je naš župnik nevošljiv. Ob nedeljah romajo cele procesije in se gugajo lojternice težko naložene z romarji iz raznih krajev. Pri čudodelnem studencu se ene babnice vmivajo obraz, roke in noge, spodaj nižje pa si drugev z umazano vodo izpirajo bolne oči. Če bi v naši državi obstojala vsaj kaka odločno zdravstvena oblast, bi bila že ona morala vsem tem sleparijam že davno konec storiti. — Mi apelujemo z vso prizanesljivostjo, pa tudi z vso odločnostjo na mil. g. novomeškega prošta dr. Elberta, da on kot vrhovna cerkvena avtoriteta v svojem okraju napravi konec tem sleparjem v Novem Lurdu. Mi smatramo g. dr. Elberta preveč na-obraženega višjega duhovnika, kot da bi v okrožju pod njegovo proštovo palico pustil še dalje vganjati take tudi krščanski veri nasprotne javne škandale 20. stoletja. Občni zbor šentpeterske moške in ženske podružnice Clril-Metodove družbe v Ljubljani se vrši v četrtek, dne 1. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih »Pri Jerneju" na Sv. Petra cesti št. 87 po običajnem sporedu. Ker se ne bodo pošiljala posebna vabila, se prosijo p. n. gg. člani in prijatelji podružnični, da se izvolijo tega občnega zbora udeležiti v mnogobrojtiem številu. Pripomnimo, da slavi naša moška podružnica letos svojo 25 letnico. Združena odbora, Veselica podružnice C. M. družbe za Grosuplje bo pri gospodu RusU na Grosupljem dne 18. junija -7 ne 11. junija — kakor smo poročali. Sodeloval bo pevski kvartet in godba. Natančnejši program se priobči pravo- časno. _ ,, Cirkus Schmidt! Danes popoldne ob 4. in zvečer ob 8. velika predstava z izbranim sporedom. Jutri popoldne predstava za šolsko mladino. Družbi sv. Cirila in Metoda so izročili 1 K 60 vin. g, Alojzij Rozina”, mizar v tobačni tovarni v Ljubljani in tovariši povodom izvolitve gosp. prot. Reisnerja dež. poslancem. Hvala! Vabimo prav uljudno vse uslužbence tobačne tovarne na delo, na pomoč družbi sv. Cirila in Metoda, saj so iSs • -d > ■+* ti hoče. Oj, ti idealist! No, ne obupuj. Pride maj, pride ljubezen, pride vse. Le pridno delaj. Da pa te prepričam, kako krivo sodiš svet, da ti dam zgled, da ni vse tako, da Ti dam nekoliko prijateljske utehe, Ti povem sledečo bajko. Bil je dan cvetlic. Ne morem ga lepše imenovati; poznaš ga in mogoče se kdaj spominjaš nanj. Sodi, kakor hočeš: eni pravijo, da je parada drugi ga smatrajo kot požrtvovalno delo najvišje gospode, tretjim je so-cijalni praznik. Sodi, kakor hočeš. Bil je dan cvetlic. Ležala sva s prijateljem zvečer pri skromni večerji, on je dobil namreč nenadoma denar od ntkega strica — in bila sva dobre volje. Upala sva, da bo drugi dan krasno vreme, hotela sva imeti praznik, ker sva slišala, da je drugi dan dan cvetlic. Bil je dan cvetlic. Vreme ni bilo, kakor smo si želeli. V lepih dneh si želi jasnega solnčnega neba, da se zemlja smeje pod njim, da se duša razsanja čez vse širjave in daljave. Pravijo, da je bilo slabo vreme. Ali se ti ne zdi, da včasih človek niti ne čuti, kako je vreme. V duši je veselo in radostno, pesem se ne budi iz neznane radosti in vse na svetu je lepo in življenja vredno. Ali se ti ne zdi, da včasih stopiš na ulice in sc ti zde vse ženske krasne in sam ne veš, za katero bi obrnil svoj pogled, Tak je bil dan cvetlic. Sam ne vem, kako je bilo oni dan. Objela je naju dobra volja in sva odšla na dunajske ulice. Menda še nisi čital bajke s tako dolgim uvodom. Toda bajka se mi zdi, kakor dragocena slika, ki ji je treba širokega okvirja iz starega lesa da se tem lepše kaže sredi onih zastarelih oblik. Zato bo bajka krajša nego uvod, ker danes ni navada, da bi se lepe reči na široko opisavale. Stopila sva torej na ulice, ki so bile polne in oživljene kakor so dunajske ulice v majskih nedeljah. Po tleh so ležale rože razstlane bogve kdo jih je pometal proč. Ljudem je včasih malo do cvetlic. Prišla sva do gneče ljudij, ki so se smejali veselo in lahkomiselno. Kaj je bilo njim do cvetlic. Gnječa se je razšla, kakor da se je razgrnila preproga. In takrat nama je prišla nasproti mlada lepa, kakor pomladansko jutro. Iz celega bitja je odsevala nežna trepetajoča mladost. Bel klobuk je imela na glavi in v naročju polno rož. Nje lice je za trenutek zardelo. Noga se ji je usta vila, kakor da se ne upa približati. Moj prijatelj me je prijel za roko : »Glej", je vzkliknil in sam ni vedel, kaj je hotel reči. Obstala sva in sva jo gledala. Ponudila je cvetlice nekemu gospodu, ki je mimo šel. Kako krasna je bila v tem trenotku nje tenka bela roka. »Prava aristokratka". Obrnila se je k nama in je ponudila cvetlice. Govorila je v onem prijaznem dunajskem narečju in toliko ljubeznivega je bilo v njenem glasu. Kupila sva vsak dvoje cvetlic in stali smo nekaj časa drug pred drugim, kakor da si imamo povedati veselo vest. Toda nihče ni izpregovoril. Prišlo je mimo nekoliko dam, poklonila se je in je odšla z njimi. Stala sva, kakor očarana. »Kam sedaj?" Ljudje so šli mimo, s cvetlicami na prsih, s smehom na licu. »Jaz pojdem za njo, izvedeti moram njeno ime", je rekel prijatelj in ji je sledil z očmi. Tudi ona se je ozirala. Prišlo je k nji nekoliko gospodov, bili so znanci; govorili so z njo in so ji delali poklone. »Tako sva se srečala, je govoril prijatelj. „S koin?" »Z njo". Resnica je, da človek enkrat v življenju sreča žensko, ki se mu zdi znana, kakor da jo je od ve-komal nosil v srcu. Glej, tako se mi je zazdelo ta trenotek." Stala je še vedno na onem mestu in se je ozirala. Odšla sva za njo in sva se ji približala. Prišla je nama nasproti in je zopet ponudila cvetlic. Bil je to nebeški trenotek! Toda zgodilo se ni nič posebnega: molče sva vzela cvetlice, molče smo si pogledali v oči in smo se razšli. Ni bilo besede v onem trenutku, niti besede, niti čina, komaj misel se je vzbudila, P? se je zbala besede in čina. Ali se ti ne zdi, da smo doma iz take domovine, kjer toliko misli umira v boječ-nosti in nezaupnosti. Pridrdral je au-tomobil, mlad gospod, ki je sedel v njem, je povabil gospodično k sebi. odšla je — ozrla sc je še parkrflti pomigala je s šopkom nama v p°' zdrav in je izginila med vozovi na uliti- . Spogledala sva se s prijatelj in sva molče nadaljevala svojo p0,';. Ali je bila vse to igra ali fe:. ca. Pripovedujem ti vse to kot bal ’ kajti bajki je bilo podobno. . . -t Minil je dan cvetlic. Večer je nekoliko hladen in neprijeten. , Hodila sva s prijateljem P° ull“ in gledala visoka razsvetljena ol> • mogočnih palač. Bog ve, za kfter‘. okni sedi sedaj; morebiti sedi utr jena na naslonjaču in se igra z rožam > morebiti je zadovoljna s svojim “e je in se veseli v otroški radosti, da J prodajala cvetlice po ulicah za o reveže, ki jih ne pozna in bodo v dar deležni njenega truda; more * > S strskega predsednika Monisa se je tekom današnjega dne znatno zboljšalo, tako, da je Monis izven vsake nevarnosti. Danes je Monisa obiskal tudi predsednik francoske republike Fallieres in se pogovarjal ž njim o tekočih političnih zadevah. Srbska ministrska kriza. Belgrad, 24. maja. V dobro informiranih političnih krogih se zatrjuje, da bo srbski ministrski predsednik Nikola Pasič v najkrajšem času demi-sijoniral. Kot njegov naslednik se smatra bivši notranji minister Nastaf Petrovič. Skupno s Pasičem bo demi-sijoniral tudi naučni minister. Njegov naslednik bo baje Jovan Skerlič, urednik »Srpskog književnog glasnika”. Neža Ekar danes po kratki in mučni bolezni preminila. Preddvor-Trst, 23. maja 1911. Anton Ekar sin. Ana Ekar sinaha. Veljka, Dušan vnuka. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče ozir. tast, gospod Miha Marinček posestnik včeraj popoldne v 69. letu po kratki mučni bolezni preminul. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, 24. t. m. ob 7. uri dopoldne. V Župeči vasi, 23. maja 1911. Rodbine: Marinček, Škvarč, Pečnik. 20-301 nuji! Ker opustim trgovino s konfekcijskim in galanterijskim blagom, bodem razprodala vso zalogo za nad 20°/« znižano ceno. — Ne zamudite te prilike! Oglejte in prepričajte se! Marija Vesely Ljubljana Cesarja Jožefa trg. Prodajalo se bode tudi na Vodnikovem trgu vsako sredo in soboto. Na prejšnjem dirkališču v Lattermannovem drevoredu se nahaja samo za nekaj časa sudanska četa Becher ulica Stadion, Trevisan ulica Fontana, Pipail, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Cardncci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, VojašniČni trg, Hrast. Poštni trg, UoŽL, ulica Miramar, Macolo, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, Raunacher, Čampo Mamo, Bruna, ss. Martin, ErcigoJ, ulica Massimiliana, Roilčelj, ulica S. Marco, Cecllimi, ulica deir Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopnlo, ul. Barriera, SpOder, nllca Barriera, Lavrenčič, VojašniČni trg. Benusi, Greta, Kicliel, Rojan, Bajc, ulica Geppa, Luzatto, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan, Lug’, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere. Najcenejši nakup Umislil M kakor zlatih in srebrnih ur verižic, uhanov, zapestnic, prstanov obeskov, itd. je edino le pri Lud. Černe zlatarju in trgovcu Ljubljana, WoIfova ulica 3. Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je naša mati, ozir. stara mati Oblastveno autorizirano in sodno zapriseženi Ljubljana, Šubičeva ulica 5. Prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vsa v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parcelacije itd. Prvi slovenski fotografski atelije D. Rovšek v Ljubljani Kolodvorska ulica štey. 82 a Ustanovljen leta 1890. 2 nova moderna Seifert-biljarda. Novo urejena na sv. Petru nasipu 37 je vso noč odprta. Solidna postrežba. Slav. občinstvu se toplo priporoča s spoštovanjem Štefan Miholič, kavarna r. moderna Seifert - biljarda. 025510 m unc-ove obleke so nedosežne glede oblike, izvršitve in cene. Ljubljana, Dvorni trg 3. Telefon »t. «1)1. Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! Nova gostilna v Spodnji Šiški, Gasilska ulica (v lastni novi hiši). Izborna vsakovrstna domača vina, vedno sveže pivo, gorka In mrzla jedila, kava, čaj itd. itd. Za obilen obisk se vljudno priporoča PETER ŠTEP1C, vinotržec. Obleke zagospode najnovejšega roja prodaja po lastni ceni zaradi pomanjkanja prostora kakor tudi najnovejšo konfekcijo A. LUKIČ za dame deklice. = (Si- Solidna postrežba! Nizke cene! -*v- » imiMiirttoH os 3 O J* (A ■a rt > ,0 ”3 rt W) O n N 1860 UstanarljBDO 1860 M. DREN1K Z-dn^bljazieL, Kongresni trg- r7. Predtiskarija, Risarski atelije. Plisiranje. Kufriranje. Montiranje. = Tamburiranje in vezenje na roko. = Največja zaloga ženskih ročnih del in vsakovrstnega materimlft. I SoSBBtSK**. n N e 5 .=» (/» ©" rx a o v* £.1 .2. o Naročajte in kupujte „JUTRO“! Izvod samo po 6 vinarjev. Primerna iiiiiiiliiiiiiiliiiiiiinilliiiiia birmanska darila!! Najmodernejše obleke za dečke iz temno plavega ali črnega ševiota in kamgarna kakor tudi bele oblekce za deklice iz pike-a, batista in čipk. Največja izbera oblek za gospode in damske konfekcije. Cene priznano nizke! 99 Angleško skladišče O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg 5. JUTRO“ se prodaja v Ljubljani po O vinarjev T7- ria-sledjrijilb- t©ToeJsaam.ei±i.: Južui kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Ficlller, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova uliea. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica. Stične, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Pšeničnik, Židovska ulica. Kleiustein, Jurčičev trg. Wisiak, Gosposka uliea. Kuštrin, Breg. Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodfe Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Bemžgar, Zelena jama. Bič, Zaloška cesta. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta. Likar, Glince. Sterkovič, Dunajska cesta. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovntnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Ves čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem ; dosedaj se ga je izplačalo K 2,495719 —. »SLAVIJ A“ vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,356.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo. ■■■— —■— Vsa pojasnila daje: ... — —. — Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12. i. ■ i Pisarne so v lastni bančni liiSi. ■ " ■■■ ■ ■ Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal in okenskih plošč. Škode cenjuje takoj In najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. Ustanovljena leta 1831 Najve6ja zavarovalnica, avstro-ogrslte države Ustanovljena leta 1831. C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu. Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsied prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo se je 19.215 oseb za kapital nad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 101« milijonov kron. Premoženje uru2bc znaša nad 392 milijonov kron. Dei. glavnica: K 6,000.000. teniitaa banka w Miljani. Stritarjeva ulica štev. Si. Podružnice v Spijetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ln Gorici. _ _ M • Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4 Mo co m a -2 UD 99 JtC » #S o Jadranska banka fllijalka v Ljubljani ŠelenTo-ujr^ovai Ulica štev. V (nasproti glavni poStl). Kupuje in prodaja: Vloge na knjižice Eskomptuje vrednostno papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prioritete, delnice, Brečke Itd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. Promese k vsem žrebanjem. Centrala v Trutu. 41 o 2 o do dneva dvig*. Rentni davek plačuje banka iz svojega. Na tekoči in žiro račun po dogovoru. Živahna zveza z Ameriko. Akredetivi. Menjalnica. .menice, devize in fakture — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti' kurzni izgubi. — Be lzija žrebanja •rečk itd. brezplačno. - Stavbni krediti. - Remboura-ltroditi. — Borna naročila. Inkaso. lTUlJalka v Opatiji.