fspnNT^TVO 7ARJK ie v Ljubljani, FranfiSknnslta ulica št. 8 !i farna I. naditr.). Uradne ure za stranke so od 10 do 11. ionoldne in od 5. do 6. noi oldne vsak dan razen nedelj m Baznikov Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirann pisma se ne sprejemajo : : L* iARorNlNA' celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Kofrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna t’ 5-40 mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za ' ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : Posamezne številke po 8 vin. LAtf)\ izhaja vsak dan razen nedelje lil prmvffiw / .* ob pol 11. dopoldne. \ *. . UPRAVNISTVO se nahaja v Selenbnrpovi ulici štev. 0, fL. is nradujc za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zv»šet Inserati: enostopna pelitvrstioa 80 vin., peg^jon prostor, »ulub w in reklan e 40 vin. — lr.serr.te sprejema «j ir-^i Nefrankirann ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■ — Reklamacije lisi a so poštnine proste. ■■ Stev. 674. V Ljubljani, v sredo dne 3. septembra 1913. Leto III. Za naš vsakdanji kruh. Pripovedovali so nam. ko smo bili majhni, is nismo imeli dovoli moči v možganih ne dovolj izkušnje, ter nam je bilo lože verjeti kakor misliti, da je Bog izgnal človeka iz paradiža. ker ie grešil, in takrat mu je prerokoval: potu svojega obraza boš jedel svoj kruh. Tako ie zapisano v svetem pismu. Danes vemo, da je sveto pismo od človeških glav izmišljena in od človeških rok spisana knjiga kakor vsaka druga. Vemo pa tudi. da je polno poezije, polno neprenosljivih lepot, in da daje človeku, ki jo Uta kot človeško delo. ne pa kot božje razodetje. obilo najčistejših užitkov. Ce ne odmeva Iz njega božja beseda, so se pa v njem zbrale misli in želje, vzdihi in petje in vse hrepenenje človeka To bi ljudem naposled lehko zadostovalo. ker je to dragocena vsebina, pa ne bi bilo Ireba njene vrednosti po sili povečav ati s trditvijo da je neposredno božiega vira, kajti kakor vsak moderni pisatelj, ki ga poznamo po imenu in po obrazu, imajo tudi oni stari, pozabljeni avtorji pravico do priznanja, ki se uničuje, ako se pravi da so bili le prepisovalci božjega diktata. Sveto pismo pripoveduje, da ie bil na svetu paradiž. Raziskujoča znanost< je tudi to povest It davno zavrnila med pravljice, ko ie z nepo-bitnimi dokazi pokazala, kako se je razvijal jvet in vse na njem iz enostavnega v komplicirano. iz malega v veliko. Ali bajka o paradižu le zanimiv simbol človeškega koprnenja po lepoti in dobroti, katere ni našel v vsakdanjem življenju. Paradiža ni bilo na svetu, bil pa je v hrepeneči fantaziji človeka _ In v tem paradižu m bilo dela. Adam in Eva sta imela užitkov na pretek, delati pa jima ni bilo treba Sele z njiju grehom je prišlo delo na svet. Onim starim ljudem se je zdelo delo tako kruto da so si ga razlagali le kot kazen, s katero je Bog udaril človeka. In izmislili so si naj-težji greh. ki fe bil po niih razumu mogoč, da so mu določili delo kot primerno kazen, človek le bil Bogu nepokoren, človek ie prekršil božjo prepoved, pregrešil se je tako kakor angelni, ki so hoteli biti v svojem napuhu Bogu enaki. In Bog je strmoglavil angelne v pekel, človeka r»a je udaril z delom. In iz paradiža ga je izgnal, čakaj v paradižu ni bilo dela. Tam je bila le lepota in uživanje: tam. kjer ie bilo delo. je moral svet biti trd. okruten, tak kakor so ga stari ži-jovski književniki opazovali vsak dan. V tistih dobah še ni bilo današnje velike industrije. še ni bilo grabežlijvega kapitalizma. Se ni bilo neusmiljenega izkoriščanja in izčrpavanja ki se ne briga za bratovo zdravje in živ-Ijenje* ker mora iz njega izžemati dobičke, brez katerih ne more živeti. Kaj so v onih patriar-haličnih razmerah vedeli o delu v globokih rud1-nikih kjer je človek kakor v naižalostnejši ječi k)čen od sveta in ne vidi niti solnčne svetlobe! Kaj so vedeli o živem srebru, ki izjeda in raz-|eda kosti in meso. ter dela iz mladeničev starce, iz zdravih bolnike, iz živih mrliče! Ne-rnana jim je bila tovarna s svojim ropotom in hreščanjem s svojimi kolesi in dvigali, ki se iztezajo kakor pošastne roke. vlačeče človeka v pogubo. In že delo starega veka se jim je zdelo tako hudo. da so si ga mogli misliti le kot kazen za greli, ki ie bil tako strašan. da se je moral zanj pokoriti ne le grešnik, temveč vse njegovo pleme do konca dni. Kakšen greh bi si morala izmisliti fantazija, da bi moglo biti delo našega časa pravična kazen zanj! Preročanstvo svetega pisma pa se izpolnjuje na čuden način. V potu svojega obraza delajo ljudje. Na milioue jih je. ki izvršujejo, kar Je stara knjiga označevala za božje prokletstvo. Pot njihovega obraza je krvav, in pogostoma se zgodi, da potečejo iz njihovih trupel nenadoma celi potoki krvi in z njimi življenje samo. Ali obljubljeni vsakdanji kruh ni vedno plača dela. Kljub vsem naporom, ki so se pričeli takrat. ko je gnal angel s svojim plamnenim mečem Adama in Evo iz paradiža, ie pomanjkanje usoda tistih, ki delajo. In poleg njih je cela irmada drugih, ki išč.eio v potu svojega obraza svetopisemsko kazen dela. pa ie ne najdejo. Kajti gospodar dela ni Jehova, ki je izrekel obsodbo nad človekom, temveč kapitalizem. Kazen je delo; ali tisoč in tisoč je ljudi, ki bi radi sprejeli kazen, da bi prislužili sebi in svojcem le skorjico kruha, toda tovarne jim ostanejo zaprte, rudniki nedostopni, v delavnicah so vsi prostori zasedeni, na železnicah jih ne potrebujejo. Bog je zahteval pot obraza kot kazen za vsakdanji kruh. Ali kapitalizem pravi: Tudi to kazen sprejmeš le kot milost iz mojih rok; če ti jo odrečem, ni na božjem svetu kruha zate!... Nekdaj smo verjeli, kar so nam pripovedovali. ker nismo znali drugače. In lih le na svetu mnogo, mnogo, ki verujejo, ker ne znajo drugače. Drugim so se odprle oči in v dušah se jim je oglasil dvom. Preočitno je. da se svet ne vjema s svetim pismom in da ie življenje drugačno nego je ukazal Bog. Kako je mogoče, da so na svetu ljudje, ki jim je pot obraza neznan od rojstva pa do groba, uživajo najboljšega, ki se more speči, uživajo poleg njega tisoč drugih dobrot in imajo na svetu paradiž, ki le človeštvu izgubljen zaradi Adamovega greha. In kako da si s potom svolega obraza ni mogoče zaslužiti vsak-dnjega kruha, ki je bil človeku obljubljen kot nagrada za delo? Kako različen le kruh na svetu! Kako različno ie življenje Adamovih sinov. V svetem pismu pa ni nobenega zakona, ki bi razlagal te razlike, nobene postave, ki bi kazen za pradedov greh neenako delila sinovom in vnukom. Zakaj prebivajo eni v palačah in gradovih, kjer bi bilo prostora še za sto drugih, tisoč drugih pa včasi ne najde niti svinjaka, da bi zaklonih glavo pred viharji? Saj je bil pradedov greh za vse enak. in sodba fe bila izrečena vsem vnukom. Nekal važnega se ne vjema v povesti svetega pisma. Upravo božje kazni so si prilastili ljudje, ki dele pot in kruh tako. da ie na eni strani ves pot. na drugi pa ves kruh. Človeško delo ne služi tistim, ki ga izvršujejo, za pridobivanje vsakdanjega kruha; z njim so si drugi nakupiČili bogastva, ki so jim dala v roke moč. da gospodujejo nad delom in kruhom. In z izkoriščanjem tujega dela so uvedli sebi paradiž, drugim pa so napravili pekel na zemlli. ki tudi pod zemljo ne more biti hujši. Razdražljivo je to življenje, ki ga je uredil človek s preobiljem in pomanjkanjem. z užitki in lakoto, z najvišjo vedo In z neznanjem, z lepoto in ostudnostmi. Ali v spoznanju, da ga fe uredil Človek, le tolažba. Kajti če bi bile groze življenja božji zakon, bi ne ostalo nič druzega kakor obup. človeške uredbe pa lehko izpre-meni. preuredi, odpravi in nadomesti človek. Tisti, ki uživajo brez potu pogače, se ne bodo brigali za preuredbo. zakal po njihovi volji je na svetu tako, kakor le. Oni niso le ustanovitelji socialnega »reda«, ampak tudi njegovi pokrovitelji in vrhovni varuhi. Le oni, ki so v tem »redu« ogoljufani za božjo obljubo, morejo biti začetniki in ustanovitelji novega, resničnega reda. Adamovi sinovi so se razdelili v razrede in izbrisali so vsa znamenja skupnega pokolje-nja. Z zatiranjem svojih bratov so mogočnejši napravili razdor, in če se Iz tega razvije bol, niso krivi tisti, ki so zatirani. Krivi bi bili. ako bi pomagali mogotcem braniti protibožanski red neenakosti in obsodili svoje potomstvo še na stoletja v enako bedo. kakršno prenaša sedanij zatirani rod. Razredni boj so zanesli med človeštvo oni, ki so ga razbili v razrede; in pritoževati se ne smejo, da postaja ves svet bojišče. Delavsko ljudstvo, ki preliva pot svojega obraza, pa ne more dati svojim otrokom dovolj kruha, pa je dolžno v tem boju storiti vse. da zmaga in odpravi razredna nasprotja, ki so vir najstrašnejših muk. Zakaj le tako se morejo izpolniti besede. da bo en hlev in ena Čreda. In da bodo ob enakem potu ljudje uživali enak kruh. ki bo za vse boljši od sedanjega. Iz poročila obrtnega nadzornika za 1.1912. Pretočeno leto je obrtno nadzorništvo za Kranjsko pregledalo 564 obratov od 2435 obratov ki spadajo v področje kranjskega obrtnega nadzorništva. Število obiskanih obratov je pač zelo nizko; vzrok, da ni moglo kranjsko obrtno nadzorništvo pregledati, če že ne vseh, pa vsaj trikrat toliko obratov, je malomarnost avstrijske uprave, ki je pustila, da je vse delo opravljal skozi sedem mesecev samo obrtni nadzornik šantruček in mu dodelila šele 1. avg. 1912 komisarja g. Aubella. Zaradi brezbrižnosti za živ-ijenske koristi delavstva naše vlade, ne morejo opravljati poklicani faktorji svojega dela kakor bi bilo to v interesu delavstva. V obratih, ki jih je pregledalo obrtno nadzorništvo. ie bilo zaposlenih 11.955 delavcev in 4822 delavk. Tudi na Kranjskem cvete izkoriščanje otrok, kajti md moškimi delavci je bilo 23 otrok pod štirinajstim letom In 640 otrok od 14. do 16. leta; med delavkami pa 10 otrok pod štirinajstim letom, 268 pa od 14. do 16. leta. Največ otrok pod štirinajstim letom, nomrč 13 ieč- kov in 5 deklic dela v industrijah s kamnom, zemljo, glino in steklom. Devet podjetnikov je ovadilo obrtno nadzorništvo zaradi 18 prestopkov v zmislu § 9 obrtnega reda; dalje sta bila ovadena še dva podjetnika zaradi drugačnih prestopkov. V šestih slučajih se je odmerila kazen v znesku 205 kron in v dveh slučajih so podjetniki odpravili pravočasno nedostatke. Podjetniki so se obrnili do obrtnega nadzornika 58 krat, delavci 72krat. Delavsko varstvo. Ravo tako kakor predlansko leto Je bilo tudi lani stavbeno gibanje zelo neznatno. Trajna kriza na denarnem trgu je bila vzrok, da je bilo stavbeno gibanje tako mrtvo in da je marsikdo opustil že nameravano delo. Ako bi se ne bilo pričelo graditi belokranjske železnice in se ne bi začela regulacijska dela v Ljubljanici, bi sploh počivalo vse stavbeno gibanje. Od večjih obratov, ki so pričeli delovati 1912., je omeniti s oarno lago spoiena tovarna za uarkete. 1 to- tovarno za čevlje in 1 tovar. za izdelovanje slaščic. Zaradi nepovoljnih trgovskih razmer je bil popolnoma ustavljen obrat v 1 opekarni, v 1 čistilnici za kaolin. v 1 tovarni za izdeiovaijje železnine in v 1 tovarni za izdelovanje volnenega blaga; v 1 tovarni za bombaževino so opustili oddelek za prejo. Nova tovarna za čevlje, zgrajena iz železa in betona, ima električni obrat, svetle, visoke in prostorne delavnice, mnogo higijeničnih in za delavsko varstvo namenjnih naprav. Tovarna ima za delavce velike prostore za obleko, ki se kurijo in imajo ventilacijo, jedilnico, čitalnico z majhno biblioteko in kopeli. Tudi na novo zgrajena tovarna za parkete odgovarja modernim higijeničnim in varnostnim zahtevam. Več obratov se je preuredilo tako, da zadoščajo hi-gijeničim predpisom. Poročilo obrtnega nadzornika pa pravi, da je večina obratov še takih, ki so skoz in skoz nezadostni. O pekarnah pravi poročilo, da večinoma niso bile dovolj snažne, da so bile stene in tla v prav slabem stanju, da se ie delavnica uporabljala tudi za sušenje perila itd. Ena pekarna je bila nastanjena v poslopju na dvorišču, kjer je bila tudi edina vodna sesaljka za vso hišo in prostor za peko kruha so uporabljale po odredbi hišnega gospodarja vse stranke za pralnico. — V neki veliki žagi je bil prostor za transmisijo, ki je bil pod zemljo in popolnoma teman, tako napolnjen z žaganjem, da je bil vsakdo v življenski nevarnosti, kdor je prišel v ta prostor. Na neki drugi parni žagi so uporabili transmisijski prostor za shrambo odpadkov, zabojev itd. V obeh slučajih je zahtevalo obrtno nadzorstvo takojšnjo odpomoč. Lastnik neke druge parne žage Je samovoljno nastanil brusil-nico v lesenem, temnem prostoru, ki je bil brez ventilacije in 1 m 70 cm visok. V 1 strojni opekarni, 3 parnih žagah, 1 mlekarni in 1 tovarni za milo so uporabljali podjetniki nekvalifeirane delavce pri parnih strojih. Lastnik strojne opekarne je bil vsled tega večkrat ovaden in končno kaznovan z globo 20 K. Obrtno nadzorništvo je grajalo podjetnika neke strojne opekarne zaradi tega, ker je uporabljal 151etega dečka pri lokomobilu in podjetniku parne žage. ker Je uporabljal 161etno dekle za enako delo. Deček in deklica sta bila dostikrat ure in ure sama pri strojih. Lastnik parne žage se je opravičeval s tem, da je dekle — svojo hčerko — prijavil že k izpitu za kurjača in paznika pri strojih. V tovarni za stroje so imeli v livarskem oddelku odprt ogenj brez vsake odpeljave za dim. Obrtni nadzornik je zahteval takojšnjo odpravo tega nedostatka. V tovarni za stroje je opazil nadzornik, da so delavni prostori nezadostno razsvetljeni. V tej tovarni so imeli odprte petrolejske luči brez cilindra. — Električno razsvet- ljavo je upeljalo več večjih in manjših obratov. Lastne naprave za električno razsvetljavo so uredili na 6 žagah, v 1 tovarni za parkete in 1 predilnici za volneno blago. — Po mlinih i,n žagah uporabljajo še vedno za razsvetljavo žarečo luč brez nastavkov. Zaradi prenapolnjenosti delovnih prostorov je moral grajati obrtni nadzornik 2 lastnika obratov za izdelovanje slamnikov. V prostoru, kjer šivajo slamnike, je prišlo na 1 delavko pet oziroma 6.6 kub. metrov zračnega prostora. V mnogih starejših obratih so zlasti stranišča bila povod za ponovno grajo. Kopeli za delavce m sicer 5 prsnih kopeli, velik basin in garderobo za 20 oseb je napravila železna valjar-nica in v 1 tovarni za kavne pridatke so napravili 1 pršno kopel. Skrajno nedostatne umivalne priprave je grajal nadzornik v neki večji tskar-ni. Pri gradbi belokranjske železnice so bile velike težkoče glede preskrbljevanja s pitno vodo in vodo za kuho. Vodo so morali pripeljavati od prav oddaljenih vodnjakov ali studencev v sodih. Na žagi, kjer je zaposlenih nad 100 delacev, so bile barake za stanovanje in prenočevanje v skrajno slabem stanju in poleg tega še prenapolnjene. Spalnice pomožnih delavcev v mali obrti so večinoma zanemarjene in nedostatne. V 10 obratih sta spali v eni postelji po dve osebi, V obrtnih obratih je bilo 562 nezgod in pet smrtnih slučajev. Največ nezgod, namreč 243, je bilo v stavbimski stroki; v tej stroki sta bila tudi dva smrtna slučaja. Od 243 nezgod v stav-bmski stroki je bilo 140 nezgod pri gradbi belokranjske železnice. Smrtne nezgode se poraz-dele tako: 2 slučaja v parni žagi in kemični tovarni, delavca je zgrabila transmisija; 1 slučaj pri regulaciji struge, delavca je povozil vlak z materialom: 1 delavc pri zgradbi železnice je utonil, ko je zajemal vodo iz vodnjaka in 1 delavca je ubilo pri spravljanju lesa iz gozda. Zelo pomankljive varnostne naprave se opažajo zlasti v kovinski, strojni in lesni industriji. Pri reviziji za zavarovanje zoper nezgode je našel obrtni nadzornik 29 obratov, ki niso prijavili delavcev za zavarovanje. Sest delavcev — v 3 žagah in 2 mlinih — ni bilo naznanjenih pri bolniški blagajni. Ena okrajna bolniška blagajna se je opustila, ker je imela premalo članov in se priklopila sosedni okrajni bolniški blagajni. Vsled trajnega nepovoljnega razmerja med dohodki in izdatki se je dovolilo povišanje prispevkov delavcev v treh obratnih bolniških blagajnah od 2 na 2 in pol odstotka in v eni okr. bolniški blagajni na tri odstotke. Pri eni obratni bolniški blagajni, kjer so dosegli prispevki že zakonito maksimalno višino, je bilo dovoljeno znižanje prispevkov. (Dalje prihodnjič.) Dnevne beležke. — Javen ljudski shod bo nocoj ob osmih v areni »Narodnega doma«. Na shodu poroča so-družica Gornikova Iz Trsta. Dolžnost ljubljanskih in okoličanskih sodrugov in sodružic je, da se udeleže shoda v kar največjem številu. — Deželno zastopstvo ima jutri v četrtek ob 8. zvečer sejo v društvenih prostorih. — Odborova seja podružnice lesnih delavcev se vrši v Četrtek 4. septembra točno ob 6. v društvenem lokalu. — Mesečni shod mizarjev se vrši v nedeljo 7. septembra pri »Levu« ob 9. dopoldne z običajnim dnevnim redom. — Društveni shod mizarjev v Vižmarjlh se vrši v nedeljo 7. septembra ob 4. popoldne v Kolodvorski restavraciji gospoda Josipa Ber nika. Dnevni red zelo važen. — Društveni shod sodarjev se vrši v petek 5. septembra točno ob 7. zvečer pri Celarcu v Spodnji Šiški. Referenta iz Gradca in LJub-llane. — Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev bo imela svojo 25. glavno skupščino 6. in 7. septembra v Ljubljani. V soboto 6. septembra ob treh popoldne bo zborovanje Zavezine delegacije v veliki dvorani Mestnega doma. Ob osmih zvečer Da jubilejski koncert v proslavo 251etnega jubileja »Zaveze« v veliki dvorani Narodnega doma. V nedeljo 7. septembra ob pol desetih dopoldne slavnostno zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma. Iz dnevnega reda slavnostnega zborovanja omenjamo »Vdanostno izjavo cesarju« in »Učiteljeva državljanska svoboda in svoboda prepričanja«. V nedeljo ob treh popoldne izlet v Kamnik. — 2. seja »Osrednjega vsedijaškega podpornega odbora v Ljubljani« se vrši v soboto dne 6. t. m. v mali dvorani Mestnega doma v Ljubljani ob pol 9. dopoldne: eksekutivna seja pa se vrši v petek. 5. t. m. ob pol 8. zvečer v kavarni »Evropa«. Prosim vse gg. in odbornike gotove udeležbe. — Anton Koder. t. č. predsednik. — Ljubljanski mizarski pomočniki prirede v nedeljo 7. septembra izlet v Št. Vid. kjer se snidejo s šentviškimi in draveljskimi tovariši. Ob tej priliki bo v kolodvorski restavraciji gosp. Jos. Bernika v Vižmarjih tudi društveni shod. Ker je vročina že nekoliko ponehala, bo izlet vsem udeležnikom prijeten oddih. Zato vabimo tudi sodruge drugih strok, da se pridružijo izletu. Odhod točno ob pol 3. popoldne iz društvenega lokala v Šelenbureovi ulici Udeležbo so obljubili tudi sodrugi pevci. Kdor se hoče torej nekaj ur zabavati med svojimi, naj se pridruži izletu. — Kako je bilo na katoliškem shodu? Odkar je bila v Ljubljani tista velika parada, ki so jo imenovali »Katoliški shod«, ker je dal Bog človeški jezik zato, da lahko pritrjuje resnico, so ljublanski listi polni dannadan povesti, kakšna Sodoma in Gomora je bila tiste dni v Ljubljani. Klerikalci se pa tako jeze, da ie človek v, skrbi za njlih diagocena zdravje, ki bi moralo biti jekleno, da bi ne trpelo škode od tolikega' srda; njihovi listi slikajo vso reč tako, kakor da so šele klerikalci s svojimi štafažami prinesli nekoliko kulture v to barbarično Ljubljano. Ti abderrtski boji so prav zabavni, in dokler se izvršujejo lepo v mejah naše domačije, jim ni nič ugovarjati. Slovenci ne spadamo med posebno humoristične narode, in malo take zabave nam ne sme nihče zameriti. Hujše bi bilo, če bi se vse raznovrstne osoljene lepote izčrpale izven naših zidov; tedaj bi dobri prijatelji dobili zopet za pol desetletja snovi za opisovanje slovenske kulture. Sicer pa nam nikakor ni mogoče ob tei domači vojni zabrenkati na tragične strune. Kajti na eni strani je Ljubljana vajena prenašati nekoliko takozvane Sodome in Gomore, na drugi strani pa tudi res, da so prišli sveti katoliški ljudje vendar prav kot ljudje v Ljubljano pa so se tukaj vedli čisto človeško. Nič se ne da pomagati; nobeden moder trak okrog vratu, nobena orlovska uniforma, niti mašniški talar ne izpremeni človeka v bronastega angela in ga ne reši života, ki je iz krvi in mesa. Katoliški fantje so prepevali, pa so peli tudi prav, okrogle, o katerih človek ne bi dejal, da so zapisane v mašnih bukvah; in pridni glasovi deklet niso zaostajali. Katoliški možje so izkazovali čast vinski kapljici, ki je bila včasi za to prav; nehvaležna. Blage noči so prikimavale pobožnim junakom, ki so jih vpraševali, če znajo kaj prikriti s svojim temnim pajčolanom. Bilo je živo v Ljubljan tiste dni, in življenje je bilo pe-. stro, pisano. Ampak namesto da se klerikalci toliko jfeze, naj bi se rajši potolažili s tem. da so živi grešniki še vedno boljši kakor svete mumije. In nazadnje niso katoličani edini, ki znajo človeško živeti. — Poziv Članom iu upnikom »(davne posojilnice«. Likvidacijski odbor >:»Uv posojilnice« je že meseca junija pozval člane, naj podpišejo predpisane jim prispevke, da se poravnava z upniki čim preje sklene. Večina članov se še do danes ni odzvala pozivu, zato se še enkrat v lastnem interesu nujno vabijo, naj čimpreje vpoi-lieio iziave. Konkurz se lahko vsak Čas konča in s tem bo tudi poravnava onemogočena, ker upniki ne bodo hoteli čakati z izvršbami, ampak bodo elane takoj eksekvirali. Trezna razsodnost sama veleva članom, da jih le poravnava more rešiti pred popolnim polomom, zato naj vsakdo hitro m s čim največjim zneskom pospeši poravnalno akcijo. Obenem se likvidacijski odbor, obrača tudi s prav tako nujo prošnjo do vlagateljev. naj se oglasijo v društveni pisarni in podpišejo poravnavo oziroma naj se pismeno obrnejo do odbora, da jim pošlje dotične izjave. Saj je morda v še večjem interesu upnikov, da pride do poravnave, kajti v nasprotnem slučaju bi večina izgubila vso vlogo razen tega, kar dobi iz konkurzne mase. Prosimo, da se hitro odzovete tej prošnji. — Likvidacijski odbor. — Raziskavania v dolenjskem Krasu. V teku letošnjega poletja so se vršila po Prezid-skem. Loškem, Dobrepoljskem. Kopanjskem in Luškem »polju« ter po dolini Krke hidrološka in geološka raziskavania. Izmed raziskanih objektov je bil posebno zanimiv vodopad v 74 m globoki Ziglovici v Mali Gori ljied Ribnico m Dobrepoljem, dve ledeni jami v Veliki Gori med Ribnico in Loškim Potokom in prehistorična najdba okostja nekega rogovja, najbrže losa. Za razjasnjenje hidroloških zvez Kopanjske Doline z nad njo in pod njo ležečimi kraji: Slivnico. oziroma Ložem in Krko. se Je izvedlo nekaj barvalnih poizkusov, ki so bili uspešni. Udeleženo »Društvo za raziskavanje podzemskih jam v, Ljubljani« je potom dolenjske sekcije od pomladi do pretečenega tedna 1 aziskalo zopet 50 jam; nekatere izmed teh so prav zanimive iz hidrološkega kakor tudi morfološkega stališča. Popis večine teh jam je priobčen v uradnem Hstu. V pretečenem tednu so se udeležili ekspedicije državni geološki zavod potom c. kr. sek-ciiskega geologa dr. I. Waagna. deželni hidrološki oddelek v Ljubljani potom nadinženirja Karla Picka in »Društvo za raziskavanje podzemskih jam v Ljubljani« je zastopal učitelj Pavel Kunaver; razen tega so se udeležili raziskavam: c. kr. sekcilski geolog dr. Karl Hinter-jechner z Dunaja, c. kr. stavbeni svetnik Julij Hilbert iz Ljubljane. Bogumil Brinšek, učitelja Ivan Michler in Ivan Tavčar iz Ljubljane ter visokošolci: I. Rus. Al. Tavčar. Tominšek in Sr. Vizjak. — Tatinska čevljarja. Albin Magister, čevljarski pomočnik iz Šmartna pod Smrano goro, je vstopil letošnjo pomlad pri Mariji Horvat, imejrteljici čevljarske obrti v Ljubljani, kjer je delal kake štiri mesece. Istodobno se je pa učil obrta tudi Stanko Seršen, pristojen v Cerklje. Marija Horvat je kmalu opažala, da izginja nenavadno hitro razno usnle, jela je Magistra strogo opazovati ter videla, da je vedno, ko ie odhajal^ nesel s seboj kak zavitek. Meseca junija se je^ preselil Magister iz mesta k svojemu očetu v Šmartno. Ker je bil oče tudi čevljar, je izvedela Horvat, da misli obdolženec na svojo roko začeti to obrt, zato je še bolj pazila nanj, in res ga je zalotila, ko si je prilastil kos usnja. Napravila je ovadbo, na podlagi katere se Je vršila hišna preiskava pri očetu in na njegovem stanovanju v Šmartnem. Tu so našli zalogo čevjjev, čevljarskih potrebščin, nekaj perila, zlato žensko verižico tn en gladek prstan im dva zastavna lista za zastavljene ukradene čevlje, vse te najdene reči je spoznala Horvat za svojo test. Magister pravi, da je izmaknil le pet parov čevljev, katere je zastavil v delavnici, pa en par vrednih 16 K. Seršen je pa vzel Horvatki, ki je J?! ii^£Fova t^ta, zlato žensko uro v vrednosti 5 ur.° je Magistru pokazal, ki jo je ob- držal in mu izročil ključ od omare. Po Magistrovem naročilu je ta uro zastavil in je prejel od Magistra zato 2 K. Medtem, ko Seršen dejanje priznava, taji Magister vsako krivdo. Magister si je bil tudi izmislil, da so čevljarski šivjlnd strojii pokvarjeni, čeprav so bili še popolnoma aobn, Pripeljal je k Hrovatovi Petra Betona, čevljarskega pomočnika, ki naj bi popravil stroje. Beton jih je nekoliko očistil. Za to Je do- ! 1 ^?d 5e dal Vagistru 2 K. Sodišče je obsodilo Magistra na poldrugo leto težke ječe, Seršena na tri tedne ječe in Betona na teden dni zapora. — V mestni klavnici so zaklali od 17. do 24. avgusta 88 volov, 7 bikov, 10 krav, 244 prašičev, 372 telet, 41 koštrunov in 13 kozličev; vpeljali so 969 kg mesa in 28 telet. — Zopet tatvina na trgu. V pondeljek je bila Kospej Angeli Sulčevi na trgu iz žepa ukradena denarnica. v kateri je imela 6 kron denarja. Za resnico, Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) In precej je zahtevala svoje drsalke in mu Podajala roko, naznačujoč mu preveč jasno in hKraU naivno, kakor bi si tega vendar ne mislila tako hudo. da si ne želi. da bi jo spremljal. . , njegovem odhodu so se odpravili z “laženko sta imela v sredi. Spremila sta iv! v kateri so stanovali njeni starši, je fcan? £?■, Pr,£d lliŠ0 50 P0Stali in S‘e l0ČiH' n D,? Ral vso silo svojega čustva v roko in Blaženka v oči. ln Otilka. cincaie se na svojih nozicah. je razumela prizor. Bogom, Blaženka!« je klicala. In za njo je Ivan šepetal vsaj v duši: »Z Bogom Blaženka!« Blaženka se je priklanjala in še iz veže se je dolgo, ljubezni polna ozirala za odhajajočima. Ivan je osamel z Otilko in ta se mu je sedal obesila na laket in odhajala sta domov. ?.amo semtertja sta izpregovorila kako bese-pico. Otilki je bilo ljubko poleg Ivana, rada se le naslanjala ob njegovo ramo in bila ponosna Janj. R“a ie vesela, da je srečen, da je srečna plazenka. Imela je polno srce, s težavo se pre-inagaje, da bi molčala. A vendar se je oglasila cisto iz Jasnega: hiJ. ml !e onl dan pri nas na • u m danes tu razodel rvo*o liubezen'« Osumili so dve ciganKi, ki sta se klatili po trgu in so še pravočasno odnesle pete. — »Zaročenci«.. Film. ki prikazuje mojstrsko delo znamenitega Aleksandra Manzzonija, se bo predvajal od sobote do torka v Kino "Idealu«. Velikanski in pretresljivi prizori, ki slikajo kugo v Milanu. Vsi prizori so posneti na historičnih tleh in skrbno pripravljeni. Scenerija je mojstrska, igra izborna, vsebina taka, da zbuja napetost. Film, ki ga bo vsakdo hotel ogledati. Predvajal bo se od sobote do torka v Kino »Idealu«. Za šolsko mladino primerne predstave ob 3.. 5., 7., in 9. Izboren je novi spored do četrtka. V petek »Morska podgana«, danski umetniški film. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna.................................K 2160 polletna . .................................1080 četrtletna . , . . ........................ 540 mesečna . , ............................... 180 Za Nemčijo: * celoletna.................................K 2640 polletna.....................................1320 četrtletna.................................. 660 mesečna..................................... 220 Za ostalo inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom Uprav-ništvo »Zarje* v Ljubljani. Štajersko. — Novi slovenski deželni odbornik na Štajerskem, dr. Karol Verstovšek, je že poklican v deželni odbor kot namestnik pok. prof. Robiča. Dr. Verstovšek pride v Gradec 4. t. m. — Nevihta na gornjem Štajerskem. Iz Gradca poročajo: Na gornjem Štajerskem ie divjala huda nevihta. V Donavvitzu se je podrl nek tovarniški dimnik. V Ljubnu je strela udarila v električno centralo, tako da je mesto bilo dve uri brez luči. Več poslopij v obližju Je zgorelo. — Otrok se je zadušil. Zadušil se je v postelji petletni otrok posestnika Jakoba Fiirsta y Križevcih pri Ljutomeru. Otrok se je tako obrnil v postelji, da se je zadušil. Sodnija pre-slcuje stvar. — S koso v trebuh Je zadela v Gorci pri Ptuju 131etna Marija Požar 41etnega Jakoba Ce-beka. Dekle je začelo kositi, otrok je od zadaj priskočil, a kosa ga Je v tem hipu zadela tako nesrečno v trebuh, da so se mu čreva izsula in so ga prepeljali težko ranjenega v ptujsko bolnišnico. — Zločinski oče. V Grebinju so aretirali 471etnega kajžaria. ker se Je pregrešil proti svojim lastnim otrokom. Mož je spričo izpovedi svojih otrok priznal krivdo. — Naznanilo. Podpisani vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril v Trbovljah lekarno pri »Sv. Barbari«, opremljeno z vsemi zdravili. Priporočam se cenjenemu občinstvu najtopleje. Franc Peharc, lekarnar. — Trbovlje. V sredo dne 3. septembra bo ob pol 8. v »Delavskem domu« rodbinski večer s predavanjem: Ivan Cankar: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Vabimo cenjene sodruge na mnogobrojno udeležbo. V soboto dne 6., 7,, 8. in 9. se bode predvajal v kino*, Idealu" film „Zaroč©nea“ po slovitem literarnem romanu Aleks. Manzzoni Predstave ob 3, 5, 7 in 9, v nedeljo ob pol 11. dop Koroško. — Celovška porota. Poletno zasedanje porotnega sodišča v Celovcu se otvori v ponedeljek 15. septembra. — Nečloveška hči. Iz Trbiža poročajo: Pred nedolgim časom je bajtarica Marija Mo-šic svojega lastnega 831etnega očeta Martina zaklenila v umazano izbico. Starec ie bil bolan Ivan se je zganil in zmračil. Ni mu ušel pravi cilj Otilčinih besed. »Kaj mi je mari Kol-dinsky?« ie zarežal pikro. »Kaj so mi mar take neumnosti?« Pa takoj se mu je zdelo grdo, gnusno, da tudi on skriva pravi cilj. in da bi pravzaprav moral Otilki odgovoriti na vsa usta. da bi utihnila za vselej. Molčala sta. Otilka pa. da bi zagladila uti-sek svojih neugodnih besedi, se j^e še bolj pritiskala k njemu in si želela v duši. da bi i ona mogla liubiti kakor Blaženka. XLII. Kvapilova smrt je za dolgo časa vznemirila in razvnela Ivanovo notranjost. Pogosto se mu le zdelo, kakor da se zemlja pogreza pod njim — ta usoda Kvapilova. prihod njegov. kako je zabredel v blato in smrt to ^vse se mu je zarilo za vedno y dušo. In po težkih mislih se Je vzbujala v njegovem srcu želja, da bi resnično zgrabil za meč in popravljal in deloval ter kazal pot v raj. Veselil se je le poletja, kajti s poletjem se ie približala i matura. In sanjajoč Je slutil o nevidni roki. katera mu potem odgrne zastor s čakajočega ga živega življenja, katera mu odpre vrata, a on vstopi v življenje kakor bojevnik in gotovo kakor zmagavec. V širših študentovskih krogih je nesrečna smrt tudi zapustila sledove. Izzvala ie mnogo razmišljanj in debat, a umirila ni ostrosti dveh taborjev. kakor ie želel Mikyška, ampak obratno zostrila boj. Napredni dijaki so še z večjo odločnostjo dvignili svoia načela proti In oslabel in Je shujšal do kosti, l^red par tedni ga je tako zelo sunila, da je padel pod klop. kjer je ves dan ležal. Šele potem ga je hči zavlekla na slamnjak, je bil pa že ves gnil. Dajala mu le le vodo in juho nolento. ki ie pa starec naposled ni mogel uživati. 30. avgusta je umrl. — Ponesrečen planinec. Iz Malniče poročajo. da se ie ponesrečil v tamošnjih gorah 25Ietni železniški uradnik Ritzler. V spremstvu inženirja Hoffmana je plezal po neki pečini. V višini približno 100 metrov se mu ie odtrgala skala, na kateri je stal in mož je padel v 100 m globok jarek. Bil Je na mestu mrtev. Truplo ponesrečenca so še isto noč prepeljali v Mal-nico, kjer bo ponerečenec pokopan. — Ponesrečen ribič. V potoku Malta je utonil veterinar Josip Sax, star 21 let. Lovil le v naraslem potoku postrvi, padel v vodo in zašel v hud vrtinec, ki ga ie vrgel ob skalo. Ponesrečenca je našel in izvlekel iz vode neki pastir. Tiskovni sklad »Zarje«. Gorkich Giovannl. Trst, pola št. ^54. 3 K 90 vin.; Pertot Anton, Trst. pola št. 207. 9 K 70 vin.; Kermoli Alojzij, Trst. pola št. 211, 6 K 50 vin.; Ziderič Alojzij nabral na shodu železničarjev Monialeone 7 K 96 vin.; Pohar Bartol, Zidanmost, pola št. 164. 13 K; Hladnik Josip, Nabrežina. 6 K 4 vin.; Jurčič Anton, Spodnja Šiška, 7 K 30 vin.; Colja Alojzij, »Pri veselem omizju« v Šempolaju pri Nabrežini. 4 K 20 vin.; Sterm-šek Gašper, Ljubljana. 5 K 70 vin.; Rudolf Lu-dovik. Planina, 2 K; Katol Ignacij. Trst. pola št. 216. 6 K 10 vin.; Organizacija klesarjev v Nabrežini 20 K; Berložnik Jakob. Horst. 40 vin.; Prohart Frane, Crna, pola št. 158. 24 K 58 vin.; Podružnica rudarjev. Črna, 3 K; Grabner Janez, Črna. pola št. 157. 5 K 30 vin.; Sodrugi pri Andriettiju v Nabrežini 13 K 90 vin.: Mak. Sp-Šiška. povodom odpotovania 2 K; Hladnik Josip. Nabrežina. 2 K 5 vin. od kaznovanih sodru-£OV v gostilni £. Rusbacha. — Zaupniki, ki imajo še nabiralne pole, so naprošeni. da odračunajo vsaj do 6. t. m. — Upravništvo.______________ Umetnost in književnost. — Slovensko gledališče. Snoči le priredila gospa Danilova v gledališču »poslovilni večer«. Tako Je bilo na plakatih, tako nravi gospa Danilova sama, tako govore vsi. ki poznajo razmere. Nam pa vendar ne gre in ne gre v glavo, da je res tako. in ne moremo verjeti, da bi se bila umetnica snoči resnično poslovna od Ljubljane in od umejupsti. Sklep gospe Danilove, da gre v Ameriko, nam je sicer zelo razumljiv. Verjamemo tudi, da ie njen namen popolnoma resen. Zakaj pred umetnostjo je življenje in od same navdušenosti za muze ni mogoče živeti. Gospa Danilova ie imela te navdušenosti vedno dovolj. V tistih časih, ko se je posvetila slovenski dramatični umetnosti, je bila še povsem v povojih in brez pravega svetega entuziazma ne bi bil nihče v oni dobi stopil v deželo, ki je bila vsa zavita v meglo in kjer je najvdaneise pričakovanje zaman iskalo obljubo. Junaštva je bilo treba za umetniški poklic; in gospa Danilova ga je imela, ker ji je bilo srce polno umetniškega žara. Igrala je. učila se je m zopet igrala. Živela je stotero živlieme; kani ona m bila komedijantka, kajti vsem srečnim m nesrečnim junakinjam, ki jih je ustvarjala iz mrtvih črk. je vdihavala svojo dušo, s svojo srčno krvjo je trpela njih trpljenje in muke. Njena pot pa je ostala trnieva do konca. Postala ie Drava umetnica, odškodnina, katero ji ie umetnost dajala za vse velike žrtve, pa je bila pic a. v primeri s tovarišicami drugih narodov skoro beraška. Ali Danilova je ostala in delala dalje, dasi je bil gotovo čas. ko bi bila tudi ona lehko pie-skočila na drug oder. In zdaj naj bi bil konec. To, kar je bilo snoči. naj bi bilo slovo za vedno . Zdaj odhaja Danilova, ki je prav zadnja leta tako dozorela, da smo pričakovali od me še umetniških kreacij prvega reda. pa obrača hrbet Ljubljani in gledališču? Seveda, razmere so postale obupne. Ali vendar — da bi bil konec umetniške kariere tak. to se upira vsem našim pojmom. Morda se vendar še posreči, da se resi^ letošnja sezona, četudi so težave ogromne, m tedaj bi smeli upati, da se pred koncem sezone razmere bolje uravnajo za bodočnost. z.a ai večen provizorij pomeni večne krize, m to je za umetnost in za umetnike enako nevarno. Morda odpluje ameriški parnik vendar še brez Danilove; morda najde tudi ona še na ljubiiansk ■.1IWJBILJ.-LU.I_. I UUJ.-LL.LI-> i - taborju drugih, še z večjo odločnostjo so kazali na svoje reformačne Kleje, katere so stie-mile v vsakem smeru proti otrplosti m osmra-jenosti. v kateri je bila Kvapilova smrt,'4 a or so pravili, samo en člen. Še pri spomladrnh volitvah v Slaviji so se spominjali »zimske afere« — Kvapilova smrt je v nekem smislu postala agitačno sredstvo naraščajočemu mlademu gi- ban'lvanu ni ušlo nič iz vsega tega: vsako gibanje je zasledoval. Ako že ne naravnost, se je vsaj posredno udeleževal razvoja kvasečih razmer. hkrati se pripravljaje na maturo, katera se je bližala polagoma, a vendar-le. # In v juliju je pestopil pomenljivi prag življenja in pptem prost kakor ptic hitel v K -kytko na posestvo, da si oddahne. Preden po počitnicah poseže z vso gorečnostjo v tok cino-rodnega življenja, neodvisnega od vsakrsne šolske discipline. . Z očetom se ie tedaj odpeljal iz fr‘^e ostali so že bili na kmetih — in ko ie Jrem l-šljal v vagonu, kaj ga vse pričakuje v življenju, je videl pred seboj svetlo pot javnega Produ k-Uvnejra delovanla. Prvi debut za ie prekoval že pravzaprav sedaj v Jaromenu. kjer se le imel vršiti o počitnicah dijaški shod. Ivanova glava ie bila prenapolnjena od načrtov m m is i. življenje, katero je baš zapuščal, se mu je zde o pripravljajoča pasivna tišina, dasi je i ul pilo dosti gibanja. A šele sedaj je nastopal trcnotek. ko mora in sme i on reči svojo besedo V takem zmislu Je tudi pisal Hanusu Dunaj, še preden je odšel iz Prage. Iskreno odru tla, na katerih se razcvete njena umetnost v najpopolnejšem cvetu. Morda . . . Težko je dati temu upanju slovo! . . . Izbrala si ie gospa Danilova za svoj poslovilni večer Rovettovo odlikovano dramo »Nepošteni«, ki se je že pred leti uprizorila v Ljubljani. Vloga Elize je sposobnosti Danilove zelo primerna in s svojo realistično igro je dosegla res izredno lep uspeh, t o vlogo je ob ljubljanski premijeri igrala Boršt-mkova. Ne mislimo primerjati ene z drugo; na-giasati pa moramo, da ie Danilova igrala brez vsake nepotrebne, resni umetnosti zoprne ornamentike. našla pa je za vsak gibljai svoje duše take izraze, da ie bila impresija v glavnih mo-mentih naravnost velikanska. Dober partner il je bil gospod Skrbinšek kot pošteni slabič in sjabi poštenjak, ki sodi in obsoja kakor papiga, ponavljajoča fraze sitih, pa pade sam v prvi iz-snjavi in se potem ustraši odgovornosti pa strahopetno išče krivce, da bi se opravičil sani pred sabo. Enostavna igra gospe Bukšekove v vlogi gospe de Fornaris je prav blagodejno učinkovala. Gospod Danilo, ki mora že v prvem hrico u-m£ i ,e I?'1 kot bogati zapeljivec in pre- cnnH,? D x!DLe,v- ,6M. v sv°iem elementu. Gospodu Pečku bi bili svetovali nekoliko starejšo masKo; z lasmi dvalsetletnega mladeniča ne more nastopati Elizin oče. Sicer se pa ta mladi igralec vidno razvija. V manjšitr vlogah so bili i?m S' JHva,]°va in Mira Bukšekova ter gg. Molek n štrukelj. Trst. in *!oHJ;čna organizacija sklicuje za dne 10. t. m. društveni shod. Dnevni red- 1 Pomen in namen pol. organizacije. 2. a) Reorganizacij? zhnreaV,\e prganiz^>ie; b) volitev zaupniškega Jin RnL,3!110' ? o Se vrši v »International«, via Boccaccio. ob 8. zvečer. deliY>~7 !Vl,;*,enlš,ka 0rganlzaclja priredi v ne-s/t * cel,odnevni izlet na Nanos. Odhod iz Trsta v soboto 6. t. m. in ob 11. zvečer Natančen spored objavimo pravočasno. /e ™?Va"ie, sodruKa Dermote. Kakor smo v KS * pr^dava v soboto ob pol 9. zvečer Illirbem nni°'S°drUK dr* Dermota 0 t?* lrizein. novoilirizem, jugoslovanstvo in Šl°* šaliCšodr^mnrŽaŠk*im sodruKom. ki so že sli-♦fok u Dermoto predavati gotovo ne bc trebil nobenega priporočila. Njegov izredno Trstu toliknač'- .pr.fdavania mu Je pridobil v Irstu tohko prijateljev, da bodo vsi ki so *a se slišali, agitatorji za sobotno predavanje. To k?ieJei? ° .redu' ker zasluži tudi predmet, zornost IniSf SOtrU* Dermota. izredno pozornost Jugoslovansko vprašanje ni Dostalo za' kakoVr°sto le^A?1’ dnevnem redu ie že ve5 Kakor sto let. Ah njegova velika važnost je P°* stala posebno jasna sedaj, ko so Jugoslovani v čisto balkanskih državah stopili v novo dobo sed e ZZtVne ‘- ko so tudi Pi‘h najbližji so; vslpJ £ h u-fini v avstro~ogrski monarhm vsled tega dobili večji pomen. Ali iugoslovan- u!ceVmraten??^Je,bil0 dol*° v temo Sto nele mim Riln il dl pnzadetim plemenom sf nega tudi u,top^ °mogo fantastih stvar n c 1 rfarlataiskega, najmanj temo in ^ irUK Dern}°ta ,10če Posvetiti v to Sl ? njegove mirne treznosti se lehko nodnS \ ^neme. ki bo stvarno in ki ga bo tud' podprl (s trdnimi argumenti. Tako se nam da bo fulr nhV)]lV J,ečer in Prepričani smo. da bo tud, ob tel priliki dvorana polna. Sv M Me,avsk?. .izpbraževaln0 društvo j»ri Sv. M. M. zgornji je nnelo v nedeljo ob 10. do-poldne lepo obiskan redni občni zbor Uspel11 ? i ."^h izobraževalnih društev s0 vidni in cezdalje večji. Zato so ta društva J.red.na vsestranske podpore od strani vse® nf' s*h institucij. Kakor drugod tako ie nale^0 tudi tukaj društvo ob začelku na težave ^ so jih ondotiu delavni sodrugi premagali s hvale^ vredno vztrajnostjo. Da so težave se zares m oridohi?*1?/’ Vnet' zlankna,lie za društvo in w° pridobiti članov v kraju. kjer je vse prebivalstvo hlapčevalo nekulturnim in nazadnjaški"1 delo E 7 t na narodnlakarstva. le težko delo. In za to. da so marljivi sodrugi d°se2 v tem oziru znaten uspeh. Jim gre visoko priznanje. Občni zbor je otvoril predsednik sodru* ^avrenčii- Iz njegovega in tajniškega poročila izvemo sledeče: Društvo se ie ustano- torei lak^n' 3- 1912- letošnji občni zbor se ie W L 1Z vzrokov’ k’ so zelo tehtni. Od- bor Je imel vsega skupaj 17 sef: priredfl Je ^ dasi se je vsled tega moral pregovarjati z ma- nhVinhP f3 'e,vabil v R°kVtko, spomini?!0^ 2on Jf'- ^.v llstu ie P'sal na dolgo in široko o naprednjaskem gibanju in o sebi Pripovedoval !*;•.da v?toPa na breg produktivnega življenja n kako \t'vesel, da živi v dobi. ko se je rodila bas naprednjaška stranka, katera je poslana, da izpolni v narodu jn v človeštvu svojo nalogo. SY®’ namen. Mladi ljudje toda narod bo v.del Resnica, sedaj je vse na Češkem grozno, žalosten pogled, toda stranka polagoma vstopi v areno javnosti, vstopi zraste, in prerojenje in novo življenje bo nastalo. »Morda z realizmom proti staročehom in mladočehom izpolnimo to nalogo, in ako ne z realizmom pa mogoče i sami. Pravzaprav je realizem naš pred-bojevmk in mi sami bomo šele vse oživili.« naniiš se le na Dunaju nasmehnil Ivanovemu listu in sklenil, da se odzove povabilu. 4 . XLII. ,oe^ koncem istega meseca je odhajal Hanus na Češko — v Rokytko. Mnoge — mile — misli so mu begale po glavi med potoma. One težnje, ki so ga razdvojile z domom, oni Jasni in nejasni načrti, ki so ga izvabili v avstrijsko metropolo, vse to. kar je hotel in za čimer je stremil. mu ie sedaj prihajalo na um: i kar ie dosegel, kar se mu je izpolnilo, kar se mu ni izpolnilo, kar mu ic Dunaj dal — kar mu je vzel. (Dalje prih.) Nikel . Gotzl, Ljubljana Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. lepe shode in dve predavanji. Ustanovil je pevski zbor in prišel do društvenega glasoviria 111 druge oprave. S pevskim zboiom se ie pritegnilo društvu mnogo mladih moči. S sodelovanjem pevskega zbora ie priredi! na Katinari lepo uspelo veselico, pri kateri so sodelovale samo domače moči. Gojil ie dramatiko Ustanovil je čitalnico in s podporo Ljudskega odra knjižnico. Vnel ie zanimanje za izobrazbo, dal članom priliko za čtivo in s tem za razumevanje mnogih važnih vprašani. Iz blagajniškega poročila, ki ea le podal sodrug Anton Cunja, izvemo, da je imelo društvo vsega skupaj 384 K in 6 vin. dohodkov in ravno toliko stroškov. Razprave so se nato udeležili sodrugi Regent iz Trsta Ko-terle Josip, ki ie nekoliko upravičeno oči al tržaškim vodilnim sodrugom da se za okolico sploh premalo zanimajo, Lukezič in drugi. Občni zbor ie nato vzel na znanje poročila, sklenil prirediti v kratkem velik shod za izobraževalne namene in povabiti Matico v Trstu, naj skliče v kratkem zborovanje vseh tržaških mestnih in okoličanskih delavskih inštitucij, da se tam določi skupna enotna organizacija in da se izvoli odbor ki bo imel nalogo nadzorovati vse delo. Končno so bili izvoljeni v odbor sledeči sodrugi: S Anton. Koterle Josin. Jnrlevič Ivan. La-vrenčič Anton. Lukezič -Josip. Skilan Ivan in škilan Tosjji. Novemu odboru priporočamo, naj Vožno i'n marljivo nadaljuje lepo započeto delo v nrenričanju da vrši delo za kiS-irni napredek ondotnega prebivalstva, ki bo kmalu obrodilo one sadove, po katerih hrepenimo vsi. ki bi radi spravili delavca iz teme pod blagodejne žarke izobrazbe. Zadn5e vesti. TRŽAŠKE DEMONSTRACIJE. Trst 2 Danes je bil italijanski generalni konzul marčhese di Revel pri namestništvu, ter ie ori podpredsedniku grofu Attemsu posredoval zaradi včerajšnjih demonstracij proti italijanskemu konzulatu in obenem zahteval, da se izpusti italijanski državljan, ki je bil ob tej priliki aretiran Grof Attems je odgovoril, da je policija storila, kar je bilo mogoče, da prepreči nrodiranje demonstrantov do konzulcita. Gene-ralnemu konzulatu se je zagotovilo, da je vse ukrenjeno. da se prepreči ponovitev takih dogodkov. ČEŠKA VOLILNA REFORMA. Praga 3 »Narodni Listy« poročajo z Dunaja: V tukajšnjih političnih krogih izjavljajo, da vztraja vlada na tem, da se reši vprašanje volilne reforme z vpeljavo četrte kurije za tiste, til rlnstoi nimajo volilne pravice. V načrtu vlade k ima služiti za podlago češko - nemškemu pogajanju, ie doloJeno da .malo b.t, vol,Ive za četrto kurijo ob nedeljan. PROTIKLERIKALNE demonstracije. I iherec 3 °b priliki ustanovitve katoliškega Volksbunda je prišlo tukaj do protiklerikalnih demonstracij. Magistrat je prepovedal katoliški slavnostni obhod. Po blagoslovitvi zastave so klerikalci izkušali, da bi prišli v lzpre-vodu do strelišča. Nemški nacionalci so jim s fej-klici zastavili pot. Prišlo je do spopadov, ki jih je končala policija. KOMPROMIS MED ČEHI IN NEMCI. Brno. 3. V Kanicah so sklenili Čehi in Nemci knmnrnmis ki priznava Čehom zastopstvo v občinskem*odboru in njihpvo meščansko šolo za javno. PROTI SPRAVNEMU POGAJANJU. Plzenj, 3. Poslanec Basca je na nekem volilnem shodu izjavil: Čehi stoje na stališču, da so spravna pogajanja z Nemci nemogoča, ako se imajo pri tem žrtvovati narodne manjšine. kongres cionistov. Dunaj. 2. Danes se je tukaj otvoril kongres rinnistov. Navzočih ie 550 delegatov. Na dnev- nem redu ie ustanovitev židovskega vseučilišča y Jeruzalemu. POLICIST — NAČELNIK ROPARJEV. Lvov, 3. Po preiskavi v slučaju roparskega napada na železniški vlak pri postaji Sichow (o kateri smo poročali) je skoraj z gotovostjo dognano, da je bil načelnik roparske tolpe mestni policist Aleksander Turezynski iz Stanislava. Takrat, ko se je izvršil napad, je omenjeni policist izginil. KOLERA NA OGRSKEM. Budimpešta, 2. Zdravstveni odsek v ministrstvu za notranje zadeve poroča, da so se pojavili v vasi Kiszolyva v bereški županiji štirje sumljivi slučaji, izmed katerih sta bila dva smrtna. Bakteriološka preiskava je dognala kolero. Ministrstvo je odposlalo zdravstvenega nadzornika tja. V vasi Voloč se je primerilo pet sumljivih slučajev. Trije bolniki so umrli. V teli slučajih ie bila bakteriologična preiskava doslej negativna. Budimpešta. 3. V vaseh Kiszolyva in Voloč so doslej konstatirali 25 slučajev azijske kolere. Po oblastvenih trditvah je bila bolezen zaneše-na iz Galicije. Meje so zaprli. Pravijo, da je izhodišče epidemije ob železniški progi Munkač-Stryj. POPLAVE. Budimpešta, 3. V Gyergyo-Nemetah se je utrgal oblak. Ves kraj je poplavljen. Vse hiše so se sesule. Izpod razvalin so potegnili pet mrtvih. Prebivalstvo ie zbežalo v hribe. Szllagysomlyo. 2. V pogorju Magura se ie utrgal oblak, vsled česar je pridrvelo mnogo yode v mesto, ki je preplavila ceste. Voda ie podrla mnogo drevja, odnesla živino in 15letno dekle je utonilo. Škoda ie ogromna. Vag. 2. V dolini Czirne je bila strašna nevihta. Potoki so tako narasli, da so odnesli s seboi živino, drevje itd. V Czirni je udrla voda v hiše in odnesla opravo. Otroka, ki ie ležal v zibeli, je voda udušila. Po cestah ni mogoče hoditi. Škoda znaša nad 100.000 kron. SRBIJA IN ČRNA GORA. Belgrad. 3. Uradno poročajo, da se vesti, češ da je zapisnik o srbsko-črnogorski meji že podpisan od Pašiča in Vukotiča. ne vjemajo z dejstvi. Dosežen je sporazum v načelu, pogajanje se pa še nadaljuje. VERSKO GIBANJE V BOLGARIJI. Berlin, 2. »Vossische Ztg.« javlja iz Sofije, da je nastalo po Bolgariji, odkar se je sklenil bukareški mir, močno gibanje, ki gre za tem. da pretrga bolgarska cerkev vse vezi z vzhodno cerkvijo in prestopi na grško-katoliški obred. Tudi časopisje močno agitira za prestop, češ. da bo sprejel Rim Bolgare z odprtimi rokami. BOLGARSKA IN TURČIJA. Carigrad. 3. Turški delegati za pogajanje z Bolgarsko še niso imenovani. Znano je le. da je bivši poslanik na Cetinju Rostem Bilinski beg določen za delegata. STAVKE NA ANGLEŠKEM. London. 2. Snoči po desetih je prišlo v Dublinu do uličnih bojev. Mnogo šip je bilo pobitih. Izgredniki so hoteli razdreti tire cestnih železnic. Poulični boji so trajali dve uri. Petintrideset ranjenih so odpeljali v bolnišnico. V Manchestru se je sešel kongres strokovnh organizacij (Trades-Unions). na katerem je bilo razpoloženje zaradi dublinskih dogodkov zelo razburjeno. Naposled je bila sprejeta zelo ostra resolucija, ki graja policijo in vlado ter zahteva strogo preiskavo. STAVKA NA RUSKEM. Peterburg, 3. V Groznem so delavci, ki jih je 7500 zaposlenih pri produkciji nafte, stopilo v stavko. Prišlo je do ostrih spopadov s policijo. ŽELEZNIŠKE NESREČE. 10 mrtvih, 14 poškodovanih. Belgrad. 2. Na progi Niš - Vranja je ob 5. zjutraj vojaški vlak trčil s praznim vlakom iz ========== Urez konknrence! ===== Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov ii«*» mačegsi izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. Nafnlžje cene. Niša. Deset vojakov le mrtvih, štirinajst pa te-ško poškodovanih. 4 mrtvi, 22 poškodovanih. Berlin. 3. »Lokalanzeiger« poroča iz Soluna: Na progi Solun-Carigrad je nekoliko vagonov zadelo v postaji Sargol v grški vojaški vlak Več vozov je popolnoma razbitih; 4 osehe so ubite, 22 ie deloma težko, deloma lahko ranjenih 9 mrtvih, 10 poškodovanih. London, 3. Včeraj sta se dva v enaki smeri vozeča brzovlaka pri Aisgilu med Nawas-Junk-tion in Kirkby - Stephen zadela. Uradno poročajo. da je devet oseb mrtvih, deset pa poškodovanih. KITAJCI SI IZPOSOJUJE.IO DENAR V AVSTRIJI. Dunaj, 3. Nižjeavstrijska eskomptna družba, kreditni zavod in Liinderbanka so prevzeli od kitajske vlade lj?00.000 šestprocentnih zakladnih bonov za povprečno tekočo dobo štirih let. Kitajska vlada je dala za specialno garancijo tekoče dohodke iz imobiliarnih prenešenih pristojbin. Posolilo bo porabila kitajska vlada za tri križarke, ki jih bodo zgradile »Cantiere navale« v Tržiču na Goriškem in Škodove tovarne. (Avstrijska pa išče denar po Ameriki.) AVTOMOBILSKA NESREČA. Nashville, 3. Pri avtomobilski dirki je neki avtomobil izgubi kolo. Dva šoferjla In dva mehanika sta ubita. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. TH/2 litra K 190, 1 liter K 3 60. 3 zlati m® n lil za zdravje želodca 1 Kdor s .^LORlAN-om sc krepča, Zmeraj dober tek ima! Ce želodec godrnja, Pij „FLORIAN-a“, pa nehat Ni otožen, ni bolan, Ta, ki vživa Postavno varovano. Kavarna »Central* Od danes naprej vsak večer KONCERT nanovo pridobljenega slovitega elitnega damskega orkestra (kapelnica Jerica Borancke). Začetek ob pol 10. uri. Vstop prosi Vso 33.ee odprto. Sestanek tujcev. Pošljite naročnino, če ie še niste! Samo! K 410. Samo! K 410. Št. 410. Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine po jako nizkih cenah. Lastna proton olirana tovarna ur v Švici. ¥1Tovarniška Tlf ri* ,1 znamka Zastopstvo tovarne urZENITH. anker Rosk. jako dobro idoca samo K 4*10. Naročite krasni veliki ilustrovani cenik, ki ga dobite zastojn in poštnine prosto. - Potniki i v severno tn južno AMERIKO se vodjo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTR OAMERIK ANA Trst-New}ork, Buenos Aires-Hlo de Jaoeiro ■Mjnoveiiiad brzoparnfld i dvema Trtlcdcima, dektrlino rumfljtro, krczllčnim bnojavom, m katerih j« za VMkega potnika preekrbMeao, da dobi dovolj domače braae z rtama, •**! klub, postelje, kopotj ttd S e Odhod parnikov: 7 m. Amerik« vsako sobcto, v južno Ameriko vsakih 14 dai. Trst-New-Yorle, vsako soboto, Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri rlarnl agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, ------------Kolodvorska ulica štev. 26.--------- Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s teci, ds je v svoji seji doe 9. svečana 1918 sklenilo, da se hranilne vloge člane« obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mest cev se imsjo računati obresti po 6 odstotkov » Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od SO dni naprej. ss Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 1JL dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši la varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira [ remoženjska in blagovna vrednoti Vsak član najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstva m i Družinski kruh a m n m ■ m m H »■HI 1 iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico" je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1‘75 kg veljajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem! ■■ i k 8 8 8 ■ a ■ E ■ I D Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani r. z. z o. z. se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na GlincaJh pri :: Ljubljani. n Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. :: Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj- •• •• sem casu. Konsumno društvo za Ljubljano | in okolico registrevana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojini članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej hranilne vloge članov po 5Vlo £ tl £ 0 Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. |jj Rezervni‘zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin. |J Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski || Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, |J na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli. Q Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta. Nadzorstvo. * Načelstvo. Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta. ie: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču,