elma
december 1981 št. 12 letnik XV
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELMA — TOVARNE GOSPODINJSKIH APARATOV IN ELEKTROMATERIALA, LJUBLJANA
O/GLaatiMce Ln toaati&L - deLaake in delavci „(3Lme“
Leto 1981 je za nami. Postala je že navada, da se na koncu starega in pred prihodom novega poslovnega leta ozremo nazaj na prehojeno pot in skušamo ugotoviti, koliko nam je uspelo izpolniti naloge in obveze, ki smo si jih zadali v tem letu.
Bilo je leto polno ambicioznih želja, v katerem si je sleherni med nami želel, da bi se končno le zmanjšale ali v celoti odpravile finančne in s tem tudi socialne težave v Elmi, ki so že vrsto let zapored spremljale naš kolektiv.
/

>


d&- %
C
/
is

%
O^&em &&daLaacem keLimfli &cecn& in iL&pe&no
Leta 1982
UREDNIŠTVO
•T-
*
*
*
¥
¥
-¥■
-¥■
*
*
+
>■
¥
¥
¥
it-**********************-*************************-*:
Lahko trdim, da si je večina med nami želela ne le z besedami, temveč tudi ustreznimi konkretnimi ukrepi izboljšati predvsem ekonomski status delovne organizacije, medsebojne odnose, organizacijo dela, nagrajevanje po delu in podobno.
MMim, da smo na najboljši poti in delno tudi uspeli na večini področjih dela.
Preteklo leto bo zapisano v zgodovini »Elme« kot leto, v katerem smo dosegli naslednje važnejše uspehe:
—	povečali smo fizični obseg in produktivnost dela v nekaterih temeljnih organizacijah,
—	zmanjšali število zaposlenih v primerjavi z letom 1980,
—	prvič izvozili proizvode temeljne organizacije Proizvodnja transformatorjev in temeljne organizacije Proizvodnja orodij in strojev.
—- zagotovili smo tržno vrednost proizvodov na domačem in delno tudi na tujem tržišču,
—	motivirali smo veliko večino delavcev za boljše doseganje delovnih rezultatov,
—	povečali smo osebne dohodke vseh zaposlenih v delovni organizaciji,
Žal moramo istočasno ugotoviti, da na nekaterih področjih nismo v celoti uspeli izpolniti predvidene naloge izvoza elektro-instalacijskega materiala v Iran in Alžir, kar nam je zaradi ne-povečane prodaje na domačem tržišču občutno povečalo zaloge teh proizvodov.
Da smo lahko dosegli omenjene delovne uspehe kljub znani moteni preskrbi proizvodnje z repromaterialom in deli z uvoza, je v veliki meri pripisati predvsem pripravljenosti in prizadevanju pri izpolnjevanju delovnih nalog.
Posledica tekočega informiranja delavcev o ekonomski in finančni situaciji delovne organizacije in širše regije, kakor tudi družbenopolitična mobilizacija vseh delavcev in izpolnjevanje ekonomske politike cen, je obrodila razveseljive pozitivne rezultate dela.
Naš pogled v prihodnje in cilji, ki smo jih postavili za prihodnje leto, bodo v marsičem odvisni tudi od posledic težke gospodarske situacije Jugoslavije, zaradi prevelike zadolženosti našega gospodarstva v tujini, ki nam tako slabša izhodišča za boljše delo v prihodnjem letu. Pričakovati je, da bo celotno gospodarstvo usmerjeno v izvoz, kar pomeni, da bo preskrba z domačimi in uvoznimi materiali vseskozi nezanesljiva in pomanjkljiva.
Tudi mi bomo morali v prihodnje še več kot doslej izvažati, da bomo lahko nabavili reprodukcijski material in bili sposobni obnoviti del najnujnejših strojev.
Zaradi nizkih izvoznih cen in ob razmeroma visokih fiksnih stroških pri proizvodnji izvoznih izdelkov, pričakujemo manjši dohodek, kar bo vsekakor neugodno vplivalo na nadaljnji razvoj delovne organizacije.
V tako zaostreni gospodarski situaciji, bomo dolžni še v veliko večji meri kot doslej, skrbno načrtovati razvojni program, stabilzirati pogoje gospodarjenja z vrsto ukepov, predvsem na področju trženja, racionalnejšega izkoriščanja režijskega kadra, tehnološkimi spremembami, spodbujanju k inovacijam, doslednemu varčevanju s proizvodnim materialom in podobno. Se skrbnejši odnos do dela, delovnih sredstev in pristnejši medsebojni odnosi, morajo postati stalnica pri našem vsakodnevnem delu.
Prepričan sem, da bomo enotni in z združenimi močmi kos težavam, katere prinaša prihodnje leto. Ne smemo se skrivati pred problemi, temveč se z njimi spoprijeti in tudi v letu pred nami izboljšati položaj delovne organizacije in delavcev v vseh temeljnih organizacijah »Elme«.
Srečno 1982!
Glavni direktor Bogomir Rebernik
h
Republika praznuje
29. november 1943, datum v zgodovini, ki bi bil lahko čisto navaden dan izpred nekaj manj kot štiridesetih let. Toda, tako kot vsak človek praznuje svoj rojstni dan, ga praznuje tudi naša domovina — Socialistična federativna republika Jugoslavija. Rojstvo nove Jugoslavije praznujemo vsi Jugoslovani, saj je ta dan — 29. november — naš praznik.
Rojstvo nove Jugoslavije ni bilo lahko. Povezano je bilo z velikimi boji, smrtjo, mrazom in lakoto in s svetlo iskro za boljši, za lepši jutri. Za naš svoboden in neodvisen vsakdan so se borili vsi — mladi in stari, moški, ženske, vsak po svojih močeh. Borili so sc za svoj in za lepši jutri nas, ki smo se rodili že v lepšem, v miru.
Recital »Ljubim te zemlja moja« so izvedli mladi in stari, uslužbenci in delavci za strojem
Člani kolektiva so z zanimanjem spremljali program
Veliko bi še lahko napisala o nastanku naše domovine, loda verjetno nič novega. Koliko knjig in spominov ter pesmi je bilo napisanih z ljubeznijo do domovine, veliko že v času okupacije v gozdovih in taboriščih, še več pa v letih po osvoboditvi.
Tudi v naši delovni organizaciji smo z enourno proslavo skušali čimbolj slovesno preživeti ta praznik. Na njej so sodelovali mladi in stari, uslužbenci in delavci za strojem. S tem smo pokazali, da smo še vedno skupaj in z našo skupno močjo bomo domovini pomagali. Recital »Ljubim te zemlja moja« se je povezoval in mešal s pesmijo, ki je prihajala iz grl naših delavcev in jo je spremljala kitara in harmonika. Na koncu pa je še zbor iz kasarne Ljuba Šercerja zapel nekaj pesmi.
Lidija Klopčič
Zbor iz kasarne Ljube Šercerja je zapel nekaj pesmi
Spominski posnetek s srečanja
Prijazni Catežani, hvala vam!
Vojaški vojni invalidi iz Črnuč, udeleženci izleta v vaš Čatež, se iskreno zahvaljujemo kolektivu in samoupravnim organom Elme TOZD Proizvodnja elektromateriala Čatež za vso pozornost in naklonjenost, ki nam je bila izkazana ob našem izletu.
Posebno zahvalo smo dolžni direktorju tov. Jožetu Bregarju, ki nas je tako lepo sprejel in nam opisal Čatež v času NOB pa vse do danes.
Dana nam je bila tudi možnost, da smo si ogledali vašo tovarno, ki bi bila lahko za vzgled marsikateri drugi tovarni.
Ponovno poudarjamo, da smo bili presenečeni nad vsem, kar smo bili deležni; da se še najdejo ljudje, ki čutijo, da so tudi invalidi del naše skupnosti, ki so in še doprinašajo po svojih možnostih in sposobnostih k uresničitvi in izgradnji socializma.
Zveza vojaških vojnih invalidov Črnuče
Priznanje in pohvala
V letu 1981 je kulturna dejavnost v črnuškem delu Elme doživela preprorod. Po dolgoletnem mrtvilu na tem področju smo bili letos priča živahni dejavnosti, ki se je manifestirala ob vseh naših pomembnih praznikih in jubilejih. Zahvala za oživitev kulturne dejavnosti gre organizatorjem:
—	osnovni organizaciji ZSMS TOZD Orodjarna
—	osnovni organizaciji ZSMS DSSS
—	pripravi j alkam programa in organiziranju prireditev Janki Petrovič, Anki Kolobar in Alenki Zi-belnik-Šoper in vsem nastopajočim, ki so s svojim požrtvovalnim delom iz prireditve v prireditev stopnjevali tudi kvaliteto ter vključevali vse več članov kolektiva;
Njihovo delo pa vzbuja tudi vse večje zanimanje nas vseh za obisk proslav in prireditev.
Ko govorimo o kulturni dejavnosti v Elmi, ne moremo mimo prispevka, ki ga dajejo starešine in vojaki vojašnice Ljuba Šercerja Ljubljana. Saj so vedno pripravljeni sodelovati in tudi sodelujejo s svojimi programi v naših nastopih. Končno je treba poudariti, da je tak razmah kulturne dejavnosti mogoč tudi zaradi razumevanja vodstva DO in TOZD, še posebej ko s svojo udeležbo dajejo poudarek prireditvam, kar je še po-memjonejše od materialnih rešitev.
Konferenca OOZS DO Elma daje s tem prispevkom PRIZNANJE IN POHVALO vsem organizatorjem in izvajalcem kulturne dejavnosti v letu 1981.
OBVESTILO PREJEMNIKOM DELOVNEGA KOLEDARJA ZA LETO 1982
Tako kot vsa pretekla leta, bodo tudi letos vsi delavci DO Elma dobili delovni koledar za naslednje leto. Ker je delovni koledar vodilo planiranja za slehernega člana naše DO, je potrebno, da je v svojih detajlih kvalitetno izdelan.
Toda za delovni koledar, ki bo veljal naslednje leto, tega ne moremo v popolnosti trditi. Pri dokončni izdelavi se je na koledarju pojavila neljuba napaka oziroma zagodel nam jo je »tiskarski škrat«.
Vse prejemnike delovnega koledarja za leto 1982 opozarjamo, da je napaka v mesecu juliju. Če pogledamo na koledar, opazimo, da je 16. 7. 1982 delovni dan, ki označuje petek, markiran kot dela prost dan. Pravilno bi moral biti to delovni dan in kot tak tudi označen. 18. 7. 1982 v omenjenem mesecu pa je dela prost dan.
Prosimo vse prejemnike delovnega koledarja za leto 1982, da neljubo napako, ki je nastala, sprejmejo z razumevanjem.
Boris Gartner
^fCt&nika (S a m (m f>cai> lrj atija
V JAVNI RAZPRAVI:
V	TOZD P EM Čatež je predlog o dopolnitvi Pravilnika o ugotavljanju dohodka in delitvi sredstev za OD.
V	TOZD P EM Lendava je od 29. 10. 1981 v javni razpravi osnutek sprememb in dopolnitev pravilnika o podeljevanju kreditov za gradnjo stanovanj in oddajanju najemniških stanovanj.
V	TOZD — 04 je v razpravi SaS o medsebojnih pravicah in obveznostih pri skupnem izvajanju vzgojno-izobraževalnih programov. S tem SaS se vzgojno-izobraževalne organizacije dogovorijo, da bodo izvajale vzgojno izobraževalni program, sodelovale zlasti pri načrtovanju, organiziranju in spremljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse in praktičnega pouka itd., uporabniki pa bodo krili stroške posebnega zdravniškega pregleda, kolektivnega zdravniškega zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo, kolektivnega zavarovanja za invalidnost in telesno okvaro.
tem, da je posredno proizvodni delavec upravičen do dohodka v višini 60 odst. obračunske osnove, neposredno proizvodni delavec pa 70 odst. obračunske osnove.
V	Delovni skupnosti Skupnih služb je delavski svet dal v javno razpravo osnutek Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v DSSS — reorganizacijo del in nalog v Razvojnem sektorju in Kadrovsko splošnem sektorju. Dela in naloge vzdrževalne dejavnosti in družbene prehrane se prenesejo iz TOZD — 02 v Delovno skupnost Skupnih služb. Na novo pa se sistemizirajo dela in naloge, ki se opravljajo v počitniškem domu »ZATIŠJE«.
V	TOZD 02, 05 in 06 je v javni razpravi:
—	predlog SaS o ustanovitvi izobraževalne skupnosti za elektrotehniško in računalniško usme-nitev v SR Sloveniji,
—	osnutek Statuta Izobraževalne skupnosti za elektrotehniško in računalniško usmeritev v SR Slo-veniji.)
Delegati delavskega sveta TOZD 05 so glasovali proti sovlaganju za nakup avtobusov v uporabi Certusa — TOZD Avtobusni promet Murska Sobota.
DS TOZD 05 razpisuje natečaj za dodelitev kreditov za individualno stanovanjsko gradnjo in adaptacije. Sredstva, namenjena za kreditiranje individualne grad-
vanje posredno proizvodnih delavcev v TOZD — v oddelkih: nekovine, vzdrževanje, kontrole, TOP, skladišče, splošni oddelek. Imenovali so tudi komisijo za ocenitev pogojev dela in pripravo predloga za spremembo 29. člena Pravilnika o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za OD v sestavi: Marija Ošlaj — predsednik, Marija Mavrič, Avgust Ošlaj in Buro Vugrinec kot člani.
Ivo Koprivc je imenovan za poveljnika CZ namesto Borisa Glu-šiča, obenem pa se razreši dolžnosti pomočnika načelnika NZ.
Iz oddelka galvanike TOZD PGA
DS TOZD — 06 je sprejel sklepe o imenovanju inventurnih komisij za letni popis svojih materialnih in denarnih vrednosti ter terjatev in obveznosti. Predsednik centralne komisije je Avgust Cvetežar.
Tudi v TOZD — 06 so se delegati DS odločili in posredovali v javno razpravo osnutek Statuta in Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi izobraževalne skupnosti za elektrotehnično in računalniško usmeritev v SR Sloveniji.
DS TOZD Elektromaterial Lendava daje pobudo delavskim svetom TOZD in SDS, da pristopijo k spremembi 57. čl. Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in delitev dohodka in osebnih dohodkov tako, da se v tem členu ne definira delovno dobo v Elmi, ampak da določi le, da je delavec upravičen za 10, 20 in 30-letno delo. Določila o tem, katero delovno dobo bo za delovne jubileje upoštevala posamezna TOZD, pa naj vsebujejo pravilniki TOZD.
IO OOZS namreč smatra, da določilo v obeh aktih ni družbeno sprejemljivo, saj delavci, ki so združevali delo v drugih OZD, niso v enakem položaju kot delavci, ki delo združujejo v Elmi, čeprav so ti delavci prispevali svoj delež razvoju naše družbe. Zato predlaga, da se določila 57. čl. samoupravnega sporazuma spremenijo tako, da se za upravičenost do jubilejne nagrade upošteva delo oziroma vsa delovna doba pridobljena v SFRJ.
Delavci v TOZD — PGA niso sprejeli Pravilnika o dopolnitvah Pravilnika o ugotavljanju dohodka in delitvi sredstev za OD s
Tov. Jožici Baticelli, ki opravlja dela in naloge računovodje TOZD 03, se v času od 1. 5. 1981 do 31. 7. 1981 odobri nadomestilo OD za nadomeščanje odsotnosti delavca v višini 10 odst. OD od obračunske osnove računovodje DO in DSSS.
Ugovoru Mihe Varšfiča na sklep komisije za spremembe in dograjevanje pravilnika o ugotavljanju dohodka in delitvi sredstev za OD se ugodi. Omenjena komisija naj ponovno obravnava vlogo in naj pripravi gradivo za spremembo pravilnika o ugotavljanju dohodka in delitvi sredstev za OD.
DS TOZD 05 in TOZD 06 soglašata z nadaljevanjem razgovorov oziroma s pripravo dokončnega predloga Samoupravnih aktov o združitvi v poslovno skupnost »ElektroinstalacijsM material«. Samoupravni sporazum o združevanju v to poslovno skupnost za raziskavo, planiranje razvoja in prodaje el. instalacijskega materiala bodo podpisali: Elektro Kontakt, Zagreb, Nopal, Bačka Palanka in Elma TOZD 05 in TOZD 06.
Mihaelu Strnadu je disciplinska komisija, dne 14.10.1981, izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi prihoda na delo v vinjenem stanju, delavski svet pa je omenjeni sklep še potrdil.
Zahtevi za varstvo pravic Franca Bogdana iz TOZD 05 se ne ugodi. Delegati DS so menili, da delavec povzroča nered in nesporazume v oddelku kontrole in skladišč in je prav, da se ga prerazporedi na dela in naloge stiskalen bakelitnih odpreskov za dobo enega leta.
nje, se bodo razdelila v razmerju: 800.000 din se podeli za kreditiranje novogradnje, 200.000 din pa za adaptacije stanovanjskih prostorov.
Poleg kriterijev, določenih s pravilnikom o podeljevanju kreditov za gradnjo stanovanj in oddajanju najemniških stanovanj, določa delavski svet še naslednje:
—	po natečaju z dne 30. 10. 1981 ne prejmejo posojila prosilci, ki so posojilo prejeli po prejšnjih natečajih,
—	v primeru, da sta prosilca posojila oba zakonca, zaposlena v TOZD, lahko prejme posojilo le eden od njiju, in to tisti, ki ugodneje izpolnjuje pogoje iz natečaja in pravilnika. V tem primeru se upošteva določilo 3. točke 47. čl. pravilnika, ki glasi: »Delovna doba prosilca v Elmi (če je v Elmi zaposlen tudi zakonec, se upošteva tudi delovna doba zakonca, vendar se upošteva samo polovična vsota točk zakonca;
—	do 2 leti — 0 točk
—	do 3 leta — 10 točk
za vsako nadaljnje leto 3 točke.
Za potrebno ureditev spominskega obeležja Rezke Dragar v Seliškarjev! ulici skrbijo mladinske organizacije TOZD in DSSS, 24. junija TOZD PGA, ob obletni di smrti — Delovna skupnost skupnih služb, 1. november TOZD PTR in 29. november TOZD POS.
Delovne sobote, dne 21.11.1981 in 5. 12. 1981 po koledarju so za delavce TOZD 05, nedelovne. Za ta dva dneva ni mogoče koristiti letnega dopusta.
DS TOZD 05 so tudi imenovali komisije za popis sredstev in virov, predsednik centralne komisije je Jože Rožman, njegov namestnik pa Vinko Branimir. Imenovali so tudi komisije za ocenje-
Ljubo Dedajič se imenuje v enoto NZ namesto Aleksandra Kneza.
Boga Zrimška se imenuje v enoto CZ PEG namesto Šerifa Bo-giča.
Obenem je delavski svet TOZD PTR že obravnaval poročilo o uresničevanju skupnih nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite za leto 1981, ki ga je pripravil vodja obrambnih priprav in predsednik KO za LO in DS — tov. Bogomir Rebernik.
Tudi v TOZD PTR so delegati DS sprejeli predlog stanovanjske komisije, da se iz sredstev SP — stanovanjski del — odobri 10.000 din za razširitev garsonjere na cesti 24. junija 72-a (nosilec stanovanjske pravice je Ivo Koprivc).
Seja skupščine SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana-Bežigrad je bila 3. decembra 1981. Delegati so sprejeli Družbeni dogovor o načinu zagotavljanja in uresničevanja dela družbenih sredstev za pospeševanje izvoza in ugotovili, da je le-ta temeljnega pomena za družbeno reprodukcijo in da je za pospeševanje izvoza potrebno zagotoviti ustrezna dodatna družbena sredstva v skupnem znesku 237.550.000 din. Udeleženci dogovora: Izvršni sveti občine in mesta Ljubljana ter samoupravne interesne skupnosti s področja otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, zaposlovanja in varstva pred požarom ter skupščina sklada za financiranje LO pri DSZ mesta Ljubljana so se dogovorili, da bodo iz prihodkov v letu 1981 izločili ta sredstva. Pripravljeni so že predlogi za 3 odst. znižanje stroškov režije SIS Ljubljana. Tudi SIS za varstvo pred požarom bi zagotovil 25.000.000 din — od tega 15.000.000 din. Prekine se združevanje sred-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Kadrovske spremembe v mesecu novembru
SPREJETI V DELOVNO RAZMERJE:
V	DELOVNO SKUPNOST
SKUPNIH SLUŽB
—	Matjaž Gogala, ekonomski tehnik, sprejet v delovno razmerje 23 11. 1981, potem ko se je vrnil iz JLA in razporejen na dela referenta prodaje gospodinjskih aparatov v Tržnem sektorju.
V	TOZD »PROIZVODNJA
GOSPODINJSKIH APARATOV«
—	Majda Kamenik, delavka brez poklica, sprejeta v delovno razmerje 2. 11. 1981 in razporejena na dela laMrarke v obratu površinske obdelave.
—	Nevenka Vedernjak, delavka brez poklica, sprejeta v delovno razmerje 3. 11. 1981 in razporejena na dela v montaži.
—	Kristina Savič, delavka brez poklica, sprejeta v delovno razmerje 3. 11. 1981 in razporejena na dela v montaži.
—	Sabit Murič, delavec brez poklica, sprejet v delovno razmerje 4. 11. 1981 in razporejen na dela v oddelku nekovin.
—	Javorka Rajič, kemijski laborant, sprejeta v delovno razmerje 5. 11. 1981 in razporejena na dela v montaži.
— Fatima Tiganj, delavka brez poklica, sprejeta v delovno razmerje 5. 11. 1981 in razporejena na dela v montaži.
—	Vojko Laznik, delavec brez poklica, sprejet v delovno razmerje 9. 11. 1981 in razporejen na transportna dela v skladišču surovin.
—	Milena Posel, delavka brez poklica, sprejeta v delovno razmerje 9. 11. 1981 in razporejena na dela v montaži.
—	Olga Angelova, delavka brez poklica, sprejeta v delovno razmerje 9. 11. 1981 in razporejena na dela v montaži.
—	Suzana Žižek, delavka brez poklica, sprejeta v delovno razmerje 10. 11. 1981 in razporejena v montaži.
—	Milenko Petraš, delavec brez poklica, sprejet v delovno razmerje 12. 11. 1981 in razporejen na dela brusača v obratu površinske obdelave.
—	Zvonko Ljumovič, ekonomski tehnik, sprejet v delovno razmerje 12. 11. 1981 in razporejen na dela v oddelku nekovin.
—	Jože Zakojč, delavec brez poklica, sprejet v delovno razmerje 17. 11. 1981 in razporejen na dela lakirarja v obratu površinske obdelave.
V	TOZD »PROIZVODNJA
TRANSFORMATORJEV«
—	Bojan Berlec, delavec brez poklica, sprejet v delovno razmerje 1. 11. 1981 in razporejen na dela v montaži transformatorjev.
—	Franc Boječ, delavec brez poklica, sprejet v delovno razmerje 26. 11. 1981 na dela priučenega ključavničarja v oddelku ključavničarjev.
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
V	DELOVNI SKUPNOSTI
SKUPNIH SLUŽB
—	Vida Lenart, referent prodaje trasnformatorjev v Tržnem sektorju prenehala delovno razmerje v rednem odpovednem roku 1. 11. 1981.
V	TOZD »PROIZVODNJA
GOSPODINJSKIH APARATOV«
—	Dobmvoj Kostadinov, brusač v obratu površinske obdelave, prenehal delovno razmerje v poizkusni dobi 11. 11. 1981.
—	Sabit Murič, stiskalec bakelita, prenehal delovno razmerje v 'poizkusni dobi 10. 11. 1981.
—	Mitko Stoilov, brusač v obratu površinske obdelave, samovoljno prenehal delovno razmerje 11. 11. 1981.
—	Slobodanka Milanovič, lakirar-ka v obratu površinske obdelave, prenehala delovno razmer-po sporazumu 3. 11. 1981.
—1 Margita Horvat, delavka na Stancah, prenehala delovno razmerje 30. 11. 1981, ker se je starostno upokojila.
v tozd »pem« Čatež
—	Franc Novak, delavec na Stancah, umrl 6. 11. 1981.
Ana Holobar
AKCIJA STIKALA »O«
Slika prikazuje izložbo v blagovnici »NAMA« v Škofji Loki
KRONIKA SAMOUPRAVLJANJA
(Nadaljevanje s 3. strani)
štev občinskih požarnih skupnosti za naloge skupnega pomena za mesto Ljubljana za mesec november in december 1981, ta del sredstev ostane v občinski SIS, ostalo zagotovijo požarne skupnosti občin Ljubljane — največ občina Center — kjer se iz plana črta gradnja novega gasilskega doma.
Vsi delavski sveti TOZD v Črnučah so na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja obravnavali nadurno in pogodbeno delo in ugotovili:
—	v TOZD PTR, da ni bilo pogodbenega dela, opravili pa so 3.615 nadur, predvsem v proizvodnji za izvoz, v režijskih službah pa za naloge, ki so bile izključno vezane na izvoz.
V TOZD PGA so analizirali in ugotovili razloge za uvedbo nadurnega dela in sprejeli nekaj ukrepov za omejitev takega dela, saj so delavci opravili kar 20.164,5 nadur.
Delegati so sprejeli obrazložitev direktorja TOZD, ki je poudaril, da so delavci TOZD povečali obseg proizvodnje za 4 odst. ob enakem številu zaposlenih (po sprejetem sanacijskem programu so kritična obdobja reševali v skladu z danimi možnostmi notranjega dogovarjanja in premeščanja delavcev na občasna dela v podaljšanem delovnem času),
—	da naročila zunanjega kupca pritekajo neenakomerno — predvsem v prvih in zadnjih mesecih leta in da Rowenta naroča izdelke tudi v skladu s svojimi tržnimi pogoji,
—	da je velika odsotnost z dela zaradi boleznin 10.660 ur več kot letno povprečje v občini Ljublja-na-Bežigrad, ki znaša 5.600 ur do 6.000 ur,
—	da je TOZD nosilka poleg glavne dejavnosti še stranske — opravljanje prevozov z avtobusi, osebnimi vozili, tovornjaki na območju Črnuč in uporabljanje in vzdrževanje samskega doma, organizacija družbene prehrane za potrebe delavcev na območju Črnuč, izdelava in obnova pnevmatskih, klimatskih in elektroinstala-cijskih naprav za lastne potrebe, potrebe TOZD PTR, TOZD POS in DSSS.
Delegati so sprejeli še nekaj ukrepov v zvezi s tem:
—	dogovor s predstavniki Ro-wente, da bodo njihova naročila pritekala enakomerno skozi vse leto,
—	da se bo v letu 1982 proizvodnja povečala in bo usmerjena v velikoserijsko proizvodnjo. Število zaposlenih v montaži se bo sicer povečalo za 5—7 delavcev — z maksimalnimi notranjimi rešitvami — prerazporeditve, čeprav bodo potrebna še pogodbena dela v popoldanskem času,
—	prenos del v TOZD PEM Lendava začasno, popravilo grel-
cev za parni likalnik, izdelava likalnika Iskra, vžigalnik itd.
V Delovni skupnosti Skupnih služb je bilo v 9 mesecih leta 1981 opravljenih le 2.875 nadur (v letu 1980 je bilo teh kar 6.774,75).
Zaradi boljše organiziranosti dela so delavci v oddelku AGP opravili 901,25 nadure, delavci v EFS so opravili 613 nadur manj kot v istem obdobju leta 1980, zmanjšalo se je tudi število nadur serviserjev.
Po pogodbi o delu so 3 upokojenci opravili 1.526 ur, medtem ko sta leta 1980 dva upokojenca opravila 1.512 ur.
Delavski svet DSSS pa je na seji, dne 21. 10. zadolžil glavnega direktorja, da organizira delo tako, da se trend zmanjševanja nadur nadaljuje in da bo potrebno čim manj dela upokojencev.
Delavci v DSSS so od 25. 11. do 27. 11. v svojih sindikalnih skupinah obravnavali osnutek Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v RTS in KSS. Delavci sindikalne skupine v RTS so imeli naslednje pripombe: Dela in naloge samostojni konstruktor se črtajo, namesto teh se določijo dela in naloge konstruktor I, konstruktor II. konstruktor III in konstruktor IV.
—	pri delih in nalogah razvi-jalca-projektanta predvideti dve stopnji (razvijalec 1 — razvijalec 2).
— Delovne izkušnje vodje konstrukcije izdelkov in vodje inve-sicijskega oddelka naj se določijo na 5 let.
— Delovne izkušnje konstruktor orodij II. in konstruktor delovnih naprav naj se izenačijo.
— Delovno mesto skupinovod-je elektro laboratorija naj se preimenuje v vodja elektro laboratorija, se zahteva visoka izobrazba (dipl. el. ing. s stopnjo znanja 18). Delovno področje se dopolni s tem, da se interno testira poleg izdelkov tudi polizdelke. Za dela in naloge samostojni preizkuševalec se zahteva višja izobrazba namesto srednje in stopnja znanja 17, namesto 16. Delovno področje se dopolni z delli in nalogami:
—	opravljanje tipskih preizkusov gotovih izdelkov in prototipov
—	sodelovanje z razvojem in tehnologijo pri osvajanju in rekonstruiranju novih izdelkov. Delovne izkušnje se določijo 4 leta, namesto treh.
Marta Stare
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta Simona Laha se iskreno zahvaljujem sodelavcem za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Marta Cerar
Glasilo izdaja delovna organizacija ELMA — tovarna gospodinjskih aparatov in elektromateriala Ljubljana-Črnuče. Ureja ga uredniški odbor, izhaja enkrat mesečno. Odgovorni urednik Janez Stupica. — Telefon: 343-271 int. 03. Rokopisov ne vračamo — Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72 — Tisk: Tiskarna Ljubljana v Ljubljani