14. številka V Ljubljani, dne 6. aprila 1918 V. leto. Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za cele leto K 5*20, za pol leta K 2 60, za četrt leta K 1'3* Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve *® uredništvo in npravniStv«: Ljubljana, Šelenbnrgova ulica St. 6, prvo nadstr. Rokopisi se ne vračajo. — inserati z en os tolpnimi potit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri dno kratni po 16 vin., pri šli-o kratni po 1-4 vin., pri cvoa letnih objavah po 12 viza vsakokr. — Za razne -s jave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštni ne proste. —Nefrankirana, pisma se ne sprejemajo. Delavec in podjetnik. Vojni čas je neverjetno pomnožil denarno stanje kapitalističnih podjetij, nasprotno pa pripravil proletarijat še v obupuejši položaj, kakor jp bil pred vojno. Vojne dobave, nezakonitost, ki je označevala prva vojna leta in brezprimerna večstoodstotna podražitev živil je vzrok, da je cvetelo in še cvete kapitalizmu zlata doba, dočim pada delavstvo v vedno globokcjšo bedo in brezpravnost. Razmerje med kapitalom in plačilom, ki a» dobiva delavec, je med vojno postalo tako različno, da navdajajo proletarijat skrbi, kako zenačiti ta prepad med obema in zboljšati delavski položaj. Kna slavnih naioc držav po vojni bo tudi ta, da omeje neprestano deževanje zlata v industrijske zakladnice podjetnikov, če hočejo, da ne bodo izpodkopani družabni temelji. To pa morejo doseči le na ta način, če dvignejo gospodarski položaj delavstva in mu zajamčijo nekak modus vi-vendi ,možnost življenja). Podjetniki in delodajalci vpijejo, da se nimajo delavci prav nič pritoževati, saj so se med vojno zvišale njih plače. Res je, da so se zvišale, res je pa tudi, da se niso zvišale v nikakršnem razmerju z dnevno draginjo, in tudi ne v razmerju z ogromnimi dohodki, ki jih žanjejo delodajalci. Splošno so gospodarji zvišali svojim delavcem plače za 20 odstotkov — v nekaterih slučajih več, v drugih zopet manj — pa pomislimo le, da se je podražilo vsakovrstno blago povprečno za več kakor 200 odstotkov. To ni v nikakršnem razmerju z malenkostnim zvišanjem delavske plače. Povišati dandanes plače za 20 odstotkov, se pravi metati delavstvu pesek v oči, ker mu to pomaga tako malo, da ni vredno izgubljati besed o tem. Igrati se in zlorabljati delavske moči, pri tem pa na škod* delavstva polniti svoje žepe kar s stoti-sočaki, to pomeni tako malenkostno zvišanje plač. Le poglejmo si položaj delavca in ga primerjajmo položaju njegovega podjetnika, in spoznali borno, da se plača relativno ni prav nič zvišala, nasprotno, delavstvo je mnogo na slabšem kot je bilo pred vojno. Dočim je odkazaua delavcem vsak dan določen, mera hrane, — da ta seveda ne zadostuje še dolgo ne, ni, da bi omenjali — se *®slo podjetniki, kadar jim ljubo in drago, in žive ruakogno, kakor se ne spodobi ob tem bednem času. Delavstvo čakajo po vojni še hudi, vroči boji za svoj obstanek in gorje mu, če ne bo pripravil« ea boj. Za tobačno delavstvo. V mesecu februarju t. 1. je deputacija centralnega vodstva naše organizacije v navzočnosti poslanca sodr. Glčckla, predložila spomenico zahtev, tobačnega delavstva za leto 1918 glavnemu ravnateljstvu tobačne režije. Zahteve so sledeče: 1. Splošna reforma in zvišanje plač delavstvu. 2. Draginjske doklade, katere bi se v pribodnjosti, ko bodo cene življenskih potrebščin padale, sporazumno s tovarniškim vodstvom in zaupniki delavstva z natančnim presojevanjem cen urejevale. 3. Uvrstitev vseh tobačnih tovarn v štiri razrede, in sicer v tiste razrede kot uradništvo s svojimi aktivitetnimi dokladami. 4. Uvrstitev vsega tobačnega delavstva v sedemnajst -kapin temeljnih plač. 5. Zvišan;e in prereditev dosedanjih starostnih doklad. Glede plač se zahteva najmanjša plača 34 K, najvišja 91 K. Starostne doklade. Starostne doklade naj se uredijo za vse tobačno delavstvo enako, in sicer po preteku prvega službenega leta ra teden po 80 vin., katere naj stopnjujejo vsako službeno leto za nadaljnih 80 vin. do najvišje svote 25 K 20 vin., ki se mora s 30 službenim letom doseči. Skupne določbe za vse tobačno delavstvo. Vse dnevno plačane osebe se uvrste po preizkušnem letu v tedensko plačo. Delovne obleke naj dobi vse delavstvo, dosedaj so te dobivali le rokodelci in deloma še drugo moško delavstvo. Zniža naj se delovni čas od 51 na 48 ur na teden. Delavski odbori zahteva se, da bolniški odboii rešujejo vse nastale diference med tovarniškim vodstvom in delavstvom sporazumno s tovarniškem vodstvom. Oddaja tobačnih izdelkov moško delavstvo dobi množino kot jo dobivajo delovodje, sorazmerno s podražitvijo naj se množina zviša. Dopusti. Plačane dopuste naj dobi vsaka delovna oseba po preteku prvega službenega leta tri dni, pc preteku petih službenih let en teden in po desetih letih 14 dni; to je potrebno in tudi lahko izvedljivo. Delovne osebe, ki so zaradi bolezni v svoji družini na zahtevo tovarniškega zdravnika prisiljene ostati doma, za ta čas, dok>er se jih ne pusti zopet k delu, dobiti polno svojo plačo z vsemi dokladami vred. Zavarovanje onemoglih. Med najbolj perečimi vprašanji je reforma zavarovanja za starost in onemoglost. Leta 1909, je glavno ravnateljstvo tobačne režije to deloma uredilo, kar pa sedanjemu času ne odgovarja več. Porazdelitev v plačilne razrede, je popolnoma odveč, vzame naj se faktični zaslužek s staiostnimi dokladami vred za temelj od-merjenja provizije, in sicer v tej obliki: Po preteku petih službenih let 20 odstotkov faktične plače, katera naj vsako leto stopnjuje za 2 odstotka, tako da bo s 35. letno službeno dobo doseženih 80 odstotkov faktične plače. Vsled izstopa od zavarovalnic proti nezgodam in prevzetje v samozavarovanje, ki ga je c. kr. tobačna režija med vojno uvedla, so osebe, ki so v službi c. kr. tobačne režije ponesrečile zelo oškodovane, zahteva se, da ponesrečenci poleg provizije dobe primerno odškodnino. Dokler je bilo tobačno delavstvo zavarovano pri zavarovalnicah, se je deloma kaka mala odškodnina dosegla, a sedaj še tega ni. Draginjske doklade. Draginjske doklade so krivično odmerjene; nižja uvrstitev omoženih žena napram oženjenim moškim je krivična, popolnoma nerazumljiva pa je določba, da se otroška podpora otrokom oženjenih do 16. leta, otrokom vdov pa do 12. leta priznava, ker sploh ni mogoče, da bi se 16 letni otroci sami preživljali. Tudi zapostavljanje neomoženih mater se ne da opravičiti. Tobačno delavstvo prosi, do se obstoječe skupine preuredi, in sicer tako-le: Skupina I.: Neporočene osebe brez otrok. Skupina II.: Poročene osebe, vdove in vdovci brez otrok. Skupina III.: Vse delovne osebe, ki so dolžne skrbeti za 1 do 2 otroka. Skupina IV.: Vse delovne osebe, ki so dolžne skrbeti za 3 in 4 otroke. Skupina V.: Vse delovne osebe, ki so dolžne skrbeti za več kot 4 otroke. Popolno delanezmožne družinske osebe, ki se nahajajo v oskrbi pri v c. kr. tobačnih tovarnah zaposlenih osebah, naj se dobivajo enake do-lclade kot za otroke. Dvojno štetje vojnih let za onemogle in starosta« provizije. Državni nastavljenci zahtevajo dvojno štetje vojnih let k pokojnini. Ta zahteva je popolnoma na mestu in se ji tudi tobačno delavstvo pridružuje. Vse tu navedene točke so v spomenici dobro utemeljene in s satističnimi dokazi opremljene, h katerim se še prihodnjič povrnemo. Pravila o vedenju pri letalskih napadih. V zadnjem času so letalski napadi na mesta zahtevali žrtve tudi zato, ker se občinstvo ni primerno vedlo in se zlasti ni ravnalo po pravilih, ki so se od oblasti za take slučaje izdala. V naslednjem se nanovo objavi razglas c. kr. deželnega predsedništva z dne 19. avgusta 1917, štev. 4071/Mob., ki po-osebuje imenovana, pred vsem za Ljubljano in okolico veljavna pravila s pozivom, da se pri morebitnih letalskih napadih ravna vsakdo v lastno korist najtočnejše po njih. 1. Za slučaj, da je pripravljen polet sovražnih letalcev proti Ljubljani, se odredi priprava na letalce, katero se naznani podnevu z rdečo zastavo, ponoči z rdečo svetilko, ki se izobesi na stolpu ljubljanskega Grada. Vsakdo naj pazi na znamenje »letalski alarm 1* 2. Ako preti nevarnost sovražnih letalcev, se odredi letalski alarm s tem, da se oddasta dva strela iz topov na Gornjem Rožniku, da zapiskajo ponovno sirene v primernih presledkih, da dajo policijski stražniki zapored več žvižgov na piščalko in da vojaki zatrobijo ponovno prve takte retretnega signala (mirozova) na cestah in trgih. Konec letalskega alarma, odnosno znamenje, da ni več nevarnosti, se bo naznanilo z zvonenjem na Gradu. Ako se sovražni letalci zopet povrnejo, se bo dalo iznova znamenje .letalski alarm”. 3. V slučaju letalskega alarma je pred vsem dolžnost vsakega, da je miren' in preudaren, da se radovoljno in hitro pokor ukazom uradnih organov in da jih podpira pri izvršitvi njihove naloge. 4. Telefonski pogovori, izvzemši naznanil požara in nezgod, so za časa letalskega alarma prepovedani. 5. Kdor je na prostem, naj si poišče: brez prenagljenja kritje v hišnih vežah, katere je imeti do zatvorne ure vežnih vrat: tako odprte, da se more takoj v vežo; osebam, ki iščejo zavetja, je dovoliti vhod. Najbolje je ostati v spodnjih nadstropjih. Gnječe — tudi v kleteh — se je .ogibati. Kdor na prostem polju ne more dobiti zavetišča, naj se vleže na tla. Zbiranje po cestah in trgih je brezpogojno opustiti. 6. Na strehe in balkone hoditi je pre povedano. Nevarno je tudi postajati pri oknih. Zlasti je skrbeti, da se ogenj in luč pravilno zavaruje; za slučaj, da se vrši letalski napad ponoči, je vsako razsvetljavo na zunaj preprečiti. Oknice, šaluzije in druge take naprave je podnevu in ponoči zapreti. 7. Na kraje, kjer so padle bombe, se ne sme. Bombe, ki se niso razpočile, kakor tudi dele izstrelkov, zlasti vžigalce, je pustiti ležati in se jih ne sme dotakniti. Kraje, kjer leže, je takoj naznaniti etapnemu štacijskemu poveljstvu. Ako se začuti poseben duh, se je radi nevarnosti vdihanja strupenih plinov odstraniti od do-tičnega kraja. 8. Zdravniško pomoč je poiskati potom etapnega štacijskega poveljstva. 9. Otroke je primerno poučiti. 10. Promet z vozovi vsake vrste kakor tudi promet cestne železnice je za časa letalskega alarma ustaviti. Vpreženi vozovi ali avtomobili se imajo pod nad-zorstvom vodnikov ustaviti na predpisani vozni strani, odnosno imajo ostati na svojih stojiščih. Prestopki teh odredb se bodo kaznovali po določbah ces. naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. štev. 96. Ker je zelo želeti, da sodeluje pri službi opazovanja in alarma tudi občinstvo, se vsakdo poživlja, da naznani vsak pojav sovražnih letalcev brez vsakega odloga najbližjemu poštnemu in brzojavnemu uradu, kateri bode nato, seveda brezplačno, potrebno ukrenil. Domati pregled, Okčai zbor podražile« tonik delavcev v Ljubljani se bo vršil v nedeljo dne 14. aprila t. 1. sočno ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih v Selenburgovi ul. št. 6 II. z občajnim dnevnim rodom. Polna udeležba dolžnost. Czerninov program. .Arbeiter - Zei-tuKg“ izvaja med drugim: Grof Czernin se je vrnil na Dunaj z rumunskim mirom. Tretji mir se je sklenil, a marsikatera na-da, ki je bila prejšnje čase združena ž njim, je minila. Prehitro so marsikaj pozabili, kar so pod pritiskom javnosti ob '■ ljubili. Dne 19. januarja je obetal, da bo prostodušno vsak čas obvestil zastopnike ijudstva o mirovnih pogajanjih. List vprašuje, če si je Czernin izposloval pri preobratu v Brestu-Litovskem pritrdilo parlamenta in če je kaj povedal o miru, ki ga je v Bukareštu iskal. Govoril je kot ustavni minister, delal pa tako, kakor diplomat, ki se ne zaveda, da takrat, kadar se svet znova urejuje, ne odločujejo zgolj .merodajni či-*itel)i“. Še bolj žalostno je, ker so.se reči drugače razvijale, kakor je Czernin obetal. Kje je sporazumni mir, ki urejaj novi svetovni red? Kaj je z varnostmi proti revan-šni vojni, kaj z mednarodnim nadzorstvom razorožbe, kaj z obveznim splošnim razsodiščem, kaj s preprečenjem bodoče go spodarske vojne? O vsth teh vzvišenih smotrih ni govoril kak pacif st, marveč Czernin v drugi polovici oktobra v Budim pešti, Ne trdimo, pravi navedeni hst, da je Czernin svoje vzvišene smotre zatajil, a stoji pa le pred kuponi črepinj svojih nazorov in I programov, ker ni znal držati politike čelverozveze v tisti črti, ki vodi dc splošnega sporazuma. Grof Czernin o politični situaciji. Zunanji minister grof Czernin bo podal ■v torek odposlanstvu dunajskega občinskega sveta pojasnila o vplivu zadnjih mirov-, nih sklepov na prehrano monarhije. Graf' Czernin bo porabil to priliko, da bo govoril tudi o splošni politični situaciji, ker zaradi velikonočnih praznikov ni bilo mogoče sklicati delegacijskih odsekov. Delegacije bodo najbrže tekom aprila zopet pričele s svojim delom. Zunanji minister grof Černin je govoril. Pred zastopniki mesta Dunaja je govoril in razvijal av-stro-ogrski zunanji minister svoje mnenje o položaju, o vojiii in prehrani. Ne državni zbor, ne delegacije mu niso primerna za njegova izvajanja, kamor bi njegov govor pravzaprav spadal, če je Černin sploh odgovoren za svoj govor državljanom. V svojem govoru je slikal vojni položaj, omenjal mirovne poskuse in klical boga za pričo, da ni izognil nobeni priliki za mir. Ce ni miru, ga noče sporazum. To je bilo, kar je povedal. Poleg tega se je lotil grof Cernfn povsem nove taktike: razpravljal je o notranjih razmerah ter očital, da so stremljenja Čehov in Jugoslovanov veleizdajalska in se samozavestno pohvalil z Ogri in Nemci. Tak govor, kakor ga je imel Černin ni običajen, ne pospešuje slogo med narodi, ne združuje avstrijskih narodov. Vsak političen otrok ve, da deklaracijska politika ni veleizdajalska, ve, da je treba državo, če hoče biti sposobna za življenje temeljito preurediti, da je treba dati narodom pravice in svobodo razvoja in sedaj pride politik, ki hoče paralizirati to stremljenje z očitki, z obljubo (med besedami) še večjega uklepanja v absolutistične spone. Černin noče delati z narodi, marveč hoče gospodovati po dosedanjem sistemu gospodarske in politične nadoblasti. Skoro vsa ustavna doba nam dokazuje, kako nezdrave razmere so v državi: ni pravega gospodarskega napredka, ni pravega političnega in ne kulturnega napredka. In voditelj zunanje politike nastopa še sedaj tako! Govor grofa Černina, naj ga presojajo časopisi kakor hočejo, naj ga politične stranke sprejemajo kakor jim drago, najžalostneji dokument avstro-ogrske zgodovine v kolikor se tiče notranje politike. O zunanji in vojni politiki pa naj govore drugi listi in pa politiki. Kongrua. »Wiener Ztg.« je objavila postave, s katerimi se povišajo rrinirnalnt dohodki In pokojnine katoliških duhovnikov. Postave veljajo od 1. januarja 1918. Ker so pa ministrske odredbe z 21. novembral917, drž. zak. št. 453 in 454 dovolile že doklade za upravno leto 1917-18, se bodo te doklade z zneski, ki odpadejo za čas od 1. januarja 1918 do 30.. junija 1918, odegnile od zvišanja, ki gre po novi postavi. Deželna poslovalnica za oblačila /e Kranjsko. Poslovalnica je šele v zadnjem času dokončala ogromna pripravljalna dela v smislu ministrske naredbe z dne 21. septembra 1917 štev. 383 in z dne 13. decembra 1917 št. 427 (uredba izdajanj izkaznic z« blago, obleko in čevlje). Ustanovilo se je dosedaj 32 presojevalnic za izdajanje izkaznic; že pri tej ustanovitvi je bilo mnogo težkoč vsled pomanjkanja sposobnih moči. Ustanovile so se tudi presojevalne komisije, ki bodo odločale o prošnjah za izkaznice za ceneje blago (ljudsko blago na izkaznice A). OJbor deželne poslovalnice je pričel z delovanjem koncem oktobra 1917. Pribiti se mora, da ni imel ne vinarja kapitala, ne kredit in da je moral takorekoč na lasten riziko plačevati prve pošiljatve blaga, ki so bile do zadnjega časa tako majhne, da se Sjloh ni| izplačalo pričeti z razprodajanjem. Vzrok zakasnelim pošiljatvam iz centri 1 so pač splošne prometne ovire, pod katerimi je trpelo celo javno življenje. K*jub vsem tem ,težavam in tehničnim oviram je kranjska deželna poslovalnica četrta izmed šestnajstih, ki prične z raz deljevanjem blaga na kategori|o A. Dosedaj so pričele z razpošiljanjem samo one poslovalnice, ki so v bližini blagovnih central. Vsaka deželna poslovalnica dobi na razpolago že vnaprej določeno kvoto blaga, ki se ji sukcesivno pošilja. Ni se torej bati, da bi del te kvote odpadel, če se prejšaje blago preje ne razproda. Tekom prihodnjih dni se bo nakazalo 33.000 vitlov sukanca za edo kranjsko deželo in koncem meseca aprila se odda v razprodajo prvi blok ljudskega blaga za kategorijo A. Civilna obleka za vojake, kigredo v clvll. Važno vprašanje, s katerim se vojaška uprava še ne peča, je pač to, kdaj se nadomesti vojakom, id zapuščajo vojaško službo, njih civilna obleka, katero so pri vpoklicu oddali, a je tekom vojne iz katerikoli vzroka izginila. Da se ljudi s ponošeno monturo pošlje domov, še ni nobeno nado-mestio za civilno obleko. Pa takim nesrečnikom niti monture ne privoščijo. Gospod Stanislav Prlowski nam pripoveduje namreč: V bitki sem izgubil levo oko in poleg tega postal še bolan na pljučih. Bil sem nato odpuščen, pa nisem dobil denarja za naslednji čas. Praporščak, ki je imel v skladišču službo, mi je naročil, da moram tekom osmih dni oddati svojo monturo. Vprašam pa, kako naj to storim? Jaz poseduj;m le to, kar nosim na sebi. Četovodja, ki mi je izročil izpustnico, mi je sicer rekel, da bom dobil pri srebrnem križu obleko. Toda tu so me odpravili: ,Mi nimamo nobene oblekel" — Dostaviti moramo, da se nam tako odslovljenje moža, ki je vsled vojske prišel ob oko, zdravje in premoženje, dozdeva zelo čudno. Skrbeti se bo moralo, da se ljudem, ki stoje tu goli, ne zabičuje, da morajo oddati monturo, temveč da dobe tudi tako obleko, da si morajo zasigurati eksistenco. Vprašanje postaja vsak dan nujnejše. Merodajni krogije bodo morali čim preje rešiti. Urad za izdajo potnih dovolil. Za potovanje na Goriško in Gradiščansko, kakor tudi nazaj je ustanovljen urad za izdajo teh dovolil v Gorici. Nasloviti je: „K. u. k. Passierscheinstelle in Gčrz“. Nabor! 19 do 24 letnih na štajer; skem. V Celju (mesto) se vrše vqja&k* nabori 11., v Celju (okolica) 12., 13., 1*” 15. in 16. nprila; v Slovenjem Gradcu 11., v Ljutomeru 15. in 16. aprila; v Ptuju (mesto) 18., v okolici 18., 19., 20., 22. in 24. aprila; v Lipnici 19. in 20. aprila; v Radgoni 22. in 23. aprila; v Mariboru (okolica) 22. do 29. aprila, v mestu pa 30. apr. Načrti za revizijo avstrijske ustave. Dunajska »Information- poroča: Kakor izvemo, so nekateri do vseh potankosti izvedeni zakonski načrti, nove ustave že dovršeni. Dva je sestavila dvojica čeških aktivnih politikov, ki sta delovala v državni slttžbi, tretji je pa delo nemškega poslanca iz Češkega, ki ima pribodnjost še pred seboj (Lodgmana op. ur.), četrti načrt je pa izvršil juguslovanski strokovnjak in učenjak na odličnem zaupnem mestu. Tadi od Češkega Svaza sestavljena komisija pravnikov in zgodovinarjev ima v delu en načrt. Ne vemo pa, ako je kateri teh načrtov že vložen na pristojnem mestu, kakor se tudi ne da povedati naprej, kdaj pridejo ti načrti na svetlo ugibati pa ne maramo — Tako »Information." 54 milijard kron državnih dolgov. Po poročilu kontrolne komisije za državne dolgove je znašalo stanje avstrijskih državnih dolgov dne 13. februarja t. 1. pri avstro-ogrski banki 13102 8 miljonov, pri avstrijskem konzorciju 8748 7 milij mov, pr« konsorciju v Nemčiji 28669 milijonov, na vojnih posojilih 29.274-6 milijonov, na zunanjih posojilih 88 7 milijonov. Skupna svota je 54.0817 milijonov, h katerih obre-stovanju je potreba 2185-1 milij. kron. Zboljšanje prehrane začetkom polc' tja. Da se odpomore pomanjkanju živil, s® se te dni vršili na Dunaju shodi, zlasti z Ogri. Minister za ljudsko prehrano Ogrskem, knez Windischgratz, o tem P1’1 poveduje naslednje: Piedmet pogovorov tvori v prvi vrsti prehrana armade, ^ drugi vrsti pomnožitev in ureditev uvo^ za iz Ukrajine. Upam, da bo uvoz dose* 'gel začetkom poletja ono mero, ki bo postavila Ogrsko in tudi Avstrijo v položaj, da se sedaj obstoječe omejene odredbe bistveno ubiaže še pred začetkom prihodnje žetve. Tedaj bomo še precej dolgo otepali koruzni kruh in dobivali le koruzno moko, kajti naše žitne zaloge obstoje posebno iz koruze, ki je nekoliko mešana z belo moko. — Nemčija nam dobavlja rženo in ječmenovo moko v izmeno za koruzo. Računati smemo šele za konec majnika, da bo nastopilo izboljšanje močne in krušne preskrbe, ker utegnejo od tega časa zunanji dovozi trajno iti redno prihajati. Akcija za slabo rejfne otroke. Uradno se poroča: Po inicijativi cesarja se bo uvedla velikopotezna akcija, da se otroci iz industrijskih krajev spravijo na deželo. V ■vsaki kronovini se ustanovi posebna deželna poslovalnica, ki bo oživila zopet daij-nje okrajne skupine, ki bodo ni eni strani oddajali najpotrebnejše otroke, ki se imajo pritegniti v to akcijo, in na drugi strani pa iskali krajev, kjer bi nastanili otroke. 'Otroci vsake kronovine naj bi se, če mogoče, zaenkrat za šest tednov, spravili v bolj preskrbljene kmetiske kraje ravno tiste kronovine, preostanek pa v drugi kronovini ali na Ogrskem. Akcija bo poslovala za vse slabotne ali slabo rejene otroke in jih vzela v varstvo. Te bodo poiskali v mestih in industrijskih krajih, sploh tam, kjer se izdatni dovo?. živil otežkoča gostona-seljenemu prebivalstvu. V poštev pa pridejo le šoloobvezni otroci. Žalibogse smejo vpoštevati le slabotni, ne pa bolni otroci. Sprejeli se bodo le otroci, katerim bo zdravnik zaukazal, da se smejo radi slabotnega stanja podati ua oddih in katerih stariši razpolagajo z 6000 K letnih dohodkov in imajo skrbeti za več kakor za enega otroka. Razlike med narodnostjo, vero ali pristojnostjo ne bo. Društva, ki so se pečala že doslej z nastanitvijo otrok, naj bi šezanaprej sodelovala. Akcija bo pa tudi posamezna društva podpirala z doneski za prihranitev, jim olajšala prehranjevanje in tudi v slučaju otroke, katerim primanjkujejo sredstva, sama preskrbela. Z vzgledom prednjači Zgornje Avstrijsko, ki bo že sredi aprila deset tisoč otrok deloma brezplačno, deloma proti majhnemu prehranjevalnemu znesku oddalo na deželo. Želeti bi seveda biio, da ta človekoljubna in otrokom prijazna akcija v polnem obsegu uspeva. Bela vrana. Kakor znano so rudniški posestniki moravsko-ostravskega-karvinskega revirja, ko so popravljali pravila bratovsko skiadničnih bolniških blagajen v zmislu novele k bolniškemu zavarovanju z vso odločnostjo nasprotovali, da bi se uvedle višje zavarovalne postavke kot najnižje. Iz-t?*a *-e v *cm oz*ru predsednik bratovske skladtoice avstrijske rudniške in plavžarske rnžbe, ki je pritrdil najvažnejirn delavskim p.ecitogon^ Sedaj je rudniško glavarstvo Doirdno pravila, ki jih je delavstvo izdelalo, '-'.am te .bratovske skladnice bodo prvi v vsem revirju imeli enoletno bolniško podporo, obvezno družinsko zavarovanje in izredni sklad. Naloga delavskih zastopnikov pn drugih bratovskih skladnicah je sedaj, z *?’. ^ Je mogoče pri tej bratovski skladnici, izvedejo *udi pri drugih bratovski* skladnicah, zak. - I Stanovanje jdopol.jpopoLfl Sr. KoSsnma Peter splošno zdravljenje •/zl 1—721 1 Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag. Or. Ivan Zajec splošno zdravljenje 7210-7,11 TnrjaJKkja«. 2-3 FrJtfifliJJuiailZ. Or. Franc Mio&r kirurg in spl- zdr^ 7*1.-723 Turjaški trg at 4 v okr. bol. blag- Or. Alojz Rraigtier splošno zdravljenje 1-3 Poljanska cesta 18. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško »glasnico) brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučaj ih, Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški lizt se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordimra le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritoibaml ae je obračati do ua-ielnika okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. !, HU ulica Hm. i- reglstrovana zadruga z omejeno xawa*®“ Tiskovine za Sole, županstva in urade. Najmodernejše plakate In vabila za shode In veselice. .*. Letne zaključke Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-.*. Sur, muzikallj Itd. Sfereotipija. Lltoflrafffoa* ■IIBIIIIIIIHI«1