PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 130 (8856)
TRST, četrtek, 27. junija 1971
gS"	‘iSMdo	vrSS?«s“SiaA.NpoIfl V^S^nTdrtji. "aJTrnalalŽiS (Tv ;^o]'SS^^?'tl^°Sa‘^Sirs1teama.5Éa°eMMS£ap^SaSM D^SIK
Sixon zopet v Moskvi
če se voditelja obeh velesil v dveh letih že tretjič sestaneta, naj bi to tudi na zunaj pomenilo, da se je nekaj korenitega premaknilo v odnosih med atomskima velikankama, ki sebi jemljeta pravico odločati o vsem, kar se na tem svetu dogaja, in odločati o tem, kako naj bi se stvari na svetu sukale.
Tako v Washingtonu kot v Moskvi hite zatrjevati, kako ni zastoja v politiki popuščanja med državama. V Moskvi še dodajajo, kako sedanji Nikonov obisk po pomenu ne sme biti nič manjši, kot sta bili poprejšnji dve srečanji Brežnjeva z Nixonom. Na o-beh straneh so se torej dobro Pripravili na nove, že tretje pogovore na vrhu. No, Nixon si je pred odhodom v Moskvo izbojeval še dve pomembni zmagi, ki naj povečata težo njegovih stališč, ko se bo srečal s sovjetskimi voditelji. Občutno je izboljšal odnose ZDA z arabskimi deželami. Obnova diplomatskih odnosov s Kairom in Damaskom naj bi bil zunanji izraz novega položaja ameriške politike na Bližnjem vzhodu. Tik pred odhodom v Moskvo pa je Nixon nenadoma in na hitro zakrpal razpoke v atlantskem zavezništvu s podpisom nove atlantske listine. To naj pomeni, da je mimo vihar, ki je ogrožal ameriške koristi in vpliv nad zahodno Evropo.
Pravijo, da bodo ameriško -sovjetski pogovori segli na tri obsežna področja, na politično, gospodarsko in vojaško. Prav na teh področjih, še posebno pa na vojaškem, so zadeve take, da ni verjeti v kakšne prav posebno pomembne dosežke na Nixonovih pogovorih. Res teče že dve leti tako imenovana politika popuščanja med Moskvo in Wasbingtonom. Toda, koeksistenco sta veliki sili vzeli v zakup samo na ' področju njunih medsebojnih odnosov. Če pa ni koeksistence, se pravi priznanja enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav splošna svetovna oblika odnosov, ima svet bore malo od tako omejene in pridržane koeksistence. In še to: kaj je popuščanje na političnem področju prineslo stvarnega za dejansko spremembo svetovnih razmer? Se je mar zmanjšala tekma v oboroževanju? Ali smo morda priče procesu razorožitve? Ali so znamenja, ki bi pričala, kako se svet spričo ameriško - sovjetskega sodelovanja otresa nevarnosti, ki jo pomenijo do zob oborožene sile obeh blokov? Nič takega ni. Ko da gredo stvari še bolj vsak sebi — politični odnosi se res zbolj-šujejo med velesilama, toda na področju vojaškega položaja v svetu vse teče po nasprotnih tirih. Prav v času ameriško - sovjetskega zbliževanja tekma v oboroževanju teče z nezmanjšano silo. V letu tretjega srečanja Nixona z Brež-njevom se bodo stroški za o-rožje povzpeli nad dvesto milijard dolarjev, od tega odpade na atlantski in varšavski pakt kar 80 odstotkov.
Že vnaprej se vsi poznavalci stanja v ameriško - sovjetskih odnosih strinjajo, da ni od sedanjega obiska pričakovati, da bosta velesili dosegli sporazum o ustavitvi tekme v strateškem jedrskem oboroževanju. Nič ni znamenj, ki bi pričala, da bo Evropa kaj kmalu doživela pričakovano in obljubljeno zmanjšanje tujih vojaških sil na evropski celini. Nič kaj prida ne kaže tudi, da bi konferenca o evropski var-
nosti in sodelovanju, prav zaradi tega, ker je preveč vkle-ščena v okvire ameriško - sovjetskih oziroma blokovskih nasprotij, utegnila dati kaj kmalu kaj prida sadov.
Dokler pa se stvari ne spreobrnejo na tem področju, potem zares nd mogoče govoriti ne vemo o kakšni koreniti, odločilni in za ves svet zgodovinsko pomembni prelomnici.
Potemtakem bi kazalo ta o-bisk in vse, kar sodi k njemu, spraviti v stvarne okvire. To pa pomeni, da je ameriško - sovjetsko zbliževanje svetu prišlo prav in to še posebej zato, ker je odvrnilo neposredno nevarnost, ki bi jo pomenila možnost njunega oboroženega soočenja. Toda, dokler bo teklo popuščanje samo v odnosih med velikimi in močnimi, proti malim in šibkejšim pa bodo veliki in močni postopali po starem, vse dotlej, dokler se ne bo popuščanje med velikimi s političnega področja prevesilo tudi na vojaško področje, dokler ne bo težnja po razorožitvi prevzela mesto še vedno vztrajni in navzoči težnji po oboroževanju.
DRAGO KOŠMRLJ
PRED POTOVANJEM AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA V SZ
Podpisana v Bruslju nova listina NATO
Sestanek Nixon-Rumor - Šef Bele hiše bo danes prispel v Moskvo
BRUSELJ, 26. — Na poti v Moskvo, kjer se bo jutri sestal z Brežnje-vom, se je Nixon ustavil v Bruslju, kjer je bila danes svečano podpisana skupna načelna izjava držav članic NATO. Poleg ameriškega predsednika so se podpisa udeležili predsedniki vlad drugih članic zavezništva z izjemo kanadskega in irskega premiera, ki sta bila zadržana in sta poslala svoja zastopnika.
Pred podpisom listine so vsi udeleženci zasedanja na kratko spregovorili o pomenu in funkciji atlantskega zavezništva. Prvi je bil na vrsti Nixon, ki je seveda podčrtal pomen svojega jutrišnjega potovanja v Moskvo in v tej zvezi zagotovil, da se ne bo dogovarjal s Sovjeti na škodo evropskih zaveznikov. Potrdil je tudi, da ZDA ne bodo omejile svoje vojaške prisotnosti v Evropi, ampak jo bodo nasprotno celo okrepile, če bo to potrebno. Nixon je tudi omenil nedavna nesoglasja med posamez. mmi članicami NATO in dejal, da so odnosi med zavezniki lahko dialektični, ne smejo pa povzročati sporov. Samo kompaktno in trdno zavezništvo namreč po njegovih besedah lahko zagotovi uspeh procesa pomiritve med Vzhodom in Zahodom. Glede tega procesa pa je Nixon tudi dejal,
da obstaja nevarnost, da bi ga komunisti izkoristili za afirmacijo lastne ideologije, kar pa mora NATO preprečiti.
Protikomunistične izjave, ki zvenijo precej anahronistično na dan pred vrhom Nixon - Brežnjev, je dal tudi generalni sekretar NATO Luns, medtem ko so se ostali govorniki o-mejili na generične fraze o pomenu zavezništva Nekoliko bolj zanimiva sta bila samo nastopa zahodnonemške-ga kanclerja Schmidta, ki je opozoril na nevarnost gospodarske krize v zahodni Evropi, in francoskega premiera Chiraca, ki je potrdil odločenost Francije, da krepi lastno jedrsko obrambo, kar naj bi ne bilo v nasprotju z načeli atlantskega zavezništva.
Ob robu zasedanja NATO je imel Nixon vrsto dvostranskih srečanj s predstavniki vlad:	med drugim se
je sestal tudi z italijanskim ministrskim predsednikom Rumorjem, katerega je obvestil o ciljih svojega potovanja v Sovjetsko zvezo. Govor je bil tudi o potrebi večjega gospodarskega sodelovanja med članicami zavezništva in o položaju na Bližnjem vzhodu. Rumor je Nixona seznani) s hudo gospodarsko krizo, ki jo preživlja Italija.
PRVI DELOVNI DflN MEDNARODNEGA SEMINARJA OZN V OHRIDU
Za uspešno reševanje manjšinskih vprašanj je potrebna splošna politična dobra volja
Poročilo dr. Jončiča (Jug.) o ustavno pravnem položaju manjšin v SFRJ in o njihovi vlogi subjekta v družbi — Pozdravni brzojavki tajnika OZN Waldheima in predsednika Tita — Veliko zanimanje za tiskovno konferenco
dr. Zanettija in dr. Šiškoviča iz Trsta
(Od našega posebnega dopisnika)
OHRID, 26. — Že prvi delovni dan seminarja OZN o narodnostnih manjšinah je dokazal, za kako zapleteno in sporno problematiko
gre, saj so bila podana nekatera načela ostro bijejo med seboj.
Dopoldansko razpravo je pričel prof. Koča Jončič, član jugoslovanske delegacije in podpredsednik komisije za ustavna vprašanja srbske skupščine. Prof. Koča Jončič je govoril o ustavno - pravnem položaju narodnosti - narodnih manjšin v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji v okviru širšega mednarodnega in svetovnega konteksta.
Dr. Jončič je izhajal iz nezadovoljive zaščite manjšin med dvema svetovnima vojnama in v tej zvezi razvil tezo (ki jo je že podal tudi na pripravljalni seji znanstvene komisije tržaške mednarodne konference o manjšinah), da se je treba nekaj naučiti iz napak preteklosti. Vedno bolj prodira zavest, da je nesprejemljivo stališče, da se o manjšinah lahko ločeno govori samo iz notranjega nacionalnega a-spekta. ali dà so samo predmet mednarodne razprave in odnosov.
...........................................................n................................
ODMEVI NA SPOR V VODSTVU KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
ZAHTEVA PO ODSTOPU VODSTVA STRANKE PRED ZASEDANJEM VSEDRŽA VNE6A SVETA
Poslanec leve struje «base» Galloni pravi, da bi to omogočilo razčišče-nje odnosov ■ Fanfanijev govor na zasedanju diemokristjanskih poslancev
vic, temveč tudi iz varne zaščite kulturnih in gospodarskih pravic. Pri tem je izrecno podčrtal koristnost različnih možnih oblik planiranja. Poljski predstavnik je tudi podčrtal važnost notranje demokracije in socialne pravičnosti pri reševanju manjšinskega vprašanja. Nadaljeval pa je z daljšim orisom poljske ustave in zaščitnih členov, čeprav je sedaj po drugi svetovni vojni po njegovih izvajanjih Poljska enonacionalna država, v kateri samo 1,4 odst. prebivalstva pripada raznim manjšinam.
Seminarju sta poslala brzojavna pozdrava tajnik OZN Kurt Wald-heim in predsednik SFRJ Josip Broz Tito. Jugoslovanski predsednik je v svoji brzojavki med drugim podčrtal: «Napredek in zaščita pravic nacionalnih, etničnih in drugih manjšin predstavlja zelo važen faktor za razumevanje in zbliževanje med narodi in za mirno sodelovanje med državami. Prepričan sem, da lahko Združeni narodi znatno prispevajo na tem področju v interesu miru, svobode in enakopravnosti narodov in držav».
RIM,
26. — Na včerajšnji seji osrednjega vodstva krščanske de- ,čajo včerajšnjo trditev Piccolija, da
mokracije je bila razbita enotnost med strankinimi strujami, ki so jo sestavili na lanskem kongresu. . lantani, ki je hotel s silo odstraniti z osrednjega vodstva samo Donat Gàttinà in Bodrata, se je znašel pred enotnim odporom vseh levih struj skupno z Morovo skupino. Do zaostritve spora med demokristjanskimi voditelji je prišlo na skupščini poslancev, na kateri je včeraj predsednik poslanske skupine Piccoli odkrito povedal, da vlada med poslanci nezaupanje m
zaskrbljenost za bodočnost stranke. ________________
Vsi današnji komentarji ugotav-
Ijajo, da je poraz na referendumu in na sardinskih volitvah povzročil ponovni razkol v vodstvu krščanske demokracije in ponovno e-nctno stališče o težavah, ki pretresajo državo in večinsko stranko, med vsemi levimi strujami.
Poslanec Galloni, pripadnik struje «base» je danes izjavil, da bi bilo primerno upoštevajoč nastali položaj v vodstvu, da bi osrednje vodstvo in tajnik stranke na prihodnjem zasedanju vsedržavnega sveta odstopila, da bi omogočila bolj svobodno razpravo in točno ugotovitev, ali * obstajajo možnosti za sestavo novega enotnega vodstva stranke, ali pa, da je treba
sestaviti večinsko vodstvo z ustanovitvijo opozicije.
Socialisti so prav tako danes obširno komentirali dogodke v krščanski demokraciji in soglasno ugotavljajo, da sedanji spori v večinski stranki ne smejo vplivati na dogovore med vladnimi strankami o rešitvi vladne krize in na pobude, ki jih je treba dati za ozdravitev gospodarstva. Socialisti priznavajo krščanski demokraciji popolno avtonomijo, da rešuje svoje notranje spore, vendar zahtevajo, da mora dati KD jamstvo, da morebitne spremembe v njenem vodstvu ne bodo povzročile tudi spremembo njene politične linije. Obenem zavra-
se kuje «zarota proti krščanski demokraciji».
Na včerajšnji predlog predsednika poslanske skupine Piccolija, da bi bilo treba sklicati vsedržavno de-mokristjansko konferenco, v krogih poslai\ske skupine KD poudarjajo, da je ta predlog povezan z nujno potrebo, da se določi točna politična linija KD in njeno mesto v italijanski družbi.
Danes se je nadaljevala razprava na zasedanju demokristjanske poslanske skupine. Med drugimi je govoril tudi tajnik senator Fanfani, ki je skušal odgovoriti na včerajšnje kritike, zlasti pa še na zahtevo po sklicanju širše vsedržavne skupščine stranke. Fanfani je najprej odgovoril socialistom, ki izražajo zaskrbljenost za morebitne posledice spora v vodstvu KD na vladno koalicijo in jih pozval, naj imajo do KD enako stališče, kot ga je imela KD do socialistov in do sporov v njihovih vrstah.
Demokristjanski tajnik pravi, da
Generalni sekretar NATO Luns pozdravlja Nixona pred včerajšnjim svečanim podpisom načelne listine atlantskega zavezničtva. Na desni ameriški zunanji minister Kissinger
........................................................................................................................................................................n...........m....................................................
Hudi spori v osrednjem vodstvu krščanske demokracije so imeli velik odmev med političnimi strankami. V krščanski demokraciji pa se kritike Fanfani-ju nadaljujejo predvsem v vrstah poslancev. Poslanec Galloni, pripadnik leve struje «base», je predlagal, naj bi Fanfani in o-srednje vodstvo odstopili na prihodnjem zasedanju državnega sveta, da se omogoči razčiščenje. Spore v KD so danes ocenili tudi socialisti, ki izražajo zaskrbljenost, da vse to sme škodljivo vplivati na vladno koalicijo. Vsem je danes odgovoril Fanfani z govorom na zasedanju demokri-stjanskih poslancev. Poleg drugega je tudi omenil možnost sklicanja strankinega kongresa pred deželnimi, pokrajinskimi in občinskimi volitvami, ki bodo pri-
hodnje leto.
Ameriški predsednik Nixon bo prispel danes v Moskvo na razgovore z Leonidom Brežnjevom. Na poti iz Washingtona se je včeraj ustavil v Bruslju, kjer se je udeležil svečanosti ob podpisu načelne listine atlantskega zavežnistva. Ob tej priliki se je sestal tudi z italijanskim ministrskim predsednikom Rumorjem.
Med svojim obiskom v Zahodni Nemčiji je predsednik Tito sprejel včeraj večjo skupino jugoslovanskih delavcev, ki so zaposleni v tej državi. Med sre-
čanjem, ki je poteklo v zelo prisrčnem vzdušju, so delavci obvestili jugoslovanskega predsednika o lastnem položaju, ki se je po njihovih izjavah v zadnjem času izboljšal, Tito pa je govoril o prizadevanjih vlade, da bi se delavci lahko čimprej vrnili v domovino. Nato je Tito odpotoval v Dusseldorf, kjer se je srečal s člani jugoslovanske nogometne reprezentance.
Na seminarju OZN o pravicah narodnostnih manjšin v Ohridu je imel včeraj daljši poseg predstavnik SFRJ dr. Jončič. Podal
je prikaz ustavno - pravnega položaja narodnostnih manjšin v Jugoslaviji v kontekstu mednarodnih odnosov, govoril pa je tudi o praktičnem izvajanju u-stavnih načel o zaščiti in enakopravnosti manjšin in njihovi vlogi subjekta v jugoslovanski socialistični družbi. Iz nekaterih drugih posegov je bilo razvidno, da obstajajo o tem vprašanju različna stališča in pogledi. U-deležencem seminarja sta poslala pozdravni brzojavki tajnik OZN Waldheim in predsednik SFRJ Tito. Zelo veliko pozornost in zanimanje je vzbudila med časnikarji, ki spremljajo seminar, tiskovna konferenca dr. Zanettija in dr. Šiškoviča iz Trsta, ki sta govorila o značaju in pomenu skoraišnje manjšinske konference v Trstu.
ni prvič, da se je krščanska demokracija znašla v neprijetnem in težkem položaju. Izraža prepričanje, da bo znala stranka vse spore premostiti in pravi, da bodo i-meli poslanci, ki sedijo v vsedržavnem svetu, priložnost, da bodo na zasedanju vsedržavnega sveta s svojimi intervencijami lahko dopolnili poročilo političnega tajnika. Ob tej priložnosti Fanfani dopušča možnost, da bi lahko na vsedržavnem svetu, ki se bo sestal prihodnji mesec, sklenili sklicati vsedržavno skupščino stranke, kot je to predlagala skupina stotih poslancev. Obenem pa pravi, da je tajništvo prepričano, da je treba o-mogočiti najširšo razpravo o vseh vprašanjih, da se pripravi stranko na velike odgovornosti, ki jo čakajo prihodnje leto na upravnih volitvah za obnovitev deželnih, pokrajinskih in občinskih svetov. V tej zvezi je Fanfani dejal, da bi morali med pripravami za volitve sklicati tudi vsedržavni kongres stranke, s čimer bi spoštovali določila statuta in osnovno demokratično načelo, da mora stranka sestaviti svoj akcijski program pred volitvami in ne po volitvah.
Tajnik krščanske demokracije je v svojem govoru opozoril poslance in vse druge demokristjanske voditelje na nevarnost širjenja spora v vodstvenih vrstah pred deželnimi in upravnimi volitvami, da bi se izognil katerikoli spremembi v vodstvu, vsaj do prihodnjega kongresa.
Stavka časnikarjev in tiskarjev
^ RTM, 26. — Na pobudo sindikatov časnikarjev in tiskarjev bodo jutri, stavkali časnikarji in ostali uslužbenci tiskovnih agencij. Stavka je v okviru razčlenjenih stavk časnikarjev in tiskarjev, ki zahtevajo nujne u-krepe za zagotovitev svobode tiska in za pomoč dnevnemu časopisju. Jutri ne bodo izšli dnevniki v srednji Italiji, ker so danes stavkali tiskarji.
Moro v Varšavi
VARŠAVA, 26. — Zunanji minister Moro je prispel danes zvečer v Varšavo na štiridnevni uradni obisk. Na letališču ga je sprejel poljski zunanji minister Olszowski, ki je zvečer priredil italijanskemu gostu svečano večerjo. Italijansko - poljski politični razgovori se bodo začeli jutri.
RIM, 26. — Na včerajšnji seji medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje so razpravljali tudi o u-krepih, ki jih bodo sprejeli v zameno ukrepov o zamrznitvi cen, ki zapadejo 30. t.m. Dogovorili so se, da bodo uvedb nekatere spremembe v seznamu blaga in proizvodov, ki naj bi jih podvrgb upravnemu nad .orova-nju medministrskega odbora za cene. V bistvu, s prihodnjim mesecem cene proizvodov vebkih podjetij bodo odmrznjene. Ostalo pa bo nadzorstvo nad cenami novih vrst potrošnega blaga, javnih prevozov in storitev.
poročila, v katerih se izražena
Značaj manjšin je pcbvalenten in je treba pri njih obravnavi izhajati tudi iz stališča, da je funkcija manjšin zbliževati narode.
«Mi v Jugoslaviji smo mnenja, je nadaljeval dr. Jončič, da je to notranje vprašanje, pri katerem pa ne zanikamo mednarodne komponente. Vsaka manjšina je konkretna enota, ki jo je treba stvarno obravnavati». Jončič je nadaljeval, da je treba zaščititi značaj manjšin kot pripadnikov neke skupnosti in kot ljudi, ki imajo svoje pravice. Bistvo vprašanja pa je v odgovoru, kdo je oni, ki odreja interes manjšine in ki odloča, kakšne pravice naj uživa. Treba je na vsak način omogočiti, da odloča manjšina sama. da je enakopravni faktor, skratka, da je manjšina subjekt dogajanj.
To načelo je bilo napisano že v prvi jugoslovanski ustavi, ki je bila rezultat zmagovitega narodnoosvobodilnega boja, in to načelo je prišlo tudi v praksi najbolje do izraza v sistemu samoupravnega socializma.
Pri vsem tem pa obstaja še drugo bistveno vprašanje, da se ne ostaja na ravni deklaracij in da obstaja pravni mehanizem ter sodna zaščita, ki skrbi za resnično izvajanje.
Dr. Jončič je poleg tega izdelal obsežno poročilo, v katerem so podrobno analizirane zvezna ustava ter ustave vseh jugoslovanskih republik glede manjšinske zakonodaje. Poročilo je zaključil: «Jugoslovanske izkušnje dokazujejo nekatera osnovna dejstva: možno in pravilno je reševati vprašanja narodnostnih manjšin na ravni notranje pravne ureditve vsake države, kar je tudi pogoj za uspeh akcije na mednarodni ravni. Za popolni uspeh pa je predvsem potrebno, da se ustvarijo splošni politični odnosi dobre volje, zavestne in dosledne odločitve vseh subjektov in še posebej pripadnikov večine. Manjšinsko vprašanje je treba reševati na o-snovi načela popolne enakopravnosti manjšin kot skupnosti in posameznikov in je še zlasti nujno, da se manjšinam omogoči, da bodo aktivni in enakopravni sodelavci in ne samo pasivni objekti celotne akcije.»
Nato je spregovoril zastopnik E-gipta prof. univerze v Kairu dr.
Boutros Ghali, ki je bil mnenja, da je treba pri obravnavi manjšinskega vprašanja izhajati iz nizke življenjske in kulturne ravni tretjega sveta. Nato je obravnaval rasno diskriminacijo v raznih afriških državah
Za Poljsko je prof. varšavske u-niverze Zbigniew Resich najprej o-risal zaščito manjšin iz različnih aspektov in dejal, da se ne sme izhajati samo iz državljanskih pra-
ftiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimi
OB 20-LETNICI SMRTI MSGR. I. TRINKA ZAMEJSKEGA
Predsednik tržaške pokrajine dr. Zanetti in član pripravljalnega odbora tržaške konference o manjšinah dr. Karel šiškovič sta danes na tiskovni konferenci govorila o pripravah za tržaško konferenco. Predsednik Zanetti je podčrtal velik interes še zlasti pripadnikov manjšinskih organizacij Evrope. Dr. šiškovič pa je govoril o interesu slovenske narodnostne skupnosti, da se s konferenco opozori na nerešena vprašanja Slovencev v Italiji in na tak način doseže njih konstruktivno ureditev.
Tiskovne konference, ki se je ob 12. uri vršila v prostorih tiskovnega centra seminarja OZN, se je udeležilo kakih sedemdeset časnikarjev iz vse Jugoslavije, ki prisostvujejo seminarju OZN in ki so zastavili razna vprašanja. Časnikarje je zanimal potek konference, način razprave, možnosti sodelovanja, ki so seveda bistveno drugačne kot na uradnem seminarju v Ohridu, in predvsem razlogi, zaradi katerih je bila tržaška konferenca preložena z maja na julij.
BOGO SAMSA
«IIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflluilIlllIlllll
TRETJI DAN URADNEGA OBISKA V ZRN
Prisrčno Titovo srečanje z jugoslovanskimi delavci
Predsednik SFRJ odpotoval v Di/sseldorf Sestanek s člani jugoslovanske reprezentance
BONN, 26. — Predsednik SFRJ Tito; je sinoči v svoji rezidenci v Bonnu priredil v čast predsednika Zahodne Nemčije dr. Heinemanna večerjo, na kateri so bili poleg vseh članov njegovega spremstva z nemške strani zvezni kancler Schmidt, predsednica Bundestaga gospa Renger, predsednik SPD W. Brandt in številni ministri ter druge osebnosti. Tito je v svoji zdravic na večerji med drugim poudaril, da so bili v dosedanjem sodelovanju med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo doseženi pomembni rezultati. To nas obvezuje, je dejal Tito, da še bolj utrdimo mostove razumevanja in medsebojnega spoštovanja in sodelovanja. Tito je dejal, da je z dosedanjimi razgovori, ki so zajeli mnogo vprašanj mednarodne politike in dvostranskih odnosov, zelo zadovoljen. Na koncu je Tito dejal, da bo prijeten o-bisk vsem ostal v dobrem spominu.
Predsednik dr. Heinemann je v odgovor na zdravico dejal, da pomeni obisk Tita važno etapo v odnosih med obema državama in da razširja osnove za razvoj odnosov
Svečana počastitev spomina buditelja beneških Slovencev
Proslavo v Trčmunu in Spetru so priredili A«-diska skupnost in slovenska kulturna društva
Prebivalci Beneške Slovenije so včeraj ob 20. obletnici smrti počastili spomin znanega narodnega buditelja in voditelja beneških Slovencev msgr. Ivana Trinka. Najprej je bila spominska svečanost na grobu v rojstnem kraju Ivana Trinka v Trčmunu, ki sta jo organizirali Nadiška skupnost in slovenske kulturne organizacije Beneške Slovenije. Na pokopališču so se poleg številnih domačinov zbrali tudi slovenski duhovniki iz beneških vasi, navzoči pa so bili tudi videmski nadškof Alfredo Battisti ter predstavniki dežele. Po pozdravnem govoru domačega župnika Boža Zua-nelle so slovenski otroci Patrizia Chiabai, Adriano štulin in Eda Dre-konja recitirali nekaj Trinkovih pesmi nakar je pevski zbor Rečanj iz Ljes zapel nekaj pesmi. Svečanost je bila lepa in prisrčna.
Takoj zatem je bila v cerkvi v špetru maša v spomin Ivana Trinka, ki se je odvijala v slovenskem in italijanskem jeziku. Pri maši so peli pevski zbori Rečanj iz Ljes, pevski zbor iz Št. Lenarta in pevski zbor «Beneški puobje». O pomenu Ivana Trinka je med mašo spregovoril župnik Marino Qualizza, ki je med drugim poudaril pomen dela Ivana Trinka za prebivalstvo Beneške Slovenije. Razumel je — je med drugim dejal — da človek ne more živeti brez svobode in brez pravice do svojega lastnega jezika.
Zato se je za svobodo in za pravico do svojega jezika tudi boril
Ivan Trinko
in se ni tudi ničesar bal, je dejal Qualizza. Mi pa se svojega strahu, je nadaljeval, še nismo otresli. Morali pa bi se in morali bi spoštovati svoj jezik.
Po maši v dvorani učitelijšča v Špetru je bila zaključna spominska svečanost, an kateri sta o pomenu dela Ivana Trinka govorila deželni odbornik dr. Alfeo Mizzau, v imenu inštituta za moderno zgodovino na fakulteti za tuje jezike v Vidmu pa prof. Antonio Di Rito. Slednji je govoril o temi «Kulturna dejavnost msgr. Ivana Trinka».
NEVA LUKEŠ
na vseh področjih. Pri tem nas povezujejo trdni skupni interesi tako v pogledu novega oblikovanja obojestranskih odnosov, kakor tudi v pogledu sodelovanja v Evropi in na svetu. Pri tem imata obe državi svoje posebne odgovornosti, je poudaril dr. Heinemann.
Tito in njegova soproga sta danes zjutraj pred odhodom iz Bonna sprejela skupino jugoslovanskih delavcev, ki so začasno zaposleni v Zahodni Nemčiji. V skupini so bili delavci vseh republik in pokrajin Jugoslavije.
Predsednika je najprej v imenu vseh delavcev pozdravil delavec I-van Ujevič iz Irnotskog, ki je zagotovil Titu, da delavci, zaposleni v Zahodni Nemčiji, negujejo bratstvo in enotnost in ljubezen do domovine. Delavci, zaposleni v Zahodni Nemčiji, po besedah Ujeviča, pozorno spremljajo dogodke v domovini m se trudijo, da se čimbolj seznanijo z organizacijo in tehnologijo dela v Zahodni Nemčiji, da bi mogli to izkoristiti ob povratku v domovino. Položaj delavcev v Zahodni Nemčiji se je po njegovih besedah zadnje čase popravil.
Tito je v svojem govoru dejal, da je zadovoljen, ker je od predsednika Zvezne republike in kanclerja Schmidta slišal, da se jugoslovanski delavci lepo obnašajo in da dobro delajo in da jih smatrajo za najboljše. Tito je obvestil delavce, da si jugoslovanska vlada prizadeva, da bi se delavci, zaposleni v tujini, čimprej lahko vrnili v domovino, k temu bo pripomogla tudi graditev novih tovarn z udeležbo nemškega kapitala, in da bo jugoslovanska vlada stalno skrbela v razgovorih z vladami držav, kjer so zaposleni, da se njihovi življenjski in delovni pogoji izboljšujejo. Predsednik Jugoslavije je poudaril, da so delavci, zaposleni v Zahodnji Nemčiji, most sodelovanja in prijateljstva med obema vladama in državama in izrazil zadovoljstvo, ker so ostali privrženi domovini in ker se odločno upirajo vsem pritiskom s strani sovražne e-migracije. Po pogovoru je Tito z delavci odšel na vrt dvorca, kjer se je posamezno razgovarjal z delavci, ki so ga obvestili o svojem delu in življenju.
Predsednika Jugoslavije in njegovo soprogo ter ostale člane spremstva so na železniški postaji v Diisseldorfu, kamor so prispeli iz Bonna, pozdravili predsednik pokrajine Kuehn s soprogo in drugi pokiajinski voditelji. Po uradnem sprejemu na železniški postaji se je Tito s soprogo odpeljal na vrt predsedstva pokrajinske vlade, kjer so ga pričakovali in pozdravili člani jugoslovanske nogometne reprezentance.
Tito je dobro razpoložen dejal jugoslovanskim reprezentativcem med diugim: «Jaz sem v svojem razgovoru imel uspeh. Uspeh morate doseči tudi vi.» Tito je pozdravil vse igralce in vsakega nekaj vprašal. Dejal je. da je gledal vse dosedanje tekme, da je zadovoljen in jim svetoval: «Malo manj preigravajte in več streljajte na gol.» Na ta Titov nasvet so jugoslovanski igralci danes popoldne v igri z Zahodno Nemčijo popolnoma pozabili.
Predsednik Jugoslavije odhaja Ju-_ tri v Hamburg od koder se bo zve-ičer vrnil v domovino.
POMANJKANJE FINANČNIH SREDSTEV IN SPORI V VEČIM
Dr e višnja seja občinskega sveta v vzdušju skrajne negotovosti
Kako bo z načrtom o gradnji «hitrih cest»?
Drevi se na redni seji sestane tržaški občinski svet v ozračju splošne negotovosti, ki je značilno za njegovo delo vse od začetka meseca, ko so se med strankami leve sredine opazili znaki rahljanja koalicije, o katerih sicer voditelji KD ne govorijo, čeprav krožijo glasovi o dolgotrajnih in razburljivih nočnih sejah.
Ne more biti dvoma, da je splošna kriza, ki jo preživlja enotni način vodenja KD v Italiji z izvolitvijo Fanfanija za glavnega tajnika na lanskem kongresu stranke, zajela tudi Tržaško, kjer je močan del demokristjanov sprejel enotno vodstvo (tudi v Trstu je tajništvo Rinaldija izraz tega sporazuma) s slabo prikritim nezadovoljstvom.
Splošni občutek je, da se je v vodstvu KD začelo obračunavanje in da je razlogov, čeprav zgolj formalnih, za tako početje že več: najprej referendum, ki so ga le stežka prebavili in ga vsiljeno sprejeli s slutnjo gotovega poraza, potem pa še mnogokaj: spor okoli petrolejskega pristanišča, vprašanje gradnje novega tržaškega gledališča, ki zahteva sedaj nič manj kot 9 ali 10 milijard (država pa je nakazala 1 milijardo in 400 milijonov ob petdesetletnici priključitve Italiji, leta 1968), vprašanje razdelitve predsedstev važnih ustanov.
Tako je prišlo do ošibitve dela občinskega sveta, ki je navadno le zunanji izraz dejavnosti večine, saj je znano, da prihajajo v občinski svet za odobritev le sklepi, za katere se je večina dogovorila. Sedaj pa, ko se v strankah «razčiščuje», je nenadoma «zmanjkala» večina. Na zadnji seji niso glasovali o nekaterih posojilih za kritje proračunskih postavk zato, ker ni bilo prisotnih 31 svetovalcev večine, ki so nujno potrebni, da se tak sklep odobri. Na eni izmed prejšnjih sej pa je župan odložil razpravo o vprašanju gledališča (italijanskega stalnega gledališča, namreč), formalno zato, ker je ura bila dovolj pozna, v resnici pa zato, ker je tudi o tem vprašanju prišlo do spora med večinsko koalicijo.
Za spori o vprašanjih, kot je petrolejsko pristanišče, se skrivajo ostra nesoglasja o vlogi Trsta in njegovega gospodarstva, ki jih je trenutna gospodarska kriza v državi dokončno razgalila. Tako socialisti in druge laične skupine nasprotujejo širjenju petrolejskih naprav in naftovodov, z njimi pa je baje potegnila tudi skupina demokristjanov.
Kot «Damoklejev meč» pa visi nad tržaško občinsko upravo, tako kakor nad drugimi javnimi upravami, finančna stiska, ki je posledica za-
Vpis v slovenske osnovne šole
Didaktična ravnateljstva sporočajo, da je na vseh osnovnih šolah na Tržaškem vpisovanje učencev v 1. razred do 28. junija vsak dan od 9. do 12. ure.
mrzovanja kreditnega sistema v I-taliji. Obresti na posojila, ki jih sprejemajo občine, rc se zvišale do 16 in več odstotkov, kar pomeni, da postaja finančno breme za občine že neznosno. V teh pogojih se že govori, da se utegne tržaška občinska uprava odreči večjemu delu petletnega delovnega načrta, ker manjka ustrezno finačno kritje. Med več-
Zaradi težkega položaja SSG
V torek v Kult. domu
protestno
zborovanje
Zaradi izredno Rezkega položaja našega gledališča, ki mu ministrstvo za turizem in prireditve noče priznati ustreznega juridičnega statusa,
vabijo člani in uprava Stalnega slovenskega gledališča
vso slovensko javnost na PROTESTNO ZBOROVANJE
v torek, 2. julija 1974, ob 19.30 v Kulturnem domu v Trstu.
jimi deli, o katerih velja razmisliti, pa so «hitre ceste», ki so itak vzbudile med prebivalstvom toliko polemik, da bi «zamrznitev» teh načrtov gotovo vzbudila med prebivalci določenih mestnih četrti ne samo simpatijo, temveč tudi pravo zadovoljstvo.
V	teh pogojih so baje v večinski koaliciji začeli razpravljati o «alternativi» arh. Coste, ki je od vsega začetka predlagal cenejšo in družbeno koristnejšo traso po obali od industrijskega pristanišča do luke pri postaji ter črtanje dela kraške «transverzale» in sploh črtanje «bar-kovljanske vpadnice». Kaže, da Gostovega načrta večina ne mara o-svojiti, pozitivno pa je, da so sploh o njem začeli razpravljati. Hitre ceste stanejo namreč težke desetine milijard in vsaka prihranjena milijarda lahko za nekaj mesecev oddalji finančno katastrofo, ki se je boje vsi občinski upravitelji.
V	tem vzdušju se bo torej sestal tržaški občinski svet danes popoldne. Kaj bo točnega na dnevnem redu svetovalci sami ne vedo. Lahko se zgodi, da bo 31-članska večina prisotna na seji in v tem primeru bo svet lahko sklepal o važnih stvareh, v nasprotnem primeru pa bo vodil zgolj redno upravno delo, pri katerem lahko računa tudi na podporo svetovalcev opozicije.
RAZGOVOR I ZAVEDNIM SLOVENSKIM OČETOM
Kot narod se bomo ohranili le če bomo ohranili svojo šolo!
Še je čas, da vpišete otroke v slovenske osnovne šole
Otroci pomagajo očetu pobirati krompir, nono pa jih opazuje
iiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiii
BLIŽA SE KONEC 26. VELESEJMA
Jutri na sporedu 2. srečanje o problemih jedrske energije
Okrogla miza o vlogi jedrskih central v sedanji energetski krizi > Sejem se zaključi v nedeljo
Šestindvajseti mednarodni tržaški velesejem se polagoma bliža koncu. Zaključil se bo v nedeljo ob 24. uri, ko bo predsednik dr. Sloco-vich, kakor običajno po zvočnikih, na razstavišču pozdravil prisotne razstavljavce in obiskovalce.
Med specializiranimi prireditva mi, ki spremljajo letošnji velesejem, so na sporedu še okrogla miza o strokovnem usposabljanju mladih menežerjev, ki jo organizira Junior Chamber Italiana in ki bo na sporedu drevi ob 18. uri. Jutri pa bo na vrsti 2. zasedanje o jedrski energiji, za katerega vlada pri nas, pa tudi v Italiji in v zunanjem svetu, veliko zanimanje glede na aktualnost energetskih vprašanj. Jutri je na sporedu tudi «dan o prehrani», v soboto pa bo napovedano zasedanje evropskega odbora za nadzorstvo nad proizvodnjo o-troške prehrane.
Jutrišnje srečanje o jedrski energiji bo v prostorih Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Mi-ramaru. Na pobudo organizacije A-merican Nuclear Society - Section in Italy in ustanove Forum Italiano per l’Energia Nucleare (FIEN), se
........................................................
v PRISOTNOSTI 202 DELNIČARJEV
bodo strokovnjaki soočili s temo «Vloga jedrskih central v sedanjem energetskem trenutku». Posvetovanje bo vodil predsednik American Nuclear Society prof. C. Salvetti, prisoten pa bo tudi predsednik Državnega podjetja za električno energijo ENEL prof. A. Agnelini.
Popoldne bo pri Miramaru o-krogla miza, ki se je bodo udeleži-predstavniki podjetij in ustanov Ansaldo Meccanico Nucleare, NIRA, AGIP-Nucleare, Fiat. ENEL, Inštituta za gospodarsko načrtovanje in dežele Furlanije - Julijske krajine in ob kateri bodo razpravljali o temi «Vloga jedrskih central v sedanji energetski krizi: gospodarske posledice, politične obveznosti, industrijski načrti».
Sejemska kronika je včeraj zabeležila obisk deželnega odbornika obrtništvo F. Maura, ki si je v spremstvu predstavnikov tukajšnjih obrtniških organizacij ogledal zlasti razstavo pohištva, ki jo je organiziral tržaški konzorcij CAAT in razstavo Deželne ustanove za razvoj obrtništva v palači narodov.
Jutri si bodo ogledali sejem člani deželneea odseka Italijanskega e-lektronskega in elektrotehničnega združenja (AEI), ki jih bo soremljal načelnik tehničnega urada velesejma prof. Devescovi.
Včeraj letni občni zbor Danes dveurna stavka «Assicurazioni Generali»
Sen. Merzagora potrjen ria mesto predsednika - Dividenda za leto 1973 znaša 300 lir
V našem mestu je bil včeraj redni letni občni zbor delničarjev zavarovalnice «Assicurazioni Generali», ki ga je vodil predsednik C. Merzagora. Zbora sta se udeležila 202 delničarja, ki sta predstavljala skupno 3,191.608 delnic. Delničarji so odobrili poročilo upravnega sveta, obračun za poslovno leto 1973 in sklep o izplačilu dividendje v razmerju 500 Ur za
delnico. Divi-
ZA VELIKI ŠMAREN ŠE EN IZLET NA DUNAJ
Na žel io številnih bralcev na-ega dnevnika bomo za veliki maren organizirali še en izlet a Dunaj oziroma na mednarod-o vrtnarsko razstavo, ki sov-ada z naivečjo razstavo cvetja pokritem prostoru. Izlet bo od i. do 16. avgusta z enakim pro-ramom, kot je bil že objavljen a prejšnja izleta. Tega izleta e lahko udeležijo vsi bralci ašega dnevnika, tudi tisti, ki
0	že bili na našem izletu v .panili.
Vpisovanje sprejema uprava lašega dnevnika v Ul. Montec-hi 6, najkasneje do ponedeljka,
. julija. Cena izleta je 39.00« lir. OBVESTILO IZLETNIKOM I. In II. skupine Izletnike prve skupine obveš-•amo, da odpeljeta avtobusa št.
1	in št. 3 ob 14. uri izpred so-lišča v Trstu na blok Ferneti-:i in odtod v Ljubljano in Mari->or. Avtobus št. 2 pa sc bo us-avil ob 13 30 v Nabrežini, oh 13.45 v Križr in ob 14.00 na Proseku, odkoder odpelje naravnost k Fernetičem.
Izletnike 2- skupine (od 5. do 7. julija) ie enkrat prosimo, da še danes dvignejo programe in navodila na upravi našega Usta.
UREDNIŠTVO
ko v vseh industrijskih obratih, ki bo potekala na podlagi krajevnih sklepov v posameznih obratih.
VAŽNO OPOZORILO STARŠEM
Vpisovanje otrok v osn. šolo in vrtec
Slovenske starše opozarjamo, naj pravočasno in čimprej vpišejo svoje otroke v otroški vrtec, oziroma v osnovno šolo. Tako bodo opravili svojo dolžnost in dali zadoščenje, prijeten občutek samozavesti, svojim otrokom.
Potrebno in koristno je, da čimprej vpišemo svoje otroke v šolo tudi zaradi tega, da bodo pristojna šolska ravnateljstva imela pravočasno na razpolago potrebne podatke za razporeditev razredov in učnih mest.
Vpisovanje v osnovno šolo sprejemajo na vseh šolah do 28. junija.
Vpisovanje v otroške vrtce ONAIRC bo še danes od 15. do 16. ure.
Vpisovanje v občinske otroške vrtce (od 14. do 16. ure).
Za tretjo skupino (otroci, ki bodo dopolnili 3. leto do 31. dec. 1974) je vpisovanje danes 27. junija.
Dolg pas od Magdalene, Ul. Campanelle, do Gornje Magdalene, Rovt in Kolonkovca štejemo med tako imenovana siva področja, narodnostno najbolj ogrožena, obenem pa tudi najbolj prepuščena sama sebi. Nesreča takih področij je tudi v dejstvu, da nimajo svojega središča, raznarodovanje pa se stopnjuje z urbanizacijo in gradnjo novih stanovanjskih blokov, naselij itd. Tako se popolnoma spreminja etnični značaj, slovenski živelj pa je potisnjen v ozadje.
Tu so doma naši vrtnarji, ki že desetletja in desetletja skrbno obdelujejo zemljo in zalagajo naše mesto z zelenjavo in povrtninami. Zato smo včeraj izbrali ta kraj za kratek pogovor z domačinom, ki dobro pozna razmere, s slovenskim očetom, ki pošilja svoje o-troke v slovensko šolo, da bi se z njim pogovorili, o vpisovanju o-trok v slovensko šolo.
Lojze Debeliš, ki je ugleden in priznan vrtnar, si je rade volje ukradel nekaj dragocenega časa za pogovor. Tri otroke imajo, dva obiskujeta osnovno šolo, najmlajši. star 4 leta, pa otroški vrtec pri Sv. Ani.
«Zakaj ste se odločili, da vpišete svoje otroke v slovensko šolo?»
«Zame je to vprašanje odveč. Bilo bi proti mojemu prepričanju, da bi se drugače odločil, ne glede na težave aji morebitne druge udobnosti. Tako misli tudi moja žen» in moj oče.»
«Kaj bi rekel o slovenskih starših, ki vpišejo svoje otroke v italijansko šolo?»
«Za tiste, ki so to storili, je vedno prišel trenutek, da so tako svojo odločitev obžalovali. Zato bi vsakomur svetoval, naj dobro premisli preden vpiše svojega otro-
ka v šolo, ki ni slovenska. Če drugi spoštujejo našo šolo, zakaj je ne bi mi sami? Ni dovolj, da se nekdo samo trka na prša, da je Slovenec, potem pa dela drugače, škodo svojemu otroku in narodu, kateremu pripada. Ohranili se bomo kot narod, če bomo ohranili svojo šolo.»
«Ali je še takih primerov na tem področju?»
«Žal jih je še veliko, tako med popolnoma slovenskimi družinami, kot med mešanimi zakoni. Marsikdo se potem kesa, ker mu otrok, ko dorase, to očita, ali pa sam spozna, da je zapravil svojemu otroku lepo priložnost, da se nauči slovenščine, kar bi mu potem služilo pri iskanju primerne zaposlitve. Na drugi strani pa imamo tudi primere staršev, ki ne obvladajo slovenščine in vpišejo otroke v slovensko šolo.»
«Zakaj je tako? Zakaj spada ta del našega predmestja v siva vod-ročja?»
«Vzrokov je več. Med temi je vsekakor sploh pomanjkanje kulturnega življenja. Nimamo nobenega središča. Nekoč je delovalo na K»-lonkovcu pevsko društvo «Slava», pa je vse izumrlo. Kar je, je vse samo italijansko. Hiše so razpr šene, med seboj nismo povezani in se sploh malo poznamo. Z enega predela hodijo otroci v šolo pri Sv. Jakobu, z drugega pa k Sv. Ani.»
«Imate na šoli društvo staršet'’’ Kako je s prevozom otrok v šolo?»
«Tam sredi šolskega leta smo u-stanovili društvo staršev in mislim da je to zelo pozitivno. Prav gotovo bomo kaj več dosegli skupno, kar prej nismo mogli. Po zaslugi staršev in učiteljstva smo v tem šolskem letu dosegli, da nam je* tržaška občina dodelila avtobus za prevoz v slovensko šolo pri Sv. Ani. Z večjim prizadevanjem vseh. z obiskom in pogovorom pri posameznih družinah pa bi prav gotovo zabeležili večji vpis v slovensko šolo.»
Tako je potekal najin pogovor, otroci so čebljali in se igrali, potem pa so z užitkom in veseljem pomagali očku ter nonotu nabirati krompir na njivi.
PLAMENI V PEČI, KI JE PREJŠNJI TEDEN ZAČELA DELOVATI
dendo bodo izplačali tudi za nove delnice, ki so prišle v obtok oktobra in novembra lani. Letošnja dividenda je po vsem tem za 20 odst. višja od lanske.
Predsednik Merzagora je v poro-čilu orisal delovanje družbe v Italiji in v tujini v preteklem letu ter težave, ki jih je morala premostiti v okviru neugodne gospo darske konjunkture. Poročilo upravnega sveta je letos obsegalo tudi podatke o obračunu celotne zavarovalne grupe, ki so bili prejšnja leta znani šele nekaj časa po občnem zboru delničarjev «Assicurazioni Generali». Predsednik Merzagora je navedel, da je grupa Generali lani kasirala skupno za 938 milijard lir zavarovalnih premij, kar predstavlja napredek za 26,4 odst. v primeri z letom 1972. Konec lanskega leta je vrednost tehničnih rezerv znašala 1.697 milijard lir, grupa je imela v portfelju za 1.095 milijard lir raznih vrednotnic, nepremičninsko imetje pa se je povzpelo na 577 milijard lir.
Sama zavarovalnica «Assicurazioni Generali» je v lanskem letu nabrala za 417 milijard lir zavaro-valnih premij (plus 20,9 odst.), nje-ne tehnične rezerve so znašale konec leta 865 milijard, portfelj vrednotnic 365 milijard in nepremičninsko imetje 287 milijard.
Na razna vprašanja delničarjev v zvezi z bilanco in poslovanjem so na zboru odgovarjali podpredsednika in delegirana upravitelja družbe dr. Mannozzi in dr. Padoa ter glavni ravnatelj odv. Duši. Sledile so volitve za delno obnovo u-pravnega sveta družbe: za redne člane organa so bili potrjeni dr. A. Baldissera, dr. C. De Benedetti, dr. P. Ghigi, dr. F. Mannozzi, sen. C. Merzagora, odv. M. Pacelli in dr. F. Padoa. Upravni svet je nato potrdil za predsednika sen. Merza-goro, za podpredsednika dr. C. Paino in za delegirana upravitelja dr. F. Mannozzija in dr. F. Padoo.
v vseh industrijah
Danes bodo stavkali delavci vseh industi/jskih strok v podporo sindikalnim zahtevam kmetijskih delavcev. Kmetijski delavci zahtevajo obnovitev delovne pogodbe, obenem pa se burijo za nov način gospodarskega razvoja v državi, ki naj zadosti potrebam delovnih ljudi. Ker so se pogajanja razbila, je e-notni sindikat CGIL, CISL in UIL napovedal za danes dveumo stav-
Včemj je z odličnim uspehom diplomirala iz klavirja
MOJCA ŠIŠKOVIČ PANIZON (razred prof. E. Ambrozeta) Iskreno ji čestita kolektiv Glasbene matice.
", -c
Požar v čistilnici «Aquila»: več sto milijonov lir škode
Proizvodnja olja bo zastala - Gasilci in osebje čistilnice so preprečili, da bi se plameni razširili
Včeraj popoldne, nekaj minut po 16. uri, je v «Aquili» izbruhnil požar. Na kraj so prihiteli gasilci, katerim je pomagalo osebje čistilnice in v nekaj manj kot eni uri plamene pogasili. Pri gašenju se ni nihče ranil, škoda na napravah pa je precejšnja in proizvodnja olja za motorje bo zastala.
Plameni so izbruhnili, ko se je pod veliko, novo pečjo za destiliranje aditivov za motorno olje, razlilo nekaj vnetljive tekočine, ki je seveda, takoj zaplamtela. Vnela se je še druga tekočina, ki je stekala iz peči in
tako so v nekaj sekundah plameni zajeli visoko peč.
Ker tovarniški gasilci niso bili kos nalogi, so poklicali na pomoč gasilce iz Milj in iz mestne centrale, ki so naperili v plamene vse cevi in dva «topa». Pod vodstvom majorjev Sgorbisse in Lofana so plamene pogasili že pred 19- uro, vendar je a-larmno stanje trajalo do pozne ure, ker so morali ugotoviti, ali morda še kje tli.
Načelnik proizvodnje v čistilnici inž. Banchi ni mogel ugotoviti kolikšna je škoda na napravah, ker je peč polna pare. Vendar je dejal, da škoda prav gotovo znaša nekaj sto milijonov lir, ker je nova peč, ki je začela delovati komaj prejšnji teden, zelo poškodovana, precej škode pa je tudi na bližnjih ceveh, vodih in napravah. Za popravila bo treba vsaj nekaj tednov, medtem pa bo proizvodnja olja zmanjšana na minimum.
• Drevi ob 19.30 se bo v Ul. Ko-lonja 30 sestala rajonska konzulta za Kolonjo in Škorkljo, ki bo razpravljala o gradbeni komisiji in o stanju na področju šolskih gradenj.
• Drevi ob 19.30 se bo na sedežu na Stari istrski cesti 43 sestala rajonska konzulta za Sv. Ano in Naselje S. Sergio. Razpravljali bodo področnem načrtu za Kolonkovec.
Dvakrat so jo okradli v enem popoldnevu
V roku nekaj ur so dvakrat okradli 40-letno uradnico Annamario Mi-nutti por. Gelsomini. Avto tiat 850 je parkirala pri igrišču golfa pri Trebčah in šla na sprehod s psom. Ko se je vrnila k avtu, je opazila, da so ji odnesli torbico, v kateri je imela Ustnico z nekaj tisoč lirami, dokumente in ključe stanovanja. Tatvino je prijavila na kvesturi in se vrnila domov.
Tu pa jo je čakalo presenečenje: tatovi so si z ukradenimi ključi od prh vrata njenega stanovanja v Ul Costalunga 47 in ji pobrali več zlatih okraskov v vrednosti skoro 600 tisoč Ur.
Razna obvestila
SPDT obvešča udeležence natečajev razpisanih ob priUki praznovanja 70-letnice društva, da lahko dvignejo svoja dela v uradu ZSŠDI, Ul. Geppa 9. najkasneje do 5. julija.
ZVEZA PARTIZANOV na Opčinah vabi na 8. partizanski tabor, ki bo v nedeljo, 7. julija, z bogatim sporedom, dan prej, v soboto zvečer, pa na partizanski taborni ogenj s polento in golažem.
Baletke škedenjskega doma obveščamo, da so slike z nastopa na ogled v Tržaški knjigarni do petka, 28. t.m.
KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE PRIREJA V KRIŽU v dneh 28., 29. m 30. t. m.
8. RAZSTAVO
IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN
v okviru že tradicionalnega «praznika vina in rib»
Izleti
Prosvetno društvo Lonjer - Katinara priredi v nedeljo, 7. juUja celodnevni avtobusni izlet v Bovec in na Kanin. Vpisovanje v društvenih prostorih med tednom zvečer.
SPDT priredi 29. in 30. junija t.l. dvodnevni avtobusni izlet v Logarsko dolino in Kamniške Alpe. Za turiste bivanje v Planinskem domu v Logarski doUni in izleti v okoUco. Za planince pa izlet iz Rogovilca čez Robanov kot na Kocbekov dom pod Korošico. Drugi dan vzpon na Ojstrico in povratek v Logarsko dolino. Vpisovanje v uradu ZSŠDI, Ulica Geppa 9. še nekaj razpoložljivih mest v avtobusu. Odhod v soboto ob 6.15 izpred sodnije (Foro Ulpiano).
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 27. junija EMA
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 14.12 in zatone ob 0.58.
Jutri, PETEK, 28. junija ZORANA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.7 stopinje, najnižja 18,1, ob 19. uri 23,6 stopinje, zračni pritisk 1010,7 ustaljen, veter 8 km severozahodni, vlaga 70-odstotna, nebo 8 desetink pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 26. junija se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 64-letni Alessandro Ge-nel, 81-letm Antonio Ciana, 55-letni Roberto Vittozzi, 82-letna Carolina le. ric vd. Mlac, 75-letni Leonardo Mar-zari, 79-letni Giuseppe Possa. 81-let-ni Gastone Tonon, 10 mesecev star Manuel Boenco in 69-letna Santa Gal-Jignani por. Musicò.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello. Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska u-lica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Pizzul . Cignola, Korzo Italia 14; Prendinl, Ul. Tiziano Vecellio 24; Sera vallo. Trg Cavana 1.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001); Pro-sek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. ŽCO121); Sesljan (tel. 209-197>; Savlje 'tel. 213-137); Milje (tel. 271 124).
Prispevki
Namesto cvetja na grob drage strine Josipine Hreščak daruje družina Petaros (Boršt št. 89)	5.000 lir
za PD Slovenec, 5.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor in 5.000 lir za Tržaško folklorno skupino.
V počastitev spomina Fanice Pisk por. De Bortoli damjeta mož Vettore in sin Feruccio 10.000 lir za Dijaško matico in 10.000 lir za tabornike RMV.
Miramarski park — Predstave «Luči in zvoki»: ob 21.30 «Maximilian of Mexico, an Emperor’s tragedy» (v angleščini).
in ob 22.45 «Il sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini).
Ariston — I.N.C. 16.30 «Harold e Maude». Hala Ashbyja. Barvni film. Nazionale 16.00 «Alla ricerca del piacere». V glavni vlogi igra Barbara Bouchet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Cugini carnali». Riccardo Cucciola in Susan Player. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.C0 «Qui Montecarlo... Attenti a quei due». Tony Curtis Roger Moore. Barvni film.
Fenice 15.30 «L’uomo che amò Gatta danzante». Buri Reynolds, Sarah Miles, Lee J. Cobb. Barvni film. Eden 15.30—22.15 «Il portiere di notte» Barvni film. Igrajo Dirk Bogarde. Charlotte P.ampling, Philippe Leroy in Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Cartouche». Igrata Claudia Cardinale in Jean Paul Beimondo. Barvni film. Za \ sakogar. Aurora 16.30 «Cinque matti al supermercato». Barvni zabavni film. Igra znana skupina «Les Charlots». Capitol 16.30 «Due matti al servizio di stato». Barvni film.
Cristallo 16.45 «Ne onore ne gloria». Nastopata A. Delon in C. Cardinale. Barvni film.
Impero 16.30 «La governante». T. Ferro in A. Belli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «I racconti di una ex novizia». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 18.30 «Un uccello dalle piU' me di cristallo». Barvni film. Igra ta T. Musante in S. Kendal. Pre povedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «I quattro di Chicago» Zabavni barvni film v katerem i grajo Frank Sinatra, Dean Martin Sammy Davis jr. in Barbara Rush Vittorio Veneto 16.30 «Ming ragazzi» Barvni film, za vsakogar.
Abbazia 16.30 «La vendetta dei guer rieri rossi». J. Mitchell in B. Bryi vvood. Barvni film.
Astra 14.00—21.00 «I 10 commanda menti». C. Heston in Y. Brinner. Barvni film.
Radio 16.30 «Diango il bastardo». A.
Steffen in R. Rasimov Barvni film. Poletni kino «Ex Soci» 21.00 «Diabo-lik». J. F. Law in M. Meli. Barvni film.
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Škednju priredi jutri, 28. t.m., ob 20.30 PRODUKCIJO DRUŠTVENE GLASBENE ŠOLE. Vabimo starše, članstvo in vse prijatelje mladine, da se udeležijo nastopa naših otrok.
Mali oglasi
Drzni ropar končno za zapaki
V Veroni so aretirali 22-letnega Rimljana Daria Eminenteja, ki ga je tržaška policija iskala po nalogu namestnika državnega pravdnika dr. Brencija zaradi roparske tatvine, ki jo je izvedel lanskega 23. avgusta v mestnem središču. Takrat je s pajdašem, ki je šofiral ukradeno motorno kolo honda, iztrgal 18-letni Marii Eftimiades stričevo torbo, v ka teri je imela skoro 5 milijonov lir.
ospredju učrueia pec.
kuuuo
uastal požar
• Tržaška občina sporoča, da bo v občinski palači (Trg Granatieri 3 — pritličje) od danes, dalje na vpogled občinstvu seznam davčnih zavezancev z navedbo davčne osnove za odmerjanje občinskih davkov za leto 1973. Gre za spisek zavezancev, katerim je občina uradno ugotovila spremembe v dohodkih. Seznam bo na voljo občinstvu za dobo dvajsetih dni.
TRGOVINA mode za mlade išče mlade prodajalke, lepe zunanjosti z znanjem slovenščine. Dobra plača in provizija. Predstaviti se Pitassi, Korzo Italija 2.
TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cotógna 7 — Autosalone Trieste.
BANCA Ol CREDITO DI TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F. FILZI IO ,t«i 3B-101, 3.8-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	652.—
Funt šterling	1567.—
Švicarski frank	216,75
Francoski frank	133,—
Nemška marka	255,50
Avstrijski šiling	35,55
Dinari debeli	43,—
drobni	43,—
MENJALNICA
vse/i tujih valut
Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče
SREČKO ŠTORMAN
Pogreb	dragega	pokojnika bo danes, 27.	junija,	ob 17. uri
iz kapele	v	Nabrežini	v	cerkev v Ricmanje	in na	domače po-
kopališče.
žalujoči: žena,	hčere,	sin, vnuki,
zetje, snaha	in vsi	sorodniki
Dolina, Krmenka, Domjo, Ricmanje, škofije, 27. junija 1974
Nenadoma je preminil
odv. ALJOŠA LOGAR
Po pogrebu naznanjajo žalostno vest žena Bruna, hčerke Kristina, Veronika in Barbara ter družini Le-giša in Logar z ostalimi sorodniki.
Zahvaljujemo se jugoslovanskim oblastem in italijanskemu konzulatu iz Zagreba za iskreno pomoč v tem žalostnem trenutku.
SOŽALJE
Smučarski klub Devin globoko sočustvuje z družino Brune Legiše -j Logar.

V PRIREDBI KONZORCIJA PRIDELOVALCEV DOMAČIH VIN
Jutri, v soboto in nedeljo osma razstava vin v Križu
Kulturni spored, ples in ženska nogometna tekma
Jutri, 28. t.m., ob 18.30 bo v Križu pri Trstu otvoritev 8. razstave in pokušnje vin v okviru praznika vina in rib.
Pobuda vinogradnikov izpred o-smih let se je polagoma utrdila in zadobila vse večji pomen in u-gled. V bistvu pa je vinogradnika samega vzpodbudila, da je z večjo vnemo in skrbjo pazil na svoj pridelek ter ga iz leta v leto kakovostno izboljšal, tako da je danes lahko ponosen, če širšemu občinstvu predstavi kozarec pristne domače kapljice na zadovoljivi kakovostni ravni.
Trud, ki ga vinogradnik vlaga skozi vse leto za svoj pridelek, je Pa potreben tudi drugih činiteljev. V današnjem času ni ljubezen do vinograda zadostna spodbuda za gojenje novih nasadov. Treba je, da se vinogradnikom omogoči boljši dostop do njihove zemlje, da se mu s strani oblasti zagotovi mirno in lažje obdelovanje zemlje, saj je nemogoče misliti, da bi današnji mladi rod obdeloval vinograde v kriškem bregu kot nje-
govi predniki pred sto ali več leti. ko sta jim vinograd in morje dajala osnovne pogoje za življenje. Za današnji čas je to vsekakor premalo.
Na vsakoletni otvoritvi raznih razstav in tudi v Križu se slišijo razne obljube in napovedi, vendar se niso žal niti v najmanjši meri uresničile in tako mora kriški vinogradnik še vedno pešačiti po strmih nalomljenih stopnicah in klancih z bojaznijo za svoje noge. Da ne govorimo o vodi, ki jo morajo vinogradniki prinašati celo iz vasi za škropljenje svojih trt in, ki je pogoj za gojenje žlahtnih pridelkov.
Mimo vseh teh bojazni in ugotovitev, bo vseeno v Križu, 28., 29. in 30. t.m. veselo s kozarcem domačega.
Praznik v Križu zavzema poleg razstave in pokušnje domačih vin, še druge kulturne prireditve: nastop moškega pevskega zbora «Vesna» in mladinske godbe «Vesna» iz Križa. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel «Kras». Omeniti je treba še žensko nogometno tekmo, ki jo bodo odigrale na kriškem pravokotniku v soboto poročene in neporočene predstavnice nežnega spola iz Križa.
K. Košuta
PRIJETNO ZA POLETNE DNEVE
V soboto in nedeljo v Dutovljah praznik kraškega terana in pršuta
■ V okviru praznika kulturni program
Zdaj, ko se je začelo poletje in bodo prišli tudi vroči dnevi, bo dobro teknil kraški pršut in se bo prav prilegel teran. To ni nobeno odkritje ali ugotovitev znanstvene raziskave. To vedo Kraševci, odkar pridelujejo teran, tega so se zavedli Tržačani že za časa rajnke Avstrije, njihovi potomci pa vestno nadaljujejo tradicijo in vedno radi zahajajo na Kras, zlasti v vasi, kjer diši po pristnem teranu.
V	soboto in nedeljo — dva praznična dneva skupaj — bomo imeli izredno priložnost; v Križu bo praznik vina in rib, v Dutovljah pa bomo imeli praznik kraškega terana in pršuta.
Praznik kraškega terana in pršuta (že peti po vrsti) prirejata podjetje «Kras Sežana» in Skupnost pridelovalcev kraškega terana. V soboto ob 19. uri (po jugoslovanskem času) bo koncert Komornega zbora iz Nove Gorice, od 20. naprej pa ples.
V	nedeljo ob 9. uri bo strokovno posvetovanje vinogradnikov, ob 15. uri sprevod narodnih noč in o-krašenih vozov, ob 16. uri slavnostni govor in podelitev nagrad vinogradnikom, ob 16.30 do 18. ure nastop folklorne skupine in humorista Fornezzija, ob 18. uri nastop pevskih zborov iz Divače in Postojne od 19. ure naprej ples. V kulturnem programu bosta sodelovala tudi zabavni ansambel Bartija Rodoška s pevcem Otom Pestnerjem in godba na pihala iz Prvačine.
• Danes ob 18. uri bo v dvorani CISL, Ul. S. Spiridione 7, javna razprava na temo «Preveč zavrnjenih in s popravnimi izpiti na srednjih šolah v Trstu». Razpravo so sprožili Movimento di cooperazione educativa», sindikata šolnikov CGIL in CISL, UDI in Zveza za obnovo šole.
V GORICI TISKOVNA KONFERENCA PREDSTAVNIKOV STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Zaradi neizpolnjevanja vladnih obljub se SSG v dramatičnem položaju bori za svoj obstoj
Težave gledališča sta opisala predsednik prof. Tavčar in direktor dr. Benedetič - Odsotnost predstavnikov katoliške prosvete in občinske uprave - Na Goriškem si je 16 predstav ogledalo 3.785 oseb
Vodstvo Stalnega slovenskega gledališča v Trstu je v torek priredilo v dvorani pokrajmskega sveta v Gorici tiskovno konferenco ob zaključku gledališke sezone. Na tej konferenci je prikazalo dramatičen položaj, v katerem se je znašla slovenska gledališka hiša zaradi neizpolnjevanja obveznosti s strani vlade. Vodstvo gledališča je na tiskovni konferenci sporočilo, da je prisiljeno ukiniti delovanje in da je zelo vprašljivo, kakšna bo nova gledališka sezona, ker en član konzorcija, to se pravi vlada, ne izpolnjuje svojih obveznosti.
Na tej tiskovni konferenci je bil, poleg predstavnikov Stalnega slovenskega gledališča, samo še predstavnik Slovenske prosvetne zveze, nista pa se je udeležila ostala dva partnerja, katoliška prosveta in občinska ustanova EMAC, ki sta prav tako sodelovala v enotnem odboru, ki je več let skrbel za abonmajsko sezono Slovenskega stalnega gledališča v Gorici. Ker njuna odsotnost prav gotovo ni mogla biti pogojena s tehničnimi preprekami, nam ’ ne preostane drugega, kot ugotovitev, da se prijatelja spozna v sili.
Tiskovno konferenco je odprl predsednik Stalnega slovenskega gledališča prof. Josip Tavčar. V uvodnem delu svojega izvajanja se je začudil odsotnosti nekaterih partnerjev v odboru v Gorici, ki je prirejal uspešne abonmajske sezone, ter je ugotovil, da se ta odsotnost pojavlja prav v trenutku, ko je potrebna polna angažiranost vseh slovenskih organizacij in vse slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu, da ohranimo in razvijamo tako pomembno kulturno ustanovo kot je gledališče. Predsednik prof. Tavčar je ugotovil, da s te težave pojavljajo ob zaključku ene izmed najbolj uspešnih sezon, saj ni bilo na repertoarju nobene predstave, ki bi bila kamen spotike ali ki bi odbijala občinstvo.
«Vse predstave so bile na dostojni, visoki umetniški ravni. Ironija je hotela, da je moral ravno v takšnem položaju upravni svet SSG ugotoviti, da prihaja v ustanovi do dramatičnega položaja zaradi njenega neurejenega pravnega stanja. Medtem ko člani konzorcija, kot so tržaška občina in pokrajina, društvo Slovensko gledališče in dežela, izpolnjujejo svoje obveznosti, ki izhajajo iz statuta, pa vlada ne daje 60 odstotkov prispevkov kot bi jih morala dajati na podlagi zakona.»
Predsednik prof. Tavčar je nato dejal, da so zaradi tega zaključili sezono z nepokritim primanjkljajem. Vse poslovanje je temeljilo na obljubi, in ker ne kaže, da bi prejeli potreben denar, je upravni svet SSG sklenil vsakršno delovanje ter o dramatičnem položaju obvestili slovensko in italijansko ter tudi ju-
goslovansko javnost.
Finančna stiska Slovenskega stalnega gledališča ni posledica splošnega omejevanja kreditiranja, ki ga je sprejela država, ampak je kriza v gledališču nastala zaradi neizpol njevanja državnih obveznosti. Gledališče se je znašlo v takšnem položaju zato, ker je zunanje ministrstvo fato veto, da bi prek ministrstva za prireditve in turizem dotekal prepotreben denar, in s tem dokazalo negativno stališče glede normalizacije v gledališču in svoje nasprotovanje ureditvi odprtih vprašanj vseh Slovencev.
«Spričo . tako nedvoumnega nasprotnega stališča vlade do naših življenjskih potreb smo upravičeno četrti, nismo pa obupani.
Ce ne bi ohranili borbenosti in entuziazma iz časov narodnoosvobodilnega boja, bi gledališče že zdavnaj zaprli,» je sklenil svoja izvajanja predsednik Tavčar.
Direktor Slovenskega stalnega gledališča dr. Filibert Benedetič je v ilustracijo pravkar zaključene sezone navedel nekaj podatkov o številu prireditev na območju naše dežele, v Avstriji in Jugoslaviji ter še posebej s številom predstav in številom udeležencev osvetlil zadnjo sezono na Goriškem in v Beneški Sloveniji. V Verdijevem gledališču je bilo v abonmaju sedem predstav, štiri je prispevalo SSG, tri pa gledališča iz Slovenije, in sicer Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, Mestno gledališče ljubljansko ter Primorsko gledališče iz Nove Gorice. Teh sedem predstav si je ogledalo 2.980 oseb, najbolj obiskana je bila predstava Mestnega gledališča ljubljanskega «Bolha v ušesu» (615 obiskovalcev). Po okoliških občinah na Goriškem je SSG nastopilo z deloma Jaka Štoke «Mutasti muzikant» in «Ne kliči vraga». Na petih predstavah so našteli 562 oseb. Gledališče se je predstavilo tudi z dvema mladinskima deloma, s «Pe-pelko» in «Tigrčkom Petrom», na štirih predstavah je bilo 1.243 otrok.
Dve prireditvi je SSG priredilo tudi v Čedadu, in sicer je nastopilo z Jakom Štoko (323 oseb) ter s «Pepelko» (196 oseb). Otroško igro «Pepelka» je SSG priredila v sodelovanju s šolskimi oblastmi, ogledali pa so si jo šolski otroci iz Beneške Slovenije. Gre za prvi primer sodelovanja gledališča in šolskih oblasti na Videmskem. Direktor gledališča dr. Benedetič je v sklepnem delu svojega izvajanja dejal, da'je bilo v tej sezoni skupno 186 predstav s 56.772 udeleženci, ter je še zlasti podčrtal velik uspeh turneje gledališča po jugoslovanskih glavnih mestih z De Filipovim delom «Božič pri Cupiellovih». s katerim so uresničevali svojo posredniško vlogo med kulturami sosednih narodov in dveh sosednih držav. S tako ogromnim opravljenim
delom je Stalno slovensko gledališče postalo najpomembnejši nosilec kulture med zamejskimi Slovenci ter hkrati nenadomestljiv dejavnik v splošnem boju manjšine za njen obstoj in razvoj.
Predstavnik Slovenske prosvetne zveze Edmund Košuta je obžaloval odsotnost ostalih članov odbora za prirejanje abonmaja v Gorici. Dejal je, da je na takšni podlagi uspelo izvesti več uspešnih sezon in pritegniti v dvorane številno občinstvo, ter ob koncu izrazil prepričanje, da bodo tudi ostali člani odbora za gledališko sezono v Gorici pokazali
Finančne težave, ki tarejo vse i-talijanske bolnišnice, ne prizanašajo niti splošni področni bolnišnici v Krminu. Upravni svet ustanove je o težavah razpravljal na seji 22. junija ter sprejel resolucijo, da bi o njih seznanil javnost. Resolucijo je poslal vsem dnevnikom in tudi našemu. Iz njenega besedila izhaja, da proračun za leto 1974 predvideva okoli eno milijardo lir prometa, medtem ko ima ustanova pri raznih zavarovalnih zavodih okoli 1,3 milijarde lir kredita. Za prav tolikšen znesek je ustanova zadolžena pri dobaviteljih zdravil in živeža. Takšen položaj ni nastal šele v zadnjem času, ampak traja že več let. Doslej je uprava bolnišnice na kakšen način premagovala težave z bančnim «fidom», vendar je pri tem povečala pasivne obresti. Položaj se je hitro poslabšal zaradi nelikvidnosti bolniških blagajn in zaradi kreditnih omejitev. Ker ne morejo plačevati dobaviteljev, obstaja nevarnost, da ne bodo dobavljali niti najnujnejših zdravil. V resnih težavah je tudi osebje, ker ni sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov.
Spričo tako hudega položaja je u-pravni svet sklenil, da bo izplačal samo osebne dohodke in stalne temeljne doklade ter ne bo izplačal nobenih drugih zneskov, ki pritiče-jo osebju. V mesecu juliju bodo u-krepe še zaostrili ter morda celo prenehali izplačevati osebne dohodke.
Upravni svet je nato ugotovil, da je sedanji finačni položaj bolnišnice (krediti in dolgovi) nastal pred več leti in so nanj neštetokrat opozorili. Vzroki za slabo poslovanje bolnišnic ter nevarnosti za njihovo popolno paralizo nastajajo v režimu delovanja cehovskih bolniških blagajn. Upravni svetniki se zavedajo, da lahko samo hitro izvedena zdravstvena reforma prepreči popoln bankrot, vendar pa je pri izvajanju reforme potrebno upoštevati, da morajo pri kritju sedanje ga primanjkljaja izključiti posredniško vlogo bolniških blagajn.
zaskrbljenost za nastali položaj v, SSG ter pomagali iskati rešitve.
Običajno so na takšnih tiskovnih konferencah poleg obračuna za preteklo sezono predstavniki SSG seznanili javnost tudi z okvirnim programom, kakršnega so si zamislili v novi sezoni, «če tega nismo napravili,» je dejal predsednik Tavčar, kto ni nikakršna taktična poteza. (Gledališče tudi ni sklenilo dogovo-tov z režiserji in niti dogovora z |;osti, kot je bil običaj. Tega nismo Storili, ker živimo na važni prelomnici in je vse naše delo usmerjeno k boju za obstoj.»
na. Kako je z njegovo ostavko so svetovalci spraševali odbor že na prejšnjih sejah, vendar niso dobili odgovora. Sedaj županu ne preostane drugega, kot da predlaga občinskemu svetu, naj njegovo o-stavko vzame na znanje. Hkrati bodo na izpraznjeno mesto imenovali novega odbornika - suplenta, ki bo po vsej verjetnosti pripadal krščanski demokraciji, ker stranka relativne večine najbrž ne bo pristala na spremembo ključa, ki u-rejuje odnose znotraj levosredinske koalicije.
Sestanek o šolskih vprašanjih v Tržiču
V dvorani «Palazzetto Veneto» v Tržiču se je prejšnji večer sestalo Združenje staršev in vzgojnega o-sebja tržiškega okoliša, da bi razpravljali o šolskem položaju v Tržiču. Na sestanku so bili prisotni tudi predstavniki Zadružnega vzgojnega društva ter tržiški občinski odbornik za šolstvo.
Glavna točka razprave je bilo nevzdržno stanje, v katerem se nahaja tržiška šola v zadnjih letih. Ugotovili so, da manjka v teh krajih ustreznih šolskih zgradb, da bi se lahko dijaki v njih nemoteno učili. V začetku šolskega leta so namreč v nekaterih razredih morali uvesti «posebne» učilnice, kajti ni bilo prostora za vse dijake. Starši so na sestanku izrazili željo, da bi tudi v Tržiču uvedli celodnevni pouk na srednjih šolah.
Seja deželnega tajništva PSDI
V Gorici se je sestalo deželno tajništvo PSDI. V uvodnem delu je poslanec Ceccherini poročal o delovanju v korist reševanja vprašanj vojaških služnosti. Pri tem je omenil, kako so zlasti po sestanku v Tarčentu dosegli nekaj vidnih uspehov v odstranjevanju težav vojaških služnosti v naši deželi.
Deželno tajništvo je predlagalo spremembo statuta ustanove za razvoj obrtništva ESA ter preučilo o-snutek statuta deželne zadruge za upravo načrta za meso. Tajnik dr. William Bianchi, je poročal o deželnem zakonskem osnutku glede prevozov ter se v zvezi s smernicami vlade leve sredine zadržal pri podpori občinskim prevoznim podjetjem, pri upravi štirih predvidenih področij za upravo prevozov, pri stroških prevozov in upravi prevozov s pomočjo deželne družbe.
Preučili so razmere v tx'žaškem pristanišču in v ostalih pristaniščih v severnem Jadranu. Goriški predstavniki so opozorili na upravo tržiškega pristanišča in njegovo vključitev v deželni sistem.
Razna obvestila
Ustanova za ljudske hiše (IACP) j3 razpisala javni natečaj za mesto uradnika. Zainteresiranci morajo poslati prošnje na kolkovanem papirju predsedniku ustanove najkasneje do 31. julija letos.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v soboto. 29. junija vzpon na Ratitovec. Vzpon bo veljal za «Pot prijateljstva». Podrobnejše informacije na sedežu SPD, Ulica Malta, tel. 2495. Odhod ob fi. uri iz mejnega prehoda pri Rdeči hiši.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Le tombe dei resuscitati ciechi». J. Bumer in E. Hart. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 17.00-22.00 «Un battito d'ali dopo la strage». I. Montang in L. Massari. Barvni film.
MODERNISSIMO Zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 «Da Scara-moche forse hai la soluzione baciar devi... sto cordone». S. Cooper in M. Brega. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00—21.30 «L'assassino colpisce all'alba». M. Demageot in J. C. Bauillon. Barvni film.
/ rzte
AZZURRO 18.00—22.00 «Chi è l’assassino». Barvni film.
EXCELSIOR 18.30—22.00 «Riflessi in uno specchio scuro». Barvni film.
PRINCIPE 18 00-22.00 «Mio padre monsignore». Barvni film.
Aura Gorica
SOČA «Zobni zdravnik v postelji», danski barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Teksas Joe», italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Garingo», ameriški barvni film ob 20.00.
PRVAČINA «Marsejski klan», francoski barvni film.
RENČE Prosto.
llliuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuii
V PRIREDBI PD «SOVODNJE» IN SPZ
Jutri začetek ljudskega tabora v Sovodnjah
1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111(1111111111111111111111,11,,„imill,IIIIIMmilllluinillllllllll((
POBUDE OB 30-LETNICI GORIŠKE FRONTE
Predstavitev knjige o kmečkih bojih v vzhodni Furlaniji
iiiiiMiiimiiiimmii m n minil! n ■niimiiimiiiiiiiiiniiiuiiin m immilli m mini! t mi ■iiiiimiiiiuuiiiiiiiiiiii
SKLEP UPRAVE BOLNIŠNICE V KRMINU
Za julij napoveduje prekinitev izplulevmja osebnih dohodkov
Kredit bolnišnice pri bolniških blagajnah znaša 1.3 milijarde lir . Zahteva po zdravstveni reformi
V nedeljo osrednja
Prosvetno društvo «Sovodnje» bo ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze priredilo konec tega tedna in ves prihodnji teden praznovanje v Sovodnjah, ki so ga letos imenovali ljudski tabor.
Praznovanje se bo pričelo že jutri z odprtjem fotografske razstave, na kateri je sodelovalo veliko fotoamaterjev iz naših krajev in iz Slovenije. Zvečer bo na sporedu ples z ansamblom «The Lovers», ki bo nastopal vse dni praznovanja. V soboto zvečer, s pričetkom ob 20. uri, bo tekmovanje v briškoli.
Osrednja kulturna prireditev bo v nedeljo. Nastopili bodo godbeniki iz Gorij pri Bledu, folklorni skupini iz Gorij in iz Sovodenj, katero vodi Nada Križmančičeva ter pevska zbora «Oton Župančič» iz Štan-dreža in «France Bevk» iz Prvačine. Nastopajoči bodo pred pričet-
kulturna prireditev
kom programa sodelovali v sprevodu po vaških ulicah.
Sovodenjski tabor se bo nadaljeval prihodnji teden, in sicer v petek, soboto in nedeljo, ko bo na sporedu mladinski dan.
Vpisovanje otrok v slovenske šole
V vseh slovenskih šolali na Goriškem se bo vpisovanje v prvi razred pričelo 20. junija in bo trajalo do konca meseca. Vpisovanje bo v šolskih poslopjih vsak dan od 9. do 12. ure. V poštev pridejo otroci rojeni v letu 1968. Pozivamo vse slovenske starše, da vpišejo svoje otroke v slovensko šolo.
Jutri seja občinskega sveta
Jutri, v petek, ob 18.30 se bo v Gorici sestal občinski svet. Najprej bo razpravljal o interpelaciji PSDI glede nekaterih del v Loč-niku in regulacije talnih vod v Gradiškuti, potem pa bo poslušal sklepe, ki jih je odbor sprejel na podlagi pooblastila občinskega sveta.
Svetovalci bodo razpravljali o plačilu stroškov poročevalcem pri o-krogli mizi sejma ESPOMEGO glede vloge prevajalcev na obmejnem področju. Odobrili bodo tudi izvršilni načrt za tretjo fazo kolek-torja, po katerem se bodo mestne odplake stekale v čistilno napravo severno od Sovodenj na levem bregu Soče.
Med poglavitnimi točkami jutrišnje seje bo razprava o ostavki odbornika SDZ dr. Damjana Pauli-
flvtor knjige prof. Jacomin je obdelal razdobje 1891-1923
V	okviru proslave 30-letnice go-riške fronte prihaja do novih in zanimivih pobud, prek katerih se srečujejo odprte in ustvarjalne sile naše družbe ter osvetljujejo določene zgodovinske dogodke, ki so zapustili trajno sled v našem življenju.
V	tej zvezi bodo jutri, 28. junija ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italija 55 na okrogli mizi predstavili knjigo «Kmečki boji v vzhodni Furlaniji v letih 1891 -1923», ki jo je napisal profesor filozofije na italijanskem liceju v Gorici Renato Jacumin. V knjigi so opisani boji kmečkega prebivalstva za svoje pravice in zlasti politične in sindikalne akcije katoličanov in socialistov v korist kmečkih množic v spodnjem in vzhodnem delu Furlanije, to se pravi tudi na Goriškem. Avtor se je v sklepnem delu svojega temeljitega opusa vprašal, če so bili problemi kmečkega življa pravično rešeni.
Sestanek bo vodil msgr. Aldo Moretti iz Vidma, o knjigi in o kmečkih bojih pa bosta poročala Camillo Medeot in Vincenzo Marini.
Iz nekaj vrstic, ki napovedujejo izid knjige, ne moremo ugotoviti, kakšna je njena prava vsebina. Iz samega naslova lahko sklepamo, da se nanaša na razmeroma kratko novejše rzdobje, ko so boji kmečkega ljudstva za svoje pravice in boji proti ostankom fevdalizma v zemljiško - posestniških odnosih prešli v zaključno razdobje. Kljub vsem pomanjkljivim informacijam pa lahko zapišemo, da gre za splošni evropski pojav in da so se furlanski kmetje borili za tiste skupne pravice uboge kmečke gmajne, za katere so se borili tudi slovenski ljudje pred stoletji in vse do nedavna. Zato lahko trdimo tudi to, da obstaja med kmečkimi boji furlanskega življa in boji slovenskega kmečkega ljudstva, ki jih proslavljamo prav v zadnjih razdobjih — omenimo naj samo tolminske puntarje — prav gotovo trdna idejna povezava ter skupna usoda v boju proti izkoriščanju in brezpravnosti.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je de žnrna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 2972.
Izsledili ugrabiteljico male Eriče Sortine
Po skoro dvajsetdnevni preiskavi so agenti goriške kvesture izsledili ugrabiteljico Eriče Sortino, dveletne punčke, katero je neznanka u-grabila v nedeljo, 2. junija, v kavarni «Alla galleria». Gre za 19-letno Mario Luiso Marincich iz Trsta in trenutno bivajočo v Fossa-lonu pri Gradežu.
Kot smo že nred časom poročali, je neznana ženska ugrabila malo deklico v baru, ko je gospodinja lokala, pri kateri je Erica obedovala, zapustila za nekaj trenutkov sobo. Nekaj ur kasneje je karabinjer našel punčko v nekem tržiškem baru in jo pripeljal v Gorico.
Te dni so na sedežu kvesture zaslišali Marincichevo, ki je priznala ugrabitev. Mlada ženska pa je povedala, da je pri ugrabitvi sodelovala z nekim 26-letnim južnjakom, o katerem ni kvestura sporočila imena. Le-ta naj bi Marincichevo prisilil, da je ugrabila malo deklico. Zakaj pa nista ugrabitve speljala do konca? Verjetno bomo o tem podrobneje zvedeli v prihodnjih dneh, ko bodo mlado ugrabiteljico še zaslišali.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Marco Benini, Samantha Cartelli, Raffaella Fogar, Mara AUegrini, Francesca Morsut, E-doardo Michelon, Mariangela Guida-relli Rosanna Mucchiut.
SMRTI: 80-letna gospodinja Olga Lupieri vd. Alessio.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, Ulica F. Rosselli, tel. 72340.
Erispcvajle za
DIJAŠKO MATKO
SOLSKE RAZSTAVE
Zaključne razstave ročnih del in risb na slovenskih šolah se nadaljujejo, bolje rečeno zaključujejo. Na gornji sliki vidimo del razstave na znanstvenem liceju «France Prešeren»
Razstava, ki so jo pripravili otroci IH. in V. razreda slovenske šole v Ul. Donadoni
r.■	'■ im ■ m
«
~+
Še en del razstave, ki so jo letos pripravili otroci slovenske šole pri
Sv. Ani
NA LETOŠNJEM NATEČAJU TRŽAŠKEGA KINEMATOGRAFSKEGA KLUBA
Najboljše filme predložili avtorji z one strani meje
Alojša Žerjal je ponovno dobil dve priznanji - V Jugoslavijo so šla kar tri zlata priznanja • Radovanov «Črv» je bil tudi nagrajen - Veliko «ekologije»
li
Kakor smo ob času že poročali, je katinarska šola «F. Milčinski» letos vključila med točke šolske prireditve ob koncu leta tudi podeljevanje bralnih značk. Na sliki vidimo učence V. razreda, ki so letos dobili bralne značke. Med njimi ravnatelj Evgen Dobnla, ki se zahvaljuje učencem, ki so se udeležili tekmovanja in zato med letom veliko brali. Posebna zahvala pa gre Rihardu Lorenziju, ki se je potrudil. da je izven svojega delovnega časa napravil šolski oder. b-naka zahvala tudi Mariju Lorenziju, ki mu je pomagal
.........un.»..»»««»»................................................................................................"ii...........
Letošnji, šesti mednarodni natečaj kratkometražnega in risanega -filma, ki ga prirejata pokrajinsko vodstvo ENAL ter tržaški kinematografski klub. se bo zaključil nocoj v mali dvorani gledališča Rossetti, kjer bodo razdeljene nagrade in kjer bodo nato vrteli šest filmov, ki so na natečaju dobili nekaj najbolj pomembnih priznanj. Videli bomo lahko film «Rižarna», za katerega je Aljoša Žerjal dobil zlato kolajno, film «Črv», za katerega je Tržačan Radovan dobil srebrno kolajno, nato kratek film «Agonija», ki je koprskemu filmskemu amaterju Stainbacherju prinesel zlato kolajno, film «Ogenj», ki je prinesel zlato kolajno prav tako jugoslovanskemu filmskemu amaterju Slaparju, končno bo prišel na program še risani film «ITD», ki ga je posnel Jugoslovan Ker-melj in še film «Cvetje bi rad poklonih, za katerega je avstrijski filmski amater Daviv dobil srebrno plaketo ,ki jo je dala ustanova «Banco di Roma».
Navedli smo naslove kar šestih filmov, ki pridejo nocoj pred publiko, vendar se moramo zavedati, da gre za kratke filme, ki trajajo le po nekaj minut. Žirija si je morala v dveh večerih ogledati kar 26 krajših in tudi nekaj daljših 8 in 16-milimetrskih filmov, ki so jih tržaški, jugoslovanski in avstrijski kinoamaterji predložili za letošnje tekmovanje. Ko smo poročali o glavnih nagradah, smo rekli, da se bomo k filmom vrnili. Težko je pa čeprav na kratko oceniti vseh 26 filmov, zato se bomo ustavili le pri nagrajenih.
Od domačih avtorjev se je Ške-denjc Aljoša Žerjal ponovno u-veljavil, ker je za i* znan film o Rižarni dobil zlato priznanje, srebrno kolajno turistične ustanove pa je dobil film «Kamnita knjiga». Poslednje žerjalovo delo je 15-minutni 8-milimetrski film, ki ga je Aljoša Žerjal posnel v Andih v Južni Ameriki in prikazal čudovito ohranjene ostanke stare omike ter bedne razmere, v katerih živijo Indijanci v Peruju. Aljoša Žerjal je z njemu svojstveno prefinjenostjo ubral barvni ton starih kamnitih svetišč, ki se ujema z barvo polti prebivalstva, revnih ljudi, ki žive tudi danes potem ko so preživeli evropske konkistadorje in njihovo kulturo, še v enakih razmerah kot so živeli pred stoletji.
Tržaški slikar Cucek je zelo znan. V svojih slikah prepušča vso svobodo svoji fantaziji. Filmski amater Spadavecchia je v kratkem filmu napravil majhen sprehod po Cuckovih oljih in s slikarjem po starem mestu. Filmski amater Battisti je skušal v svojem filmu «Eden kot mi» prikazati dogodek iz zadnje vgjne, ko je neodločen aktivist prizanesel nemškemu vojaku, ki se mu je zdel preveč delavec, da bi bil vreden krogle, pa je to svojo neodločnost plačal z življenjem, ker ga je prav ta vojak-delavec ubil, pa čeprav se je nato pokesal. Radovanov film «Črv» smo že omenili, pohvaliti pa moramo tudi Righini-jev film, ki govori o sedanjem o-bisku v Vrsarju. Film je poln li-rizma, ljubezni, lepih barv, o-premljen pa je z besedilom istrskega pisatelja prof. Miglie.
Sergij Cesar pa je šel s svojo kamero v Ginzo. kjer je prikazal drobce dnevnega življenja in še nekaj nočnih vtisov. Dobil je. kot smo že rekli, srebrno priznanje, že omenjeni Radovan je svoj filmček o Krasu označil kot «Alarm na Krasu». Kaj bi bilo na Krasu najbolj nevarno? Požig v poletju, odmetavanje smeti in vsi podobni «ekološki problemi». Fotoamater Motuzzi je dobil za svoj nevojaško vojaški film «Niso bile sanje» bronasto medaljo. Paschi pa je dobil za svoje delo «Italia nostra» pla^ keto Avtonomnega turističnega podjetja. Tudi njegov film govori o ekologiji in je v določenih trenutkih zelo zgovoren dokaz, kako sodobni «tehnično razviti» človek uničuje prirodno okolje in s tem tudi svojo bodočnost.
Ko smo tako našteli nagrajene filme, s katerimi so se predstavili domači filmski amaterji, bomo prešli na filme, s katerimi so se predstavili tuji gostje. Pri tem so imeli glavno besedo Jugoslovani, ki so se predstavili z devetimi v glavnem dobrimi ali celo odličnimi deli. Avstrijci pa so bili navzoči s štirimi v splošnem šibkimi deli.
Filmski amater Marinšek ki je dobil pokal Tržaškega Lloyda, je predložil svoj hudomušen, zelo dober risan filmček «Utrujeni kipi.» Stainbacher je bil navzoč z dvema deloma, in sicer s svojo «Agonijo» in z «Močvirjem». Oba filma
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne 'mešavajte se v spletke kolegov, ;er bi vam škodovalo. Prejeli »ste novico, ki vas bo razveselila
BIK (od 21.4. do 20.5.) Naneslo sodelavcev boste morali vi sprejeti pobudo. Družinski člani vam bodo dokazali privrženost.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če hočete izpeljati zadevo, morate biti boli podjetni in manj popustljivi. Upoštevajte mnenja drugih.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Vztrajno izpolnjujte svoj načrt in ne sprejemajte drugih nalog. Prilagodite se mnenju družinskih članov.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne spu-Sčajte se v posle, ki vam jih pred-
Horoskop
lagajo neznane osebe. Večer v prijetni družbi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S svojo iskrenostjo boste odpravili neki poslovni nesporazum. V družini ureditev manjših srorov.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pazite, da svojih pobud ne sprejmete v neprimernem trenutku. Razgovor se bo spremenil v prepir.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zadovoljite se z neko drugorazredno vlogo. Neko srečanje vam bo spremenilo vse načrte.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
Danes se vam bo nudila priložnost, da pomagate sodelavcu. Rešili boste zapleteno družinsko vprašanje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S svojim posegom boste odpravili nekatere spore. Čas primeren za dolgoročno načrtovanje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Jutro se bo uspešno zaključilo, ker boste srečali zelo važno osebo. Razumevanje z ljubljeno osebo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne zamenjujte poguma z brezobzirnostjo. Ne obljubljajte tega, česar ne boste mogli izpolniti.
sta dobila visoko priznanje. S plaketo Tri.ške hranilnice je bil nagrajen tudi Mayerjev film «Misty». S kupo, ki jo je dal tržaški prefekt, je žirija nagradila
Berite v zadnji številki
TV-15
Str. 5: Silvo Teršek:
NISMO OKAMENE! J SPOMENIKI REVOLUCIJE
Str. 6: Tuji delegati na kongresu ZZB v Zagrebu (Ekskluzivno za TV-15)
Str. 7: Milena štrajnar:
ČLOVEK NE MORE ŽIVETI SAMO ZASE (Pogovori z delegatkami kongresa)
Odslej TV-15 tudi v kolportaži
Slaparjev film «Balada o mrtvecu». Ta film, ki traja kar pol vre, je posebno v svojem začetku zelo, zelo dober. Žal se pozneje razvleče, kot bi se ne smel, kajti sicer bi bil zaslužil višje priznanje. Sicer pa je včash tudi tehnično nekoliko šibak, kar velja tudi za veliko šibkejše Perkovo delo z naslovom «Non Petrarca».
Ko tako naštevamo po vrstnem redu filme, ki so bili drugi večer na sporedu pred žirijo, se bomo ustavili pri filmu, ki ga je predložil Jugoslovan Obrenov in ki prikazuje trenutek iz življenja jugoslovanskega umetnika Milana Kon-joviča. Film traja deset minut in je bil nagrajen s kupo družbe Lloyd Adriatico. Če bi flim ob koncu ne imel neke napake, bi ga lahko bolje ocenili, ker je res dober film, pač «pošteno delo brez velikih pretenzij», iskren prikaz
(Nadaljevanje na 6. strani)
Prezahteven program na jug. šolah
Nedavno tega je beograjski tednik NIN skupno z revijo «Prosvetni pregled» izvedel anketo o učnih programih, učbenikih ter o šolanju in vzgoji jugoslovanske mlade generacije. Zanimiv je podatek za pedagoške strokovnjake in tudi za tiste, ki se ukvarjajo s šolskimi načrti in sicer podatek, ki daje dokaj popoln odgovor na vprašanje, koliko so učni načrt, učbeniki, koliko je v celoti šolstvo usklajeno s potrebami Ocene tistih, ki so pri anketi sodelovali, so dokaj značilne: samo 5,07 odst. anketirancev meni, da je učni program v strokovnem in vzgojnem pogledu usklajen s potrebami družbe, vsak tretji anketirani državljan, konkretno 32,22 odst. anketirancev pa se je negativno izrazilo o tej temi in meni, da programi niso usklajeni z resničnimi potrebami družbe. 59,93 odst. anketiranih državljanov pa meni. da je usklajenost učnega progi ama in učbenikov osrednja. Nekdo, ki je te ocene proučeval in analiziral, je rekel, da je v šolskih torbah jugoslovanskih učencev in dijakov mnogo preveč «svinca». Hotel je s tem reči, da je v jugoslovanskem učnem programu mnogo preveč odvišnih strani, zaradi česar je učni program težak, prezahteven.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DOLOČENE ANALOGIJE ŠE NE POMENIJO VELIKO
General Alegria naj bi bil španski general De Spinola?
Generalu so po pošti pošiljali monokel, kakršnega nosi De Spinola ■ Franco je starega «vojaka» odslovil, kot se je zgodilo De Spinoli - Toda to je tudi vse
Od dne, ko je general Antonio De Spinola. 25. aprila letos, na čelu vojaških upornih skupin zrušil fašistični režim na Portugalskem, ki je bil na oblasti kanega pol stoletja, je generalu Manuelu Diezu Alegrii začel poštar skoraj sleherni dan prinašati vedno e-nako priporočeno pismo in v njem vedno isto pošiljko - monokel. Kakor je znano, je portugalski general Antonio De Spinola znan tudi po tem, da nosi monokel. Iz tega bi se dalo marsikaj sklepati, toda o tem več pozneje. Te dni pa so generala Alegrio odstavili s položaja načelnika vrhovnega poveljstva španske vojske. Odstavili so ga v trenutku, ko je bil na u-radnem obisku v Tuniziji^. . .
Že samo ta dogodek je bil dovolj, da so nekateri začeli sklepati ,da naj bi bil ali celo da je general Alegria - španski De Spinola. Na to so namigovali «anonimni ljudje», ki so pošiljali generalu monokel. To je posredno potrdil sam generalissimus Franco, ko je pod pritiskom skrajno desničarskih tokov v stranki izključil iz falangističnega gibanja generala Alegrio. Pravijo, da ga je Franco izključil zato, ker je general Alegria preveč svobodomiseln ali liberalen, kot so rekli, in da je baje nameraval izvesti nekaj reform. Zaradi tega naj bi bil nevaren tistim, ki v franki-stičnem gibanju nočejo nobenih sprememb, pač pa vztrajajo na starem kurzu še iz dobe državljanske vojne, pa čeprav je od 1939. leta do danes prišlo v svetu do velikih sprememb, ki se posredno čutijo tudi v Španiji.
Toda opazovalci pravijo in ugibajo, ali se ni začelo tudi z generalom De Spinolo na isti način? Ali ni tudi sedanji portugalski predsednik mesec dni preden je prevzel oblast odletel z visokega položaja Bil je namreč namestnik načelnika vrhovnega poveljstva portugalske vojske.
Ta vprašanja si postavljajo tisti, ki iščejo podobnost med generaloma Spinolo in Alegrio, pa tudi podobnost med dogodki v sosednjih deželah Pirenejskega polotoka. Zato ti ljudje niso tako daleč od sklep«, da bo tudi v Španiji prišlo do večjih sprememb celo do sprememb, do kakršnih je na Portugalskem prišlo pred dvema mesecema. Med generaloma De Spinolo in Alegrio je sicer več podobnosti, toda tudi veliko razlik. Ena teh razlik pa ni le v tem ,da Alegria ne uporablja monokla, ki mu ga priporočenega pošiljajo zadnje čase. Razlika je tudi v tem, da razmere v Madridu niso takšne, kakršne so bile na Portugalskem do pred dvema mesecema ...
Neizpodbitno pa drži, da je državni udar na Portugalskem imel velik odmev tudi v Španiji, kjer so se protislovja in nasprotstva zaostrila, kjer je prišlo do še večjih razlik v raznih tokovih frankističnega režima, pa tudi do hujših osebnih nasprotij. Zgodilo se je nekaj, kar je za Šp>anijo nepojmljivo: ves tisk, razen organov skrajne desnice ter teko imenovanih zvestih falangistov, je z navdušenjem pozdravil vzpostavitev svobode v sosednji deželi, na Portugalskem. Razne revije in tedniki so z velikimi naslovi pozdravili padec diktature in povrnitev demokracije na Portugalsko. O generalu De Spinoli so španski listi pisali s simpatijami. Zgodilo se je celo. da je del španskega tiska z odkritim zadovoljstvom pisal o vlogi portugalskih — komunistov.
Očitno je torej, da šefi španske vojske ne morejo več zanemarjati dejstva, posebno po 25. aprilu, da je edini način, kako priti do zaupanja in nacionalne enotnosti, v vzpostavitvi liberalnejšega režima. To pravzaprav si želi — kot je
dokazala nedavna anketa v Madridu — velika večina Špancev
Pri tem se postavlja logično vprašanje, ali je 68Jetni general Manuel Diez Alegria, sicer zvesti Francov vojak ori samega začetka državljanske Vojne, torej vse od lete 1936, dovolj sposoben in tudi dovolj pogumen, da prevzame nase uresničenje teh želja večine španskega ljudstva?
Za generala Alegrio menijo, da je bolj svobodomiselno razpoložen. Vendar pa le v okviru španske, torej franksistične, torej fašistične realnosti. Tisti, ki ga primerjajo z generalom De Spinolo, poudarjajo, da je njegov brat, ki je po poklicu duhovnik, eden izmed ustanoviteljev gibanja «Katoličani za socializem», torej gibanja, ki se bori za pravice siromašnejših slojev. Toda ti ljudje pozabljajo, da je drugi brat generala Alegrie šef vojaškega urada generalissima Franca, torej Francov vojaški svetnik.
Alegria je zares prišel v spor s frankistično skrajno desnico in tudi je res, da je nekoliko bolj liberalen kot kdo drug. Toda za frankistično skrajno desnico je že sedanji frankistični režim preveč liberalen. Za vladajočo garnituro, ki se sedaj zbira okoli predsednika vlade Carlosa Arriasa Navarre, odstavljeni načelnik vrhovnega poveljstva general Alegria pa ni postal nevaren zaradi svojega liberalizma, pač pa zaradi svojega položaja v bitki, ki se že več let vodi v Madridu glede položaja, kdo bo na «boljšem mestu» dočakal «odhod» generalissima Franca.
Okoli generala Alegrie pa se, kot kaže, zbira del vojaških šefov, ki podpirajo predlog, da bi kmalu moral priti pred madridski parlament predlog o temeljitejši preosnovi komandnega apa-
rata španske armade. Njegovi nasprotniki s skrajne desnice so mu pripisovali željo, da bi hotel s to reorganizacijo utrditi svoj položaj na vrhu vojske. Za njih je bil nedavni obisk generala Alegrie Romuniji nekaj takega, kot je rdeča krpa za bika, kajti general Alegria se je «predrznil» razpravljati s predsednikom komunistične Romunije Ceausescom. Temu pa je sledila še izjava generalnega tajnika KP Španije Santiaga Ca-rilla, da je namreč že imel kak tajen stik z generalom, pa čeprav je general Alegria to vest zanikal kot neresnično, kot insinuacijo
Na vsak način je toliko poudarjeni liberalizem generala Alegrie zelo zelo blag, celo v primerjavi z liberalizmom generala De Spi noie. General Alegria niti ne na pada, niti ne obtožuje režima. Na sprotno, želi ga le nekoliko izboljšati, da bi postal bolj trden in bolj trajen. Predvsem pa bi rad točneje opredelil odnos armade v sedanji španski družbi.
Nekateri vojaški krogi menijo, da so generala Alegrio odstavili tudi zaradi nekaterih mahinacij in intrig v sami vojski.
Kakor vidimo, bi bilo nesmiselno prerokovati, da bi se v Španiji moglo v kratkem zgoditi nekaj podobnega, kar se je pred dvema mesecema zgodilo, na Portugalskem. Ob tej ugotovitvi, ki je izraz resignacije, pa je vendarle treba dodati, da so imeli dogodki na Portugalskem svoj odmev tudi v Španiji in to pozitiven odmev, ki se kaže v okrepljenih trenjih med notranjimi nasprotji in to ne glede na monokel, ki ga je general Alegria dobival po pošti skoraj sleherni dan, pa tudi ne glede na pomen oziroma smisel generalovega imena, kot nekateri zatrjujejo, da bi jim general mogel
prinesti nekaj veselja, ------- «no-
men est omen», pravijo tudi.

61.
I
C. GALE
V. HERCEG
. 'r».3r„ NE KONRAD,
STARI KAMERAD..; 'L RAZDELILA 51 BOVA- ? NA$RAPO..J g
ČETRTEK, 27. JUNIJA 1974
12.30
12.55
13.30
14.10 17.00 17.15
18.10 18.45
19.15
20.00
20.40
21.10
22.30
23.00
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
SEVER KLICE JUG
Ta sicer tako aktualna rubrika zaključuje svojo letošnjo sezono. Doslej so strokovnjaki v okviru te rubrike razpravljali o razmerah v raznih predelih države, posebej pa še o razlikah med bolj razvitim severom in manj razvitim jugom. Govor je bil na primer o naložbah na jugu, o nekakšni nadvladi severa na področju založništva, govor je bil o kmetijskem razvoju, o vplivu mafije ali bolje o precepitvi mafije z juga na sever itd.
DNEVNIK
Danes v parlamentu ITALIJANSKE KRONIKE DNEVNIK
Vprašanje Vikingov Poljudna znanost: IGRAČE
Danes se zaključi anketa o igračah. Kot se je videlo v dosedanjih in bo prišlo do izraza tudi v današnji oddaji, je tudi vprašanje igrače vprašanje družbe, njenega razvoja, napak in prednosti. Pravzaprav postaja včasih igrača ena izmed značilnosti družbe, saj postaja celo prestižni problem določenega razreda. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je ustvarjanje igrače, pa tudi njeno razpečavanje pod močnim vplivom odraslega človeka, često še bolj odraslega človeka kot otroka, kateremu bi igrača morala biti namenjena ITALIJANSKE KRONIKE Danes v parlamentu ter Vremenska slika DNEVNIK Sindikalna tribuna CISNAL — Intersind Posvečeno zdravniku
Danes je na sporedu drugo nadaljevanje dramatizirane zgod be, ki jo je pripravil Flavio Nicolini o izredno aktalnem pro blemu, problemu umobolnic. V prvem nadaljevanju smo se spoznali s poraznimi razmerami, ki vladajo v bolnišnicah za duševno bolne, nadalje smo se spoznali s tragično ugotovitvijo, da dotedanji, stari način zdravljenja umobolnih ni privedel nikamor. Hkrati smo prišli tudi do ugotovitve, da po-skus,^ ki ga je d r. ^ Pedretti uvedel z nekakšno liberalizacijo v bolnišnicah za duševne bolnike, vzbuja upanje na boljše dni in večje uspehe. Direktor bolnišnice sicer ne zanika svoje podpore pogumnemu zdravniku - novatorju, vendar ni preveč prepričan o tej izbiri in ko izbrani pacient Nino Porfiri, ki ga igra Bruno Cirino, pripravlja kovček, ugotovi, da njegovi sorodniki s tem poskusom niso zadovoljni. Kljub temu Nino odpotuje domov, kjer pa ga sestra hladno spreime . . ZELIŠČA — NOVA UTOPIJA?
V prvem nadaljevanju te ankete, ki je obravnavala sedanji boom zeliščarjev in zeliščarstva, je bil govor predvsem o tem pojavu v Franciji in na Angleškem, pa tudi ponekod v Italiji. V današnjem, drugem nadaljevanju pa bo govor o vzrokih in socioloških povezavah, ki so privedli do vedno intenzivnejše uporabe raznih zdravilnih rastlin oziroma zelišč DNEVNIK
DRUGI KANAL
18.00	Svetovno nogometno prvenstvo Registrirana polfinalna nogometna tekma:
NIZOZEMSKA - ARGENTINA (posnetek)
19.50	ŠPORTNE VESTI
20.00	OB 20. URI
20.30	DNEVNIK
21.00	OSEMSTRANI
Franco Parenti bo nocoj prebral nekaj najbolj značilnih stra ni iz Pirandellovega romana «Il ju Mattia Pascal»
21.15	Svetovno nogometno prvenstvo POLJSKA — ŠVEDSKA (posnetek)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9'.55 Dan samoupravljavcev (prenos)
16.45 Filmski pregled s svetovnega prvenstva v nogometu
18.05	Junak mojega otroštva
Zadnja zgodba iz beograjske serije «Junak mojega otroštva» ima naslov «Rada te imam, Askanij». Govori pa o mali Dunji, ki jo oče pripelje k sorodnikom, kjer naj bi prenočila. Pri sorodnikih pa tistega večera nima nihče časa, da bi se ji posvetil. Edino Askanij, sošolec domačega študenta, se pomenkuje z njo. Ko pa odide Askanij domov, steče Dunja za njim in ga prosi, naj jo vzame s sabo. Dunja na poti teče zdaj sem zdaj tja, samo domov noče. Askanij pa jo vendarle pripelje k sorodnikom, ki so jo medtem iskali že po vsem me stu. To pa se zgodi prav v trenutku, ko sorodniki hočejo Du-njinim staršem sporočiti, da njihovega otroka ni nikjer
18.50	Obzornik
19.05	OTROCI IN MI
20.15	Naš ekran
21.00	DNEVNIK
21.25 Kam in kako na oddih
21.40 J. Mach: MAVRICA — nadaljevanka
22.30	Četrtkovi razgledi: KAM PO ZAVODU
Slovenija posveča veliko skrb duševno prizadetim otrokom. Zanje je v Sloveniji več posebnih osnovnih šol. Za hujše pri mere je tudi zavod v Črni. Poleg tega so v Ljubljani posebne dnevne delavnice. Največja skrb staršev pa je, kam s takš nimi otroki potem, ko so se usposobili za določeno delo
23.00	Likovni nokturno: Edvin Pervanje
23.15	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.30	SEKRETARKA, ROBOT Igrani film
23.00	GOTSKA PLASTIKA NA SLOVENSKEM
TRST A
7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prire ditve; 18.30 Naši skladatelji: 19.10 Marijine božje poti: Stare Milje; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Radijska drama: «Grozdje in trta»; 21.45 Skladbe davnih dob; 22.00 Ritmične figure. TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Pisan spored; 16.10 Skladbe domačih avtorjev; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30. 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.10 Oddaja za otroke: Konec je šole; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 15.00 Sveži glasovi; 15.20 Polke in valčki; 18.00 Mladinski klub; 18.45 Bravničar in Ciglič; 19.00 Popevke; 20.00 Primorski glasbeni portret: Danilo Švara; 20.20 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 19 00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Izbran spored lahke glasbe; 12.10 Četrti program; 12.45 Svetovno nogometno prvenstvo; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Popoldanski spored; 17.40 Program za mladino: Mesto in podeželje: 19.30 Simf. koncert; 20 50 Sindikalna tribuna; 21.15 V Neaplju; 21.50 Knjižna oddaja; 22.20 Ponovno na sporedu z M. Mar-chesijem.
II PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.15 Svetovno nogometno prvenstvo; 7.40 Pevci lahke gla sbe: 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.05 Pred nakupi: 9.35 Nadaljevanka; 9.50 Pesem za vsa kogar; 12.40 Glasbeno govorni spored; 13.50 Kako in zakaj?!
14.00	Plošče; 15.40 Glasbeno - g0-vomi spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.00 Plošče.
III. PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 9.30 Pianistka Marcella Crudeli; 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Plošče resne glasbe; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Simf. koncert; 15.55 Salierijeva opera; «Prima la musica, poi le parole»; 71.10 Vojni dnevnik; 18.45 Kulturni pregled: 19.15 Wagnerjeva opera «Leteči Holandec»; 22.05 Večerni koncert SLOVENIJA
7.00, 8.00. 11.00. 14.00, 16.00,
20.30	Poročila: 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško potovanje: Vera Čaplina: Kinuli - moja mala levinja; 10.20 Potujmo z glasbo:
10.40	Iz partitur operetnih mojstrov; 11.15 Po Talijinih poteh: 12.20 Z nami doma in na poti;
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Zborovske skladbe; 15.40 «Mehurčki»; 16.40 V plesnem ritmu; 17.00 «Vrtiljak»:
17.40	O. Wilde: Slavček in vrtnica; 18.00 «Junij 74»; 18.35 Iz kasetne produkcije; 18.50 človek in zdravje; 19.00 Aktualnosti; 19.18 Simfonični koncert; 20 00 Lahko noč, otroci!; 21.00 Domače pesmi:
22.00	Literarni večer; 22.40 Glasbeni nokturno; 00 05 H. Boli: Slovo; 00.15 Nočni koncert.
PRIMORSKI DNEVNIK 5
SPORT SPORT SPORT
A'4 10. SVETOVNEM NOGOMETNEM PRVENSTVU V ZAH. NEMČIJI
Jugoslavija v prvem polfinalnem kolu doživela v tekmi z ZRN prvi poraz
V ostalih srečanjih zmagale Nizozemska, Poljska in Brazilija
Z. Nemčija — Jugoslavija 2:0
(1:0)
ZRN: Maier, Vogts, Schwarzen-beck, Beckenbauer, Breitner, Bon-hof, Wimmer (Honess), Holzenbein (Flohe), Overath, Mtiller, Herzog.
JUGOSLAVIJA:	Marič, Bul jan,
Mužinič, Katalinski, Hadžiabdič, 0-blak (Jerkovič), Ačimovič, Popivo-da, Šurjak, Karasi, Džajič (Petkovič).
STRELCA: Breitner (38. min.) in Mtiller (78. min.).
SODNIK: Armando Marques, Brazilija.
GLEDALCEV: 68.000.
Upanje Jugoslovanov, da bi «utrdbo» na sredini igrišča ohranili remi, se ni uresničila. Morda so se njihovi «strategi» pri svojih i čunih preveč opirali na podatke, ki so jih dobili iz dosedanjih srečanj svojih varovancev na SP, toda tokrat niso igrali proti Škotski ali celo Zaireju, ampak proti ZRN, dejansko glavnemu pretendentu za naslov svetovnega prvaka.
Nemci so pripeljali na igrišče krepko «premešano» ekipo. V njej so bili novi igralci Wimmer, Holzenbein in Herzog, Mtiller pa je —
LESTVICA
Skupina A
Nizozemska	110 0 4
Brazilija	110	0 1
Vzh. Nemčija	10 0	10
Argentina	10 0	10
Skupina B
Zah. Nemčija	110 0 2
Poljska	110	0 1
Švedska	10010
Jugoslavija	10 0	10
v zanj nenavadni vlogi — pomagal Overathu in Beckenbauerju. V začetku je to moštvo le s težavo u-redilo vse svoje vrste: skušalo je igrati odprto, toda Jugoslovani so svoje nasprotnike krili tako tesno, da ti niso mogli razviti svojih taktičnih zamisli. Po golu, s katerim je branilec Breitner iz razdalje 25 metrov presenetil vso jugoslovansko obrambo in tudi Mariča, so «beli» zaigrali bolj sproščeno in to je bilo videti pri njihovih akcijah.
Jugoslovani so zgrešili v načrtovanju remija z belim izidom. Splošna ocena vseh nogometnih strokovnjakov je, da je letošnje SP značilno predvsem po hitri, napadalni
im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n im mili iiiiiiiii milil
DANES, 27. junija IT - 18.00 (E.) Nizozemska - Argentina (posnetek)
21.15 (II.) Poljska - Švedska (posnetek)
JU - 12.00 Jugoslavija - ZRN (posnetek)
16.45 Filmski pregled
igri, ki je povsem zasenčila obrambno igro. Taktiziranje pred lastnimi vrati ali na sredini igrišča se torej ne obnese. Treba je streljati in delati gole. To pa Jugoslovanom ni uspelo. Na sredini igrišča in v obrambi so sicer igrali še kolikor toliko dobro, v napadu pa jim ni šlo. V drugem polčasu, po prejetem golu, so zaigrali sicer nekoliko bolj odločno, kaj več strelov proti nemškim vratom pa nismo videli. Nasprotno: nevarnejše akcije so sprožili Nemci in njihovo prizadevnost je poplačal še en gol, ki ga je dosegel Miiller (kar leže na tleh).
Kaj naj rečemo o tekmi kot celoti? Nemci so zmagali mnogo lažje, kot so pričakovali. Jugoslovani so igrali mnogo slabše, kot so pričakovali. Je bila zmaga rezultat nemške moči ali trenutne jugoslovanske slabosti? Res je, da bi lahko ZRN zmagala tudi s 4:0, če bi sodnik ostreje sodil v dveh primerih, ko so Jugoslovani grobo zrušili nasprotnike v svojem kazenskem prostoru, res pa je tudi, da pred tekmo v zmago svoje ekipe ni preveč verjel niti njen trener Schon. Zmaga ZRN nad «plavimi» je bila po eni strani pričakovana, po drugi pa tudi ne. Nemci so zmagali vsekakor zasluženo, toda treba bo počakati na naslednje kolo, ki bo pokazalo, do katere mere je bila današnja tekma rezultat trenutnega vzdušja ali pa odraz dejanske vrednosti obeh ekip. Jugoslovani so vsekakor zapravili veliko priložnost, katero bodo težko nadomestili v tekmah s Poljsko in Švedsko, zahodni Nemci pa so za krepak korak bližji svojemu maksimalnemu cilju, osvojitvi naslova svetovnih prvakov. Na poti do tega cilja jim je Jugoslavija predstavljaja veliko oviro. Te ovire zdaj ni več.
Brazilija — Vzh.^ Nemčija
1:0 (0:0)
BRAZILIJA:	Leao, Ze Maria,
Luis Pereira, M. Marinho, F. Marinko, Paul Cesar, Rivelino, Dir-ceu, Voldomiro, Jairzinho, P. C. Carpegiani.
NDR: Kroy, Kurbjuweit, Weise, Bransch, Watzlich, Lauck (Lowe), Streich, Sparwasser, Hamann (Irm-scher), Kische, Hoffmann.
SODNIK: Thomas (Škotska).
GLEDALCEV: 40.000.
STRELEC: Rivelino v 61. min.
Brazilcem je v prvi polfinalni tekmi po dolgočasni in nezanimivi
igri uspelo premagati vzhodne Nemce. V prvem delu srečanja so Nemci prikazali odločno in energično igro, južni Američani pa so se spuščali v razne finese. Rivelino, ki je v moštvu prevzel prazno Pele-jevo mesto, ni navdušil in ni bil sposoben dati tovarišem potrebnega elana. Kljub nekaterim posegom vzhodnonemškega vratarja Kro-ya in dobri obrambi Brazilcev, ni prvi polčas povedal ničesar in je bil vse prej kot zanimiv.
Položaj se je popolnoma spremenil v drugem delu srečanja, ko je Braziliji uspelo v šestnajsti minuti priti v vodstvo. Po daljšem napadanju brazilske napadalne vrste je prišlo v vzhodnonemškem kazenskem prostoru do prekrška, sodnik je dosodil kazenski strel, ki ga je izvedel Rivelino. Streljal je tik nad živim zidom in popolnoma presenetil vratarja, ki je stal na drugi strani vrat. Zadetek je poživil igro, saj so nemški reprezentanti skušali takoj nadoknaditi gol razlike.
Morali so se spustiti v napad, saj niso imeli kaj zgubiti. Kljub poskusom, da bi dosegli remi, pa je bila pobuda še vedno v rokah Brazilcev, ki so bili vseskozi aktivnejši s svojimi napadalci.
Nemci so imeli nekaj možnosti za remi proti koncu srečanja, vendar pa so bile vse njihove namere zaman.
Današnja zmaga je precej pripomogla k dvigu samozavesti Brazilcev, ki so končno premagali na letošnjem svetovnem prvenstvu ekipo določene kakovosti, potem ko jim je prej uspelo odpraviti le šib-
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||I«fl||||HI|||IItIIIiniMIIIIII||||||||||||||||||lU|||||||||||||||||||||||,|im|
NA KOLESARSKI DIRKI «PO JUGOSLAVIJI»
Sovjet Galinavskos osvojil drugo etapo
Jugoslovan Bobovčan še vedno vodi na skupni lestvici
ki Zaire in so se morali zadovoljiti z remijem proti Jugoslaviji in Škotski.
Poljska — Švedska 1:0 (1:0)
POLJSKA:	Tomaszevvski, Gut,
Gorgon, Szymanowski, Zmuda, Ka-sperczak, Deyna, Maszczyk, Lato, Szarmach, Gadocha.
ŠVEDSKA:	Hellstròm, Anders-
son, Grip, Karlsson, Nordqvist, Larsson, Torstensson, Tapper, Ed-stròm, Grahn, Sandberg.
SODNIK: Barreto (Urugvaj).
GLEDALCEV: 30.000.
STRELEC: Lato (43. min.).
Tekma se je odločila v prvem polčasu, ko je Švedska nudila Poljakom nepričakovano oster odpor. Skandinavski igralci so se svojim nasprotnikom zoperstavili z izredno hitro igro, ki je delno presenetila Poljake. Obe moštvi sta predvajali lepo in hitro igro, tako da ni manjkalo možnosti za zadetek ne na eni ne na drugi strani. Poljaki so se odlikovali predvsem z dolgimi podajami in prav v eni podobnih akcij je Lato dve minuti pred koncem polčasa dosegel odločilni zadetek, potem ko je prestre-
V nedeljo, 30. junija bodo v 2. polfinalnem kolu igrali te tekme:
NDR - NIZOZEMSKA ARGENTINA - BRAZILIJA ZRN — ŠVEDSKA POLJSKA — JUGOSLAVIJA
ŠPORTNO DRUŠTVO POLET
VABI
NA ZAKLJUČEK ŠPORTNE SEZONE IN NA
DRUŽABNI VEČER
S PLESOM
KI BO V SOBOTO, 29. JUNIJA
NA DVORIŠČU PROSVETNEGA DOMA NA OPČINAH
SPORED :
ob 8.00 delovni piknik ob 9.00 minibasket ob 10.00 košarka — dečki ob 11.00 košarka — «stari» proti «mladim» ob 18.00 društveno tekmovanje v kotalkanju ('posamezniki) ob 20.30 ples za stare in mlade ob zvokih Taimsov, vmes nastop kotalkarsk ili parov v društvenem tekmovanju.
Delovali bodo dobro založeni kioski.
Vljudno vabljeni!
GORNJI MILANOVAC, 26. - V drugi etapi mednarodne amaterske kolesarske dirke po Jugoslaviji je zmagal sovjetski kolesar Galinavskos, ki je v sprintu približno stotih kolasarjev Osvojil prvo mesto pred Francozom Colinellijem in Sovjetom Stankovem. Zmagovalec je 144 km dolgo progo od Raške do Gornjega Milanovca prevozil v 3 urah 15753”.
Med jugoslovanskimi predstavniki je bil najboljši Jelič, ki je osvojil peto mesto.
Na skupni lestvici še vedno vodi mladi hrvaški kolesar Ivan Bobovčan. Na ekipni lestvici pa je prva Sovjetska zveza.
KOŠARKA
V kraju San Giovanni Valdarno je bil mednarodni moški košarkarski turnir, na katerem je zmagala ekipa Ginnastica Turin pred zagrebškim Medveščakom. V finalu so tu-rinčani premagali hrvaško peterko s tesnim izidom 69:68 (36:39).
« * •
NEW YORK, 26. — Jugoslovanska košarkarska reprezentanca, ki se v ZDA pripravlja za letošnje svetovno košarkarsko prvenstvo v Portoriku, je danes v prijateljski tekmi podlegla profesionalnim košarkarjem New Yorka s 93:87.
NICA, 26. — Po odigranih prekinjenih partijah je jugoslovanska šahovska vrsta na olimpiadi v Nici premagala Argentino s 3,5:0,5. V zadnjih dveh srečanjih sta zmagala Gligorič in Ljubojevič. V drugih srečanjih je švedska premagala Filipine s 3:1, Zah. Nemčija pa je remizirala s ČSSR z 2:2.
Na skupni lestvici je na prvem
mestu Sovjetska zveza s 34 točkami, druga je Jugoslavija z 29,5 točke, tretja pa Bolagrija s 27,5 točke.
V desetem kolu igra Jugoslavija proti švedski.
MADRID, 25. —, Na evropskem prvenstvu v rokoborbi prostega sloga so izločili še zadnjega Italijana, ki je ostal v konkurenci, Bo-gnannija. Po točkah ga je premagal Romun Arapu.
gel žogo z glavo po lepi akciji Gadocha — Szarmach. Švedi so skušali nato svoje nasprotnike potisniti v obrambo in doseči vsaj en gol, vendar jim to do konca srečanja ni več uspelo..
Nizozemska — Argentina 4:0
(2:0)
ARGENTINA: Carnevali, Perfu-mo, Sa, Wolff, Telch, Heredia, Bal-buena, Yazalde, Ayala, Squeo, Hou seman.
NIZOZEMSKA: Jongbloed, Suur-bier, Haan, Rijsbergen, Krol, Jan-sen, Neeskens, Van Hanegem, Rep, Cruyff, Resenbrink.
SODNIK: Davidson (Škotska).
GLEDALCEV: 70.000.
STRELCI:	Cruyff (11. in 90.
min.), Krol (25. min.). Rep (72. min.).	»
Nizozemci so v tekmi z Argentino jasno pokazali svoje ambicije, saj so sami dosegli toliko golov, kot vseh ostalih sedem ekip skupaj. Potrdili so, da sodijo med najnevarnejše enajsterice na tem prvenstvu in so zapustili v srečanju z južnimi Američani zelo dober vtis, čeprav njihov nasprotnik ni ravno blestel.
Argentinci so bili proti prodornim in odločnim nizozemskim strelcem brez moči. Skušali so sicer vsiliti svojo igro, kar jim pa ni uspelo, saj so jim hitri nasprotniki stalno uhajali preko kril (pa tudi preko centra) ter straljali iz vseh položajev. Morda bi lahko Nizozemci dosegli še višje izraženo zmago.
OBVESTILA
ŠD Primorec - Trebče sklicuje redni občni zbor v petek, 28. junija 1974 ob 20.30 v prvem sklicanju ah ob 21. pri v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. Dnevni red:
1.	poročila;
2.	razprava;
3.	volitve novega odbora.
Prosimo, da se občnega zbora
zagotovo udeležite.
Odbor
* # *
SPDT obvešča tečajnike, ki niso prejeli denarja od neizkoriščenega tečaja ali prevoza sezone 73/74, da lahko dvignejo denar v Tržaški kreditni banki pri g. Paoli od danes dalje.
Zahodnonemški vratar Sepp Maier in jugoslovanski napadalec Dragan Džajič v borbi za žogo. V ozadju nemški
reprezentant Bertie Vogts
................................................................................................................
KOLESARSTVO
S PREDETAPO
Danes starta v Brestu letošnji «Tour de France»
130 tekmovalcev - Skupna dolžina proge 4.050 km Eddy Merckx bo skušal osvojiti še peto zmago
BREST, 26. — Jutri se bo s pre-detapo v Brestu začela letošnja. 61. mednarodna krožna., kolesarska .dirka po Franciji, vsakoletni najpomembnejši kolesarski dogodek na svetu. Na
ZSŠD1 sklicuje za petek, 28. ju
nija 1973 ob 20. uri v Prosvetnem 1 skupno 4.050 km dolgi progi, razde-domu na Opčinah skupščino včlanje-1 Ijeni na 22 etap. bo tekmovalo 130 nih športnih društev.	I kolesarjev, med katerimi bo gotovo
...........................................................................n,,,,,!,,,,,,,,,,..............immilli.......................n,,,,,,
KOŠARKA
TEDENSKI KOMENTAR
Nepričakovano visoka uvrstitev peterke Bora
Najboljši strelci «plavih» so bili Klobas, Lakovič in Ambrožič
Bor je z zmago proti Ederi iz Milj zaključil prvenstvo prve divizije, kjer je proti vsakemu priča kovanju osvojil drugo mesto. «Plavi» so v tem prvenstvu startali zgolj v rekreacijske namene, tako da ni nihče v Borovem taboru pričakoval tako visoke uvrstitve. Med prvenstvom pa so naši košarkarji pokazali še kar zadovoljivo igro. Če upoštevamo, da je bilo v Borovih vrstah tudi nekaj izkušenih igralcev, kar je bilo odločilno za to navsezadnje skromno prvenstvo, potem je drugo mesto v lestvici povsem zasluženo.
Nekaj statističnih podatkov Borove ekipe: v 14 tekmah je Bor zmagal 8-krat, 6-krat pa zgubil. Skupno
je dosegel 828 točk (59,1 točke na tekmo), prejel pa je 793 košev (56,6 na tekmo). Največji izid Bor - Lloyd 101:93, najnižji izid Bor - Don Bosco 35:33. Naj izdatne j ša zmaga: Bor - S. Sergio PIT 91:58, najhujši poraz: Don Bosco -Bor 64:39.
Točke posameznikov: Klobas 229 (25,4 na tekmo), Lakovič 112 (8 na tekmo), Ambrožič 100 (14,28). I. Ku-fersin 88 (11). Vatovec 49 (8,1), Francia 49 (5,4), Barazzutti 46 (7,6), Hrvatič 42 (3,23), Oblak 39 (3) itd. Borovci so skupno metali 290 prostih metov, zadeli pa so jih 121, kar 41 odstotkov.
Pet osebnih napak: Lakovič 4-krat, Hrvatič 3, Ambrožič 2, po
enkrat pa Klobas, Barazzutti in Kufersin.
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Lloyd Adriatico - Don Bosco 79:59, Bor - Edera Milje 38:30, Ferroviario - Servolana 79:63, Grandi Motori - San Sergio PIT 51:33.
LESTVICA L. Adriatico	13 12
Bor	14
Don Bosco	14
Ferroviario	14
Grandi Motori	13
Servolana	14
Edera Milje	14
8
8 8 8
5 9 2 12
1 1121 6 6 6 5
24 16 16 16 16 10 4
S. Sergio PIT 14 2 12 598 1061	4
Odigrati bodo morali še tekmo Lloyd Adriatico — Grandi Motori.
b. 1.
866 849 830 885 871 835 822 697 684 724 793 623 1073
tudi tokrat zbujal največ pozornosti
Belgijec Eddy Merckx.
Njegov letošnji nastop bo vsekakor potekel nekoliko drugače, kot prejšnja leta. Merckx je doslej že štirikrat osvojil «Tour», njegov peti naskok na to prvo mesto pa bo težji kot v prejšnjih sezonah, saj je s svojimi dosedanjimi letošnjimi nastopi pokazal, da je vse prej kot nepremagljiv. Res je osvojil v minulih mesecih nekaj pomembnih zmag, res pa je tudi, da jih še zdaleč ni osvojil s tako premočjo kot v prejšnjih letih, nasprotno, osvajal jih je s težavo in je pri tem doživel tudi nekaj porazov, kar bi bila nekoč prava senzacija. Merckx bo moral torej letos krepko napeti svoje sile, če se bo hotel otresti vseh nevarnih nasprotnikov, ki preže na njegove spodrsljaje in bo zanj osvojitev pete zmage na «Touru» (kar bi bil izenačen rekord Jacquesa Anquetila) zelo težka. V njegovo dobro govori ie dejstvo, da tudi mnogi drugi odlični kolesarji še niso na višku svoje forme in predstavlja to zanj «olajševalno okoliščino».
Letošnji «Tour» bo imel novost: v drugi etapi bodo dirkače z letalom prepeljali v Anglijo, kje '-bodo tekmovali v Plymouthu. To bo prvič, ko bo del te dirke potekel tudi v Angliji.
Posamezne etape bodo take:
PREDETAPA - četrtek, 27. junija v Brestu (7,100 km)
1.	ETAPA - petek, 28. junija Brest - St. Pol de Leon (144 km)
2.	ETAPA — sobota. 29. junija Plymouth - krož. proga (163,700 km)
3.	ETAPA — nedelja, 30. junija Morlaix - St. Malo (190 km)
4.	ETAPA — poned. 1. julija St. Malo - Gane (184,500 km)
5.	ETAPA — torek, 2. julija Caen - Dieppe (165 km)
6.	ETAPA — sreda, 3. julija A: Dieppe - Harelbeke (239 km) B: Harelbeke - ekipna vožnja (9)
7.	ETAPA, četrtek, 4. julija Mons - Chalons sur Marne (221,500)
8.	ETAPA — petek, 5. julija A: Chalons Chaumont (136 km) B: Chaumont - Besanqon (152 km)
0. ETAPA — sobota, 6. julija Besancon - Gaillard (241 km)
10.	ETAPA — nedelja, 7. julija Gaillard - Aix Les Bains (131,500)
PONEDELJEK, 8 julija - POČITEK
11.	ETAPA — torek, 9. julija Aix Le Bains - Serre Chevalier (199)
12.	ETAPA — sreda, 10. julija Savines Le Lac Grange (231 km)
13.	ETAPA - četrtek, 11. julija Avignon - Montepellier (126 km)
14.	ETAPA - petek, 12. julija Lodeve Colomiers (248,500 km)
SOBOTA, 13. julija - POČITEK
15.	ETAPA — nedelja, 14. julija Colomiers - Seo de Urgel (220 km)
16.	ETAPA — poned., 15. julija Seo de Urgel - St. Lary (209 km)
17.	ETAPA - torek, 16. julija St. Lary - Le Tpurmalet (119 km)
18.	ETAPA — sreda, 17. julija Bagneres de Bigorre - Pau (141,500)
19.	ETAPA - četrtek, 18. julija A: Pau - Bordeaux (195,500 km)
B: Bordeaux - krožna proga (12,400)
20.	ETAPA — petek, 19. julija St. Gilles Croix de Vie - Nantes
(117 km)
21.	ETAPA — sobota, JO. julija A: Vouvray - Orleans (112,500 km) B: Orleans - krožna proga (37,500)
22.	ETAPA - nedelja, 21. julija Orleans - Pariz (146 km)
TONE
SVETINA
Radi bi ga bili prepričali, da je komunist in da naj podpiše obtožbo. Ko ni ničesar priznal, so ga premestili v begunjske zapore. Dokaj samozavestno je stopil pred gestapovskega oficirja, moža s podolgovatim obrazom, bledimi obrvmni in plavimi lasmi, ki mu je vljudno ponudil stol in uperil v njegove oči močno luč. Gestapovec je strmel vanj iz teme. Prižgal si je cigareto in začel:
«Vi ste gorski vodnik čop. Mi vse vemo o vas. Vidite, v tej kartoteki,» vzel je z mize karton in pomahal pred obrazom, «so opisani vsi vaši grehi, zaradi katerih ste označeni kot Nemcem sovražna oseba in simpatizer komunistov. Drznili ste se napasti našega človeka in žalili ste firerja. Ali veste, kaj to pomeni? Poleg tega vemo, kaj ste počenjali na Koroškem in tudi, kakšne izjave ste dajali o Nemcih. Vi ste nevaren nacionalist. Omalovaževali ste Nemce v Severni steni Triglava. Rdečkar ste. Obesili ste na dimnik rdečo zastavo, podpirali ste stavko, se družili s komunisti...» Dolgo mu je še našteval nekaj resničnih in nekaj izmišljenih obtožb. Zdelo se je, da mu ne gre za to, da bi ugotovil, kaj je resnica in kaj ne, temveč, da ima neke druge namene. Kmalu je prišel z željo na dan. «Veste, čop, mi Nemci smo velikodušni tudi do svojih nasprotnikov, če ti o pravem času spoznajo svojo zmoto in jo skušajo popraviti. Tudi vaše grehe bi pozabili, če bi
nam za protiuslugo povedali za komuniste in njihove simpatizerje v tovarni in za nam sovražne ljudi v krogu, kjer ste se sukali...»
Odločno je odklonil. Izgovarjal se je, da nič ne ve, da se je zanimal predvsem za gore in prav nič za politiko. Za-sliševalcu ni bila všeč njegova trma. Bil je nejevoljen, toda ne grob. Samo grozil je: «Mi zmehčamo vsakogar in bomo tudi vas. Uporabili bomo metode, o katerih se vam niti ne sanja...»
Počasi so tekli dnevi v bedni in zasmrajeni celici. Prepojen z bolečino in naveličanostjo je hrepenel po gorah; včasih se je potegnil do odprtine na oknu in gledal v vrhove, kjer se je poslavljal sneg. Ptice so čivkale in obletavale drevje pod oknom. Loteval se ga je obup.
V celico so vozili pretepene in krvaveče. Tudi njega so zasliševali, toda zaman, ničesar nd izdal. Od sojetnikov je izvedel, da so zaprli tudi Miha in še nekatere druge prijatelje. Kake neumni so bili, da niso niti malo pomislili, kaj se pripravlja! Zdaj je imel čas premišljati o vsem svojem življenju. Marsikaj je odpisal, ko da ni bilo nikoli. Le stena je blestela v njegovi zavesti in v njegovih sanjah kot neuklonljiva moč ter ga bodrila, naj vztraja.
Potem se je zgodilo nekaj nepredvidenega. Poklicali so ga v glavno pisarno. To je bila velika soba s hrastovo mizo in Hitlerjevo sliko nad njo. Ob njej je bilo nekaj mogočnih usnjenih foteljev. Policist, ki ga je pripeljal, ga je pustil samega v tej ogromni, z nemškim veličastjem okrašeni sobi. Ni se še dobro razgledal, ko je vstopil gestapovski major, močan, visok, črnolas tip z naočniki, za njim pa neki policijski nasmeh. Ta obraz mu je bil znan. To so bile oči, ki so se mu zahvaljevale dvakrat. Prvič, ko ga je obvezoval onstran Karavank, in drugič v Severni steni: Karl Franz.
Podal mu je roko, kot bi se srečala na gorski stezi. «To je gorski vodnik Joža čop,» ga je predstavil oficirju gestapa.
Ta ga je motril s poklicno radovednostjo od pet do glave.
Segel je v žep. Na srebrni verižici je zagledal Joža svojo uro, tisto, ki mu jo je podaril po reševanju.
«Vračam vam to uro. Imate srečo. Iskali smo njenega lastnika in od njega izvedeli o vas stvari, ki jih ni bilo v kartoteki. Marsikaj lepega mi je povedal moj prijatelj o vas in marsikaj lepega sem bral o vas v aktih. Sedimo, prosim! Veste čop,» je nadaljeval kodrolasi mož, ki je s svojim vedenjem kazal, da odloča o življenju mnogih ljudi, «veste, jaz osebno cenim sposobne nasprotnike. Takšne, pred katerimi me ni sram, če jih moram slučajno uničiti. Posebno pa cenim plezalce.
To je šport nadljudi. Tu človek kaj hitro pokaže, če je kaj vreden ali nič. Všeč ste mi in ustrezate predstavi, ki mi jo je predočil moj prijatelj... To je sicer lastnost, ki bi jo marsikdo pri nas smatral za slabost. Če bi se ravnal po naših načelih o osvojitvi sveta, bi vas moral postaviti med prvimi k zidu in vas ustreliti. Me razumete?»
«Seveda vas razumem, ko mi drugega ne preostane.»
«Tako je prav. To, kar ste vi tvegali v izjemni meri, da bi preplezali nekaj nemogočega, tvega danes Nemčija v svetovnem merilu. Za nas ste vi ena izmed ovir, ki mora pasti...»
Major Karl Franz je molčal in s prijaznim pogledom nekoliko blažil učinke grozečih besed. Gestapovski major pa je še razvijal svoje misli.
«Vi, čop, ste si prizadevali, da bi dokazali, da nemški duh ne prekaša slovenskega. Potegnili ste nekaj smeri v Triglavu in prehiteli Nemce. Mi bomo sedaj na bojišču dokazali nasprotno. Ne le Slovencem. Tudi Anglosasom in vsemu svetu bomo dokazali, da smo prvi! Ali ni tako!?»
«Mi smo plezali v Triglavu, ker je to pač naša gora.»
«Bila je vaša gora in nikoli več ne bo! Toda niste je vi zapravili. Medtem ko ste se ubadali v steno in vihteli klešče, so drugi poskrbeli za to, da boste izgubili vse, ne le Triglav! Mi potrebujemo prostor za veliko Nemčijo vse do Jadrana!
Ob tem svojem prizadevanju imamo eno samo načelo, ki ga spoštujemo: kdor je z nami, je naš, kdor je proti nam, ga bomo uničili. Še enkrat vas vabim, da sodelujete z nami. Vaše zmotice bomo spregledali. Potrebujemo gorske vodnike, ljudi, ki poznajo pioti v gore in gozdove.
«Najbrž veste, da se pripravlja upor?!»
«Hvala, gospod major. Jaz sem, kar sem. Morda me ne poznate zadosti. Plezalec sem, nikoli se nisem zanimal za politiko, ne tajim pa, da sem rodoljub. Vojne ne maram, pa če me takoj ubijete.»
Major se je zresnil, ugasil cigareto in se obrnil k majorju Franzu.
«Kaj menite vi o tem, prijatelj?»
«To, kar sem vam že rekel. Saj poznate alpiniste. Niso si dosti različni. Zaman bi ga poskušala spremeniti.»
«Ali naj ga potem uničiva?»
«Prosil sem vas zanj. Prepričan sem, da nam bo hvaležen, če mu spregledamo, česar ga obtožujejo.»
«Dobro, major Franz. Prepuščam ga vam. Uredite, kot se vam zdi primemo. Obljubil sem in ne bom snedel besede. Pustil vaju bom sama. Čez dve uri pa pride po vas šofer.»
Rahla zadrega je legla med njiju, ko sta bila sama. Potem je oficir spregovoril s prijaznim glasom:
«čop, ne jemljite si tega preveč it srcu. Grožnje so poklicna slabost policajev. Tudi mene so prisilili, da sem oblekel to uniformo. Tu sem zato, da bom vodil vojno s tistimi, ki so šli v gozdove. Vas imajo za nam sovražnega, zato vas ne bodo gledali ne v tovarni ne kje drugje v mestu, ker ste jim šli dolgo na živce. Karkoli storim za vas, nazaj v mesto ne smete. No, to bomo že uredili... Zanima pa me, zakaj se niste skušali sklicevati ali obrniti name? Da so vas zaprli, me je o-pozorih šele doktor Kugy, nato sem zvedel še od tistih, ki so dobili pri vas mojo uro.»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ■
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I-
Stran 6
27. junija 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska

ZTT - Trst
MED POSTAJAMA TERMINI IN PALIDORO
Roparji napadli vlak in ubili agenta ki se jim je skušal postaviti po robu
V Palidoru so skočili z vlaka, ustavili mimoidoči avto in zbežali neznano kam
RIM, 26. — Dramatičen napad danes ponoči na poštni vagon brzovlaka Rim — Genova — Turin: 40-letni policijski agent Giuseppe Verducci, ki se je pogumno postavil roparjem po robu, je izgubil življenje v spopadu. Banditi so vrgli nato z vlaka njegovo truplo, katerega je tovorni vlak, ki je vozil v nasprotni smeri, popolnoma razmesaril.
Brzec je odpeljal z rimske postaje Termini ob 1.50. Kmalu po odhodu je pet ali šest oboroženih in zakrinkanih roparjev vlomilo v poštni vagon in zvezalo tri uradnike, ki so nič hudega sluteč opravljali svoje delo. Medtem ko so banditi izbirali med pismi tista, ki naj bi vsebovala dragocenosti, so zaslišali na hodniku korake.
Eden od banditov je pogledal kdo prihaja. Bil je nesrečni agent, ki je redno opravljal svojo nadzorno služ. bo. čeprav mu ni uspelo pravočasno izvleči samokresa, je Verducci skušal razorožiti bandita. Med prerivanjem je bilo slišati nekaj strelov. Mrt vega ali hudo ranjenega policista so banditi vrgli iz voza. Ravno tedaj je privozil po vzporedni progi tovorni vlak, ki je razmesaril Veiduccije-vo truplo.
Dva ali trije banditi so prestrašeni izginili. Policija meni, da so skočili z vlaka, ker je brzec nekoliko zmanjšal hitrost. Drugi trije, čeprav preplašeni, pa so nadaljevali z delom. Napolnili so s poštnimi pošiljkami dve vreči in jo nato odkurili, ko se je vlak ustavil v Palidoru.
Najbrž so razumeli, da jim trda prede in so zato odmetali vreče, krinke in brozostrelko. Na ulici Au-relia so ustavili avto in prisilili šoferja, da jim je izročil vozilo, s katerim so zbežali. Policija in karabinjerji so nemudoma postavili cestne bloke in začeli preiskavo, a doslej zaman: kot da bi se banditi udrli v zemljo.
Policija je prepričana, da so banditi novinci. Domnevo potrjuje dejstvo, da so napadli poštni vagon v prevelikem številu, da so se prestrašili ob prihodu agenta in ga ubili in končno, da so napadli vagon, ne da bi prej preverili, če prevaža dragocenosti. Po ugotovitvah poštne policije Escopost kaže, da so roparji zbežali praznih rok.
Giuseppe Verducci se je rodil pred 40 leti v neki vasici pri Reggio Ca-labrii, od koder se je pozneje preselil v Genovo, kjer je stanoval. V policijo je stopil leta 1955 in pogumno
GOLJUFIJA
Poraz italijanske nogometne reprezentance proti Poljski je znatno potrl Italijane, ki živijo in delajo v Venezueli. Navijači so dni, ko je italijanska reprezentanca igrala presedeli doma dobesedno prilepljeni na televizijske sprejemnike, razumljivo je zato, da jih je poraz potrl.
Razočaranja pa, kot pravijo hodijo vedno vštric. Strastni navijači, ki so stavili znatne vsote na zmago Italije proti Poljski, so naivno padli v mrežo brezvestnih goljufov. Venezuelska televizija je namreč oddajala tekmo v posrednem prenosu, napovedan pa je bil neposredni prenos po satelitu. Goljufi, ki so zvedeli že prej za poraz italijanskih nogometašev so seveda spretno izkoristili napako televizije.
Ogoljufani navijači so zadevo prijavili policiii, ki je začela preiskavo. Možnosti, da bi dobili zgubljeni denar nazaj, pa ni, ker je v Venezueli hazardna igra prepovedana.
služil do danes. Pušča ženo Adele Sartori in 9-letno hčerko Giuseppino.
Hvalevredna pobuda družbe Snia Viscosa
MILAN, 26. — Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CI PE je odobril načrt za preosnovo in potenciranje tovarn družbe Snia Viscosa v Cerianu Laghetto pri Milanu in v Torviscosi. Načrt predvideva do leta 1976 investicije za 22 milijard lir, od katerih jih odpade 12 milijard na tovarno v Torviscosi.
V	furlanski tovarni bodo korenito preosnovali proizvodni sistem in zamenjali zastarele stroje. Modernizacija bo pripomogla tudi k reševanju ekoloških vprašanj, saj bo odslej čiščenje odtočnih industrijskih voda veliko lažje in korenitejše.
V	tovarni proizvajajo celulozo za tkanine in papir, polkemično pasto za papir, klorovo sodo in druge kemične snovi. Modernizacija bo zadevala zlasti slednjo proizvodnjo, ki se bo povišala od sedanjih 225
tisoč ton letno na 240 tisoč ton.
Za milansko tovarno, kjer proizvajajo kemične snovi in plastične polproizvode, načrt predvideva zlasti potenciranje vseh naprav in občutno povečanje proizvodnje, kar bo tudi povečalo število delovnih mest.
POLICIJI ZDA IN MEHIKE ZAPLENILI 40 TON MARIJUANE
WASHINGTON, 26. — Agenti a-meriške in mehiške policije so danes zaplenili največjo količino marijuane, odkar so začeli skupno akcijo, da bi zatrli tihotapljenje mamila iz Mehike v ZDA: 42 ton mamila, katerega vrednost na črni borzi presega 23 milijonov dolarjev (okrog 14 milijard lir).
Mamilo so odkrili v nekem podzemskem skrivališču pri mehiškem mestecu Mexicali. Tihotapci so se posluževali za prevažanje mamila iznajdljivega sistema: avtocisterne, ki so peljale iz ZDA v Mehiko katran, so ob povratku natovorili z
•imiiiimiiiimiHiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniimiimiiiimiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiii
PO KRVAVEM POKOLU V BRESCII
Nacistični «Ordine nero» grozi z novim atentatom
Jutri bo med pogrebom ubitega občinskega svetovalca KP! v Enni splošna stavka
marijuano. Dušeč katranov smrad je zavedel policijske pse, da niso izvohali mamila.
Policija je prišla tihotapcem na sled samo zaradi neke ovadbe. Tako so odkrili sistem tihotapljenja mamila in nato skrivno skladišče.
Priprave za peti kulturni teden v Šentvidu pri Stični
ŠENTVID PRI STIČNI, 26. — Priprave za tradicionalni letos že peti kulturni teden v Šentvidu pri Stični se bližajo h koncu. Velika kulturna prireditev se bo začela v soboto, 30. t.m. z odkritjem spomenika pesniku Francetu Prešernu. Zaključili pa jo bodo v nedeljo, 7. julija. Tedaj bo nastopilo tudi 2.000 pevcev in godbenikov, obiskovalce pa bo pozdravil pokrovitelj letošnjega kulturnega tedna, predsednik republiške skupščine dr. Marjan Brecelj.
Najboljše filme predložili
(Nadaljevanje s 4. strani)
umetnika in njegovih barv.
Pred tem je doživel lepo priznanje tudi risan film «ITD», za katerega je njegov avtor Kermelj dobil srebrno plaketo. Filmček je zares duhovit. Končno smo že pri zadnjem jugoslovanskem filmu. Gre za Slaparjev film «Ogenj», v katerem pa je v petih minutah povedanega in izpovedanega veliko več, kot včasih v uro trajajočem filmu. Ta film je zaslužil eno najvišjih priznanj Vidi se, da Slapar, ki se je predstavil tudi
z «Balado o mrtvecu», ve, kaj hoče.
V tem bežnem, pregledu predloženih filmov bomo omenili še avstrijske filme. Bernkopf je predložil daljši dokumentarec z naslovom «Baza camp Trasilag» Gre za barvni dokumentarec o gorskih plezalcih na Groénlandiji. Je to kar dober dokumentarec z lepimi barvami, vendar nič več. kajti Bernkopf je prepustil praktično vso nalogo filmski kameri ki je registrirala dogajanja. Sama kamera pa vel ne zmore. Filmski amater David se je predstavil z dvema 6-minutnima filmoma z na-
slovom «Nester im Ilaar» ler «Blu-men wolt ich schenken». Poslednji, ki je bil nagrajen, govori o spominih na zadnjo vojno in odraža določene avtorjeve komplekse, ki se kažejo tudi v prvem njegovem filmčku, v «Mrežah v laseh». Avstrijec Schere pa se je predstavil s svojim kratkim filmom «No», za katerega je dobil pečat ustanove «Banca Commerciale».
Kot smo rekli v začetku, je nemogoče v kratkem prikazu oka-rakterizirati toliko del. Zato smo se s stavkom dvema ustavili pri nagrajenih filmih.
MILAN, 26. — Teroristi, pripadniki nacifašistične organizacije «Ordine nero», na katero so preiskovalci skoraj pozabili, potem ko je v spominu javnega mnenja že bledel prizor okrvavljenih trupel na glavnem trgu v Brescii po atentatu, v katerem je bilo ubitih osem ljudi, so se spet oglasili s pismom, ki so ga poslali milanski agenciji ANSA.
Pismo je napisano z znano psihopatsko tehniko runske pisave, ob besedilu pa so naslikami kljukasti križ, dva fašistična liktorska snopa ter besedi «Sieg beili»
Besedilo pisma pa omenja umor dveh misovskih aktivistov v Padovi, katerima zagotavlja maščevanje. «Ordine nero» napoveduje še: «Imamo dovolj dinamita, naj se komunistični gnoj pazi na svojih manifestacijah. V Brescii smo se samo pošalili: v teku tega tedna pa bo v vas zbledel spomin na ta mali incident...»
Iz pisma je torej razumeti, aa pripravljajo fašisti nov atentat. Kje? Morda spet v Brescii, kjer bo 28. junija vsedržavni zbor protifašističnih odborov in organizacij iz vse Italije, lahko pa tudi drugje. Ljudje se samo sprašujejo, kako je mogoče, da policija, karabinjerji in varnostne službe, ki vendarle dobro vedo, da je «Ordine néro» le ostanek razpuščene organizacije «Ordine nuovo», za katero so vsi vedeli, kdo ji pripada, ne odkrijejo nobenega izmed njenih članov. Naj mar čakamo, kdaj bo spet počilo, zato da nam bo vlada spet zagotavljala «red» in «demokracijo»?
Misovci so medtem čedalje bolj
na obračun z nasprotniki na skorajšnji seji osrednjega odbora MSI, napovedal, da je stranka vložila na sodstvo zahtevo, naj jo priznajo kot «prizadeto» stranko pri umoru dveh njenih aktivistov. Pravni postopek bi ne smel dopustiti tega, saj so prizadeti bili zgolj družinski člani žrtev, ne pa MSI.
Z isto pravico bi se lahko KPI predstavila na sodišču kot zasebna prizadeta stranka zaradi umora njenega občinskega svetovalca Vittoria Ingrie na Siciliji, v katerega je misovec Alessandro Bartoli izstrelil štirikrat iz samokresa.
Bartoli je takoj po umoru šel h karabinjerjem, sedaj pa je v zaporih v Enni. Zaslišal ga je državni pravdnik dr. Finocchiaro z namestnikom dr. Zottijem. Bartoli zatrjuje, da ga je Vittorio Ingria napadel s kovinsko žico, nato pa ga je skušal «suniti z glavo». Zdi se skorij nemogoče, da bi sodniki verjeli verziji morilca, če pomislimo, da je Ingria bil neoborožen, Bartoli pa je imel v rokah samokres s katerim je streljal.
Vsekakor so karabinjerji v Barrafranchi prepričani, da je Bartoli reagiral samo tedaj, ko naj ga bi Ingria (občinski svetovalec KPI) napadel in tepel s kovinsko žico.
Kot znano je Ingria bil ubit, medtem ko je obešal stenčas krajevnega protifašističnega krožka. Na stenčas je izobes.il letak, v katerem je bila obsodba fašističnega nasilja. Pozneje je to nasilje občutil tudi Ingria.
V petek, ko bodo nesrečnega komunističnega občinskega svetovalca
ne stavke, ki so jo oklicale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL.
pogumni. Ni jih zmedla niti o- pokopali, bo delo v vsej pokrajini stavka admirala Birindellija, ki je Enne zamrlo zaradi dveurne splos očitno zavohal, da nima v tej stranki pomembne politične kariere. Ta-_	ko je Almirante, ki se pripravlja
.......................m..............................................
Z ZIDNIH ČASOPISOV V PEKINGU
Pretresljiv primer kitajske revolucionarke
S šestletnim preganjanjem so «pristaši Lin Piaa» prisilili Čao Baofen k samomoru
PEKING, 26. — Na pekinškem žu- ' panstvu so danes nalepili velik zid-^ ni časopis, ki poroča o žalostni zgodbi mladega dekleta, ki jo je šestletno politično preganjanje prisililo k samomoru. Lepak je podpisal brat nesrečnega dekleta in zahteval odločen poseg partije in samega predsednika Maocetunga, da se zadeva razčisti.
Primer, o katerem poroča pekinški tatsebao je najbolj žalosten od tolikih primerov političnih preganjanj, ki so jih razkrili v zadnjih časih zidni časopisi.
Po poročilih lepakov so žrtve političnih preganjanj izključno aktivisti kulturne revolucije, katerim se kritizirani voditelji hudo maščujejo. Slednji, «strastni pristaši Lin Piao-ve linije», skušajo z vsemi sredstvi omejiti rezultate kulturne revolucije in utišati brezkompromisne aktiviste, ki protestirajo.
Omenjeni voditelji so nadalje obtoženi, da izneverjajo in zavirajo kampanjo kritik Lin Piau in Konfuciju in jo usmerjajo proti revolucionarjem.
A vrnimo se k tragični zgodbi dekleta Čao Baofen. ki jo lepak opi-
suje kot zgledno delavko in revolucionarko. Leta 1969 se je dekle vključilo v proizvodno brigado v vasi Mačutien v pokrajini Honan. Kampanja proti nji se je začela pred šestimi leti, posebno pa se je zaostrila med kampanjo kritik proti Lin Piau in Konfuciju, torej v zadnjih mesecih, ter jo privedla do samomora. «Funkcionarji piše v zidnem časopisu — so jo 16 ur protizakonito zasliševali in se po-služili tudi najostudnejših sredstev, da bi ji iztrgali nekatera prizna-nja.»
Že od vsega začetka so nepošteni funkcionarji blatili Čao Baofen in jo obtožili — kar predstavlja višek sramote v puritanski družbi kot je kitajska in še zlasti na podeželju — da je imela nedovoljene odnose z nekim drugim članom brigade, ki je bil tudi med najgorečnejšimi revolucionarji.
Lepak poroča do potankosti natančno o presunljivem dogodku: po zasliševanju dekleta, so jo pristaši Lin Piaa zatožili pri tajniku partij ske celice, ki je izrabil svoj položaj in je dal nalepiti po vasi lepake, v katerih je dolžil dekle prešuštva. Kljub posegu dekletovih staršev se
je ustrahovanje nadaljevalo, dokler ni Čao Baofen naredila samomora.
Poslednji dogodki, ki so prisilili dekle, da si je vzela življenje: dvakrat so jo skušali prisiliti, da bi obtožila nekega delovnega tovariša, da jo je posilil. Obljubili so ji delo v tovarni, ker pa se je uprla izsiljevanju, so jo obtožili kot vlačugo in jo zaprli.
Uglednega aktivista, ki so se ga hoteli znebiti s pomočjo Čao Baofen, so spravili v zapor s pomočjo neke šibkejše delavke, ki je podlegla izsiljevanju.
Avtor lepaka, brat Čao Baofen, poudarja, da je bila sestra devica, kot je dokazal nekroskopski pregled njenega trupla. Nesrečno aktivistko so zakopali v vasi. kjer je delala, nepošteni funkcionarji pa še niso bili kaznovani. Pisec nadalje poudarja, da je to le eden od tolikih primerov političnega preganjanja.
Pred lepakom se je zbrala velika množica, ki je glasno komentirala opisani dogodek. Eden od bralcev je pripisal: Kot revolucionar sem zaprepaden in ogorčen. Centralni komite in vrhovno sodišče morata nemudoma odrediti poglobljeno preiskavo.»
Assicurazioni Generali S.p. A.
BILANCA 1973 - 142. POSLOVNA DOBA
Predsednik Merzagora Je orisal pozitivne rezultate družbe in njene skupine, kljub težki vsedržavni in mednarodni konjunkturi — Podjetje je vnovčilo za 938 milijard premij (66,4 odst. v tujini in 33,6 odst. v Italiji); močan zagon delu italijanskih in tujih pridruženih podjetij — Ustanovljene «Generali do Brasil», «Transocean do Brasil» ter «Genagricola»; okrepljene «Gefina», «Gefina International» in «Fincral» — 417 milijard premij je zbrala družbena matica (62,6 odst. v Italiji, 38,4 odst. v tujini) — Še vedno otežkočena tehnična dejavnost z zavarovanjem za civilno odgovornost in kraje v Italiji — Pomemben porast premoženjskih dohodkov — Dividenda po 500 iir tudi za delnice, podpisane med oktobrom in novembrom 1973 — Senator Merzagora potrjen za predsednika, cav. del lav. dr. Faina ter pooblaščena upravnika dr. Man-nozzi in dr. Padoa ponovno izvoljeni za podpredsednika družbe
Poročilo upravnega sveta se začne s pozivom k zaupanju: «Grafikoni, ki kažejo napredek človeštva, prikazujejo včasih znake naglega padca, da bi kar sapo vzelo tistemu, ki ga doživlja; vendar se nato parabola začne ponovno vzpenjati in se razmere povrnejo v normalno stanje, podobno kot se tudi po najbolj mučnih trenutkih povrne vedro razpoloženje. Važno je ne obupati, pač pa se še bolj zbrati na svojem delu, da bi ga opravili na najboljši način, da bi s tnino voljo premagali težave, katerih rešitev je lahko odvisna od nas.
Tej načelni trditvi sledi nato mnenje bolj splošnega značaja:	«Žejo velikim
številkam, ki dokazujejo krepko naraščanje vseh glavnih sestavnih delov bilance, nikakor ne ustreza enako povoljno povečanje rezultatov v posameznih panogah. Nasprotno, več v nekaterih panogah poslujemo, bolj smo, in to proti vsej navidezni logiki — zaradi pomanjkljivih tarif, ki so nam vsiljene — obsojeni, da večamo svoje izgube. Prav v letu, o katerem je govor, in v neposrednem delu v Italiji smo v panogi zavarovanja proti škodi morali zabeležiti nesreče in stroške, ki izrazito dokazujejo v vsej svoji resnosti zla, ki prizadevajo ves italijanski zavarovalni svet in tudi nas, pa tudi ukrepe, ki bi jih bilo treba podvzeti, med katerimi so žal tudi nekateri, ki so izven območja naših možnosti, da bi o njih odločali».
Letos je v poročilu prvič prej govor o skupni bilanci grupe pred rezultati podjetja, torej konsolidirane bilance skupine (matičnega podjetja in 31 podružnic z večinsko soudeležbo), ki se kaže v naslednjih pomembnejših številkah (izraženih v milijonih lir in dopolnjenih z indeksom povečanja v primerjavi s prejšnjim poslovnim letom):
premije	937.930	( + 26,4%)
tehnične rezerve	1.696.769	( + 28,4%)
portfelj vrednostnih		
papirjev	1.059.492	( + 25,70/0)
nepremičninsko		
premoženje	576.973	( + 22,8<>/o)
donos naložb	102.663	( + 33,1%)
kapitali, zavarovani v panogi življenj-		
skega zavarovanja dobiček poslovnega leta	11.626.833	( + 39,20/o)
	9.756	( + 20,5%)
Ti rezultati so bili doseženi s pomočjo pozitivnega razvoja skoraj vseh tujih in italijanskih podružnic, med poslednjimi pa je na prvem mestu zavod «Alleanza Asstcurazioni». Skupni podatki prispevajo k utrditvi položaja skupine na mednarodni ravni in potrjujejo njeno drugo mesto v zahodni Evropi.
Poročilo nato navaja glavne pobude, ki so bile sprejete v letu 1973 in ki gredo od ustanovitve zavoda «Generali do Brasil» — ena glavnih brazilskih družb — do ustanovitve holdinga «Transocean do Brasil», od razširitve dejavnosti v Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Grčiji in na Portugalskem, do operativne pogodbe z britansko primarno skupino «General Accidente, od razširitve dela finančnih družb «Gefina», «Gefina International» in finančnih družb «Fincral», do ustanovitve zavoda «Genagricola», ki deluje na kmetijskem in živinorejskem področju. Ustanova «Generali) se na tak način razvija v bolj razčlenjeno obliko za iskanje vedno bolj elastičnih jn specializiranih oblik za organizacijo podjetij.
Bilanca matične družbe kaže naslednje temeljne številke (izražene v milijonih lir in dopolnjene z indeksi povečanja v primerjavi s prejšnjim poslovnim letom):
premije	416.839	( + 20,9o/o)
tehnične rezerve	864.950	(+22,4o/o)
portfelj vrednostnih papirjev	364.877	( + 20,0%)
nepremičninsko premoženje	286.745	( + 10,4%)
donos naložb	51.047	( + 29,4o/o)
kapitali zavarovani v panogi življenjskega zavarovanja	5.201.345	(+36,1%)
dobiček poslovnega leta	5.133	( + 18,0%)
Vtem ko v skupni bilanci prihajata dve tretjini poslov iz poslovanja v tujini ter ena tretjina z italijanskega trga, kaže delovanje matične družbe, malone obratna razmerja, in sicer 61,6 Vo premij, zbranih v Italiji ter 38,4 % zbranih na raznih tujih operativnih področjih.
Panoga življenjskega zavarovanja je v Italiji in v tujini napredovala skupno za 30,6% za skupno 148 milijard 367 milijonov lir premij (92 milijard 387 milijonov lir v neposrednem, za 55 milijard 980 milijonov pa v posrednem poslovanju). Na italijanskem trgu so se posebej povečale police čistega rizika in dobri so bili tudi rezultati na področju razvoja «kolektiv1 nih» polic, katerih pomembna garancijska funkcija prihaja vedno bolj do izraza in se vedno bolj ceni. V tujini se je dosegel največji napredek predvsem na avstrijskem, britanskem, španskem in nemškem trgu.
V smislu predpisov in navad, ki so v veljavi v nekaterih deželah, se je tudi v letu 1973 zavarovancem na življenjsko zavarovanje priznala ustrezna soudeležba pri dobičku.
Zavarovanja proti škodi imajo skupni inkaso premij za 268 milijard 472 milijonov (+16,1%) od česar sta 202 milijardi 115 milijonov (+16,8%) neposrednega poslovanja, in v tem kontekstu:
Panoge civilne odgovornosti so skupno inkasirale za 99 milijard 807 milijonov ( + 14,1%). V tem prevladuje obvezno zavarovanje RCAvto, katerega negativni rezultati močno bremenijo proračun.
Blokada tarif, ki jo v Italiji vsiljujejo oblasti (in to v trenutku, ko so bile tarife v drugih deželah primerno povečane), je prisilila zavarovalne družbe, da se borijo z izgubami in da hkrati prilagajajo rezerve prejšnjih poslovnih let zaradi večjih stroškov, ki jih s sabo prinašajo nesreče zaradi inflacije. Neodložljiva je vrh tega zahteva po vladnem sklepu ki naj reši že staro vprašanje družb za’vzajemno pomoč, upoštevajoč pravdo-reke kasacijskega sodišča, ki je že ugotovilo, da te ustanove na tem področju že operirajo «cantra legem».
Zavarovanja proti požaru in raznim fizikom so inkasirala premij za 34 milijard 992 milijonov ( + 16,3%). Dober napredek so zabeležila tudi zavarovanja proti raznim rizikom (CAR, Elektronika, Filmi, Strojne okvare. Montaža in Posebni riziki).
Zavarovanja za primer nesreče ali bolezni so inkasirala za 27 milijard 394 milijonov premij ( + 18,8 odstotka). Povečanje tovrstnega povpraševanja na italijanskem trgu na račun povečane občutljivosti javnosti za dopolnilne usluge socialnim službam ustreza poslabšanju razmer na področju tega zavarovanja zaradi povečanih stroškov zdravstvenih uslug.
Zavarovanje prevozov je inkasiralo pre mij za 19 milijard 331 milijonov (+13,3%) Na področju pomorskega zavarovanja se je opazilo skrčenje, hkrati pa se je za beležil močan napredek na področju zavarovanja blaga, deloma tudi na račun povišanja stroškov vseh surovin, začenši z nafto; negativen se kaže tehnični razvoj, ki odraža povečanje nesreč v svetovnem merilu.
Zavarovanje proti kraji, kreditno - jam stvo na zavarovanje in bond so skupno inkasirala za 13 milijard 995 milijonov (+35,1%). Kljub prilagoditvam premij in kljub bolj strogim pogojem, ki so se nujno zahtevali od klientov (olajšave in varnostni ukrepi), ostaja mučen problem na področju zavarovanja proti kraji z vzpo ni, ki so posebno visoki na področju bančništva ter na področju draguljev. Za dovoljiv pa je potek v sklepanju pogodb ter v poslovanju na področju kreditnega irt jamstvenega zavarovanja kot tudi na področju bond.
Panoga letalstvo je inkasirala za 4 milijarde 62 milijonov (+28,4%). Močno skrčenje mednarodnih zavarovalnih premij za večje letalske družbe je bilo v precejšnji meri kompenzirano s sklenitvijo novih pogodb.
Panoge toča, živinoreja, kristali in dež so Masirali 2 milijardi 534 milijonov (+36%): posebno občuten je bil napredek zavarovanja proti toči, ker so v Italiji ustanovili številne kmetijske konzorcije.
Na področju pozavarovanja so premije, (qj, ,§o bile sprejete na področju zavarovanja za primer škode, ptesegle vsoto 66 milijard 357 milijonov (+14,1%). Izboljšanje rezultatov se tu opaža na skoraj. vseh sektorjih.
Poročilo nato navaja glavne postavke premoženjskega stanja ter gospodarskega računa. Produktivne naložbe družbe so bile ob koncu poslovnega leta razdeljene takole: nepremičnine 31,2%, premične vrednosti 39,7%, depoziti, povezani s pozavarovalno dejavnostjo 22,4%, bančni depoziti 5,3%, posojila na življenjska zavarovanja ter hipotekarna posojila 1,4%.
V	aktivi premoženjskega stanja:
Nepremičnine so vpisane v bilanci za vrednost 286 milijard 745 milijonov: mestne nepremičnine sodelujejo pri tem z vrednostjo 280 milijard 596 milijonov, kmetijska posestva pa s 6 milijardami 149 milijonov. Kar zadeva gradbeni sektor, so celotne investicije v Italiji — katerih ritem se je upočasnil, ker so še vedno v veljavi zakonski predpisi, ki v bistvu kaznujejo lastništvo — v letu 1973 znašale 11 milijard 338 milijonov. V tujini so bile izvedene posebno pomembne zadevne naložbe v Barceloni, Bruslju, Madridu in na Dunaju.
Obsežna pomoč se je nudila podružnicam glede na njihove nepremičninske o-peracije: med letom so bile te precejšnje in sicer v obliki nakupov in gradenj v Buenos Airesu, Innsbrucku, Madridu, Muenchnu na Bavarskem, v Parizu, Pretorii, Stuttgartu, Sydneyu, na Dunaju, v Wiesbadnu.
Vrednostni papirji s stalnim dohodkom ter soudeležbe se v bilanci kažejo v znesku 364 milijarde 877 milijonov s povečanjem za 60 milijard 884 milijonov v primerjavi s prejšnjim poslovnim letom. Struktura portfelja vrednostnih papirjev je trenutno naslednja: vrednostni papirji s stalnim dohodkom ter konvertibilne obveznice 250 milijard 887 milijonov, delnice 113 milijard 990 milijonov.
Depoziti pri kreditnih zavodih so znašali ob koncu 1973. leta 48 milijard 502 milijona kot posledica načrtovane večje likvidnosti.
Postavka razni dolžniki — ki zaobsega tudi obračune v odnosih s pozavarovalnimi družbami, se v bilanci kaže v znesku 281 milijard 600 milijonov, kar je za 55 milijard 107 milijonov več kot v prejšnjem poslovnem letu.
V	pasivi premoženjskega stanja:
V	rezervnem skladu, ki ga določa statut, je 6 milijard 985 milijonov.
Premoženjske rezerve so v bilanci vpisane z zneskom 29 milijard 45 milijonov ( + 41,6%).
Tehnične rezerve — ki predstavljajo prvenstveno jamstvo obveznosti družbe do lastnih zavarovancev — dosezajo v celoti vsoto 864 milijard 950 milijonov, kar je v absolutni številki za 158 milijard 220 milijonov (+22,4%) več v primerjavi s prejšnjim poslovnim letom. Veliko povečanje vsote te rezei ve odraža v veliki meri mogočen razvoj poslov, do katerega je prišlo v poslovnem letu, vendar pa je
tudi — podobno kot mnoge druge številke proračuna — pod vplivom sprememb v menjavi.
Postavka razni upniki — tudi ta zaobsega odnose s pozavarovalnimi družbami
—	se v bilanci kaže z vsoto 37 milijard 731 milijonov.
V računu dobički in izgube:
Čisti dobički naložb se z 39 milijard 459 milijonov povečajo na 51 milijard 47 milijonov (+29,4%). Izboljšanje se kaže v vseh postavkah in zavzame bistven obseg prav v poslih, ki kažejo močno bremeneče poslovanje.
Provizije in produkcijski stroški v Italiji in v tujini, upravni stroški ter sredstva določena odškodninskemu skladu za osebje so demgli skurmo vsoto 112 milijard 955 milijonov (+16,2%).
Skratka, za poslovno leto so bila posebno značilna naslednja dejstva:
—	zadovoljiv razvoj v količini premij in to tako v Italiji kot v tujini;
—	močna preobremenjenost na področju RC avto ter na področju zavarovanja proti kraji v Italiji, nepovoljen razvoj na področju transportov, normalen na drugih področjih zavarovanja proti škodi v Italiji in v tujini;
—	zadovoljiv napredek pri sklepanju zavarovanj ter v tehničnem razvoju na področju življenjskega zavarovanja v Italiji in v tujini;
—	bolj povoljen napredek pri sklepanju pogodb ter v tehničnem razvoju na področju aktivnega pozavarovanja;
—	drsenje lire, ki je imelo za posledico povečanje obsega izraženega v lirah v raznih postavkah bilance, tako glede dohodkov kot glede izdatkov;
—	naraščanje bančnih obrestnih mer ter novih emisij vrednostnih papirjev s stalnim dohodkom v tujini ter dosledni padec tečajev vrednostnih papirjev s stalnim dohodkom ter delnic, kar je nujno privedlo do občutnih amortizacij v breme «sklada za nihanja»;
—	večji dohodek iz premoženjskih virov, tudi ne glede na razlike v menjavi.
Na račun sestave aktive družbe z njenim močnim deležem tujih naložb in nepremičninskih naložb ter na račun produkcijskega impulza, ki je tudi v Italiji dopustil, da se je kompenziralo drsenje valutnih vrednosti, je premoženjska struktura družbe — kljub temu stanju — ostala neokrnjena in se celo okrepila. Ni veliko italijanskih podjetij, o katerih bi mogli reči isto.
# # #
Dobiček poslovnega leta znaša 5 milijard 133.420.656 lir. Dividenda je 500 lir za delnico: v celoti je bodo deležne tudi delnice, ki so bile vpisane vključno do oktobra 1973 na italijanskem ter do 15. novembra na tujih tržiščih, v zvezi pač s povečanjem glavnice, sklenjenim na prejšnjem občnem zboru. Dividenda se 6o izplačevala, po odbitku z zakonom določenih odtegljajev, od 9. julija tekočega leta dalje pri blagajnah generalne direkcije v Trstu, pri blagajnah beneške direkcije ter direkcije v Milanu, na delegiranem uradu v Rimu, kot tudi pri poverjenih zavodih.
Občni zbor članov je odobril poročilo upravnega sveta, bilanco ter določeno dividendo za 1973. leto. Nato je ponovno izvolil člane unravnega sveta, ki bodo naslednji gospodje: vitez Alberto Baldis-sera, dr. Camillo De Benedetti, amb. dr. Pellegrino Chigi. dr. Franco Mannozzi, dosmrtni senator Cesare Merzagora, odv. princ Marcantonio Pacelli ter dr. Fabio Padoa, katerega mandat je letos potekel.
Upravni svet, ki se je sestal po zaključnem občnem zboru, je potrdil za predsednika dosmrtnega senatorja Cesara Merzagora, podpredsedniki pa bodo vitez dela dr. Carlo Faina, dr. Franco Mannozzi (delegiran upravnik) ter dr. Fabio Padoa (delegiran upravnik).