Štev. 143.
V Ljubljani, v ponedeljek, dne 27. jnnlja 1910.
Leto XXXVIII.
= Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . K 86'— ia pol leta > . • 13'— sa četrt» » . » e-50 sa en meseo » . » 2*20 sa Nemčijo oeloletno » 29*— sa ostalo InosemstTo » 35*—
sa V upravništvu: a
Sa oelo leto naprej . 122-40 sa pot leta » . • 11-20 ia četrt» » . > 5-60 za en meseo » . » 1-90 Za poiUJaule na dom 30 v. na mesec. — Posamezne Štev. tO v.
SLOVENEC
Inseratt:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
sa enkrat.....po 15 v
sa dvakrat . • . . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 » sa reč ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notloab stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Prt večkratnem objavljanju primeren popust.
i Izhaja:
vsak dan, isvsemil nedelj* la praznike, ob 5. url popoldne.
W Uredništvo j« f Kopitarjevi nlloi itev. 8/m. Rokopisi ae ne vračajo; neirankIrana pisma se ne s=3 sprejemajo. - Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je t Kopitarjevi nlloi itev. 8. = Sprejema naročnino, inserate in reklamaolja. = : Upravnlškega teleiona štev. 188.	■
J*" Današnja številka obsega 6 stran!.
Dr. Šusteršič o položafu.
Na včerajšnjih voiivnih shodih na Ježici in pri Št. Jakobu je govoril dr. Šusteršič tudi o političnem položaju na Dunaju. Rekel je, da vlada stoji trenotno pred tremi akutnimi težavami: financielno vprašanje, vprašanje zgradb kanalov in. zadeva italijanske pravne fakultete.
Kar se tiče financielnega vprašanja, se zdi, da ni na nobeni strani državne zbornice resne volje , pomagati vladi iz zadrege.
Vprašanje kanalskih zgradb pa ustvarja ostro nasprotstvo med vlado ln poljskim klubom.
V zadevi italijanske pravne fakultete pa so težkoče, katere je premagati, posebne narave. Stališče Jugoslovanov k temu vprašanju je iz raznih vzrokov zelo težavno. Jugoslovani priznavajo načeloma eksistenčno pravico italijanske visoke šole v Avstriji, — a kljub temu stoje v danem slučaju v odločni opoziciji proti vladni predlogi. Provi-zorij s sedežem fakultete na Dunaju ne pomenja nikakršne rešitve zadeve, temveč ustvarja le vir novih prepirov in zmešnjav. Resnična rešitev vprašanja leži le v preložitvi fakultete na nesporna italijanska tla, t. j. v srce laškega Tirola. — Samo po sebi ae umeje, da Jugoslovani porabijo priliko, ko se razpravlja visokošolsko vprašanje, da razgrnejo tudi svoja visokošolska vprašanja in zahtevajo skorajšno rešitev. Jugoslovani so v Avstriji trikrat tako močni kakor Italijani in navdaja jih z opravičeno nejevoljo, da njihove visokošolske potrebe na merodajnih mestih niso našle doslej razumevanja. — To se mora temeljito izpremeniti.
Iz dežele neverjetnosti.
Iz Podljubelja se nam piše:
Kar se tiče narodnega nasilstva v toroških šolah, se moremo edino še primerjati Slovakom. Tam, kakor tukaj se s šolami hoče ukrasti mladina. Grafenauer je že marsikatero krivico razsvetlil v državnem zboru, take predrznosti pa še nismo videli koroški Slovenci, kakor sta jo pod patronanco c. kr. okrajnega glavarja vladnega svetnika pl. Grabmajerje v Celovcu izvršila podljubeljska učitelja Čauko in Spendir. Na tihem se je že mnogo v šo-
lah rovalo proti materinemu jeziku in zaničevanje do njega vcepljalo v mlada srca, javno pa se vendar dozdaj še kaj takega nikjer niso upali storiti. Prva sta morala biti podljubeljska dva. Navzlic protestu župnega urada na deželni šolski svet in onemu krajnega šolskega sveta na šolsko vodstvo, g. J. Arnuš je bil tudi osebno v ime župnega urada in krajnega šolskega sveta pri c. kr. okr. glavarju in ga opozoril na nepostavnosti in demonstracije, ki jih uganja učiteljstvo s šolsko mladino, in vendar so morali vkljub temu slovenski otroci delati štafažo za nemške hujskarije. Ta dva učitelja — Čauko je že večkrat trdil, da mora tako delati, ker bi sicer moral v penzijo — sta namreč za podljubeljsko šolo priredila Sonnwendfeier, kakor so ga razna nemška društva priredila po koroških nemških krajih.
Značilno za postopanje okr. glavarja je, da »ni mogel« verjeti, da je Sonnwendfeier nemška demonstracija, ki nasprotuje šolskim zakonom, »ni mogel« verjeti, da otroci razumejo take fapatične govore, tudi ni v tej prireditvi »mogel« zagledati' kršitve šolskega zakona. Z eno besedo, ni se najbrž upal zameriti g. podljubeljskemu pod-učitelju Spendirju. Sam svojega sina ne bi puščal zvečer v gozd, tako se je vsaj izrazil, a kot varili šolskega zakona ni hotel preprečiti, da Čauko in Spendir ne bi gonila ponoči po gozdu delavskih otrok.
Ali ni to imenitno: mali Spendir strahuje vladnega svetnika? Mi prej tega nismo verjeli, a zdaj smo celo prepričani o tem. Toda lepše še pride.
Da so se zagotovili otrok, so jim nakupili klobas in iste v petek delili med šolarje. Ali je to krščansko? Ali se pravi to otroke vzgajati v krščanskem duhu? Ali se zato poučuje krščanski nauk, da ga učitelji pod okriljem c. kr. oblasti morejo teptati z nogami? Gosp. okrajni glavar ni »mogel« verjeti, da je Sonnwendfeier političen. Naj bi le prišel poslušat fanatični govor, ki ga je kričal v tiho noč Spendir pred zbrano šolsko mladino, naj bi le gledal, kako je metal učitelj šopke v ogenj, kako je poživljal otroke, da so do pol 11. ure ponoči v gozdu na povelje učiteljevo vpili »Heil!«, kako so slovenski otroci morali prepevati izzivajočo pesem »Stimmt an«. Brati ne znajo — vsaj dobro ne — »Heil« pa so morali kričati, da so še drugi dan bili zahripani v šoli. G. okr. glavar pl. Grabmayer, ali še zdaj ne morete verjeti, da je Čauko zmožen kaj takega storiti? Pa saj vemo, da ste to že vedeli naprej, saj se je
vendar šlo samo za nas zaničevane, teptane, brezpravne koroške »bindišar-je«, ki jih sme prezirati in se jim ro-gati vsak od prvega uradnega do zadnjega vaškega nemškutarskega šolnika. Hvala Bogu, še imamo našega poslanca, bomo videli, če ne naredimo enkrat konca takim lumparijam!
Hofrichterjeva obsodba.
V soboto ob 5. uri popoludne je vojno sodišče proglasilo Hofrichterju obsodbo. Po razsodbi se Hofrichter degradira in obsodi v dvajsetletno težko ječo. Tisti inozemski listi, ki so poročali, da je preklical Hofrichter svoje priznanje, so bili prav in dobro poučeni" zato ga tudi vojno sodišče ni moglo obsoditi na smrt. Po razglašeni obsodbi jc Hofrichter kriv hudodelstva zavrat-nega umora na stotniku Rihardu Ma-derju in poizkušenega zavratnega umora pri enajstih drugih častnikih, nadalje je kriv hudodelstva sokrivde zaradi zlorabe uradne in službene moči, ker je zapeljal profosa Tuttmanna, da je vtihotapil iz zapora po Hofrichterju pisana pisma, s katerimi je poizkušal dobiti krive priče, kriv je hudodelstva, ker je poizkušal še dva nad-zorovalna organa zapeljati, da bi mu nesla pisma iz zapora. Kriv je hudodelstva goljufije, ker je poizkušal zapeljati svojo ženo, da krivo priča in ker je ponaredil maršne rute. Pregrešil se je tudi proti subordinaciji, ker je napadal predpostavljeno mu korno poveljstvo in nekega štabnega častnika v članku, ki je bil objavljen v nekem časopisu.
Ves akt sta pregledala višje vojaško in najvišje vojaško sodišče, ker sc je šlo pri obsodbi za indicije in ker presega kazen deset let.
Hofrichter je priznal prostovoljno svoj zločin 27. aprila in vzdržal svoje priznanje pri dveh zaslišanjih in sicer popolnoma prostovoljno. Priznanje je preklical 9. majnika.
Obsodbo so proglasili v soboto popoldne v razpravni dvorani. Pod cesarjevo podobo se je zbralo vojno sodišče, okna in vrata so bila odprta, na hodniku sta stala dva trobentača. Ob 5. uri je ukazal predsednik podpolkovnik Vidulovič, ki je potegnil sabljo, naj se pripelje Hofrichter. Hofrichter je bil priveden v paradni uniformi. Spremljala sta ga profos in straža z nabito puško in z nasajenim bajonetom. Hofrichter je Lil med potjo zelo razburjen, opazili so, da ga je bilo sram. Bled, s stisnjenimi ustnicami je vstopil v raz-pravno dvorano. Ko je vstopil, je vzel
čepico v roko in se lahno priklonil sodnikom, nakar se je vstopil pred klop za priče, za njim sta stala profos in straža,
Nadporočnik Vidulovič ukaže trobentačema zatrobiti trikrat znamenje »Klic«. Nato prečita major avditor Wencelides obsodbo, ker je preiskovala ni sodnik stotnik avditor Kunz na dopustu. Ob 5. uri 7 minut je bilo vse končano. Trobentača trikrat odtrobita, Hofrichter ni več častnik, marveč na-t vaden jetnik. Morilec se je po razglašeni obsodbi lahno priklonil sodnikom in odkorakal počasi, a s trdimi koraki«
Nastop kazni.
Svojo kazen je nastopil HofrichteM že v soboto. S proglasitvijo razsodbe je bila tudi izvršena degradacija. V Avstriji sc namreč pri degradacijah ne uprizarja tista komedija, ki jo ob ta* kih prilikah izvajajo na Francoskem in tudi po drugih državah, da odrežejo zvezde, zlomijo sabljo, — marveč obsojenca se z obsodbo samo degradira in postane po njej nesposoben za državno službo ali za kako vojaško čast. Z degradacijo izgubi obsojenec vse jav-» ne naslove, časti, rede, častna znamenja in penzije. Hofrichter ne bo smel več obleči častniške ali kake druge vojaške uniforme. Spada med jetnike prve kategorije, ker je bil častnik, take jetnike imenujejo tudi »honora-ciore« in so ločeni od jetnikov druge kategorije. Imeti sme tak jetnik v vojaški kaznilnici lastno perilo in civilno obleko. Če nima sredstev, da si nabavi perilo in civilno obleko, jih nabavi erar. Bivši častniki in kadeti jetniki morajo nositi čepico iz haline, po kateri se izpozna, da so jetniki. Hofrichter bo preveden v vojaško kaznilnico. Od zdaj naprej Hofrichter ne dobi nobenega denarja. Zajtrk je prežganka, opoldne vsak dan kuhano meso, juha, pri-kuha in vsak dan eno porcijo kruha. Vsak dan sme jetnik, če ima denar, izdati za poboljšek hrane 70 vinarjev. Mesečno enkrat sme sprejeti in odpo-slati pisma, obiskati ga smejo tudi ne-sumljive osebe. V zaporu smejo jetniki delati njim prikladne stvari, pod nadzorstvom jih vporabijo tudi v pisarni za pisanje, risanje in računanje. Dovoljeno je, da smejo jetniki v svojem prostem času študirati znanstvena dela, Citati nabožne in poštene zabavne knjige. Ker je Hofrichter obsojen v poostreno težko ječo, se bo pri njem vpo-rabljal tudi post, trdo ležišče in zapor v temnici.
Hofrichterjevo slovo od svoje žene.
Dunaj, 27. junija. Včeraj ob pol 10. dopoldne so obiskali Hofrichterja
LISTEK.
Zanemarjena mladina in u!l-tellstvo.
(Predavanje č. g. S c h u b e r t a , duhovnika na poboljševalnici v Korneu-burgu, na kongresu za prisilno vzgojo v Ljubljani junija 1910.)
(Dalje.)
Čeprav je v novem učnem in šolskem redu odstavek, ki govori o varstvu otrok in mladinski oskrbi kratek, vendar more plodonosno vplivati, ako se prav vporablja migljaje in predpise, ki jih vsebuje, ter se jih spremeni v dejanja. Toda ne zadostuje za učitelja, da pozna samo določila novega šolskega učnega reda, seznaniti se mora tudi z drugimi postavnimi naredbami za varstvo otrok in mladinsko oskrbo.
Od sedanjih obstojeičh zakonskih določb za varstvo otrok, je samo ena, ki odgovarja zahtevam sedanjega časa. To je § 177. in 178. splošnega državljanskega zakonika, v katerem se razpravlja o odvzetju očetovske pravice v
slučaju, da so starši pozabili na svoje dolžnosti. Toda tudi določila tega paragrafa se morejo le takrat uporabljati, ako ima otrok ali njegovi stariši premoženje, oziroma zadostne dohodke, da se pokrijejo stroški, ki jih zahteva potrebna pomoč. Navadno se ponesreči vsak poizkus pomagati vsled pomanjkanja denarja, ako se ne zavzame kako dobrodelno društvo ali zavod za otroka. Sicer obsegajo določila za občine glede na preskrbo ubožcev tudi skrb za vzgojo otrok (§ 24. drž. zakona od 3. decembra 1863). Vendar je znano, da sredstva, ki so določena v ta namen, žalibog v mnogih občinah ne zadoščajo, cla bi sc moglo kaj uspešnega storiti za več ali manj zanemarjenega otroka. Po § 16. odstavek 2. zak. od 24. maja 1885. dr. z. more varstvena oblast na predlog starišev ali varuhov oddati mladoletne osebe v vzgojevalne ali poboljševalne zavode. Toda ravnotam, kjer bi bilo ravno najbolj potrebno, da poseže vmes javna oblast, je ta določba brez moči. Ako imajo stariši in ali varuhi od zanemarjenosti otroka koristi ali če nimajo za otrokov nravstveni položaj nobenega razumevanja, ne spoznajo grozeče nevarnosti, potem se ne more pričakovati, da bi storili potreb-
ne začetne korake za otrokovo prisilno oskrbo.
More se računati, cla je skoro dve tretjini gojencev bilo oddanih v zavod, bodisi zasebnega ali javnega značaja, na podlagi § 16. Ako hočejo oddati stariši ali varuhi kako zanemarjeno mladostno osebo v starosti od 6 do 18 let v kak vzgojevalni ali poboljševalni zavod, potem morajo vložiti pri deželnem odboru clotično kronovine lastnoročno podpisano prošnjo, v kateri morajo kakovost in obseg zanemarjenosti natančno navesti. Če se dokaže obenem revščina, je prošnja seveda brez kole-ka. Tej prošnji treba priložiti sledeče dokumente:
1.	rojstni in krstni list;
2.	domovinski list;
3.	zdravniško spričevalo od občine ali ubožnega zdravnika;
4.	zadnja šolska poročila ali uravna spričevala mojstrov mladoletne osebe, ki sc jo hoče ocldati v vzgojevalni ali poboljševalni zavod;
5.	dovoljenje pristojnega c. kr. okrajnega sodišča kot varstvene oblasti;
6.	v slučaju, da ima otrok ali starši premoženje, reverz, s katerim se zavežejo stariši za nlnč«vanip oskrbovalnih
stroškov, v nasprotnem slučaju pa ubožno spričevalo;
7. ako je otrok nezakonski ali če mu je umrl oče, se zahteva dekret, s katerim je imenovan varuh, kakor tudi dovoljenje varuha, da se sme oddati njegovega varovanca v vzgojevalnico ali poboljševalnico.
Nobenemu učitelju ne sme biti neznan pomen in uporaba 8 16. Nevednosti navadnega človeka iž ljudstva se ni treba nikomur čuditi, kajti ta nima časa niti ga nihče ne sili, da proučuje zakone in odloke. Učitelj pa mora biti kakor v mnogih stvareh tudi v tej zadevi poučen, ker nanj se obrača večina staršev za svet in pomoč. Ako vidi učitelj, da jc kak učenec zanemarjen, potem mora v smislu postavnih predpisov vplivati s svetom na stariše, da se ti odločijo uporabiti § 16. 1'reskrbitev dokumentov, pisanje prošnje, izposio-vanje dovoljenja c. kr. okrajnega sodišča je posebno na deželi učiteljeva stvar. Formulari se dobe navadno od zavodov brezplačno. Sicer je vse to nova obtežitev učitelja, toda ali se more z mirno vestjo gledati, kako ukužuje slab otrok cel razred ter uničuje učiteljev trud?

njegova žena, njegova sestra in odvetnik dr. Pressburger. Navzoči so bili ob sbisku major avditor Wencelides, stotnik Ertl, štabni profos in zdravnik. — Hofrichter, oblečen v kazensko obleko, jačetkoma ni mogel govoriti, a nato je ljubeznivo pozdravil obiskovalce. Raz-govarjal sq je tri četrt ure s svojo ženo in svojo sestro. Z ženo je šepetal in jo prosil, naj ne misli nič slabega o njem, ker sam ne zna, kako da je postal hudodelec. S solznimi očmi je prosil ženo, naj ga ne zapusti. Upa še vedno na boljšo bodočnost. Prosil jo je, naj skrbi, da sinček ničesar ne izvč o njegovem zločinu. Stotnik Ertl ni dopustil, da bi Hofrichter govoril z ženo o sodni razpravi. Žena je obljubila, da ga bo večkrat obiskala. Hofrichterjeva sestra je obljubila, da njegove žene ne bo zapustila. Ko sta zapustili dami pisarno, je zaklical Hofrichter za njima: »Ne zapustite me!« Hofrichterca je težko premagala solze. Dolgo časa se je razgo-varjal Hofrichter z dr. Pressburgerjem. Pred sodnim poslopjem je stala včeraj celo dopoludne velika množica, ker so mislili, da bodo Hofrichterja videli, ko bo odpeljan v ječo.
Kako Je prišel Hofrichter na to, da je odposlal strup.
Dunaj, 27. junija. Zdaj se je tudi doznalo, kaj da je Hofrichterja navedlo, da je odposlal strup. Nekega dne se je izprehajal s svojim psom Trollom po gozdu. Trolla je napadel neki pes, ki ga je Hofrichter le s težavo prepodil. Troll je krvavel, kar je Hofrichterja tako razdražilo, da bi bil najrajše napadalca ustrelil, a obenem mu je šinila v glavo misel, da bi bilo kroglje Škoda in da bi se moral tak pes zastrupiti. Takrat se je spomnil, da mu je dal njegov oče leta 1900 ciankali za fotografiranje. Ze takrat je bil ogorčen, ker je bil preteriran in ko je poiskal ciankali, mu je zazorel v mislih načrt Izvršiti hudodelstvo in razposlal je ciankali Štabnim častnikom.
AVSTRO-OGRSKA.
Iz parlamenta.
KršS.-soc. korespondenca »Austria« 'dvomi, da se posreči streti slovensko obstrukcijo v proračunskem odseku. — Vladi prijazno časopisje poroča, da je iz strahu px*ed Nemci in Italijani ministrski svet odklonil slovenske šolske zahteve z ozirom na italijansko vse-učiliško vprašanje. — »Poljska korespondenca« piše, da je središče položaja zdaj v proračunskem odseku, ki ima prvo sejo v torek. V prvi seji se pokaže, če se more misliti na to, da reši odsek fakulteto, v četrtek se bo že jasno videlo, če bo slovenska obstrukcija uspešna. Slovenci računajo, da dobe v petkovi seji še pet mest v proračunskem odseku in da bodo razpolagali z osmimi obstrukcionisti, kar je za laško fakulteto slabo znamenje. »Poljska korespondenca« sodi, da se še ne ve, kdaj da bodo šli poslanci na počitnice, ki bodo mogoče trajale zelo dolgo. — »Nemškonacionalna korespondenca« poroča, da se bo začasni poslovnik podajšal za dobo enega leta,
Socialnodemokraške demonstracije v Lvovu.
Lvovski socialni demokratje v Lvovu prirejajo demonstracije proti
nameravanemu slavlju grunvvaldske bitke. Osobito v SQboto so priredili večje demonstracijo, ko je lvovski občinski svet sklepal o slavlju.
Prvi potniki na Zeppelinovem zrakoplovu.
Pred par dnevi je bil izročen prvi zrakoplov na svetu rednemu prometu za prevažanje potnikov po zraku. Ta davni človekov ideal je udejstvoval Zeppelin s svojim zrakoplovom »Zep-pelin VII.«, ki je bil zgrajen za promet med Dusseldorfom in Berolinom. Pod vodstvom grofa Zeppelina jc odplul zrakoplov v četrtek ob 3. uri zjutraj iz Friedrichshafna preko Ulma, Stutt-garta, Mannheima ter došel nekoliko pred 12. uro opoldne v Dusseldorf. Z zrakoplovonvse je vozilo poleg zrako-plovnega osobja, osem po številu, ter nekaterih članov nemških zrakoplov-nih društev, še trinajst oseb, ki so bili prvi potniki na zrakoplovu, namenjenem i*ednemu prometu. »Zeppelin VII.« je imel izredno lepo vožnjo. Plul je z veliko brzino. Tako je na primer prevozil v treh urah pot od Friedrichshafna do Stuttgarta, dolgo 200 km, torej skoro 70 km na uro. Ob 4. uri je bil nad Ulmom, ob 6. uri nad Stuttgartom, ob 7. nad Mannheimom, kjer je šel nekoliko dež, ob 9. uri je preplul Bingen ob Reni v višini 300 metrov. Nekoliko pred 10. uro je preletel Koblenz, ob tri-četrt na 11. uro Bonn, ob 11. uri in četrt Kolin, okolu 12. ure je prišel v Dtissel-dorf. V Diisseldorfu je čakalo že celo dopoldne na tisoče ljudi zrakoplova, ob čegar prihodu so nastale gromovite ovacije grofu Zeppelinu. Zrakoplov se je najprej nekoliko kretal po zraku, potem pa se lahno, mirno spustil na zemljo med novimi ovacijami občinstva. Grofa Zeppelina je pozdravil mestni župan ter mu čestital k srečni vožnji. — Kakor izjavljajo potniki, je pihal med vožnjo miren severozapadnik. Vožnja je bila cel čas zelo krasna, kakor sc zatrjuje. Brzina je bila tolika, da je »Z. VII.« prevozil progo od Mannheima do Diisseldorfa v štirih urah, medtem ko potrebuje brzovlak za to pot 6 ur. Stroji so delovali brez napake in sam grof Zeppelin je bil z uspehom izredno zadovoljen. Skupno je prevozil zrakoplov 400 km v 9 urah pod vodstvom grofa Zeppelina. Zrakoplov je dolg 148 metrov ter obsega 19.000 kubičnih metrov. Zrakoplov, ki more prevoziti 50 do 60 km na uro, a tudi več, more nositi 4000 do 5000 kilogramov, ne vštevši njegovo lastno težo in mo-tore. Ako se prišteje k temu še teža zaloge bencina in olja> ki ga mora vzeti s seboj za vožnjo od 12 do 15 ali do 20 ur, potem more zrakoplov poleg tega vsega nositi še lepo število ljudi. Za potnike je prirejena posebna kabina med obema ladjama, v katerih so stroji in osobje. Ta kabina je urejena zelo praktično in moderno. Ima tudi restavracijo, seveda samo z mrzlimi jedili, kavo, čajem in sektom. Niti ne manjka na zrakoplovu natakarja, ki po predpisih ne sme tehtati nad 60 kg. Velika okna omogočujejo potnikom, ki sede v ugodnih naslonjačih, razgled na vse strani.
Dnevne novice.
'4- Nove podružnice »Slovenske Straže«. 102. Gorenja Branica, p. Štanjel. — 103. Šenturška gora, p. Cerklje pri Kranju. — 104. Šenčur pri Kranju.
—	105. Škocijan pri Dobravi (pri Mokronogu). — 106. D. M. na Jezeru, p. Prevalje. — 107. Slivnica pri Mariboru.
—	Prosimo še enkrat nujno vse somišljenike, katerim je pisarna »Slovenske Straže« poslala potrebne informacije, da se blagohotno odzovejo tekom tekočega tedna. 6as za organizacijske sestanke za lepo proslavo 10. julija je še v sredo na praznik sv. Petra in Pavla.
-4- Državnozborska nadomestna volitev v novomeško-črnomaljskem okraju. Dne 23. junija je sklicala »Kmečka zveza za Belokrajino« shod zaupnikov v Črnomlju, ki se je soglasno izrekel za kandidaturo dež. odborn. prof. Jarca. S tem je doseženo popolno soglasje med novomeškim okrajem in Belokrajino.
+ Shodi S. L. S. Včeraj sta se vršila javna volivna shoda na Ježici in pri Sv. Jakobu ob Savi. Na obeh shodih je poročal državni in deželni poslanec dr. Šusteršič o delovanju poslancev Š. L. S. v državnem in v deželnem zboru. Volivci so na obeh shodih poročilo poslanca soglasno odobrili in izrekli njemu kakor vsem drugim poslancem S. L. S. popolno zaupanje. Tudi sta se izrekla oba shoda soglasno za načrt deželnega odbora o novem cestnem zakonu. — Shodu na Ježici je predsedoval občinski svetovalec g. Ahlin, shodu pri Sv. Jakobu pa domači g. župan.
+ Glasila »Zveze južnih Slavena« napadajo poslance »Zveze južnih Slavena«. Že v soboto smo poročali, kako je dala »Edinost« pod nos onim poslancem »Zveze južnih Slavena«, ki so zakrivili, da ni bila v državnem zboru sprejeta resolucija v korist češkim ljudskim šolam na Dunaju. Sedaj se je oglasila tudi »Soča«, ki pravi, da je to »Dalmatinski škandal« ter piše: »Od desetih dalmatinskih poslancev jih je manjkalo šest! Če bi bilo prišlp teh šest, pa bi bilo glasovalo za Stanekov predlog 210 poslancev, proti predlogu 208. — Poročila z Dunaja pravijo, da je zavladala med Čehi velikanska ne-volja. Čisto umevno, če vidijo, da v tako važnih trenotkih odmanjka toliko poslancev ter zmagujejo vladne stranke z lahkoto nad »Slovansko Jednoto«. Kakšna slovanska jednota je to, če se v takem momentu pokaže, da ni tu kar tako število njenih članov, vsled česar dobijo Čehi brco, namesto da bi bili dobili večino za svoj predlog. In šlo je za tako važne šole Komenskega na Dunaju! Večina Dalmatincev hodi neka čudna posebna pota. Le tako nekako za silo, ker bi bilo drugače že pregrdo, so v družbi z drugimi jugoslovanskimi poslanci, deljeni so po mišljenju, dalmatinski patriotje, katere je težko spraviti do stališča vzajemnosti, po kateri bi delali jugoslovanski poslanci na Dunaju enotno, po načrtih, v dobrobit celega slovanskega juga. Svojo Dalma cijo poznajo, le ta jim lebdi pred očmi še toliko bolj, odkar se je začela zanimati za njo vlada, pa ne radi mirnega spoznanja, koliko so doslej grešile avstrijske vlade nad Dalmacijo, marveč zategadel, ker raste in se jači naš dobri italijanski zaveznik. Večkrat je že dir-
Prešeren In romantika.
Jos. Puntar, Gradec. (Dalje.)
Bei einer Seele, deren blofi tatige Kraft schon das edle, grofie Ganze der Natur in dunkler Ahn-dung faflt, kann die deutlich erken-nende Denkkraft, die noch lebhafter darstellende Einblidungskraft und der am hellsten spiegelnde aufiere Sinn, horbar, oder doch der Einbildungs-im Zusammenhange der Natur sich nicht mehr begnugen.
Alle die in der tatigen Kraft bloB dunkel geahndeten Verhaltnisse jenes grofien Ganzen, mtissen notwendig auf irgend eine Weise entvveder sichtbar, horbar, oder doch der Einblidungskraft fafibar werden; und um dies zu werden, mufi die Tatkraft, worin sie schlummern, sie nach sich selber, aus sich selber bilden. — Sie mufi alle jenen Verh&ltnisse des grofien Ganzen, und in ihnen das hochste Schone, wie an den Spitzen seiner Strahlen, in einen Brennpunkt fassen. — Aus die-sem Brennpunkte mufi sich, nach des Auges gemessener VVeite, ein zartes und doch getreues Bild des hochsten Schonen runden, das die vollkommcn-sten Verhaltnisse des grofien Ganzen der Natur, cben so wahr und richtig, wic sie selbst, in seinen kleinen Um-fang fafit.
\Veil nun aber dieser Abdruck des
hochsten Schonen notwendig an etwas haften mufi, so wahlt die bildende Kraft, durch ihre Individualitat be-stimmt, irgend einen sichtbaren, hor-baren, oder doch der Einbildungskraft fafibaren Gegenstand, auf den sie den Abglanz des hochsten Schonen im ver-jtingenden Mafistabe tibertragt. — Und weil dieser Gegenstand widerum, wenn er wirklich, was er darstellt, w a r e, mit dem Zusammenhange der Natur, die aufier sich selber kein wirklich eigenmachtiges Ganze duldet, nicht ferner bestehen konnte, so fuhret uns dies auf den Punkt, \vo wir schon ein-mal waren: dafi jedesmal das innere Wesen erst in die Erscheinung sich verwandeln mtisse, che es, durch die Kunst, zu einem fiir sich bestehenden Ganzen gebildet \verden und ungehin-dert die Verhaltnisse des grofien Ganzen der Natur, in ihrem volligen Um-fange spiegeln kann.«
Str. 19: »Da nun aber jene grofien Verhaltnisse, in deren volligen Um-fange eben das Schfme liegt, nicht mehr unter das Gebict der Denkkraft fallen, so kann auch der lebendige Be-griff von der bildenden Nachahmung des Schonen, nur im Gefuhl der tatigen Kraft, die se hervorbringt, im ersten Augenblick der Entstehung statt finden, wo das Werk, als schon vollendet, durch alle Grade seines ali -mahligen Werdens, in dunkler Ahn-dung, auf einmal vor die Seele Iritt, und in diesem Moment der ersten Er-
zeugung gleichsam vor seinem wirkli-chen Dasein, da ist, wodurch alsdann auch jener unehnnbare Reiz entsteht, welcher das schaffende Genie zur immervvahrenden Bildung treibt.«
St. 21.: »Woil namlich das Wesen des Schonen eben in seiner Vollendung in sich selbst besteht, so schadet ihm der letzte fehlende Punkt, soviel als tausend, denn er verriickt alle ubrigen Punkte aus der Stelle, in welche sie gehoren. — Und ist dieser Vollen-dungspunkt einmal verfehlt, so ver-lohnt ein Werk der Kunst der Muhe des Anfangs und der Zeit seines Wer-dens nicht; es fallt unter das schlechte bis zum unniitzen herab, und sein Dasein mufi notwendig durch die Ver-gessenheit, worin es sinkt, sich wicder aufheben.«
Str. 25.: »Von den Verhaltnissen des grofien Ganzen, das uns umgibt, treffen namlich immer so viele in allen Beruhrungspunkten unsres Organs zusammen, dafi \vir dies grofie Ganze dunkel in uns fuhlen, ohne es doch selbst zu sein: die in unser \Vesen hineingesponnenen Verhaltnisse jenes Ganzen streben, sich nach allen Seiten wieder auszudehnen: das Organ vvunscht, sich nach allen Seiten bis ins Unendliche fortzusetzen, es will das umegebenge Ganze nicht nur in sich spiegeln, sondern scvvcit es kann, selbst dies umgcbei lc Cmze sein «
(Dalje sledi.)
nilo našo javnost neprijetno, da so zavzeli dalmat. poslanci posebno stališče nasproti drugim Jugoslovanom v boju zoper vlado, ali so slučaji, ko se d& kaj takega še tako ali tako opravičiti, toda opisani slučaj od četrtka je tak, da je označba škandal zanj mnogo premila. — Nadejamo se, da dalmatinska javnost ne bo molčala na opisani škandal, marveč da pozove na odgovor malomarneže ter jim pove, kar jim gre.
—	Dalmacija potrebuje poslancev, ki bodo čutili v sebi dolžnost jugoslovanskih poslancev, ne pa takih, ki omogočajo take sramotne odklonitve, kakor v četrtek, v veliko vešelje Nemcev in Lahov, naših najhujših sovražnikov.«
—	Tudi zagrebški »Obzor« se oglaša z obsodbo. »Reški Novi List« pa pravi: »Gdje su dalmatinski zastupnici ? ! Pitamo mi, i stavljamo to pitanje ne toliko na nje, koliko na njihove izbor-nike.« — Tako sc potrjuje le ono, kar je »Slovenec« opetovano dejal in radi česar je bil od* liberalcev napadan: da v »Zvezi južnih Slavena« nekaj ni v redvi, da so v njej nezdrave razmere! Kaj poreče sedaj na te upravičene na^ pade »Zveza južnih Slavena«, pri kateri so gospodje vedno tako občutni, kadar »Slovenec« kaj zapiše. Sedaj so nezdrave razmere v »Zvezi južnih Slavena« splošno konstatirane. »Zveza« južnih Slavena« in njen načelyik sta pa v prvi vrsti tega kriva, kajti dali so dalmatinskim poslancem popolno pravico umakniti se glasovanju, kadaz hočejo. To se je zgodilo od tistega, ki ima zveze z vlado s prozornim namenom pridobiti vladi s tem, da se ji da prilika za mešetarjenje, par glasov! Prav gotovo načelniku, ki služi vladi, zelo ugaja, ako Dalmatincev pri glasovanju proti vladi in proti Nemcem n i. Če bi načelniku »Zveze južnih Slavena« bilo kaj na tem, da so vsi dalmatinski poslanci točno na mestu, bi jih moral pravočasno opozoriti na važnost glasovanja in na njihovo narodno dolžnost, tako pa se dalmatinski poslanci na razne načine lahko izgovarjajo. Res čudna je ta igra z interesi avstrijskega Slovanstva! Za nas je prozorna dovolj! S takimi razmerami pa naj obračunajo tisti, ki so v to poklicani, naša stranka to ni. Vsak klub ima tisto disciplino, ki jo zasluži in tistega načelnika, ki ga zasluži!
+ Ljudsko Šolstvo. Stalno so nastavljeni: Jerica Žebre v Skaručini, Vera Tancig v Izlakah, Ljudmila Abram v Križu pri Turnu, Leopoldina Kogej na Vojskem, Katarina Kobal-Valenčič v Grahovem, Valentin elemente v Nevljah, Ljudevit Mikulič v Črnomlju, Janko Polak za nadučitelja in Marija Polak za učiteljico v Št. Vidu pri Zatičini, Viljem Tschinkel, Jan. Stalzer in V. Porubsky v Kočevju, Vin-cenc Brus v Matenji vasi, Jan. Gabrov-šek za nadučitelja v Spodnjo Idrijo. Učno mesto na Koroški Beli se še enkrat razpise za moške učne moči. V po-kojena sta nadučitelj Simon Punčuh v Šmarju pri Ljubljani in Florjan Rozman v Krškem. Kotnikovo ustanovo se predlaga theniku Viktor Bebler. Četrta mestna deška ljudska šola v Ljubljani se ustanovi ob Dunajski cesti. Anton Germek se prestavi iz Komende v Kraš-njo. — Denarne nagrade iz premoženja bivšega vrtnarskega društva dobe Jož. Perz. Maks Baje in Jož. Gorišek, iz ustanove Fr. Metelka Andr. Škulj, Jan. Koc-jančič, Leopold Punčuh, Jož. Ažman, Mart. Matko in Fr. Štular. — Dalje sta imenovani: Ana Bantan za Belo cerkev, Marija Tome za Ribnico, Jožef Perz za Lienfeld, pl. Foedransperg v Dol. — V Palčah se zgradi nova šola, na Dobrovi četrti provizorični razred. — Začasno je upokojen nadučitelj Jan. Poznik.
+ Občinske volitve v Komnu so potrjene in rekurz zavržen. Bliža se torej konec liberalni strahovladi v Komnu.
+ Nečuvena nemška oholost. Od
bohinjskega jezera se nam piše: Nekaj nečuvenega si je pred dobrim tednom dovolila nemška oholost ob bohinjskem jezeru. Žena notarja dr. Vock-a je kupila ob jezeru nekaj sveta. V mapi pa ga je več pripisanega na njeno ime. kakor ga je v resnici kupljenega. Do tični svet, ki si ga po krivici lasti, je od pamtiveka občinska last. Tu ima občina ob vodi tudi svoje ladjišče. Med tem občinskim svetom in parcelo dr Vockove je stal lesen plot. Ker je Vock-ova na vsak način zahtevala, da se plot podere, a se občina na, njeno zahtevo ni mogla ozirati, pošlje ženska nekaj svojih ljudi, ki meni nič tebi nič raz-mečejo plot po tleh, obenem pa prav na divjaški način razdenejo leseno barako kjer je prodajala gdčna Karolina Nagi razglednice. Z začudenjem, a obenen1 z ogorčenjem, se ozirajo tujci, ki obiskujejo 1 ohinjsko jezero, na to podr tijo, ki seveda zelo povzdiguje lepo c okolice in glasno priča o »visoki nem-
Bk! kttlfiiri«. Seveda "so se storili takoj potrebni koraki, da se za vse čase do-žene, čegav je dotični svet ob jezeru. Že pred par leti je izkušal nemški državni hotel po vsej sili zabraniti d o -m a činom na tem kraju pristanišče za čolne in komaj so si ohranili občani svojo posest. Res, nemška predrznost pri nas je brezmejna! Bohinjci, varujte svoje jezero, sicer utegnejo priti kmalu časi, da do svojega jezera niti stopiti ne boste smeli!
—	Zavist skoro zahtevala dvoje človeških žrtev. Pretečeno soboto je posestnik Šiler v češči vasi, fara Prečina, sušil na travniku seno s svojim pastorkom 17 letnim Jožetom, kateremu je očim. Med delom je pastorek ugovarjal, da dela brezplačno doma, da bode šel raje delat v opekarno. Beseda je dala besedo, Šiler je nekoliko oplazil po fantu, nakar je ta vzel iz voza drog ter udaril po očmu, ga zadel na glavo in mu prebil lobanjo na široko ter ga nato še večkrat udaril ter zadel po drugih delih života. Fant do skrajnosti razljučen, je konjem porezal vsa jermena in tako pokončal konjsko opravo,
■ konje spustil, sam šel domov po puško, s katero je nameraval očma ustreliti, ker so pa tega nesli v drugo hiiTo, ni mogel izvršiti zlobnega namena. V strastni togoti je sprožil puško sam v sebe ter se smrtno-nevarno obstrelil. Poslali so po duhovnika, da ga je dejal v poslednje sv. olje, ker je bil v nezavesti. Gospodarja so prepeljali v bolnišnico v Kandijo. Ko se je fantu vrnila zavest, je izpovedal orožniku, da je to storil, ker ga sosedje hujskajo proti očmu. Poškodovani Šiler je zelo varčen, priden in blag mož, ker si s pridnostjo pomaga, je zavist tem večja. Ta zavist je skoro zahtevala dvoje človečkih žrtev.
—	Grozna nevihta, ki je razsajala dne 24. junija zvečer je zahtevala tudi v vasi Šenčur žrtve. Posestnik Fran Ilija, po domače Leveč, je ravno spravljal s svojo družino mrvo v kozolec, ko strašno zagrmi in udari strela med nesrečno družino. Fran Ilija je izdihnil čez .nekaj minut, a hlapca in deklo ter še nekega posestnika, ki je stal v bližini, je tako omamilo, da so se zavedli šele drugo jutro. Hlapec in dekla sta nevarno ranjena.
—	Kat. slovensko Izobraževalno društvo v Šenčurju pri Kranju vabi k veselici, katero priredi na praznik sv. Petra in Pavla popoludne ob 3. uri. — Spored: 1. Tamburanje. 2. Petje. 3. Igra »Sveta Elizabeta«. 4. Prosta zabava. — Cene rpostorom: Rezervirani sedež 2 K, I. vrsta 1 K, II. vrsta 60 vin., stojišča 40 vinarjev. — K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Življenjepis sv. Cirila in Metoda
je danes izšel; cena 14 vinarjev, 10 izvodov 1 K 20 vin., 100 izvodov 11 K. Udom »Apostolstva sv. Cirila in Metoda« se bode knjižica delila brezplačno. Razpošiljanje je iz prijaznosti prevzela prodajalna K. T. D. (Ničman).
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem imelo je dne 24. t. m. svoje mesečno zborovanje v deželni blaznici na Studencu. Udeležniki ogledali so si ves zavod, pri čemur so se prepričali, kako zelo primanjkuje prostora in kako nujno potrebna je razširjava blaznice. Nato je v dnevnem prostoru moškega oddelka demonstriral vodja dr. Gosti dva zanimiva slučaja psihičnega obolenja vsled nezgod, ordinarij dr. Divjak pa je predstavil šest slučajev melanholije v različnih Stadijih. Zvečer sedli so udeležniki na povabilo zdravnikov zavoda k mizi, pri čemur jim je kaj lju-beznjivo postregla gospa dr. Divjakova. Dvorano, v kateri se je vršil ta zadnji sestanek, izpremenil je bil deželni vrtnar v pravi cvetljičnjak. Lepi in zanimivi izlet ostal bo vsem udeležnikom v najboljšem spominu.
—	Zdravniški kongres v Sofiji. Sobotno notico popravljamo v toliko, da uprava srbskih železnic ni dovolila redukcijo n a 70 odstotkov, temveč da je 70 odstotkov popustila, tako da bo udeležnikom kongresa plačati le 30 odstotkov voznih stroškov. Vožnja iz Bel-prada do Caribroda na bulgarski meji stala bo tja in nazaj le 18 frankov. Na Bulgarskem je vožnja prosta. Kdor se ni mogel obrniti na osrednji odbor v Sofiji, clobi člansko izkaznico, ki služi jbenem kot legitimacija, pri predsedniku slovenskega narodnega odbora, dr. Demeter Blei\veis-Trsteniškem.
—	Otroci našli očeta obešenega. Obesil se je v četrtek, 23. t. m. popoldne kmet Jožef Faganelj iz Dol. Vrtojbe. Njegovi otroci so ga našli visečega v podstrešju, ko jih je mati poslala po turšico za kokoši. Ubogi otroci, kako so se prestrašili videči ta grozni prizor! Zbežali so napol mrtvi od strahu. Pravijo, da se mu je potemnil um. Zapušča vdovo s petimi malimi otroci.
—	Bivši nadškof zadrski, Dvornik, je te dni odpotoval v Švico, kjer ostane
poleti, a poleni se več ne vrhe v Zadar, ampak se nastani na Sušaku pri Reki.
—	Staroslovensko službo božjo bo
imel 5. julija, na dan sv. Cirila in Metoda, v Zagrebu pod milim nebom na Griču kanonik dr. Dane Šajatovič. Pri službi božji bodo pela vsa zagrebška pevska društva, seveda samo staroslo-venske cerkvene pesmi.
—	Podražena zdravila. Osrednji odbor »Drž. organizacije avstrijskih lekarnarjev« je sklenil, ukreniti potrebne korake pri notranjem ministrstvu, da se zvišajo tarifne cene različnim predmetom, zlasti obvezilom, zaradi vedno večjega podraženja teh izdelkov.
—	Žrtve viharja. Tisti večer, ko je bilo strahovito neurje na Vrhniki, je strela ubila vola posestniku J. Janša v Žažarju pri Podlipi; užgala je tucli hlev, a silen naliv je k sreči ogenj pogasil.
—	Dr. Kordeš na »potovanju«. Iz
Tržiča se nam piše: Zadnje dni preteklega tedna je strašil po našem trgu Ljubljančanom dobro znani dr. (?) Kordeš. Nosil je s seboj v nemškem jeziku pisano vabilo, s katerim je vabil na neko predavanje v gostilni pri pošti, kjer bo pripovedoval o svojem potovanju itd. — Če se je predavanje vršilo in kdo je bil tako srečen, da je poslušal veleučenega! dr. Kordeša, piscu ni znano.
—	V cerkvi je umrla včeraj zjutraj v Škofji Loki Ana P r o s e n iz Karlov-ca. Med jutranjo službo božjo v župni cerkvi jo je zadela kap. Mogla je prejeti le še sv. poslednje olje kar v cerkvi, kjer je koj nato umrla. Prepeljali so jo domov.
—	Kancelar Fran Josipovega reda. Cesar je imenoval bivšega deželnega predsednika kranjskega, tajnega svetnika barona Heina kancelarjem Fran Josipovega reda.
—	Nov žitni škodljivec. Namesto majnikovega hrošča se je v velikih množinah prikazal takozvani junijski hrošč, ki pridno srče sedaj še mlečno žitno zrnje in tako napravlja poljedelcem mnogo kvare. Junijskih hroščev je zlasti veliko v ljubljanski okolici, pa tudi drugje jih ne manjka.
—	Dva metra 73 cm visoko rž ima gospod Valentin Cirman v Št. Vidu nad Ljubljano in se ista lahko vidi pri Jožefu v Št. Vidu.
—	Stari dvajsetkronski bankovci, bledordeči, se morejo zamenjati le še do 30. junija t. 1. ter so potem neveljavni.
—	Važna razsodba za davkoplačevalce. Finančni senat upravnega sodišča je izdal važno razsodbo glede na vprašanje o določitvi davka na dohodke davkoplačevalcev. Upravno sodišče je imelo opraviti s sledečim slučajem. Dohodki nekega trgovca so se določili na 100.000 kron, ter se je tudi trgovca z ozirol na to primerno obdavčilo. Trgovec pa je v vzklicit dokazoval, da njegovi dohodki niso večji kot 51328 kron, kar more tudi dokazati s svojo glavno knjigo, ki jo vodi po ameriškem sistemu. Vzklicna komisija za osebno dohodnino v Šleziji pa ni smatrala glavne knjige trgovčeve za zadostni dokaz ter je vsled tega obveljalo višje obdavčenje kot pravo. Upravno sodišče pa je razsodilo v prilog trgovcu ter zavrglo razsodbo dohodninske komisije zaradi pomanjkljivega postopanja. V razsodbi upravnega sodišča se izreka, da nudi glavna knjiga trgovčeva, četudi ni mogoč popolnoma verodostojen dokaz za visokost dohodkov, dovolj podatkov zelo važnih za določitev dohodkov, kar se ne more zavreči.
—	Roko je zmečkalo dne 23. t. m. 161etnemu Lovro Novaku v opekarni K. Jelovšeka na Vrhniki. Novak je bil zaposlen pri stroju za izdelovanje za-rezne strešne opeke; podajal je zemljo med valjarja, katera sta ga prijela za roko in mu jo tako poškodovala, da je najbrže izgubljena za celo življenje. Novaka so prepeljali v deželno bolnišnico v Ljubljano. Nekaj nepopisno težkega je pogled v prihodnjost še tako mladega ponesrečenca, zlasti še, ako se pomisli, da bo po sramotno nizki dnevni plači 1 K 50 h odmerjena tudi pokojnina, ki mu jo bo izplačevala zavarovalnica proti nezgodam v Trstu. Naj tu gospod dvorni založnik pokaže dejansko, če ima res kaj srca za svoje delavstvo, s tem,da ponesrečenemu od ogromnih svojih dohodkov nakaže toliko, da mu bo mogoče živeti.
— Žalosten kresni večer. Iz Trebel-nega se nam piše: Po Dolenjski se sveti na kresni večer brez števila lučic na hribih, na bregovih in tudi po ravnini. Letos smo pa obhajali kresni večer brez kresov, mesto lučic švigal je nad nami grozeč blisk, mesto streljanja iz topičev smo slišali votlo gromenje, mesto isker, ki so od kresov sicer se vzdi-govale in padale okrog, padalo je ledeno zrnje. In koder se je to strašno ledeno zrnje vsulo, se poznajo strašni
sledovi. Pod drevesi leži listja mnogo odbitega na tleh, na njivah štrle prazne bilke kvišku, ker mnogoteri klas, in sicer navadno najlepši, leži strt na tleh; v vinogradih je zlomljena marsikatera mladika pod silo trdega zrna in marsikateri cvet vinske trte, ki je začela ravnokar cvesti, je strt. Po travnikih so imeli pridni kmetovalci odkoše-ne mnogo trave, ki se je čez dan dobro presušila, kopice, toda vode so prihru-le in obdale kopice in če jih niso odnesle, so jih vsaj premočile, tako da je vse pomočeno od zgoraj po dežju in toči, od spodaj po vodah. Tak žalostni kresni večer je bil menda po vsej Dolenjski. Toča je bila po občinah Mokronog in Trebelno, toda ne po vseh krajih. Na Trebelnem so dobili pod kapom še drugi dan opoldne za lešnik debela ledena zrnja skupaj sprijeta. Nebo je še vedno z oblaki prepreženo in kmet z žalostjo opazuje vetrove, ki pa nočejo naznanjati tolikanj zaželjenega lepega vremena.
—	Veliko vrtno veselico na Selu pri Oražnu priredi »Slov. katol.*izobra-ževalno društvo« v nedeljo, dne 3. julija, popoldne ob pol 4. uri. Veselica se vrši ob vsakem vremenu na vrtu ali v velikih dvoranah.
—	Za podržavljenje zagrebške policije se izdeluje načrt pri hrvaški deželni vladi. Obenem se število policije; peš in na konjih zviša od 100 na 130, oziroma od 16 na 20. Reorganizacija se izvrši še letos jeseni.
— Nagrobni spomenik Vrazovi Ljubici postavijo Hrvatje v Samoboru.
—	Bolgarski zelenjadarji v Zagrebu štrajkajo. Vsled del za električno železnico je mestna občina odredila, da se en del kupčevalcev in prodajalcev z Jelačičevega trga preseli na Pre-radovičev trg ter se tako trg obenem decentralizira. Vsi drugi so se ukazu pokorili, le Bolgari, ki so edini vešči pridelovalci zelenjade ne le v Zagrebu, marveč na vsem Balkanu in v velikem delu Ogrske, so se uprli in stopili v štrajk. Dva dni niso prišli s svojo robo na trg, vsled česar so cene hipoma silno poskočile. Občinstvo je bilo ogorčeno na Bolgare, ki tiranizirajo celo mesto z 80.000 prebivalci, dasi jih jc komaj za eno pest; zahtevalo se je od vseh strani, da občina preskrbi v bodoče za solidno konkurenco. Končno je v soboto prišlo do kompromisa med Bolgari in občino, vendar pa slednja prične s prodajo zelenjave v lastni režiji.
Hrvaška.
Srbsko-hrvaška koalicija enotna tranka?
Časopisi poročajo, da se v srbsko-hrvaški koaliciji resno dela na to, da se ista spremeni v enotno stranko z edinstvenim programom. Vršilo se je v tej zadevi že več posvetovanj, posebno važno pa bo bodoči četrtek. Seve pri tej važni spremembi sodeluje tudi Khuen, saj bo to njegova, t. j. vladna večina, s katero bo vladal na Hrvaškem in ki mu bo na razpolago tudi v Budimpešti. Kakor se poroča, je Khuen naznanil hrvaški delegaciji v Budimpešti, da pravaški program iz leta 1894 nikakor ne more služiti za temelj novi organizaciji, t. j. enotni guvernementalni stranki, v katero se ima preosnuti koalicija. To je pač jasno na prvi pogled, če pomislimo, da so v koaliciji razven Srbov tudi bivši člani »Nar. stranke«, t. j. mažaroni. Pravaši, kolikor jih je v koaliciji, so pa menda le drugače računali, ker so vsled Khuenove izjave užaljeni in baje ne bodo prisostvovali ustanovitvi te stranke.
Spremembe pri hrvaški vladi?
Iz Budimpešte se poroča, da ima podban Chavrak postati hrvaški minister, dr. Amruš bi ga nasledil v pod-banstvu, a namesto njega bi postal načelnik v naučnem oddelku dr. Rq-rauer.
Hrvaški vladni oglasi v mažarskem časniku.
Hrvaška vlada je odredila, da se imajo odslej vsi njeni oglasi razven v »Narodnih Novinah« in »Agramer Zei-tung« priobčevati tudi v zakotnem mažarskem lističu »Szlavčniai Magyar Ujs&g«, ki izhaja v Osjeku.
Ljubljanske novice.
lj Velika vrtna veselica na čast
udeležencem obrtnega shoda, sklicanega od vis. deželnega odbora vojvo-dine Kranjske, na vrtu Rokodelskega doma. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi na veliko vrtno veselico, ki jo priredi na čast udeležencem obrtnega shoda, sklicanega od deželnega odbora vojvodine Kranjske v sredo, dne 29. junija tek. 1. Spored:
i. Petje pevskega zbora Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. 2. Godba sl. ljubljanskega seksteta. 3. Srečolov. 4. Šaljiva pošta. 5. Šaljivi kuplet: »Postrešček«. 6. Šaljivi dvo-spev: »Dolgi ozki Longin in mali debeli Benjamin«. 7. Šaljivi trospev: »Kamniški knajpovci«. 8. Prosta zabava. — Začetek ob pol 5. uri popoldne, Vstopnina za osebo 30 vin. Preplačila se v prid društva hvaležno sprejemajo. Spored petja in godbe se dobi pri blagajni zastonj. — V slučaju neugodnega vremena bo veselica pri pogrnjenih mizah v veliki dvorani Rokodelskega doma z istim sporedom. — K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Nad ljubljanske mesarje dežuje zadnji čas različnih obtožnic. Hvalevredno je strogo tržno nadzorstvo in proti temu nimamo nič, samo — ako se od mesarjev zahteva, da ni pri nobenem niti četrt kile kakega nekoliko smradljivega mesa, tedaj bi se v prvi vrsti moralo skrbeti, da se mesarjem da potrebne predpogoje, ki bodo izključevali vsako nesnažnost! Ni pravično na eni strani samo ovajati, na drugi strani pa prav nič storiti za zboljšanje tržnih in hladilnih shrambnih prostorov. V mestni klavnici so tako smrad-ljivi prostori, cla je lo uprav nečuveno, v mestnih ledenicah, kamor mesarji morajo shranjevati meso, so pa taki nedostatki, da bi take ledenice, če bi bile last zasebnika, oblast gotovo zaprla in zasebnika kaznovala. Prav nič čuda ni, ako včasih najbolj sveže meso v takih prostorih povrhu postane defektno. Zato pa naj se pravično ravna: Prej kot mesarje naj se kaznuje tiste, ki so krivi takih razmer in ki nočejo vedeti, kaj je tozadevno njihova najnujnejša dolžnost v zdravstvenem oziru! Gospodje pri magistratu: pri vsakem koščeku smrdljivega mesa pri« mite sebe za nos!
lj Odlikovanje zaslužnega moža. V, nedeljo, dne 26. t. m., ob desetih dopoldne se je vršilo lepo slavlje v okrašeni čakalnici I. razreda na južnem kolodvoru. Pripel je namreč postajena-čelnik g. šusteršič častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje premikaču g. Štefanu Žvokeljnu. V lepem nagovoru je slavil načelnik jubilanta, ki je skozi dolgo dobo 40 let vestno opravljal nevarno in naporno službo premikača, kar je tem večjega pomena, ker je prejšnje čase trajala, služba neprestano po 24 ur. Slavijenec ni znal varovati le svojega življenja, marveč tudi življenje in pred nesrečo službeno in potujoče osobje. Stavi slavljenca za zgled vsemu osobju in želi, naj bi ga po najvišjem .mestu podeljeno odlikovanje še dolgo vrsto let dičilo. S trikratnimi sla-va-klici na cesarja jo zaključil načel-nik jubilejno slavnost. I mi čestitamo slavljencu, zvestemu članu »Prometne zveze«, ki kljub dolgoletni nevarni službi ne izgleda, da ima že 64 let. Mnoga ja leta!
lj Prvo ljubljansko uradniško gospodarsko društvo opozarja še enkrat vse svoje cenjene člane in prijatelje, da so vsakdo, ki mu je prospeli našega društva pri srcu, udeleži rednega občnega zbora, ki se vrši danes v ponedeljek točno ob 8. uri zvečer v vrtnem salonu restavracije »Novi svet«, Marije Terezije cesta št. 14. Prav vljudno vabi tudi častite soproge naših članov, da se tega zborovanja sigurno udeleže. — Načelstvo.
lj Osebna vest. V hotelu »Union« sta se nastanila eksc. poveljnik 3. top-ničarske brigade, fml. Karol Janka, ki je prišel nadzorovat 7. topničarski polk ter generalmajor Henrik Fath, poveljnik 12. pehotne brigade v Celovcu, ki jc prišel nadzorovat 1. bataljon 17. peš-polka.
lj Ljubljanica je tekla včeraj nazaj proti svojemu izviru. Vsa Štefanja vas je šla gledat ta čudni pojav. Bilo je takole: Gruberjev kanal je z zatvornico ločen od glavne struge in je bil suh. Na drugem koncu, kjer sc Gruberjev kanal zopet strne z glavno strugo, je pa tudi zadelan, da ne more vanj voda iz glavne struge. Zadnje dni je pa zavoljo vednih ploh in nalivov Ljubljanica v glavni strugi narasla, in ker niso za-tvornice odprli, je pa voda na drugem koncu prodrla zagrajo (kamenje, šoder in deske) in je udarila v Gruberjev kanal. Drla je z veliko silo po Gruberjevem kanalu navzgor proti zatvornici in mi smo bili priče, kako je enkrat, tekla Ljubljanica nazaj.
lj Dela v Gruberjevem prekopu.
Včeraj so morali odpreti deloma jez na Prulah, da se je omogočilo hitrejše odtekanje narasle Ljubljanice. Voda je zopet odnašala mnogo orodja, katerega so delavci lovili v vodi. Pretekli teden so položili na levem bregu pod železniškim nasipom dolenjske železnice nov tir do jezu. Ta tir, kakor tudi druge priprave so sedaj poldrug meter pod
vodo. Pri klavnici je tudi veliki stroj za odkopavanje zemlje v vodi. Stroj ne bo mogel skoro cel teden delati. Tudi druga dela so ustavljena toliko časa, da se odteče voda. Pretekli teden je dobilo podjetništvo 50 novih delavcev.
lj Poplava grozi. Vsled silnega de ževja predzadnje noči je vodovje tako narastlo, da se je v nižje ležečih krajih bati poplave. Ljubljanica je bila včeraj 2 metra 10 cm nad normalom in je začela po malem prestapljati bregove, vsled česar so morali v Gruberjevem kanalu odpreti jez, da preprečijo vsaj za prvo silo grozečo poplavo. Ne senu povzročena škoda je občutna.
lj IV. umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča, Ljubljana, Later-mannov drevored. V četrtek, 30. t. m. ob pol 12. uri se vrši otvoritev razstave »Jednote umSlcu vytvarnych v Prazč«. Posebna vabila k otvoritvi se ne razpošiljajo; zato si usoja prireditelj razstave tem potom vljudno vabiti vse c. kr. oziroma deželne in mestne oblasti, nadalje vse prijatelje umetnosti, posebno pa v Ljubljani navzoče Čehe k obilni udeležbi. Vstopnina za dan otvoritve znaša 2 K.
lj Ljubljanski kupci na Češkem. Nemški češki časopisi poročajo, da sta veliko posestvo Fichtenbach na Severnem Češkem kupila gg. Knez in Kaušek iz Ljubljane.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Ka-stelic, posestnikov sin, 19 let; Ivan Aljančič, kočaričin sin, dva meseca.
lj Za poštne asistente so bili imenovani poštni vežbeniki: Viktor Kenich, Ivan Svetina in Konstantin Solari v Trstu; Edvard Schonta v Gorici, Henrik Mislej v Ljubljani in Jurij Sergovič v Pulju.
lj Gospod Milivoj Stojkovič, ravnatelj potujočega gledališča, s svojo gospo priredi s prijaznim sodelovanjem članov slovenskega gledališča, gospic Peršlove, Verice Danilove in Ju-vanove ter gospodov Danila in Bukše-ka gledališki večer s petjem v sredo, 29. t. m., v areni »Narod. doma«. Začetek zvečer ob 8. uri. Gospod Stojkovič je bil svojedobno večletni član ze-maljskega kralj, gledališča v Zagrebu in član slovenskega gledališča v Ljubljani.
lj Konj se ustrašil avtomobila. V
jsoboto popoldne se je pred hotelom »Union« splašil izvoščeku Evstahiju Lipcu konj in zdirjal po Miklošičevi cesti na Marijin trg, kjer je padel in se na desni strani života in desni nogi poškodoval. Konj se je ustrašil nekega avtomobila.
lj Kolesar povozil. V soboto popoldne je pri sv. Jakoba mostu povozil s kolesom Josip Bukovnik, pivovarski pomočnik, 701etno Barbaro Weisovo. Pri padcu je VVeissova zadobila več ;ežkih poškodb.
lj Z odra je padla včeraj popoldne llletna Marija Engeljeva, stanujoča na Prulah št. 6, iz neke stavbe na Grubar-jevem nabrežju. Deklica je šla sama na Dder in padla štiri metre globoko. Pri padcu se je na glavi težko telesno poškodovala.
lj Vihar smo imeli danes zjutraj v Ljubljani. Vihar je polomil precej ve-ievja in pometal s streh nekaj opeke.
Znanost In umetnost.
- * Sv. Ciril in Metod, slovanska apostola sv. vere in cerkvene edinosti. Ljubljana 1910. Str. 32. Cena 14 vin., 10 izvodov 1 K 20 vin., 100 izvodov 11 K. Udje »Apostolstva sv. Cirila in Metoda« lobijo knjigo brezplačno; navodilo za razdeljevanje knjižice je na 2. strani jvitka. — To je najboljši slovenski življenjepis sv. slovanskih apostolov. Tvarina je lepo pregledno razdeljena v 26 kratkih poglavij; posamezna poglavja se berejo kakor odlomki lepe povesti. Za uvod je krasna pesem Silvina Sardenka v čast sv. Cirilu in Metodu. Knjižica je primerna za mladino in odrasle. Delite jo med mladino, razširjajte jo med ljudstvom. Razpošiljanje jc iz prijaznosti prevzela prodajalna •>Katol. tiskovnega društva« (Ničman); dobiva se tudi v »Katol. Bukvami« in ori »Apostolstvu sv. Cirila in Metoda« Ljubljani.
Lloydov parnik Jrleste" pogrešalo.
Kakor poročajo iz Trsta, že par dni pogrešajo Lloydov parnik »Trie»te«. Parnik jc bil na vožnji iz Trsta v Bctm-bay. Baje je zašel v Indijskem oceanu v neki taifun. Parnik »Salezia« ga išče.
Danes popoldne smo o tem dobili poročilo iz Trsta: O parniku »Trieste« nimajo na ravnateljstvu Lloyda še do Edaj nobenega obvestila in se zato boje, da se je potopil. Objavili so listo potnikov. Vsi potniki so Angleži ra-e u n grofa in grofico Thun.
Štajerske novice. ,
š Nemška zmaga v celjski okoliški občini? Nemški listi javljajo, da je celjsko okrajno glavarstvo pritrdilo vsem nemškim ugovorom, tako da bi bila nemška zmaga v prvem in drugem razredu celjske okoliške občine zagotovljena.
š Aretiran ogleduh. V Gradcu je državna policija aretirala nekega vojaškega ogleduha, ki je popival s častniki kornega poveljstva ter je hotel od njih izvabiti razne skrivnosti. Več častnikov, ki so z ogleduhom popivali, je kompromitiranih.
š Stavka mizarskih pomočnikov je bila v Gradcu v soboto končana. Mizarski pomočniki, ki so zahtevali zvišanje plače, so pristali na akordno delo in dobe deveturno delo.
STAVKA PROTI MESARJEM
je v Kremsu. Gospodinje kupujejo sama jajca in zelenjavo.
V ZRAKOPLOVU PREKO ATLANTSKEGA OCEANA
namerava v avgustu z nekim vodljivim zrakoplovom podvzeti aviatik Villa-wann. Zrakoplov bo spremljal neki parnik.
AVTOMOBILNA NESREČA.
Iz Niče poročajo, da se je pri Ca-stelare ponesrečil avtomobil Ameri-lcanca Henryja, ker je odpovedala zavora. Neka gospa Matton je padla v prepad in se ubila. Henry je težko ranjen, njegova soproga ni ranjena.
LAŠKA FAKULTETA.
Dunaj, 27. junija. Napovedana konferenca slovenskih načelnikov z ministrskim predsednikom Bienerthom se danes ni vršila, ker je bil dr. Šusteršič zadržan, priti danes na Dunaj. Na njegovo željo je preložil ministrski predsednik sestanek na jutri, torek, ob pol 10. uri dopoldan. — Splošno se sodi, da odgovor barona Bienertha na zahteve Jugoslovanskega vseučiliškega kluba ne bo zadovoljiv. Tako vsaj že naprej napovedujejo nemški vladni listi, ki so slišali nekaj zvoniti iz sobotnega ministrskega sveta.
BIENERTH.
Dunaj, 27. junija. Baron Bienerth jo bil danes v posebni daljši avtlijenci pri cesarju.
ITALIJANSKI VSEUČILIŠČNIKI GROZE.
Dunaj, 27. junija. Italijanski visokošolski odbor poziva italijanske vse-učiliščnike, naj ostanejo na Dunaju in v Gradcu, da uprizore demonstracije, če se izjalovi predloga o italijanski pravni fakulteti.
TRIESTE O NULLAI
Trst, 27. junija. Liberalno poreško narodno politično društvo je brzojavno pozvalo poslanca dr. Rizzija in Bar-tolija, naj se drže pri razpravi o italijanskem vseučilišču načela: »Trieste o nulla!
CESAR.
Dunaj, 27. junija. Cesar se pocla danes za dva meseca v Ischl.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V BOHINJSKI BISTRICI. — VEČ OSEB RANJENIH.
Bohinjska Bistrica, 27. junija. Današnji osebni jutranji vlak iz Trsta Številka 12 je trčil na postaji Boh. Bistrica v tovorni vlak št. 87. Lahko ranjenih je več osebi Pet tovornih voz je razbitih. Nesreča je nastala, ker ni bil pravilno postavljen menjalnik.
ŽUPANSKA VOLITEV V ŽELEZNIKIH.
Železniki, 27. junija. Za župana je bil izvoljen vrli naš somišljenik gosp. Ivan Lotrič.
DOPOLNILNA DRŽAVNOZBORSKA VOLITEV V GORICI.
Gorica, 27. junija. Pri tukajšnjih nadomestnih državnozborskih volitvah je zmagal laški liberalec Ussai, ki je dobil 2162 glasov. Laški krščanskoso-cialni poslanec Bugatto je dobil 222, socialni demokrat pa 253.
ZRAKOPLOVNI POLETI V GORICI.
Gorica, 27. junija. Vsled slabega vremena so bili včeraj zrakoplovni poleti odpovedani. Zrakoplovni poleti se vrše na praznik, v sredo.
VREME.
Dunaj, 27. junija. Vremenska opazovalnica naznanja zelo hladno vreme, semtertje deževje, nestanovitno.
ČEHI IN KATOLIŠKI SHOD V INO-MOSTU.
Praga, 27. junija. Češki deželni maršal urine Ferdinand Lobkovic. irrof
Adalbert Schonbovn, grof Ledochovv-ski, profesor dr. Kupka in dekan Riedl objavljajo oklic, s katerim vabijo Čehe na inomoški katoliški shod, ki bo ocl 9. do 11. septembra.
POLJSKO VPRAŠANJE. Berolin, 27. junija. Državni kancler Bethmann-Holhveg namerava začeti odločno protipoljsko politiko in začeti brezobzirno izvajati razlastivno postavo. Avstrijski Poljaki hočejo pritisniti na Aehrenthala, da to prepreči; če pa Aehrenthal tega ne bi hotel, bodo Poljaki nehali podpirati njegovo trozvezno politiko.
POLJAKI NA VSESLOVANSKEM KONGRESU. Praga. 27. junija. »N. Politika« poroča, da so se odločili poljski zdravniki, da sodelujejo pri vscslovanskem zdravniškem kongresu v Sofiji. Ravno tako bodo tudi na časnikarskem kongresu zastopani Poljaki. Verojetno je. da bo isto tudi na glavnem kongresu.
SENZAČNA ARETACIJA V PETER-EURGU.
Peterim ig, 27. junija. Tu so zaprli zastopnika avstrijskega korespondenč-nega biroja, barona Ungcrn-Sternberga, ki je ruski podanik. Govori se, da je izdajal neki tuji velesili vojaške tajno-sli ruskega vojnega ministrstva. Pričakujejo se še druge aretacije.
GOREČA LADJA. La Crcsse, 27. junija. Goreti je pričel neki parnik, ki je vozil 1500 potnikov. Kapitan je takoj zavozil na obrežje. Malone vsi potniki so rešeni, razven nekaj žen, ki so pometale svoje otroke v morje, skočile za njimi in utonile.
PORTUGALSKA KRIZA.
Lizbona, 27. junija. Sonza jc prevzel sestavo nove vlade.
DEMONSTRANTJE STRELJALI NA POLICIJO. Pariz, 27. junija. Včeraj se je tu vršil pogreb umetnega mizarja, ki je nedavno pri spopadu s policijo izgubil življenje. Po pogrebu so bile velike demonstracije. Demonstrantje so streljali na policijo. Policija in kavalerija sta šli na demonstrante z golimi sabljami. 15 policijskih agentov in 20 demonstrantov je ranjenih.
VELIKANSKA ŽELEZNICARSKA STAVKA V AMERIKI. London, 27. junija. Iz Montreala se poroča, da bo izbruhnila v Združenih državah v Severni Ameriki velikanska stavka železničarjev, kakoršne dosedaj še ni bilo. Železničarski na-stavljenci »Canadian Pacific Rallway Read Cgic.« so poslali ravnateljstvu svoj ultimatum, v katerem prete s stavko, če se ne ugodi njihovim zahtevam.
PROTITURŠKI BOJKOT NA GRŠKEM.
Atene, 27. junija. Protiturškl bojkot na Grškem je povzročil, da je več turških ladjinih lastnikov odpustilo svoje osobje.
KREČANSKO VPRAŠANJE. Carigrad, 27. junija. Velesile so včeraj podale turškemu velikemu vezirju izjavo, da bodo suvereniteto Turčije glede Krete varovale in nastopile
zoper Krecane, ako bi delali težave md hamedanskim poslancem v krešk zbornici.
BOJNE LADJE PRED KANEJO.
Dunaj, 27. junija. Poroča se o spo ru zaradi Krete, da so se sporazumel« varstvene velevlasti in sprejele o skup-nem postopanju predlog, ki ga je izde-lala Angleška. Vsaka od štirih varstve. nih velevlasti pošlje v krečanske vod« po eno bojno ladjo. Vojaštvo se izkrca iz ladij samo v slučaju potrebe. — Vesti iz Kaneje poročajo, da je zelo neverjetno, da bi Krečani sprejeli naredbe varstvenih velevlasti, pač pa bi narodne skupščina sprejela ob priliki predlog teh velevlasti, da se skupščina same odgodi, ne pa razpusti.
VELIKA NESREČA PRI VESELICI
London, 27. junija. V soboto zvečer je eksplodiralo pri veselici v Ronna-hayparku razsvetljevalna priprava Nastala je grozna panika. Dve osebi sta bili pohojeni tako, da sta umrli, ranje^ nih je oseb.
o u 3	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	13- a.»
25	9, zveč.	727 9	180	sr. zab.	dež	
25	7. zjutr.	726-2	16-1	brezvetr.	oblačno	45'J
	2. pop.	7246	21-5	p. m. jzah.	del. jasno	
26	9. zveč,	723-5	20-4	sr. zah.	*	
27	7. zjutr. 2. pop.	726-8 731-6	11-8 163	sl. jug sl. vzjvzh.	dež pol obl.	: 4-4
V SLOVO!
Ker se mi ni bilo mogoče osebno posloviti od vseh dragih mi ljubljanskih Orlov, kličem jim lz Zagreba v
vojaški suknji krepak »Na zdar«!
Franc Sterle,
preje uradnik pri dr. Peganu, sedaj 53. pešpoik, Zagreb, 11. stotnija.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
Srednja včerajšnja temp. 18 2J. norm. 187". Srednja predvčerajšnja temp. 19'3°, norm. 18'8.
1870
1-1
Marija Ušeničnik roj. Januš naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Gizele, Mare in Vide vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pre-žalostno vest, da je nje soprog, oziroma oče, svak, brat in stric, gospod
Urban Ušeničnik
c. kr. poštni poduradnik in občinski svetnik
sinoči ob 11. uri po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 55. letu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega rajnika bo v torek dne 28. junija ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 6 na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega oznanenja.
Dragega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 27. junija 1910.
Prodaja različnih vrst hlodov, rižev-cev in 350 komadov stoječih dreves
v Kamniku.
Meščanska korporaclja v Kamniku proda dražbenim potom na lesnem skladISCu o Stahouci pri Kamniku sledeče vrste lesa:
17 skladov 4 tn dolgih smrekovih in jelovih hlodov, približno skupaj 5190 komadov v meri 2000 m3;
dva sklada riževcev za trame, po 5, 6, 7 in 8 m dolgih, približno skupaj 1100 komadov v meri 200 /«3; nekoliko m3 mecesnovih hlodov po 4 nt in cela drevesa;
en sklad javorjevih in jesenovih 4 m dolgih hlodov skupaj 86 komadov v meri 1950 /n3.
Potem d gozdu „Zamazlcu" poleg mesta Kamnik, torej lahko in kratko
spravilo, 350 komadov stoječih, lepih in močnih dreves od 20 do 60 cm prsne mere
'n s'cer:	75 komadov smerek,
174 „ jelk,
73 , borovcev,	1862 2-1
28 „ hrastov,
Prodalo se bode ofertnim potom, katere je vlagati s 5% vadijem do 15. |ullla 1.1. pri meščanski korporaciji v Kamniku.
Skladi prodali se bodo posamezno, eventuelno skupno.
Stoječa drevesa v Zamazicu bodo posekali korporacijski drvarji; odpadki od teh dreves ostanejo last korporacije. Ta drevesa morajo se do konca svečana 1911 iz gozda spraviti.
Odbor ni vezan najvišjo ponudbo sprejeti, temveč si pridržuje prosto pot pri
oddaji.
Natančnejša pojasnila v korporacijski pisarni v Kamniku.
ODBOR.
Učna knjiga francoskefla jezika
za slovenske srednje šole in tem enake zavode. — Spisal Friderik Juvančič. — Založila »Katoliška Bukvama«. Cena vezani knjigi 2 K 50 vin. — Slovenci dozdaj še nismo imeli nobene slovnice francoskega jezika; tembolj moramo pozdravljati dejstvo, da nam jo je spisal priznan strokovnjak profesor Friderik Juvančič. Ce smo tako dolgo pogrešali učno knjigo za francoski jezik, ki se ga med nami čedaljeveč izobra-ženstva in mladine uči, se smemo zdaj ponašati s tem, da imamo slovnico tako temeljito, praktično in jasno, da se sme z vsako drugo kosati. Velika prednost F. Juvančičeve učne knjige francoskega jezika je ta, da ni prikladna zgolj za šolo, ampak tudi za samouke, ker je tako pregledno, precizno in praktično sestavljena, da se bo iz nje vsak sam brez tuje pomoči kmalu navadil francoskemu jeziku. Pravila za izgo-varjavo so izborna, nič manj način va^j in nalog, ki uvajajo jezikov duh. Ker je znanje francoskega jezika in literature za vsakega izobraženca neobhodno potrebno, se ne bo Juvančičeva knjiga ustalila samo na srednjih šolah, marveč se razširila v vseh krogih po Slovenskem, koder raste ljubezen do francoskega jezika in zanimanje za bogato francosko književnost ter duševne proizvode francoskega ljudstva. Knjiga je izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani.
Vodnik marijanski. Navodilo za pravilno vodstvo Marijinih clružeb. Izdalo osrednje vodstvo Marijinih dru-žeb za ljubljansko škofijo. C.p.na v platno vezani knjigi 3 K 20 vin. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Za voditelje Marijinih družeb je ta knjiga nujno potrebna, posebno ker je sestavljena popolnoma za naše razmere in na podlagi mnogoletne izkušnje. Nauki, ki jih nudijo voditeljem razne drugojezične knjige, niso povsem za naše družbe in ne odgovarjajo našim razmeram, zato je dalo osrednje vodstvo Marijinih družeb po priporočilu prevzvišenega knezoškofa to knjigo v tisk. Voditelji Marijinih družeb bodo sprejeli knjigo z veseljem. Obširna ocena sledi v strokovnih listih.
1860
Zahvala
Za mnogobrojue ustmene ln pismene dokaze iskrenega sočutja in so-žalja povodom smrti nepozabnega brata, gospoda
Antona Burger
prometnega uradnika
se najsrčneje zahvaljujeva prečastiti duhovščini, blagemu stricu gosp. Karolu Pakiž in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, slavnemu glasb, društvu v Ribnici za ganljivo petje.
Iskrena zahvala vsem, ki so karkoli izkazali zadnjo čast nepozabnemu pokojniku.
Ribnica, 25. junija 1910.
Marija Burger
sestra,
Ivan Burger
brat.
Zahvala.
1866
Za vse dokaze sočutja ob bolezni in smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda
Konrada Rozman
c. kr. davčnega uprav, v Mokronogu
izrekam tem potoni svojo nbjtoplejšo zahvalo.
Posebno se še zahvaljujem preblag gospodoma dvornemu svetniku A. Kli-mentu in finančn. nadsvetniku F. Avianu ter ostalim gg. uradnikom finančnih oblastij in davčnih uradov, osobito njegovim g. kolegom davčnega urada v Mokronogu kakor tudi vsem prijateljem in znancem za spremstvo k večnemu počitku, gg. pevcem slavne Glasbene Matice za ginljivo in tolažilno petje ter darovalcem vencev. Zahvaljujem pa se tudi častitim usmiljenim sestram za Ijudoinilo oskrbovanje blagega pokojnika.
Josipina Rozman.
Ženitna ponudba.
Katero dekle ali vdova srednje starosti — čeprav brez premoženja — bi vzela pcnzionista s 3000 K letne pokojnine in še drugo premoženje ? Ponudbe na upravništvo tega lista pod štev. 1864 in sicer najljubše s sliko ali pismom. Za poštenost in 1864 tajnost se jamči. 2-1
Priporoča tovarna
Ljubljana
Vljudno naznanjam, da sem na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne želenizce, otvoril prenovljen
hotel „STOL".
Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih postregel bodein cenjenemu občinstvu z dobro jedjo in pijačo. Senčnati park in novo kegljišče sta na raz-; polago. Razgled in lega krasna. Kraj jako! miren in letovičarjem zelo priporočljiv. V' bližini naravno lepi Vintgar in Bled. Cene nizke, postrežba dobra in točno. Priporočam se v prijazno upoštevanje. Z odlič. spošt.
Alojzij Zajec.
i, Sv. Petra cesta št. 8
hoče svojo zalogo radi preselitve svoje trgovino zmanjšati in prodaja perilo, platno, vezenje, sploh vse v to stroko spadajoče predmete
po izdatno znižanih cenah.
Lično in solidno, doma izdelano perilo
je iz najtrpežnejšega blaga in si ga lahko vsak ogleda, ne da bi bil prisiljen kaj kupiti. K obilnemu posetu vabi vljudno	1571
H. Sare, Su. Petra cesta Sten. 8.
Naznanilo.
1-1
Likvidacijski odbor ,1. Dolenjskega narodnega doma v Rudolfovem" je v svoji seji, 23. junija 1910 izžrebal sledečih 20 v plačilo zapadlih delnic: 1. fol. 59 pag. 37
Spodnja Šiška, Brindlova cesta 73, prodaja kokoši-italijanke, ki neso celo zimo, komad po 4, 3 in 2 K. 1909 letnika svitle brahma in bele wyandotte. Ondi se proda 1858	tudi velik pes čuvaj.	3-1
rganist
ki bi znal tudi kako rokodelstvo, se sprejme takoj. Plača 600 K. Več pove župni urad v Bazovici 1855	pri Trstu.	2—1
išče gostilničarja.
Nastopiti je brž ko mogoče.


® © <®> © m m m
Slavn. občinstvu se vljudno naznanja, da je
kanainiški urf zopet odprt
Za mnogobrojni obisk se vljudno priporoča
K. Polajnar, lastnik »Kavarne Prešeren". !!
FffAMe
manufakturna veletrgovina
U LJubljani
mestni trg Sf. 22 in 23.
iste 1 Narodno podjetje. Hlzke cene. Solidna postrežba.
Prihodnji spored »Elektroradiografa Ideal"
1573	(od srede 29. junija do petka 1. julija)	2-l
Mojzesovo življenje
(kolosalna svetopisemska slika, sestavljena po navedbah slovitega P. Madisona Peters D. J.
traja skoraj 2 uri.
HaJvežJI nspeb sedanjosti.	Hajvečji uspeh sedanjosti.
innnmmnmmmmnnnnnnnnnnmunnu
CENJEs.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 27. junija.
Pšenica za oktober 1910 ....	9'64
Rž za oktober 1910......6 99
Oves za oktober 1910.....7-24
Koruza za julij 1910.....5-31
Koruza za avgust 1910.....5 44
Koruza za oktober 1910 ....	5M Efektiv:
1843
popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali iz trgovine, se sprejme takoj.
Naslov pove uprava lista.
od I. do IV. gimnazije se sprejmejo za prihodnje leto na hrano in stanovanje blizu II. državne gimnazije oddaljeno 5 minut. Dijaki imajo na razpolago lep senčnat vrt. Poizve se pri vrtnarju, Ambrožev trg štev. 3 v Ljubljani. 1813 3—t
1672 30—1
odstrižene in zme-
šane kupujem po najvišji ceni
MPniibrai^k frizGr za dame in gospode . ruillll ajocll Sv. Petra c. 32 Levčeva hiša.
Izdelujem vsa lasna dela.
Stanovanje
v vili, pot v Rožno dolino št. 216 pri Ljubljani se odda za avgustov termin v najem.
_1692 1
""»..Eiiodr
Specialiteta za kadilce.
Olavna zaloga:
Lekarna Ub. pl.Trnkozcy t Ljubljani
3427
Cena K 2-
52-1
50°|o prihranite
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; &Ž5" kri, moč, Zdravje do-
sežete in ohranite, ako pijete
SLADIN
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601	knjižico brezplačno
v lekarni iriOCZI zraven rotovža V
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
Gospodične
iz boljše rodbine se sprejmo na hrano in stanovanje. Terezija 1832_Papst, Barvarska steza št. 5.
f Mati mfajt: Ihrfli, hrii, tig it&^
YZ»jbolj. iasm. Zobo-
tutil
za izdelovanje zidne opeke s poma-
gači. Plača no dogovoru pri g. G. Šmldu v Komendi.
Vzorci na razpolago!
NOVOSTI MANUFAKTURNEGA BLAGA 1910!
Vzorce pošiljava Iranko!
ZSRKUEJIlN
Ljubljana, Stritarjeva ulica 4.
Snkno, kamgarn, damsko blago, delen, batist, zefir, kreton, platno, šifon, gradi, garniture, preproge, zavese, odeje, pleti, šerpe, rute v veliki izbiri.
SOLIDNE CENE,	B!



[|| Glavno zastopstvo ]
s THE RES Co. j
tj!	Ljubljana	(
Selenburgova ulica Stev. 7 \
ima vedno v zalogi ^gfejBjj
to to to to to to to to
||J razmnoževalne aparate
L. C. Smifh & Bros.
pisalne mize
in drugo pisarn, pohištvo,
vse potrebščine za pisalne stroje,
Dobro izoežban rostaurater
se išče za dobro idočo restavracijo v zelo prometnem mestu. Pogoji zelo ugodni, na zahtevanje se uredijo tudi spalne sobe. Zraven zelo lep velik senčnat vrt, kegljišče in veselična dvorana. Dotičnik mora znati slovensko. Prevzeti je restavracijo s 1. avgustom. Natančna pojasnila daje Ivan Bajželj v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 11 (Kolizej), ustmeno ali pismeno. 13376-1
tei-
Hl vsakovrstnega papirja.
to	Telefon št. 38.
tU
Pozor kolesarili
Močna kolesa od K 100'— naprej.
Finejše vrste od K 150'— naprej.
Znana kot najfinejša z najlažjim Iekom.
Glavna zaloga ..Puchovih" koles
Fr. Čuden, trgovec v Ljubljani.
1011 Ceniki zastonj in poštnine prosti. (1)
se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških del. Specilalitefu: črf&mje poslovnih knjig
za denarne zavode, trgovce, tovarnar e, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.
zavod
4-1
Edini
zasebni slovenski 1781 te vrste je
Prvi slovenski zašel trgovski tečaj
d Ljubljani, Turjaški trg St. 4
Vpisovanje 2. in 3. julija od 9-12. 2-4 Vsprejemajo se samo gojenke.
4-80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebujeveč železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - NaroČila proti povzetju. 3281
Zupnim uradom ob priliki ka-nonične vizitacije:
Missale Romanum
najnovejše izdaje s proprijem za katerokoli škofijo v sledečih oblikah.
y oblika male četvorke za podružnice in kapele velikost 30x22 cm trpežna vezava z rdečo obrezo K 20-—, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 32'—.
b)	oblika četvorke za manjše župne cerkve in podružnice velikost 31 y2 X 22 '/2 fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo K 42'—.
c)	oblika velike četvorke velikost 34X24 cm trpežno vezan z rdečo obrezo K 40-—, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 47'—.
Prednosti tega misala
zelo velik razločen tisk, fin papir, priročna oblika, tanka in lahka knjiga, c1) oblika male pole velikost 36 x 25 cm fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi 7. zlato obrezo K 52-80. Dobe se tudi finejše vezave.	_
Kanontable pod celuloidom.
Praktična novost.
Cene nekaterih garnitur:
glavna tabla 24X17 cm K 4-80 27X18 cm „ 5-90 30X22 cm ., 6-10 28 X l'J cm „ 5-40 Večje kanontable v raznih slogih in izvršitvah se dobe od 8 kron do 25 kron.
Cene se razumejo za popolno garnituro, t. j. za glavno in obe postranski tabli. Prednosti kanontabel pod celuloidom: so zelo trpežne, jim ne Škoduje ne solnce in ne vlaga so lahke in praktične, imajo lahko čitljiv, razločen tisek, zavzamejo malo prostora in se lahko umivajo ali drugače snažijo, se rabijo brez okvirja in šip in so nalepljene na prav trdo lepenko, da se ne morejo zviti. Preces antoet post Missam pro opportunitate sa-cerdotis dicendae. Accedunt hymni, litaniae, aliaerjue preces etc. V obliki četvorke za zakristijo z velikim tiskom. Vezano K 3-84. Ritus benedlctlonis et impositlonis primarU la-pidls pro ecclesia aedificanda, consecrationis ecclcsiae et altarium et lienedictionis signi vel campanae, vezano K 3-12,
Rituale Romanum. (Velikost 13'/2X9 cm) ša-grin zlata obreza K 6-—.
Rituale Romanum. (Velikost 23X14'/2 cm), ša-grin zlata obreza K 12-96.
Dannerbauer, Praktisches Geschaitsbuch far den Kurat — Klerus Osterreichs. Vezano 30 K.
Ob času prvega sv. Obhajila in sv. Rešnje Telo.
Nove spominke prvega svetega obhajila pod celuloidom, je založila «KatoUška Bukvama v Ljubl)ani». Krasna podoba predstavlja Jezusa s sv. hostijo in primernimi podpisi. Podoba je na trdem kartonu in pod celuloidom tako prirejena da se lahko postavi ali pa obesi na steno, ne da bi se dejala v okvir ali pori šipo in ima torej iste prednosti kakor kanontable iz celuloida. Kdor hoče darovati prvo-obhajancu spominek trajne vrednosti, da ga bo imel lahko celo življenje pred očmi naj mu kupi za mal denar 80 vinarjev to sliko. Poštnina in ovojnina za vsak posamezen izvod znaša posebej 30 vin. Pri naročilu na več izvodov se pojavijo razmeroma manjši stroški za poštnino.
Hammerle, Ecce Panis Angeloruml oder das allerhl. Altarssakrament und der Priester Vor-triige fiir Priesterexerzitien K 3-36.
Lintel — Finster, das eucharistlsche Triduum. Ein Ililfsbuch fiir die Predigt tibor die tagliche Kommunion K t-50.
Diessel, das gr&flte Denkmnl der gtit»lichen Liebe. Predigten und Betrachtungen uber das hochheiligc Sakrament des Altars 2 zvezka K 10-08.
Blattler, Manna in der Wiiste oder das Ge-heimnis der heiligsten Eucharistie in Vor-triigen dargestellt 2 zvezka K 4-32.
Chaignon, der Seeleniricde eine Frucht der An-dacht zum allerhl. Altarssakramente und der Hingabe an die gottliche Vorsehung, vez. K 4-80.
Stieglitz, Ausgefiihrte Katechesen II. Beicht- und Kommunion-Unterricht, vezano K 3-60.
Bernbeck, Katechetische Skizzen zuniichst fiir die ungeteilte und zweiteiligc Landschule vezano K 4 32.
Schwillinsky — Gill, Anleitung zum Erstboicht, Krstkommunion und Flrmungsuntericht K 1-50.
Nagelschmitt, Die Feler der ersten hi. Kommu-. nion der Kinder Predigten, Anreden und Skizzen Iv 3 84.
Mtillendorfi, Pius X. als Fdrderer der Verehrung des allerheiligsten Sacramentes 30 v.
Protzner, Die Sitere und tagliche Kommunion
der Kinder namentlich in geistlichen Erzieh-ungsanstalten und an Klosterschulen. 72 v.
Soengen. Das Liebesmahl des Herrn. Kommu-nion-Andachten, vezano K 1-98.
Beeiz, Neues Leben. Ein bilderreiches Ubungs und Gebetbiichlein fiir Erstkommunikanten zugleich zur \viederholten Erneuerung des geistlichen Lebens, vezan K 2-64.
Wacker. Geschichten fiir Neukommunikanten fiir die Zeit vor und nach der ersten hI. Kommunion, vezano K 2-16.
Sch\varzmann, Bereitct den Weg des Herrn, Erzahlungen fiir Erstkommunikanten, vezano K 2-40.
Jc-giič Anton Bonaventura, Pastirski list o sv. Kešnjem telesu 20 vin.
Pobi, Zum schiinsten Tag des Lebens. Erzahlungen fiir Erstkommunikanten, vezano K 1-80.
Albers, Sieke dein Konig kommt zu dir! Erzahlungen fiir die Erstkommunikanten, vezano K 2.88.
Arndt, der heilige Stanislaus Kostka K 1-80.
Meschler, Leben des hI. AIoyslus von Gonzaga, Patrons der christlichen Jugend, vez. K 4-32.
Meschler, Der gottliche Heiland. Ein Lebens-bild der studierenden Jugend gewidmet, vezano K 7-80.
Schmitt, Anleitung zur Erteilung des Erstkommu-nikanten-Unterrichtes, vezan K 4-56.
Leitgeb, Das groile Llebesmahl heiligcr Seelen. 31 Erwiigungen und Gebete vor und nach der hI. Kommunion fiir Welt- und Ordensleute, vezano K 3-50.
Walter, Das Allerhelligste Sakrament, das wahre Brot der Seele, vezano K 3-—.
Wiseman — Faber, die heiUge Eucharistie. Das heil. Altarssakrament, oder die Werke und Wege Gottes, vezano K 2-40.
Louvigni, das verborgene Leben mit Christo in Gott, vezano K 1-50.
StlegUtz, Reumotive fiir die Kinderbeicht. K 120. vezano K 1-80.
Zapletal, Kurze Anreden zur Vorbereitung auf die erste hI. Kommunion 80 v.
Za mesec junij.
Hortmanns, Herz Jesu-Predigten, K 2-40.
Hurter, Entwiirfe zu Herz-Jesu-Predigten. K 110.
Hattler, Winke, Themen und Skizzen zu Herz-Jesu-Predigten. K 1-80.
Beck, Das hI. Herz Jesu und die Manner. 78 v.
Hattler, Die 9 Liebesdlenste zu Ehren des gSttl. Herzens Jesu in Betrachtungen dargelegt, vezano K 3-60.
Hattler, Der Weg zum Herzen Jesu, vez. K 2-50.
Hattlor, Der Geist des Herzens Jesu, geolfenbart in den hI. Evangelien, vezano K 2-40.
Leitgeb, Das dem heU. Herzen Jesu geweihte
Jahr. Betrachtungen zu Ehren des hI. Herzen Jesu fiir Ordenspersonen und fromme Welt leute, vezano K 3-30. Seebock, Kleines Herz Jesu Brevier, Tagzeiten
fiir jeden Tag der Woche, vezano K 1-—. Hattler, Stillleben im Herzen Jesu. K 2-16.
Druge važne novosti.
Ender Anton, Skizzen litr Predigten und Vor-trage. Broširano K 7-—.
Ta bogata zbirka znanega pisatelja je izboren pripomoček za cerkvene govornike ob raznih prilikah.
Vstaja Škenderbegova. Zgodovinska povest, broširana 60 vin., vezano 80 vin. Poveljnik turške konjenice se zaveda svojega pokoljenja, se postavi na čelo krščanske armade in premaga krščansko deklico. Povest je silne zanimiva.
Deutl Hermann, Exempelbuch fiir Predigt. Schule und Haus. Eine Sammlung ausgewahlter Bei-spiele vorvviegend der neueren Zeit, uber sarn-tliche Lehren des kath. Katechismus. K 4-80-Hickmanns geographisch-statistischer Taschen. atlas von Osterreich - Ungarn. Vezano K 5-—. Podaja nam popolno najnovejšo Statistike naše države in precizno dovršene zemljevide v priročni žepni obliki.
Jeglič Dr. Anton Bonaventura, Mladeničem .1 zvezek. Obramba vere K 1—. Ne le mladeniči temveč vsi Slovenci naj či-tajo to zlato knjigo, da bodo pravilno poučeni o resničnosti naše svete vere in jo vedeli braniti in zagovarjati pred neutemeljenimi predsodki in ugovori.
Beneš-Trčbizsky, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. Broširan K 3-20, vezano K 4-30. Ta povest je za probujo narodne zavesti izredne važnosti, popisuje nam pokristjanjene polabskih Slovanov, onega naroda, ki se je naj-delj in najbolj vstrajno bojeval zoper nemško nasilje, katero je z mečem v roki vsiljevalo križ in najblažje verske svetinje izrabljalo v svoje korist.
Verne Jules, Pet tednov v zrakoplovu. Trije Angleži raziskujejo Afriko. Po zapiskih dr. Fer-gusona. Vezano v platno K 3'80. Jules Vernove spise prestaviti v slovenščinu je srečna misel; naše ljudstvo bo sledilo geni-jalnemu pisatelju širom sveta z napeto pozornostjo in se bo pri tem izredno izobrazilo, kei ravno spisi tega pisatelja so svetovno znan: kot najboljši med priporočljivimi spisi, ki dru žijo zabavo s poučnim in vzgojnim namenom
Pse te Knjige se m tiidž«Jmml Ilirija" prel Karol Man v Krmilu
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan štefe.