Boštokia plačana v gotovini ri /n .. Abb. postale I gruppo “ LCIia OU llf TRST, nedelja, 7. julija 1968 Leto XXIV. - Št. 156 (7049) Danes lil. partizanski tabor na Opčinah Z?. su>.* o. Si v toju se zrcali premajhna zadetost, da se v korist Slovenit' učinkovito ukrepa, kar nas močno vznemirja. Hudo smo pa Pr,zadeti in ponižani spričo dej-stva, da se z nami ravna dru-Sače kakor z nemško manjši-5° v deželi Trident — Zgornje Poadižje. Malo je vprašanj v zvezi z nami, ki so se začela urejati in še niso popolnoma urejena. Obsegajo morda šolstvo v tržaški in goriški pokrajini ter podpore slovenskim organiza cijam iz državnih sredstev. Ali naj sklepamo, da se izjava, ki govori o še nepopolno rešenih vprašanjih, omejuje samo na šolstvo in podpore? Preveč je povsem nerešenih ali zasilno, via facti, rešenih vprašanj, ki terjajo drugačno in točnejšo programsko formulacijo. Naj pri tem omenimo samo še neuzakonjeno pravico pismene in ustne uporabe slovenskega jezika v javnih uradih in na sodiščih; pravično zastopstvo v javnih službah ter pravico do javnih napisov v slovenskem jeziku. Gospod predsednik. Slovenska kulturno gospodarska zveza, ki izraža stališča številnih pomembnih slovenskih kultur nih, strokovnih zvez in drugih organizacij, prek njih pa razpoloženje velikega števila slovenskega prebivalstva v treh pokrajinah dežele se s tem pismom pridružuje vsem kritičnim glasovom v samem deželnem svetu v gotovosti, da enako mislijo vsi Slovenci, ne glede na politično in ideološko pripadnost. Zaradi tega pričakujemo, gospod predsednik, da boste v zaključnih besedah, ki jih boste izrekli ob koncu razprave o programski izjavi, spremenili stališče in obvezali odbor, da se bo zavzel za rešitev vprašanj slovenske manjšine v vsej deželi in da bo terjal od osrednjih oblasti pooblastila, da dežela lahko ukrepa v prid slovenske manjšihe. Sprejmite, gospod predsednik, izraze našega globokega spoštovanja. Predsednik: (Boris Race) Trst ne more več čakati Danes bo na Opčinah IH. partizanski tabor, ki ga priredi Zveza partizanov — ANPI. Ob 10. uri se odpre razstava, popoldne pa bo kulturno-zabavni spored. Udeležite se ga v-velikem številu. Položaj v tržaški industriji postaja iz dneva v dan težji: statistike kažejo, da se obseg zaposlenosti postopoma krči, predvsem v ladjedelstvu in v vseh tistih industrijskih, pa tudi obrtniških dejavnostih, ki so tako ali drugače povezane z gradnjo ladij. Položaj je toliko slabši, ker delavstvo ne veruje več v besede tistih, ki obljubljajo Trstu rožnato bodočnost, temveč zahteva stvarno uresničevanje določb tako imenovanega načrta CIPE (Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje). Težave na področju ladjedel-stva so se za Trst pričele kmalu po podpisu rimskega sporazuma o evropskem skupnem tržišču pred dobrimi 11 leti: vzporedno s tem, kar se je dogajalo na splošno v svetu, so se naročila novega ladjevja po daljšem razdobju ugodne konjunkture začele manjšati tako je znašal obseg novih naročil v letih 1955 do 1957 poprečno po 15,000.000 ton na leto, leta 1958 pa le še 2,000.000 ton; pri naročilih italijanskim ladjedelnicam, ki so znašala v razdobju 1955-57 poprečno po 900.000 ton na leto, pa so odpisi že zagotovljenih naročil za 200.000 ton na leto presegali nova naročila. Pod vplivom splošnega vala pesimizma, ki je zajel ladjedelnice zlasti v Evropski skupnosti je Italija sklenila skrčiti zmogljivosti svojih obratov s 680.000 na 380.000 ton novega ladjevja na leto. Fincantieri je do leta 1964 pripravila načrt, po katerem naj bi se državne ladjedelnice združile in modernizirale, tako da bi postale konkurenčne ladjedelnicam iz drugih dežel. Svojih šest obratov (Ansaldo v Sestriju, Ansaldo v Muggianu in Ansaldo v Livornu, Sv. Marko v Trstu, CRDA v Tržiču in Navalmeccanica v Castellamare di Stabia) je sklenila združiti v tri večje obrate (Ansaldo v Sestriju, CRDA v Tržiču in Navalmeccanica v Ca-stellamaru): v prvem obratu bi gradili pretežno ladje za prevažanje razsutih tovorov, v drugi petrolejske ladje, v tretjem pa vojne ladje. Leta 1966 je Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje na podlagi posebne študije, ki jo je na pod- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllllllllllllllllllllllllllllllllltllMIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllltllllllliflllllUllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllll NASERJEV OBISK V MOSKVI SZ bo še dalje pomagala ZAR in drugim arabskim državam Skupni manevri jordanske, sirske in iraške vojske v severni Jordaniji MOSKVA, 6. — Predsednik ZAR Naser, ki je prišel v četrtek v Moskvo na uraden obisk, se je danes že tretjič pogovarjal s sovjetskimi voditelji Brežnjevom, Kosiginom in Pod-gornim Uradno sporoč.io pravi, da sta delegaciji »iskreno izmenjali mnenje v toplem in prijateljskem o-zračju« o Srednjem vzhodu in o odnosih med obema državama. Zvedelo se je, da je Naser znova menjal svoj program za prihodnje dni. Ne bo šel namreč na počitek k Ornemu morju, temveč bo ostal blizu Moskve, kjer bo nadaljeval razgovore s sovjetskimi voditelji Predsednik Naser je danes na kosilu, ki ga je priredil sovjetskim voditeljem, med drugim izjavil: Tudi Ce smo tu malo časa, smo lahko ugotovili trdnost prijateljstva, ki veže Sovjetsko zvezo in Arabce. Prepričani smo, da Sovjetska zveza podpira Arao-ce in njihove pravice. Sovjetska zveza nam je pomagala med krizo Srednjega vzhoda. Sovjetski voditelji so potrdili, da nam bo do dajali vso svojo pomoč za o-svoboditev naše zemlje. Arabsko-sovjetsko prijateljstvo se bo vedno bolj razvijalo, ker sloni na načelih svobode, neodvisnosti in človeškega napredka.« Predsednik Podgorni je v svojem odgovoru izrazil veliko zadovoljstvo nad razgovori s predsednikom Naserjem. Dejal je: «Ti razgovori so ponovno potrdili, da je naše prijateljstvo trdno in neuničljivo.« Podgorni je znova poudaril, da bo Sovjetska zveza še dalje pomagala ZAR ter da se bo arabsko - sovjetsko prijateljstvo še dalje razvijalo. Iz Bejruta poročajo, da so enote jordanske, sirske in iraške vojske zaključile skupne vojaške manevre v severn' Jordaniji. Namen manevrov je vežbat.: čete treh držav, da zadržijo morebitno izraelsko ofenzivo prot, tem področjem. Mnogi arabski strategi namreč meni.'o, da bi v primeru iz raelskega napadu na Arabce bila Jordanija glavni obiekt ofenzive. Znano je namreč, da je to obmejno področje z Izraelom podvrženo največjim trerjem na arab-sko-izraelski meji. Ta črta je dol ga 48 kilometrov južno od Galilejskega morja. To je edino pod ročje, kjer arabsko topništvo lahko neposredno ogroža izraelske kibuce. Zato se Arabci bojijo, da bo Izrael prej ali slej izvršil svoj napad prav na tem področju. Ugotavlja se, da ti skupni manevri predstavljajo nekako spremembo v odnosih med Sirijo in Jordanijo Sirija, ki ima naprednejši režim, je d.i sedaj odklanjala sodelovanje s konservativno toda zmerno jordansko monarhijo. Tudi Huisen n: rad dovolil prihoda sirskih čet na jordansko o-zemlje. Spričo dejstva, da so te čete skupno z iraškimi zdaj prišle na jordansko oiemije, kaže, da se Jordanija zelo boj izraelskega napada na svoje severno ozemlje. Uradni predstavnik egiptovske vlade Zajat je danes izjavil, da se Egipt ne bi upiral povratku varnostnih sil OZN na egiptovsko ozemlje, če bi to bilo potrebno za izvajanje resolucije varnostnega sveta z dne 22. novembra 19G7. V ponedeljek bo prišel v London U Tantov predstavnik za Srednji vzhod Gunnar Jarring. Sestal se bo z jordanskim ministrskim predsednikom. Oba se bosta sestala tudi z britanskim zunanjim ministrom Stewartom. Stevvart je izjavil, da so izjave egiptovskega zunanjega ministra Riada v Kopenhagnu spodbudne. Riad je namreč izjavil med drugim: «Sprejemamo stvarnost in del te stvarnosti je Izrael. Sedaj želimo živeti v miru.« Na drugi strani pa je ameriški državni departma javil, da so prodali Izraelu protiletalske izstrelke «Hawk». Prodali so jih na kredit in ni znano njih število. BEOGRAD, 6. — V Beograd je prispela danes gospodarska delegacija Venezuele. V delegaciji, ki jo vodi zunanji minister dr. Raul Nas, so zastopniki vseh važnih vej državnega in zasebnega področja gospodarstva. Delegacija se bo med sedemdnevnim bivanjem v Jugoslaviji pogovarjala z jugoslovanskimi gospodarstveniki o možnosti razširitve medsebojnih gospodarskih stikov, za kar je obojestransko zanimanje. MED SVOJIM KRATKIM OBISKOM V PARIZU Tajnik OZN U Tant se je včeraj pogovarjal s Harrimanom in Vame jem ter Xuan Tuyem Na obeh straneh so zelo zadržani in ne dajejo nobenih informacij, U Tant pa je sporočil, da so razgovori bili «zelo koristni» - Ameriški bombniki sistematično bombardirajo vasi na demilitariziranem področju - Tisoč ameriških vojakov vrženih iz boja med umikom iz Ke Sanha PARIZ, 6. — Glavni tajnik OZN U Tant je prišel okoli poldne v Pariz, kjer je ostal nekaj ur. V Pariz je prišel na vabilo francoske vlade in je popoldne odpotoval v Ženevo, kjer bo od jutri dalje predsedoval poletnemu zasedanju gospodarskega in socialnega sveta Združenih narodov. Najprej se je U Tant zadržal s svojimi sodelavci na pariškem sedežu OZN, zatem je odšel v francosko zunanje ministrstvo, kjer sta ga sprejela zunanji minister Debre in francoski stalni delegat v OZN Berard. Debre je povabil U Tanta na kosilo, katerega so se udeležile številne osebnosti. V zunanjem ministrstvu je U Tant- ostal do 15.20 po francoskem času. Izjavil je, da je imel z Debrejem «zelo koristne razgovore o vprašanjih skupnega interesa, ki se tičejo Francije in Združenih narodov in ki so zajemali v enaki meri Vietnam in Srednji vzhod« Neki časnikar je U Tanta vprašal, kaj misli o izjavah v ZDA o potrebi ustavitve ameriškega bombardiranja v Vietnamu. U Tant je odgovoril: «To predlagam že tri leta.« Na vprašanje, ali je optimist glede Srednjega vzhoda, je odgovoril: «Vse bo odvisno od informacij, ki jih bom dobil od Jarrdnga.« Dodal je, da bo Jarring prišel čez nekaj dni v New York Zatem je U Tant odšel na a-meriško poslaništvo, kjer se je sestal s Harrimanom. Se prej je časnikarjem izjavil, da je predlagal, naj se današnji razgovor omeji samo na vietnamsko vprašanje. Na vprašanje, ali ima posebne predloge v zvezi z razgovori med ZDA in Severnim Vietnamom, je odgovoril, da ne. Dodal je, da je prišel v Pariz, da zve, kako daleč so prišla pogajanja. «Do tega trenutka, je dejal, je moje mnenje enako kakor pred nekaj tedni. Mislim namreč, da bo dolg proces.« U Tantov razgovor s Harrimanom je trajal eno uro. Navzoč je bil tudi Cyrus Vanče. Po razgovoru je U Tant izjavil, da so ime- li plodno izmenjavo misli o Vietnamu. Na vprašanje, ali je optimist, je U Tant poudaril, da je v sedanjem trenutku vedno težko napraviti kakršno koli oceno. Toda važno je še dalje iskati mirno rešitev. Na vprašanje, ali pričakuje od teh razgovorov kak uspeh, je odgovoril: «Ne vem, gospod Harri-man je v boljšem položaju, da vam to lahko reče.« Harriman pa je izjavil: «Vedno smo zadovoljni, ko se gospod U Tant zam ma za to zadevo, ker bi posredovanje Združenih narodov v nekem trenutku lahko bilo koristno. Toda ne v sedanjem trenutku.« Iz ameriškega poslaništva Je U Tant odšel na sedež sevemoviet-namske delegacije v spremstvu ravnatelja informacijskega centra Združenih narodov v Parizu Par-kerja, ki je za tolmača. U Tantov razgovor s Xuan Tu-yem je trajal poldrugo uro. Po razgovoru ni nič izjavil, temveč je samo pozdravil časnikarje. Predstavnik severnovietnamske delegacije Ngujem Tanh je pozneje izjavil, da je razgovor med U Tantom in Xuan Tuyem potekal v korektnem in resnem ozračju. Poudaril je, da je sestanek zahteval U Tant, ki ga je Xuan Tuy sprejel «kot azijskega politika« (in torej ne kot glavnega tajnika OZN). Opazovalci so zagotovili, da na U Tantovem avtomobilu ni bilo značke Združenih narodov, ko je prišel na sedež sevemo-vietnamske delegacije. Predstavnik je izjavil, da je Xuan Tuy obrazložil U Tantu, da so za rešitev vietnamskega vprašanja štiri točke, ki Jih Je predložila Vietnamska demokratična republika, korektna podlaga, in je dodal, da je bistveni smoter pa- riških razgovorov določiti brezpogojni konec ameriškega bombardiranja na severu in zatem začeti razgovore o drugih vprašanjih, ki se tičejo obeh strani. Xuan Tuy je tudi poudaril dobro voljo hanojske vlade in zgrešeno stališče ameriške strani, ki vedno zahteva recipročnost, kar je nesmiselno. Zaradi tega niso razgovori do sedaj napredovali. Dalje je hanojski predstavnik Izjavil, da je U Tant obiskal Xuan Tuya, zato da poizveduje o sedanjem stanju razgovorov, da pa ni imel nobenega novega predloga. U Tant je izjavil, da še vedno želi brezpogojni konec bombardiranja Severnega Vietnama. U Tant je nekaj po 20. uri odpotoval v Ženevo. Časnikarji niso mogli dobiti nobenega odgovora na svoja vprašanja, ki so jih bili poslali U Tantu pismeno. Hkrati je informacijski center Združenih narodov v Parizu objavil sporočalo, kd pravi, da so na razgovorih med U Tantom in De brejem obravnavali veliko število vprašanj, ki se tičejo Franci je in Združenih narodov. Sporočilo dodaja, da se je U Tant sestal popoldne s Harrimanom (n Vancejem potem pa s Xuan Tu-yem in da so razgovori bili po mnenju U Tanta zelo koristni. V Parizu so v pooblaščenih kro- (Nadaljevanje na 2. strani) ročju državnega ladjedelstva o-pravila strokovna komisija pod vodstvom podtajnika Carona, predlagala IRI — Fincantieriju, naj koncentrira svoje ladjedel-stvo kar na eni sami organizaciji, kakor se je pozneje tudi zgodilo z nastopom «Italcan-tieri«. Dogodki, ki so sledili tem sklepom, so znani: na našem področju so sklenili preusmeriti proizvodnjo v ladjedelnici Sv. Marka na popravila starih ladij. Obrat so združili s Tržaškim arzenalom. To pomeni, da je Sv. Marko nehal obstajati kot ladjedelnica. Tovarna strojev ima prav tako dneve štete. V zameno za te velike zgube ne le v prestižu, ampak tudi materialno v številu delovnih mest, so osrednje gospodarske oblasti sklenile zgraditi v bližini Trsta veliko tovarno dieslovih motorjev, postaviti velik 300.000-tonski zidan dok v Arzenalu-Sv. Marku, zgraditi v bivši ladjedelnici Sv. Roka v Miljah napravo za čiščenje ladij, ter občutno potencirati tržisko ladjedelnico, v manjši meri pa ojačiti tudi druge državne industrije na Tržaškem, tako železarno Italsider, Stabilimenti Meccanici Triesti-ni in nekatere druge obrate. Bilanca omenjenih preobrazb naj bi se po opravljenih delih zaključila, kar se števila zaposlenega delavstva tiče, v ravnovesju: poprej je bilo pri CRDA 3300, v Tržaškem arzenalu pa 1200 ljudi zaposlenih, skupaj torej 5500 ljudi; po opravljeni preobrazbi pa naj bi bilo v delovnem razmerju pri Ital-cantieri 1200, v Tržaškem ar-zenalu-Sv. Marku 2100, pri IRI-GMT pa 2200 ljudi, skupaj ponovno 5500 ljudi. Toda kakor je bilo pričakovati, se progra-matične izjave in obljube mnogo hitreje dajo kakor pa se dejansko uresničujejo. Formalnopravna preobrazba tukajšnje IRI industrije je bila kmalu pod streho; 2. avgusta 1966 so v Rimu še razpravljali o načrtu UTI: marca 1967 pa so v Tržiču že splavili prvo ladjo pod firmo «Italcantieri». Drugače pa se razvijajo konkretna dela, predvidena v načrtu CIPE: tovarna Grandi Motori Trieste, na katero so zlasti u-perjene zaskrbljene oči tržaškega delavstva, je še vedno le maketa, z njeno gradnjo so v zamudi skoraj za leto dni; v drugih obratih, 0 katerih je govor v načrtu CIPE, se obseg zaposlenosti krči, namesto da bi se večal (najbolj viden primer za to je v obratu Stabilimenti Meccanici Triestini, kjer dela danes 150 delavcev manj kakor konec leta 1966); ravnateljstvo Italcantieri, ki naj bi štelo 1200 tehnikov, jih šteje le 800 in določeni znaki kažejo, da bo pri tem tudi ostalo, medtem ko je bilo prvotno rečeno, da bo število voditeljev in tehnikov v službi pri ravnateljstvu družbe doseglo 1100 do 1200, Kdo in kdaj bo začel graditi zidani dok v Tržaškem arzena-lu-Sv. Marku? Kako se je iztekel ustrezen natečaj? Kdaj se bo začela graditi naprava za čiščenje ladij v Sv. Roku? Kdaj se bo začela graditi tovarna Grandi Motori Trieste Kaj pa velika livarna, ali jo bodo zgradili pri Boljuncu, kakor j^e bilo prvotno zagotovljeno, ali v Genovi, kamor jo vlečejo dr J interesi? Na kakšna naročila lahko računa odslej dalje Sv. Marko? Kolikšen del »velikega Trsta« bo uresničen do leta 1970? To so vprašanja, ki zahtevajo hiter in nedvoumen odgovor, kajti tržaško delavstvo ne more več čakati in živeti v stalni negotovosti glede tega, kaj ga čaka v prihodnje. Poziv črncem, naj bojkotirajo olimpijske igre v Meksiku Opravičilo ameriške vlade poslaniku Lesota • FBI podpira rasiste? WASHINGTON, 6. — Pastor Jesse Jackson in ravnatelj mobilizacije za pohod revnih je pozval črnske atlete, naj se letos ne udeležijo olimpiade v Meksiku ter naj ponesejo o-limpijske bakle v južne države in v revne četrti mest, da protestirajo proti revščini v Ameriki. Ameriška poddsta Tommy :n Lee Evama sta začela kampanjo za bojkot olimpiade. Pridružil se jima je črnski profesor Ed-wards. Pozneje so tudi igralci košarke Lew Alcindor, Lusiuc Al-len in Michel Warren ter Bob Lamier odklonili udeležbo pri pripravljalnih olimpijskih tekmah, in tudi drugi črnski športniki so napovedali tak namen. Ta bojkot temelji na zahtevi, naj se Južna Afrika izključi z olimpijskih iger, ki se bodo začela 12. oktobra. Poleg tega zahtevajo, naj se predsednik olimpijskega od- bora ZDA Avery Brumdage razreši. Diplomatski incident v Dallasu, v katerega je bil zapleten poslanik Lesota Molapo, je bil poravnan. Eden od odbornikov mestne uprave v Dallasu je namreč prišel osebno pred 7.000 delegatov konference in je prebral izjavo, ki pravi, da Dallas izraža nezadovoljstvo nad dejstvom, da so nekateri daiaški meščani »pokazali {»manjkanje čuta gostoljubja do tujega obiskovalca.« V \Vashdngtonu Je visok funk- cionar državnega departmaja o biskal poslanika Lesota in mu sporočil globoko obžalovanje a-meruške vlade. Poslanik je izjavil, da ni predložil formalnega protesta, temveč je pisal državnemu tajniku Deanu Rusku in izrazil upanje, da bodo v bodoč* preprečili take inoidente. Lastnik lokala, kjer niso hoteli postreči poslaniku Lesota, je enako ravnal proti skupini belih delegatov, ki so prišli v lokal skupno s črnci, da se postavijo proti rasističnemu ravnanju lastnika. Značilno je, da je lastnik lokala izjavil, da mu je FBI zajamčila, da lahko odklanja postrežbo črncem. V Washimgtonu so sicer to zanikali, vendar pa je le značilno, da se je lastnik omenjenega lokala na to skliceval. KOMENTARJI LEONEJEVE IZJAVE Včeraj dva ustanovna sestanka struje «Socialistična avtonomija^ Preti, Matteotti, Romita in Zagori proti odsotnosti socialistov iz vlade * Longo in Pajetta močno kritizirata leonejevo izjavo RIM, 6. — Po včerajšnjem programskem govoru predsednika vlade Leoneja v poslanski zbornici in v senatu, je nastopilo zatiSje, ki bo trajalo do ponedeljka popoldne, ko se bo v poslanski zbornica za čela debata o Leonejevem govoru Bolj aktivni so edino socialisti: spričo bližine kongresa stranke — v oktobru — imajo vse struje dogovore in sestanke. Na teh sestankih prihajajo do izraza že več ali manj znana mnenja in ocene političnega položaja, okrog katerih so se posamezne skupine zbrale. Danes so na teh sestankih govornik; ocenjevali tudi Leonejevo izjavo. Za jutrišnji «L’AvanU» je napisal uvodnik posl. Orlandi, ki pravi med drugim, da ima Leonejeva izjava svoje sence, svojo svetiooo in svoje vrzeli. Tako Orlandi pozitivno sprejema napovedi o univerzitetni reiormi, o obveznosti za deželne zakone, o davku na vatikanske ODveznice, o obvezi za oo-novo italijanske delegacije v evropskem parlamentu na osnovi predstavništva vseh sektorjev. Kar pa zadeva vrzeli, navaja Orlandi zadevo SIFAR. V Altiniji (Treviso) so se sestaii socialisti, ki so uradno ustanovili strujo »Socialistična avtonomija« za Tri Benečije Sestanka so se udeležili pokrajinski predstavniki PSU iz Beiluna, Verone, Padove, Rovigo, Trsta, Trenta in drugih mest. Delegacijo iz Benetk je vodil posl. Matteotti, posl. Reggiani pa delegacijo iz Trevisa. Med drugimi sta govorila 'posl. Preti in Matteotti. Prvi je dejal, da presenečajo iz jave nekaterih predstavnkov PSU, ki so bili zelo rezervirani ali celo kritično nastrojeni do vlade, v kateri so sodelovali socialisti, sedaj pa kažejo toliko zaupanja v vlado Leoneja, čeprav je to enobarvna demokristjanska vlada, v kateri je celo odsotna katoliška levica. Skoraj bi se zdelo, je nadaljeval Preti, da bi lahko kar zadostovalo, če bi pustili KD samo na vladi za dobro vodstvo Italije. Taka stališča seveda ne morejo spodbujati volivcev, da volijo za združeno socialistično stranko. Izjave predsednika vlade v bistvu ponavljajo programske teme pre.š-n;e vlade levega centra; nekatere zahteve sta socialistična in republikanska s transa postavili še pred volitvami. Tu imam pred vsem v mislih, je dejal Preti, kot bivši finančni minister davčno reformo ter zavrnitev zakonskega načrta za oprostitev davka na delnice v vatikanskih rokah. Preti, ki je bil odločen nasprotnik mnenja, naj socialisti ne sodelujejo v vladi, ie dejal, da je zelo značilno pismo Nennija socialistom v Rovigu; v tem pismu tudi Nenm odločno nastopa proti odsotnosti socialistov iz vlade. Matteotti je dejal, da se je enobarvna vlada predstavila parlamentu z izjavo, ki kaže dobro voljo in sposobnost predsednika vlade. Seveda pa je program preširok za vlado s časovno omejitvijo, ki si jo je postavila. Objektivna perspektiva, ki jo ima vlada pred seboj, je kratkotrajnost, ki ne more omogočita niti resnega začetka in dokaza za njeno zakonodajno in upravno dejavnost. Struja ((Socialistična avtonomija« Je imela zborovanje tudi v Genovi; udeležila sta se ga med drugim posl. Romita in Zagari. Tudi Romita je kritiziral večino v socialistični stranki, ki je dopustila, da je prišlo do enobarvne vlade. Vlada se je predstavila s programom, ki bi lahko popolnoma izpolnil še več kot eno samo legi-slaturo in z nekaterimi predlogi, ki jih najbrž Leone ne bo mogel realizirati, a dajejo nekak napreden videz negibnosti enobarvne vlade. Poslanec Zagari pa je dejal, da sicer nihče ne namerava napraviti Nennija za voditelja posamezne frakcije; on je in ostane simbol enotnosti stranke. Pač pa je Zagari poudaril, da ima njegova skupina skupaj z Nennljem voljo, da se dokonča proces socialistične združitve, ki sta ga sotaj-nika stranke ovirala. Prisotni so na koncu soglasno sprejeli resolucijo, s katero negativno ocenjujejo odsotnost socialistov iz vlade ter se zavzemajo za obnovitev levega centra. Generalni tajnik KPI Longo je danes govoril na neki delavski manifestaciji v mali športni palači v Milanu. Dejal je, da sedanje gibanje delavcev in kmetov predstavlja svarilo vladi Leonejeva vlada, je dejal Longo, namreč misli, da lahko umakne z dnevnega reda velike probleme, ki tarejo državo in delavske množice. Domišlja si, da ji ni treba upošteva'.’ rezultatov 19. maja, ki so obsodili politiko levega centra. Nismo mi tisti, ki bi slikali položaj črno, je dostavil Longo. Toda pogledati je samo treba, kaj se dogaja v Palermu, Genovi, Trstu, važnih mestih ki jih drži v kleščah huda gospodarska kriza. Pogledati je treba, kaj se dogaja na italijanskem podeželju, velika demonstracija včera v Rimu je bila zelo zgovorna. Stanje, v kakršnem je levi center zapustil državo, je posledica gospodarske politike, ki je skrbela vedno in samo za dobičke velikih monopolov ter se na neodgovoren način borila proti zahtevam za delo in svobodo delavcev in mladih generacij, je dejal Longo. V Firencah pa je imel govor posl. Gv.ncarlo Pajetta, ki je tudi komentiral Leonejev govor. Rekel je, da sta dva načina, da se nič ne pove, ali bolje, da se skrije volja, da se v prihodnjih mesecih nič ne naredi. En način je v tem, da se na hitro opravi z nekaj frazami, drugi pa je v tem, da se v morju besed potopijo vsi problemi, ki jih je mogoče reševati v več letih in da se pri tem hote pozabi prav to, kar je nujno in kar bi se lahko začelo takoj reševati. Leone je izbral drugo metodo, je dt-jal Pajetta. Pozabil je na SIFAR, Federconsorzi in končno ni omenil ne prenehanja bombardiranja Severnega Vietnama in ne vzpostavitve diplomatskih stikov z Italijo in severnovietnamsko republiko. U Tant (Nadaljevanje s 1. strani) gih sporočili, da ima ameriška delegacija v Parizu redne stike z nekaterimi diplomati v francoski prestolnici, da jim poroča o poteku pogajanj Stike ima s člani britanskega in sovjetskega poslaništva, s člani poslaništev šestih držav, ki sodelujejo skupno z ZDA v napadalni vojni v Vietnamu, ter s člani poslaništev Indije, Poljske ln Kanade, ki pripadajo mednarodni nadzorstvena komisiji nad premirjem v Vietnamu. Hanojsko zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, ki pravi, da ZDA pošiljajo bombnike «B 52» nad demilitarizirano področje, kjer vse vprek bombardirajo tamkajšnje vasi. Te vasi obstreljuje tudi topništvo ameriškega sedmega ladjevja ter ameriško topništvo južno od tega področja Ob 17. vzporedniku so se ameriški vojaki včeraj spopadli z vojaki osvobodilne fronte. Najhujši spopad je bdi blizu ameriškega oporišča Camlo. Američani so izvedli napad, toda osvobodilne sile so se učinkovito branile ter so se umaknile, šele ko so Američani dobili ojačemja. Na istem sektorju so osvobodilne sile napadle ameriške enote, katerim Je prihitelo na pomoč topništvo, in šele tedaj so se osvobodilne sile umaknile. Spopadi so bili tudi na drugih sektorjih. Tiskovna agencija Južno Vietnam ske osvobodilne fronte Javlja, da so osvobodilne sile od 26. junija do 4. Julija vrgle iz boja tisoč ameriških vojakov, ki so se umikali iz oporišča Ke Sanh. Nova presaditev za dr. Blaiberga CAPETOVVin, b. - Zdravstveno stanje dr. Philipa Blaiberga, kateremu je dr. Bamard januarja letos presadil srce, se v zadnjih dneh ni izboljšalo. Kot je znano, je moral Blaiberg zaradi kompli- kacij na pljučih ponovno v bolnišnico Groote Schuur. Čeprav imajo zdravniki njegovo zdravstveno stanje za resno, njegovo življenje ni v nevarnosti. Zvečer so javili, da se je njegovo zdravstveno stanje ponovno poslabšalo. Dr. Barnard in njegovi pomočniki so začeli razmišljati o možnosti, da bi Blaibergu presadili novo srce. Poročilo vodstva bolnišnice Groote Schuur sicer ne govori o slabem delovanju srca. Nekateri zdravniki so celo izjavili, da zaradi zdravljenja vnetih jeter in pljučnice ni potrebna nova presaditev. Pri tem poudarjajo, da je prvi mož, kateremu je dr. Barnard presadil srce, Louis \Vashkansky u-mrl zaradi pljučnice, medtem ko je novi organ popolnoma pravilno delal. Zvedelo se je, da je Blaiberg v sterilizirani sobi in stalno pod zdravniškim nadzorstvom. Ni znano, če imajo zdravniki že na raz polago srce za ponovno presaditev. Na vsak način se je zvečer še vztrajnejše govorilo o poslabšanju Blaibergovega stanja in o novi presaditvi. Po vesteh, ki krožijo v bolnišnici Groote Schuur se dr. Barnard namerava lotiti dvojnega kirurškega posega in sicer presaditve srca ln pljuč. Vprašanje je samo, če bo imel Barnard na razpolago istočasno oba organa. Spet orožje v Gornjem Poadižju BOČEN, b. — Karabinjerji bo-censkega preiskovalnega oddelka so odkrili v neki votlini nedaleč Komisija EST o francoskih ukrepih BRUSELJ, 6. — Izvršna komisija evropske gospodarske skupnosti je načelno sprejela zahteve Franclje glede Jeklarskega sektorja v zvezi z gospodarskimi težavami, ki so nastale v Franciji. Odgovor Je bil ugoden tako glede pomoči za izvoz kakor glede določitve kontingentov za uvoz. Uvozni kontingenti so bili določeni na 390.000 ton na mesec, od katerih 377.000 iz držav skupnega tržišča in 13.000 iz drugih držav. V tem niso všteti, kontingenti državne trgovine, glede katere veljajo dvostranski sporazumi. Komisija si pridržuje pravico' nadzorovati pravilno izvajanje u-krepov. Poleg tega sl pridržuje pravico spremeniti ali razveljaviti te ukrepe v primeru, da bi razvoj v okviru skupnosti to zahteval. Celotno proučitev stanja na jeklarskem sektorju bo komisija skupnosti izvedla do 15. oktobra. ki pelje na Tonale in Mendolo, popolnoma so od ceste, dobro ohra njeno orožje nemške proizvodnje. Gre za brz trelko, dva saržerja, štiri puške «Steyer», dve puški «Budapest», 127 nabojev kalibra 9 za brzostrelko in 128 nabojev kalibra 9 za puško. Vse je bilo zavito v ovoj iz plastike. TOKIO, fi. - Jutri bodo na Ja ponskem volitve za obnovitev 126 od 250 sedežev v zgornji zbornici parlamenta. Predvideva se, da ne bo večjih sprememb v številčnem sorazmerju političnih sil. Bonn se pogaja z ZDA glede atomskih jamstev» NEW YORK, 6. - V uradnih krogih v VVashingtonu so potrdili, da so v teku razgovori z Zahodno Nemčijo o jamstvih prot. «sovjetskemu jedrskemu napadu*. Bonska vlada zahteva ameriška jamstva in ne upošteva zadevne resolucije varnostnega sveta OZN. ki jamči nejedrskim državam pomoč v primeru jedrskega napadi nanje. Poleg tega se bonska vlada boji, da bi atlantsko zavezništvo po svoji obnovitvi imelo krajše življenje kakor pogodba proti širjenju jedrskega o-rožja (25 let), zaradi česar bi bila Zahodna Nemčija, po trditvah bonske vlade, izpostavljena atomski grožnji. Neurje na Japonskem TOKIO, 6. — Dva mrtva, štirje pogrešani, enajst ranjenih oseb, popolnoma uničena hiša in najmanj 3000 poplavljenih stavb je posledica močnega dežja in nevihte, ki je zajela velik del otoka Honshu na Japonskem, kjer je prišlo tudi do prekinitve prometa na številnih cestah in železniških progah. Hijene napadajo otroke NOVi DjclLHl, b. — V severno-indijski pokrajini Bareilly je v zadnjih dneh zavladal preplah. Cele trope hijen so napadle in ubile najmanj 20 otrok. Divje živali so tudi v okolici glavnega mesta požrle nekaj otrok in telet. Kmetje so zahtevali od oblasti orožje, da bi se lahko lotili uničevanja teh nevarnih živali. VČERAJ V TRSTU Rekordi in izredni rezultati v drugem dnevu prvenstva Gentile 16,52 - Panerai 10”8 - Frinolli 49”8 - Trio 6,48 Prvaki še Pigni (800 m ženske), Arese (800 m moški), Grottini (disk ženske), Poggipollini (200 m ženske), Bertolin (3000 zapreke), Snia (4x100 m), Meconi (krogla), Pamich (hoja) Po mlačnem prvem dnevu se je krepko popravila osebna rekorda. državno prvenstvo v drugem dnevu zelo razživelo. Frinolli in Gentile pri moških ter Trio pip dekletih so poskrbeli, da je bil.i doseženih nekaj rezuitatov velike mednarodne in tudi svetovne vrednosti. Mlada Panerai je na progi 80 m z ovirami v predteku dosegla nov državni rekord s časom 10' ’8. Prejšnji rekord je bil dosežen pra ' v Trstu na državnem prvenstvu leta 1963 po zaslugi Bertonijeve z 11”. 400 M OVIRE Že prva panoga sporeda je navdušila občinstvo, ki je bilo nekoliko številnejše kot v prvem dnevu. Evropski prvak Frinolli je po pričakovanju zmagal z največjo lahkoto in takoj je med gledalci završalo. Neuradni fiasomerilci so izmerili atletu iz Rima 49"9 ali 50”. Vsekakor 'zreden rezultat. Kmalu je prišlo tudi uradm sporočilo, da Rezultati; 1. Arese (Fiat Torino) 1’50”2 2. Boriello (CUS Napoli) 1’50”8 3. Pozzi (Carabinieri) 1’51”3 4. Del Buono, 5. Tubaldi, Carabel- li je odstopil. MET DISKA (ŽENSKE) Poprečna vendar zanimiva panoga. Grottini jeva je povedla že od samega začetka, morala pa je stalno popravljati svoj rezultat, ker je Mionijeva tudi napredovala. Končni rezultat je bil 45.68 za prvo in 44.46 za drugo, čez 40 m je uspel met samo veteranki Fancello. Rezultati 1. Grottini (Fiat Torino) 45,08 2. Mioni (CUS Padova)' 3. Fancello (CUS Firenze) 42,36 4. Benericetti, 5. Cogoi, 6. Drudi. TROSKOK Prva serija skokov ni prinesla nič novega. Rekorder Gentile je poskus zgrešil in dosegel samo 15,01, že v drugem pa je gledalcem zastal dih. Izmerili se 16.31, samo 3 cm manj od državnega rekorda. V drugem skoku je bil Getile še vedno dober s 16.11, v tretjem pa je spravil gledalce na noge. Sodniki so dolgo merili in končno namerili 16,52, nov državni rekord in rezultat, s katerim se lahko zmaga na vsakem mednarodnem tekmovanju in pride tudi do kolajne na o- 44,46 1 limpijskih igrah. Gatti se je odre DANAŠNJI FAVORITI je Frinolli dosegel celo 49"8. 'Cas . v dn*,vu tekmovanj *>■ nrpHctnviia ipofcnv nalivna do oddali 15 naslovov državnih pr- predstavlja letošnji najboljši dosežek v Evropi in postavlja atleta na prva mesta v svetovnem merilu takoj za dvema Američanoma in Avstralcem Knokejem V borbi za vakov: 7 ženskih in 8 moških. Naši favoriti za vsako panogo so naslednji: MET KOPJA (ZENSKE) Mazzacurati iz Rima je sicer po- ORGANIZACIJSKI ODBOR ZA TRŽAŠKI VELESEJEM GOSPODARSKIH ZBORNIC SRS IN SRH (Socialistične republike Slovenije in Socialistične republike Hrvatske) se zahvaljuje spoštovanemu občinstvu za tako velik obisk juoslovanske razstave na XX. tržaškem velesejmu. Posebna zahvala trgovskim krogom za izredno zanimanje za razstavljene proizvo de in okrepitev trgovskih poslov, gospodarskim ustanovam in oblastem, ki so prispevale k lepšemu uspehu razstave. Irit&JUJdoGfvas KjCfWu MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT DIREKCIJA: KOPER Pristaniški trg 3 TELEFON: TELEX: 21-830 34-117 • carinjenje blaga • transportno zavarovanje blaga • kontrola transportnih dokumentov • dodajanje ledu in vskladiščenje blaga SPECIALIZACIJA * redni zbirni promet iz eviopskih centrov • čezmejni prevozi z lastnim kamionskim parkom • *<»ent organizacije LATA • blagovni tranzit preko pristanišč Rijeka in Koper • sejemska špedicija na sejmih in razstavah doma in v tujini Poslovne enote v vseh republiških sred!ščih, v vseh jugoslovanskih pristaniščih In ne vseh obmejnih prehodih ZAUPAJTE TRANSPORTE VAŠEGA BLAGA I N TE R EU RO Pl K O PER drugo ir*ito je prav na koncu Gior- Mazzacurati iz nama je sicer podani skiteal ogrozi i Ballatija. ki pa f rečna vendar stalno dosega oko je bil jasno pred ostalimi tekači. J *ar *tn™v Ballati je doae-el odličen čas M''9. j ^ahko vzamemo ■- afflgsjsr* s2 trs, Nsstznzt ?' “f1 (Carabinien) ^1 9 Favoritinje: Mazzacurati, Mion 3. Giordani (Carabinieri) 52 8 J Tlml_ J 4 Mazzi. 5. Mafeis, 6 Ghiduzzi. |,n 800 M ŽENSKE I bK,UK s GALICO Popolnoma nezanimiv tek in tudi! . Tef1Iluvanje se do začel° nekai nori oriča k..varnem Paola daJ ln Pod ve6ar bo zaČ31 slWKaU nekaj pod pricaK ivanjem. Pao d tucL reicorclei Diunisa, ki ie .zja- Pigm je povedla takoj po startu vil da namerava postaviti >ov ve- in je naskok stalno večala. Slogov- kurd) skok nad 5,10 m. Righi do no njen ten n prav najlepsi je vstkakor arugi, v Dorbi j tretji pa odraz precejšnje moči. Bolj za- mesto pa utegnejo Marianija ogio- nimiva je bila borba za drugo me- zah tudi drugi. Z zanimanjem pri- sto, v kateri je Ramello v ciljni ravnini prehitela Torello. Pogumno se je borila tudi Videmčanka Schia-vo, ki je dosegla 5. mesto in istočasno popravila deželni rekord na 2'16'8. Rezultati: 1. Pigni (C. Giuliano MI) 2'8”2 2. Ramello (CUS Torino) 2’U"3 3. Torello (Libertas Torino) 2’12”6 4. Fols, 5. Schdavo (GUALF Videm) 2’16”8, 6. Pattori. 800 M MOŠKI Tek je povsem zadovoljil gledalce. Po startu je potegnil Arese, ki pa se zaradi počasnega ritma ni mogel otresti zasledovalcev. Po prvem krogu je Arese vodil vse do 600 m kjer je skuša) pobegniti drugi favorit Del Buono. Poskus Del Buona je trajal slabih 100 m. Že v ciljno ravnino je namreč prvi pritekel Arese, ki je zmagal brez težav. Del Buono je popolnoma odpovedal. Drugi je bil presenetljiv Boriello, tretji pa Pozzi. Oba sta čakujemo Videmčane-vojake. Favoriti: Uionisi. Righi in Mariani. MJSJ KOPJA MOŠKI Letos še ni bilo v Italiji dobrih rezultatov. Dočakali smo povratek bivšega svetovnega rekorderja Lie-vora, ki resno misli na naslov prvaka. če bo ponovil dobre rezultate se utegne visoko uvrstiti tu-cb Defranzoni iz Gradiške l sedaj pra vojakih), katerega mlajši brat je deželni rekočdfer prav v metu kopja Favoriti: Lievore, Rodighiero in Defranzoni. 8« M OVIRE tŽENSKE) Zmagala bo skoraj gotovo Pa ntrai, ki je precej redna v doseganju dobrih časov. Najnevarnejše nasprotnica: Vettorazzo. Favoritinje: Panerai, Vettorazzo in Giuli. 400 M (MOŠKI) Trije Italijani so letos pretekli progo pod 47”. Ottolina )e od vseh najhitrejši in prvo mesto b! mu IIIIMMIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIlltlllUfllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllUlllllilii TENIS VVIMBLEDONSKI TURNIR Američanka Kingova premagala Tegartovo Na mednarodnem vvimbledon- skem turnirju je v finalu ženskih posameznic Američanka Jean Billie King premagala Avstralka Judy Tegart z izidom 2:0 (9:7, 7:5). V moških dvojicah sta v finalu Avstralca Newcombe in Roche odpravila svoja rojaka Rosewalla in Stolla s 3:2 (3:6. 8:6, 5:7, 14:12 in 6:3). V mešanih dvojicah sta Avstralca Flechter in Courtova premagala v zadnjem srečanju sovjetski par Metreveli - Morozova z 2:0 (6:1, 14:12). PLAVANJI Izredni časi v Šantl Clari Na mednarodnem plavalnem tekmovanju v Santi Clari v ZDA je komaj 14-letna Američanka Suc Pedersen postavila nov svetovni plavalni rekord na progi 200 me- DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja, 7. Julija ODBOJKA Ob 8.30 v Nabrežini Deželni finale moške promocijske lige • • • Moška D liga Ob 10. uri v Zgoniku KRAS - OLIMPIJA * * * Ob 10. uri v Trstu BOR - CSI FRIULI « • * Zjutraj v Kočevju Gostovanje ženske ekipe Brega NOGOMET Zjutraj v Kočevju Gostovanje članske ekipe Brega trov prosto s časom 2’09”5. Ta čas je za 2 desetinki sekunde boljši od dosedanjega rekorda, ki ga je postavila pred letom dni njena rojakinja Pam Kruse. Zanimivo je, da je mlada Peder-senova komaj nekaj minut prej izenačila tudi svetovni rekord na progi 200 metrov mešano s časom 2’25”. Ker je Pedersen postavila novi rekord kot prva plavalka štafete 4x200 metrov prosto je tudi ta ekipa, v kateri so plavale še William-sova, Fordyceva in Meyerjeva, postavila nov svetovni rekord s časom 8’46”4, medtem ko je bil dosedanji rekord za celih 6”4 slabši. Na istem tekmovanju je Ceho-slovakinja Olga Kočkova postavila evropski rekord na progi 200 metrov prosto s časom 2’14”4. mamimm Zmaga Jugoslavije v Bagusi na evropskem prvenstvu V nadaljevanju ženskega evropskega košarkarskega prvenstva na Siciliji je Jugoslavija premagala Francijo s 65:56 (36:22). ODBOJKA PROMOCIJSKI FINALE Presenečenje v Nabrežini Sokol in Breg izločena Sinoči je prišlo na igrišču Sokola v Nabrežini v finalu moške promocijske lige do velikega presenečenja: dva glavna favorita za o-svojitev prvega mesta, Sokol in Breg, sta bila izločena iz tekmovanja že v prvem večeru. Sinočnji izidi so bili namreč naslednji: ACEGAT - Sokol 2:0 (15:10. 16:14) Aurora — Breg 2:! (4:15, 15:12, 15:6) Kennedy — Audax 2:0 (15:12, 15:12) ACEGAT, Aurora in Kennedy se bodo danes zjutra, potegovali v treh medsebojni1’ srečanjih za vstop v moško D ligo, v katero se bo uvrstil zmagovalen tega turnirja. ne smelo uiti. Bello bo moral zelo paziti na mladega Fuslja. Kakovost finalnega teka bo predvidoma zelo dobra. Favoriti: Ottolina, Bello in Fusi 400 M (ŽENSKE) Donata Govoni starta kot absolutna favoritinja Pred kratkim je dosegla čas 53”9, ki je s /etovne vrednosti. Druga bo Paola Pigni, za tretje mesto pa Di se morali boriti Giumanini in Toccheoti. Videmčanka Schiavo ima realne možnosti za finale. Favoritinje: Govoni. Pigni in Giumanini MET KROGLE (ŽENSKE) Masocco in Forcellinj imata poldrugi meter naskoka pred ostalo konkurenco, ki je izredno izenačena in istočasno tudi slaba. Videmčanka Del Giudice ima realne možnosti za tretje mesto. Favoritinje: Forcellini, Masocco in Del Giudice. 1500 M Arese starta kot favorit, konkurenca pa je izenačena in kakovostna. Nevami bodo Del Buono, Pozzi, Gervasini in Finelli. Lepa priložnost za Videmčana Lenarduz-zija, da popravi deželni rekord. Favoriti: Arese, Del Buono in Finelli. SKOK V VIŠINO Ricci Ockji ima največ možnosti, da osvoji naslov prvakinje, ker so ostale boljše nasprotnice precej obremenjene z drugimi panogami. Domačinka Giamperlati je bila lani (inajvišja«, letos pa ni več tako aktivna. Na domačih tleh .ah-ko upa vsaj moio. Favoritinje: Ricci Oddi, Giam- perlati in Sanna. 100 M (ZENSKE) Urnik, ki bo obremenil Govo-nijevo, bo gotovo v pomoč mladi Molinari. Ostala konkurenca je zelo izenačena in izrazih favoritinj ni. Favoritinje: Molimari, laia in Poggipollini. 110 M OVIRE Tu bo monolog Eddyja Ottoza, enega najboljših na svetu. Pn seriji časov 13”5 lahko pričakujemo od njega v tem trenutku tudi nadaljnji napredek v družbi izbrancev Liani je med ostalimi najhi-tri.jši, tretje mesto pa te že vprašanje. Favoriti: Ottoz, Liani Comac- chia. 200 M Po izrednem času 20’ 7 te Berut-tl očitno v dolimpjiski« formi iz rr.ladih let. 30-letni spnnter, ni je leta 1957 osvojil prvi državni naslov bo osvojil v Trstu verietno e.icga med zadnjimi. Jitoline verjetno tu ne bo. Najresnejši kandidat za drugo mesto )o Preatoni, ki nima sicer drugega najboljšega časa, je pa v odlični formi in zanesljiv v važnih trenutkih. Favoriti: Berutti. Preatoni in Giannattesio. 5000 m Pc odličnem času pod 14’ na mi tingu v Varšavi je Ardizzor« favorit, ne smemo pa p„.-abiti na starega Ambuja. Možna zmagovalca sta tudi Sinesi in Giancant.e-rino. Favoriti: Sinesi, Aidizzone m Ambu. 4x100 ŽENSKE Dekleta iz Bologne, Mnana, Turina, Rima in Trsta si oodo vei Jetno razdelila prva mesta. Ginna-stica Triestina brani ‘tastov prvakinj. Favoritinje: Fiat, Ginn. Triestina in CUS Rim. 4x400 Ekipa Snia Varedo s Fusijem ln Bellom izgleda upravičeno nepremagljiva. Drugi bodo verjetno finančni stražniki, tretje mesto pa lahko osvoji marsikatera (kipa. Favoriti: Snia Varedo, Fiamine Gialle in CUS Torino. KOUSARSTVO Danes zadnja etapa dirke Po Jugoslaviji V predzadnji, 8. etapi mednarodne kolesarske dirke Po Jugoslaviji (Peč — Priština 138 km) je zmagal Jugoslovan Stane Božičnik s časom 3.41T2", 2. je bil Enrico Paollni (It.) 3.41’22”, 3. Schattel-bauer (Avstr.) 3.41’32”. Na skupni lestvici vodi še vedno Rudi Valenčič (Jug.) s časom 26.39’37”, 2. je Pettersson (Šved.) 26.40T5”, 3. Savčev (Bolg.) 26.4F22”. Italijan Paolini je 10. s 26.49’53”. Na ekipni lestvici vodi Bolgarija z 80.06”44”, pred Jugoslavijo 80.11T1”, Madžarsko 80.22’39". Italijo 80.30’53” Danes bo na vrsti zadnja etapa; Priština — Skopje 193 km. zal po pričakovanju in je zasedel drugo mesto. Ostali so močno zaostali. Rezultati 1. Gentile (CUS Roma) 16,52 (nov državni rekord) 2. Gatti (Italsider GE) 15,59 3. Bortolozzi (Riccardi MI) 14,55 4. Goriani, 5. Camaioni, 6, Busso. 200 M (ŽENSKE) Zaradi odsotnosti skakalke v daljino Trio, prepovedi tekmovanja za Govonijevo in birokratske izločitve Vettorrazzoeve (se ni predstavila pravočasno pri zapisnikar-ski mizi), je mlada Poggiolini z lahkoto osvojila prvo mesto in dosegla nov osebni rekord 24”9. V torbi za drugo mesto je laia za meter prehitela Stoppo. Tržačanka Li-cia Rossi, ki je bila lani na prvenstvu druga, zaradi šolskih obveznosti letos ni bila na višku forme in je bila izločena žt v polfinalu. Rezultati 1. Poggipollini (CUE Koma) 24”9 2. laia (Fiat Torino) 25”1 3. Stoppa (SC Italia MI) 25’’2 4. Tocchetti, 5. Di Meglio, 6. Cesari. 3000 M ZAPREKE Tek je bil zanimiv, ker se je precej atletov menjavalo v vodstvu. Naiprej sta potegnila Risi in Carn:celli, tri kroge pred koncem pa je močno pospešil Begnis. Kazalo je že, da bo atlet strl odpor zasledovalcev, iz ozadja pa je prišel Bertolin, ki prvega mesta ni več spustil. Državni rekorder Pizzi je približno na polovici proge skušal priti na bol)še mesto, poskus pa mu ni uspel in njegov tek se je zaključil z popolnim polomom. Risi, ki le znan po svojih finiših je bil prav v zadnjih metrih po zavlugi Carnicellija še ob drugo mesto. Rezultati: 1. Bertolin (Fiamme gialle) 8’53”8 2. Carnicelli (AAA Genova) 8’57” 3. Risi (CUS Roma) 8'57” 4 Begnis, 5 Sommaggio, 6. Va-/enti. ŠTAFETA 4x100 M Izredno lep finale. Fiat Je bil po prvi menjavi (Roscio) gladko v vodstvu in znatna je bila njegova prednost tudi po drugi menjavi. Snia je bila doslej nekoliko v zamudi, v drugi menjavi pa je skoraj dohitela Fiamme gialle, ki so bile stalno na drugem mestu. V zadnjih 100 m je Fiatu uspelo za las obdržati prvo mesto pred izrednim tekom Preatonija Giannat-tasio se je potrudil, vendar so bile Fiamme gialle samo tretje. Tor-riana iz Gradiške, ki se je presenetljivo uvrstila v finale, je bila šesta. Po dolgem, napetem pričakovanju (govorilo se je, da bodo kar tri ekipe diskvalificirane) je prišla vest, da |e bil izločen prav Fiat. Vse ekipe so tako napredovale za eno mesto. Rezultati: 1. Snia. Varedo 41” 2. Fiamme gialle 41 ”1 3. CSI Reggio Emilia 41”9 4. Esercito, 5. Torriana, Fiat diskvalificiran. MET KROGLE Na startu je bil tudi veteran Meconi, ki je po nekaj metih že imel v Žaklju vse mlajše. Rezultat 17,25 je za njegova leta odličen, sicer pa skromen. Zadosto-val pa je, da metalec iz Firenc osvojil že 13. državni naslov v tej panogi. Rezultati: 1. Meconi (Giglio Rosso) 17,25 2 Asta (Carabinieri) 17,07 3. Sorrenti (Fiat) 16,72 4. Bufon, 5. Tesini, 6. Gerocarni SKOK V DALJINO ŽENSKE Občinstvo je sledilo samo skakalki Trio, ki je v prvem poskusu skočila okoli 6,50, vendar z lažjim prestopom. V drugem poskusu je dosegla 6,48, v tertjem 6,35, v četrtem 6,25, v zadnjih dveh pa je prestopila. Zadnja skoka sta bila zelo blizu svetovnega rekorda. Posebno zadnji. Rezultati: 1. Trio (Libertas Torino) 6,48 2. Vettorazzo (ACIS Verona) 5,85 3 Ridi (CUS Firenze) 5,65 4. Dal Pont, 5. Sposato, 6. De Bla-sis. HOJA NA 10 KM Občinstvo je zelo malo sledilo tej panogi, ki se je odvijalo med zelo zanimivim skokom v daljino za ženske. Na hodce se je spomnilo komaj, ko je zvonec naznanil zadnji krog in je sprejelo Pa-micha s toplim ploskanjem. 1. Pamich (Esso Roma) Rezultati: 2. Višini (Carabinieri) 3 Busca (Fiamme gialle) 4 Nigro, 5. De Vito, 6. Reitano. Danes se bo prvenstvo nadaljevalo zjutraj ob 9.30. V jutrišnjem programu bo poleg predtekov na sporedu samo finale v ženskem kopju, popoldne z začetkom ob 16.30 pa bodo oddali še zadnjih 14 naslovov letošnjega državnega prvenstva. Današnji tekmovalni urnik 9.30 110 m ovire predteki 10.00 1.500 m predteki 10.20 400 m 2 predteki 10.30 kopje 2 KF 10.40 100 m 2 predteki 11.00 400 m M predteki 11.15 80 m ovire P 16.30 palica 17.45 110 m ovire P 17.45 kopje M KF 18.00 200 m M P 18.15 100 tn 2 P 18.30 80 m ovire F 18.45 400 m M F 19.00 400 m 2 F 19.15 krogla 2 KF 19.15 1.500 m F 19.15 višina 2 19.30 100 m 2 F 19.45 110 m ovire F 20.00 200 m M F 20.10 5.000 m F 20.30 štafeta 4x100 m 2 r 20.45 štafeta 4x400 m F — lil 'rimorsla dnevriil EDGAR V/ALLACE:. * ;< ^ Odstranil je odejo in sedel na posteljo; noge ki so se medtem dotikale hladnih tal, so i-skale copate. Nenadoma je zazvonil telefon in razbil gluho tišino noči. Prižgal je (luč, stopil k telefonu in dvignil slušalko. — Tukaj doktor Benson — je dejal hladno. Okrog njegove hiše je zavijal novembrski veter in prinašal mraz tudi v sobo. Doktor se je oblekel. Stopil je k mizi in pogledal na uro, brundal je zaradi dela, ki mu je od sna odtrgalo dve dragoceni uri. Zakaj se morajo otroci roditi prav ob tako nepravem času? Zdravnik je obstal za trenutek, si prižgal cigareto, potem pa jih potisnil v žep. Odšel je ven in s sfclonejno glavo stekel proti garaži. Veter mu je kot kirurški nož rezal v obraz. Imel je težave, preden je prižgal avto. Kašljal je in krehal, nazadnje pa je le zapeljal po osamljeni cesti. Gospa Sorly, ki jo je moral obiskati, je imela dvanajst o-trok, toda zdravniku se je zdelo, da nobenega ni rodila v lepem vremenu ali podnevi. Sorlyjeva farma je bila precej oddaljena. Zdravnik je z zadovoljstvom opazil silhueto nekega človeka, ki se je težko prebijal skozi veter in nosil pod pazduho neki zavitek. U-stavil je in povabil človeka, naj vstopi v avto, ta pa je to takoj storil. — Greste daleč? — je vprašal zdravnik. — V Detroit — odgovori suhljati človek, ki je imel zaradi vetra polne oči solz. — Imate morda cigareto? Zdravnik je odpel plašč, takrat pa se je spomnil, da je cigarete potisnil v zunanji žep. Vzel je zavitek in mu ponudil, medtem ko je sopotnik iskal po žepih vžigalnik. Ko je prižgal cigareto, je človek držal zavitek še nekaj časa v roki, nato pa vprašal: — Lahko vzamem še eno cigareto? Za pozneje! Ne da bi čakal na odgovor, je vzel še eno. Doktor Benson je občutil, kako neznanec potiska roko v njegov žep. j. >. — Dal vam bom cigarete v žep — je dejal neznanec. Doktor je hotel naglo vzeti cigarete, te pa so že bile v žepu. Nekaj časa sta se peljala molče, nato pa je doktor vprašal: — Torej v Detroit greste — Grem iskat delo v tovarno avtomobilov. — Vi ste najbrž mehanik? — Nekaj podobnega. Vozil sem kamione do konca vojne. Pred enim mesecem sem ostal brez dela. — Ste bili med vojno v vojski? — Da, vozil sem štiri leta bolniški avto. — Tako?! Jaz sem zdravnik, doktor Benson. — Takoj sem pomislil na to, avto diši po zdravilih — se je nasmehnil človek, nato pa resno dodal: — Ime mi je Ewans. Spet sta nekaj časa molčala; Prišlek se je nekaj časa prekladal na svojem sedežu, potem Pa postavil ovitek na tla. Zdravnik je naglo pogledal njegov mačji obraz. Opazil je, da ima na obrazu globoko rdečo brazgotino, novejšega datuma. Potem je pomislil na gospo 8°rly, potisnil roko v žep, da bi pogledal na uro. Prsti so za,-fnan iskali. Ure ni bilo. Doktor Benson je previdno Potipal prostor pod sedežem in Pazljivo potegnil pištolo človeku pod rebra. „ — Takoj vrnite uro v moj aep' — je jezno zakričal. Človek je preplašeno poskočil in dvignil obe roki. 7- Bog moj, je zašepetal — mislil sem, da ste vi... Doktor je še močneje potiskal pištolo pod njegova rebra in hladno ponovil: — Dajte uro v moj žep, dokler nisem ustrelil! S tresočo roko je Ewans vzel iz žepa na telovniku doktorje-v° uro in mu jo potisnil v žep. 8 prosto roko je zdravnik potisnil uro še globlje v žep, od-Pfl vrata in sunil človeka iz avtomobila. , — Danes moram rešiti živ-ijenje ženski, tukaj pa gubim čas z vami, v želji da vam polagam! — je besno kričal ždravnik nanj. Pot čez hrib do Sorlyjevehi-*e ni bila tako težavna kot je Predvideval. '— Spotoma sem vzel v avto nekega človeka in me je poskušal oropati — je dejal ponosno zdravnik. — Vzel mi je nro. Ko sem mu pokazal pišto-lo> mi jo je takoj vrnil. Sorly se je tako napeti zgodni nasmehnil. — Vesel sem, da je vrnil uro, sicer ne bi vedeli, kdaj se je otrok rodil. Koliko je bila takrat ura, zdravnik? — vpraša Sorly. Zdravnik je vzel uro iz žepa. — Od rojstva je gotovo že minilo pol ure, zdaj pa je natančno... — Pristopil je k svetilki. Gledal in gledal je v uro. Steklo je bilo razbito. Pogledal je hrbtno stran ure in se še bolj približal svetilki. S težavo je prebral napis: «T. Ewansu iz bolniškega sektorja, ki je s svojo hrabrostjo rešil naša življenja v noči 3. novembra 1943. ileta v bližini i-talijanske meje. Bolničarke Nes-bit, Johns in Wingeith.» ..............................................................................................m......................................................„„„...„„..........................„ Citatetlj iz Bazovice nam je poslal to sliko s prošnjo, da jo objavimo; sam je napisal: Tamburaško društvo «Zo-ra» je bilo ustanovljeno leta 1908 v Lipici. Fotografija je bila posneta v Lipici leta 1911. To društvo je marljivo delovalo pred prvo svetovno vojno in po njej, dokler ni fašizem onemogočil njegovo delovanje. Da ni prišlo do takega razpada, bi društvo lahko še danes obstajalo, člani društva so bili doma iz Bazovice in iz Lipice, vsi pa so za časa Habsburžanov delali v Lipici. Ko so Habsburžani prihajali v Lipico, so vedno povabili društvo «Zora» na grad, kjer so se zabavali ob zvokih veselih valčkov. Člani «Zore» so imeli posebno obleko (e sile, ki ga prireja osrednji statistični urad. Namen tega štetja je, “i' se ugotovijo značilnosti delovnega tržišča. V nas; občini bodo Izprašali 498 družin, ki so jih iz-zieoali iz seznama matičnega ura-cld 2 metodo vzorca. Tudi s tem Popisom je, kakor s tistim v preteklem aprilu, povezana posebna raziskava o potrošnji v družinah, tako da lahko zberejo podatke za študij razvoja in sprememb pri Potrošnji italijanskega prebivalstva ? Povezavo s krajšimi razdobji. To P° služilo za sestavo vsedržavnih gospodarskih računov vsake tri mesece, pri čemer bodo primerno o-ecnili zasebno potrošnjo. Namen razisaave je tudi prido-Pai potrebne podatke za analizo Posebnih gospodarskih in socialnih •prati in za rešitev nekaterih vprašanj, ki so povezana z drugimi statističnimi elaborati. Popis vodi jn usklaja statistični oddelek trža-;Ske občine, ki prosi izbrane dru-?.lne, naj sodelujejo z njim. To ve-tla zlasti za družine, ki registrirajo svoje izdatke. Na ta način bodo izpraševalci lahko čim hitreje opra-Vlh svoje delo. Odobritev javnih del Deželni tehnični odbor je pred onevi odobril načrte za zgraditev stanovanj, ki jih bodo delno ogradili v Rocolu, delno pa na pod-r()c.iu Senenega trga. Pod predsedstvom odbornika za javna dela "lasutta je tehnični organ dežele Proučil številne načrte javnih del Jn med temi zlasti omenjene gradbene načrte. Ddbor je predvsem izrekel ugod-Pp mnenje o načrtih za zgraditev stilih poslopij s 40 stanovanji v Rocolu. Za ta poslopja bodo pora-mo 202 milijonov lir. Tehnični posvetovalni organ je izrekel tudi u-g°ono mnenje o dveh dodatnih o-cenah, ki se tičeta sprememb pri gradnji poslopja s skupno 52 staranji na Senenem trgu, ki ga g"adi Zavod za ljudske hiše v Trstu. Nadalje je odbor odobril dodatno Petno za spremembo načrta za mo-dernizacijo in ureditev ceste, ki rje iz Doline v Mačkovlje. Novi člani gospodarskega društva na Proseku . Gospodarsko društvo na Prose-"■d je pred časom razpisalo vpile 'S-'e novih članov. Vpisovanje bilo nadvse uspešno, če raču-vfmo, da se je vpisalo 20 novih 'lanov, katere je odbor društva povabil v ponedeljek zvečer na sestanek v društveno gostilno na Proseku. V pozdravnem nagovoru je podpredsednik društva Josip Husu izrekel dobrodošlico novim članom ter jim omenil pomen in načela gospodarskega društva, ki od leta 1905 redno deluje. Husu je zaključil s temi besedami: «Naši nonoti in očetje so ustanovili to društvo in ga prepustili v naše roke, za kar smo jim lahko hvaležni. Danes, ko pozdravljam 20 novih članov, nekatere starejše, druge mlajše, katerim pri-štejem ostalih 82. vidim, da ima naše društvo skupno 102 člana, ki stremimo vsi po eni poti: biti združeni, spoštovati pravila in delati v prid našega društva.« Novi člani so se nato zahvalili odboru za sprejem v članstvo ter za lep sprejem na sestanku. Taj- nik društva Ukmar je nato razdelil članom knjižico s pravili gospodarskega društva na Proseku, kletar društva Danilo Pertot pa je povabil nove člane na ogled kleti, kjer so posebno mlajši člani z zanimanjem sledili pojasnilom Pertota o njegovem važnem delu v kleti. Večer z novimi člani in odborniki se je zaključil pozno v noči pri kozarcu dobre kapljice. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 24. do 30. junija ugotovil nasledje število primerov nalezljivih obolenj: škrlantinka 4, ošpice 32, norice 4, oslovski kašelj 3, nalezljivo vnetje jeter 6, rdečke 9, nalezljivo vnetje jeter 2 (1 izven občine). Danes zjutraj se po treh dneh neha vsedržavna stavka uslužbencev Rdečega križa, ki se je pričela v četrtek zjutraj in je bila tudi v Trstu. Uslužbenci protestirajo s stavko proti vrsti nerešenih normativnih in mezdnih vprašanj. Namesto rešilnih voz RK so za nujne primere uporabljali rešilne vozove policije, finančnih straž In gasilcev. Na sliki vidimo rešilne vozove pred sedežem Rdečega križa ...................................uiiiiiiiiii....................................................................................................................................................................................... V POLETNEM ROKU NA TRŽAŠKEM Seznam slovenskih dijakov ki so napravili malo maturo Uspehi so v glavnem zadovoljivi, saj je bila selo malo odklonjenih Umrl je Mario Milič - poštenjak zaveden razredni in narodni borec Pred nekaj dnevi so se zaključili zaključni izpiti (mala matura) na srednjih šolah. Obnavljamo seznam dijakov, ki so uspešno opravili izpite v poletnem roku. Srednja šola pri Sv. Jakobu Sergij Požar, Marjan Strajn, Danijel Zavadlal, Lucija Abrami, Tatjana Bandi, Omela Brezovec, Tatjana Cjuk, Majda Demark, Marta Ivašič, Vihra Kodrič, Nadja Milič, Magda Stoka, Nerina Franza. Popravne izpite ima 9 dijakov, k jesenskemu roku so pripuščeni 4, odklonjen 1. Srednja šola pri Sv. Ivanu Stojan Corbatti, Ervino Grbec, Ermes Sartori, Nadja Barazutti, Loredana Ghez, Nada Gracogna, Marija Lavrenčič, Ana Parovel, Darij Segina, Franc Mevla, Antek Se-razin, Milena Bogateč, Mirjam Furlan, Nada Mezgec, Barbara Ros-ner, Danila ščuka, Sonja Zupančič, Walter Corettd, Edvin Glavi-na, Egon Renko, Suzana Foraus. Zadnji štirje so obiskovali šolo na Katinari. Popravne izpite ima 18 dijakov. Srednja šola v Rojanu Nadja Ambrosi, Stelij Giovanni-ni, Bogdan Milil. 3 dijaki imajo popravne izpite, 1 odklonjen!. Srednja šola v Dolini David Ota, Gabrijel Stefančič, Branka Bandi, Majda Bandi, Gra-cdjela Grudina, Egidija Kos, Cvetka Raženj, Marija Smotlak, Wal-ter Mauri, Robert Ota, Primož Sancin, Walter Zeriali, Klavdija Korošec, Adrijana Schillani, Miranda Slavec, Anamarija Turko. .....................m.................■■■■■■•■••■■••■■■■■••.... SEJA REPENTflBRSKECA OBČINSKEGA SVETA Odobren načrt za javna dela za znesek 10 milijonov lir Na križiščih in ob vhodih v vasi bodo postavili nove dvojezične table -13. in 14. t. m. v Repnu občinski praznik terana in pršuta la ^ torek zvečer se je nadaljeva- s©ja repentabrskega občins-ke-,?yeta, ki je bila prejšnji torek ekmjena v znak solidarnosti s a^ajočlmi delavci. Po potrditvi bor 6riil sklepov občinskega od-novnrso občinski svetovalci ime-čiin i revizorje računov za obrana ‘foškega leta. Nato so soglas-vih od°brili sklep o postavitvi no-v.j-Ofoisnih tabel in kažipotov ob in vhodih v vasi. Napisi ški °i morah biti dvojezični. Stroji- skunno znašali 230.000 ob*. °b tej priliki je repentabrski t„c.tlnRki svet ponovno izrazil proda Dr°tl postavitvi napisov gle-š^nikov maš samo v italijan- ba°ninzsaki &vet letu v "°fv lir. vitev je nato odobril javna dela v letošnjem skupnem znesku 10 miiijo- V ta dela spadajo obno- vitev bestne8a tlaka na Colu, ure-lavne razsvetljave v Repnu, razširitev in ureditev trga v Repnu itd. Za razširitev in ureditev trga v Repnu predvidevajo 6 milijonov lir stroškov. V primeru, da bi se preveč zavlekel postopek pri izdelavi načrtov in nakupov zemljišč, bodo namesto tega dela z omenjeno vsoto uredili cesto, ki pelje od Repna mimo županstva, uredili parkirni prostor ob križišču pri hotelu Kras itd. Cočinski svet je tudi sklenil, da se razširi stara' cesta, ki pelje od Fernetičev proti Orleku, in da se za to odkupijo potrebna zemljišča. Ker bo 13 in 14. julija v Repnu občinski praznik terana in kraškega pršuta, za kar prispeva občina skupno 400.000 lir, Pokrajinska turistična ustanova pa krije ostale stroške, so na torkovi seji razpravljali tudi o zaključnih pripravah. V nedeljo 14. bo igrala godba s Proseka, nato na bo nastopil ansambel lahke glasbe. lilllO „||f PBOSEli Ponovi danes, 7. t. m. ob 16. uri barvni film: come avere le chiavi di ogni camera e potervi entrare invisibili in ogni momento dol giorno e dalla notta... mlnghs*i GRAND tecmnicolor ....................Vduchess* ''Mio dal lacconto dl ARTHUR HA1UKV WH/gjitl»« «(»|I«M»4» M#*8! '*•«'* (U RICHARD OUINl' SPLETKE V GRAND HOTELU 6 dijakov ima popravne izpite, 2 odklonjena. Srednja šola na Proseku Petja Gjripi, Marjan Kemperle, Ladislav Kralj, Bruno Verša, Tamara Husu, Nadja Puntar, Alenka Starc, Anita Stoka, Marija Verša. Popravne Izpite ima 6 dijakov, odklonjena 2. Srednja šola na Opčinah Viljem Ban, Igor Križmančlč, Robert, Hmeljak, Igor Košuta, Darko Malalan, Aleksander Podobnik, Lojzek Stok, Albin Suc, Aleksander Volčič, Darka Briščik, Bernarda Gulič. Karmen Jugovič, Loredana Sossi, Anamarija Tretjak, Marija Roza Tretjak, Mirela Zgonc, Mario Batič, Edvard Gregori, O-skar Gregori, Sergij Gregori, Stana Kalc, Zorka Ferluga, Sonja Gojča, Vesna Hrobat, Mirjana Metlika. Popravne izpite ima 7 dijakov. Srednja šola v Nabrežini Edvin Forčič, Igo Radovič. Milena Abram, Lavra Drašček, Katarina Floridan, Sonja Gruden, Irma Gulič, Ljubomira Legiša, Zvonka Markovič, Stanislava itokole, Ivanka Mozetič, Elijana Pelizon, Sonja Suban, Livij Zaccaria, Jadranka Sedmak, Neva Sedmak, Nives Ten-ce. Zadnji štirje so obiskovali šolo v Križu. Popravne izpite ima 6 dijakov. Trije natečaji o uporabi plastičnih snovi v kmetijstvu Državni center za uporabo plastičnih snovi v kmetijstvu razpisuje tri natečaje. Prvi je namenjen kmetovalcem, ki bodo uporabili plastične snovi pri kmetijskih nasadih in kmetijskih napravah na splošno. Drugi natečaj je namenjen industrijskim podjetjem ah pa tehnikom, ko bodo prikazali nove plastične snovi v skladu s potrebami kmetijstva. Tretji natečaj pa je namenjen novinarjem, publicistom in kmetijskim tehnikom za članke, objavljene v kmetijskih in drugih časopisih z namenom, da čim bolje razložijo razne postopke pr: uporabi plastičnih snovi v kmetijstvu. Za natečaje so določene nagrade v skupnem znesku nad 5 milijonov lir. Predvidena je tudi razdelitev pokalov, medalj in častnih diplom. Interesenti naj se za katero koli informacijo zglasijo pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu, ki želi ob tej priložnost, opozoriti naše kmetovalce ria podpore, ki jih lahko dobe na podlagi zakona za razvoj žlahtnih rastlin z dne 30.12.1967, št. 29. Zakon za razvoj žlahtnih rastlin predvideva prispevke za podpiranje in zaščito rastlin, namakalne naprave itd., ki so lahko tudi iz plastičnih snovi. Tudi v Miljah stiska z vodo Uprava miljskega vodovoda o-pozarja prebivalstvo miljske občine, da ukrepi, ki jih je. sprejelo vodstvo Acegat glede dobave vode v Trstu, veljajo tudi za področje miljske občine, ker je milj-ski vodovod povezan s tižaškim. Zaradi tega vodstvo miljskega vodovoda naproša prebivalce, naj šte-dijo z vodo, in to zlasti na področjih, ki ne občutijo pomanjkanja vode. Vodstvo miljskega vodovoda bo napravilo vse, kar je v njegovi moči, da ne bo skrčen urnik dobave vode, zlasti v dopoldanskih urah, dobava vode pa se bo verjetno skrčila v popoldanskih urah. Ko je Mario Milič bil še živ, si je zlasti zadnji čas želel samo tega, da bi učakal šestdeseto leto ln stopil v zasluženi pokoj. Od svoje najbolj zgodnje mladosti si je v kamnolomih rodne Nabrežine kot kamnosek trdo služil svoj kruh. Tako trdo, da si je v dolgih letih garaškega dela neogibno moral nakopati značilno in neizprosno bolezen domala vseh kamnarjev, ki najpogosteje ob skrajno primitivnih pogojih dela po ves dan vdihujejo nevarno ostre, drobcene delce prahu, ki se dviguje izpod njihovih dlet. Samo to skromno željo je imel, a se mu ni izpolnila. Boiezen je nepopustljivo napadla, ga strla in ” ' se je od nas poslovil tiho in naj-1 tivistk v bližnji kraški okolici, ki je v borbi zgubila poprej z veliko otožnostjo in grenkobo v srcu, toda možato in pogumno, kakršen je v življenju vedno bil. Ce rečemo, da je bil osebno redek poštenjak, najvestnejši delavec, vzoren družinski poglavar, smo povedali premalo. Kdor ga je namreč pobliže poznal, je v njem odkril še neke lastnosti, ki so njegovo osebnost dvigale nad poprečje, ker običajno prihajajo do izraza le pri ljudeh, ki so se dokopali do zelo globokih življenjskih resnic. Do njih ni prišel zlahka, temveč skozi trdo šolo življenja kot človek, kot delavec in kot pripadnik malega, tlačenega in zaničevanega naroda. Pod skorjo moža redkih besed in na videz skope čustvenosti, je v resnici vedno toplo tlela zavzeta človeška plemenitost, prizadevanje, da bi vselej častno izpolnjeval vse svoje dolžnosti, nekakšno strastno inne-potešeno hrepenenje po pravici, ki je ni bil deležen, in enakosti, ki se je zanjo kot delavec In skromen slovenski človek vedno zavzemal, se zanju aktivno boril in žrtvoval. Bil je razgledan in zvest pripadnik delavskega razreda, nadvse ponosen na svoje slovensko poreklo, strasten nasprotnik nasilja, in tako pod bivšim fašističnim režimom res ni mogel končati drugje kot v posebnem bataljonu. Kot na stotine naših najboljših! Z njim vred je ob kapitulaciji stopil v 1. prekomorsko in odšel na bojišča svoje domovine. Bil je še borec 3. proletarske in drugih enot vse do konca vojne, ko se je vrnil v borbi zgubila življenje. O dveh odlikovanjih, ki ju je prejel za svoj pogum in zvestobo, ni skorajda nikoli govoril, ker je bil preskromen in ker je bil trdno prepričan, da je storil le svojo dolžnost. številni ljudje, ki so ga preteklo sredo v šempolaju, kjer ie živel, pospremili na zadnji pofl, so se nedvomno z iskreno bridkostjo v srcu zavedali, da se poslavljajo od nenavadno poštenega, časti vrednega in plemenitega moža. Naj Mario zdaj v miru počiva v svoji domači kraški zemlji, ki jo je vse življenje tako srčno ljubil. SKBOI l,KX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst. Ul. Mazzini 53 Tel. 733-361 Prijatelje ln znance naprošamo da nas obiščejo Proti poletni vročini in da bi Vaše vozilo bilo bolj udobno, obrnite se na Autoforniture TRST, UL. CORONEO TEL. 29-684 IIIII Slamnate prevleke za sedeže Nadvse hladne blazine Poletne prevleke Zaščitne prevleke za avtomobile I.t.d. . . . i.t.d. . . . TOVARNA POHIŠTVA Se Iva MONFALCONE - TRŽIČ UL. VALENTINIS 19 ODPRTO TUDI OB NEDEUAH . - na svoj dom, kjer ni več na- Mario šel svoje žene Ane, ene prvih ak- lllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||I|lm,||||||||||m|m|||||||m|,||,|,|,||||||m||||||||| PRAPROT Izgubili smo Viktorja Perica v cvetu njegovih mladih let Ko smrt ugrabi starčka ali, postavimo, moža v ze zrelih letih, pomisliš, da je to žalostno, toda kljub temu nekje naravno. Življenja pot že tako ni dolga, pa še taka ni povsem gotova in brez tveganja. Ko si nekje prekoračil njeno sredino, se ti zdi, da bo vse, kar ti usoda se nakloni, malo manj kot darovano. Toda, ko se ti pred očmi utrne mlado življenje petindvajsetih let, se ti pa v prsih zgane kot nekakšen nezadržen, elementaren bes proti nerazumljivi zlobi usode, ki takole iznenada in brez vsakega smisla stre in uniči, kar je najlepše in najboljše. Viktor Peric, ki smo ga v torek pokopali na šempolajskem pokopališču, ob ogromni udeležbi ljudi iz vseh okoliških vasi, je tudi bil takle petindvajsetleten fant, ki je pred sabo imel še vse življenje. Bil je dober in priljubljen, odličen učenec v osnovni in strokovni šoli, priznan in upoštevan delavec svojem poklicu. Ni odklanjal vese- le tovarišije in je sredi nje bil odličen družabnik, navidez razigran in srečen, v resnici pa je že v rani mladosti kanila v njegovo dušo kaplja pelina. Najpoprej ni nihče poznal te njegove prikrite bolečine, ki mu ni dovoljevala, da bi bil pozabil na to, da ni nikoli poznal svojega očeta, mladega, drznega Viktorja Perica, ki je davnega 27. januarja 1. 1944, ob nemškem napadu na Partijsko šolo v Cerknem, kot komandir zaščitne čete junaško daroval svoje življenje v boju proti nemškim nacistom, ko mu tudi ni bilo še štirindvajset let. O tem njegov sin ni nikoli govoril, toda iz njegovih od časa do časa navidez tjavdan izrečenih besed je bilo o-čitno, da je bila to rana, ki se v njem ni nikoli zacelila. Potem pa je prišla še bolezen, ki je ni mogel premagati, in ta ga je pokopala. Grmada cvetja in vencev, dolga povorka v pretežni večini mladih fantov in deklet, ki so stopali za njegovo krsto, vse to je dokazovalo, kako priljubljen je bil mladi Viktor Peric iz Praprota, ki mu je smrt tako surovo pretrgala nit življenja, ki ga se niti dobro okusil ni. ZLVTARNA «GALA» TRST - UL. VALD1RIVO 3b/a Bogata izbira zlatnine za vsako priložnost - Ure «La Martine* Cene zmerne - Obiščite nas! ZGODNJA PLEŠAVOST IN SODOBNA K0ZMET0L0GUA MEHANIČNA OELAVNICA S KAROSERIJO CRCIC PRODAJA VSEH VRST NOVIH IN OBNOVLJENIH AVTOMOBILOV NA RAZPOLAGO HAT 1100 (leta 1958). KIA1 1100 (leta 1960), FlAi 500 (leta 1962) B1ANCHINA KAM IGLI ARE 500 (leta 1961), FIAT 600 (leta 1959), G1ARD1NETTA FIAT 500 (leta 1953) Sprejema vsaka popravila avtomobilov In karoserije ter pranje in čiščenje — Cene ugodne! Hitra postrežba! PADRIČE Telefon 226 161 V zadnjih letih beležimo velik napredek na vseh področjih. Tudi zdravljenje proti zgodnjemu izpadanju las je napredovalo tako, da je danes mogoče doseči odlične uspehe. Direktor središča MES takole razlaga napredek, ki je bil dosežen z njegovo metodo zdravljenja: V — Kdaj je človek, ki Izgublja lase, lahko zaradi tega zaskrbljen? O - Kadar začnejo lasje obilno izpadati. Nemudoma moramo u-krepati, ko se pojavi prhljaj, ki ga ne moremo odstraniti z običajnimi sredstvi. Ko je lasišče premastno in ko pride do srbe nja, je gotovo, da bodo v naj krajšem času začeli izpadati las je. Ce ukrepamo takoj, se lah ko ognemo plešavosti ln obdrži mo lase v boljšem stanju. V - V reklamah MES smo čl tali, da je prvi obisk brezpla čen. Ali je to res in zakaj? O - Da, prvi obisk je brezpla čen In neobvezen za obe strani Obstajajo namreč določeni pri meri, ki jih ne moremo sprejeti na zdravljenje zaradi posebnih oblik obolenja ali pa, ker klient pričakuje uspeh, ki je nedosegljiv. V - Ali lahko tudi ženske postanejo plešaste? O - Plešavost Je pri ženskah zelo zaskrbljujoče dejstvo. Ugotovili smo namreč zaskrbljujoč porast ženske plešavosti. To povzročajo barvila, pretirana uporaba lakov ln drugih proizvodov pri negi las. Tem vzrokom lahko dodamo vse tiste, ki povzročajo plešavost pri moških V - Ali je res, da MES povzroči ponovno rast las? O • Ne! MES lahko samo odstrani vzroke, ki privedejo do zgodnje plešavosti in to tako, da se ponovno vzpostavi pravilno higiensko stanje lasišča, katero spodbuja in lajša rast že obstoječih las. Tako lahko ohranimo močnejše lase in se ognemo zgodnji plešavosti Jasno pa je, da nobeno sredstvo na svetu ne bo pripomoglo k rasti las tam, kjer so lasni mešički že odmrli V - Zakaj pa lahko dosežemo uspehe samo z metodami MES? O - Metoda MES je Izključno sad najsodobnejših sredstev, priprav in raziskovanj na področju mednarodne kozmetike. Tako je na primer TRICO-NINF izdelan v laboratoriju doktor ie estetske dermatologije H. G. Ricd iz Laguna, ki Je prejela javne pohvale na mednarodnih kongresih. Druga sredstva Je izdelal eden najbolj sposobnih Italijanskih ko-zmetoloških kemikov. Ta sredstva so bila preverjena v laboratorijih Italijanskega odbora za estetiko in kozmetologijo (član CIDESCO), kar zagotavlja njiho vo uporabnost, neškodljivost, za zdravje in jih uvršča med sredstva, «ki odgovarjajo namenu, za katerega so bila pripravljena« V - Kaj mora napraviti oseba, kateri izpadajo lasje, da bi jo sprejeli na zdravljenje in kako bi izvedela, koliko bo morala potrošiti? O Predvsem se mora oglasiti v središčih MES: v Trstu, Ul. Valdirivo 26 tel. 36-822; v Bre-sci, Ul. Moretto 42, stopnišče D, tel. 56-239 tn v Padovi, Riviera Mugnai 7, tel. 664-361. Tu bo vsakdo dobil informacije, tz katerih bo razvidno ali bi mu bil postopek MES koristen; prav tako bo lahko izvedel, koliko stane pošto pek. Cena ni visoka tudi zaradi vedno večjega obsega našega delovanja. V - Kdor Izgublja lase, uporab lja v začetku po navadi cenena s-idstva, ne da bi imel od njih posebne koristi Zakaj? O ■ Kdor Je zaskrbljen zaradi svojih las, po navadi ne pozna mnogostranosti vprašanja in ne ve, da ni mogoče doseči uspeha brez doslednosti in brez točno določene metode. Nepravilna upopraba shampona ravno tako lahko škoduje lasi šču. Samo kontrolirano zdravljenje, uporaba najsodobnejših sredstev, umivanje glave in las s sredstvi, Ki ne spreminjajo na ravnega stanja, lahko dosežemo normalno izpadanje las, njihovo zameno in se tako ognemo ne varnosti, da bi lasje popolnoma izginili V Kaj lahko svetujete tistim ki izgubljajo lase? O Treba je resno postopati in ne izgubljati časa Lasje so nam reč zelo važni za zdrav m prijeten videz za osebnost posameznika 'snačno )e namreč ugotav ljati škodo zato, da bi io kasne je popravili, še slabše pi je zau pati tako Imenovanemu ((slišali smo« Sam: se moramo zanima ti in to je koristneje Kot naj boljši nasveti: središča MES so Vam na razpolago za brezplačna posvetovanja V Kakšne garancije so dane, da bomo dosegli želeni uspeh? O V Evropi tznvMto središča MES garantno polico Ki io tzda zavarovalna družba Klient lah-Ko dobi povrnjene stroške, ako ni dosežen nikakršen osneh Na vsak način ne smete izgubljati časa Lahko se zecdt da jutri ne boste moett v»č dišeči tistega, kar Je mogoče danes. SREDISCA ZA NEGO LAS mes TRST, Ul. Valdirivo 26, tel. 36822 - PADOVA, Riv. Mugnai 7, tel. 664361 BRESCIA, Ul. MorelTo 42, tel. 56239 BREZPLAČNA POSVETOVALNICA URNIK: 10,30 13 o 15 20 — - _ tu L tu NEDELJA, 7. JULIJA 1968 Radio Trst A R. 15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 10.45 V prazničnem tonu - 11.15 Oddaja za najmlajše - 11.40 Ringaraja - 12.00 Nabožna glasba - 13.30 Glasba po željah - 14.45 Glasba z vsega sveta - 16.50 Orkestri - 18.30 A. Šuster ob 200-letnici rojstva - 18.45 Ivanov: Kavkaške skice - 19.50 Zbori SPZ - 20.00 Šport - 20.30 Zabavali vas bodo... 21.50 Rabe: trije nokturni - 22.00 Nedelja v športu. Trst 9.30 Kmetijska oddaja - 9.45 Nabožna oddaja - 11.15 Tržaški motivi - 11.30 Za prijatelje cvetja - 19.30 Mali ansambli Koper 8.30, 12.30. 15.00 20.15 Poročila - 8.10 Jutranja glasba - 10.30 Zabavni zvoki - 10.30 Nedeljsko srečanje - 11.00 Prenos RL - 11.30 Današnji pevci 12.05, 12.50, 15.30 in 16.07 Glasba po željah - 14.00 Dogodki in odmevi - 14.20 Orgle - 14.45 Orkester Chackfield - 15.10 Domače pesmi 17.00 Prenos RL - 20.00 Ritmi - 20.30 Prenos RL - 23.10 Plesna glasba - 23.35 Šport. Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.10 Nabožna oddaja 10.15 Ura glasbe - 12.00 Kontrapunkt - 13.20 Gianm Morandi in Wilma Goich - 14.00 Ital. popevke - 15.30 Tenorist Car-lo Bergonzi - 16.00 Popoldne z Mino - 17.30 Plošča za poletje - 18.00 Simf. koncert - 2G.20 Glasbeni variete 21.07 Neapeljske - 21.30 Beethovnova komorna glasba - 22.15 Plesna glasba. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila -8.45 Oddaja za ženske - 9.35 Veliki variete - 11.05 Plošča za poletje - 12.00 Nedeljske pesmi - 13.00 Radijski kvizi - 14.00 Ljubezenski dueti v operah - 15.05 Popoldanski spored - 16.20 Preizkušajo se diletanti - 17.05 Glasba in šport - 18.45 in 20.05 Glasbeno; govorni spored - 20.55 O ameriški državljanski vojni - 21.30 Francoske nove plošče - 22.40 Jazzovski trio. III. program 10.25 Skladbe za orgle - 10.55 Tri Kreislerjeve skladbe - 11.05 Sopranistka L. Gencer in baritonist K. Paskalis - 13.00 Mozartove skladbe - 13.55 Bartokov kvartet za godala - 14.30 Schubert in Čajkovski - 15 30 J. Rotrou: «Laura perseguitata* 17.30 Sličice iz Francije - 18.45 Kulturni pregled 19.15 Koncert - 21.00 G. Guer-rieri: «La bussolu e il nord*. PONEDELJEK, 8. JULIJA 1968 Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 11.35 Slov. pesmi - 12.00 Trobentač Rosso - 12.10 Poletna srečanja - 13.30 Motivi in melodije - 17.00 Orkester -17.20 Poljudna enciklopedija - 18.00 Zbor ICAM - 18.15 Književnost in prireditve - 19.30 Vodeb: S Plečnikom po Italiji - 20.00 Športna tribuna - 20.50 I. Tavčar: «Scipio Slataper* - 21.10 Popevke - 21.30 Slovenski solisti - 21.50 Tambura-ški ansambli. 12.05 Pianist A. Tommasi - 12.25 Tretja stran - 13.15 Vojaške pesmi - 13.40 Domače popevke - 13.35 Simf. koncert. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 15.00, 17.00, 20.15 Poročila - 7.35 Glasba za dobro jutro - 9.00 Popevke - 9.30 Operne arije - 10.00 Pod senčnikom - 11.00 Vesela glasba - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah 14.00 Športni ponedeljek - 14.10 Godalni orkester - 15.10 Razpoloženjska glasba - 15.30 Zvoki in barve - 16.30 Popularne skladbe - 17.30 Mozaik glasov - 18.00 Otroški kotiček - 18.15 Prijetna glasba - 18.40 Te-lemann in Bach - 19.00 Prenos RL - 20.00 OrKester Brovvn - 23.10 Plesni motivi. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Plošča za poletje - 9.10 Zvočni trak - 10.05 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.50 Kitarist R. Freitas - 14.45 in 15.15 Plošča za poletje - 16.30 Moderne melodije - 17.05 Radijska drama - 18.15 Glasba za mladino - 19.15 Radijska priredba - 20.15 Orkestri - 21.00 Koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih - 11.35 Odprta pisma -11.40 Pesmi desetletja - 13.35 Plošča za poletje - 14.00 Juke box - 14.45 Glasbena paleta - 15.15 Pianist S. Richter - 1G.00 Popoldanski spored - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Leteči krožniki -20.04 Pojdimo v Opero - 22.10 Pisan spored - 22.40 Neapeljske. III. program Filodifuiija 8.00 Schumannove in Brahmsove skladbe - 10.55 Antologija interpretov - 13.30 Plošče resne glasbe 15.30 Simfonična glasba - (Lahka glasba); 8.30 Glasba z vsega sveta - 10.00 Jazz, popevke, solisti. Slovenija 8.00, 13.00, 14.00, 20.30 Poročila 8.30 Za kmetijske proizvajalce -8.50 Inform. oddaja - 9.05 Radijska igra za otroke M. Matošec: Po sledi ladijskega dnevnika - 9.43 Skladbe za mladino - 11.00 se pomnite, tovariši... — M._ Slabe: Nastanek in konec zatočišča — J. Vidic: Na rojstni dan živ zakopan - 11.45 Mozaik lepih melodij - 12.00 Turistični napotki ■ 13.00 Na današnji dan - 14.15 Iz operetnih partitur - 14.40 Nedeljska reportaža - 15.00 Čez hrib in dol - 15.30 I. Cankar: «0 človeku, ki je izgubil prepričanje*, humoreska -15.45 V tričetrtinskem taktu - 16.05 Zabavna glasba - 17.00 V. Nazor-V. Ocvirk: Boškarina - 18.05 Športno popoldne - 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Glasbene razglednice - 21.00 Zabavno glasbena oddaja - 22.15 Serenade.! večer -23.05 Literarni nokturno Ital. televizija 11.00 Masa - 12.00 Kmetijska oddaja - 16.30 Kol. dirke po Franciji 17.30 Program za mladino - 18.30 Včeraj in danes 19.45 Šport - 20.30 Dnevnik - 21.0C Detektivka: «11 cadavere scomparso* - 22.35 Športna nedelja - 23.05 Dnevnik. II. kana! 10.00 Nabožna glasba 10.35 Franck, Sonata za violino in klavir - 11.20 Strauss in Rabaud -12.50 Veliki interpreti - 14.30 Tri Debussyjeve slike 15.30 L. Cortese: La notte venoziana (opera) - 17.15 Mozartovi sonati K 281 in 282 - 18.15 Gospodarstvo - 18.30 Lahka glasba - 19.15 Vsakovečer-ni koncert - 21.00 «Riving Thea-tres> - 22.30 Glasba danes. Filodifuiija 8.30 Skladbe za orgle - 10.10 Faurejevi preludiji • 11.00 Velike interpretacije: na sporedu Prokof jev - 15.30 Haendfl in Rossi -(Lahka glasba): 7.00 Orkestri in solisti - 8.30 Jazz, orkestri in slavni solisti - 11.30 Glasbe za mladino. Slovenija 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila - 7.30 Informativna oddaja - 9.08 Glasbena matineja - 10.00 Za mlade radovedneže - 10.15 Skladbe za mladino - 10.30 Operetni napevi - 11.15 Pri vas doma - 13.00 Na današnji dan - 13.10 F. Kreisler: Sicilienne in druge skladbe - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Pihalni orkestri - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Lahka glasba -16.40 Zbor «Dušan Jereb* - 18.05 Operni koncert - 19.00 Aktualnosti - 19.15 «Signali» - 19.35 »Interna 469» - 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.15 Poje Majda Sepe - 21.00 Simfonični koncert Beograjske filharmonije - v odmoru: »Kulturne diagonale* - 23.1C Radi ste jih poslušali - 24.05 Literarni nokturno: J. Stritar: Dunajski soneti. Ital. televizija 16.45 Kol. dirke po Franciji - 18.15 Spored za mladino - 19.45 Šport in ital. kronikt: - 20.30 Dnevnik - 21.00 Film «11 barbaro e la geisha* - 23.00 Dnevnik. 18.30 Lahna atletika - 20.00 Regata starih pomorskih republik -21.00 Dnevnik - 21.1J Una voce in vacanza - 22.05 TV film. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 «Prima pa-» gina* - 22.15 Tenorist Lajos Koz-ma - 23.00 Potovanje med ljudi. JUG. TELEVIZIJA OD 7. DO 13.-VII. 1968 NEDELJA, 7. julija 21.00 in 23.20 Poročila - 10.30 Dobro nedeljo voščimo - 11.00 Kmetijska oddaja - 11.45 En dan v vodah ob Tetanskem pogorju — Disneyev film - 16 35 Skoki v Neretvo z mostu v Mostarju - 17.00 Konjske dirke - 19.25 Satirična oddaja - 19.55 Otok zakladov — film - 20.56 Pesem poletja - 21.50 Poletje z vami - 22.50 Športni pregled. PONEDELJEK. 8. julija letja - 21.40 Gibanja — ohlike (balet) - 21.58 Otvoritev dubrovniških poletnih prireditev - 22.30 Ekran na ekranu - 23.30 Pobegla bolniška sestra — film. ČETRTEK, 11. julija 21.00, 23.15, 19.30 Poročila - 19.30 Po Sloveniji - 19 45 Vijavaja -19.50 Reportaža - 20.20 Portret prof. D. Ulage - 20.40 Plošča za poletje - 20.56 Pesem poletja -21.35 A. Camus: Nesporazum -22.55 Scarlatti: Cantata - 23.05 Šahovski komentar. 21.00 in 23.25 Poročila - 18.30 Buffalo Bill — film - 19.00 Po Sloveniji - 19.20 Šentonjelski pauer-ji - 19.45 Kalejdoskop - 20.05 Orkester Zambetas - 20.56 Pesem poletja - 21.55 Če bogovi hočejo — dramat. roman - 22.55 Zgodba o deklici Giselle. PETEK, 12. julija 21.00 in 23.05 Poročila - 19.30 Rožni pogovori TOREK, 9. julija 21.00 in 23.40 Poročila - 19.35 Risanke - 19.55 Filmska burleska - 20.10 Nikotin in alkohol - 19.50 Vijavaja - 20.56 Pesem poletja -21.40 Nad nami valovi — film -23.20 Zbor lira iz Kamnika. 19.45 Bach in predklasiki - 20.05 Velika pastorala — film - 20.30 Niso samo rože rdeče — glasbo - 20.50 Vija vaja - 20.56 Pesem poletja - 21.35 Rondo — jug. film - 23.40 Simfonični koncert. SREDA, 10. julija 21.00 in 24.20 Poročila - 19.40 Kljukčeve dogodivščine — lutke <■ 20.05 Zabavno glasbena oddaja -20.45 Vijavaja - 20.50 Pesem po- SOBOTA, 13. julija 21.00 in 24.05 Poročila - 19.25 Zgodba o kojotu Chicu — film - 20.15 S kamero po svetu - 20.40 Vijavaja - 20.56 Pesem poletja - 21.35 Zabavno glasbena oddaja - 22.35 Karavana zapravljivčkov — I. oddaja - 23.00 Upornik ameriški film - 23.50 TV kažipot. NA SVEČANOSTI V BELOKRANJSKEM GLAVNEM MESTU Slovenski občani prispevali k utrditvi bratskih vezi med Ronkami in Metliko Zbor Srečko Kosovel in nekateri pevci «Krasa» so nastopili na akademiji v čast zastopnikov Ronk Povratna svečanost ob pobratenju med Ronkami in Metliko je bila na dan borca v belokranjskem glavnem mestu Metliki. Ob tej priliki je iz Ronk odšlo v ta kraj, kjer se je ustanovila brigada Fon-tanot, večje število Končanov obeh narodnosti. Uradno delegacijo občine Rooke je vodil župan Blasuit-ti, v njej pa so bili tudi občinski odborniki in svetovalci, člani ANPI in drugi. Svečano pobratenje je bilo na dan borca ob 10. uri dopoldne. Župana sta govorila o pomenu pobratenja ter sta si izmenjala darila. K spomeniku padlih je nato skupna delegacija ponesla lep venec. Dan poprej je bil v tamkajšnji dvorani nastop pevskega zbora ((Srečko Kosovel« iz Ronk, ki so ga za to priliko okrepili pevci «Krasa» iz Dola - Poljan. Pod vodstvom Pavline Komel so zapeli 12 pesmi. Pester spored je obsegal po dve italijanski in dve furlanski pesmi, vse ostale pa so bile iz bogatega repertoarja narodnih, partizanskih in umetnih pesmi, ki ga je zbor naštudiral za to priliko. Za svoja izvajanja je bil zbor deležen Iskrenega priznanja številnega občinstva, ki je prišlo na to večerno prireditev, da bi prisostvovalo tudi folklornim plesom domače skupine, petju učencev osemletke in igranju instrumentalnih solistov, ki so nastopali z narodnimi pesmimi in popevkami. Pevci «Srečka Kosovela« in ((Krasa« so se s te prijateljske manifestacije vrnili z najlepšimi vtisi. S svojim nastopom v Ronkah kakor sedaj v Metliki so prispevali k utrjevanju bratskih vezi, ki sta jih mesti stkali med svojimi občani. kup novih avtobusov z občinskim denarjem in ne z izposojenim, kot so nameravali sprva. Odbornik Lu-pieri Je predlagal popravila na Kalvariji za 4 milijone. Odbornik Bratina je predlagal odpis nedosegljivih davkov ter bo predlagal občinskemu svetu nove odmere davkov za industrijo, trgovino, u-metnostl in svobodne poklice. Odbornika Tomassich in Fantini sta poročala o zdravstvenih, odnosno prometnih vprašanjih. Prihodnji petek v Gorici občinska seja Na zadnji seji občinskega odbo ra v Gorici so sklenili, da bo prihodnja seja občinskega sveta \ petek 12. julija ob 18.30. Odbornl ki so pod vodstvom podžupana Candussija razpravljali o osebju. Odbornik Rovis je predlagal na- lllllllim Hill Hill "■MIIIIIIIIIMIIIIII llllll IIIIIIIIIIIMHII Slovenski odličnjaki Prejeli smo že tri fotografije di jakov enotne slovenske nižje srednje šole v Gorici, ki so izdelali s poprečno oceno osem. Silvana Devetak iz Doberdoba je z odliko Izdelala prvi razred, Fabij Cevdek s Peči in Marijan Cijan s Peči pa sta z odliko zaključila drugi raz red enotne srednje šole v Ul. Ran daccdo v Gorici. Vsem odličnjakom naše čestitke. Fabij Cevdek Silvana Devetag Sestanki PSU Pokrajinska federacija PSU se je odločala za sklicanje vrste sestankov svojih članov, na katerih bo obravnavala rezultate političnih in deželnih volitev ter odnos do vsedržavne ter deželne vlade. Sestanki bodo pred kongresi ter obnovitvijo vseh vodstev od sekcij-skega do vsedržavnega, da se premaga prehodno razdobje socialistične združitve ter zastavijo splošni cilji ter izdela taktika nove stranke. Prvi takšen sestanek danes v Gradiški. Pogovori o krizi v tovarni S0LVAY Tržiški župan Romani se bo v ponedeljek pogovarjal s predstavniki tržiških sindikalnih organizacij, da jih seznani s potekom svojega rimskega obiska Na sestanku izvršnega odbora PSU v petek zvečer so preučili nastali položaj v tovarni ter sklenili poveriti novemu deželnemu odborniku za industrijo Dulcdju nalogo, da se zanima za vprašanje. Deželni odbornik bo prišel v torek na ponovni sestanek izvršnega odbora stranke v Tržič. Dan poprej, Varčujte z vodo! Mestni vodovod prosi uporabnike vode v Gorici, naj varčujejo s porabo vode v teh vročih dneh. Poraba je namreč znatno porasla ln čeprav so zaloge precejšnje, obstaja nevarnost, da bo ponekod zmanjkala voda, to zlasti v okolici in v zgornjih nadstropjih nebotičnikov. Da bi imeli tudi tl uporabniki vodo na razpolago ob vsaki url poziva mestni vodovod vse prebivalstvo, naj ne uporabljajo preveč vode za namakanje vrtov in pranje avtomobilov. Obrtniški izdelki na razstavi v Torontu V Torontu v Kanadi je bila prejšnj* teden, v okviru tamkajšnjega sejma, razstava obrtništva naše dežele, ki so jo priredila u-stanova za pospeševanje obrtništva v naši deželi. Razstavljalo Je 18 obrtnikov iz naše dežele, ki so tja poslali zlasti izdelke za opremo stanovanja. Vsi razstavljeni predmeti so bili takoj prodani in ESA je v imenu obrtnikov naše dežele sklenila precej nadaljnjih kupčij. Tako se je našim obrtni- v"ponedeljek pa* s(Tbo ^DulcTsestal ko,m °dprl nov ^iv trg v tej J ^ veliki severnoameriški državi. s predsednikom deželnega odbora Berzamtijem ter mu poročal o hudih težavah, v katere so zabredli delavci SOLVAY po krivdi monopola, ki je sklenil s prihodnjim letom zapreti svoj tržiški obrat. ESA Ima v svojih načrtih priredbo razstav še v drugih državah ln se nanje vestno pripravlja, tako da bi tudi drugod dosegla uspeh. ■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliailMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII JUNIJSKI OBMEJNI PROMET 730 tisoč prehodov na goriški meji Čez Rdečo hišo je šlo tudi 160 italijanskih ter 149 tujih skupin z okoli 8.700 turisti KADAR GRE OBRT 00 OČETA 00 SINA. Kar tri generacije Šuligojeve družine se zaporedoma ukvarjajo z urarstvom Prvo trgovino in popravljakiico ur je v Kanalu pred 90 leti odprl Martin Šuligoj, naše gore list • Že leta 1900 so se preselili v Gosposko ulico Na goriškem mejnem sektorju so v mesecu juniju našteli v okviru maloobmejnega prometa 256.000 prehodov italijanskih in jugoslovanskih propustnic. Prednjačili so italijanski državljani s 165.026 prehodi, medtem ko so jih jugoslovanski državljani opravili 91.381. Z dvolastniškimi dovoljenji so italijanski državljani opravili 3.045 prehodov, jugoslovanski državljani pa 8.149. Z navadnimi propustni-cami je bilo največ prometa: italijanski ■ državljani so opravili 160.544 prehodov, jugoslovanski pa 77.466. Italijanske oblasti so svojim državljanom prisodile 1.396 posebnih propustnic, jugoslovanske pa 353. Izrednih propustnic je bilo na italijanski strani 41, na jugoslovanski pa 16. Prišteti moramo nadalje 5.397 prehodov jugoslovanskih državljanov iz Brd, ki se z avtobusi peljejo prek Gorice v Novo Gorico. Izredno živahen je bil nadalje promet na mednarodnem prehodu Rdeča hiša, ki je edini prehod za potne liste. V juniju so zabeležili 167.626 izstopov ter 164.950 vstopov italijanskih državljanov ter 71.699 vstopov kakor tudi 71.561 izstopov inozemskih državljanov, med katerimi je največ Jugoslovanov. Iz Italije je pretekli mesec odšlo 160 skupin z italijanskim skupnim potnim listom, v katerih je bilo 5.880 potnikov, iz Jugoslavije pa je prišlo 149 skupin z 2.817 potniki. Prejšnji mesec je bilo torej na goriškem mejnem sektorju, ki ima samo en mednarodni prehod in zatorej tudi manjšo propustnost kot ostala dva sektorja (tržaški in videmski) naštetih 730.000 prehodov. Marijan Cijan Pred nekaj dnevi so v hišni številki 49 v Ulici Carducci (nekdanji Gosposki ulici) odprli popolnoma prenovljeno zlatarno in urarno vsem goriškim Slovencem znanega Darkota Šuligoja, ki se s tem poslom ukvarja že od svojih mladih let. Trgovina in popravljanje ur sta pri Šuligojevih že v krvi, saj bodo v njihovi družim približno čez deset let praznovali stoletnico urarstva. Darkov oče Martin Šuligoj, naše gore list, se je v Gradcu izučil urarske obrti. Ko je končal šolanje se je vrnil na Goriško in v Kanalu odprl trgovino in popravljalni«) ur okrog leto 1883. Po petindvajsetih letih dela v tem trgu, je sklenil preseliti se v Gorico, kjer sta trgovina in obrt cveteli, saj je bila takrat Gorica trgovsko zelo živahna, ker je bna mesto ob zahodni meji velikega avstrijskega cesarstva. Leta 1908 je Martin Šuligoj prišet v Gorico, kupil na Blančah hišo, v kateri je u-redil tudi svojo trgovino. Hiša stoji še danes v Ulici Catterini (takrat se je ulica imenovala via Bar-riera) in po tej ulici so hodili sko-ro vsi, ki so prispeli z vlaki na svetogorsko postajo in so se napotili nato v mesto. V njegovi trgovini so bile naprodaj ure vseh vrst, šivalni stroji in takoimenovani «or-kestrioni*, to je glasbeni avtomati, ki so jih imele takrat vse gostilne, ki so kaj veljale, da so se klienti od časa do časa za borih pet krajcarjev zavrteli ob zvoku takrat modernih valčkov. To pomeni, da niso današnji juke-boxi nič novega. Na Blančah je trgovina ostala do prve svetovne vojne, ko je šla družina v begunstvo. V Martinovi trgovini so očetu pomagali trije sinovi: Darko, Jože in Rihard, ki je kot avstrijski vojak padel med prvo svetovno vojno v Galiciji. Po vojni vihri se je trgovina priselila v mesto. Nekaj let je bila v Ulici Silvio Pellico štev. 1, kjer je danes trgovina jestvin (v stavbi, kjer je bilo do pred kratkim uredništvo Primorskega dnevnika), nato pa, nekaj let pred prvo svetovno vojno so trgovino preselili v Ulico Carducci. Že leta 1932 je bil Darko konfiniran zaradi antifašističnega delovanja na Jug, kjer je «obiskal» Pisticci in Matero. Vrnil se je domov, kjer je medtem oče Martin umrl, vodil naprej trgovino, dan po vstopu Italije v vojno pa so ga spet odpeljali v konfi nacijo na Tre-mitske otoke in nato v Marcoro, v pokrajini Benver.to, kjer je dočakal osvoboditev in ostal do konca vojne. Tam mu je umrla žena Ljudmila Brešan, njega in otroke pa je leta 1945 pripeljal v Gorico prijatelj Polde Doljak. Spet je bilo treba pričeti znova in kljub vsemu, kar je pretrpel, ni naš Darko omagai Odprl je trgovino na Travniku, v Fieglovi hiši, poleg Katoliške knjigarne, in leta 1951, po smrti strica Jakoba Šuligoja, ki je bi* tudi urar, preselili trgovino v Ulico Carducci. kjer je se danes. Govorili smo o stricu Jakobu. Ta je odprl v Gosposki ulici trgovino ur leta 1900 in je tam delal do smrti, leta 1951. Tudi on je prodajal ure in šivalne stroje ter je bil, kot vidimo na fotografiji iz avstrijskih časov «Uhr-macher der K. K. Staatsbahn*, to je «urar cesarsko-kraljeve državne železnice*. Ne smemo pozabiti, da se je Darko Šuligoj vedno udejstvoval na narodnostnem področju. Bil je, in prepričani smo da je še, odličen pe- Goriški urar Darko Šuligoj pred svojo obnovljeno urarno in zlatarno v Carduccijevi ulici (nekdanji Gosposki ulici) vec, ki je neštetokrat nastopil, še vedno je navdušen planinec, od leta 1952 do 1956 je bil občinski svetovalec Demokratične fronte Slovencev. Šuligojeva urarska tradicija se u-spešno nadaljuje. Oče in stric sta bila urarja, ostaia dva brata sta prav tako delala v tej stroki. Darko ima danes 63 lot in bela z obnovljenim elanom v popolnoma modernizirani trgovini. Zvest ) ob strani mu stoji 34-letni sin Bogdan, ki je dal podjetju obilo mladostnega zagona in je v precejšnji meri njegova zasluga, da je trgovina danes taka kot je. Hčerki Sonja in Tatjana pa prijazno strežeta klientom, ki vanjo prihajajo. Toliko število desetletij v tradiciji trgovskega podjetja je precej, posebno še, če pomislimo na v^e, kar je bilo treba v dveh vojnah in tudi med njima prestati. Šuligojevi družini naša iskrena želja, da bi še nadalje uspešno poslovala. Poletne počitnice jestvinskih trgovin Od 1. do 23. avgusta bodo vse popoldneve v Sovodnjah zaprte naslednje trgovine: Dandilo Cotič, Coo. peratdva Goriiziana, Giuseppe Pelli-oon, Milan Tomšič in Gabrijela Tomšič, vd. Uršič. Izjema so sobote in dnevi pred prazniki. d 15. julija do 16. avgusta bo vse popoldneve zaprta trgovina Slavica Marassd na Sovenci v Štever-janu, od 1. do 12. julija pa trgovina z jestvinami na Trgu sv. Antona Giuseppe Vesel j. Od 8. do 25. julija bodo vse popoldneve zaprte trgovine z jestvinami Delpin Gdovanmd v Ul_ N. Sau-ro, Angelo Mikuluš, Ul. Tominz; Bisiach Felice, Drevored 20. septembra in Attillio Brisco, Ul. Tor-riani (od 15. julija do 15. avgu sta). ših posledic. Avtomobilist iz Kr-mina Mauro RRa se je po Ul. Al-viano peljal proti prehodu; od nje; gove leve se je po Ul. Giustiniani peljal v Ul. Cravos mopedist Bru; no Pecorari iz Ul. Cipriani. Pri trčenju na sredini križišča si je mopedist poškodoval roko, vendaf je zavrnil zdravniško pomoč: nekaj škode je utrpelo tudi njegovo vozilo. Počitniški tečaj za popravne izpite V Slovenskem dijaškem dom« | bo tudi letos počitniški tečaj z» i popravne izpite s pričetkom v pe-tek 2. avgusta ob 8.30. Starši prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnila in prijS' ve pri upravi Doma, ki je zainteresiranim na razpolago vsak delaV- 1 nik od 10. do 12. ure. 1 SLOVENSKI DIJAŠKI DOM i V GORICI i 1 1 Gorica VERDI. 15.15—22: «Operazione Safl Pietro«, Edward Robinson in J Cloud Trialy. Italijanski barvni film. CORSO. 15—22: «Sette volte dob na«, Shirley McLaine in Pete1 Seliers. Italijansko-ameriški filrt v barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO. 15.00: «Sedotta e abbandonata«, Stefania San-, drelli, italijanski film. VITTORIA. 15.30: «La battaglia dei giganti«, Robert Shaw in Dan« Andrews, ameriški kinemaskop' ski barvni film. CENTRALE. 15—21.30: «La rapin* al treno postale«, S. Baker iO J. Pettet. Kinemaskopski barvni film. Iršič AZZURRO. 16-22.30: «11 tempo degU V Štandrcžu tekmovanje v balincanju Tekmovanje v balincanju bo drevi v bivši gostilni Lutman v Stan-drežu. Pričetek ob 18. uri; prijave bodo sprejemali do samega pričetka tekmovanja. Prva nagrada je pokal «štandrež», za drugo, tretje in četrto mesto pa so na voljo medalje. Tekmovanje bo v tolčenju; dvojice bodo žrebali. Doslej je prijavljenih 18 parov, med katerimi jih je poleg domačih tudi precej iz slovenskih vasi. Za prireditev se je ogrela štandreška mladina. ... iI , •*» ..«♦«*»**'..* . T ? * ' Goriški urar Jakob Šuligoj pred svojo trgovino v Gosposki ulici v spremstvu svojih delavcev v letih pred prvo svetovno vojno Prosvetno društvo «DANI CA» TRADICK )NALNI PIKNIK VRH («Larga») Danes ob 18.30 nastop zabavnega ansambla ((Briški slavček« ob 20. uri TOMBOLA (za 50.000 lir nagrad) Sledi ples na prostem; specialitete na žaru; parkirni prostor. Delavca Italcantieri ranjena v prometni nesreči Zaradi izsiljevanja prednosti, je neki avtomobil z rimsko registracijo včeraj popoldne podrl dva delavca Italcantieri, ki sta se peljala z mopedom. Oba so odpeljali v bolnišnico ter ju pridržali na zdrav, ljenju: 47-letni Virgillo Marega iz Redipuglde se bo zdravil 30 dni zaradi zloma desne noge, 39-letni Ser-gio Crietin iz Turjaka, ki je vozil moped, pa se je udaril v levo roko ter se bo zdravil 20 dni. Trčenje pred Rdečo hišo Lažje trčenje včeraj popoldne pred Rdečo hišo, vendar brez huj- avoltoi«, G. Hilton. EXCELSIOR. 14-22.30: ((Tarzan « il grande fiume«, Mike Henryi v barvah. PRINCIPE. 16—22.15: «Col cuof* in gola«, J. L. Trintignant. S. MICHELE. 17.30-22: «Dyang° špara per primo«, F. Sancho, < barvah. MARCELU AN A. 15.30—21: «Allar me dal cielo«, Andre SmaggM v kinemaskopu in barvah. j H trn ki> EXCELSIOR. 16—22: «QuelU deli* San Pablo«, Steve McQueen, * barvah. RIO. 16—22: «Due Rrringos nel Te xas», Franko Franchi, Ciccio 10' grassia, v kinemaskopu in oaf' vah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je prta lekarna «Alesani», Via ( ducci 38 — tel. 22-68. TRŽIČ Danes je v Tržiču odprta lekaf na «S. Nicolo« dr. Olivetti, via L Maggio 94, tel. 73328. RONKE Danes Je odprta lekarna A1TAI>' gelo — Sergio Olivetti — Ul. Vfl ma 22 - tel. 77019. DEŽURNA CVETLIČARNA GORICA Danes je v Gorici odprta cveti*' čarna ((Renato Gorian«, Ul. Gafi' baldi 9, tel. 26-28. MIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIlllllllllllllllllUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllilllimilUl Slovensko planinsko društvo pf*' redi v nedeljo 14. julija visokogof sko turo na Montaž. Prijave spi0' jema SPD v Ascolijevi ulici 1, t«*' 24-95. Izlet z lastnimi sredstvi. 111111*1 Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V občini Gorica je bilo od 30. junija do 6. julija 25 rojstev, 13 smrti, C oklicev in pet porok ROJSTVA: Paolo Fuser, Umberto Valera, Daniele Deduri, Nocelotta Leghissa, Manuela Bosazzd, Marina Bosazzi, Paola Mimiussi, David Veliscag, Paolo Lovati, Hleksd Bensa, Walter Samotti, Paola Martin, Bairbara Godeas, Marco Pilleri, Daniela Mateldch, Maria Viotto, Paola Burgnich, Paolo Vasca, Nadla Barone, Ivo Spazzapan, Marco Por-tetli, Anna Munafb, Marta Mezzo-rana, Teresa La Notte, Edi Zotti SMRTI: 89-letna Clemeotina Maličil, vd. Picdulin, 78-letnd Eugenio Krasseviz, 64-letnd Estevan Negu-santi, 71-letnd Luigd Bensa, 71-letnu Maria Cordani, 49-letnd Severino Del Bon. 73-letna Amalia Marussich, por. Mazzacco, 47-letna Dalila Bas-sa de Montonsori, por. Klein de Hermannsfeld, 79-letna Matilde Ra- vigndassl, vd. Paissini, 61-letna Caf' mela Trampuš, por. Vallds, 68-letn* Valentino Venturini, 86-letna Maj tilde Feressin, vd. Riavez, 70-letn* Angelo Franz. OKLICI: Amar Elbaz in GaudeA' zaa Tusulin, podoficir karabinjerji Sante Salari in otroška vrtnarit* Giuseppa Annibond, nogometaš Biu' no Chersovani ln Italia Strigari, ‘j' nancar Aldo Barbaresco in uradri’ ca Fierina Furlan, farmacevt Unv berto Valenti in univerzitetna štU' dentka Irene Navarra, Andrea Lat' renti in prodajalka Arletta Miott'' POROKE: gozdni čuvaj Silvan0 Fedrizzi in prodajalka Vittoria mec, slaščičar Mario Lo Re in ffjj zerka Silvia Mosetti, elektrotehnik Giuseppe Lo Giudice in univerri’ tetna študentka Mariarita Brairi' mehanik Tonino Vaccaro in uraJ' niča Graziella Braddotti, uradni** Umberto Parisi in osnovnošolska V čiteljica Margherita Buso. 7. julija 17R MATI ZSA ZSA GABOR PRIPOVEDUJE. «Nisem učila hčera lova na milijonarje in Zsa Zsa in Eva sta jih našli sami...» To pravzaprav ni navadna zgodba, da bi vzbujala senza-«Jo, To je v resnici izpoved zene> katere ime je bilo v zadnjih letih po vsem svetu znano in katere tri hčere skr-k J° za to, da se o njih do-niala sleherni dan piše po časopisih vsega svega. Skoro sleherna žena je že doživela ljubezen. Toda ta gospa jo je doživljala povsem drugače kot hmge žene. Najprej pri sebi sami. a še bolj ob svojih treh lepih, živih in temperamentnih hčerah. . Jolie Gabor je bila rojena v j Budimpešti in je spremljala - ljubimkanja in ljubezenske dogodivščine svojih lepih hčerk: Zsa Zsa, Eve in Magde. Veseli-a se je srečnega življenja, ki ga je Zsa Zsa imela s hotelskim kraljem Hiltonom, poma-gala je zapravljati milijone i hčerke Eve, ki jih je dobila i j3® zelo bogatega moža Char-, esa Isaacsa, a sedaj si skup-I- n°.s svojo tretjo hčerko Magdo » Pnzadeva, da bi ji pripomogla * * slavi na gledališkem odru. * G°spa Jolie Gabor je zelo " Jhodra ženska. Dobro bi si bi-1 zaP^niniti vse, kar meni o •hoških. Sleherna ženska bi u-egnila v njenih besedah najti anec resnice, a moški bodo ahko spoznali v tem, kako 8vet o njih misli. Spornim, ki govore o lepi ateri in še lepših hčerkah, 8 u°,v Angliji, še nikoli ni i ^hs^3- kaka mati tako * govorila o ljubezni. In _av v tem je vsa senzacional- i’ host. J Takole piše Jolie Gabor: j ‘■ hružini, bi morala kar nekoli-0 pomisliti. Toda sedaj že i yeih- Devet mož je bilo, s ka-> ; . mi smo se me štiri, moje y ri hčerke in jaz, povezale. Do Zanje niso možje, ki bi igrali pri njih na drugo violino, kaj prida - Doslej je bilo v družini devet mož: za mater in tri hčerke sedaj, seveda. Kajti, čeprav zase zanesljivo vem, da se ne bom nič več poročila, sem prav tako prepričana, da bodo moja dekleta še marsikaterega moškega pripravile do tega, da jih bo popeljal pred matičarja. V bistvu smo Gaborke pravzaprav revne. Jaz sem imela razmeroma bogatega moža. Vendar pa me je držal precej na kratko. A moj drugi mož ni bil premožen. Ni si želel nič drugega kot da bi imel restavracijo. In da bi jo jaz plačala. To, seveda, ni bilo v resnici nič. Mojim hčerkam tudi ni bilo kaj bolje. Prvi zakoni so bili nepomembni, toda slabi. Poznejši so pa bili pomembnejši, a kljub temu slabi. Pri tem pa si želimo Gaborke vse tisto, kar si želijo vse druge ženske: moža, ki bi nas ljubil, ki bi nas razumel, moža, ki bi nam dal občutek, da nismo nikoli same. Vse štiri imamo to smolo, da smo ženske, ki so si znale napraviti kariero. Toda samo to. Nismo pa žene, ki so ustvarjene za moža. Nočemo moža, ki bi nas vzel zato, ker so Gaborke. Vendar pa tudi ne maramo mož, ki se ne bi zavedali, da smo Gaborke. Možje, ki bi igrali pri nas drugo violino, nisO kaj prida. O-stajajo torej samo milijonarji. A s takimi je najteže ravnati. Govorijo, da sem svoje hčere navajala na to, da naj lovijo milijonarje, da bi se potem z njimi poročile. To pa ni res. Jaz nisem nobene tako navajala in nagovarjala. Zsa Zsa in Eva sta se poročili z milijonarjema. Toda brez mojega vplivanja. In lahko trdim, da ni bilo glede tega nobenega družinskega načrtovanja. *lll|liillliiiiiiiiiiilllllllllll.... KRIŽANKA 2 3 j 5 f= L j 3= f11"" === 10 11 12 •3 14 U 15 t a .o Oh ji >6 on— 17 1« 19 JT- 21 22 23 25 S 26 27 29 J 29~ 30 a a 31 32 r 1 34 35 36”" §3 37 38 21— 40 41 42 43 M 45“ n 46~ 47 . I 49*“ ■ .. _____ f rt„ 01jOKAVNO: 1 kraj pri Bo-v, h?c* s tehničnim muzejem Slo Pul1Je’- z6°dha, štorija, 13. po-„ arn* francoski popevkar nove-oHIl - a> 15. sol dušikove kisline, j, c lctl° umetno gnojilo. 16. meste ... aa Pelješcu, 17 oddelek me-mika, 19. klicno zrno tajnocvetk, oiu °®nienlk ua Havajih, 21. prek Maigret, 48 Starič. 49. Indiana. NAVPIČNO: 45 A(nton) č(ehov), 47. A(lfred) N (obel). Po mojih izkušnjah sta dve vrsti milijonarjev. Prvi delajo, drugi pa ne delajo. Tisti, ki delajo, si, kot obsedeni, prizadevajo, da bi iz petih milijonov napravili deset, ženska, ki se poroči s takim milijonarjem, mora računati s tem, da ne bo z njim o ničemer drugem govorila kot edinole o milijonih. Taki pa, ki nič ne delajo, so še slabši. Imajo dosti časa, dosti denarja in so nerodni. Katera mati bi svetovala svoji hčeri, naj se poroči z nerodnim možem? Prvi mož moje hčerke Zsa Zsa ni mož. Conrad Hilton je prava atomska bomba. Njegova energija je neverjetna. Ko se je poročil z mojo hčerko ni govoril o drugem kot o hotelih. O hotelih, ki jih je imel, m o onih, ki jih bo še sezidal. Sleherni dan je hotel iti ven. Na kosilo in večerjo, plesat, pit. Polovico svojega življenja je prebil v letalu. To je bilo za Zsa Zsa preveč in se je ločila. Njen drugi mož je bil igralec. Življenje z njim ni bilo vznemirljivo, morda pa očarljivo. Po «atomski bombi« Hiltonu, je bil Georg Sanders kot ledenik. Mojo hčerko je učil igrati šah, in ga je zelo veselilo, če je mogel vsak večer sedeti pri njej, ne da bi spregovoril kako besedo. Ni bil prav nič širokosrčen. Vsaj ne dovolj za Gaborke. Zsa Zsa mu je kupila za božič klavir, on pa njej zavitek čokolade. To je, seveda, bila ločitev. Potem je prišel Porfirio Ru birosa, dominikanski diplomat. Že sem upala, da bo to moj naslednji zet. Toda moja hči Zsa Zsa je tako nestalna kot vreme. In s poroko ni bilo nič. Moja druga hčerka Eva se je tudi poročila z milijonarjem. Bil je morda še bogatejši od Conrada Hiltona. Ko se je Eva poročila s Charlesom Isaacsom je od njego- ve matere darilo, vredno 10.000 angleških funtov, Toda Eva ni taka, da bi4w#**84da kupiti z diademom vrednim 10.000 funtov. Njen zakon s Charlesom se je raždrl, ker Charles ni bil dovolj močan mož in pa, ker je Eva na vsak način hotela postati gledališka igralka. Charles ni mogel tega razumeti. Vendar pa je na to pristal. Šele ko je šla Eva na turnejo, je bilo Charlesu dovolj. Toda Eva ni popustila, je sicer čisto ljubezniva deklica, toda ko jo prime njena trma, je kot skala. Prav zaradi tega ne bo imela ravno lahkega življenja. Še težje pa bo za njenega moža. V vsakem primeru pa bo moral biti njen mož močnega značaja, sicer nima zakon nobenega smisla. Ko je moja tretja hčerka Magda spoznala odvetnika Sid-neya Warrena, je bila to zanj «ljubezen na prvi pogled«. Kaj pa je privedlo Magdo do tega, da se je odločila poročiti se s čednim in sposobnim odvetnikom, pa si ne morem misliti. Vsekakor je doživel kaj kma lu pekel. Ona ga je predvsem hotela na vsak način napraviti po svojem okusu. Zahtevala je, da se drugače oblači in vobče,’ da menja svoj dotedanji način življenja. Sidney je vse to napravil proti svoji volji. Toda vse je bilo za Magdo še premalo. In zato se je od njega ločila. ,Nikoli ga nisem ljubila’, mi je nekoč pozneje izjavila. Pozneje so ji ponudili, da bi šla h gledališču. Tudi Jaz sem ji to svetovala. Kar znata Zsa Zsa in Eva, bo zmogla tudi Magda. In tako je Magda prišla h gledališču. Kaže, da ima za to dovolj veselja in tudi sposobnosti, in da bo verjetno tam ostala. Reči moram, da bi bila Magda tudi precej dobra gospodinja. Mora pa priti pravšen mož. Jaz sama nisem nikoli poznala prave ljubezni. Ko sem se v Budimpešti poročila, sem bila premlada. Sedaj pa imam preveč denarja, da bi mogla najti pravo ljubezen. Morda sem tudi preveč lahkoživa. In zapravljiva. Zsa Zsa pa je ravno nasprotna od mene. Vsak novec trikrat obrne, preden ga izda. Pogosto se sprašujem, kaj je na nas Gaborkah tako privlačno, da nas moški s tako vztrajnostjo oblegajo. Na to je težko odgovoriti kar na kratko. Predvsem smo ohranile vse mladostno zunanjost. A ne zaradi brezdelja, marveč, ker smo trdo delale. Ako je ženska debela, si mora prizadevati, da bo odstranila odvečno maščobo Ako ima grdo kožo, naj poskuša odpraviti to nevšečnost. Ako ima premajhne oči, naj «i jih da povečati. In zakaj iw%>i žfcrisks nekoliko pokazala svoje noge, če so lepe? Ako pa njene noge niso tako lepe,; naj poskuša to hibo prikriti. Morda pa ima na sebi vendar le kaj mikavnega, da je vredno pogleda. Nikoli se ne bi smela nobena ženska zanemariti. Mlado dekle, ki bi rado dobila moža, podzavestno ubere pravo pot. Ce ima lepo postavo, si obleče tesen pulover, da pride tako njena postava bolj do veljave. Ako ima lepe noge, se jih ne bo sramovala pokazati. Ako pa ima lepe zobe, se bo kar na prej smejala. Zakaj bi torej moralo biti tako samo pri mladih dekletih? Moški se poroči z žensko, ker mu je všeč. Zato je od nje odvisno, kako se mu bo pokazala v najprivlačnejši luči. Res je, da mora ženska biti tudi gospodinja. Vendar pa ne sme nikoli pozabiti, da mora znati moža tudi vznemiriti, ženska, ki vedno misli samo na kuhanje in šivanje, ne bo nikoli nobenega moškega očarala. Ženska naj misli vselej na to, da je dobra jed sicer zelo potrebna, vendar pa da ima prozorna pižama tudi svoje prednosti. Pogosto pravijo, da je ženska za to na svetu, da izpolnjuje moževo življenje. Kajpak! Kar pustite moškim, naj se šopirijo in se čutijo gospodarje, da stopajo ponosno. Toda ne zabite, da ste ve, ki jih vodite, morda celo s samim migljajem svojega mezinca.« Tako modruje Jolie Gabor v svojih Spominih o sebi, svojih hčerkah in moških vobče. S. A. Filmska igralka Lisa Gastoni, ki je v svojem življenju opravljala že mnogo poklicev. Bila je tudi fotomodel pri angleški reviji «Woman» itiniiiiiiiiiiiimHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiinmiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii KAJ BODO VIDELI ŠPORTNIKI NA OLIMPIADI Mesto Meksiko se stalno pogreza zaradi sipkih in zelo blatnih tal Ze leta 1620 je utonilo 30.000 prebivalcev med silno poplavo - Vse hiše se zibljejo na temeljih - Kočljiv položaj 6 milijonov in pol prebivalcev Mesto Meksiko se razteza v največji kotlini, tam kjer je stala že stara prestolnica azteške države 2250 metrov nad morjem in je najvišja prestolnica na svetu z zelo hitrim in obširnim razvojem. Danes šteje mesto 6 in pol milijona mestnega prebivalstva (trikrat več od' Rima). - * Vsi p,qg,Jedi svetovnega športnega sveta so letos obrnjeni v ta kraj, ki se pripravlja na sprejem športne elite ob priliki olimpiade, da se mladina pomeri v plemeniti tekmi in borbi med seboj. Mesto se lepša in veča, da dostojno proslavi ta tako velik svetovni dogodek v zgodovini modernega športa. Poglejmo, kako je z mestom? Mesto se že nekaj desetletij bori, da bi se vzdržalo na površini zemeljskega lica. čudno, mesto se pogreza v morje blata. Prvi alarmni znak v tej katastrofi so dali inženirji v začetku našega stoletja. Takrat so oblasti zelo skeptično vzele na znanje ta poziv in so šle gladko mimo. r, T"a reka, 23. glavno mesto ev-uske države, 24 kemični znak a 'ridij, Sk,v v—•» 25. ime ameriške film-P«i *gla*lte Allyson, 26 mož Rite vone, 28. kemični znak za radij, 6jn„riaiska Ljubljana, 31. pristoj-sko ’ .Devina, 33 veliko japon-j,,.., ...pristanišče m industrijsko žvt„lSCu’ 34- “ta. oblika, 39. ........n...i.i......i.Hilli.......MIHU........... Zanimivo sodelovanje v kinematografiji med Burtonovima in režiserjem Loseyem sko 9 • ^b. 2 človek, ki se Zen, zanima al: poteguje, 3. z vok n°ra filozofska šola, 4. glas, ke " °’ .avtomobilska oznaka Re 6. ,,arih Slovanov, 9. jadranski otok, 0, din,, )l „sl°venska revija za mla-. ... .’ '• posvetovanje, 8. pijača Oa-k^obina, ki jo uporabljajo za znano20’ 14' babilonska Kraljica, strah* p0 visečih vrtovih, 12. *eka Pteci lavnim nastopom, 14. v /n|-V severni Irski, ki se izliva sariu *V, ^°,le6al. 15. reka v Po-v ŽDa ■ kratiea države Iriaho liani,, ’ mesečnik, 22. ponav-- J *ste besede v začetku ža 111 ^dnih stavkov ah verzov, ... 23. del obraza, 30. ma- „ sodni ’ besen, togoten, 33. be-gotn .i^ris’ 34■ poljedelec s plu-niCa’ J?' značilna primorska reče-38. '„f?; Pr*tok Donave v Avstriji, riževo ... _________ dak * oblastnik, 42. neumnež, be ^Jrški'2e'V.0 žganje, 41. nekdanji 'Plena začetnici unn ••»ena .i -------- —etniskega derik- s“?venskega skladatelja Fri-erbij Slrce’ 47- kemični znak za KB:SlTEV PREJŠNJE križanke E deklica, 8. 16 -a,’ 14 Eleanor 15. kaviar, Pita 1?- ZG, 19 tinta, 20. 25 ' Reed, 23. tein, 24. ora, ralf ^over, 27. Ta, 28. kan, 29. (Pa’Ul U' DS, 32 santonin, 35. Sao Main in36 Aman- :i8- alga, 39. OtfM’ 4,b- torta, 42 E(mil) A(da 43. vidra, 44 osmoza, 46. «Liz Taylor in Richard Burton se ne zadovoljujeta sedaj več z denarjem in uspehom. Hočeta tudi pozirati kot intelektualca in sta poverila Josephu Loseyu skrb, da bi malce na zunaj u-metniško popleskal njuno kariero. Joseph Losey je opustil vsako estetsko zahtevo in se postavil popolnoma v službo teh superzvezdnikov...« Te vrste sta napisala sama Richard Burton in Joseph Losey nekega večera na Sardiniji med snemanjem filma «Boom», ki ga vrtijo sedaj v Parizu. Bile so vnaprejšnja parodija sprejema, ki naj bi ga doživel film pri ameriški kritiki. In res, pred tremi tedni so izrekli podobno mnenje razni kritiki v newyorškem tisku. Seveda se Losey. Burton in njegova žena Liz sami čudijo, kako so se znašli skupaj «pri isti mizi« povezani s skupnim delom. Sedaj nastopata namreč Burtonova kar v treh filmih tega kritičnega režiserja, ki je bil dolgo časa med »prekletimi« in so ga za časa maccarthisma izgnali iz ZDA. Režiser namreč ni nikoli sprejel nobenega kompromisa iz denarnih razlogov in njegovi najbolj značilni deli o-stajata še vedno filma «The Ser-vent« in «Accident». Ta »poroka,i med Loseyem ln zakoncema Burton je postala ko ristna in trajna. Sedaj končuje Losey v najbolj temačnih predmestjih Londona film »Secret Ceremony», v katerem nastopa Liz Taylor in jeseni bo začel snemati film »The Man From Now-here», v katerem nastopa Richard Burton. To čudno zvestobo razlaga Joseph Losey brez vsake zadrege in pravi: «Res Je, da smo se približali z obojestranskim nezaupanjem in ta ledena stena nezaupanja se ni stalila od danes do jutri. Toda pri zakoncih Burton sem našel toliko poklicnega nagnjenja, da je ostalo malo možnosti za spored.« Poleg tega je te tri svoje scenarije, v katerih nastopata Burtonova, ponudil številnim filmskim družbam v Hollywoodu, a' so mu jih vedno zavrnili. Sedaj, ko nasto- pata v filmih Burton in Liz, pa bi jih hoteli vsi odkupiti. Film «Boom», ki smo ga omenili v začetku, je posnet po komediji Tennesseeja tVilliamsa «Boom», ki govori o bežnih ljubezenskih sestankih med staro in grdo šestdesetletnico In zelo mladim sleparjem, ki Jo izkorišča. Joseph Losey pa je pomladil in olepšal to pravo staro spako in hkrati postaral fanta. V filmu namreč nastopata Liz in Burton, Da ju je lahko zaposlil v njem, je pač moral ponarediti prvotni zaplet. Zenska, v katere vlogi nastopa Liz, se je petkrat poročila z velikimi kapitalisti in Je postala petkrat vdova ter dedinja V filmu tudi pripoveduje, kako so njeni možje umrli in kako se je zdel prvi mož pravi orjak, v resnici pa je bil brez vsake moškosti. Slika nam kaže člana Slovenskega gledali ča v Trstu Danila Turka v vlogi »Verna žena«, v kateri je dosegel velik uspeh lastnika beznice Šele leta 1950 ob takratni povodnji so se zbudili vsi skeptiki, ko so videli cele mestne četrti pod vodo in so opazili, da se je mestna površina zni žala za celih 6 metrov. In tudi tu se pogrezanje ni ustavilo, se je nadaljevalo in zavzelo širok obseg: ceste, mestni hodniki in železniške proge s tračničnimi osmi.ca.mi so ležale v blatu, stavbe so se zamajale in visele kakor zvonik v Piši in se slednjič zvrnile. Mramornata palača muzeja u-padabljajoče umetnosti, ki je bil zgrajen v letu 1935, se je toliko pogreznila, da je bilo prvo nadstropje izravnano s cesto. Ob deževju leta 1951 je bilo treba najeti celo armado ljudi, da so reševali pogrezajoče se mesto. In pri tem ni so ljudje bitke dobili, ker se je kljub raznim ukrepom grad benih inženirjev površina mesta stalno pogrezala redno za 20 centimetrov na leto. Sicer se čudno sliši, ko pravimo, da je mesto v stalni nevarnosti zaradi pomanjkanja vode Dol ga stoletja so zajemali prebivalci pitno vodo iz vodnjakov, ki so zadostovali takratnim potrebam. V desetletju 1930-40. ko se je mestno prebivalstvo številčno pomnožilo do vrtoglavih višin (1930. leta je me sto štelo 1 milijon prebivalcev danes jih šteje 6 in pol milijona) in so rasle po mestu tovarne in stanovanjske četrti z milijonskim številoni prebivalstva, je pričelo primanjkovati vode. Vodni inženirji so pričeli črpati vodo iz temeljev, kar je povzročilo nižanje zemeljske površine Mesto leži v ogromni raz-sežni dolini Anahuac, obdano z delujočimi in ugaslimi vulkani. Zidati so ga pričeli Azte ki leta 1325 in je bilo že tedaj podvrženo po‘plavam V tej odmaknjeni dobi je bilo po dolini polno jezer. Azteki so pričeli z zidanjem na oto ku, ki so ,ga pozneje povezali s celino s tremi vodovodnimi napeljavami. Te napeljave so bili kanali in jezovi, ki so ob enem služili čolnom za pristanišča. Ko so leta 1521 vdrli v Mehiko konkvistadorji, so vse te azteške vodne naprave podrli s pomočjo neizčrpne suženjske delovne sile. Vso odvečno vodo so napeljali v jezera. Ciudad - Mexico, prestolnica Nove španske države ,je pričela rasti v tipično špansko mesto, namesto da bi jo pustili se razviti v »mehiške Be netke«. Španci so pokvarili zunanje lice pokrajine, sekali so gozdove, nastale so goličave, ki se niso mogle upirati močnim tropskim nalivom. Pojavljale so se uničujoče poplave z nepopravljivo škodo. Da bi to preprečili, so izkopali 6 km dolg zbirni odtočni kanal, prevrtali nekaj hribov, da je voda hitreje odtekala iz mesta, vedno v dobri veri, da izboljšajo mestni položaj. Učinek Je bil nasproten. Erozija je povzročila ponovno upadanje terena in gradbena dela se niso pokazala zadostna Leta 1620 je po 36-urnem močnem dežju utonilo in se ponesrečilo 30.000 ljudi na razmehčanem terenu. Člani uprave so predlagali, da se glavno mesto preseli drugam. Ko so pa pregledali račune, koliko denarja je in- • vesti ranega-vimestu,- bo pred-| log umaknili. Pet stoletij se 'mesto ni'večalo. Leta 1845 je * imelo 240 00(J prebivalcev. Potem se je mesto polagoma večalo ne glede na kritični položaj njegovih nestanovitnih temeljev. Danes je Meksiko tretje mesto po velikosti v Južni Ameriki. Leta 1900 so dogradili 50 km dolg drenažni kanal, ki naj bi pomagal odvajati odvečno vo do. Leta 1950 pa je bilo mesto že 6 metrov nižje od od točnega kanala in umazane vode mestne greznice so že mo rali črpati navzgor, da jib je kanal požiral. Najnevarnejše obaopje le bilo v letih 1962—63 ko je deževje tako razmočilo tla, da je bil odtočni kanal zvrhan in je manjkalo le nekaj cm da voda udari preko kanalskih robov in popolnoma poplavi mesto Ozemlje, kjer je mesto zida no. je gobasto. Voda odteka, na njenem mestu ostaja praz nina Te praznine se pogrezajo in z njimi tudi površine. V posebno zadrego spravlja to inženirje pri zidanju hiš. Vsi temelji se zibljejo in to gibanje tal je tako naglo, da ga ne morejo zaustaviti z no beninii sredstvi. Stolp «Južne Amerike« s svojim 44 nadstropji (najvišja stavba v Južni Ameriki) ima v temeljih ogromne železobetonske bloke in dobesedno plava v blatu Vse pomembne zgodovinske in moderne stavbe stalno kon trolirajo s posebnimi stroji, da se prepričajo o njihovi stabilnosti. Posebno se ta služba poostruje v času potresov, ki jih v Mehiki ne manjka. Le-| tališče Mehike je svoj čas bi-| lo dno jezera Texcoco Del pro-I ge je prašnat, de! pa močvir j nat. Del načrta predvideva, da ! b’ odtok vode namakal kilo-j metre dolgi zeleni pas okrog J mesta. Drugi del načrta pred-i videva orjaški kana) — «Gran Canal«, ki bi tekel 26 m pod mestom in bi zbirali odpadno vodo mestne greznice. In vlada je že napravila potrebne korake pri Svetovni banki za posojilo 60 milijard lir, ki hi jih uporabili za uresničenje tega velikanskega načrta. Inženirji pa pravijo, da je najbolje, da se skrči odvzem vode iz jaškov, ki tvorijo napetost taL Najboljši športniki vsega sveta bodo videli to edinstveno mesto. Merili bodo v plemeniti tekmi svoje moči za dosego lovora zmagovalca. Naj ne pozabijo si ogledati tudi vse naprave, ki so v zvezi z meritvijo in opazovanjem gibanja tal. M. P. HORO Veljaven od 7. do 13. julija OVEN (od 21. 3. do 2U- 4.) Bodite pre-I ] vidni pri sklepanju l ) odnosov na čustve- ni podlairi. Utegnete se na^r'*'* <; hinavskimi ljudmi. Na delu bodo nastali nekateri spori, ki pa se bodo proti koncu tedna ublažili. Zdravje bo zadovoljivo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Odkrili boste / nekaj, kar vas bo zelo začudilo Oseba, o kateri ste mislili, da vas sovraži, goji do vas nežna čustva. V poslov nih zadevah morate biti previdni, preden naložite neko vsoto. Bolelo vas bo črevesje. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) V ljube- skih zadevah je potrebna diplomacija, kajti če boste hoteli priti do srca neke osebe, se boste morali bolj taktno obnašati. Na delu vas bo podprl neki vaS predstojnik, kar vam bo pomagalo k uspehu. Bolela vas bodo jetra. RAK (od 23. S. do 22. 7.) Premagali boste vsako negotovost m vaša plašljivost se bo spremenila v drznost. Na ta način boste srečali sorodno dušo. Na delu se morate paziti pred nevoščljivostjo svojih sodelavcev, ki vam utegnejo škoditi. Pazite se pred revmatizmom. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Na počitnicah r \ boste doživeli zelo j prijetno razdobje, 1 ' ker boste srečali o- sobo, s katero bo- ste navezali trajnejše stike. Denar se vam bo dobro obrestoval, če ga naložite v delnice Pazite se pred zobobolom. DEVICA (od 23. 8 do 22. 9.) Sporekli |.se boste s človekom, ki je rojen pod zna men jem vodnarja Povsod bodo kazali do vas simpatijo in veliko pozornost. Ce boste vztrajali pri svojih načrtih, boste napredo vali v službi. Zdravi boste kot riba. TEHTNICA (od 23 9. do 23. 10.) Na morju se boste sre čali z neko osebo, k) bo zbudila v vas ta koj simpatije. Zato boste zadovoljni s svojim do pustom. V poslovnih zadevah boste utrpeli neko izgubo, ker ne boste izbrali nrave poti. Ne sončite se preveč. ŠKORPIJON (od 24 10. do 21. U.) Rešite se spominov in raz oremenite si duha Izbrati boste morah med «Devico» in »Strelcem« Ne boste ostali sa mi, če ne boste tako trmasti Na delu boste prav gotovo na predovali, ker je to v skladu z vašimi težnjami. Ne pijte hladnih pijač STRELEC (od 22. U do 21. 12.) Doživeli Poste neko pustolovščino, ki pa vas ne bo zadovoljila. Zato počakaite malo na res iskreno prijateljstvo in čustva. Kar se dela tiče, bo teden zelo uspešen Vztrajajte pri svojem načrtu. Vzemite zdravilo za ledvice KOZOROG (od 22. j---N 12. do 2«. 1.) Zdelo f _ k 3 se vam je, da je j useba. ki vam je ta " ~)?/ ko Dri srcu, popol , '--' noma nedostopna V resnici pa ste Krivi za va e od noše sami zaradi plačljivosti Šli boste na poslovno potova nje, ki se bo uspešno izteklo Pazite se pred prepihom VODNAR (od 21. I /C As. do 19 2.) Kar se ču lil st,ev ti<5e’ b0 vse \ Jt / slarilt0 '“klo V živ J ljenju boste odkril’ nove lepe plati in boste srečni kot v otro -kih le tih. Na brz 'fevko o poslovnih zadevah odgovorite pritrdilno Razburjenje vam bo škodovalo RIBI (od 20. 2. do X 20. 3.) Preveč ste \ samotarski in prav j bi bilo, da bi šli malce v družbo. Seveda pa morate izbrati takšno družbo, ki bo primerna za vaše umske in duševne težnje. Posla, ki ste se lotili,'ne smete opustiti Ne jemljite preveč uspavalnih praškov. Q Hotel LEV j, K V |i|lll|iaiia VOŠNJAKOVA I TELEP. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350 KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe ■ Apartmaji - Restavracije • Restavracijske terase - Dan-cing kavarna Zabavni 1n artistični program . plesna glasba • Aperitiv bar Razgledna terasa • Terasa za sončenje • Banketne in konferenčne dvorane Čitalnica - Frizerski salon Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor Pristajališče za helikopterje - Boksi za pse • Hladilnica za divjačino. OBIŠČITE NAJVEČJO TRGOVSKO HIŠO V SLOVENIJI LJUBLJANA v LJUBLJANI, TOMŠIČEVA ULICA (nasproti hotela Slon) LJUBLJANA _ POLEG VSEH POTREBŠČIN ZA DOM, DRUŽINO IN ZA GOSPODINJSTVO VAM JE NA IZBIRO — V PRITLIČJU: USNJENA GALANTERIJA: KOVČKI, TORBICE, POTOVALKE, TORBE, ROKAVICE, PASOVI, DENARNICE — V II. NADSTROPJU: EKSKLUZIVNI MODELI MOŠKE IN ŽENSKE USNJENE KONFEKCIJE: PLAŠČI, SUKNJIČI, KOSTIMI, KRILA — ZA VSAK OKUS IN ZA VSAKO POSTAVO LASTNA MENJALNICA 10 % POPUST PRI NAKUPU ZA TUJA PLAČILNA SREDSTVA rassujsr PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHEM/N DE EER RA C,CAR A TRENTE ET QUARANTE ODPRTO VSE LETO noieuGrad Mokrica ob avto cesti Ljubljana - Zagreb 32 konfortnih sob-restav-racija - Angleški park - Gostom na voljo jahalni konji -dvovprega s kočijo - Dnevno glasba s plesom. Hotel «Krn» Tolmin Hotel «S0ČA» MOST NA SOCI tel. 7 Moderno urejen hotel — Pristna kuhinja s specialitetami na žaru . goriška postrv — Lep vrt — Vsak dan glasba in ples — Ribolov celo leto — Lastna čolnarna I \ KUPUJTE KNJIGE lllllllllllillllllllllllllllll V Uiaški kniigalni TRST — Ul. sv. Franeišča 2« Telefon 61-792 Obiščite POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18. m ŠKOCJANSKE JAME odprte vsak dan ob: 10., 13., 15., 17. v maju in oktobru samo ob 10. in 15. uri .. - •*-• Modernizirani hotel B kat., 54 ležišč. V vseh sobah telefon, kopalnica, delno lastni WC. Centralna kurjava. V vsakem nadstropju družabni prostor. Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo. Specialitete na žaru. Soške postrvi. Kavarna, Aperitiv bar. Atraktivna stilno opremljena grajska klet iz 17. stoletja. Zraven stalna razstava slik «Zlatorog». Lepo urejen vrt. Tel. 87-039. Štcrfe RESTAVRACIJA <* 81114 A LH E R G 0 _ AJŠEVICA (NOVA GORICA) Raki, ribe in vse specialitete na žaru B :::::: T? Ej ::::: Uk '1 '**ŠŠk d dwtyinu lefiotami 'Vam \noJU PARK HOTEL na bledu TOT d" ■ ■ '«ai Tel. 77-521 - Kat. B 134 sob. 239 postelj, 4 apartmaji. Udobne sobe s kopalnicami, tuši in WC, s prelepim razgledom na jezero. Kuhinja z mednarodnimi jedili in domačimi specialitetami. Kavarna s teraso do jezera. Nočni lokali-Družab-ni prostori. PRIDITE NA PRIJETNE POČITNICE ALI NA VVEEK-END V NAS HOTEL hc€EHTRAL- RIVIERApoptopož Moderne sobe, mednarodna kuhinja, «GIRL BAR» z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah. RESTAVRACIJA Lipa Šempeter pri Novi Gorici ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina. SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA Oglašujte v PRIMORSKEM DNEVNIKU KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI, PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI PREKO SVOJIH TRGOVIN na ŠKOFIJAH in v KOPRU ARETTA ULTRA T H1 N med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo «LA CLESSIDRAs Trst Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje IMPORT fr01* v * *®-!3 1,3 veliko in drobno Velika i:th'ra zlatnine po tovarniških cenah! EXP()RT izreden popust — Garancija — GOSTIŠČI PRI ODDIHU SOLKAN SKALNIŠKA 10 (Nova Gorica) Vam nudi dobro pripravljene domače in tuje specialitete. Sprejemamo naročila za slavnostne pojedine (poroke, skupinske izlete. rojstne dneve itd.) Konkurenčne cene \ * ' , m HOTKI. SLON I.JII OLJ/IN A LITO V A UL- 10 IEL. 20641-43 HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI HOTEL, GALEB % 21605 RESTAVRACIJA RIBA - 21182 RESTAVRACIJA TAVERNA 21:122 KAVARNA LOŽA f -- 2118» BIFE-RESTAVRACIJA SEMEDELA V HOTELU GALEB IN RESTAVRACIJ RIBA. DNEVNO PLES HOTEL in MOTEL Gt€*4U>jC» OTOČEC OB KRKI - reiei. 068 - 21512 - 21321 z 88 sobami in 174 ležišči Z Priznam mednarodna in narodna restavracija in bife. Z Grad Otočec prenovljen, vse sobe opremljene s stilnim pohištvom Ludvika XV. in XVIII. uoummm • mcmm tH EMUIV IMF ffff — Restavracija MARINELLA — TRST, Viale Miramare 323 (Barkovlje) ob morju v bližini miramarskega dvorca — Tei. 36366 Nudimo gostom vse ribje specialitete. — Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izreden popust. — Vsak večer godba s plesom PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 vž&i -'v..- ■ r • * s svojimi7 obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen- torka in barski program In gos tiha >Pri hrastu gostHna-«lveida» telefon 21-239 SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno Unijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi lad jami od 8.000 do 18.000 ton nosUnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA*, Piran, Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexi: 341 23; 341-22 Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 AVTOPROMET GORICA NOVA GORICA TEL 21443 priporoča eimovanje na LOKVAH dnevno obratujejo vse št-in vlečnice inajmanj b oseh) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišči in restavracijo z domačo hrano, vinom in drugimi pijačami — Tel. 21-314 Turistično društvo ima na razpolago tudi privatne sobe. NOVO G0STISCE «PR KRIŠKI GARDI» Vipavski Križ dobra domača kuhinja izbrane pijače - solidne' cene prepričajte se! [751 STEFAN OLIVIER NOVI ŠEF ;j)l8iiur.::H«w:i--iUttlliia=ii=Hl--iiaiiHllliHiliiH;aiai!iiaii:i=liaii:iii:HiHižiiHHBiuai!aiaUaB Tedaj ga je poklicala Brigitte: «Werner!» Spet se je dotaknila njegove roke. Iztrgal se ji je in zbežal. Po hodniku, po stopnicah je skoraj tekel. Ustavil se je šele, ko mu je udaril v obraz ledeni veter. Tako si je šele na ulici oblekel plašč; klobuk si je potisnil globoko na čelo in vtaknil roke v žepa. V mesto je šel brez cilja. Feldhusen, je pomislil če bi ne bilo Feldhusna — potem bi tega ne bil napravil. vse povedal, ničesar ni zamolčal, a Feldhusna ni omenil. To je storil njegov advokat, pojasnil je njegovo vlogo, sicer kratko, a podrobno, če bi VVarzin prepustil ves zagovor advokatu, bi bil morda oproščen. Vreči vso krivdo na Feldhusna je bilo tako lahko — zato je to misel opustil. Brigitte je VVarzina motila. Bilo mu je neprijetno. Raje bi sedel pred sodiščem sam. Njena prisotnost, njen tihi glas, s katerim ga je skušala braniti, to je bilo skoraj neznosno. Njegov odvetnik je iz dolgočasja brskal po svojih papirjih Zadaj je kašljala neka ženska, dolgo in močno. Potem so se vrnili sodniki Vsi so vstali. VVarzin je še zmeraj gledal umazan košček papirja na tleh. Na svoji roki je začutil Brigittino roko. Odrinil jo je. Potem je pozorno poslušal besede predsednika senata. «V imenu ljudstva...» Sodni poročevalec si je v novinarski klopi vse beležil. Dr. Werner Warzin je bil obsojen na devet mesecev, medicinsko prakso pa je moral opustiti za leto dni. Brigitte Leon-hard je bila obsojena na tri mesece. VVarzina so, kot je bilo rečeno v obrazložitvi, mileje obsodili, ker njegov izkušeni šef zdravnik ne le da ni preprečil njegovega dejanja, marveč mu je zdravniški poseg celo omogočil. Tako obtoženi ni mogel videti vse škodljivosti svojega dejanja. Sodniki so odložili čepice, razprava je bila končana. VVarzin je nepremično obsedel. Enoletna prepoved medicinske prakse, je pomislil. V enem letu bi jo že skoraj končal. Moral si bo poiskati drugo delo. Toda kaj? Medicinski pomočnik? Ne! Raje bi pomival posodo. Potem se je spomnil: kaj če bi igral klavir? Na medicinski šoli si je tako pomagal. Toda ali bo to sedaj mogoče? Glasbeniki so organizirani prav tako kot zdravniki. Vendar bo moral poskusiti, druge rešitve ni. Tisti čas je imel agent z nepremičninami Scheurich razgovor s tekstilnim trgovcem Lennarztom. Govorila sta o stanovanju v devetem nadstropju novega nebotičnika. Sobe so bile prazne. Ničesar ni bilo, kar bi spominjalo na prejšnje stanovalce, ničesar razen opremljene kuhinje. Ta naj bi bila vključena v najemnino. Trgovcu je bila zelo všeč. Gospa, ki je kuhala v njej, je morala imeti dober okus. Kako se je le mogla tako hitro od nje ločiti? «Ah, da, po vsem, kar se je zgodilo,« ga je prekinil agent. Kaj je mislil? «Got,ovo ni česa, da bi kolega...« «Ne, ne. Seveda ne.» «Da, seveda. Težko, uboga ženska! Kje pa je sedaj?« Agent je skomizgnil. Odšla je k svojim staršem, verjetno bo šla na potovanje v tujino. Sprememba je vedno najboljši zdravnik. In končno, ni še stara. Šestindvajset. In tudi ni brez sredstev. Visoka življenjska zavarovalna polica In končno — presenetljivo lepa ženska, tako mimogrede. Ne bo dolgo vdova. Vse to je zelo pomirjevalno, je menil gospod Lennarzt z rahlim nasmehom. In vse se je pokazalo v nekako lepši luči. Tako sta se pogovarjala. In ker so stvari take, je gospod Lennarzt upal, da se bosta zedinila na polovici, recimo pri petsto. Cena je v vsakem primeru dovolj visoka, ne bo je lahko plačevati. Agent se je obotavljal, končno pa je pristal. Tri tedne kasneje je gospod Lennarzt zamenjal tablico na glavnih vratih. Za hip je še pogledal staro. Dr. Willem Feldhusen, je bilo vgravirano v bleščečo se medenino. Pomislil je, če jo bo mlada ženska še kdaj potrebovala. Verjetno ne. Odprl je pokrov smetnjaka in jo vrgel vanj. Tisti čas je Marianne Maurer, ki ji je Feldhusen zaradi svoje napake odstranil maternico, sedela pri kosilu s svojim možem. «No,» jo je vprašal Klaus, «kako se počutiš?« ((Dobro, hvala,« je odvrnila. Toda mož je vedel, da to ni res. Tako je bilo že mesece. Vsak dan znova je tožila nad svojo usodo in čedalje bolj jo je nesreča glodala. Klaus si je prizadeval, da bi jo spravil v dobro voljo, hodil je z njo v kino, v gledališče, v nočne lokale, toda nič ni pomagalo. Bil je mlad in poln življenja. Rad je imel delo, rad življenje. Lahko bi bil srečen tudi brez otrok. Marianne pa je mislila drugače. Tako je bil vedno med njima nekak prepad. Klaus je večkrat pomislil, da tako ne more iti naprej. A kaj naj stori? Kosila sta molče. Marianne je brskala po hrani, potem pa je nenadoma vstala. «Oprosti, Klaus. Jaz...« Odšla je, ne da bi kaj povedala. No, saj to tudi ni bilo potrebno. Prav gotovo ni bilo pomembno, kar je hotela povedati. Pokosil je brez apetita. Potem je segel v žep in si kot običajno prižgal cigareto. Še preden je cigareto pokadil, je vstal in odšel. Sedel je v volkswagen in se odpeljal nazaj v pisarno. Tako ne morem več živeti, je pomislil. Ce se to ne bo spremenilo, se bova morala ločiti. Do pomladi bom počakal. Veliko ljudi se spomladi spremeni. Na križišču je ustavil. Mlada ženska je šla čez cesto. Hvaležno se mu je nasmehnila, ker je ustavil. Bila je zdrava, srečna. Pomahal ji je in ona se nasmejala. Vesel je bil nenadnega dogodka, vesel po dolgem času. Počakal bom do pomladi, je pomislil. Neugebauer — vsega Je kriv Neugebauer. Ničesar ni vedel o drugih ženskah; ničesar o Emi Ger-stenberg, ki ji operacija ni pomagala; ničesar o lise Zenker, ki jo je spet begal strah pred morilskim rakom; ničesar o stari ženski, ki ji je Feldhusen pretrgal maternico. * * * Tisti čas je stal delovodja Anton Roth na vzhodni strani pokopališča ob ženinem grobu s kamnitim spomenikom-Cvetje le pomorila zima. Anton Roth si je privihal ovratnik in mislil na ženo. Zelo pogosto je prihajal semkaj, skoraj vsak dan. Prijatelji v tovarni so se začeli zanj bati. Niso ga mogli razumeti. Mati mu je očitala, da za hčerko premalo skrbi-Toda nič ni pomagalo — žene ni mogel pozabiti. Žena ga je razumela. Z njo se je tako lahko pogovarjal — velikokrat pozno v noč. Zdaj visi ob njegovi postelji le njena fotografija-Fotografija pa ne govori, le smeji se. Neštetokrat jo ja pogledal. Neštetokrat pa se je spomnil še na eno podobo: na Inge v krsti z otrokom v rokah. Gole veje so se nad grobom pripogibale v mrzlem vetru-Rotha je stresel mraz. Še enkrat je na spomeniku prebral Ingino ime, kdaj se je rodila in kdaj umrla. Potem je odšel-Zmrznjeni pesek je škripal pod čevlji. Le nekaj vrst proti izhodu je opazil nov grob, pred kakim tednom so ga morali izkopati. Venci so bili pokriti z ivjem. Čudno, da ga še niso uredili, je pomislil Roth. Ni vedel, da leži v njem Wiilem Feldhusen, človek, ki jč ubil najprej Inge, potem pa še njega. Grobova sta bila komaj petdeset metrov narazen. Feldhusen in Inge sta ležala v isti zemlji in enaki globini, šef zdravnik in njegova pacientka, moški in ženska, dva mrtva človeka, ki sta si bila sedaj čisto podobna. Morda nima nobenih sorodnikov, da groba še niso uredili, je pomislil Roth. Počasi je odprl majhna, železna pokopališčna vrata. Z» oknom sive kamnite hiše je sedel stari grobar v zelefll uniformi. Poznala sta se, pokimala sta si. Vrata so zaškripala. Roth se ni ozrl. Bil je že na cesti, daleč od peščene poti, toda še vedno je šel počasi, obzirno — kakor da noče motiti smrti — kakor da noče vznemirjati Inge in tistega v novem grobu. KONEC |,B| i.Nifii-vn- TRSI UL MONTECCH1 b II TELEFON 93-808 to (4-638 - Poštni predal 559 - PODKUŽNICA: GOBICA: UUca 21 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA mesef.no «UU Ur " ”, Irrtietna 2 250 Ur noUetna 4 400 Ur celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev) mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisk3 SFRJ• ADIT D2S Llubllana Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Ona oglasov: za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 2oU, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 4" M ir« u-3-t/4 ... on riško nnkrshna se naročalo ort n nravi - b vseh drugih nokraitn (talite pn »Snetem PubhllnttA Uallana« - Odgovorni urednik: 3TANIS'AV HKNNu - Izdala In tiska Založništvo 'raškega tiska. Trst oeseda - Uglasi za tržaško In gon.ško pokrajino se naročajo pri upravi