PRIMORSKI DNEVNIK %Scr^,rm”' Cena 150 lir Leto XXX. Št. 177 (8883) TRST, sreda, 31. julija 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO DALJŠEM POGAJANJU MED ZUNANJIMI MINISTRI V. BRITANIJE, GRČIJE IN TURČIJE V Ženevi so končno podpisali sporazum o odmiku nasprotujočih si čet na Cipru Premostili so tudi zadnje sporno vprašanje o širini varnostnega pasu med turško in ciprsko vojsko - 8. avgusta konferenca o politični ureditvi otoka, ki se je bodo udeležili tudi zastopniki obeh ciprskih narodnostnih skupnosti - Zadovoljstvo v Ankari in Atenah ' ŽENEVA, 30. — Po daljšem pogajanju so zunanji ministri Velike “fitanije, Turčije in Grčije podpisali prvi sporazum o ciprskem vprašanju. Sporazum zadeva sicer samo vprašanje razmejitve čet, o “Odoči ureditvi otoka pa bodo razpravljali na konferenci, ki se bo *ačela 8. avgusta in na kateri bodo od 10. avgusta prisotni tudi Zastopniki grške in turške narodnostne skupnosti na otoku. Britanski zunanji minister Cal-■aghan je izjavil, da bodo zvečer Podpisali tako imenovano «ženevsko deklaracijo», ki bo omogočila Grčiji in Turčiji premostitev sedanje krize ter bo preprečila morebitni *Popad med obema državama. Cal-laghan je dodal, da bo tej dekla-raciji sledila še druga izjava, v ka-leri bo rečeno, da ženevski sklepi nikakor ne ovirajo izvajanja pravic obvez, ki jih imajo turška, Srilta in britanska vlada in ki izdajajo iz sporazuma o ciprski neodvisnosti, ki so ga podpisali leta 1969. Po prvih vesteh iz Ženeve vse-ooje deklaracija, ki so jo podpi-sali danes zvečer, več točk. Dokument ugotavlja, da je vprašanje u-reditve položaja na Cipru izredno nujno. Podpisniki se obvezujejo, da njihove oborožene sile ne bodo širile področij, ki jih imajo pod svojim nadzorstvom ob 22. uri 30. julija. Sporazum poziva tudi vse redne in gverilske enote, naj prenehajo s sovražnostmi. V sklepnem dokumentu ženevske konference o Cipru je rečeno, da bodo ustanovili med področji, ki jih nadzorujeta nasprotujoči si vojski, varnostni pas. v katerega bodo imele dostop samo mirovne sile OZN. Zastopniki Velike Britanije, Grčije in Turčije se bodo sestali jutri zjutraj na Cipru, da bi določili točne meje varnostnega pasu. Če se ne bodo mogli sporazumeti na podlagi zemljevidov, s katerimi razpolagajo, se bodo poslužili britanskega helikopterja, da bi določili točne meje. Sporazum predvideva tudi umik grških čet iz vseh turških vasi, ki so jih zasedle. Te vasi bodo pod varstvom mirovnih sil OZN. Vojne ujetnike bodo osvobodili v čim krajšem času. «Ženevska deklaracija» poziva vse strani k spoštovanju resolucije varnostnega sveta OZN, ki zahteva prekinitev ognja, Pravi tudi, da bodo sprejeli ukrepe, da bi prišlo do postopnega skrčenja vseh oboroženih sil in vsega vojaškega materiala na Cipru. Callaghan je poudaril, da se bodo trije zunanji ministri sestali 8. avgusta v Ženevi, da bi zagotovili mir in ustavno vlado na otoku. Ministri so, je dejal šef britanske diplomacije, priznali obstoj dveh samostojnih skupnosti na Cipru in na prihodnjem zasedanju bodo obravnavali vprašanja, ki izhajajo iz tega. Callaghan je tudi dejal, da niso obravnavali možnosti morebitne udeležbe nadškofa Makaria v drugi fazi pogovorov. Demokratski predstavniki kramljajo pred začetkom razprave pravosodne komisije za «impechment» predsednika Nixona. Od leve proti desni: W. Flowers, J. Waldie, P. Sarbanes in predsedmk kom.s.je P. Rodino Do sporazuma med tremi zunanjimi ministri je prišlo po današnji dolgi popoldanski seji, katere, so se udeležili tudi njihovi vojaški svetovalci. Zadnje vprašanje, ki ga je bilo treba rešiti, je zadevalo širino varnostnega pasu med turškimi oboroženimi silami in ciprsko narodno gardo. Turki so baje najprej predlagali širino 16 km, na kar so varnostni pas zmanjšali na širino 10 km. Vsa pogajanja v teku današnjega popoldneva so zadevala prav to razliko. Eno zadnjih vprašanj, ki so jih trije zunanji ministri morali rešiti, je zadevalo tudi umik turških čet. Pogajanja o besedi «umik» so se zavlekla več ur, zadevo pa so rešili tako, da «umika» v resoluciji niso omenili. Iz turških in grških krogov so sporočili, da je prejšnjo noč posegel v pogajanja o Cioru tudi ameriški državni tajnik Kissinger, ki si je prizadeval, da bi turška vlada predstavila bolj sprejemljiv predlog. Kissingerjev poseg so potrdili tudi iz krogov britanske delegacije, samo da so dodali, da je njegovo posredovanje zahteval britanski zunanji minister Callaghan. Neuvrščene države, članice varnostnega sveta OZN. so izdelale osnutek resolucije o ciprski krizi, ki naj bi jo varnostni svet odobril. Osnutek zahteva dosledno spoštovanje prekinitve ognja ter udeležbo zakonite ustavne ciprske vlade na pogajanjih. Osnutek zahteva nadalje dosledno izvajanje resolucije, ki jo je varnostni svet odobril 20. julija. Vest o podpisu sporazuma so v Atenah dočakali z olajšanjem, čeprav prevladuje mnenje, da je sporazum bolj naklonjen Turkom ,kok Grkom. Grčija, ki je pet dni zahte- " vala popoln umik turških čet s Cipra je morala svojo zahtevo umakniti. Grška diplomacija, ugotavljajo v Atenah, se je morala sprijazniti s kompromisom, ki ga bodo njeni predstavniki na bodočih pogajanjih o politični rešitvi ciprskega vprašanja, gotovo občutili. Ženevski sporazum, pravijo politični opazovalci v grškem glavnem mestu, je zgolj prvi korak na poti k nadaljnjim pogajanjem za dokončno rešitev ciprske krize, pomeni pa tudi, da so se za sedaj izognili nevarnosti vojne med Grčijo in Turčijo. Sporazum je obenem tudi prvi korak k politični normalizaciji v Grčiji, saj ju premier Karamanlis dejal, da je treba najprej rešiti vprašanje Cipra, potem pa se spopasti z vprašanjem demokratizacije političnega življenja v Grčiji. Turški ministrski predsednik E-cevit je izrazil svoje zadovoljstvo ob podpisu sporazuma v Ženevi in izjavil, da gre za prvi korak k u-resničitvi novega statusa na otoku. Izrazil je upanje, da bo doseženi sporazum v korist ciprskih Turkov. V pogovoru s časnikarji je Ecevit izjavil, da so pogajanja utrdila položaj, ki ga je Turčija dosegla s svojim posegom na otoku. Mafcarios v londonu LONDON, 30. — Zjutraj je prispel v London ciprski nadškof Ma-karios, ki bo v prihodnjih dneh imel več pogovorov z britanskim zunanjim ministrom Callaghanom. Ob svojem prihodu v britansko glavno mesto je Makarios obtožil Turčijo, da ne spoštuje resolucije svetovne organizacije in da z neopravičljivimi pretvezami nadaljuje zasedbo o-toka. Ciprski nadškof je tudi izjavil, da je še vedno zakoniti in izvoljeni ciprski predsednik in da mu nihče ne more preprečiti, da bi odpotoval na Ciper. V zvezi s položajem Makaria je treba reči, da Velika Britanija še ni priznala novega ciprskega predsednika Glafkosa Kleridesa Turški ujetniki v pričakovanju miru «SctWWkwjbBBII Na nogometnem igrišču v Limasolu so ciprske oblasti zbrale skoraj 2.000 turških ujetnikov, pripadnikov turške narodnostne skupnosti na otoku. Zaradi težav pri oskrbovanju otoka s hrano je položaj jetnikov zelo hud, čeprav dobivajo vsak dan svoj obrok. S podpisom sporazuma v Ženevi bodo ti jetniki kmalu odšli na svoje domove. Na otoku je več takšnih taboriščih zaradi katerih je pred dnevi prišlo tudi do neredov med mirovnimi silami OZN in ciprsko narodno gardo DANES SEJA VLADE ZA ODOBRITEV PRORAČUNA 1975 Državni proračun za prihodnje leto v znamenju najstrožjega varčevanja Proračunski deficit ne bo smel prekašati letošnjega - Se vedno negotovost glede sprememb vladnih davčnih ukrepov - Za njihovo odobritev bo parlament zasedal tudi ponoči RIM, 30. — Jutri popoldne se bo v palači Chigi sestala vlada, da bi v zakonskem roku odobrila državni proračun za leto 1975. O osnovnih smernicah proračuna je danes razpravljal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje, ki se je sestal na ministrstvu za proračun pod predsedstvom ministra Giolittija. Seje CIPE so se udeležili tudi ministri Mancini, Colombo, Lauricella, De Mita, Matteotti, Coppo, Gullotti in Ripamonti, guverner osrednje banke Carli, generalni tajnik za načrtovanje Ruffolo in drugi. Pri določevanju smernic držav- nega proračuna na osnovi poročil ministrov Colomba in Giolittija ter guvernerja Carlija je CIPE upošteval predvsem temeljno zahtevo po omejitvi proračunskega deficita v istih mejah kot za leta 1974. Proračunski deficit za letošnje leto znaša 7.375 milijard, kaže pa, da se bo kljub prizadevanjem ministrov težko držati v teh mejah v prihodnjem letu, čeprav se predvidevajo večji prilivi denarja v državne blagajne zaradi vladnih davčnih in konjunktumih ukrepov, o katerih bo v prihodnjih dneh razpravljal parlament. Vsekakor so na današnji seji CIPE sprejeli nekatere konkretne sklepe za omejitev držav- ŠE EN HUD UDAREC ZA ŠEFA BELE HIŠE Za avtonomijo časnikarske bolniške blagajne RIM, 30. — Na sedežu poslanske K je bil pred leti že kandidat republikanske stranke za predsednika ZDA. Ožji Goldwaterjevi sodelavci pa pravijo, da se senator iz Arizone še ni odločil, če bo volil za ali proti «impeachmentu». Ne gre pozabiti tudi, da je Goldwater že pred časom javno povedal, da bi moral po nje- zaieu rcanu i —• • . ----- — ~- ------- ■ predstavniškem domu priporočili govem mnenju Nixon odstopiti formalno obtožbo predsednika in bi | višjem interesu države. Po izjavah funkcionarjev Bele hiše kaže, da Nixon ne sledi po televiziji razpravi v pravosodni komisiji, ampak se zadovoljuje z občasnimi poročili svojih sodelavcev. Ameriški predsednik je posvetil dober del današnjega dne pregledu magnetofonskih posnetkov, ki jih je, v skladu z razsodbo vrhovnega sodišča, izročil sodniku Johnu Sirici. Od tega pa je zahteval, naj ne izroči nekaterih trakov posebnemu tožilcu za Watergate Jaworskemu, češ da vsebujejo gradivo, ki neposredno zadeva državno varnost. Kot je znano ima Sirica pravico preveriti vsebino posnetkov in jih izročiti preiskovalcem le če neposredno zadevajo preiskavo o vohunskem škandalu. Dva od sedmih republikanskih poslancev, ki so volili za obtožnico proti predsedniku Nixonu, sta medtem včeraj povedala, da sta dobilo grozilna pisma. William Cohen iz Maina je dejal, da so ga obvestili, da bo u-bit s strelom v hrbet, Thomas Rail-sbach pa naj bi bil obveščen, naj se pazi eksplozivnih poštnih pošiljk. Ameriški zunanji minister Henry Kissinger pa je danes izjavil, da bo skušal doseči čim širše soglasje kongresa za svojo zunanjo politiko. Državni tajnik je utemeljil svoj sklep z dejstvom, da ko je osrednja oblast neke velesile na majavin nogah, je tudi zunanja politika države manj prepričljiva. nih izdatkov in med drugim strogo nadzorstvo ministrov za zaklad in proračun nad vsemi ukrepi, ki bi terjali nove stroške. Poleg tega bo minister za zaklad skupaj z ministroma za proračun in za finance pripravil nove predloge za omejevanje že utrjenega deficita javne uprave, medtem ko bodo pripravljeni tudi predlogi za izboljšanje u-činkovitosti državne administracije. Minister za finance pa se je obvezal, da bo občasno poročal med ministrskemu odboru za gospodar sko načrtovanje o postopnem uresničevanju davčne reforme ter o ukrepih proti davčnih utajam in o njihovih rezultatih. CIPE je na današnji seji odobril tudi splošne smernice medministrskemu odboru za kredite glede globalne razdelitve denarnega dotoka, ustanovitev finančne družbe za Jug ter razdelitev fonda za financiranje programov razvoja dežel za leto 1974. Pri pripravi državnega proračuna so se tokrat ministri znašli v še hujših težavah kot v prejšnjih letih ne samo zaradi izredno kočljivega gospodarskega in finančnega položaja, ki terja veliko strogost pri določanju izdatkov, pač pa tudi zaradi tega, ker je v sedanjem trenutku še zelo težko predvidevati, koliko denarja bo lahko država nabrala z zadnjimi vladnimi ukrepi. Kot je znano, so bile že napovedane znatne spremembe ukrepov, ki jih je vlada sprožila 6. julija, poleg tega pa še predvideva, da bodo med parlamentarno razpravo sprejeti še drugi spreminjevalni predlogi. Že na včerajšnjem sestanku med ministrskim predsednikom Humorjem, finančnimi ministri in predstavniki strank vladne koalicije so se na primer domenili, da bodo nekatere vladne zakonske ukrepe umaknili ter jih nato predložili oarlamentu kot navadne zakonske osnutke, kar pa pomeni, da ne bodo stopili takoj v veljavo, ampak šele čez nekaj mesecev To pa tudi pomeni, da se bo velik del vsote, ki si jo namerava vlada zagotoviti, stekel v državne blagajne mnogo pozneje, kot je bilo prvotno predvideno. To velja med drugim za enkratni davek na stanovanja, ki je bil prvotno uveden z zakonskim odlokom in ki bi moral takoj stopiti v veljavo, ki pa ga je vlada sklenila vključiti v nov zakonski osnutek, ki ga bo dala v odobritev parlamentu Toda to Je le ena Izmed točk, o katerih so govorili na včerajšnjem sestanku; vesti o rezultatih tega sestanka so še vedno dokaj skope, zaradi česar so politični opazovalci mnenja, da je bil sporazum med strankami leve sredine bolj načelnega značaja, da pa še vedno ni so- glasja glede podrobnih sprememb u-krepov. Glede ukrepov, ki pobliže zadevajo vse državljane, je za sedaj gotovo, da so odložili rok za plačevanje enkratnega davka na avtomobile, ki bi moral zapasti 6. .avgusta. Ni pa še znano, kakšen je novi rok: nekateri pravijo, da je to 6. september, drugi pa menijo, da bo rok zapadel šele konec septembra. Prav tako vlada negotovost glede zmanjšanja davka na stare avtomobile. Včeraj so se dogovorili, da bodo davek zmanjšali za 50%, ni pa še znano, ali bodo te olajšave deležni lastniki avtomobilov, ki so stari več kot osem ali pa deset let. V zvezi s spremembami vladnih ukrepov obstajajo tudi številni problemi procedure: ukrepi so namreč, v kolikor gre za zakonske odloke, že stopili v veljavo, kar pomeni, da se bo morala vlada ponovno sestati, razveljaviti prejšnje ukrepe in izdati nove. Težave nastajajo tudi zaradi tega, ker so bili ti ukrepi že predloženi parlamentu in o njih llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMillllllllllllllllllllll > DANES ■ V__ V Ženevi so zunanji ministri Grčije, Velike Britanije in Turčije podpisali sporazum o odmiku nasprotujočih si čet, kar pomeni, kot so ugotovili politični opazovalci v Atenah in v Ankari, prvi korak k politični ureditvi ciprskega vprašanja. 8. avgusta se bo v Ženevi sestala konferenca zunanjih ministrov Velike Britanije, Turčije in Grčije, na kateri bodo določili bodočo ureditev o-toka. 10. avgusta se bodo konference udeležili tudi predstavniki turške in grške narodnostne skupnosti na otoku. Danes bo vlada odobrila državni proračun za leto 1975. Zakon namreč določa, da mora biti proračun odobren do 31. julija, vendar pa je v tem trenutku zelo težko določati razne postavke, predvsem ker je nemogoče predvideti, koliko denarja bo mogoče zbrati z vladnimi davčnimi in konjunkturnimi ukrepi, za katere je znano, da bodo znatno spremenjeni, ne ve se pa še, kakšne bodo te spremembe, o katerih še ni popolnega sporazuma med strankami levosredinske koalicije. Pravosodna komisija predstavniškega doma je včeraj izglasovala tretji člen obtožnice proti predsedniku Nixonu: žalitev kongresa. Obtožbo je predlagal republikanec McCorry, ki je utemeljil zahtevo z ugotovitvijo, da je šef Bele hiše znatno otežkočil delo komisiji, ker ji ni izročil vsega zahtevanega gradiva. Komisija je v ponedeljek ponoči odobrila drugi člen obtožnice z veliko večino (28 proti 10), za McCorry-jev predlog pa se je izrekla le s pičlo večino. že razpravljajo parlamentarne komisije. Končno pa je še problem pravočasne odobritve teh ukrepov s strani parlamenta. Zakon določa, da morajo biti odloki odobreni v 60 dneh, sicer zapadejo, časa na razpolago bi bilo sicer dovolj, kljub zapletenosti problematike, treba pa je tudi upoštevati, da smo v poletnem času in da hočejo tudi poslanci in senatorji na počitnice. Zato bodo skušali čimbolj pospešiti parlamentarno razpravo: prav v ta namen se bodo že jutri sestali načelniki parlamentarnih skupin poslanske zbornice, da bi se dogovorili o poteku razprave. V tej zvezi se govori o podaljšanju sej, ki jih bodo verjetno imeli tudi v nočnih urah ali pa celo neprekinjeno več dni zaporedoma. Ne gre pa samo za tehnične, ampak tudi za politične probleme, saj so nekateri vladni ukrepi povzročili nemalo trenj med samimi koalicijskimi strankami. Teh nesoglasij niso dokončno razčistili niti na včerajšnjem sestanku, zaradi česar ni mogoče izključiti, da se bodo ponovno pojavila v parlamentu. Temu je še treba dodati, da je najmočnejša opozicijska stranka KPI napovedala oster parlamentarni boj proti nekaterim vladnim ukrepom. Zato obstaja celo možnost, da bi parlament ne odobril vsaj nekaterih ukrepov, s čimer pa bi se u-stvarila resna nevarnost nove in težko rešljive vladne krize. Prav o tej možnosti je spregovoril danes minister za delo, socialist Bertoldi, po katerem bi vladna kriza ▼ sedanjih pogojih težavne gospodarske in družbene krize pomenila «pravo norost». Po mnenju ministra bi nova kriza postavila velike probleme ne samo socialistom, ampak celotni levici, saj bi bila v tem primeru potrebna globoka revizija strategije delavskega gibanja v oolj radikalni perspektivi politične alternative. Vsekakor pa bi se kriza ne mogla rešiti z novo obnovitvijo levega centra; bolj verjetno je, da bi moralo priti do predčasnih političnih volitev z vsemi posledicami, ki bi jih to imelo ne samo za gospodarski in družbeni položaj, ampak za samo demokratično ravnovesje v državi. Končana dvodnevna stavka zdravnikov RIM, 30. — Opolnoči se je zaključila vsedržavna stavka zdravnikov. ki že dva dni povzroča hude težave v vseh italijanskih bolnišnicah in ki so jo tako predstavniki vlade, kot tudi zastopniki sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL označili kot korporativistično in kot objektivni poskus preprečevanja u-vedbe zdravstvene reforme. Stavko, ki se je je udeležilo 85.000 zdravnikov, so sklicali v znamenju protesta proti vladnemu dekretu o poravnavi dolgov bolniških blagajn do bolnišnic in proti zdravstveni reformi. TRŽAŠKI DNEVNIK URADNO SPOROČILO POKRAJINSKEGA TAJNIŠTVA PSI Kompromis med strankami leve sredine je za sedaj preprečil resnejšo krizo V jeseni bodo na dnevnem redu političnih razgovorov kočljiva vprašanja Pokrajinsko tajništvo PSI je v komentarju ponovnega sporazuma med strankami leve sredine ugotovilo, da gre za odgovorno dejanje, saj so na ta način preprečili resno krizo tržaške občinske uprave, zaradi česar bi odpadle programske obveze v škodo delavcev in celotnega prebivalstva. V uradnem sporočilu tajništva PSI je tudi rečeno, da nameravajo z drugimi strankami razčistiti nekatera programska vprašanja, glede katerih je treba zelo pazljivo preučiti stališča v zvezi z mnenji sindikalnih organizacij in drugih o-pozicdjskih demokratičnih strank. Pokrajinsko tajništvo PSI je poleg tega tudi kritiziralo izjavo PRI, ki je bila objavljena v včerajšnjem italijanskem dnevniku, s katero republikanci skušajo prikriti resnične razloge za svojo ponovno vključitev v koalicijo. V resnici je uradno sporočilo PRI samo prikrivanje dejstev in ga je narekovala očitna zadrega republikanskega vodstva, ki se je znašlo v kaj čudnem položaju. Republikanci so bili namreč zagovorniki najvišjega zvišanja tarif Acegata, izstopili pa so iz koalicije z dvoumno u-temeljitvijo, kot da bi bili proti poviškom, dejansko pa so dosegli, da se za sedaj tarife sploh ne bodo zvišale. Položaj Acegata je še vedno zelo resen in ni znano, kako se bosta ravnateljstvo in občinski odbor izmotala iz zagate, saj za sedaj še vedno niso našli kritja za plače, ki jih morajo izplačati ob koncu meseca. V bistvu rabi podjetje o-krog 5 milijard lir kredita, katerega pa je obljubil upravni svet Tržaške hranilnice pod pogojem seveda, da se zagotove novi redni dohodki. Upravni svet Tržaške hranilnice se bo sestal v ponedeljek, ko je na dnevnem redu tudi to vprašanje. Trenutno je torej rešena kriza v občinski upravi in jeseni ne bo u-radnega preverjanja, bo pa prišlo do pogajanj med pokrajinskimi tajništvi petih strank o nekaterih ključnih spornih vprašanjih, kot je na primer petrolejsko pristanišče, glede katerega je znano odločno negativno stališče socialistov in kolebanje demokristjanov. Ker gre za zelo važna vprašanja in ker so stališča precej oddaljena, je možno. da se kriza jeseni ponovno zaostri tudi v zvezi s položajem znotraj socialistične stranke in z odnosi v deželnem svetu, kjer je v zadnjih dneh že večkrat za las manjkalo, da ni prišlo do krize deželne u-prave. Deželna komisija za visokošolski študij prekinila z delom S sestankom s predstavniki konzorcija za razvoj visokošolskega študija v Vidmu in občinskih ter pokrajinskih uprav Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona je posebna deželna svetovalska komisija, pristojna za prou- čevanje razvojnih možnosti visokošolskega študija v naši deželi, ki ji predseduje odbornik Vicario, zaključila z vrsto sestankov posvetovalnega značaja. Po teh posvetih se je komisija ponovno sestala in razpravljala o poročilu, ki ga je podal predsednik deželnega odbora odv. Co-melli o razgovorih z zainteresiranimi dejavniki. Komisija je s to sejo prekinila svoje delo in se bo ponovno sestala šele v začetku septembra. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA s sedežem v UL Mazzini 44 bo do 31. avgusta uradovala od S. do 14. ure. SEJA GLAVNEGA ODBORA SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Razprava o gospodarskem položaju In o reformi trgovinskih zbornic SGZ ugodno ocenilo mednarodno konferenco o manjšinah - Obsežno konkretno delo združenja V ponedeljek zvečer se je sestal glavni odbor Slovenskega gospodarskega združenja, ki je najprej razpravljal o mednarodni konferenci o manjšinah in zaključil, da je bila konferenca zelo zanimiva in važna. Pri tem je posebej podčrtal, obsežno razpravo o gospodarskih vprašanjih in da je prišla do izraza važnost socialno - gospodarskih osnov za zdrav razvoi vsake manjšine. O teh vprašanjih je govorilo več vidnih slovenskih predstavnikov. Pri sestavi njihovih poročil je bilo prisotno tudi Slovensko gospodarsko združenje. Poleg tega so tudi ugotovili, da v delu druge komisije mednarodne konference o manjšinah niso bili prisotni tržaški gospodarski predstavniki, kot da bi šlo za stvari, ki Uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil ZELO DOLGA ZADNJA POLETNA SEJA DEŽELNEGA SVETA Kljub odločnemu odporu opozicije sprejet deželni zakon o gradnjah Sprejeta je bila resolucija Štoke (SS) o prispevkih za popravilo m modernizacijo hiš v okolici Deželni svet je včeraj šele okrog I skusija, v kateri so bili proti taki pete ure popoldne odobril zakon o gradnji stanovanjskih hiš, saj se je razprava o popravkih zelo zavlekla predvsem, ker so komunistični svetovalci odločno zagovarjali celo vrsto popravkov. Večina pa je njihove popravke zavrnila, kar je prišlo do izraza tudi v končnem glasovanju, saj so za zakon glasovali svetovalci leve sredine, proti so bili komunisti in svetovalec Slovenske skupnosti Štoka, liberalci in misov-ci pa so se vzdržali. Zanimiva bitka se je vnela okrog nekaterih členov in tako na primer okrog petega člena, glede katerega sta demokristjana Del Conte in Vi-gini vložila popravek, da je treba vključiti med ustanove, za katere je predvidena možnost prispevkov pri gradnji stanovanjskih hiš, tudi Ustanovo za povratek ezulov in emigrantov. Vnela se je zanimiva di- iinmimiiiiimiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiniiii IZJAVO JE PODPISALO 24 ZDRAVNIKOV Skupina naprednih zdravnikov proti stavki in za reformo S stavko so si hoteli zdravniki utrditi svoje privi-legije in preprečiti korenito zdravstveno reformo Medtem ko se je stavka zdravnikov zaključila po dveh dneh zapore zdravniških ambulant, je skupina naprednih zdravnikov naslovila na javnost izjavo, v kateri navaja razloge, zaradi katerih se ni pridružila stavki, ki jo je sklicalo združenje zdravnikov in ki je vzbudila toliko pomislekov v javnosti. Izjavo so podpisali zdravniki Edgardo Bat-tistòn, Domenico Casagrande, Corrado Clini, Lucio Damiani. Giuseppa Dall'Acqua, Giovanna Del Giudice, Aldo Fabiani, Roberto Ferri, Pavel Fonda, Alfonso Caglio, Giovanni Giovannini, Aldrigo Grassi, Hektor Jogan, Leo Naon. Bruno Norcio, Renato Piccione, Vincenzo Pastore, Elio Pomella, Mario Reali, Franco Roteili, Carlo Rizzo, Vincenzo Sarli, Ernesto Venturini in Antonella Za dim. V svoji izjavi ugotavljajo, da so stavkovno gibanje sprožili prav v trenutku, ko se položaj delavcev slabša, privilegirana kategorija zdravnikov pa hoče na provokator ski način utrditi svoje privilegije Zato, mimo vseh besed in izjav zdravniki s stavko objektivno sku šajo preprečiti zdravstveno refor mo. Po mnenju skupine zdravnikov, k je podpisala izjavo, je treba uvest reformo, ki naj sloni na osnovnih kon zorcijih za zdravniško in socialno skrbstvo. Zato se podpisani zdravniki strinjajo z globalnimi in posameznimi zahtevami delavskega gi-bajnja, z zahtevami, ki so jih izrazili delavski boji zadnjih let in velike sindikalne konfederacije, ki edine lahko zagotovijo zdravstveno reformo, ko bo odgovarjal apotrebam delavskega razreda in ljudskih slojev. V DEŽELNEM SVETU Svetovalska skupina KPI proti gradnji rafinerije v Lugugnani Predsedstvo komunistične svetovalske skupine deželnega sveta se je včeraj sestalo s predsednikom deželnega odbora Comellijem, kateremu so obrazložili stališče vsedržavne direkcije komunistične partije in deželnih odborov Furlanije -Julijske krajine ter Veneta glede petrolejskih vprašanj. Svetovalca Colli in Zorzenon sta napovedala, da bo komunistična svetovalska skupina predložila resolucijo, s katero bodo zahtevali takojšnjo prekinitev gradnje rafinerije v Lugugnani in sestanek med obema zainteresiranima deželama. Sestaneta naj se oba deželna odbora in obe pristojni komisiji deželnih svetov, ki bi morali proučiti celotno vprašanje in koordinirati akcijo v tej zvezi. Celotno vprašanje izredno' zanima tr- žaško gospodarstvo in je odločilno za razvoj Trsta, saj bi z izgradnjo omenjene čistilnice prišlo do gradnje novega naftovoda z vsemi kvarnimi posledicami. Tajništvo SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA bo od 1. do 31. avgusta uradovalo samo od 8. do 13. ure. vključitvi socialisti in komunisti ter Štoka, poleg tega pa tudi del demo-kristjanskih svetovalcev, tako da se je formalna večina znašla v težavah in j« bila preglasovana, ker predlog ni bil sprejet. Nekaj podobnega se je tudi u-stvarilo okrog popravka, da naj se delo okrog ustanove IACP za Tol-meč razširi na vso Karnijo, kar so predlagali svetovalci socialistične skupine. Za ta predlog so se poleg njih izrekli še svetovalci KPI, Furlanskega gibanja in Štoka, tako da je že vse kazalo, da bo predlog osvojen. Zelo odločno pa je dvakrat posredoval prédsednik deželnega odbora Comelli, zaradi česar so bili socialisti prisiljeni popravek umakniti, saj se je v deželnem svetu ponovno pokazala nevarnost razkola in krize. V zaključni glasovalni izjavi je načelnik svetovalske skupine KPI Colli povedal, da bodo komunisti glasovali proti zakonu, ker ne pomeni nobene bistvene novosti reševanje stanovanjske stiske in ker je večina zavrnila vse popravke, ki jih je vložila komunistična svetovalska skupina. Colli je tudi podčrtal, da se večina trmasto upira vsem poskusom demokratične decentralizacije, kar je prišlo do izraza tudi med razpravo o omenjenem zakonu. Načelnik demokristjanske svetovalske skupine Del Gobbo je bil ostro polemičen do socialistov, katerim je očital pogajanja s komunisti. Dejal je, da je treba položaj obravnavati globalno in da je treba upoštevati obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov o sodelovanju leve sredine. Zanimivo je, da se je tako zelo ostro razvnel prav načelnik demokristjanske skupine, za katerega je znano, da je kandidat za predsednika deželnega sveta, ko bo ostavko, ker je bil imenovan za predsednika Tržaškega Lloyda. Svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka pa je dejal, da bo glasoval proti zakonu zaradi tega, ker je Slovenska skupnost načeloma proti izvajanju zakona št. 865, ki predvideva razlaščanja in ki je vključen tudi v ta deželni zakon. Dr. Štoka je dejal, da glasuje klub temu proti, čeprav je večina leve sredine sprejela njegovo resolucijo, ki obvezuje deželni odbor, da bo preučil možnost konkretnih prispevkov v korist tistih, ki bodo razširili, uredili, modernizirali ali obnovili stanovanjske hiše izven mestnih središč, še zlasti na področjih, katerih značilnosti je treba ohraniti zaradi ambientalnih in arhitektonskih vrednot. S tem zasedanjem je deželni svet zaključil poletno zasedanje. njih neposredno ne zanimajo in kot da ne gre za vprašanja, ki zadevajo celotni gospodarski razvoj naše dežele. Glavni odbor Slovenskega gospodarskega združenja je nato na osnovi uvodnega poročila predsednika Stanka Boleta razpravljal o zadnjem zasedanju pokrajinske gospodarske konzulte, na katerem je obsežno poročilo o tržaškem gospodarskem položaju predsednik trgovinske zbornice Caidassi. Bole je navedel nekatere osnovne ugotovitve tega poročila in zaključil, da bo treba izdelati podrobno analizo in da se mora v jeseni, ko se bo pokrajinska gospodarska konzulta ponovno sestala, slišati glas slovenskih predstavnikov v konzul ti. Nato pa je predsednik Bole v zvezi z bližnjo reorganizacijo trgovinske zbornice poročal o govoru deželnega odbornika za industrijo in trgovino Stoppar ja, ki je napovedal reformo in njene osnovne značilnosti. Trgovinske zbornice namreč še vedno temelje na dekretu kraljevega regenta iz 1944. leta in so torej v bistvu od zgoraj imenovani organizmi. Sedaj so prešle trgovinske zbornice v pristojnost dežel in predvidevajo, da bodo v naši deželi še letos izvedli temeljito demokratično reformo. Predsednik Bole je v tej zvezi podčrtal, da so slovenski gospodarski krogi soglasni z demokratično reformo trgovinskih zbornic, še zlasti, ker je treba upoštevati sodelovanje Slovencev v splošnem gospodarskem razvoju in mora prenehati stanje, ko je bila v tržaški, goriški in videmski pokrajini slovenska gospodarska komponenta zapostavljena. Zaradi tega se bo z reorganizacijo trgovinskih zbornic nujno zastavilo vprašanje udeležbe slovenskih gospodarskih predstavnikov in istočasno tudi vprašanje organika trgovinske zbornice in udeležbe slovenskih strokovnjakov. Predsednik Bole je v tej zvezi še posebej podčrtal, da so Slovenci še zlasti močno prisotni v trgovini na drobno in na debelo, zunanji trgovini, obrtništvu, gostinstvu in v kmetijstvu. V zvezi z reorganizacijo trgovinske zbornice je bila nato daljša razprava, nakar je glavni odbor sklenil, da je treba ugotoviti dejan- iiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiliiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuaiiiiinnnuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiil MORDA SE JE ZGLEDOVAL PO FILMU «LA STANGATA> MLAD GOLJUF OPEHARIL LASTNICO ZLATARNE Po «dokazu poštenosti» mu je zaupala zlatnino v vrednosti 414.000 lir Prijavljen tudi lastnik zlatarne, ki je odkupil prigoljufane predmete Če se srečata naivna lastnica zlatarne in prebrisan tip, je rezultat neizbežen: iz rok prve preide v roke drugega večja ali manjša vrednost in ogoljufana lastnica se zave goljufije komaj več dni potem, ko je prebrisani goljuf izginil. To se je v bistvu pripetilo 48-letni Tatiani Trevisan iz Ul. Tagliapietra 6, solastnici zlatarne in urarne na Trgu Santorio 5. Bilo je v začetku junija, ko je stopil v njeno trgovino sedanji predsednik Berzanti podal VČERAJ V ŠEMPOLAJU Nagrajeni vinogradniki za najboljša na letošnji občinski razstavi vma Prvo nagrado za črno vino je prejel vinogradnik, ki je tudi na pokrajinski razstavi odnesel prvo nagrado Nagi ajeni vinogradniki z županom, podžupanom Coiombanom Na dvorišču gostilne v Šempolaju so sinoči podelili nagrade in diplome vinogradnikom iz devinsko-na-brežinske občine za najboljša vina na letošnji 13. občinski vinski razstavi. Poleg nagrajenih kmetovalcev in številnih povabljencev so bili navzoči župan dr. Dragomir Le-giša, podžupan in predsednik pripravljalnega odbora Colomban, re-pentabrski župan Miha Guštin, pod-prefekt dr. Camerlengo, funkcionar deželnega odborništva za krajevne ustanove dr. Zucchi, ravnatelj fito-patološke opazovalnice dr. Millo, izvedenec Kmetijskega nadzomištva dr. Vremec, poveljnik nabrežinske karabinjerske postojanke poročnik Chierego in drugi. Predsednik pripravljalnega odbora Colomban je v svojem nagovoru poudaril pomembnost takih prireditev, kot so vinske razstave, in se je zahvalil za sodelovanje vsem vinogradnikom, deželi in drugim javnim u-stanovam ter podjetjem, ki so prispevala svoj delež za uspeh razstave. Toplo je pozdravil vinogradnike in se jim zahvalil za njihovo požrtvovalno delo in sodelovanje na vinski razstavi župan dr. Legiša, ki odbornikom L risolinijem je pripomnil, da bi morale pristojne oblasti posvečati večjo skrb in pozornost tudi kmetijstvu in vprašanjem kmetovalcev. Nato so podelili nagrade, po nagrajevanju pa so se gostje in gostitelji zadržali v daljšem pogovoru ob okusni večerji. Prvo nagrado za črno vino je prejel Almiro Gabrovec, drugo Stanislav Gruden, tretjo pa Stanko žužek. Za belo vino je prejel prvo nagrado Alojz Lupine; drugo Celestin Per-tot, tretjo pa Josip in Leopold Radette, ki sta prejela tudi posebno nagrado za merlot. lepo oblečeni Francesco Sproviero, star 23 let, bivajoč v Ul. Milano 16. Pozanimal se je za uro in končno izbral zlato uro. Lastnico je prosil, naj mu jo shrani, ker nima pri sebi toliko denarja — ura je namreč stala skoro 150 tisoč lir. Sproviero se je še večkrat vrnil v trgovino, ne da bi kaj kupil, in lepega dne je prosil lastnico, naj mu pokaže prstan, ki bi ga rad daroval svoji zaročenki. Trevisanova mu_ je že tako zaupala, da mu je izročila prstan in Sproviero se je kmalu nato vrnil in ji prstan vrnil, češ da zaročenki ne ugaja. Trevisanova mu je po tem «dokazu poštenosti» slepo zaupala in fant je seveda priložnost izkoristil. Pod pretvezo, da je Tržaška hranilnica zaprta zaradi stavke in da nima pri sebi denarja — samo 30 tisoč lir za predujem — je od Tre-visanove dobil prstan in zlato zapestnico. Preostalih 414 tisoč lir pa bo poravnal, ko bo stavka nehala. Seveda se ni nikoli več vrnil, pač pa se je kmalu zatem podal v zlatarno Gerbi v Ul. delle Torri 2, kjer je vse prodal. Agenti kvesture pa so ga že poznali in po krajši preiskavi so ga zasledili. Fant je vse priznal — tudi prodajo, zaradi česar so prijavili sodišču lastnika zlatarne, 67-letnega Francesca Gerbi-ja iz Ul. Battisti 10, zarali nepremišljenega nakupa, in seveda goljufa, ki pa Lo ostal do procesa na svobodi. Mirni pes Tobla, tatovi in policisti Zdravnik dr. Glauco Bassi se ne more preveč pobahati s svojim psom pasme cocker. V ponedeljek popoldne so med njegovo odsotnostjo tatovi vdrli v stanovanje v tretjem nadstropju v Ul. Berlam 7. V hiši je bil samo «Tobia», tako je psu ime, ki pa po soglasnem pričevanju sosedov ni sploh zalajal. Tatovi so tako nemoteno odnesli več zlatih predmetov in 150 tisoč lir. «Tobia» se ni razburil niti, ko so stanovanje «preplavili» agenti letečega oddelka in znanstvenega oddelka, ki so tako lahko napisali v svojem poročilu: «Pes ni zalajal niti policistom... » kaj šele tatovom . . . Odkritje orožja v Ogleju Med prekopavanjem na poljih blizu Ogleja so odkrili večjo količino orožja iz druge svetovne vojne. V zelenem zaboju je bilo 10 pušk, dve «mavzerici», mitraljez «breda», približno 6.000 nabojev, 60 kg tro-tila in sto metrov zažigalne vrvice. Ves material je povsem neuporaben, ker je zarjavel in prepojen z vlago. Na vsak način so ga karabinjerji zaplenili. Po vsej verjetnosti gre za orožje, ki so ga skrili v zadnjih dneh druge svetovne vojne. sko stanje in da je treba podrobno preučiti celoten postopek reforme in da se bo Slovensko gospodarsko združenje tudi v nadalje trudilo, da pride do pravičnega zastopstva Slovencev. V tretji točki dnevnega reda je direktor Kufersin podal poročilo o izvršenem delovanju od zadnjega občnega zbora in o bodočem delu. Največ pozornosti je posvetil organizaciji odborov sekcij, ki so skoraj v celoti že izvoljeni in ki so že začeli z delovanjem. Nadalje je govoril o srečanju z gospodarsko zbornico iz Ljubljane in z deželnim odbornikom za obrtništvo Mau-rom. SGZ je tudi sodelovalo na vinski razstavi v Križu in na 3. pokrajinski vinski razstavi v Repnu. Nagradilo je tudi — kot je že postal običaj — najboljšega maturanta na trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zois». Glede bodočega delovanja je Kufersin podčrtal nujnost največje angažiranosti s strani odborov sekcij in organizacijo srečanj s člani po vaseh in po strokah. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti vpisu novih članov in družabnosti med člani. Da bi vse te probleme čimbolj poglobljeno analizirali, so sklenili, da se posveti prva seja glavnega odbora po dopustih prav organizacijskim problemom združenja in sestavi točnega programa dela, v katerem naj bi se odražala tudi prioritetna lestvica raznih pobud. Sestava tega programa je zelo važna, saj bi v veliki meri pomagala pri delovanju upravnega aparata združenja kot tudi odborov sekcij, na katerih bi morala v bodoče sloneti največja teža delovanja celotne u-stanove. Sindikat novinarjev o avtonomiji INPGI Včeraj se je v Trstu sestal odbor Zveze novinarjev — Sindikata novinarjev Furlanije - Julijske krajine in proučil posledice, ki bi jih utrpela bolniška blagajna novinarjev INPGI zaradi zdravstvene reforme, predvsem glede avtonomne u-prave. Razpravljali so tudi o stališčih, ki sta ju zavzela vsedržavni sindikat novinarjev in novinarska zbornica v zaščito ustanove, ki skrbi za zdravje novinarjev. Deželni odbor je proučil stališča, ki so jih zavzeli, posamezni uredniški odbori in je ugotovil, da so povsod izrazili pripravljenost, da se nadaljuje z akcijo za obrambo avtonomije INP.GI(z \semi demokratičnimi načini boja, vendar ne proti nujno potrebni zdravstveni reformi, ampak za svobodo tiska, ki je tesno povezana z avtonomijo INPGI. Deželni odbor zato izraža popolno solidarnost s stališči, ki so jih zavzeli na vsedržavni ravni in zahvalo vsem tistim političnim silam, ki so se zavzele za boj italijanskih novinarjev. Ameriški študenti na obisku v Trstu Predsednik deželnega sveta Berzanti je sprejel skupino ameriških študentov s šole za politične vede pri univerzi v Michiganu, ki so v teh dneh na študijskem potovanju in proučujejo ter primerjajo ustroj deželnih in občinskih uprav v Furlaniji - Julijski krajini. Koroški in Sloveniji. Predsednik Berzanti je v svojem nagovoru orisal delovanje raznih deželnih organov. Berzanti je tudi izrazil zadovoljstvo nad to pobudo in naglasil, da bo pripomogla k temu, da bodo v ZDA {»bliže spoznali našo deželo. Pred tem sestankom so študentje obiskali predsedstvo deželnega odbora, kjer so jim nekateri funkcionarji nudili vsa potrebna pojasnila. V teh dneh pa obiskujejo razna de želna odborništva in v razgovorih s funkcionarji in upravitelji poglabljajo spoznavanje naše dežele. Namen njihovega potovanja je pripraviti primerjalno študijo o ustroju treh dežel in predvsem treh glavnih mest (Trsta, Celovca in Ljubljane) in o ameriškem mestu Grand Rapids v Michiganu. Žalostni zaključek prvega obiska v Trstu Prejšnjo noč so agenti letečega oddelka aretirali 21-letnega Fuada Serdareviča iz Sarajeva. Fant je prispel v naše mesto in se napotil proti nabrežju. Stopil je mimo bara «Alzetta» na Korzu Cavour, vstopil in je naročil dve pivi. Verjetno mu je pijača zlezla v glavo in ko mu je natakar predložil račun, sicer ne koliko pretiran — 1.000 lir za dve pivi — je srboriti Serdarevic potegnil izza pasu dolg nož in zažu-gal prestrašenemu točaju. «S tem ti bom plačal...» mu je še dejal, vendar pa se je nato pomiril in plačal račun. Pozneje pa se je spet vrnil v bar in začel nadlegovati dve dekleti in tudi natakarja in to vedno z nožem v rokah. Poklicali so policijo in tržaška noč mladega Sarajevčana se je tako zaključila v samici kvesture, ker so ga aretirali in prijavili sodni oblasti zaradi groženj z o-rožjem in posesti nedovoljene vrste noža. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124). Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001): Prosek (tel 225-141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200 121); Sesljan (tel. 209-197): Žav-Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271 124) NA GRADU SV. JUSTA Jutri nastop Anne Melato Montesana in L Biagini Na grajskem odru tudi baletna skupina «Canzonissime» Jutri bo m Gradu sv. Justa nedvomno privlačna predstava za tržaške ljubitelje glasbenega varieteja. Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova iz Trsta je povabila dva znana italijanska igralca ki sta obenem tudi pevca in komika; Enrica Montesana in Isabella Biagini. Enrico Montesano ne potrebuje odvečnih predstavljanj, saj je med publiko znan in priljubljen že celih pet let. Uspeh je požel najprej na televizijskem ekranu, danes pa je že dosegel slavo v svetu sedme umetnosti - v filmu. Tudi Isabella Biagini je znana po svojih sposob-bmstih: je dobra igralka, pevka in plesalka. Na jutrišnji večerni predstavi bo nastopila tudi pevka Anna Melato s svojim ansamblom, ki je doživel na «Canzonissimh in v «Sanremm že poln uspeh. Na Gradu bosta nastopila še orkester italijanske RAI-TV pod vodstvom Wolmerja Beltramija in baletna skupina «Canzonissime-». Program bo povezoval in vodil Raf Luca. A VDITORIJ PORTOROŽ POLETJE '74 TV SPEKTAKEL «ZLATA ROŽA» Portorož, Avditorij, 3. avgusta ob 20.30 FOLKLORNI ANSAMBEL JOSE DE LA VEGA iz Španije Portorož, 6. avgusta ob 21.00 PREDPRODAJA VSTOPNIC dan pred prireditvijo pri blagajni Avditorija v Portorožu in v turističnih poslovalnicah v kraju prireditve. Telefonske rezervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev: Zavod za turizem, Portorož. Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) - 73569 Včeraj-danes Danes, SREDA, 31. julija IGNAZ Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.36 — Dolžina dneva 14.49 — Luna vzide ob 18.50 in zatone ob 3.08. Jutri, ČETRTEK, 1. avgusta PETER Vreme včeraj: najvišja temperatura 28,9 stopinje, najnižja 21,5, ob 19. uri 28,2 stopinje, zračni tlak 1013,9 mb, rahlo pada, veter 6 km na uro severovzhodnik, vlaga 67-odstotna, nebo 3 desetinke pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 24 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 30. julija 1974 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 65-letna Antonia Ki-raz vd. Grisetti, 58-letna Elsa Stok vd. Zappalà, 70-letni Antonio Orel, 73-letna Maria Magli, 61-letni Angelo Antler, 75-letna Margerita Rocco, 72-letni Giacomo Mladossich. 63-letni Luigi Bossi, 18-letna Silvia Lauri, 89-letni Cesare Nello Giuria, 95-letna Antonia Rigutti vd. Saccomani, 68-letna Evelina Piccoli, 59-letni Hel-muth Ajtnik. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11: Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 8.30) Vielmetti. Borzni trg 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Costalunga, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec). BANCA DI CREDITO DI TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F FILZI 10 i«. 30-1O1, 30-045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 652,— Funt šterling 1546.— Švicarski frank 217,90 Francoski frank 136,90 Nemška marka 249,75 Avstrijski šiling 35,20 Dinari debeli 41,50 drobni 41,50 MENJALNICA vseh tujih valut Gledališča ROSSETTI V soboto ob 21. uri ponovitev Pie^ jeve operete: «Izgubljena ženska». pereto bodo ponovili v nedeljo, 4. a gusta ob 18. uri, 8. in 9. avgusta 21. uri. Na razpolago so tudi vstopnice premiero operete «Grofica Manc ki bo 9. avgusta. Prireditve GRAD SV. JUSTA Jutri, 1. avgusta, ob 21.15 pershow»: Isabella Biagini, rim Montesano, balet «Canzonissime» Enzom Paolom Turchi jem, ,ffle Eehrami z orkestrom RAI-TV, Aiw Melato in drugi. Edina PredstaV^ Rezervacija mest pri osrednji blaÉ ni (Pasaža Protti, tel. 36372). Kino Miramarski park — Predstave ‘ či in zvoki»: ob 21.30 «Der Ka* traum von Miramare (v nemšc in ob 22.45 «Il sogno imperiale Miramare» (v italijanščini). „ Avtobus iz Ul. Beccarla ob ™ in 21.45, iz miramarskega Par*ia^ 22.45 in 24.00 z vmesnimi POstaja[T, Arislon — LN.C. 21.15 «La macc» rosa», barvni film. Igrata Marconi in Gianfranco Giannini-Nazionale 16.00 «Cin - Fu l’uomo ciaio, vado, gli spacco e tom°1 Barvni film. . Excelsior 16.00 «Anna quel Par“ ^ lare piacere». Barvni film. hF E. Fenech in Corrado Pani-povedano mladini pod 18. letom-Grattacielo 16.30 «Un homo da ie . Barvni film. Prepovedano mia pod 18. letom. Eden 15.30 «All’onorevole piacciono ^ donne». I-ando Buzzanca m ^ , Antonelli- Prepovedano n laoini P00 18. letom. . Ritz 16.00 «007 Licenza di uccidere^ Barvni film. Igrata S. ConnerV Ursula Andress. . Aurora 16.00 «Zardoz». Barvni ‘ Prepovedano mladini pod H- l^t0 Capito! 16.30 «Il falso traditore». m film. Igra William Holden. Cristallo 16.00 «Lo chiamavano nità». Barvni film. T. Hill, B-cer. Impero Zaprto zaradi počitnic. Filodrammatico 16.30—22.00 «N°v galeotte d’amore dal Decamera . Barvni film. Prepovedano m» pod 18. letom. n Moderno 16.30 «L’appuntamento una ragazza che si sente sola»- Barvni film. Igra Candicie Ideale 16.00 «Le avventure di K® Kan». Barvni film. Igra Tosnu Mifune. «. Vittorio Veneto 17.00 «Racconti “ tomba». Barvni film. y Abbazia 16.30 «Spiaggia infuocata»-barvah. Igrata J. P. Hrimondo^ Catherine Spaak. Prepovedano 0"* dini pod 14. letom. Astra 16.00 «Senza movente» • Razstave V Mestni galeriji Piran so razstavo z naslovom «Historia 1 ^ Razstava bo trajala do 4. avgusta ^ bo odprta občinstvu vsak dan 10. do 12. ter od 17. do 20. ure. Razna obvestila Narodna in študijska knjižnic* Trstu obvešča svoje obiskovalce, je odprta neprekinjeno od 8. č° . a ure. Od 5. do 15. avgusta bo knjižm zaprta za občinstvo. Slovensko dobrodelno društvo vešča, da bo povratek dečkov ri »o nije v Nabrežini v četrtek, 1- a gusta, predpoldne. Starši naj j'*1 c j. kajo na postajah: Sv. Križ, PI0S. in Trst, Ul. Beccarla od 11- ure da- lje. Istočasno obvešča, da bo ^ j deklic v soboto, 3. avgusta. Otr naj bodo za 16. uro na sedežu ^ tva v Ul. Machiavelli. Odbor Tržaškega partizanskega skega zbora vabi vse pevce bi štrumentalni ansambel, da se v 11 e_" deljo. 4. avgusta t.L, ob 13. uri nesljivo zbero v Bazovici, kjer odhod avtobusov ob 13.30 v Bene* Slovenijo na nastop. Seja odbor TPPZ bo v petek, 2. avgusta t.l-> 0 20. uri v Bazoviškem domu. Mali oglasi V NAJEM DAJEMO petsobno stanovanje, kuhinja, dvojne sanitarije, raža, vrt. Ul. Romagna št. 98/ I. nadstropje; ogled od 9. do ure. Ponudbe v zaprti ovojnici ® 5. avgusta t.l. Cassetta 16 W 541 SPI TRST. Prispevki V počastitev spomina pok. ^ar^r Malalan darujejo Draščkovi 5.000 b za opensko cerkev. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage MARIJE ŠVARE vd. SEGINA se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala pevskemu zboru, pc®" seškemu godbenemu društvu, č. g. župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Družina Švara - Segina in Starc Prosek, 31. julija 1974 ter drus° sorodstvo Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3, tel. 38006 OD 9. DO 19. AVGUSTA V KRANJU izredna priložnost za nakupe in zabavo na Gorenjskem sejmu Sodelovalo bo 280 razstavljavcev iz Jugoslavije in raznih evropskih držav - Letošnja posebnost steklopihači iz Jordana naj bi prihodnje leto organiziralo mednarodno srečanje časnikarjev z operaterji in proizvajalci o lesu. Pripomnili so tudi, da bi bilo mnogo interesentov za nakup lesenih montažnih hišic, da pa ne zadostujejo samo natiskani, čeprav lepi, prospekti. • Drevi ob 20.30 se bo na sedežu, Rotonda del Boschetto 3/F, sestala svetoivanska rajonska konzulta. ki bo proučila stanje v Ul. D. Chiesa. • Deželni odbornik za kmetijstvo Tripani je pred dnevi sprejel župana občin Pavoletto Bellica in Fojde Cellonija, ki sta mu orisala nekatera pomembna vprašanja, ki zadevajo kmetijstvo obeh občin, župana sta opozorila odbornika predvsem na potrebo. da se dokončno uredi poljska pot Fojda — Bellazoia in poskrbi za utrditev strug potokov, ki tečejo po obeh občinah. Odbornik Tripani je zagotovil, da se bo pozanimal, da bi čimprej rešili ti dve vprašanji. V Kranju bodo 9. avgusta od-prli 9. mednarodni gorenjski sejem, ki se bo zaključil 19. istega meseca. Ta sejem, ki ima komercialno-potrošniški značaj, se vedno oolj uveljavlja tudi v mednarodnem merilu. Poleg domačih podjetij bo 113 letošnjem sejmu sodelovalo 80 razstavljavcev iz raznih evropskih oržav in Azije. Iz Italije je prijavljenih 27 razstavljavcev, od teh p iz Furlanije - Julijske krajine. Poleg Italije sta najmočnejše zastopani Avstrija in Nemčija. Razstav-Jjavci iz naše dežele večinoma zastopajo velika italijanska podjetja in razstavljajo predvsem kme-“jske stroje ter stroje za lesno o-brt. Vsi razstavljavci na tem sejmu svoje izdelke razstavljajo in jih tudi prodajajo, prireditelji pa zagotavljajo Pri nakupu lepe popuste. Razstavišče obsega 7500 kv. m notranjih prostorov, 8000 kv. m zunanjih, 4000 kv. m za gostinstvo ter obsežen park za zabavo. Na novo so uredili 2000 kv. m zunanjih razstavnih površin, ki jih bodo za-fodli novi razstavljavci predvsem s fnietijsko mehanizacijo. V zaprtih nalah bo razstavljeno blago široke Potrošnje od pohištva do raznih gospodinjskih strojev in aparatov, do vseh vrst konfekcijskega blaga. Prehrambnih izdelkov, suvenirjev in drugega. Zunanji prostor pa je namenjen kmetijskim in lahkim gradbenim strojem ter motornim vo-rilom. Skupno bo na letošnjem sejmu sodelovalo 280 razstavljavcev. Kot Posebnost bodo letos prvič na sejmu steklopihači iz Jordana, ki bodo čudovite steklene vrče in vaze izdelovali kar na sejmu in jih tudi Prodajali. V času sejma bo na sejmišču deloval zabavni park in bo odprt ves gostinski prostor. Vsak večer bo od 19. do 24. ure za ples in razvedrilo igral ansambel «Fantje treh dolin». Obiskovalci bodo torej imeli lepo priložnost za nakupe in prijetno zabavo. Kdor bo za Veliki šmaren i-mel nekaj prostih dni, bo po ogledu sejma v Kranju lahko nadaljeval lep izlet na Bled, v Kranjsko goro, čez Vršič, pa ob Soči nazaj domov. Poleg tega sejma bo Gorenjski sejem priredil v Kranju od 11. do 20 oktobra mednarodni sejem obrti, od 15. do 26. decembra 15. jubilejni novoletni sejem, v aprilu 1975 mednarodni spomladanski kmetijski sejem, v maju pa sejem sredstev za obrambo in zaščito človekovega o-kolja. Na sedežu časnikarskega krožka v Trstu je bila včeraj dopoldne tiskovna konferenca, med katero je direktor Alojz Okorn, ki sta ga spremljala komercialni direktor Nace Laharnar in knjigovodkinja Anica Pintar, prikazal program, značilnosti in perspektive Gorenjskega sejma, časnikarji in sodelavci italijanskega specializiranega tiska so se predvsem zanimali za lesne polizdelke in izdelke, za montažne hišice in kmetijske stroje. Vodstvu Gorenjskega sejma so predlagali, •uiiuiiii||||||||||||||||||l||l|l||||„ini|||||||iuiuiiniuiuMiuiuiiiiiiiiiiliiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiim(iiiuiiiiiiiM Ko odpravljaš se na morje s tabo gre rešilni pas in «Primorski»; k naročnikom pride tja v deveto vas! iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiniitiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiuiiuiiiiiiaiiiii V SPOMIN NA POŽIG VASI V Subidu bo v nedeljo proslava 30. obletnice partizanskih bojev Na proslavi bosta nastopila tudi Tržaški partizanski pevski zbor in godba na pihala iz Nabrežine Pred tridesetimi leti se je naselje Subid pri Ahtnu nahajalo sredi o-svobojenega ozemlja vzhodne Furlanije. Njeno prebivalstvo je vneto podpiralo osvobodilno gibanje s tem, da je partizane oskrbovalo z živežem in pomagalo ranjencem. Zato je Subid že 13. decembra 1943 dal prve žrtve: tega dne so esesovci neusmiljeno pobili pet mladih domačinov. 29. julija 1944 so Subid obkolile nemške enote. Prebivalci so se hrabro branili celih šest ur, nato pa je naselje padlo. Nemci so se krvavo maščevali: naselje so oropali in požgali. Klub nenehnim nemškim ofenzi vam in krvavim znašanjem nad domačim prebivalstvom, se je na področju Nem. Pipane, Fojde in Ta-vorjaua ustvarilo osvobojeno ozemlje, tako imenovana Svobodna cona vzhodne Furlanije, ki ga je branila partizanska divizija Garibaldi — O-soppo. 27., 28. in 29. septembra 1944 so nacistične in fašistične čete s podporo tankovskih enot in topništva napadle partizansko republiko na osvobojenem ozemlju Furlanije. 29. septembra so sovražniki ponovno napadli Subid. Prebivalci so se tedaj zatekli v gozdove in v hribe, pet domačinov, ki jim beg ni uspel, pa so Nemci žive sežgali. OBČINA DEVIN - NABREŽINA POKRAJINA TRST Razpis javnega natečaja na osnovi listin in izpitov za tri bolničarska mesta Tistega dne so nacisti razstrelih vaško cerkev. Da bi počastili žrtve, ki so padle v tistih viharnih dneh, so v Subidu ustanovili krajevni odbor za proslavo tridesete obletnice požiga vasi in obletnico osvoboditve. Odbor je organiziral za nedeljo, 4. avgusta, proslavo, ki bo na osrednjem vaškem trgu v Subidu. To bodo odkrili spomenik, ki bo spominjal na težke dni pred 30 leti. Ob 16. uri bosta vsem prisotnim govorila msgr. Aldo Moretti, odlikovan z zlato medaljo za hrabrost, in poslanec Mario Lizzerò «Andrea». Na proslavi bosta nastopila še Tržaški partizanski pevski zbor in godba na pihala iz Nabrežine. V smislu sklepa št. 239 z dne 21. 5. 1974 občinskega odbora, ki ga je PNO priznal za zakonitega dne 10. , «974 št. 6540-5555 je razpisan jav-Jh natečaj na osnovi listin in izpi-t da so v posesti italijanskega dr- za.vljanstva; J da so vpisani v volilne sezname dl a razl°S nevpisa; el h r?'so k'** sodno kaznovani; -1 na imajo bolničarsko diplomo z navedbo datuma in zavoda, ki jo .. Je izdal- , Položaj glede vojaške obveznosti ; točen naslov. . Prošnji je treba priložiti: > Potrdilo o vplačilu 1.000 lir (tisoč) , za natečajsko takso; J Potrdilo na kolkovanem papirju z redi v posameznih izpitih za do-. sego bolničarske diplome; z vse listine, o katerih kandidat soni, da jih predlaga v lastnem in-, ‘eresu; dokumente, ki potrjujejo morebitno posest prednostnih listin za i-menovanje in listin za zvišanje skrajne starostne meje. Podpis pod prošnjo mora overo viti notar ali občinski tajnik občine, v kateri prosilec biva. Vse dokumente, priložene prošnji. je treba navesti na seznamu na prostem papirju, v dvojniku, 5 prosilčevim podpisom. Prvi trije klasificiram kandidati morajo v trjdesetih dneh od zadevnega poziva poslati običajne dokumente, ki jih bo zahtevala občinska uprava. Po ugotovitvi pravilnosti natečajnih spisov in primernosti dokumentacije, ki potrjuje posest zahtevanih pogojev, bo občinska uprava poskrbela za imenovanje zmagovalcev, upoštevajoč po zakonu določene prednosti. če zmagovalec ne bo brez utemeljenega razloga nastopil službe v tridesetih dneh prejema sporočila o imenovanju, bo izgubil vse pravice, ki iz imenovanja izhajajo. Imenovanje je mišljeno z dvoletno poskusno dobo od dejanskega nastopa v službo in je podvrženo določbam veljavnega organskega pravilnika za uslužbence te občine. Izpiti, o dnevu in kraju bodo k njim pripuščeni kandidati pravočasno obveščeni, obstajajo iz: Pismeni izpit: Snov iz splošne in posebne higiene. Usini izpit: Osnove splošne higiene: zrak, voda, stanovanje, prehrana, dietetika in šolska higiena. Posebna higiena: mikrobiologija, epidemiologija in profilaksa nalezljivih bolezni, prijava, izolacija, ugotovitev, razkuženje in di-zinsekcija. Najvažnejše otroške bolezni (nalezljive). Nega na domu. Zdravstvena zakonodaja. Praktični opis materiala za zdravniško kirurško strežbo in ohranjevanje zdravniško - kirurškega materiala. Pripravljanje najpreprostejših predmetov ali orodja za zdravstveno strežbo. Zbiranje in ohranjevanje preiskovalnega materiala (kri, seč, izmečki itd.). Neobvezno: Ustni in pismeni izpit iz slovenščine. Prizadeti se lahko za nadaljnja obvestila obračajo na občinsko tajništvo, in sicer dnevno od 9. do 12. ure. V spomin na pokol treh partizanov Pobude la gradujo planinske koče ob izvirku Nadiže Bivši borec partizanske brigade Garibaldi - Natisene Italo Zuliani je sprožil pobudo, naj bi ob izvirku Nadiže zgradili gorsko zavetišče z imenom Demos - Kratos v spomin na dogodek, ki se je tam pripetil 11. novembra 1944. Tedaj so se trije partizani omenjene brigade, Sergio Tonerò, Virgilio Zucco in Bruno Visintin spopadli s številnejšo skupino Nemcev. Po spopadu, v katerem so porabili vso municijo, so se ranjeni zatekli k izvirku Nadiže, Nemci pa so jim sledili, jih dohiteli in jih kruto napadli ter zaklali. V spomin na ta dogodek naj bi sedaj postavili planinsko kočo. Že l v nedeljo, 4. avgusta bo ob 10.30 I v Starem Selu pri Kobaridu sreča-j nje vseh tistih, ki jim je ta pobuda pri srcu. Podobno srečanje bo odslej vsako leto prvo nedeljo v avgustu. Seveda so za uresničenje take pobude potrebna precejšnja sredstva. Prispevke je treba nasloviti na naslov Italo Zuliani, Čedad. PRT TRŽAŠKI OBČINI Razpis natečaja za 3 knjigovodje Tržaška občina je razpisala javni natečaj za zasedbo treh mest pomožnega knjigovodje v staležu u-pravnega osebja. Zahteva se starost od 18 do 30 let in potrdilo o uspešno opravljeni trgovski akademiji. Prošnje, sestavljene na kolkovanem papirju, in priložene dokumente bo sprejemal občinski urad splošnega protokola do 12. ure 10. avgusta 1974. Podrobnejša navodila in program natečajnega izpita prejmejo zainte-resiranci v sobi štev. 92 občinske palače, II. nadstropje. Delno spremenjen vozni red na progi Trst-Videm S 1. avgustom bodo državne železnice ukinile do 28. septembra krajevni vlak 4550 Trst — Videm. Vlak je odhajal iz Trsta ob 14.16, v Videm pa je prihajal ob 15.10. Namesto ukinjenega so uvedli na isti progi krajevni vlak 33702, ki bo odhajal iz Trsta ob 14.07 in prihajal v Videm ob 15.24 z vmesnimi postajami kakor sledi. Nabrežina ob 14.20 1/2. Sesljan - Vižovlje ob 14.23 1/2, Tržič ob '4.30 1/2, Gorica ob 14.53. Ob 1. avgusta do 28. septembra pa se bo krajevni vlak 9620 (odhod iz Trsta ob 13.43, prihod v Porto-gruaro ob 15.23) ustavljal tudi v Grljanu (prihod 13.53, odhod pol minute kasneje) in v Križu (prihod 13.57, odhod pol minute kasneje). Prispevajte za DIJAŠKO MATICO OSTRA NASPROTSTVA V POKRAJINSKEM SVITU Komunistični in socialistični svetovalci zapustili iz protesta sejno dvorano KD je predlagala vse tri Hane komisije za ravnatelja umobolnice ■ Opozicija nima vpogleda v delo komisije ■ la predlog KD vsi svetovalci centristične večine Vse kaže, da rezultata referenduma o razporoki in deželnih volitev na Sardiniji nista spametovala go-riških demokristjanov. Vodstvo po-soške demokristjanske stranke je s trmo in pomanjkanjem demokratičnega čuta ter ustaljenih tradicij prisililo komunistične in socialistične svetovalce, da so v ponedeljek zapustili sejo pokrajinskega sveta, šlo je za glasovanje o imenovanju članov izpitne komisije, ki bo morala preučiti kvalifikacije kandidatov, ki so se prijavili na natečaj za mesto ravnatelja psihiatrične bolnišnice. Predsednik dr. Chientaroli je v imenu celotnega pokrajinskega odbora predlagal imena vseh treh članov izpitne komisije. Komunisti in socialisti so se predlogu uprli, ker je vedno veljalo demokratično pravilo, da so enega člana predlagali svetovalci opozicije in da so bili nato vsi trije člani sporazumno in soglasno izvoljeni. Ker ni predsednik sprejel predlogov svetovalcev Po-letta (KPI) in Semole (PSI), so komunistični in socalistični svetovalci zapustili sejno dvorano. V njej so ostali le svetovalci sedanje centristične večine (KD, PSDI, SDZ), liberalec in fašist. V glasovanju, ki je sledilo, so dobili kandidati večine Chientaroli, Campaila in Petiziol vsak dvanajst glasov, ena glasovnica je bila bela. Liberalni svetovalec ni glasoval. Po glasovanju se pojavlja vprašanje, čigava je bila bela glasovnica: morda kakšnega demokristjana, ki ni soglašal z izbiro, morda predsednika, ki ni glasoval zase, ali pa morda fašističnega svetovalca. Ta je sicer po glasovanju na hodniku dejal, da je glasoval za predlagane kandidate. O tem vprašanju so pričeli govoriti malo pred polnočjo, po več kot dveh urah in pol debate o prosti coni. Predsednik pokrajine je v kratkih uvodnih besedah dejal, da je prišel čas imenovanja komisije, ki naj preuči prošnje in kvalifikacije zdravnikov, ki so se prijavili za natečaj za mesto ravnatelja umobolnice. Po odhodu dr. Pasquija lani poleti, je začasno ravnateljstvo prevzel prof. Zamparo iz Padove (nekateri v političnih krogih KD v Gorici trdijo, da bo prof. Zamparo postal ravnatelj goriške psihiatrične bolnišnice, čeprav so med udeleženci na natečaju drugi zdravniki, ki imajo boljše pogoje). Dr. Chientaroli je nato pregledal dve imeni članov komisije (predseduje ji po zakonu sam predsednik pokrajine). To sta prof. Campaila s tržaške univerze in prof. Petiziol, ravnatelj psihiatrične bolnišnice v Vidmu. Komunist Poletto in socialist Semola sta predlog takoj zavrnila. Dejala sta, da predlog odbora ne spoštuje demokratičnega sožitja v pokrajinski upravi. Ustaljena navada je bila, da so o vsakem važnejšem vprašanju vprašali za sodelovanje opozicijo, v podobne izpitne komisije je bil izvoljen tudi strokovnjak, ki so ga predlagali opozicijski svetovalci. Tako je bilo pred dvanajstimi leti, tako je bilo tudi predlanskim. S tem aktom odbora, ki mu botruje odločitev vodstva krščansko-demokratske stranke, pa odpade demokratično sporazumevanje. Zaradi tega bodo morali zastopniki opozicijskih strank nujno spremeniti svoj odnos do večine. Oba svetovalca sta predlagala ime prof. Terziana Ara-ya iz Verone. Zastopnik novih prijemov v psihiatriji v izpitni komisiji bi bil, čeprav v manjšini, jamstvo, da bo vse potekalo v redu. KD pa noče niti tega jamstva, ker hoče biti absolutistična. Njeni zavezniki pa so v podrejenem položaju ir molče odobravajo vse kar KD odloča. To sta bili mnenji zastopnikov leve onozicije, ki sta ju tako Poletto kot Semola ponovila, potem ko je dr. Chientaroli zavrnil njuna predloga in vztrajal na prvotnem oredlogu. Medtem ko so partnerji KD previd- no molčali (k besedi se niso oglasili niti zastopniki PSDI in SDZ), je načelnik skupine KD dr. Gian dal razumeti, da ne soglaša s predlogom, a bo spoštoval strankino disciplino. Z njim je bila vsa skupina forze nuove. Liberalni svetovalec ni soglašal s predlogom in se je vzdržal glasovanja. Komunisti in socialisti pa so sejno dvorano iz protesta zapustili in se niso udeležili glasovanja, ki se je končalo z rezultatom, ki si ga je želelo pokrajinsko vodstvo KD. V prvem delu seje pa je spet prišlo do dolge razprave o resoluciji v prid prosti coni. K besedi so se oglasili svetovalci Waltritsch (PSI), Zorzenon (PSDI), Poletto (KPI), Lugnani (PLI), Cian (KD), Ferletič (SDZ), Baiocchi (MSI). Medtem ko so socialisti in komunisti predlagali spremembo nekaterih točk v osnutku resolucije, v glavnem tiste, ki govori o organu, ki naj bi upravljal razdeljevanje kontingentov proste cone in bodoči «sklad za Gorico», so demokristjani vztrajali na svojem predlogu. Po tem naj bi bila imela trgovinska zbornica precej važno vlogo v u-pravnem odboru proste cone. Očitno je bilo krščanskim demokratom za to, da spremenijo ton resolucije, ki jo je v petek sprejel občinski svet v Gorici. Tam so namreč popolnoma podredili vlogo trgovinske zbornice. V pokrajinskem merilu pa je na vladi v KD taka skupina, ki hoče osredotočiti čim-več oblasti v rokah trgovinske zbornice na škodo izvoljenih uprav. O tem vprašanju je bilo dosti govora, po dveh urah debate so se načelniki skupin ločeno sestali in tudi na tem sestanku je bilo treba precej truda, da so našli skupni jezik. Rezultat teh pogovorov je, da je v resoluciji, ki so jo nato izglasovali vsi, razen liberalca, rečeno, da morajo prosto cono upravljati prizadete krajevne uprave (občina Gorica in Sovodnje ter pokrajinska u-prava) skupno s trgovinsko zbornico, vendarle vsak v svoji pristojnosti: izvoljeni organi naj imajo odločujočo vlogo, trgovinska zbornica pa tehnično vodstvo. Za obširno resolucijo, ki govori o nujnosti obnove proste cone v o-kviru širše gospodarske perspektive, ki ima svoje težišče v prijateljskih gospodarskih odnosih z Jugoslavijo in v iskanju direktnih stikov s Slovenijo, so glasovali vsi svetovalci. Liberalec Lugnani ni glaso-valza točko, ki govori o pristojnosti krajevnih uprav in trgovinske zbornice. Fašist Baiocchi je glasoval-proti zaključni točki, ki govori o stikih s Slovenijo. Zastopnica SDZ Ferletič je najprej imela pomisleke o točki, v kateri je govor o finansiranju infrastruktur, ostro je polemizirala z demokristjanom Cianom, nato pa je vseeno glasovala tudi za to točko (v občinskem svetu sta zastopnika SDZ glasovala proti podobni točki). Pokrajinski svet se ponovno sesta ne drevi ob 21. uri. Uspela stavka v goriški bolnišnici Enodnevna stavka, ki so jo pro glasili sindikati v goriški splošni bolnišnici v znak protesta proti deželi in upravnemu odboru, ki zavlačujeta reševanje njihovih problemov, je včeraj popolnoma uspe- la. Sindikati so uredili dežurno službo v bolnišnici. Poleg dežurnih zdravnikov in bolničarjev je vse osebje (okrog 600 ljudi) stavkalo, razen osmih stavkokazov. V stavki so sodelovali tudi zdravniki sindikatov ANAOO in ANPO, ki pa niso sodelovali v vsedržavni stavki zdravnikov. V kuhinje bolnišnice so včeraj prišli vojaki. Nova pogodba za hišne pomočnice Pokrajinsko tajništvo sindikata FULCTA javlja, da so pred kratkim podpisali delovno pogodbo za hišne pomočnice. V pogodbi je določen delovni čas, dopustna doba in mesečna plača. Osnovna plača bo 130 tisoč lir mesečno. Podrobnosti dobijo zainteresirane na sindikalnih sedežih v Gorici, Ul. 24. maja 1 in Ul. Roma 20 ter v Tržiču, Ul. 25. aprila 34 in Ul. Roma 45. SPREJEL GA JE GORIŠKI ZUPAN Direktor jugoslovanskih carin si je ogledal obmejne naprave Kemala Karabala so spremljali zastopniki novogoriške občine V ponedeljek je bil v Gorici generalni direktor jugoslovanskih carin Kemal Karabal. Spremljali so ga delegat v zveznem zboru Rudi Šimac, predsednik občinske skupščine v Novi Gorici šušmelj in predsednik izvršnega odbora skupščine dr. Mozetič. V Gorici so jugoslovanske goste sprejeli župan De Simone, občinski odborniki, predsednik trgovinske zbornice Lu-pieri in predsednik pokrajinske u-prave Chientaroli. Jugoslovanskim gostom so pokazali gradbišče na Tržaški cesti in na avtocestnem priključku Vileš - Gorica. Direktor jugoslovanskih carin Karabal je poudaril, da niso jugoslovanske oblasti spremenile prvotnega načrta o gradnji carinskih infrastruktur na goriškem mejnem prehodu. Denar za gradnjo obmejnih naprav je že več časa na razpolago in ga bodo uporabili, ko bo urejeno vprašanje odprtja novega mednarodnega prehoda. Znano je namreč, da je jugoslovanska vlada poslala že pred dvema letoma italijanski noto, v kateri se zavzema za odprtje novega mednarodnega prehoda prve kategorije na avtocesti, italijansko zunanje ministrstvo pa ni doslej na noto odgovorilo. Od tod tudi vzrok, da niso Jugoslovani vložili denarja v gradnjo obmejnih naprav. Karabal je tudi poudaril, da so odnosi med italijansko in jugoslovansko carino zelo dobri in da obstaja široko razvito sodelovanje. Izrekel je željo, da bi se odprta vprašanja za odprtje mednarodnega prehoda čimprej rešila v korist go-riškega in novogoriškega gospodarstva. Še danes vpisovanje v trgovsko šolo Še danes dopoldne sc lahko vpišete v slovensko trgovsko šolo v Ulici Vittorio Veneto. Da sc vpišejo pozivamo zlasti tiste bivše dijake tretjega razreda te šole, ki mislijo nadaljevati študij in dobiti petletno diplomo, ki jim bp omogočilo vpis na univerzo. Z diplomo slovenske trgovske šole je tudi možna hitra zaposlitev v goriških trgovskih podjetjih. ZADNJA SEJA PRED POLETNIMI POČITNICAMI Občinski svet v Gorici je soglasno sprejel ostavko predsednika SDZ v odboru Paulina SDZ je iz odbora izstopila zaradi gradnje infrastruktur pri Stan-drežu - Za sto odstotkov bo od 7. jan. 1975 dražje odnašanje smeti športno združenje «Mladost» v Doberdobu vabi vse člane in prijatelje na 4. OBČNI ZBOR ki bo drevi ob 20.30 na sedežu prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu. Na petkovi seji občinskega sveta v Gorici so poleg o proračunu nove občinske lekarne v štandrežu (o tem smo že poročali včeraj) razpravljali tudi o novih tarifah za odnašanje smeti ter o odstopu odbornika Slovenske demokratske zveze Damjana Paulina. Z večino glasov (proti so glasovali komunisti in MSI, glasovanja so se vzdržali Bianconi (PSDI), Piani (KD) in predstavnika SDZ) so na petkovi seji odobrili stoodstotni povišek tarife za odnašanje smeti. Do sedaj je vsaka družina plačevala 4.800 lir letno za odnašanje smeti. Z novim letom pa bo tarifa znašala 9.600 lir. Glavno poročilo o tem vprašanju je imel odbornik za finance Ciuffa-rin. Le ta je poudaril, da je povišanje bilo nujno, kajti v zadnjih časih so se cene za vse storitve znatno povišale. Odbornik je povedal, da bo kljub temu povišku občinska uprava še vedno imela deficit, kajti le v primeru, da bi se cene za odlaganje smeti povišale štirikrat, bi občina izenačila stroške. Ciuffarin je nanizal s tem v zvezi samo nekatere poviške storit-tvam: zavoji iz plastike, ki so lansko leto stali 25 lir stanejo sedaj 190 lir, povišale so se plače občinskih uslužbencev, ki odnašajo smeti, povišale so se nadomestni deli tovornjakov, bencin stane sedaj 300 lir liter. V debato so nato posegli številni svetovalci. Paulin (SDZ) je vprašal, če namerava občinska uprava razširiti to dejavnost tudi v predmestje. Tuzzi (KD) je pozval, da je treba ugotoviti zakaj pride večkrat v samem mestu do zanemarjenja pri odnašanju smeti in smo večkrat priča, da v določenih predelih mesta ležijo polne vreče več dni. Dellago (PSI) je dejal, da je treba to dejavnost razširiti tudi v predmestje. V zadnji točki dnevnega reda so razpravljali o odstopu odbornika Paulina. Prvi je spregovoril župan De Simone, ki je izrazil obžalovanje celotnega odbora ob tem odstopu. iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n min inni m n um milil iiiniiim mu m n iiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHi im mulil iiiiiiiiiiiiiiiii im n milil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mg Obnova pročelja sodne palače v * ■* 1 Mi ■ n r ‘ m ,, - ev. • m " ' VfO/fei- "(I /.# s'*, ustanovitvijo avtonomne dežele. Furlanija (Friuli) v italijanščini pomeni ozemlje, ki je bilo priključeno Italiji skupaj z Venetom (Be-nečansko, Beneško. Benečija) leta 1866; obsegala je tedaj in tudi pozneje največjo italijansko pokrajino (provinco) Viden in v njej vključeno Beneško Slovenijo. Danes Furlanija v svojem upravnem obsegu zajema vidensko in mlajšo pordenonsko pokrajino, ki se je pred nekaj leti osamosvojila od videnske in ji tako zmanjšala prvotni obseg. Drugi del enotne dežele se v italijanščini imenuje Venezia Giuba. Izraz je nekoč veljal za novo pridobljene pokrajine po prvi svetovni vojski (Gorica, Trst, Istra, Reka. Zadar), ima pa že staro etimologijo, saj ga je v skladu z italijanskimi iredentističnimi težnjami že pred več ko sto leti skoval goriški filolog judovskega rodu G. Isaia Ascoli po zgledu na «Venezia Tridentina» (Tridentinska Benečija — Tridentinsko in Južna Tirolska) in na «Venezia Eu-ganea» (Veneto) : na itahjanskem severovzhodu naj bi bile tako tri Venezie ali po naše Benečije. Pod fašizmom je obstajala ustanova, ki je na silo odkupovala slovenska posestva in nanje naseljevala Italijane, Ente di rinascita per le Tre Venezie. Slovencem in Hrvatom se je zdel pojem Venezia Giulia tako politično vsiljiv, da so ga začeli prevajati tako, da so izraz Benečija (Venezia) zamenjah ne dobesedno prevedli — z izrazom krajina. To je bilo že kmalu po prvi vojni, toliko bolj pa še po zadnji vojni, ko je v slovenski in jugoslovanski publicistiki in sploh javni uporabi prevlada! izraz Julijska krajina (fr. La Marche Julienne, ang. The Julian March, rusko Juliskaja krajina). Le Italijani so se držali svoje Venezie Giulie. Julijske Benečije, ki je nastopala in še nastopa v vseh italijanskih uradnih prevodih v slovenščino (zapisniki, vestniki, razglasi...). Danes «Benečija» pogosteje kot «krajina» pišejo le redki zamejci, morda bi se celo dalo reči, da razlika v pisanju odseva neko na- «Zamejski zemljevid» zorsko usmeritev, a so seveda tudi tu izjeme. Vsekakor se «Benečija» vedno bolj umika «krajini». V italijanščini izraz Regione Giulia včasih srečamo v znanstvenem izražanju, ko gre za kake geološke ali geografske obravnave, in takrat bi ta pojem morah v slovenščino prevesti pravzaprav Julijska regija, ne pa krajina ah dežela. «Regione Giulia» v pomenu Julijske krajine so prva leta po vojni uporabljale edino pohtične organizacije, na primer «Partito comunista della Regione Giulia». Julijska krajina (Venezia Giulia) kot drugi del naslova avtonomne dežele Furlanije-Juhjske krajine je danes tisti ostanek predvojne Julijske krajine, ki ga predstavljata zelo zmanjšani pokrajini Trst in Gorica. Seveda je vse to nekoliko zmotljivo, vendar bi si vsaj strokovnjaki morah biti na jasnem. Da pa temu ni tako, nam ne spričuje le zadevni zemljevid, ampak lahko podobno nejasnost in zmedo zasledimo tudi v prispevkih raznih gledaliških strokovnjakov in umetnostnih kritikov (Delo, Sinteža). Avtor zemljevida bi se bil izognil vsem tem zankam (ki so ljubljanskim specialistom očitno pretrd oreh), če bi bil zapisal «... v TRŽAŠKI. GORIŠKI IN VIDENŠKI POKRAJINI», saj pordenonska tako ne pride v poštev in je na zemljevidu tudi ni. Kajti če bo šlo tako naprej, bomo morda nekega dne slišali ali brali že kar Furlanija, Julijska krajina in Julijske Benetke»! Saj pojme kot dežela in pokrajina že tako radi zamenjujejo slovenski osrednji časniki. Tuch v obravnavanem zemljevidu piše v legendi «Pokrajinske meje - Confini di Regione»! Avtorji zemljevida bi lapsus v naslovu morebiti nekoliko o-pravičili s pojasnilom, da so z besedo Benečija mislili poudariti Beneško Slovenijo, ki ji domačini, pa tudi ljudje v Soški dolini enostavno pravijo Benečija. A v takem kontekstu (upoštevajoč italijanski del na slova) je to naše narodno ozemlje že vključeno v Furlaniji. TOMAŽ PAVŠIČ (Nadaljevanje sledi) Lepotičenje temnopoltih žensk NEW YORK, 30. — O ženski negi obstajajo študije, knjige, revije in številne publikacije. Vendar skoraj ves tovrstni tisk obravnava le belopolto žensko. To je do neke meje razumljivo, ker je bila doslej le belopolta ženska toliko bogata, da si je privoščila intenzivnejšo nego, vtem ko je temno-pwlti ženski ter ženskam drugih «ras» in polti primanjkovalo celo za življenje. In to tudi v bogatih ZDA, za katere smo končno uvideli, da niso bile vedno in da še danes niso za vse bogate. Pred časom pa so v Manhattanu odprli lepotni salon za — črnke. Ker temnopolta ženska, tudi tista, ki je toliko premogla, vse do sedaj ni dala veliko na lepotičenje, je sleherna zadevna ideja, ki se uvaja v tem salonu, malone revolucionarna. Lastnik salona James Farabee trdi, da imajo temnopolte ženske vrsto zelo kočljivih problemov, ki so seveda vezani za njihovo polt. Da bi mogel odgovoriti na te probleme, je Farabee moral tudi v druge dežele, da se je specializiral. «Daily News», ki je ni sai o tem salonu in navedel nekaj mnenj. trdi. da so si številne črnke pokvarile svojo zunanjost zato, ker so se napačno negovale, ker pač niso vedele, da njihova polt zahteva drugačno nego kot bela polt. Nadalje so si mnoge črnke pokvarile lase, ker so si jih «preveč likale». James Farabee. ki ima že dolge izkušnje v tem, trdi, da ima črno-polta ženska veliko težav z očesnimi mošnjički». Ugotavlja namreč, da temnopoltim ženskam prej popustijo mišice okoli očes z vsemi ustreznimi posledicami. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Z lepim uspehom boste opravili neki važen posel. Ne bodite brez potrebe ljubosumni. BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte stpriti vse, da bi ne prišlo do spora z vašimi sodelavci. Dobre novice in prijeten obisk. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) V trenutku pretirano bujne domišljije se vam utegne izmakniti najenostavnejša poslovna rešitev. Prijeten večer. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne prevzemajte novih odgovornosti. Bodite previdni v odnosu do sorodnikov. LEV (od 23.7. do 22.8 ) Obeta se vam uspeh, če boste v času popravili napako sodelavca. Prijetno potovanje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Posel, ki se vam bo zdel nezanimiv, vam bo dal največ zadoščenja. Oseba, ki vas ljubi, trpi TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ugoden dan za tiste, ki se imajo odpraviti na potovanje. Ne mešajte se v prepire svojih prijateljev. ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Lepo se boste razumeli z vsemi sodelavci. Načrti za bodočnost. Upoštevajte želje in okus ljubljene osebe. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Ne zanesite se na okoliščine, ki so se ustvarile le po srečnem naključju. Srečne ure z ljubljeno osebo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne pozabite, da vam je bila nekoč ponujena nesebična pomoč. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) če uresničiti svoje načrte, ne mešajte ljubezni s poslovnimi zadevami. Veselje z najmlajšimi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V poslu se zanesite le na lastne moči. Pazite, da bi se manjši nesporazum ne spremenil v resen spor. SREDA, 31. JULIJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Program za mladino Gledališki idub: SHAKESPEARE 18.45 DRUŠČINA SINJEGA GALEBA Tretji del nadaljevanke po znanem delu Toneta Seliškarja 19.15 ŠPORTN. DNEVNIK Ital. kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 L’APOCALISSE DEGLI ANIMALI Nocoj bo na sporedu prvo izmed šestih nadaljevanj z naslovom L’apocalisse degli animali. Naslov današnjega nadaljevanja je «Od čebele do gorile» in bo govor o življenju nekaterin majhnih živalskih skupnosti, ki živijo v rekah in oceanih, nato bo pot vodila dalje in dalje vse do opice šimpans, ki zna v kitajski džungli 21.45 ŠPORTNA SREDA 22.40 UNO + UNO = DUO Glasbeno - govorni program z bratoma Pippom in Mariom aan-tonastasom 23.00 DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika DRUGI KANAL 20.30 DNEVNIK 21.00 IL MAESTRO DI VIGEVANO Film je režiral Elio Petri in igra v njem glavno vlogo Alberto Sordi. Film 11 maestro di Vigevano, je znan kot je znano tudi agrarno delo, ki je služilo za osnovo: .. Učitelj Mombelli, ki poučuje na osnovni šoli v Vigevano, “i živel skromno vendar dostojno življenje, če bi ne moral zadovoljevati šibkosti svoje žene, ki je hlepela po vsem, kar J velikega. Ker ne more z mesečno plačo zadovoljiti njenih zahtev, da ostavko na učiteljsko mesto ter se z odpravnino lou podjetništva. Postane tovarnar čevljev. In to v kraju, ki J ^ pravzaprav nekakšna svetovna prestolnica te stroke. V začetku kaže, da mu posel kar napreduje,_ toda Mombelli J učitelj in ne posloven človek. Zato je logično, da bo prej al slej napravil kako napako. In tako se tudi zgodi. Ko mu gr® podjetje po zlu, pa se zave, da ni le slab industrialec, pac P tudi slab zakonski mož. žena ga vara in mu celo vrže v o raz, da ga nikoli ni imela rada. , . Gre za zgodbo, ki jo je napisal Lucio Mastronardi in I str ni mogel izbrati boljšega igralca za vlogo učitelja Mombe-Jj kot je Alberto Sordi JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 19.10 OBZORNIK 19.25 Družina Smola, serijski risani film 20.00 Kaj je novega Zabavno glasbena oddaja 20.20 Od zore do mraka: sodelovanje I 20.45 Risanka 21.00 DNEVNIK 21.35 PSI IN LJUDJE Psi in ljudje je omnibus treh zgodb in govori o pasji zvestobi: Prva zgodba nosi naslov GOL V TRNJU Santola se na poletnem sprehodu ustavi ob reki in se slece. Smeh žensk na mimoidočem vozu ga prisili, da skoči v vodo. Dama s tremi dekleti se pojavi na bregu. Dekleta Plav,ajl stran, doma pa golega santolo zapelje. Le ta je nato prisiljen vrniti se v vodo in počakati, da ženske odidejo. Toda ko ženske že stran, se pojavi nova ovira — veliki hudi pes. Santola psu zbeži in se zateče za robido, od koder gleda, kak pes odnaša njegovo obleko v vodo. Voz z ženskami se vrne t» ko ga ženske vidijo golega, ga prično dražiti, vendar jih P«s nažene, santola skuša spraviti nase vsaj kos obleke, toda Pe se vrne in Salitala se spusti v jok. Njegove solze psa ganejo, da mu vrne obleko. Druga zgodba nosi naslov DIVJI TONY. .. Tony plete košare in ujame mladega psa, da bi ga zadavi-Sosed pa psa reši in ga pelje h gospodarju. Gospodar, ki je P° poklicu profesor in slikar - naivec, se preveč posveti svojem» modelu, lepi Zuzani, zato mu pes spet uide. Tony išče psa i» Zuzano, toda zaman. Nekega dne pes spet uide in začne 3° iskati profesor. Ko pride k Tonyjù, se v njegovi pečici pec* odojek in jezni profesor misli, da je to njegov pes. Vzame odojka in ga zakoplje. Prav tedaj pride psiček ves blaten a^ mov. Napako bo treba popraviti. Zato profesor povabi TonVN in Zuzano na dom, kjer se ga napijejo in postanejo prijatelji-Tretja zgodba nosi naslov PASJA ZVESTOBA. Soboslikar Havelka ljubi lov. od časa do časa pa pa pes Argo spremlja tudi v gostilno. Nekega dne se prepiti Havelka pre; pira s kmetom Pavelko. Prepirata se. kdo izmed njiju je boJ-ši lovec. V dokaz svojih sposobnosti Havelka navaja odli*■»«<»■• »“■*'» 1 Motociklista Bonera in Lansivuori, ki na raznih velikih tekmovanjih ne moreta priti do izraza, saj se morata pokoravati svojima kapetanoma, novemu svetovnemu prvaku P. Readu. oziroma G. Agostiniju ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii BLAZNE VSOTE NA «BORZI» Govor je samo o Američanih Kaj pa italijanski naraščaj? Cerioni k Brini za 150 milijonov - Trener Peterson «ameriški vohun» ■ Podkupovanje staršev že za mladoletnike Preureditev letošnjega italijanskega košarkarskega prvenstva je privedla do tega, česar so se pristni ljubitelji te panoge bali. Košarkarska zveza je tudi tokrat neumestno postopala in poskrbela, da je košarka postala kot nogomet: to se pravi totalen profesionalizem, Te dni smo bili priča pravemu škan dalu pri nakupovanju in prodajanju košarkarjev. Masini, bivši kapetan italijanske reprezentance in član Simmenthala ter Innocentija kasneje, bo letos igral z Brina Rieti. Prodali so ga za 120 milijonov! Kaj pomeni danes Masini v modemi košarki, ko je že dal vse od sebe in je bil že pred dvema letoma tako zaradi hitrosti kot zaradi košarkarske mentalitete prestar.? Kljub temu pa je Brina najela starega centra in investirala kar 120 milijonov, čemu? Cerioni 150 milijonov Brina pa se ni zadovoljila z Ma-sinijem. Kupila je še Maura Cerio- PERUGIA, 30. — Peta kolesarska dirka po Umbriji bo na sporedu v sredo, 7. avgusta in bo veljala kot zadnja izbirna vožnja za nastop na svetovnem kolesarskem prvenstvu, ki bo v Montrealu. Nastopiti bi morali vsi najboljši- Jtalijanski profesionalci, ki še, upajo,, da jih. bo Defilippis opazil za sprejem v reprezentanco. Proga dirke bo dolga 253 kilometrov in bo precej naporna, saj bo posejana z vrsto vzponov. ■iiiiiiiiiiiliiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiHiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiliiliiuiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiu SKUPNO POROČILO ŠPORTNIH ZDRUŽENJ Proti kritju stroškov klubov z denarjem iz javnih sredstev Občinska uprava v Pescari dala 100 milijonov za profesionalni nogomet RIM, 30. — «Kljub kritikam in avtokritikam, ki so si sledile po zaključenem svetovnem nogometnem prvenstvu, se sedanja nogometna sezona, tako kot druga leta, predstavlja v znamenju prekomernega trošenja». To skupno sporočilo so izdala športna združenja AICS, CSI, UISP in US AGLI. Sporočilo so izdali potem, ko so se razširile govorice, po katerih naj bi krajevne ustanove krile deficit profesionalnih športnih klubov. «Zgleda, da se noče profesionalni šport naslanjati na ekonomsko realnost države in da noče skrčiti svojih ogromnih stroškov in izločiti tako mentaliteto. ki jo je ustvaril ne samo pri nogometu, pač pa tudi pri drugih profesionalnih panogah. Zaradi tega je spet prišlo do pritiska na kra- jevne ustanove, kljub ekonomskemu vijaku, da bi krile stroške profesionalnega športa. Tako, kljub vsem omejitvam, in krizi krajevnih u-stanov, nekatere še vedno krijejo stroške profesionalnih in polprofesionalnih klubov in to posredno ali celo neposredno. Zadnja primera iz Pescare (100 milijonov) in Fro-sinoneja (21 milijonov) sta le dva člena v dolgi verigi. To je trošenje javnega denarja, zaradi česar izostajajo večkrat tudi najosnovnejše družbene storitve». Skupno poročilo nadaljuje, da bi morala nogometna društva, v kolikor so delniške družbe, sama kriti vse stroške in skrbeti za bilanco. Potrebno je zato, da se omeji šport kot spektakel, nrav zaradi svojega spektakularnega značaja in je tre- ba takoj nato omejiti njegove finančne zmožnosti. Prav zaradi tega smatrajo podpisniki note, da bi morala javna uprava odrediti pravilno finančno politiko tudi za šport. £ov rekord Metke Papler CELJE, 30. — Na atletskem mitingu v Celju je postavila Metka Papler nov državni rekord v metu diska. Slovenska metalka je vrgla disk 51,14 i i daleč. Na istem tekmovanju je osvojila največ prvih mest Fočičeva, ki je bila prva v teku na 100 m, v skoku v daljino, v skoku v višino, v metu krogle in v peteroboju. nija (Innocenti) za izredno vsoto 150 milijonov. Kaže, da je postal Cerioni preveč bahav in da je zahteval od Innocentija pretirane honorarje. Rubini ga je zato enostavno odslovil. Za mladega Cagnazza, ki danes ne pomeni skoraj nič v košarki, je Snaidero ponudil kar štiri igralce in milijone. Forst je že nakupil kar pri starših več mladih košarkarjev (letniki 1960), kar je povzročilo velik škandal v košarkarskem ambientu. Peterson, trener bolonjskega Si-nudyne, je poleg trenerskega posla opravljal tudi «vohunsko službo» za ameriške profesionalne ekipe. iiilì Mauro Cerioni je prestopil v vrste Brina za 150 milijonov Peterson je namreč stalno obveščal ameriške klube o tem ali onem italijanskem igralcu. Kaže. da sta Meneghin in Havves prav po zaslugi iznajdljivega Petersona odpotovala v ZDA. To pa je predvsem razburilo vodstvo Canona, ki je tako o-stalo brez Američana Hawesa, ki je bil dve leti gonilna sila tega moštva. Skoraj vsi trenerji so odpotovali v ZDA, da bi najeli čim močnejše ameriške centre. Govora je le o Američanih, o ameriških profesionalcih. Kam bo privedlo vse to? Zakaj ne investirati ta kapital v naraščaj? Pred odhodom v Portoriko nas je Novosel obiskal na redakciji Primorskega. Med drugim je pogovor stekel tudi o položaju italijanske košarke. «Ne razumem», nam je povedal Novosel, »zakaj italijanska društva investirajo ogromne kapitale za a-meriške košarkarje, ko bi lahko ta kapital investirali za domači naraščaj. Če upoštevamo, da stanejo Američani italijansko košarko najmanj pol milijarde, je to za nas Jugoslovane skoraj nemogoče. S tako vsoto bi lahko ustanovili pravo košarkarsko šolo, kjer bi se nudilo vsem obetajočim igralcem možnost udobnega treniranja, študija. Trdno ščiti prepričan, da so danes Američani tako v Italiji kot v Jugoslaviji odveč. Košarka je v teh državah že tako popularna, da bi bilo navdušenje tudi brez Američanov nedotaknjeno.» Ni pa pomislil, Novosel, da je italijanska košarka zabredla v tako smer, ki bi lahko bila usodna za nadaljnji razvoj te panoge v Italiji. Prve jalove rezultate take košarkarske politike smo lahko videli že pri nastopu italijanske reprezentance na raznih evropskih prvenstvih. Italija je danes nazadovala vsaj za eno mesto v evropski lestvici. Pred njo so: Jugoslavija, SZ in Španija. Tudi uspešen nastop italijanske mladinske reprezentance na EP v Franciji je ostal deveta briga. Važno je sedaj, da bo ta ali oni Američan, po možnosti črnec z izrednim odrivom, ojačil ali pa poslabšal vrste klubov. Govori se o blaznih vsotah. čudno pa se sliši, da na olimpijskih igrah postanejo kar na mah vsi košarkarji - milijonarji navadni delavci, uradniki. Skratka, amaterji. Ali ni vse to smešno in žalostno? BEOGRAD, 30. — Balkansko mladinsko košarkarsko prvenstvo bi moralo biti predvidoma v Atenah. Zaradi političnega položaja v Grčiji pa so tudi to tekmovanje odpovedali. Organizatorji so zato zaprosili jugoslovansko košarkarsko zvezo. da bi bilo to prvenstvo v Jugoslaviji. HOKEJ NA KOTALKAH SP V LIZBONI Portugalska svetovni prvak LIZBONA, 30. — Portugalska je že enajstič osvojila naslov svetovnega prvaka v hokeju na kotalkah. Portugalski hokejisti so tako potrdili predvidevanja in so na domačih tleh osvojili še en naslov svetovnega prvaka v tej disciplini, kjer so že več let premočni. Italija se je uvrstila na šesto mesto. Izidi zadnjega kola: Nizozemska — Belgija 6:3, Švica - ZDA 3:2, Brazilija — ZRN 8:5, Nizozemska — Francija 7:2, Argentina — Švica 4:3, Italija — ZDA 4:3, Portugalska — Španija 4:2. Lestvica: 1. Portugalska 21 2. Španija 18 3. Argentina 17 4. ZRN 15, 5. Brazilija 14, 6. Ita- lija 12, 7. Francija 9, 8. Nizozemska 8, 9. ZDA 7., 10. Švica 6, 11. Belgija 4, 12. Avstralija L TENIS Romuni v formi Gardini zaskrbljen MESTRE, 30. — Na igrišču «Tennis Club Mestre» pridno trenirajo teniški igralci Italije in Romunije, ki se bodo od petka do nedelje borili v polfinalnem srečanju za Davisov pokal. Panatta, Bertolucci in Barazzutti, ki bodo zastopali italijanske barve v tem težkem srečanju, so zjutraj v glavnem trenirali -atletsko pripravo, medtem, ko so v popoldanskih urah odigrali nekaj tekem v ostrem ritmu. Pri tem se je laže poškodoval Barazzutti, ki je nerodno odbil žogico, tako da mu je ta priletela naravnost v oko. Baraz-zuttiju je takoj priskočil na pomoč zdravnik. Kaže, da se bo italijanski renrezentant že jutri opomogel. Trenirali so tudi Romuni. Nasta-se. Novici in Tiriac so v kratkem treningu pokazali dobro formo, kar še v večji meri vznemirja kapetana italijanske reprezentance Fausta Gardinija, ki je včeraj dopotoval v Mestre. KOLESARSTVO MARTINSICURO, 30. — Jutri bo na sporedu deveta kolesarska kro-noštafeta, veljavna za VN Evrope. Proga bo razdeljena na tri dele, tako da bo moral vsak kolesar prijavljenih ekip prevoziti en del proge. Na dirki bodo tekmovali vsi najboljši italijanski kolesarji od Gi-mondija do Battaglina in Boifave. Ne bo pa nastopil belgijski as Eddy Merckx zaradi prepovedi nastopanja s strani belgijske kolesarske zveze. Zaradi tega bo kronoštafeta še bolj napeta in privlačna. Emil Frelih: POTOPIS , Ta skupina je druga najmočnejša po številu akademikov, ^terih dela slove po svetu kot najvišji znanstveni dosežki. V Akademgorodoku deluje dvaindvajset institutov za sibir-področje, med njimi največji sovjetski nuklearni institut. NaJ jih nekaj imenujemo, da si vsaj v mislih predočimo kakš-1)0 Pomembno vlogo opravljajo v blaginjo človeštva v sicer °^rhaknjenem, vendar prelepem samotnem kraju. Hidrodinamični institut raziskuje vsa področja, kjer se nagaja voda, proučuje njene lastnosU in pomen uporabe, kadar Je zmrznjena. Temperatura vode v Sibiriji je vedno pod ničlo, ^Porabljati pa jo morajo tudi pri velikih gradnjah bodisi elek-ram, tunelov, prekopov, in podobno, kadar je zamrznjena. _ Problemu gospodarstva, ki je ena najpomembnejših panog alike države, se posveča ekonomski institut z naj večjo preda-^tjo, saj področja v Sibiriji niso še dovolj raziskana; kar je 7® raziskano pa zaradi pomanjkanja delovne sile še ni dovolj ^oriščeno. Institut za organsko kemijo in genetiko služi izključno preučevanju flore in favne v Sibiriji, njihovi tvorbi, koristnosti, Uporabi, izkoriščanju gozdov in živali ter njihovi zaščiti pred trebljenjem. Institut za teoretično in uporabno mehaniko po-v srž sibirskega rudninskega bogastva. Odkriva, proučuje izkorišča premogovnike, rudnike, nafto, zemeljski plin, gej-tj« in toplotne vulkanske vire. Institut za nuklearno fiziko študira uporabo atomske energije, preizkušajo radijske izotope za vse arheološke in biološke potrebe, za pomoč v rudarstvu in v poljedelstvu. Tu so še instituti. za biologijo in medicino, za abstraktno matematiko, za filologijo in filozofijo. . Predaleč bi nas zavedlo, če bi vse našteli. Instituti so individualno deljeni po področjih raziskovanj. Tesno pa so povezani pri reševanju problemov in pri praktičnih izvajanjih zlasti v gospodarstvu in industriji. Seveda pa niso končni izsledki koristni samo za sibirska področja, ampak se z njimi okoriščajo v vsej državi. Sploh je značilnost sibirskega raziskovalnega središča v tem, da svoja odkritja uporablja tudi v praksi, ne pa samo teoretično. Tako so nedaleč od centra skonstruirali tudi prvo sovjetsko raketo. Motiv iz Ak ademgurudoka V Domu znanstvenikov, arhitektonsko hipermoderni stavbi, je ljubeznivi profesor instituta za ekonomijo Vladimir Pota-povič v nam namenjenem predavanju nazorno nakazal mnogo zanimivosti z njihovega področja. Ni se hvalil z doseženimi rezultati, ki so vrhunski tudi v svetovnem merilu, ampak nam je razložil naloge in z njimi težave, ki jih še čakajo. Med drugim nam je predočil kompleksnost raziskovalnega dela, katerega ne bi mogli tako zanesljivo in hitro reševati, če ne bi bilo računalniškega centra, ki je, kot je hudomušno namignil, napolnjen z vsemi nitmi možganov. Sibirskim skrivnostim priti do konca je mogoče samo s povezavo znanstvenega raziskovanja in računalnika. Ob človeku mora torej biti pomočnik avtomat. Tem bolj, ker je premalo ljudi, ki hi bili pripravljeni delati v hudih razmerah na težkem terenu, kljub boljšemu zaslužku in udobnejšim možnostim bivanji v stanovanjih. Naj pomislimo le na podnebje, kjer so zime dolge in ostre, kratka poletja pa vroča in suha, kjer so na Šimih močvarah nadležni komarji neizbežen sovražnik. Modema znanost sicer zboljšuje življenjske pogoje v tajgi in tundrah. V mnogih krajih so uničili komarje, elektrarnam omogočili, da jim gladina vode ne zamrzne, da sibirske domove v odročnih naseljih ogreva topla voda in podobno. Mnogo je bilo že storjenega, vendar čaka delovnih rok še tri četrtine neizkoriščenega sibirskega pragozda, osem odstotkov prvovrstnega premoga v odprtem kopu sedemsto kilometrov vzdolž proge čezsibirske železnice, kar pomeni milijarde ton najcenejšega premoga na svetu. Naravnost fantastično je odkritje, da je vsa Sibirija ogromno nahajališče nafte, da o-zemlje desetih milijonov kvadratnih kilometrov tako rekoč plava na podzemeljskem jezeru nafte. Razen tega so pod zemeljsko skorjo neizčrpna nahajališča plina. V posameznih krajih so mogočni rudniki železa, zlata in drugih rud. Velika so nahajališča diamantov. Neizčrpno Je vodno bogastvo, kar omogoča največjo proizvodnjo elektroenergije na svetu. Vse to pospešuje obratovanje vrste industrij. Sibirija pa je bogata tudi s čisto vodo. Samo Bajkalsko jezero je največji rezervoar čiste vode na svetu. Ob vsem mogočnem prirodnem bogastvu pa živi na tem zemeljskem kompleksu komaj dvajset milijonov ljudi. Zato morajo človeške roke nadomestiti stroji - avtomati. Sibirski znanstveni center si prizadeva zlasti po novih iznajdbah avtomatizacije, ki naj bi bila v pomoč Sibircem, da bi se po najlažji poti lahko dokopali do rudnin, ki jim leže dobesedno ob nogah. Obogateni z novimi spoznanji smo si v institutu geologije in geofizike, ki je po pomenu in po izsledkih med najvažnejšimi v Akademgorodoku, ogledali dragocene primerke iz sibirskega prostranstva. Prevzeti smo bili nad rudninami naravnih kristalov, nad njihovimi brušenimi izdelki, med katerimi so se bleščali veliki diamanti. Kepice zlata kot kamenčki veliki ah v sipini peska, kože vseh vrst živali in vzorci rastlin so pričah o neizmerni zakladnici. O izkopaninah premoga in vseh mogočih rudnin v odkritih nahajališčih nafte in plina so pričali zemljevidi in grafikoni. Še in še smo se čudili neizčrpnemu bogastvu, ki se ga bodo s pomočjo znanosti posluževali še pozni rodovi. Dom znanstvenikov je žarišče kulturnega in družbenega življenja. Sodi med najsodobnejše in najmodernejše objekte. Z velikim okusom so spojeni kamen, les in steklo Arhitektura se po svojem vedrejšem videzu povsem loči od stavb strogo študijskega značaja, ki se po nekakšnem resnobnem videzu zdijo skoraj enake. V Domu znanstvenikov pa se človek počuti vedrega in sproščenega, kar je tudi bil namen načrtovaičev. V palači z velikimi svetlimi hodniki in terasami si skoraj v dotiku z naravo. Ogromne steklene stene omogočajo poglede v romantično tajgo velikih brez, košatih macesnov, smrek in jelk. {Nadaljevanje sledi) Uieanistvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7 500 lir,, celoletna 13 500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19 500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI Hit Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207, Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P” oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I* Stran 6 31. julija 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska L^f ZTT - Trst ZAKLJUČENA PREISKAVA 0 POKOLU PRED MILANSKO KVESTURO/ Bertolijeva bomba namenjena vladnemu predsedniku Rumorju Samozvani anarhist je sam priznal, da je nameraval ubiti ministrskega predsednika - Dr. Lombardi bo nadaljeval preiskavo, da odkrije mandatarje MILAN, 30. — Gianfranco Berteli, samozvani beneški anarhist, ki je 17. maja lani vrgel bombo pred milansko kvesturo v Ul. Fatebenefra-telli, je nameraval ubiti predsednika vlade Humorja, ki je prisostvoval odkritju spomenika komisarju Luigiju Calabresiju. Ugotovitev izhaja iz obtožnice, ki jo je po enoletni preiskavi sestavil milanski preiskovalni sodnik dr. Lombardi. Bertoli naj bi sam prostovoljno priznal svoj naklep. Dodal naj bi tudi, da je spregledal avto ministrskega predstavnika, ko je kolona vo-»0 zapustila kvesturo in zato je v jezi vrgel bombo na množico, ki je čakala pred kvesturo. S formalno obtožbo Gianfranca Bertolija zaradi pokola, vtihotap-Ijenja in nedovoljene posesti peklenskega stroja ter posesti nenarejenih dokumentov se je po štirinajstih mesecih in pol zaključila prva faza preiskave o enem najbolj krvoločnih dogodkov strategije napetosti v Italiji. Bombna eksplozija, ki jo je povzročil Bertoli, je ubila štiri ljudi in jih ranila 46. Preiskovalni sodnik je danes vložil obtožnico proti Bertoliju, pridržal pa si je pravico, da nadaljuje preiskavo, da od- ||ll■llllllllllllllllllllllllllllll•ll|||||l■lll|||||||||||||||||| Protest časnikarjev «Espressa» zaradi preiskave v njihovem uredništvu MILAN, 30. — Na ukaz brescian-skega preiskovalnega sodnika dr. Arcaia so karabinjerji danes preiskali milansko uredništvo tednika «L’Espresso». Kot včeraj za rimsko uredništvo je sodnik odredil preiskavo, da bi našel izvirne prepise pogovorov Fumagalli - Zicari, ki jih je list objavil v eni prejšnjih številk. Sodnik trdi namreč, da je znatna razlika med gradivom, ki ga je dobil od SID ia prepisi, ki jih je objavil tednik. V zvezi s preiskavo so časnikarji rimskega tednika ostro protestirali pri predsedniku lombardijske in vsedržavne časnikarske zbornice, ker so karabinjerji s svojim posegom kršili člen 2 zakona o ustanovitvi zbornice, ki pravi, da ima časnikar pravico prikriti vir svojih informacij. Vodja milanske redakcije tednika Rienzo Di Rienzo je poudaril, da ko je pojasnil orožnikom, da so že vrgli v smeti original članka o pogovorih Fumagalli - Zicari, so ti začeli brskati po predalih pisalnih miz in si ogledali sezname obveščevalcev. Tednik bo v svoji prihodnji številki objavil tudi intervju s pado-vanskim preiskovalnim sodnikom Tamburinom, ki je prav tako dobil od SID prepise pogovorov Fumagal-li-Zicari. Tamburino pravi, da se ni pridružil sklepu dr. Arcaia, ker je njegov tekst popoln in obsega 120 tipkanih strani (tekst dr. Arcaia naj bi jih imel le polovico). Padov-ski sodnik tudi pripominja, da je verjetno obveščevalna služba poslala brescianskemu sodniku le tiste odlomke prepisov, ki naj bi zadevali dogodke v B’-escii. Izvedelo se je tudi, da je tvrdka, ki so jo včeraj preiskali policisti v okviru preiskave o črni mreži družba SIGES. Agenti naj bi zaplenili zajeten sveženj gradiva, ki je znat-preiskavo. krije istovetnost tistih, ki so Bertoliju naročili atentat. Dokument dr. Lombardija, ki obsega 41 tipkanih strani, se začenja s kratko obnovo krvoločnega atentata. Sodnik ugotavlja, da je po mnenju preiskovalcev obtožba nedovoljene posesti peklenskega stroja sama po sebi umevna in da je ni treba na dolgo utemeljevati spričo dejstva, da je vrgel bombo. Dr. Lombardi pa ugotavlja nadalje, da je le malo verjetna obtoženčeva trditev, da je prinesel bombo s seboj iz Izraela. Po mnenju preiskovalcev je samozvani anarhist najbolj verjetno kupil ali dobil bombo v Marseillu, čeprav ni mogoče izključiti domneve, da so mu jo man-datorji izročili v Italiji, to pa zaradi tega, ker je Bertoli dobro poznal tihotapce in prekupčevalce o-rožja iz Veneta, saj se je tudi sam dolgo vrsto let ukvarjal s tem poslom. Dr. Lombardi poudarja tudi, da je v okviru preiskave odkril obstoj velike mreže prekupčevalcev orožja, za katero se je pred smrtjo zanimal milanski komisar Calabresi. Po sodnikovem mnenju pa ni nobenega dokaza, da bi bil Bertoli neposredno povezan z omenjeno mrežo, čeprav je sam tihotapil in prekupčeval z orožjem pred begom v Izrael. Sodnik poudarja, da se je za Bertolija zanimal pokojni komisar Calabresi, toda le v zvezi z govoricami, da so milanski anarhisti pripravljali beg terorista v Švico. Milanski preiskovalni sodnik nato obravnava Bertolijeve premike od dne 8. maja 1973, ko se je v Haifi vkrcal na ladjo za Marseille. Samozvani anarhist je po prihodu v Milan skušal navezati stike s tamkajšnjimi anarhističnimi krogi, a ko mu je naklep spodletel, se je zatekel k nekdanjemu prijatelju Ro-dolfu Mersiju, sindikalistu fašističnega sindikata CISNAL. Dr. Lombardi poudarja, da je Bertolijevo pričevanje o času, ki ga je preživel v Milanu pred atentatom, zelo pomanjkljivo in protislovno. Spričo dejstva, da so tep*rista zajeli na kraju atentata in da je tudi sam priznal odgovornost pri pokolu, je no mnenju preiskovalnega sodnika Bertolijeva molčečnost le poskus, da bi prikril mandatorje. Zadnji del obsežnega dokumenta je pdsvečen povezavi med samozvanim anarhistom in še neidentificirano prevratniško organizacijo. Po mnenju preiskovalcev je ta povezava gotova, doslej pa še niso mogli odkriti dokazov, ki bo podkrepili njihove domneve. Dr. Lombardi v tej zvezi tudi poudarja, da je Bertoli človek nestanovitnega in šibkega značaja, na katerega je kaj lahko vplivati in ga pripraviti k zločinskemu dejanju. Prav zaradi tega je dr. Lombardi sklenil, da nadaljuje preiskavo proti neznancem kot rrandatorjem okrutnega zločina. V tej zvezi preiskovalni sodnik poudarja, da čeprav trdnih dokazov ni, obstajajo pa stvarne in-dicije o dejstvu, da je bil Bertoli le orodje v rokah neznanih prevratnikov. To dokazuje dejstvo, da je dobival navodila po radiu in tudi dejstvo, da naj bi bil 17. maja zjutraj z njem v Ulici Fatebenefrateili človek, ki je bil zadolžen, da mu po atentatu da plačilo za opravljeno delo. Prav zaradi tega je po mnenju dr. Lombardija njegova dolžnost na- daljevati preiskavo in odkriti morebitne mandatorje. V’ katerih krogih morajo preiskovalci iskati je povsem jasno iz razpleta preiskave o «črnih mrežah» v Brescii in o delovanju Vetrovnice v Padovi. Dokazano je bilo, da je bil samozvani anarhist v stiku z obema organizacijama. Tudi ko je bil v Izraelu in se je tamkajšnjim prijateljem izdajal za preganjanega anarhista, je bil Bertoli vedno v stiku z marsejskimi fašisti in predstavniki črne internacionale, ki imajo svoje oporišče v velikem francoskem pristanišču. S temi krogi, kot izhaja iz preiskave dr. Tamburina, so bili v stiku bodisi pripadniki Vetrovnice kot Fumagal-lijeve MAR. RIM, 30. — 145 študentov realne gimnazije v Aversi, kjer so neznanci uničili zapisnike zrelostnih izpitov, bodo morali ponoviti izpit pred isto komisijo, ki jih je že izprašala pred časom. Odločitev v tem smislu je sprejel minister za javno šolstvo Malfatti, ker tako določajo pravila, ki jih je treba pri državnih izpitih upoštevati. NA POVABILO LEONIDA BREŽNJEVA JASEB ARAFAT PRISPEL V MOSKVO Pred pragom uradno priznanje Organizacije za osvoboditev Palestine? - Spopadi v Bejrutu Francisco Franco prihaja iz bolnišnice BEJRUT, 30. — Palestinska časopisna agencija «Wafa» je sporočila, da je Jaser Arafat, predsednik izvršnega odbora organizacije za o-svoboditev Palestine, prispel danes v Moskvo na uradni obisk, in sicer na povabilo Leonida Brežnjeva v i-menu partije in sovjetske vlade. Predsednika Organizacije za osvoboditev Palestine spremlja delegacija, ki šteje med drugim šefa političnega departmaja Abu Lotfa, načelnika vojaškega departmaja Zu-heira Mohsena, glasnika organizacije Abdela Mohsena Abu Mayzera, predstavnika samostojne palestinske organizacije Hawatmeha ter predstavnika ljudske fronte za osvoboditev Palestine, Habaša. Potovanje Jaserja Arafata v Sovjetsko zvezo z zelo močno delegacijo, ki predstavlja več ali manj vse struje palestinskih političnih organizacij, je v tem trenutku zelo pomembno. Predvsem je treba upoštevati, da so palestinske organizacije (ki jih je 14 po številu), našle v zadnjem času skupen imenovalec ter so se v določeni meri zedinile na kairskem kongresu. Ta kongres je ■niiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiinmiiiiiiliiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiMiiuiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiilfiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiifiiiiiiiiiillilliiiiiiiiiitiiiiiimiinmiiitMtuiiiiimiiiiitiiiiilliinniiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiu PRI VASI MACOMER 30 KM OD NUORA NA POBUDO VEČINE OPOZICIJSKIH STRANK USTANOVLJEN V ŠPANIJI ENOTEN «DEMOKRATIČNI ODBOR» Sporočilo o ustanovitvi v Parizu in v doslej še neznanem španskem mestu - Program odbora v primeru prevzema oblasti 'PARIZ, 30. — V Madridu je bil ustanovljen ilegalni «demokratični odbor». Ustanovitelji, ki pripadajo španskim opozicijskim silam, nameravajo «uskladiti, pospeševati in nuditi potrebna jamstva za razvoj gibanja, ki bi utegnilo pripeljati do obnove politične demokracije v Španiji». Vest sta sporočila danes v Parizu dva voditelja odbora, in sicer sekretar KPŠ Santiago Carrillo ter leader gibanja za ustanovitev v Španiji sredinsko - levičarskega gibanja Rafael Calvo Serer. Oba, živita že več let v izgnanstvu v Franciji. Istočasno s sporočilom v Parizu je bilo izdano tudi sporočilo v Španiji, in sicer na tiskovni konferenci v nekem španskem mestu, čigar i-me pa še ni znano. «Demokratični odbor, čigar seznam bo objavljen takoj ko bodo razmere za to primerne, oziroma bodo to zahtevale, bo prenehal obstajati tisti dan, ko bo obnovljena v Španiji zakonita politična oblast, ki bo izšla iz splošnih volitev. Predvsem nekaj besed o strankah in gibanjih, ki so sodelovali pri u-stanovitvi «demokratičnega odbora», se pravi skupnega političnega telesa vseh opozicijskih strank v Španiji in ki je pravzaprav politično telo, ki bo prevzelo oblast potem ko bo politična kriza dosegla v tej deželi svoj višek. Na tiskovni konferenci v Parizu sta govorila, kot smo dejali, Carrillo in Rafael Calvo Serer. Carrillo je znan, manj znana pa je osebnost nega pomena za .....................................................................................................n...... NEZAVIDLJIV POLOŽAJ TALCEV V KAZNILNICI V IIUNTSVILLU ŽESEDMI DAN V ROKAH TREH NEVARNIH BANDITOV Zaradi velike živčne napetosti je talko zadela kap ■ Carrasco vztraja: Orožje, oklepne jopiče in avto v zameno za talce HUNTSVILLE, 30. — Fred Gomez /arrasco in njegova pajdaša še ved-vztrajajo v brezupnem poskusu izsiljevanja teksaških oblasti. Banditi so že šest dni zabarikadirani v kaznilnici v Huntsvillu s 13 talci. Snoči ie napetost v jetnišnici dosegla višek: eden od talcev, kateremu so Izpustili živci, se je v poskusu bega dobesedno vrgel v steklena vra-ia in jih prebil. Pri tem se je tako hude ranil, da so ga morali nemudoma prepeljati v bolnišnico. Carrasco čeprav bi lahko streljal na ubežnika, ni reagiral in je dovolil bolničarjem, da so odnesli ranjenca. Nekaj ur pozneje drugi nepredviden razplet: ena od knjižničark se je o-nesvestila, zadeta od srčne kapi. Talci so takoj priskočili na pomoč, na dlani pa je bilo, da se ženska ne bo rešila brez ustrezne zdravniške nege. Carrasco je spet popustil. Dovolil je talcem, da so odnesli žensko do vrat kaznilnice, kjer sta čakala nanjo razorožena paznika. Po mnenju policije sta dogodka zelc pomembna in kažeta, da Carrasco ki njegova pajdaša ne nameravata poslabšati svojega položaja z neraz sodnim streljanjem proti talcem. Prav :aradi tega upajo, da jim bo uspelo prepričati upornike, naj se vdajo. Ravnatelj kaznilnice Ron Taylor je v pogovoru s časnikarji poudaril, da so oblasti že dvakrat ponudile Car-rascu možnost predaje, a bandit je vsakokrat zavrnil ponudbo. Med pogajanji za osvoboditev ženske, ki jo je zadela kap, je bandit večkrat poudaril, da ne odstopa od svojih zahtev: orožje, oklepni jopiči in avto i beg. «Sthopili smo na pot brez povratka,» je dejal Taylof časnikarju, ki ga je spraševal, kaj bodo ukrenile oblasti. «Sklenili smo. je poudaril, da ne bomo podlegli izsiljevanju, po drugi strani pa ne moremo uporabiti sile. da ne bi spravili v nevarnost talcev. Upamo le, da se bo Carrasco prej ali slej vdal in osvobodil talce.» šele danes se je tudi izvedelo, koliko talcev so zajeli uporniki. V začetku so oblasti mislile, da so banditi vzeli za talce sedem žensk, dva uradnika, kaplana in paznika. Danes pa so odkrili, da so med talci tudi štirje jetniki. Predvidevanja, kako se bo zaključil poskus izsiljevanja, so praktično nemogoča. Skoraj brezupni beg talca. ki se je pognal skozi steklena vrata, in kap, ki je zadela knjižničarko, pa pričata kako velika je na- petost v kaznilnici. Edino upanje je, da bodo Carrasco in pajdaša, izmučeni od neprestanih pogajanj in nadzorstva nad talci slednjič popustih in se vdali. Zmeda v vseh francoskih zaporih PARIZ, 30. — Položaj v franco skih kaznilnicah je čedalje bolj zmeden. Upor se je razširil na vse jet-nišnice v državi in ponekod so začeli stavkati tudi pazniki, ki zahtevajo boljše delovne pogoje Jutri bo o vprašanju kaznilnic razpravljala vlada, ki bo predvidoma pripravila osnutek reforme kaznilniškega sistema. Najpomembnejša novost zadeva omejitev preventivnega zapora na največ šest mesecev. Zvišali naj bi nadalje plačo zapornikom, zboljšali življenjske pogoje v zaporih ter sprejeli konkretne ukrepe za prevzgojo jetnikov. Serera. Ta izhaja iz zmernih krogov ter je tudi na tiskovni konferenci potrdil svojo privrženost monarhiji. Izključil pa je vsekakor «režimsko demokracijo» s Juanom Carlosom. Pri tem je poudaril, da bo o bodoči ustayni obliki države moral odločati španski narod. V kolikor je znano, so v odbor pristopili tudi kartisti, medtem ko ni bil navezan noben stik z barcelonskim grofom, to je z očetom Juana Carlosa. «Predstavniki demokratičnega od bora so izjavili, da bodo sprožili akcijo za demokratizacijo Španije kljub sedanji diktaturi ter bodo delovali morebiti tudi ob rodu prehodnega režima, ki bi sledil Francovi diktaturi. Pobudniki pa bodo skušali, da bi obnovitev demokratičnih pravic v Španiji bila izvojevana po mirni poti in brez nevarnosti za nacionalno skupnost. V ta namen je odbor pripravljen sodelovati z vsemi «resničnimi demokrati». Izključuje pa dialog s terorističnimi revolucionarnimi gibanji kot so «Inter-nacionalistične skupine revolucionarne akcije» (gibanje, ki je verjetno izvedlo zadnje atentate v Franciji) ter «Revolucionarna fronta patriotske akcije». V «demokratičnem odboru so torej politične sile, ki gredo od desnice. vštevši monarhiste, do demokristjanov, komunistov, Ljudske socialistične stranke ter do sindikalistov. Program «demokratičnega odbora», kot ga je orisal Rafael Calvo Serer, je naslednji: ustanovitev začasne vlade, ki naj bi zamenjala sedanjo frankis-tično vlado, z namenom, da povrne Špancem vse svoboščine skupaj s pravicami in demokratičnimi dolžnostmi; totalna amnestija za obsodbe političnega značaja ter takojšnja osvoboditev oseb, ki so priprte zaradi političnih ali sindikalnih razlogov; priznanje vseh političnih strank brez izjeme; sindikalne svoboščine, pravica do stavke in do manifestacij; svoboda tiska, mišljenja ter objektivnega poročanja informacijskih virov pod državno kontrolo s posebnim o-zirom na televizijo; neodvisnost in ju-risdikcionalna enotnost sodnijske funkcije; politična nevtralnost oboroženih sil ,ki naj bi skrbele izključno za zunanjo obrambo; priznanje v okviru španske države enotne politične osebnosti katalanskega, baskovskega in galicijskega naroda ter vseh deželnih skupnosti, ki bi to želele izvajati po demokratični poti, ločitev države od cerkve; sklicanje volivcev v roku 16 mesecev po obnovitvi demokratičnih pravic z namenom, da se sklepa o državni ustavni ureditvi, integracija Španije v evropsko skupnost; spoštovanje mednarodnih sporazumov in priznanje načela miroljubnega mednarodnega sožitja. Medtem sporočajo, da je generali-sim Franco danes zapustil bolnišnico ter sg vrnil v svojo rezidenčno palačo «Pardo». Spremljali so ga številni zdravniki, na vseh bližnjih strehah pa so bili policijski ostro-strèlci. Nekateri očividci trRijo, da se je Francu roka v kateri je držal klobuk precej tresla. Franco bo ostal v Madridu še teden dni, potem pa bo odšel na zdravljenje v Galicijo. DŽAKARTA, 30. — V zadnjih dveh letih so tigri umorili 35 vaščanov v pokrajini Palembang na otoku Sumatra. Policija in profesionalni lovci so organizirali več lovskih pohodov ki pa niso obrodili nobenega sadu, danes potrdilo vesti o smrtnih obsodbah štirih oseb, za katere se je govorilo že nekaj časa. Gre za enega civilista ter tri vojaške osebnosti. Sodišče se je sestalo že 22. aprila, da bi sodilo 65 obtožencem, katere so dolžili prevratniškega delovanja za časa zakonite vlade pq-kojnega predsednika Allendeja. U-radno sporočilo o smrtnih obsodbah je bilo objavljeno šele danes. Sedišče je obsodilo na smrt bivšega direktorja čilske narodne banke za časa Allendeja Carlosa Laza. Ostali trije obsojeni na smrt so vojaki: major Ernesto Galaz, narednik Costanzo Merino in kapetan Raul Vergare. Vojaški tožilec je na obravnavi zahteval šest smrtnih obsodb. Od teh zahtev je sodišče sprejelo tri, toda Laza je obsodilo na smrt, čeprav tožilec tega ni zahteval. Smrtne obsodbe so povzročile v Čilu in sploh v demokratičnih krogih vsega sveta veliko razburjenje ter splošne proteste. Obsojenci lahko vložijo priziv, a o njihovi usodi bo odločal gen. Pinochet. Postavil se je po robu ugrabiteljem: ustreljen Žrtev je ugleden in premožen rejec Pietro Murgia • Zločinu sta bila priča njegova nečaka TRAPANI, 30. — Alžirska izvid-niška ladja je zaplenila italijanski ribiški čoln «Papa Giovanni XXIII.», ki je ribaril v alžirskih ozemeljskih vodah. Italijanski čoln je trenutno v pristanišču Bona, kjer bo ostal po vsej verjetnosti, dokler ne bo kapitan plačal globo. NUORO, 30. — Trije banditi so snoči okrog polnoči ubili s petimi streli iz samokresa 59-letnega rejca Pietra Murgio, ki je ostro reagiral, ko so ga hoteli ugrabiti. Umoru sta bila priča Murgiova nečaka, ki sta obvestila policijo o krvoločnem napadu. Murgia premožen rejec iz Ma-comera, kakih 30'km od Nuora, se je snoči odpravil na svoje posestvo, ki je 4 km iz vasi, da bi čuval živino. S seboj je vzel nečaka, da bi mu delala družbo v dolgih nočnih urah. Komaj je ustavil avto pred hišo, so ga obstopili trije banditi, ki so mu z orožjem v roki ukazali, naj jim sledi. Murgia, čeprav premožen, ni bil tako bogat, da bi lahko pričakoval poskus ugrabitve. Srdito se je zagnal proti neznancem, ki'so mu skušali vzeti to, kar si je pridobil z leti trdega dela. Njegova bliskovita reakcija je prestrašila bandite. Eden je izvlekel samokres in sprožil proti rejcu pet strelov. Banditi so takoj nato izginili v goščavo. Prestrašena fanta, ki sta bila priča krvoločnemu napadu, sta stekla v vas po pomoč. Med potjo sta srečala nekega sorodnika in ga obvestila o napadu. Takoj nato so na kraj zločina poklicali karabinjerje in policijo. Agenti so s pomočjo policijskih psov oreiskali področje okrog Murgiove kmetije, a banditi so izginili, kot da bi se vdrli v zemljo. Preiskovalci so danes dolgo časa zasliševali Murgiova nečaka, da bi zbrali elemente za ugotovitev istovetnosti zločincev. Prepričani so, da gre po vsej verjetnosti za novince, kar naj bi tudi dokazovala nespretna ry^kyija na Murgiov napad. Mednarodna konferenca o pomorskem pravu v zastoj n CARACAS, 30. — Predsednik konference o pomorskem pravu, ki je že nekaj tednov v Caracasu, je sporočil, da so nasprotja, ki so jih zabeležili v pogledih raznih delegacij na konferenci taka, da ni pričakovati, da bi podpisali kakršen koli sklepni dokument. Konference, ki traja že šest tednov, se udeležuje 150 delegacij, ki doslej niso dosegle sporazuma niti o eni od petindvajsetih točk na dnevnem redu. Predsednik konference Amerasin-ghe je tudi zahteval, naj bo prihodnje zasedanje, ki bi moralo biti julija in avgusta 1975 na Dunaju, prihodnjo pomlad. MOSKVA, 30. — V Sovjetski zvezi so sporočili, da je znani sovjetski pesnik Jevtušenko že od prejšnjega meseca v neki moskovski bolnišnici. Kaže, da pesnik boleha za srčno boleznijo. ......i.i....mlin.iiiiiimi.... Tragedija pri Kitzlochklammu priznal Jaserja Arafata kot najpomembnejšega predstavnika Palestincev. Dejstvo, da je ta organizacij’a prejela od Sovjetske zveze in osebno od Leonida Brežnjeva povabilo, da gre v Moskvo, da slutiti, da j® Sovjetska zveza na tem, da pri^a to organizacijo za uradnega predstavnika palestinskega ljudstva, je naroda, ki je ostal brez zemlje in ki se mora danes boriti, bodisi znotraj izraelske države, ali Pa v tujini, za svoj obstoj. Tako priznanje palestinskega lp' banja bi imelo svoje določale posledice na mednarodni ravni. Ne gf® pozabiti, da se v resoluciji 04N Štiri smrtne obsodbe v Čilu SANTIAGO DE CHILE, 30. — Vojaško sodišče čilskega letalstva je SALZBURG, 30. — Kot smo že poročali, se je blizu avstrijskega mesteca Zeli am See zgodila huda nesreča, ki je zahtevala življenje petih deklic. Tri druge še pogrešajo. Skupina šolarjev (od 12 do 15 let) je prišla iz ZRN, da bi obiskala salzburško okolico. Skupina deklic je odšla do soteske Kitzloch-klamm. Ko je od zgoraj opazovala deroče vode gorskega hudournika, se je most nenadoma zrušil in vsi so strmoglavili 20 m globoko. Ve- čini se je posrečilo, da so se rešili s plavanjem, za pet, oziroma verjetno 8 od njih, pa je hudournik postal mrzel grob. Na sliki: prizor iz bolnišnice, kjer se zdravi ena od ponesrečenk. SVOJEVRSTEN PROTEST Da bi protestirala proti rimskim sodnikom, ki niso izpustih na začasno svobodo njenega soproga Petra Dimitrikviča, if ciganka pustila na sodišču svoji mali hčerki, stari dve leti oziroma štiri mesece. ženska se je včeraj zglasila v sodni palači, da bi poizvedla. kako je z začasno svobodo njenega moža, obtoženega večkratne tatvine z obremenilnimi okoliščinami. Ko je zvedela, da bo moral moški še sedeti za rešetko, je pustila deteti pred tajništvom kazenskega sodišča in izginila. Dekletci je vzela v varstvo članica ženske policije, ki bo skrbela zanju, dokler ne bodo našli matere. PREP0SVETNI PATER Na ukaz pretorja iz mesta Cuorgnè so karabinjerji v Lim-biateju včeraj aretirali 58-let-nega patra Blaudina Della Croce. Sodnik ga dolži, da je zbiral prispevke za zavode za ■mladoletnike, ki pa jih ni nikoli ustanovil. Orožniki vsekakor nadaljujejo preiskavo o ne ravno dušno-pastirskem delovanju jratra, ki se že leta ukvarja s sirotami in otroci jetnikov. V ta namen je jormalno ustanovil vrsto zavodov, za katere je pobiral prispevke, ki pa niso šli v korist mladoletnikom. Della Croce je tudi ustanovil zavod «Marcellino Della Croce», ki pa so ga pred petimi leti zaprli na ukaz milanskega prefekta zaradi velikih funkcionalnih pomanjkljivosti. govori o Palestincih, kot o beguncih, medtem ko Palestinci sami zahtevajo priznanje svoje samostojne politične osebnosti. Pod kakimi pogoji bo Sovjetska zveza priznala palestinskemu gib8' n ju tako pomembno uradno vlogo-O tem se še ne ve ničesar. Lahko Pa rečemo, da Moskva zahteva od Pa' lestincev predvsem določeno zmernost, saj ne odobrava terorističnih akcij, kot so bile ugrabitve ip-Take akcije je časopis «Izvestja» prav v zadnjem času precej hudo kritiziral. Sovjeti zahtevajo nadalje, naj Palestinci posvetijo sedaj največjo pozornost taktičnim vprašanjem, se pravi naj združijo svoje osvobodilno poslanstvo s socialnimi in revolucionarnimi procesi tako na področju pod izraelsko okupacije, kakor na drugih, kjer njihovi sonarodnjaki živijo v begunstvu. Sovjetska zveza je v zadnjem ča' su nekoliko izgubila na svojem vplivu med Arabci Bližnjega vzho^ da. Ne da se pa trditi, da ne m bila njena zadnja beseda izredno pomembna. In prav to je morda pomen Arafatovega obiska v Moskvi. Desničarski krogi v arabskem svetu pa izkoriščajo sedanje stanje napetosti v svoje strankarske namene-Tako prihaja na dan nestrpnost desničarskih krogov «Libanonskin falangistov» do arabskih beguncev-Po sobotnih spopadih je prišlo J» bližini Bejruta tudi včeraj in dane» do streljanja in spopadov med oboroženimi enotami beguncev in enotami desničarske «Kataeb». Po zadnjih vesteh sta, kot je sporočila «Ljudska fronta za osvoboditev Pa' lestine — vrhovno poveljstvo», iz' gubila življenje dva njena člana, nekaj drugih pa je bilo ranjenih. Neki mimoidoči je bil ubit po nesreči. V sinočnjih spopadih je bilo ranjeni" več gverilcev. Libanonski premier Takiedin Solh, ki bi moral odpotovati v Libijo, je zaradi tega spoPa' da ostal doma. Kazno je, da so začele nastajati težave s palestinskim osvobodilnimi gibanjem prav zaradi teh političnih premikov na Bližnjem vzhodu: sporazum med Egiptom in Jordanijo, zahteva Jordanije po odmiku čet ter njeno zavračanje navzočnosti na ženevski konferenci, če bi do tega odmika ne prišlo itd. Zato ni nič čudnega, če se vse to dogaja prav v trenutku Arafatovega obiska v Moskvi. Iz New Yorka pa sporočajo, da i® tam v teku mrzlična dejavnost, ki se bo v prihodnjem mesecu odvijata vsaj na ameriškem zunanjem ministrstvu, v znaku diplomatske dejavnosti za rešitev krize na Bližnjem vzhodu.