^ Prvi slovenski dnevnik v ^ ^^ ^^^ ^B^ ^^ The Lrst Slovenic Daily* in ^ j Izhaja vsak dan izvzemši • Jfe^^H^KA Issued every- except J nedelj in praznikov. | ^ ^ Sundayr and Holidays. Entered u Second-Class Hatter. September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March S. 1879. NO. 39. — STEV. 39. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 15, 1906. — V ČETRTEK, 15. SVEČANA, 1906. VOL. XIV. — LETNIK XIV. Za poravnavo štrajka. Proti naseljevanju. Mitcbellove nade. —o— KONFERENCA FREMOGARSKIH DELEGATOV IN LASTNIKOV ROVOV V NEW YORKU. Premo gorske zahteve glede plača so sedaj določene. POLOŽAJ SE V KRATKEM ZJASNI. --o Po včerajšnjej konferenci predsednika John Mitehella z odsekom za plačilno Iwtvieo organizacije p»vino-garjev je Mitchell izjavil, da so dosegi / >..n»v; lei boljše rezultate, nego je bilo pričakovati. A k., pri konferenci s zastopniki lastnikov premogovrh rovov ne pride «U» k;iki!i novih jkitežkoč, bode že te-•K „ , h;jih d.;: preiuogatvlia .stvar |h .;i\nana v splošno zadovolj- Prvotna je bilo pričakovati, na 1k> t:i k, t'»' "i.ca trajala dolgo časa in da bi 'le pri -ejah odseka ta plačilne lestvici- prišlo /e težavno do spora-z,vM u s daj del --ratje takoj pri prvi j -«ji j.riili do cilja. •Iiilin Mitchell. >red"' ode-K ostal pri živi.,.- ija ali ne. Mever je dvoril, '-"a-kor rečeno, pri mizi številka 13. Da ne pa številka 13 še bolj popolni, so v b. li iri, ko so šivali njegovo rano, rabili 13 šivov, pred no so bili gotovi. -o-—H Položaj na panamskem istmu. Washington, 14. febr. Pred senato-rim odsekom za medoceanske prekope izpovedal je včeraj guverner preko-povega ozemlja, Magooti, da dobiva kot dan panamske komisije, član iz-vršev a I nega odbora, gov e mer preko-1 itoveu; ozemlja, poslanik v republiki Panami in odvetnik komisije letno plač«. % zm sku * 17.500. Ker je vlada x t urade ali služl»e spojila v jedno prihrani z tem vsako leto $17.500. Na prekop,vem ozemlju so ustanovili sedaj 14 šol, ktere vse so dobro obiskovane. Prejšnje bojazni pred revolucijo na istmu ni več opaziti, o4 naseljencev, meti kterimi sla 'tili le dve ženski. Iz Rusije prišlo je v januarju 4S35 naseljencev, kteri po nari»dnosti večinoma Finci, Poljaki in Židi. Pravih Rusov je prišlo le 38. Z ozimni na bedo sledi Avstriji Italija. k t era je poslala v januarju k nam 01.'$4 naseljencev. Utisi Ameriko na pevko Gadsko. Kansas, City.' Mn., 14. febr. Slavna operna pevka Gadska je včeraj častniškim poročevaleeni, kteri so'jo prosili, naj jim naznani, kak utis je nama vilo na njo Amerika, izjavila: "V Kuropi delajo moški, da žive, v Ameriki pa žive. da delajo, toda v San Fran-i-iseii se u«"-e poznati umetnost življenja. Primadona bode par dni tukaj počivala. na kar odpotuje k pacifičnem obrežju kjer nadaljuje z koncerti. Boni izgnan. Paris, 14. febr. Soprog Gouldove Ane iz New Yorka. "grof" Boni de fastellane se je včeraj dalj časa posvetoval z odvetniki svoje žene. Pri tem se je govorilo le o poravnavi denarnega vprašanja, ne da bi prišlo do sj>orazuma. Boni je moral hišo svoje soproge na Bois de Boulogne osta-vitL Presknševalna vožnja nove križarke Tennessee. Boston, Mass., 14. febr. Nova oklop-na križarka Tennessee je včeraj zavr-ila svojo neuradno preskuševalno vožnjo in dosegla hitrost po 22:16 milj na uro. Med potjo se je stroj nekoliko pokvaril kar je provzročilo večurno zamudo. losi namenjen sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 199 Greenwich St, New York, Ji. Y„ ker tu bodeš najpoSteneje in najbolje postrežem Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh imenitnih parobrednih druib- Zjedinjene države proti Kitajskem. POSLANIK CONGEE PRIPOROČA, DA JE MORNARIČNA DEMONSTRACIJA PROTI KITAJSKEJ POTREBNA. Ako se to ne zgodi so velikanski nemiri na Kitajskem neizogibni NAROČILO NABOJEV. los Angeles, Cal., 15. febr. Bivši poslanik Zjed. držav na Kitajskem, Edward M. Conger, kteri zimuje v Pasadeni priporoča z ozirom na do-godke na Kitajskem, naj Zjed. države posvare kitajsko vlado, da prepreči nemire, kakoršnji so bili tamkaj pred par leti. Umestno b blo, ako naša vlada uprizori proti Kitajskej mor-narreno denionstra<-ijo, da jej pokaže, da nemirov več ne tipi. Conner je mnenja, da do velikega spora na Kitajskem ni več daleč, toda ta upor ne bode liaiK-rjen toliko proti Zjed. državam. kakor proti dinastiji. Kitajci žele Mandžure pregnati in jih nadomestiti z novo dinastijo. Največjih nemirov je pričakovati na jugu kjer SO vse koristi inozemeev v nevarnosti. Na Kitajskem je že par let vrelo in sedaj je prišlo do skrajnosti. Naboji, ktere je vlada naročila v arzen al u v Philadelphiji, bodo priprav" Ijeni za na Kitajsko namenjene vojake. LAKOTA NA JAPONSKEM. Japonska prosi milodarov. Washington, 14. febr. Iz .Japonske se semkaj jx»roča, da se tamkaj vsled vojne z Rusijo lakota vedno bolj razširja in da je beda zlasti na severnej Japouskej nejjopisna. Prebivalstvo nima niti vsakdanjega riža in rih, ter životari s pomočjo koreninic in lubja. Vlada stradajočemu ljudstvu ne more pomagati, ker je v vojni z Rusijo izgubila, oziroma jh>-trošila ves denar in napravila vrhu tega še tako ogromne dolgove, da davki zadostujejo jedva za obresti. Radi tejja jej sedaj ni ostalo drugo, nego da svoj "zmagovalski" ponos Skloni iu prosi pj inozemstvu milodarov za akote umirajoče prebivalstvo. Predsednik Roosevelt je radi tega s-klenil. <11 bode dovolil, da družba rudečega križ^ pobii*a prispevke za Japonce. Ako hoče ikedo v to svrho žrtvovati kak cent, naj ga pošlje: Mr. Charles Hallam Keep, U. S. Treasury Departme.it, Washington, I). C. Smrt pri telefonn. Lampasa, Tex.. 14. febr. Mi is "Res-sie Frasier. ktera je uslužbenalpri tu-kajšnjej centrali telefonske ilružbe, se je vstrelila kraj telefona, k«; je pri-sluševaia. ko je nje zaročenec telefoniral nekej drugej deklici. KURIJO ZNA EKSPEDICIJA. Več nego 200 zdravnikov žele proučiti morsko bolezen in so si v to svrho odbrali v to potrebni materijah Oni nameravajo napraviti daljše potovanje po morju, pri kterem pričakujejo, da bodo vsi dobili morsko bolezen, na kar bodo preskusili vsa zdravila ktera so sami priredili proti tej bolezni. O izidu te ekspedieije bodo potem poročali zdravniškim autorite-tam v nadaljno preiskavo. Spominjamo se, df so tekom zadnjih let razni ljudje objavili pisma v različnih časnikih da se je na njihovem pomorskem potovanju Trinerjevo ameriško grenko vino izkazalo kot najboljše sredstvo proti morskej bolezni. To je samoumevno, ker to vino vedno poveča želodčevo moč, kakor tudi ono živcev. Ono izposluje, da vsi prebavalni organi delujejo, in poznanih nam je več slučajev, da je to sredstvo želodec prisililo prebaviti jedila, kterih preje ni mogel sprejemati. Vsem je znano da je čista in bogata kri odvisna od prebave hrane. Radi tega moramo tndi vedeti, da je Trinerjevo ameriško grenko vino jedino sredstvo na ktero se je mogoče zanesti v vseh slučajih. V lekarnah JOS. TEETER, 799 So. Ashland Ave. Chicago, HL Potres v Cartageni v republiki Golombiji. POTRES JE BIL IZREDNO JAK, TAKO DA SO SE PARNIKI ODTRGALI OD POMOLA Podzemske razstrelbe. — Vsled potresa nastalo valovje je napravilo ogromne škode. IZDATNA ŠKODA. V našo iuko je dospel pamik Sar-nia iz Cartagene, Colombija. Kapitan Winzer poroča, kaj je doživel, ko je bil njegov parnik vsidran v tamoš-njej h lki. Dne 31. jan. pri najlepšem vremenu ko je bilo nebo povsem jasno, pričele so se .adije v lu-ki nakrat gibati. Nato je bilo čuti mnogo podzemskih raz-st relb, ktere sa bile tako jake, kakor streljanje s t opori in v tem trenotkn so se potigale debele vrvi, s kterimi je bil parnik privezan k pomolu. — Manjše ladije v luki so se še bolj gibale, kakor parnik Sarnia, in mnogo se jiii je odtrgalo ter zadelo ob pomole. Co.ombijska vojna ladija Cartagena je izgubila sidro. Kmalo nato je Sarnia ostavila lu-■ko, tako da kapitan ni izvedel, koliko škode je napravil potres. NEZGODE NA ŽELEZNICAH. V Kansasu so bile na St. Lostaji Maurice, Ky., zadela sta skupaj dva potniška vlaka Louasviile & Nashville železnice. Dva vslužben-ca sta bi.a usmrtena. pet je ranjenih. Potnikom se ni nič zgodilo. Pametna policijska odredba. V Chhicagu. HI., je policijski šef Collins izdal odredbo, vsled kterih mora policija iz plesnih dvoran prepoditi vse ose"be, ktere še niso stare 18 let. Japonsko pivo. Japonsko pivo so pričeli uvažati v Hamburg. To pivo se pripravlja iz riža in je 'baje zelo dobro. Samomor v vlaku. V vlaku, ki vozi iz Budimpešte na Dunaj, se je ustrelil odvetnik Fabian Gergič vsled izgub na borzi. Nezgoda na morju. Blizu Pea Islanda, N. C., je jadran-ka Jennie Lockwood iz Thomastona, Me., obtičala v pesku. Možtvo se je rešilo. . Filipinski scontje za službo na Kitajskem. Washington, 14. febr. Nedavno so neuradoma opozorili vojnega tajnika Tafta na to, bi li bilo umestno poslati filipinske sconte na Ktajsko, ako bi morala tamkaj nastopiti naša republika z vojaško silo. O tem predlogu je Taft sporočil generalnemu štabu. Sedaj je na Filipinih 5000 scontov in častniki so mnenja, da bi bili te vrste vojak najboljši za službo, proti Kitajcem. Vojni oddelek namerava sedaj poslati na Filipine še jeden polk. 8temki koledar. Cenjene naročnike, kteri morda ie niso dobili našega stenskega koledarja poživljamo, naj nam to naznanijo, da jim ga odpošljemo. Kdor zojakov nenaroeniko v ieU bo-Mti koledar, naj nam polije 5. centov v aanmkah. "GLAS lABODA" V spomin na Gubi padlim vojakom. ODKRITJE SPOMENIKOV PRI SANTIAGO DE CUBA IN NA . GRIČU SAN JU AN. Zastopniki vojske in mornarice Zje-dinjenih držav so prisostvovali slavnostim. SPREJEM V NAŠEM KONZULATU. Nemčija izolirana. Razne novosti Le Avstrija je ž njn. iz inozemstva, Santiago de Cuba. 15. febr. Transportni parnik Zjedinjenih držav Sumner, na kterem je bila vkrcana vojna komisija in pomožna križarka Yankee, dospeli sta včeraj dopoludne semkaj. Vojaki in momaiji so se izkrcali v Gnantanr.no, kjer so prisostvovali odkritju spomenika v spomin na griču Mc Calla padlih mornarjev. Slavnostne govore so govorili generala Chhaf-fee in Young ter rearadmiral Higgin-son, kteri so bili v onej bitki. Tekom popoludneva so odkrli spomenike na griču San Yuan in v okolici kakor tudi onega, kterega so postavili v spomin pri Santiago padlim vojakom. Mesto je bilo v zastavah vse prodajalnee so bile zaprte. V konzulatu Zjed. držav se je vršil sprejem, kteremu je prisostvovalo 800 gostov*. Zvečer je bilo mesto divno razsvetljeno. MED FRANCIJO IN NEMČIJO NE PRIDE DO SPORAZUMA. NEMČIJA OSAMLJENA, LE NJENA VAZAL-KA AVSTRIJA ■X JEJ MORA POMAGATI Položaj v Algeciras se zopet spreminja. Neutralni predlogi. ITALIJA NEUTRALNA. TO MY VALENTINE! Veselo "oživljenje" našim "prijateljem". To my Valentine. v. Sclilander Eui-povalcem vodenega šnopsa— Konda triumviratu Peče, Petne & Zalirbt-nik... Toman Tomanovič, kolegu Šlendrijanu___Zotti lastniku Bxook- lyna Mr. LuckenbačhtT... "Nova Domovina" "Zvončku"... "Rev." Krže predpustnim prstanom in plesom... Rev. Hribar kolegu Krže-tu... "Zvonček" "Proletarcu"... Boni de Casteliane Gouldovej Ani — Theodore R. svojemu Viljemu---- Alice svojemu Longworthu— in — --last but not least, — Jaz to my only Masi ar! John Dobernidge, Esq. Tiskarna zgorela. Tiskarna tvrdke Winn & Hammond v Detroit, Mich., je zgorela. Škoda znaša $75.000. Petindvajset delavk se je le z skrajnim naporom rešilo. Berolin 14. febr. Položaj marokan-ske konference v Algeciras se je zopet spremenil. Med tem ko so bile vse včerajšnje vesti pesimistične, so današnje nekoliko ugodnejše, tako, da se zopet govori o končne,j mirnej rešitvi sedanjih potežkoč. Sporazum med Francijo je še mogoč, dasirnvno posamezni predlogi niso znani. Berolin. 14. febr. Položaj v Algeciras se ni spremenil. Sedaj se trdi, da je še mogoče, da pride med Francijo in Nemčijo do sporazuma potom poravnave, ktero so predlagali baje ameriški delegat je. Radi tega se je položaj nekoliko izboljšal. Algeciras, 15. febr. Delegatje ma-rokanske konference so se včeraj natančno bavili z predlaganimi carinskimi reformami n preprečenjem skri-varenja z orožjem. Kontrola policije ni prišla do debate ker je znano, da je med Francijo in Nemčijo sporazum nemogoč. Rim, 15. febr. Novi kabinet Sonni-no je naročil italjanskim zastopnikom pri konferenci v Algeciras naj postopajo strogo neutralno. Vse vlasti so sedaj na strani Francije, tako, da je Nemčija popolnoma osamljena. Na nje nej strani je sedaj le Avstrija, ktera pa naravno ne določa samostojno, temveč mora tako storiti, kakor se jej ukaže v Berolinu. radi česar v med-narodnej politiki ne pride v poštev. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Hamburg 14. febr. iz Ger.ove z 850 potniki. Koenig Albert 14. febr. iz Genove s 101!) potniki. Ernv 14. febr. iz Trsta z 29S potniki. Ethiopia 14. febr. iz Glasgowa s 140 potniki. Dospeti imajo: Amsteldyk iz Rotterdama. Philadelphia iz Southamptona. Barbarossa iz Bremena. Bovic iz Liverpoola. Graf Waldersee iz Hamburga. Ville de Rouen iz Havre. Umbria iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. La Bretagne iz Havre. Zeeland ia Antwerpena. Amerika iz Hamburga. Victorian iz Liverpoola. Rynd&m is Rotterdama. Furnessia iz Glasgowa. Odptnll m: Bluecher 15. febr. v Hamburg. La Savoio 15. febr. v Havre. Cassel 15. febr. v Bremen. Odptntt bode: Philadelphia 17. febr. v Southampton Lueania 17. febr. v Liverpool. Kroonland 17. febr. v Antwerpen. Koenig Albert 17. febr. v Genovo. Ethiopia 17. febr. v Glasgow. Hamburg 17. fobs: v Genovo. Celtie 17, fete, v .Qrao|||iP9 "M STALIŠČE VENEZUELE. Predsednik Castro je raztolmačil na-šej vladi svoj prepir z Francijo. Washington, 14. febr. Venezuelski poslanik senor Veloz prišel je včeraj v urade državnega oddelka in izročil državnemu tajniku Rootu zvezek, kterega je objavila venezuelska vlada, in ktera vsebina je spisana v španskem, francoskem, angleškem in nemškem jeziku. V njem so opisani vsi dogodki, vsled kterih so nastale neprilike med Venezuelo in Francosko brzojavno družbo. Veloz je tudi naznanil držav-lemu tajniku da se ameriški poslanik Russell z predsednikom Castrora kar najbolj razume. Za ženo v smrt. V Debrecinu na Ogrskem se je zastrupil mestni zdravnik dr. Kavarv, ker ni mogel preboleti smrti žene. Pomanjknje jim premoga. Na Reki vsled stavke v Trbovljah jako nedostaje premoga. Cene premogu so tudi ondi poskočile. Sedem trgovcev zmrznilo. Tudi na Ogrskem je silna zima. Sedem trgovcev, ki so šli peš na trg v Szendro, je na cesti zmrznilo. Strah deklet se je klatil te dni po Berolinu. Odrezal je na ulici 31 dekletom kite. Policija ga je sedaj prijela v osobi nekega 221etnega tehnika. AMERIKANSKO-SLOVENSKI koledar za leto 1906 Je izšel. Obsega sedem tiskanih pol 1 81 slik. Zelo zanimiv. (Velja 30 centov s poštnino vred. (Dobi se pri: Frank Sakser 10B Gma«ieh Street, New York 1752 SC. Cieir St* Cleveland, O. DELAVCEM NAKLONJENO SODIŠČE V RUSIJI; TOVARNARJI JXPI MORAJO PLAČATI I ZA DNEVE POČIVANJA. Ogromni vojni dplgovi Japonske znašajo $911,000,000. RAZNOTEROSTI. -o-* Varšava. 15. febr. K m;;nai:io s -dišče v Widzevem Idi/.-- L-ulza je taz-sodilo, da mora t:inn>~:iii predilnica svojim SS delavci .m. : > ;:a 10 tednov < dsl i vi a. ■ 1* ' i . -s r-:s plačo. Tovarno -•> i: '.ne >. n>-vembra, ker jej j«' !>a .• ;. m-valo premoga. Sodišče se je pa prepričalo, da je imela tovarna premoga dovolj, radi česar mora tovarna delavcem plačati za ves čas praznovanja. — Ako bi vsa s diš,'a tako po-stopala, bilo bi na - » t 'i _ > manj ialiorišt-anja. t« la k:ij ta> • ■_:;» je le v ' * harbarsxej ' * Riu-ij i u; u ••'•e. Tokio, 15. febr. Radi \-»j-ne proti Rusiji se je Jap preko glave za- dolžila. Samo nji : i vojni do i:ovi (brez državnega dolga l znašajo lili milijonov dolarjev; v tej svoti pa ni všteto i»..sojilo >2^7.500,(100. kt. r.. je Japonska dobila doma. Berolin, 15. febr. II- :<•. t .je - , Mizo Seudoorna v jug«-zapad m ; nt : :-ki Afriki napadli jCemee in jih sedem pobili. Petrograd, 14. febr. Vlada naznanja, da bodo morali ratli zadnjih židovskih nemirov sedaj ustaviti M kvo tudi oni čifuti. kteri so »hisedaj smeli bivati v Moskvi. Ni jeden či-fut se ne Ixwle smel od sedaj v nada je muditi v Moskvi več, nego šest mesecev, nakar bode moral » sakdo odpotovati v ikraje, kjer smejo tudi čifuti živeti. To je vlada storila radi tega. ker so čifisti vprizorili zadnjo revolto v Moskvi. Petrograd, 14. febr. Vlada bode v kratkem poslala v Sibir 5000 revolucionarjev, od kterih jih je S00 že na potu. Ministri so sklenili, da se kaznuje one časnike, kteri pišejo lažnjivo o uradnikih, z plačilom kazni v znesku 300 rubljev. Berolin, 14. febr. Med tem. ko se je tukajšnja ]>olicija v novejšem času dan za dnevom blamirala. skuša sedaj svoje napake popraviti z tem. da lovi anarhiste. V minolej noči je iztirala iz postelje in aretovala anarhista Erish Muchsama, ga odvedla na postajo, kjer so ga fotografovali in zopet izpustili. Urednika lista "Anarchist", Oto Wend ta s otudi zaprli, ker je pisal, "da gre Nemčija iz lima, in da jej ne bode škodovalo, ako se jej pri tem pomaga z dinamitom. DAVEK NA PRALNICE. Kitajci kot davkoplačevalci. Albany, N. Y., 15. febr. Zastopnik newyorske jxjstavodaje Reilly. ki zastopa Kings county, vložil je postavni predlog, vsled kterega naj v nadalje vsaka pralnica plačuje letnih $10 davka. Pralnice, ktere še ne obstoje leto dni naj plačajo le del te^a davka in sicer primerno dobi obstanka. Sprejemne listke bodo morali kitajci pisati v angleškem jeziku, Z tem bodo zginili mišterijozni kitajski listki. o Samomor župnika. V Kloštar - Ivaniču na Hrvatskem se je zastrupil župnik Mirko Ivančič. Župljani so pred dnevi poslali obširno pritožbo proti njemu na zagrebškega nadškofa. Nevarnega trgovca z dekleti so prijeli v Lvovu v Galiciji 25. jan. Mož je Žid iz Ruimrftije; piše se Jos. Liebe in stanuje v Carigradu; njegovi oče je bil Rosenzweig. Pri sebi je^ imel turški potni list, mnogo denarja in več potnih listov, glasečih se na ženska imena, s kterimi je odpravljal mlada dekleta čez mejo v turške lu-panarije. Policijo je opozorila nanj anonimna ovadba. P bfcAiSi' GLAS NARODA" Nova emancipacija. O položaju štrajka pre= mogarjev. Ak<> pravilno tolmačimo poročila, ktera prihajajo iz premoga rskih kro-jrov, in ako pravilno razumemo prepire, kteri so zavladali rued v&djami premogi rje v, /zmoremo že danes z jiek;Ji.> ij-i«m.'ssledica je bila, da je mesto konkurence nastopila kombinacija iti da so se delavci organiaovalL Na ta tai in sta si obe >tranki Lzposlo-vali trdno bazo taiio z oz in »m na cene in plače in obema strankama se je bi.ljše godilo, nego kcdaj popreje Premogarji so pri tem pomagali delodajalcem ua kurijozeu način. Oni niso zahtevali jednake plače za jedno tono nakopanega premoga, temveč so se ozirati na lokalni položaj, tako da plaT-e h i -~<> bile jednofke. Tako so nastale 11 po distriktih, ktere so pa tbile tudi v distriktnih različne in so --e ravnale j>o debelosti žii, tako da je med premoga rji zavladal mesto anarhije mir iii zadovoljstvo. In vse to naj sedaj odpade radi bornih 4 centov povečane plače pri toni premoga .' To je jedro položaja. Pivuiogarji zahtevajo, da se jim po-«vi$u plača za l'2\->%, toda javna tajnost je, da bi bili premogarji tudi letos zadovoljni, ako ostane plača taka, kauor se je določila leta 1903. Pred dvema Beti so se premogarji zadovoljili s pomanjkanjem plače za 5.50 odstotkov, tako da znaša plača od 45 do "X) centov v West Virginiji do $1 v pittsburškem okraju. Povprečna plača za Urno premoga znaša to-raj ml 70 do 75 centov, tako da je razlika mod sedanjo in zahtevano pla-00 ie 4 cente. Že to nam povoljno dokazuje, da imenovana diferenca ni vredna tolikih žrtev, kolikor bi jih zahteval Atrajk. In ako vrhu tega vpoštevamo Ae konflikt, kteri je nastal med Mit-ehelUrm in Doianom, kteri bread vom-oo pomenja okrepitev podjetnikov, potem mislimo, da sodimo pravilno, ako trdimo, da bodo premogarji mehkega premoga opustili svoje zave. Zgoraj na ved «0 se naravno ne na- *4a na okraje trga premoga, kajti po\)žaj v teb okrajih ee bode določil ge ! * pri konferenci, ktera se vrsi med emogarp in lastniki rovov danes v "Kew Yorku. EL< 21 m Hvala bogu! V klubih ehicašlkega ženstva ustvarile so članice novo delavsko gibanje: emancipacijo delavskih žena! Krajši delavni čas, osem-urao dnerao delo tudi za žene onih mož, kteri so si zbrali svojim geslom "oeemumo dne\no delo". Da za-se •taj doseže, se možki rad bojuje in pri tem strada zajedno s ženo in otroci, medtem ko mora njegova žena ikljub temu delati, dokler ni — gotova. Tako se glasi 'bojni klic novih emancipatorjev. Tudi delavčeva žena je opravičena izposlovati si oliko, si počiti in se zadovoljiti s 14urnim dnevnim delom ter šest urnim spanjem. Za delavske žene namreč še ni prišel čas, da bi se ravnale po znanem dnevnem redu: 8 ur delati, 8 ur spati in 8 ur počivati. Tozadevno gibanje je še premlado, toda — po-tom štrajka ga zamorejo i ^ene doseči. To .zamorejo doseči pred vsem s pasivno resistenco v izvrševanju "najsvetejših" dolžnosti zakonskega življenja. Ker se jim je pa v tem oziru bati — ženskih ska-bov, tejra prav gotovo ne bodo storile. Chicaški emancipatorji — s svojo reformacijo so prišli v javnost na rojstni dun velikega emancipatorja Lincolna — trdijo, da oni, kteri izjavlja, da je položaj delavčeve žene .abak, tega položaja ne pozna. Delavčeve žene kuhajo že ob 5. uri zjutraj zajuterk, ko se njih možje navadno še enkrat ukrenejo v postelji. Ko je zajuterk gotov, potem vstanejo. Ko odide "on" na delo, mora žena pripraviti otroke za šolo in ko «re mož k lunchu, da hitro debatira s svojimi tovariši o svetovne j politiki, videti je njegovo ženo pri perilniku ali pa z metlo v roki. Ko prične "on" ob 1. uri zopet z delom, podvori ona z jedili svoje otroke, ki pridejo iz šole, in ko otroci po preteku jx>1 ure zopet odidejo v šiflo, pri-ere pripravljati žena večerjo. Končno je dnevno de.o končano — za njega. K" pride domov, se vsede izmučen k obedu, čita večerni časopis in ona — pomiva krožnie ter srbi za red. Ko je on sam s seboj zadovoljen, tako, da odide v svoj lub ali saloon, potem ona šiva in zaspi na stolu, o pričauje, da se njen mož vrne. To je resnica. Toda dosedaj se žene, ktere ljubijo rodbino, niso pritoževale. One so se v tak položaj udale kakor da bi jim bil namenjen od narave in bile so vesele, ako je zamogel njih mož v svojem klulhu g-ovoriti o jednakcisti vseh ljudi, dasiravno je svoji ženi ob sobotih redno ostavil večji del svojega zaslužka. Dosedaj prave žene niso ničesar zahtevale od življenja. Sedaj pa prihajajo emancipatorji in jim prepovedujejo: "Ve sploh niste živele, temveč le životarile ste. Oni, kteri zahteva za-se skrajšanje delavnega časa. naj sam pomaga in olajša vaše delo; zahtevajte in — štrajlkajte, ako ne dobite." Živela "unija omoženih žena" in proč s kapitalisti — možmi! To je novo delavsko gibanje. Izvirna poročila iz Ljubljane. V Ljubljani, 30. prosinca. Ves ča- zanimajo nas najbo.j do-jrodki, ki so se vršili in se še vrše v Srbiji. Večletne želje v korist južnemu Slavjanstvu se uresničujejo. Hrepeneli smo po neki zajednici, o zvezi balkanskih držav, ali to so bile le nedosežni idejali. Zdaj pa se je izvršil prvi čin, ki nas bode vodil do tega idej al a. Srbija :n Bolgarija sta sklenil med seboj carinsko zvezo. Ta zveza je sama ob sebi nekaj naravnega; take carinske :;veze lepa jo vse sosednje države, ktere so navezane druga na drugo. Naravno je toraj bilo, da se je taka gospodarska zveza napravila med Srbijo in Bolgarijo, saj je neobhodno potrebno, da ti državi Ščitita medsebojne koristi. Ali srbsko-bol-garska zveza ni po godu Avstriji. Avstrija namreč dobro ve, da je carinika zveza le predpogoj politične zvezi, in to je ravno ono, česar se boji nemška Avstrija. Neme: dobro slutijo, da mora (na Balkanu nastati konfederacija, a združitev balkanskih narodov bode močan nasip, preko katerega ne bode mogel prodirati nemški vpliv proti Solunu in Carigradu. Z bolgarsko-srbsko carinsko zvezo se je toraj položil temelj politični zvezi; ustvaril se je temelj, na kterem bode stala stavba združene Jugosla vije. In v tem je ravno veliki in razr sežni poan^n carinske zveze. Zato to zvezo pozdravljajo vsi Slavjani, a naj važne je je, da je našla v vseh Jugosla vj an i!n majgorečnejše pristaše in zagovornike, fear je dokaz, da računajo z realno politiko. Priznati nam je, da Srbijo stane ta carinska zveza z Bolgarijo veli kanske žrtve. Avstrija je Mjprla svojo mejo proti Srbiji, da s tem pre- preči izvoi iz Srbije v Avstrijo. Srbija odgovarja jednako odločno in ne dopušča, da prekorači avstrijska industrija In veletrgovina mejo in si napravi pot v Srbijo. Čez dvesto-tisoč glav goveje živine gre vsako ieto iz Srbije v Avstro-Ogrsko, nadalje do 113,000 svinj, to je vrednost za Srbijo kakih 44 milijonov dinarjev. Zdaj to blago ne sme čez avstro-ogr-sko mejo in si ibode moralo iskati novih potov. Mnogo sadja in žita se izvaž? iz Srbije, a zdaj je pri nas meja zaprta. Občudovati moramo srbski narod, da je bil tolik junak in da je imel toliko poguma upreti se avstrijskemu varuštvu. To je velikanska zavednost in požrtvovalnost, to je boj za obstanek. Seveda nemšlka Avstrija z nemško birokracijo misli še vedno, da se brez njene volje ne sme nič izpreme-niti na Balkanu in ako se kaj izpre-meni, mora se tako, da imajo od tega dobičeik le Nemci. Vemo, da si hočejo Nemr:i podjarmiti naš jug in gotovo sanjarijo o tem, da bi tudi na srbski prestol posadili kakega nemškega princa, kakor so to storili v Rumuniji in v Bolgariji. Še tega zla bi bilo treba! Ko so ^e vršila pogajanja med avstrijsko in srbdko vlado, ko še toraj ni bilo konflikta, stavila je Avstrija Srbiji tako trde pogoje, da jih Srbija ni mog.a sprejeti, in ako bi jih sprejela, odrekla bi se potem svoji samostalnosti. In takrat je srbsika vlada izrekla besede, ktere se ne bodo nikdar pozabile v zgodovini in ktere ji bodo vedno na čast- Rekla je namreč, da se ne strinja s častjo Srbije, ako bi sprejela avstrijske pogoje. Srbija je ostala zvesta svojemu načelic. njej je zveza z Bolgarijo večje vrednosti, nego zveza z nemško Avstrijo. Srbija ve, da Avstrija ne bode nikdar izdobra podpirala Slavja-nov in da je zato najbolje, da se Sr bija otrese avstrijskega, to je nemškega vpliva, in da se oklene svojega brata na jugu, Bolgarov. Bil je to junaški boj, v kterem je mala Srbija zmagala mogočno Avstrijo. Znano je že, kakšno odusevljenje vlada po vsej Srbiji; uprizarjajo se shodi, na kterih narod z veliko radostjo pozdravlja zvezo z Bolgarijo; uradniki so izjavili, da hočejo polovico svojih plač odstopiti državi; izvozni podjetniki, Ikteri imajo največ škode, rekli so, da hočejo vztrajati v borbi proti Vvstriji. Odusevljenje je toraj občno v vsej Srbiji, a to nam je poroštvo, da 'bode zmaga srbska. Srbi so postali pijonirji jugosiav-janske bodočnosti. A da so to postali, to je le zasluga modrega in previdnega, a vseskozi slavjanskega [kralja Petra I-, kteri je prvi dvignil prapor samostalnosti in kteri sedaj votli našo politiko. Nikdar bi se to ne zgodilo, ako bi še na srbskem prestolu i?pali z avstrijskim opijem omamljeni Obrenoviči! Kakor sem rekel, to stane Srbijo velike žrt»c, toda cilj, ki ga ima Srbija, je vi eden teh žrtev! Srbi so dobri trgovci in si bodo vedeli pomagati. Odprt jim je Dun a v v Nemčijo, meso »bodo izvažali po železnicah; gradili bodo železnice, ktere so za izvoz potrebne. Celo omikani ljudje, kakor učitelji, ponujajo se za brezplačne delavce na novih železničnih progah. Narod srbski si toraj hoče pomagati sam, a kdor si sam pomaga, premaga vse težave in doseza cilj. V Belgradu ima dunajski list Neue Freie 1'resse" svojega dopisnika, nekega Srba po imenu Balug-džiča. Ker je ta dopisnik sramotil Srbijo, zaroti.i so se Srbi proti njemu in mož je pravočasno pobegnil iz Belgrada v avstrijski Zemun. Jako smešno ulogo igrajo Mad j ari, in sicer trJkozvana madjarska KoŠu-tova koalicija. Ti. koalicija je izrekla Srbom simpatije! Pomislite, koliko je to licemerstvo! Madjari simpatizujejo s Srbi! Ali je to mogoče t Madjari so prebrisani politiki! Ne simpatizujejo s Srbi radi Srbov, nego z^to, da kljubujejo avstrijski vladi, to je Nemcem, in da si s rem pridobe za-se ogrske Siavjane: S»be, Hrvate in Slovake! Madjar-ske simpatije niso resne in resnične, ker si tudi Madjari prisvajajo pravi-eo odločevati na Balkanu. Dolžnost vseh Slavjanov je podpirati Srbe in Bolgare v sedanjem važnem položaju. Interesi Srbije so tesno spojeni z osodo vseh južnih Slavjanov. Naše vzajemno geslo je: Balkan balkanskim narodom! Za južne Slavjane se jako zanimajo Francozi. Francoski časnikar in od-etnik Charles Loiseau v Moulinsu je izprožil misel, da se -uvede nov mednarodni ekspresni vlak, ki bi vezal Paris z Be .gradom. Znano je, da sedanji mednarodni ekspresni vlak vozi iz Pariza preko Naincy, Monakovega, Dunaja, Budimpešte do Belgrada. Omenjeni Francoz predlaga novo, krajšo progo. Simplonski predor ibode dkoro gotov. Nova črta bi toraj bila: Paris, Dijon - Lausanne, Brigue skozi Simplonski predor do Milana, tega industrij al nega in finančnega središča Italije, dalje po dolini reke Po do Mest re pred Benetkami čea Červinjan, Nabrežioo, Ljubljano, Zidan most, Zagreb, Sisek, Mitrovico v Belgrad. Dolžina te proge bi iroažaJa 1936 km ŽIVIJO gospod doktor LEONARD LANDES! Bračo Hrvati i Hrvatice! Ako ste bolestni na kakvoj bolesti, obratite se na gosp. dr. Leonards Landesa. Ja sem bolovao od god. 1895 od prehladje-nosti i trganja po rukah i nogah što sam za-dobio kod vojničtva i eto ja sam pokušao njega i eto sada vesela i zdrava i lohak kao vre-bac, od mene mu najsrdačnija hvala. Veleueeni gospodine! Kako sam ja sretan, što sam vas našao v Hrvatskih novinab Ono trganje po mojih nogah i rukah, to je sve prestalo. Ali nišam bio uvjeren prije dok ni am sve one ljekove, što ste mi slao po ekspresnoj kompaniji, potrošio i onda sam i s tom osječao, da ne čutim ništa. S toga Vam molim, da vee šalete samo još jedno bocu broj 4 po ekspresu. Bog Vam platio, od mene Vam najsrdačnija hvala, in srdačan Vam pozdrav. ANDRO IVANČIČ 320 E. Front St. Joungston Ohio. Tako se glasi doslovno pismo katero je pisal doktorju Leonardo Lande-su Hrvat Andro Ivančič, katerega slika vidite zgorej. Pismo je vsakemu na vpogled. 1 Doktor LEONARD LANDES je najznamenitejši sedaj ▼ New Yorkn 140 East 22nd. Street živeči zdravnik. Za vse notranje in zunanje telesne bolezni in za vse tajne spolne možke in ženske bolezni. ROJAKI SLOVENCI! Ako ste bolni, ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo Tam, da se obrnete na doktorja LEONARD A LANDESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevariL Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: Dr. LEONARD LANDES, 140 Fast 22nd St. between 3rd & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8 zj. do 8 zv. in ob nedeljah od 9 dop. do 3 pop. od Pariza do Be'gracla, (ločim iznaša dolžina proge prci-co Monakovega, Dunaja in Budimpešte do Belgrada 2957 kilometrov. Nova proga bila bi toraj za 1000 kilometrov krajša. Nova proga bi imela za naše dežele velik pomen. Tujski promet bi se obrnil k nam, pridobila bi naša revijei*a, vsa jadranska obala; naše dežele s pri-rodnimi lepotami in čudeži otvorile bi se vsemu tujemu svetu. Vse nemštio časopisje je vpilo in jadikovalo, ko se je za novi načrt mednarodnega prometa potegnila trgovinska zbornica v Zagrebu, Nemci se boje za Dunaj, Madjari za Budimpešto, in zato so proti novi progi. Toda vse to jim ne 'bode pomagalo. Nova proga nam je zagotovljena s Simplonskim predorom. Za pospeševanje prometa s tujci se je pri nas do zdaj malo storilo. Švica trosi v ta namen milijone, a zato pa prihaja v deželo vsako leto vsled tu-jinskega prometa 150 milijonov frankov, Italija ima od tujcev 300 milijonov frankov, a Avstrija le kakih 63 milijonov frankov. Pri nas ne skrbimo za reklamo, v Avstro-Ogrski se skrbi samo za germanizacijo in madjarizacijo. Zlasti Kranjska in vsa Dalmacija sta deželi, ki se smeta Kosati z drugimi deželami. Ali začeli smo vendar! V Ljubljani se je ustanovilo družtvo za pospeševanje tujskega prometa. Mestna občina ljubljanska mu je naklonila podporo 4000 kron in to družtvo se leto? udeleži razstave v Londonu, kjer hoče opozoriti ves svet na prirodne krasote naših dežel. V Gorici smo dobili Slovenci novega nadškofa, dr. Fran j a Sede j a Vsi zatrjujejo, da je novi nadšlkof narodnjak, to je da je dober in značajem Slovenec. Njegov prednik to ni bil in vsi slovenski škofi, kakor Nagel, Kohn, Flapp, Napotnik, ne čutijo se Slovence in tudi ne delujejo ikot Slovenci. Iver že o škofih govorimo, naj še omenimo sarajevskega (Bosna) nadškofa Stadlerja, kteri bi rad vse Turke v Bosni pokatoličanil. Nadškof Stadler je Ikrstil mladega mohame-danca Mehmeda Sinanoviča. Sodišče ga je radi tega obsodilo na 500 kron gjobe. Pomagal mu je njegov kapelan Bul j an, a ta je bil obsojen le na 40 kron globe. Nadškof je krstil mohamedanca šiloma. Ko je bil obsojen, ni hotel plačati globe in je pisal vladi, da je ne 'bode plačal, ker neče prixnati zakona. Nadšlkof se toraj ne pokorava zakonu in to utemeljuje s tem, da tudi papež tega zakona ne priznava. Ali 'bode moral nadškof plačati globo ali ne, tega ne vemo, ker je pri nas vse mogoče. Toda dejstvo je, da bode nadškof Stad ler T mik s še krstil, kakor jih je krstil do zdaj. V Sarajevu je osnoval zavod, neka sirotišnico. V ta zavod sprejema vsakega zapuščenega otroka, kterega najde na ulici, najrajši seveda Turke in pravoslavne sirote. Njegovi pcmagači take otroke kar na ulici love in odvajajo v sirotišnico. Tukaj ima tak vjet otrok vse, hrano in obleko ter naposled še dobi krst. Roditelji se ne brigajo za dalnjo osodo svojih otroik; nekteri so celo veseli, da se jih odkrižajo, in tako nadškof Stadler brez Skrbi krsti nevedne Turke in pravoslavne Srbe. Sinanoviča je šiloma krstil in je bil za to obsojen; a toliko otrok je krstil, a ni •bil obsojen. IZJAVA. Oziraje se na priobeen oglas John Reiseka iz New Commerstowna, O., da mu dolgujem še na hrani $25, izjavljam to trditev kot golo laž. Jaz njemu dolgujem samo $5 na pivu; hrano sem mu pa naprej plačeval FRANK HRIBAR, P. O. Box 2, Massillon, Ohio. ) 14-16—2) Išče se JANEZ USENIK iz vasi Selo, fara Rob, sodnijski okraj Velike Lašče. Star je 40 let ter je odšel pred 14 leti v Ameriko. Bival je nekje v Colorado. Ker ga čaka doma pri sodniji dedščina po njegovej v Trstu umrlej teti, ga tem potom poživljamo, da naj dopošlje svoj naslov na uredništvo 1 'Glasa Naroda". (14-16—2) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA j "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN i NAJCENEJŠI DNEVNIK! Išče se MIHAEL BOJANC iz Zbur pri Šmarjeti na Dolenjskem. Star je 49 let. V Ameriko je odšel pred 15 leti, a sedaj pa že šest let ne dobim poročila od njega. Prosim toraj cenjene rojake v daljnej Ameriki, da bi mi blagovoli.i naznaniti njegov naslov, ali še živi ali pa ne. ker sem zelo v skrbeh. Marija Bojane, Zbure št. 9, P. Smarjeta, Kranjsko, Austria. Pojasnila sprejema tudi upravništvo "Glasa Naroda". (14-17—2) POZOR, ROJAKI V KANSAS CITY IN PITTSBURGH, KANS., TER OKOLICI! Priporočam vam svojo veliko zalogo zimskega in letnega, vsakovrstnega, najfinejega importiranega sukna, iz ktereg?. izdelujem v svojej lastni delavnici obleke natančno po meri, najnovejšega kroja in po nizkih ce-nabT Prav toplo se priporočam cenjenim rojakom v Pittsburgu, Ivans., in okolici, ktere bodem otnskal koncem fe-bruarija a]i začetikom marca t. 1. Tam se bodem mudil kakih S dni in rojaki bodo imeli najlepšo priložnost naročiti si oibleko za spomlad in Veliko noč. Rojakom jamčim za točno in hitro 4postrežbo. Jaz tudi ne zahtevam opolno postrežbo in zdravlje in samo tukaj govori se Slovensko. Mi trosimo denarje samo za uobrsi zdravila. JOHN VENZEL, 101? E. 62nd St., N. E., Cleveland, 0. Izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene trivrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine Cena tri-vrstnim je od $45 do $S(". (10-2—10-S'06 v d) A. T. Kje je JOSIP 2QBCJ Doma je Miz* Rajhetibnrga na Spodnjem Štajer-ek«m. Za njegov naslov bi rad zve-del njegov prijatelj: Fran Dobro-nik, Box 268, Cumberland, Wyo. (14-17—2) t ZAHVALA Tem potom se zahvaljujem vsem rojakom in rojakinjam, kteri so se udeležili sprevoda mojega pokojnega brata •JAKOBA FORTUNA in ga spremili k večnemu počitku. Posebna zahvala pa gre si. družtvu sv. Barbaro iz Willocka, Pa., kterega ni bila dolžnost in se je udeležilo vsejedno v tako polnem številu. Zahvaljujem se iskreno tudi družtvu sv. Barbare v Broughtonu, Pa., kterega je bil pokojnik član, za njih trud in marljivo delovanje, da ste pokojniku priredili talko lep sprevod, Jkterega se pa jaz — žalibog — nisem mogel udeležiti. Pozdrav vsem! Pokojnika pa bodi ptuja zemlja lahka! Pavel Fortuna, Chattaroy, W. Va. t ZAHVALA. Zahvaljujem se vsem cenjenim rojakom in rojakinjam za sožalje, Litero so mi izkazali o priliki srn rt i moje blage soproge IVANE M ANTONY. Zahvaljujem se v prvej vrsti mojim svakinjam gospieam MLici. Rozi in Antoniji Hribar, g. Fran TiČarju in soprogi, gusi>ej Matildi Zobčevi, gospe j Zelence vi in Rojančevi, g. Martinu Hribarju in Ivo Bučarju, g. Jos. Sternu s soprogo in vsim o-talim new-vorškim rojakom in rojakinjam. Dalje se zahvaljujem tudi g. Igna-eiju Supancu in njego\i soprogi, g. Alojziju Koširju in soprogi, g. Fran Murnu, g. Vetru Istiniču, ir. J. Par-kelnu, g. Ivanu Ogrineu in soprogi ter vsem drugim newarškim rojakom in rojakinjam. Zahvaljujem se vsem za prekrasnt vence, kterih je venčalo lepo število krsto moje nepozabne žene. Zahvaljujem se tudi vsem onim. kteri so me j>osetili v hiši žalosti, oso-bito pa še onim rojakom in rojakinjam, kteri so spremili mojo ženo k zadnjemu počitku in so se udeležili pogreba. Bog Vam vsem povrni, ker se niste bali dolzega pota in zamude delavnega časa! V Newark it, N. J., 11. febr. 1906. Josip Mantony. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevniki Starčevič cigarete $3,00. Mi prodajamo 5 funtov starokra-jovskega tobaka za pipo ali 3 funte bosansko-avstrijskega ali turškega tobaka za cigarete. Kdor naroči za $3.00 blaga, dobi zastonj lepo pipo in importiranega "STARČEVIČ" cigaretnega papirja. Za $3.00 pošljemo 600 Starčevič cigaret, narejene iz najboljšega staro-krajskega tobaka. Vsak naročnik dobi 4 odrezke (kupone), kfere naj razdeli med svoje prijatelje in naj jim pokaže naš tobak. Zato prejme doiičnik od nas zlato uro la verižico, ali škatljo za cigarete ali tobak z napisom: "Živili Slovenci v Ameriki! *' Pišite na: SLAVIC TOBACCO CO., 237 East /8th St., New York. N. Y. 17-2—7-3 v d> OPOMIN. Vse one, kteri mi kaj dolgujejo prosim, da v teku JEDNEGA meseca poravnajo svoj dolg; ako tega ne store, jih bodem s polnim imenom in rojstnim krajem naznanil po vseh slov. časnikih širom Amerike in v starem kraju, in sicer skozi celo leto. JOSEPH BEIT Z, P. O. Box 92, Holloway, Ohio (10-26—2) Mazilo za lase. Najbolje, po zdravnikih priznano in priporočano sredstvo zoper izpadanje las in plešavost je "CRESCENT". Velika -Skatlja $2.00, tri velike ška-tlje $5.00. Vsak naročnik dobi knjižico "Kako dobite in si ohranite lepe in goste la-se" zastonj.. Kdor želi samo fcnjiž:-fco, naj pošlje nekoliko poštnih zn&ms. P. FRANK, 229 East 33rd New York City. Josip Tratnik 276 First Avenue, Milwaukee, Wis, priporoča vsem cenje/iim rojakom v Milwaukee in okolici svoj lej*> ure- jeni SALOON. PUAČA IZBORNA, POSTREŽBA TOCNAt Svoji k svojimi Opomba. Pošilja tudi denarje v staro domovino ter je v kupeijsk zvezi z bajičnim uradom Fr. Saksei v New Yorkn. (v četr) Kje je GEORG AIZLER? Rodom je iz Bavarskega (Nemčija), govori nemško in anglež&o ter se ga lahko spozna, ker mu manjka nekaj desnega ušesa. Ta mi je odpeljal mojo soprogo. Leta 1902 sta bivala v Luhrig, Athens County, Ohio, in od tam neznano (kam zginila. Kdor izmed eeaj. rojakov mi naznani njegov naslov, dobi $5.00 nagrade. — Prank Delapetra, P. O. Box 41, Stonehoro, Mereer Co., Pa. (15-2—1-3 v d) "GLAS NARODA" 'Mt slovenskih delavcev v AmerikL . "nednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. i*: Publisher: FRANK SAKSER, Greenwich Street, New York City- ta leto velja list za Ameriko . . . $3.00 « pol 1-ta............. 1.50 Sa Evropo, za vse ieto.......4.50 44 " pol leta.......2.50 " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve ___Številki._ "GLAS NA KO D A' .*haja vsaki dan iz-vzeinši nedelj ia praznikov. "GLAS NARODA^ " O* Voice of the People") «Bueu eveiy day, except b jndays and Holidays- Subscription year.y $3.0C. Advertisement cn agreement. Za oglase do de=et vrstic se plača 3C Centov. Dopisi bie.T podpisa in osebnosti se ie natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljata po llon-y Oracr. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nai.i tudi prejšnje bivali* Sče naznani, da hitreje najdemo naslov»' •viita. - Dopisom in pošiljatvam naredite' "Ofa ; \Rroda" ■OS) Gieenwic* Stieet, Ncv/ York City. T»lolc .5 1798 Cort-iano. -j JlEl^ ============== Jugoslovanskg|^^ Kafol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. UKAi)NLBL: Predsednik: MIHAEL SUNTČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 231, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Min«, i Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIEI: FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, lil. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, EveUth, Minn. IVAN KERŽISNIK, in. nadzornik, Box 138. Burdine. Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 215, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, ni. porotnik, 1401 So. 13th St.P Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, ILL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premeinbe udov in ,1 l;>iine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Jdmu., po svojem tajniku in nobenem drugem. I»tt;arn«j pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN (J O L'ŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast« pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jecnote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov aa i se pošiljajo na predsednika porotnega tdbora: JAKOB ZABUKOVEC, HH*J4 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. T Društveno giasilo je: "GLAS NARODA". OROBNOSTt KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 29. j an. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 'JO. Slovencev, 40, Hrvatov in 19 Macedonr-ev. Dvojno mero hoč-ejo kranjski Nemci. O tem piše tudi praška "Politik" ki pravi: "Kako smisel za pravico imajo Nemci, kaže to, da zahtevajo, naj nad 100.000 koroških Slovencev ne dobi pri volilni reformi nobenega zastopnika, okolu 2b.000 kranjskih Nemcev pa naj dobi enega poslanca. Če bi so 13.000 Koeeveem, med katerimi je pa že 4718 Slovencev, dal en mandat, bi bilo to toliko, kakor, da bi en Nemec pri volit vi imel štiri, Slovenec pa le en jjlas. In stotisoee Cehov na Dunaju naj ne dobe nobenega poslanca. Tako razumejo Nemci splošno in enako volilno pravico. Nesreča. Dne29. jan. ob polu 8. je prišel na Zaloški cesti v Ljubljani pod voz električne železnice mestni ubožec HSletni Matevž Velkovrh in se tako poškodoval, da je v deželni bolnišnici še isto noč umrl. Ponesrečena ženska. V vasi Cvišlje-rji pri Kočevju so se splasiii konji, ki so peljali voz poln drv in na katerem je sedela žena žganjekuharja Melca. Žena, ki je bila v nosečem stanju, je padla na tla se pobila na rokah in nogah in ostala nezavestna. Ko so jo prinesli domov, je porodila mrtvega otroka. Ni upanja, da bi okrevala. Eksplozija na Jesenicah. Dne 28. jan. zvečer je nastala v Martinovej fužini kranjske industrijske družbe na Jesenicah eksplozija, vsled katere se je udri obok in je bil pri tem en delavec smrtno nevarno ranjen. Samomor blaznoga. 40 letni kočar Jožef Šotina iz Prebačevega pri Kran ju že dlje časa ni bil normalen in je pretekli teden skočil v Savo in utonil. Dobili so ga ob jezu mlinarja Ivana Drakslerja v Mavčičah. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Z britvijo oborožen je preganjal Anton Svetlin, de-lavec na Hrušici, svojo svakinjo Mar. Svetlin, ker se mu je na neko njegovo očitanje odgovarjala in mu ni hotela molčati. Najprvo je vrgel steklenico proti njej, a je ni zadel; nato je z britvijo v roki zagrozil, da ji mora še danes vrat prerezatL Obsojen je bil na tri mesece težke ječe. Gospodarja je pokradel. Juri Po-točnik na Mežaklji je vzel po lastnem priznanju svojemu gospodarju hlače, telovnik, srajco in zlat prstan. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. Pobegli prisiljenec. Matija Toplic, dninar in nazadnje prisiljenec, je delal na Javorniku. Želel si je prostosti, zatorej je zapustil delo ter pobegnil, a vzel seboj obleko, ki je bila la^t prisilne delavnice. Da bi se lažje prikrival. je vrgel kapo preč ter v Potočah izmaknil klobuk, dežnik i.n srebrno verižico z dvema tolarjema. Obsojen je bil kot znan tat na 13 mesecev težke ječe. Nagajivi Podgoričan. Med fanti iz Pcdgorice se pojavlja posebna pored-nost. Osobito radi zahajajo v sosednjo vas Dragomelj, da ondi kale nočni mir in delajo škodo. Eden glavnih naga-jivcev iu razgrajačev je Janez Cedilnik, delavec v Podgorici. Neki dan je v tovarsiji z drugimi razbii občinsko dt-ko v Dragomlju, Francetu Bitencu je slamnik pretrgal in napravil se dosti druga škode in hudobije po vasi. Ko se je v gostilni Antona Burica vršilo ženi to van je se je tja pridrvil z t več fanti, na kar je takoj nast;4! tepeš Županu Francetu Bitencu in orožni-! Škemu postajevodji se je Cedilnik pri retovanju uprl, orožnika z rokama | suval od sebe in župana z nogo v stegno sunil. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. Štrajk v Trbovljah in Hrastniku. Iz Hrastnika se piše. Zmešnjava je Čim-dalje večja. Dne 29. jan. dopoludne se je tu razneslo, da je šlo zjutraj 150 rudarjev v Trbovljah na delo. Tedaj se je odločilo par tukajšnjih delavcev da store popoldne isto. A na stotine žensk jih je pričakovalo pred rovi in jih sprejelo s psovkami, pljuvanjem in kamenjem. Pri tem je bilo aretirano 171etno dekle Julka Kuhar, katero so pa proti večeru spustili na prosto. Delavcem že primanjkuje živeža, kurjave in dr. Soc. demokratje (bil je tu tudi Kopač) • obetajo podpore iz Trsta in drugod. — O Linhartu pripovedujejo, da so ga odvedli v ponedeljek orožniki v Celje. Pripeljal je namreč okoli 000 socijalnih demokratov na pokopališče z godbo na čelu. Govoril je v spomin obletnice 26. jan. 1005 v rudokopu ponesrečenih rudarjev. — Cez soc. dem. voditelje, ki so, kakor se govori, uprizorili stavko, zabavlja vse. Ti se zopet ne razumejo s sodrugom Čoba-lom v Zagorju, ki ne prične tam s stavko, baje iz zavisti do Linharta, dasi je iz Trbovelj prišlo dne 29. jan. mnogo socijalnih demokratov, ki so na vse načine skušali pregovoriti zagorske rudarje, da bi pričeli s stavko, ("obala hočejo vreči. V Hrastnik pride ie 50 vojakov s tremi častniki. Nastan jeni mj v šolskih prostorih. — V Trbovljah je delalo vsega skupaj 30. jan. 350 delavcev. V Hrastnik so odšle tri' kompanije ljubljanskega 17. pešpolka. PRIMORSKE NOTICE. Nesreča. 251etni Egidij Svetičic v Trstu je ponesrečil na grozen način. Z levo nogo je prišel pod kolesa tež-čemur mu je bila noga popolnoma odrezana. Surovost. 291etna Ivana Vanisevič v Trstu je prišla z nekim človekom zaradi malotnega vzroka v prepir, v katerem jo je tako hudo po obrazu udaril, da ji je oko izbil. Morala je v bolnico. Poskusen samemor. Iz neznanega vzroka se je ustrelil v Trstu 251etni pisarniški magistralni praktikant Renat Veronese v desno sence. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Kako si Ljubljančan v tujini preganja dolgčas. 321etni mizar Jakob Škodi ar iz Ljubljane je v Trstu od ljubega dolgčasa začel metati kamenje po neki ulici in pri tem nevarno ranil na glavi desetletnega Emila Ro-zinoviča. Škodlarja so zaprli. Samomor. Dne 30. jan. zjutraj je skočila v Trstu GOletna gospa Recchi iz 4. nadstropja na dvorišče in bila v par minutah mrtva. Vzrok samomoru ni znan. Ponesrečena avstrijska bojna ladija Parnik za polaganje min, "Basilisk", ki je obložen z vojnim materijalom vozil iz Pulja v Šibenik, je v bližini Zadra zadel ob skalo in se izdatno poškodoval. "Basilisk" je zgrajen 1. 1902. in ima 39 mož posadke ter vozi 11 morskih milj na uro. ŠTAJERSKE NOVICE. Strel s kamenčki. Pri posestniku Lusiču v Suhi pri Skoficali na Koroškem so sedeli v sobi dve deklici in dva mladeniča ter gospodar ter igrali. Naenkrat je močan pok prestrašil navzoče, v tem je pa že odletela svetilka izpod stropa. Kt so dobili drugo j luc, so dognala, da je nekdo ustrelil s puško, v katero je nabasal kamenčke m napravil precej škode po sobi. Zaprli so posestnika Ivana Zimo, ker je na sumu, da je to izvršil. Predrzna goljufija. Sredi meseca decembra je prišel v Ptuj k nekemu odvetniku neki kmet, ki se je izdal za Simona Kaiserbergerja iz Gornjega Yolovljeka in prosil za posredovanje, da bi dobil pri ptujski hranilnici 1000 kron posojila. Ker je mož prinesel seboj tudi posestno polo, se je tekom 1 meseca imenovani znesek vknjižil na dotično posestvo in kmet je dobil 1000 kron izplačanih. Te dni se je pa izgla-sil pri odvetniku pravi Kaiserberger ko ni nič vedel o tej stvari in se čudil kako se mu more 1000 kron vknjižiti na posestvo, ki ni prejel nobenega krajcarja v ta namen. Goljufu so kma lu prišli na sled. Bil je to kočar Ivan Črnko iz Dolie, našli so pri njem le še 320 kron, ostali znesek je pa porabil za poplačilo svoji dolgov in nakup raznih stvari. Črnka so vtaknili pod ključ. Odpočiti se je hotel v neki kleti v Mariboru urarski pomočnik Fr. "Weber iz Gradca, pri tem se je pa lotil .-teklenic, napolnjenih s konjakom. A ni imel sreče, kajti kuharica zdravnika dr. Bergmana ga je motila pri tem delu in naznanila vso stvar svojemu gospodu, katerega je "Weber pred aretacijo bil po obrazu, da je bil ves krvav. HRVATSKE NOVICE. Jclačičev trg v Zagrebu bodo asfaltirali. Stroški za to bodo znašali 80.- 000 kron. Samomor v bolnici Iz zagrebške bol nice je skočil skozi okno na cesto 67 let stari Josip Inie in se ubil. BALKANSKE NOVICE. Grška se razorožuje. Carigrad, 30. jan. Ministerski predsednik Tlieodo-kis je sporočil zbornici program nove vlade. Napovedal je razne rerorme za zboljšanje političnega in gospodarskega položaja. V ta namen se zniža vojaška služba in stalna armada se reducira na polovico sedanje njene moči. Proračun za leto 100G izkazuje S43.-170 drahem preostanka. RAZNOTEROSTI. Sodniki štrajkajo v Sv. Lovrincu v baranjski županiji na Ogrskem, ker je zmanjkalo v tamošnji sodniji drv, v nezakurjenih sobah pa ne morejo delati. Sklenili so, da ne pridejo prej v pisarne, dokler ne pošlje država drv. Novi davek na pivo dobi Berolin. Davek bo naperjen proti tujim pivom. Pogorela tovarna automobilov. Blizu mesta Bernier v Belgiji se nahaja velika tovarna automobilov tvrdke Linon. Ta tovarna je v torek popolnoma pogorela. Uničenih je 430 motoci-klov. Škode je nad 300.000 frankov. Novi zvonik sv. Marka v Benetkah prieno graditi že prihodnjo pomlad. Za gradjo zvonika pečejo posebno opeko, namreč take oblike in barve, iz kakršne je bil stari zvonik. Zvonik bo dovršen leta 1908. B/ ZNOTEROSTI. Trgovina s prešičjem in človeškim mesom v Pragi. Dne 23. jan. je bila opozorjena praška policija, naj hitro posreduje, da reši neko laletno deklico iz rok dovajalke, ki jo je že hotela oddati prometu. Takoj je šel neki detektiv v trgovino prešiejega mesa v starem mestu. Duša te prodajalne je bila neka Leontina Hollaender, pri kateri je našel sedem deklet, starih po 15 let in več. Nobena od teh ni bila v službi pri Holaendrevi. Detektiv je od peljal dekleta na policijo. Pri zaslišanju niso hoteli dosti povedati; le ena, in sicer tista, radi katere je bila storjena ovadba, je povedala, da je naenkrat po noči neki gospod obiskal Holaendrovo. Sicer pa je dekle tajilo da bi imela biti katera izmed njih speljana. Dekleta so govorile tako različno, da je bilo takoj jazno da nobena ne govori resnice. Ostale so zato v zaporu. Vršila se je preiskava v prodajalni, policija je prepričana, da je bila trgovina namenjena le v to, »la zakrije nečedno obrt. — Pred kratkim so tudi v Schmichovu odkrili tako trgovino s prekajenim prešičjem in človeškim mesom. Pri tem pa so odkrili še to zanimivost, da je bilo vse blago le narejeno iz papirja. Če je kdo prišel v '1 selharijo'' po prekajeno meso, so šli ponj k sosednjemu pre-kajevalcu. Orožje za Grško. Iz Stevra poročajo da se mude tamkaj grški artiljerijski častnik major Paraskeno-palos, stotnik Frangourdir in inženir Orkonopu-los, da prevzamejo 60 tisoč pušk, ki so bile naročene za grško vojaštvo. Orjaška brada. Policija je aretirala v Oeeku zaradi beračenja po hišah moža, ki ima čudovito dolgo brado. Brada je namreč dolga 140. cm. in mož ima spleteno v kito in vloženo speto na ta način, kakor imajo ženske lase. Ustrelil se je pred frento. Ruski konjeniški stotnik baron Horff je dobil nalog, naj strelja na litovske uporne kmete, a je odrekel pokornost. Trikrat so mu prinesli zapoved, naj strelja, da je izpolnil zapoved. Vojaki so streljali in 48 kmetov se je zgrudilo mrtvih. Nato se je pa Korff obrnil k 1 fronti in zaklicaL "Ta posel se ne strinja s poštenjem oficirja in gen- telmana." V istem hipu je ustrelil nase iz revolverja in se mrtev zgrudil. Spomin izgubila. V Lionu se je javila zadnje dni pred policijo ženska, ki se ne ve ničesar spominjati. Pozabila je, kako se piše, kakšne rodovine je in po kaj je v Lion prišla. VABILO k DBUGEJ VELIKEJ VESELICI, ktero prirtdi slov. podp. družtvo Slovenija št. 8 s sodelovanjem slov. del. pevskega družtva Planinski Raj V soboto dne 17. svečana 1906 v hrvatski dvorani na 7. ulici v Cambria City, Pa., po sledečem programu: 1. O mrakti, dr. Gustav Ipavec. 2. Slovanska pesem, dr. Ben j. Ipavec. 3. Razstanefc, Hrab. Volarič, op. 10 št. 4. 4. Lipa, Da v. Jenko. 5. Nazaj v planinski raj, P. Seno-vršnik. Petem se igra šaljiva loterija s sto dobitki. Med pevskimi pavzami je Čas za ples in drugo zabavo. Ker je čisti dobiček namenjen pevskemu družtvu, vabimo vsa bratska slov. druživa ter posamezne rojake i;, rojakinje, da nas mnogobrojao pose titi izvolijo. Za dobro zabavo, godbo, izvrstni. pijače in dober prigrizek skrbel bod*.' Odbor. SLUŽBO IŠČE dobro izučeni harmonika igralec v -ka kem saloonu. Ponudb') naj se pošiljajo na Frank Smrekar, P. O. Box 117. Jenny Lind, Ark. W Slovcncem in Hrvatom pri- eg ^^ poročam svoi ^^ SALOON I v obilen poset. Točim vedno & pivo, dobra ^ vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke. Rojakom pošiljam der » ^ Je v staro domov o hitro in poceni; preskrbim pa« robrodn© in ie'exnl-Ske ilstkč. V zvezi sem z g. Frank Sakseriem v New Yorku. Z velespoštovanjern Ivan Oovže, Ely, Minn. Skušnja uči: Podpisani naznanjam rojakom* da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu. Iz najbolf* gih rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi ij Ameriki, *er is fines«, naravnega vina. Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tacat (12 steklenic) na vse kraje capad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOišIP RUS.S. 432 South Saata Fe Ave.. Paeble. C.lo. Math. A. Schauer, West Blocton, Ala. 9 priporoča cenj. rojakom Slovencem in bratom Hrvatom svojo staro in občeznano trgovine za raznovrstno obleko in perilom, čevlii, špccerijo in vsemi potreoš*inami za rudarje. Cene nizke. Blago izvrstno. Postrežba točna. Svoji k svojim ! Op. Pošiljam tudi denarje v staro domovino, ter sem v zvezi z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. % nabavna CALIFORNIJSKA VINA IVA. PRODAJ. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Recsling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drotnlk od £1.25 do £2.75 golona. Slivovlca po $3 galona Pri večjem noročilu dam popust. Spoštovanjem Stefan Jakie, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal. C [S1DAYI SE PREMO SB RAZB0LIS.1 Tak uči sv. pžsmo knjnga modrosti Ssusa sina Sirahovega v 18. poglavju na 19. strani. Ta izrek j2 dobro, da si zapomni naše ljudstvo, kajti ako je komuna svetu potreba nauka o čuvanju zdravj 1, j3 v prvi vrsti to naše ljudstvo, katero navadno že le takrat išče zdravniške pomoči, ko bi b:.o bolje poklicati duhovna. JEJlag-oi- oiioiiiti, £i!itcrijo zdrav, a kedor zdravje izgubi, ie v nadlogo sebi in dragim. Zdrav človek je trden in vesel, njemu ne škoduje veter in zima. Jed in pijača mu diši i 1 d slo mu je o veselje. Nič ga ne boii in ničesar ne pogreša ter je popolnoma srečen ia zadovoljen. Zatoi-aj i-ojixlfi !ZAKAJ TRPITE IN BOLUJETE? Ako ste bolni in slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se samo na: Dr. E. C. Collins Medical Institute Kajti znano Vam jo C.a 011 edini, kateri Vam garantira 111 vas v resnici do kraja in popolnoma ozdravi bodisi katere l:«;ii hoh/iii k rimu-110 aJi akutne kakor: bolezni na pljučah prsih, želodcu, črevah, ledvicah, ietrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v srrlu, nosu, glavi, n- rvozaost, iivči.e U L:: i:, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, ra-5uho, bronhialni, pljučni in prsni kaV.j, bmvar.je krvi, mrzlico, vročino, teiko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatirem, giht, tifranje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato ilo (lu n e-roide), i^rižo ali preliv, nečisto :n pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast. šumenje in tok iz u\es, o^lušenje, vse bolezni na cceh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, likiie, ma-zole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavoboli, kakor tudi vse ostale notranie in zunanje bolezni moške ali ::enske, kakor tudi vsake tajne spolUG bolezni ill napake. On je prvi in edini zdravnik, icateri ozdravi jedko točno in popolnoma. Citajte nekaj najnovejših priznanj, s katerimi re rojaki zahvaljujejo za popolno ozdravljenje. Ozdravltem: trganja po nogah in Ozdravljen: tajne bolezni in izpa- bciezni v prsih in želudcu. danja las> Javiui zalivala. Springfield, Ills. DRAGI GOSPOD D3. E. C. COLLINS M. I. NEW YORK. Yam naznanim, cl:i som prejel Va^a posljana zdravila za srbeči lita j in Vam se imam zahvaliti, ker so Vaša zdravila zares uspešna, kajti j^z sem sedaj p i^lpo-ma zdrav. Vas pozdravljam s spoštovanjem Johan Intihitr, 1917 So. 15th Street, SPRINGFIELD, ILL. John dubik, 17 Reed St., North Adams, Mass. —* 1 Alex Lcmbardt, Glems Falls, N. Y. Da bodete bolezen ložje spoznali pišite po knjigo ,,Zdravje", katero dobite zastonj, uko pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ako ste bolni ali slabi ter rabite zdravniške pomoti, natanko opišite svojo bolezen in naznanite, koliko časa že trpi in koliko ste stari in vse glavne uzroke radi katerih je bolezen nastopila In pisina naslavljajte na sledeči naslov. DR. E. G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 West 34th 5treet, New York, N. Y. m Zavod je odprt vsaki dan od 9 ure zjutraj do 6 ure popoldan, ob nedeljah in praznikih od 10 ure dopoludan do 1 ure popoludan. * ^ * i Rojakom naročnikom v Kansas City, Kans., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Rahijo, 72 N. First St., Kansas City. Ta je pooblaščen za pobiranje naročnine za nas list, kakor tndi za knjige. TJnravništvo "Glasa Naroda". Comoagnie Generale Transatlantique. [Francoska parobrodna družba.) NA PRODAJ ima podpisani TRI HIŠE v Shebov-ganu, TVis., iu sicer 2 skupaj, St. 51S • in 520, tretja pa št. 522 North Water Street. Hiše so v pritličja jafco pripravne za kako trgovino ali saloon. Kupcem se nudi lepa in ugodna prilika. Več pove lastnik pismeno: JOHN GODEZ, 226 Reed Street, Milwaukee, Wis (9-15—2) BRATOM Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj izvrstna domača naravna vina lastnega pridelka po jako nizkej ceni. Staro belo ali črno vino po 45c., Claret 40c. z posodo vred. Pri manj- { ših naročilih od 50 galon se mora ( plačati $2 za posodo. Z naročilom jj se naj dopošlje polovica zneska naprej, druga polovica se pa plača pri sprejemu vina. Za obilna naročila se toplo priporoča Frank Stefanlch, posestnik vinogradov Box 34 R. R. No. 7 Fresao, Cal. MAX FLEISCHER, 258 Grove St., Memphis, Tenn., Velika trgovina za SOD AH SKI LES in FRANCOSKE DOGE. Dela pogodbe 2a naprej in daje na pl^eo pri izdelovanja dog po šninah. AzkauM in Texas potrebuj« reč spretnih in isreibanili delavcev. Pi&ite n a gori oon&čem naslovi (v d — 28 fbr) Parniki s zvezdo zaznamo vani imajo po dva vijaka. M. W. Kozminski, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St., Chicago, 111, N 9 llin zahvalnic dobivamo vsaki dan, ktere priobčujenjo |>o IlU 1 UU časopisih. Zahvalnn-e dobivamo od onih, ki so si pri lias naročili najlepši spominek iz Amerike, ker so se prepričali, da pri nobenem urarju v celej Ameriki ne morejo dobiti takih rečij niti za deset dolarjev, kakor na primer : Ura s 15 kameni, dobro idoča in trdo pozlačena s 3 pokrovi in za katero pismeno jamčimo 15 let. Zraven tega lino pozlačena verižica in prstan z lepim kamenom poljubne veličine. Vse to stape pri nas samo 4 dolarje. Rojaki, ki še nimate take ure naročite si ono takoj pri nas, ker se Tam tako lepa prilika ne bode v Vašem življenju nikdar več ponudila. Pri naročilu pošljite v pismu en dolar, a drugo plačate na ekspreau Denar se vrne, kdor ni z blagom zadovoljen Naš naslov je: NEW YORK WATCH COMPANY.^ 447 E- 87th Street, New York. BABI telefon kadar doepei na kake postajo? New Tort in ne Tej kak vWknUXXUIIIUU t*kW fcarfke 37M Oortiaa* DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE POSTNI PARMKI SO: "La Lorraine" na dva vijaka.................. 12,000 ton, 25,000 konjskih moči« "La Savoie" ,, ,, „ ...................m 25, ., "La Touraine" ,, ,, ,, ................. 10,Ihmj „ 12,dim) >f M "L'Aquitaine" „ ,, ,, ...................lo,<»00 „ ](!,000 ,, „ "La Bretagne"................................. 8,tMH> ,, !», ,, „ "La Champagne" ..............................m, ,, >y*»o 5J )t "La Gascogne".................................i»,0ih> „ ,, Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St, I-r. J. La Bretagne 22. febr. 1906. *LA SAVOIE 29. marea 1906. •LA TOUR AINE 1. marca 1906 *I.A TOURAINE 5. aprila 1906. La Gaseogne 8. marca 1906. «LA LORRAINE 12. apr. 1906. •LA LORRAINE 15. marca 1906. La Bretagne 19. apr. 1906. ! La Bretagne 22. marca 1906 V Zal! (Xa. dal je vanje.) "K.In te vzame. Lem-ika? Ce drug net t<> jii jn?. vzumeiu, iti prav rad te vzamem, in tu.li 7. otrokom!" Tako ji odgovoril, ne prepo- - ii • aluin- sram, me jt» bilo. 1'otisnil .-l in ji d«'/.nik v roko in dejal: * * 1 rtit-.j da se ne premočiš! Pridem jutri ui / materjo se tl<»govorita in do-liro premislita vse! Hiši »-o imam, de-wft mernikov jt- posest ve, in dve kravi priredim brez težave. Ena ree in dru-■_r;i d ■ - i i |mi".«-.'-, pi jem ne, delam pa i"ii i L l»a/u«»\oii >e z materjo, po odgovor |>.-1 pridem jutri! Oni v Ameriki naj p;i oženi, pusti ya, naj se oženi! To ivl.-i s<- spustim ni/.dolu, dekleta / dežnikom pa pustim v klancu, in tak" i • j" lnio sram, da se nisem upal nazaj pogledati proti njej, ki sem jo ruviiokat snubil za svojo ženo. Kar tekel m'iii neprestano, in dež je lil in prerijm-II mi je vsako krjx», da je kar curljalo po meni. Pae, enkrat sem vendarle obrnil se in zakričal: 14 Veš o-troka pa tudi vzamem da veš!" 1'otem |>a se*iti tekel ves zasopel proti INdjanam. Tako sem -^e ženil, tla veste! No, dobro! Drugo dopoldne se res primotovilim li K on. a rje v i hiši v Vinharjih. Nekaj od vasi stoji, in polno orehov visokih starih dreves, je okrog nje. Nič mi ui I» !m dobro p-i srcu. ko sem priha\il bliže. Hal sem -e, po praviei rečem, bal sern >e, in čudno mi je bilo tudi za to ker je le r.ekCjj posebnega, kadar hodi možak za žensko, da bi se vzela. p; ~cl -cm skoraj do hiše in dobro sem s! i-a!, da so se zaprla vrata nekje >ni-t: n j. Morda odhaja tuj človek, in ta naj ine vidi. mene, šepastega smili. i, /Zdrknem za bližnji oreh. I>a bi s * -Lti! I 'a je bila nepotrebna ta plain. . Viko... if i i bilo iz hiše. Izza ore- a d i * 11 ^e nekoliko ogledam, na- I spi i i i! i i je hilo odprto okno, tla sem v '<•[ ravio na n,i/o v hiši. Pri njej ie M-dela Lenka in glavo — morda jo je bolela — si je opirala na levo roko. "Slaba kaže'si mislim, dekle je prt/a miš I j eno, in pozna se ji. da tudi ni -|iala p«» noči. Se vedno pričakuje hodila mati Komar jeva in je nekaj godrnjala. Vrag vseh vragov", si mislim, prav slaba kaže; stara se grdo drži in gleda kakor osat. Slaba kaže! No, dobro! "lio-a zahvali na golih kolenih", prične starka, "da te hoče!" Kam pa bodeš na »tare dni, ker to vendar vidiš, da večno ne lwwlem živela? In če uniretn, pa se vas oglasi sedem, in ze-daj prištej. koliko pride na enega!" "Ko hi le ne bil tako grd!" odgovori l.enčika. "(V pojdeva iz cerkve od poroke, se bode zibal ob meni in vse se bode smejalo! Ljubi moj Bog, ti meni pomagaj!" "Kdo bi se ti smejal?" Pameten človek ne! C'e pa se smejejo prismode naj se! Ali stori, kar hočeš! Čakaj onega in njega lepote! Morda le ptf-di na sodni dan. kakor ti je dal poročiti!" "Ne morem ga pozabiti, mati", odgovori Lenka, in naj si ravna še tako grdo z mano! In pozabila bi ga ne, če tudi vzamem Tinčka. Žena bodem njegova, pa vendar ne žena! lil kaj bi bilo? Tepel bi me in tepel tudi otroka! Takrat se nisem mogel zdržati za svojim orehom. To dekle je čisto na-paeno sodilo <> meni. Stopil sem torej k oknu in dejal: "Kako vendar govoriš tako. Letn ika ? Saj me poznaš in veš, da sem dober človek. Da bi tepel tebe iti tvojega otroka, tega se nikar ne i m > j; C'e l»i se oženil, bi se oženil z dobrim srcem. Usmiljena si bodeva drug drugemu, Lenčika, in če me ne bodeš imela rada — kar je težko zahtevati — bodeš videla, jaz bodem zmerom rad imel tebe in otroka. Le vzemi me, Lenčika. in kosala se ne bodeš nikoli!" S takimi lepimi besedami sem jo pregovoril tem laže, ker je tudi starka neprestano režala vanjo in ji pripovedovala. da bode drugače prav gotovo beračila na stare dni. Kako bi se ubožiea še ustavljala? Ali naj bi šla služit? Kam pa z otrokom? Vsakomur je hudo, če je v taki stiski, najhuje pa ženski, kadar se je prej spečala z moškim, ki ni nič vreden, kakor ni bil nič vreden Pečarjev Miha No, dobro! Vdala se mi je, in h gospodu sem Sel, da naju je dal na oklice. Prismode so se smejale, ko so naju po roč a l i* p red velikim oltarjem svetega Martina; pametni ljudje pa so govorili, da je storila prav, ker me je vzela. Pametni ljudje so namreč videli že takrat, da sem dobrega srea, da bi vsaka ženska lehko izhajala z mano. Tudi Lenčika bi bila, samo da je hotela. Pa ni hotela, ubožiea ni hotela! V ponedeljek je bila poroka. God-eev nisem najel, nekaj poličev vina som plačal pričama v gostilni, pa je bilo vse opravljeno! Tako sem bil oženjen in prav srečen sem bil, ko sem pripeljal ženo pod svojo streho. Pa se je tudi precej po-prijela gospodinjstva, da je bilo kar veselje. Pometala je, pomivala in brisala, da se je kar izpremenila vsa hiša, da je malone nisem poznal! Kdo .je pameten? ta, ki se oženi! Moja prva in zadnja beseda je ta. Oženjen sem bil, pa se ne kesam. Že zaradi tistih prvih dni po poroki ne, ker so bili vsi lepi dnevi! V ponedeljek je bila poroka. V četi tek jHitem mi je dejala žena: "Vzemi samotežnik in j>ojdi po balo v Vin-harje!'' Vzel sem torej samotežnik in se odpravil na i>ot. Pri veži je žena še zaklicala za mano: "Pa otroka tudi pripelji ! "To je ena, da ga pripeljem!" sem odg« oril veselo. Po praviei povedano .udi jaz sem si želel otročička v hišo, ker je bilo to jxinizno, tiho in človeku lako vdano otroče! V Vinharjih ni bilo kaj naložiti To sami veste! Starka mi je sicer nekaj trobila na uho, da Lenka že po ni a terini smrti dobi svoj delež, tla ne bode zapuščena in da ne pride praz nih rok pod mojo streho. Pa so bile same besede in drugega nič! Vesel sem bil, da sem dobil ženo. in še tako, kakršna je bila moja Lenčika! Za drugim pa nisem gledal. Čemu neki, in iije naj bi se bilo tudi jemalo. Naložit sem majhno, plitvo skrinjico in v njej malo prazniških eunjie. Tudi staro zibelko sem naložil, da bi imelo otroče kje spati. Pa sem jo nekaj za-.ožil. tla je ni opazil vsakdo, ker sem predobro vedel, da se bodo zijala prodajala za mano. kadar bodem vozil "balo" po vasi. Tudi sem si mislil, da bi njej ne bilo všeč, če bi se zibelka ne skrila. Če je človek v nesreči, takoj neslani ljudje z neslano besedo pri rokah in se šalijo s siromakom! Pač pa sem vzel otročička na <' iček: v skrinjo živalce nisem n'.^d zapreti, ker bi se bila zadušila. To je u>»tovo. Zatorej sem si mislil: "Kaj .ui do vsega poljanskega sveta!" pa -t : otritka naložil na voz, tla ga je ■ pa/.il vsakdo, komur se je poljubilo. M veselja je dekletce vriskalo, ko sem i■ dinl s samotežnikoin od Vinharjev nizdolu »n pri tem še vestno pazil, tla ..a ni padlo z vozička in prišlo kako v nesrečo. Pri otrocih moraš vedno paziti, to vem dobro, naj si nikoli ni-sem imel svojih! Ko pripeljem svoje bremeneč — :\<> in mrtvo — tam doli do sredi vasi je stal človek na vaškem mostičku. In njemu na ljubo je bilo vse pokonci! Na mostiču je stal in imel poslušalcev ;a >e je kar trlo. Stari Prodovee, stari Primož, stari Zrineo in še obilo drugih je tiščalo tja, kjer je omenjeni človek prodajal svojo modrost. In otro-• aji, ti pa so kar zijali zgolj od str-menja. In to po vsej pravici! Možak 'o no-il od nog do glave čisto novo o-pravo. Pa kakšno! In na zelenem telovniku mu je visela veriga, lehko rečem, da ne manjša od tiste, ki ž njo pri Stemburju vlačijo vedro iz vodnjaka! Samo, da je ta železna, ona na zelenem telovniku pa je bila vsa srebrna. In nekje na prstu mu je tičal -rebrn obroč. Če me s takim prstanom udariš na sence, pa sem lahko mrtev! Prav lahko! In v levem ušesu kar tri murčke in na novem klobuku krivee, pogumno na spredaj zasukane! Ni čuda, da je vse drlo k njemu, da ga je gledalo in se mu čudilo. Ivo me ugleda, zalcriči name: "Hoj, Tinač, ali doto voziš?" Jezus, ti se me usmili! Res, bil je Pečarjev Miha, in naravnost iz Amerike je bil prišel. No, dobro! Ni se mu smililo otroče, njega rodno otroče, ki je v siromaštvu svojem sedelo na plitvem zabojčku, kjer je bila spravljena še plitvejša baliea njene matere! In širokoustno je vprašal: "Ivaj doto voziš, Tinač?" In bingljal je s svojo veliko verigo, da je kar zvonilo, in dečki in možaki krog njega so se groliotali, da se mi je zdelo, kakor bi čul tolpo vran, če nepričakovano vidijo ali ugledajo ptico kanjo. In grohotal se je tudi Pečarjev Miha, ta poštenjak! Kaj sem hotel! Tiho sem peljal svoj voziček mimo njih in na vozičku otroka, ki ni bil moj, pač pa njegov, ki me je sramotil in smešil vpričo vse vasi. Sam v sebi pa sem dejal: "Ta ne bode prida, in to mi bode napačno hodilo!" Ko sem doma odložil in v hišo znosil vse, kar sem bil vzel v Vinharjih. sem molčal, in ne besedico nisem črhnil ženi, da je prišel Pečarjev Miha iz Amerike. Čemu bi ji pravil; saj se kaj takega zve samo po sebi, in dobri sosedje že skrbe, da pride novica pod streho. No, dobro! Živeli smo venomer dalje. Delali smo na polju in kmetovali. Vpraševal nisem, kaj počenja Pečarjev Miha in tudi žena ni nikoli izpregovorila o njem .najsi ga je videvala v cerkvi ob uedlejah. "Vse jt dobro!" sem si mislil, " Rog je že naredil tak >, da ne bode hudih nasledkov iz teka." Prav vesel sem živel, in rečem vam, da so me minile vse skrbi, ki sem jih imel tisti dan, ko je stal Pečarjev Miha na vaškem mostičku sredi radovednih poslušalcev. In otroče, povem vam to o-troče je bilo pravi božji blagoslov zame! Oklenilo se mi je bolj nego matere, in da je bilo moje, ne imel bi ga rajši! "Ena ree in druga", sem si dejal, hiša ne pride pod nič, že zaradi tega otroka ne!" Tako je prišel dan svete Uršule, ko imamo semenj v mestu. Z Lenko sva Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne ude z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem in čudili se bmlete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Va5 Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z Zbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavab. Sedaj ne morem biti brez njega. Rev. H. W. Freytag, Hamel, III. Na vsaki steklenici je .naša varnostna znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F?. Ad. RICHTER&CO. 215 Pearl St., New York. moreni RED STAR LINE Prekofflorska «;arobrodna družba „Rudeča z?ezda" posreduje redno vožnje- s poštnimi paroiki med New Yorkom in Aiitwerpesosr. ♦ ♦ ♦ ♦ Philadelphia la Antwerp?^ -e bila dogovorila, da kupiva kravico ker se je libo tisto leto nastrgalo dosti sena in otave po naših bregih. Prej tisti popoldne, ko sem prišel ravno iz lioste domov — posekal sem bil nekaj brez — mi je dejala žena: "Posavee je bil tu! Že danes pelje teleta v Loko in prašal me je če se ne-"eš peljati ž njim, da ti potem na vse jutro ne bode treba peš hoditi!" "Moška je ta!" ji odgovorim. "Pa lehko koj kupim, da pridem prej domov. Pojdi in povej mu, naj nekoliko počaka; takoj se preoblečeni in pridem!" (Dalje prihodnjič.) OPOMIN. Vse one, kteri mi kaj dolgujejo v gotovem denarju, prosim, da v kratkem času poravnajo svoj dolg, d:n-za če jih bodem s jx>lnim imenom in rojstnim krajem priobčil v časnikih FRANK MODTC, (7-2—7-3} Van Konten, N. Mex ■PrcvsJfc pctaibs 0 sledečimi nohtnimi parnik*, VADERUND dva »IJaka 12017 ten. ZEELAND.............i.305 ton, KRUONLAND............12760 te; FINNLANC..............127 so ter, potrebščine, dobrt Pri cenah zz medkrovje so vpoStete ^ hrana, najboljša y n«ti»lliw. Pot čezAntwerpen je jedna najkrajših in najpriietn-iSifc za potnik s r Av«trljo:na kranjsko, Šujersko, Koroško, Primir^ fkvat8kofl)ainiMljo * trn cenan zz medkrovje so vpoštete x e« hrana, najboljša y rmtnlba. Pot Cez Antwernen je jedna najkrajših in n v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, koroško, drage dele Avstrije. . . hNEW YORK A odpisujejo pamiki vsako soboto od 10.30 ur dope l?dne od pomola štev. 14 ob vznožpi Fulton Street. — Iz PMILAD ^C PnlJt; vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede vprašan; ali kupovanja voinjih listkov se je ohrniti na« Lšče se IZURJEN PEV0V0DJA '.a slov. del. pevsko društvo "Bled' . Conemaugh, Pa. Za plačo ter nogo je se dogovorimo pismeno. Josip Bricelj. P. O. P>ox 91, ConeinnUgh, Pa (v d napr) JOHN KRAGKER 1199 8t~ Clair St., Oteiwlamft; C CUNARD LINE PARNŽK3 PUILUISJO MED TRSTOM, REKOJN NEW YORKOM. * PARNtKI IMAJO JAKO 0BSFŽEN P0KBIT PROSTOR h KB0VU ZA SETANJJK VOTKIEOv TRCTJEUi RAZBKB* C/.RPATffii BLTONIA SLAVfJftU marca. odpluje iz Xew York a »lne 20. marca. odpluje iz »\v Vorku dne o. a-prila. j \iijivniJLy V5ULVUKIA m pa1m0ma bo parmlti ns ava vi iak* Ti parnimi so napravljeni po najnovejšem kroja in zcio piikladn* sa tretji razredi JEDILI so dobra in potnikom trikrat na d** oc. vc poatrtežena Vofnja listke prodajajo poctlašč^.11 ag«ntj3 Id Tbe Cunard Steamship Co., Ltd., SnmAmg. Sew J^rk, 126 State St. Boston 67 Dearborn 2st,g Gbicaar. - Jedina Ceško-Slavjanska-- protitrustna pivovarna družba 1 9 --— v Clti-veiorjcitj, O. Vari iz najboljšemu amorika^skeira s'.-mItj in j/ import i-ranega češkega hmela iz Žatra pravo plzensko pivo 'Prazdroj'. Kdor enkrat nase pivo poskusi, ne bo zahteval tlm-zega. Ra li tega, rojaki, zahtevajte <•<] ff >stilnir:?:j v etiinole plzensko vo «I=>razciror'. Izpirajte Jo one, ki vas os v o bojujejo od trustoTegn jarma. Naša pivovarna nahaja se na UniOIl £S<3?eet-nasprofi Wheatland in Hosnewoo«] St. ' jMcitcj kolektor. S Prij>oroca rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti uadikriljn-jejo vsa druga ameriška vina. Rndeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) l>o 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-ix>rtiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK S2.75 ga-lona. — Najmanje posode za žganje .^o galone. Naročilom je priložiti denar. Za obi.a naročila se priporoča JOHN KRAKER 1199 St. Glair St., Cleveland, Ohio. Domače nodietie. Vsak Slovenec a!i Hrvat pij® naj v korist svojega sdravja i nit M '^V v PittstJur^u, Pa. irs okolici \ Rojakom I icinitim, da j- ^a tamosnji oi^iaj irmj 6džBi jioafslasoersi zastopnik za vse posle JAKOB ZABUEO¥EC, 4824 Blackberry Alleys Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od J 7. d