Odgovorni urednik Novego tednika Branko Stamejčid
ŠT. 17- LETO 51 - CEUE,25.4.'96 - CENA 220 SIT
Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Pregled prazničnih prireditev na Celjskem na strani 6.
IdledendarilovsemUcein-
lednlovapelica
Ne prezrite nove, izjemne nagradne igre
■ Ugani in obesi, na straneh 10 in 11 Tednilcove
petice. Eden od bralcev, l(i bodo uganili, kateri
motiv je na slild upodobil Stane Zerko, bo
postal lastnik tega umetniškega dela.
Spet pred stavko? Stran 2.
Pljuni, splakni, naslednji. Stran 26.
Gasilski spor zaradi klobas.
"Vojna tajna" še ni zgodovina.
Bolna krava razburila Slovenijo.
Stran 9.
850 let Slovenskih Konjic z Zdravljico in
Zahvalno pesmijo. Stran 8.
Brez orgazma

Vsem bralcem čestitamo ob
dnevu upora in prvem maju
Odmevna razstava Oskarja Kogoja v Žalcu. Reportaža na strani 20.
NASLEDNJA ŠTEVILKA
NOVEGA TEDNIKA IZIDE 3. MAJA
NOVI TEDNIK
DOGODKI
T
Pred stavko v šolskih klopeh?
v torek za eno uro stavkali tiljakl - Jutri znana odločitev delavcev v vzgoji. Izobraže-
vanju In znanosti glede opozorilne stavke 7. maja
»Položaj poklicev v negos-
podarstvu je tako različno
vrednoten, spremembe sod-
niških in zdravniških plač so
v celoti porušile razmerje med
izobrazbeno primerljivimi po-
klici, nas pa potisnile v polo-
žaj, ko se kratko malo mora-
mo postaviti v bran razvred-
notenju pedagoškega poklica
in dela drugih zaposlenih v
teh treh dejavnostih,« je v po-
budi za opozorilno stavko slo-
venskih delavcev v vzgoji, izo-
braževanju in znanosti med
drugim zapisal glavni tajnik
SVIZ Branimir Štrukelj.
V Sindikatu delavcev vzgo-
je, izobraževanja in znanosti, ki
je najmočnejši sindikat negos-
podarskih dejavnosti v državi,
saj združuje okoli 30 tisoč de-
lavcev v teh treh dejavnostih, so
se odločili, da do konca tedna
preverjajo voljo vseh zaposle-
nih v teh dejavnosti glede na-
povedane opozorilne stavke. Če
se bodo do petka, 26. aprila, za
opozorilno stavko odločili v več
kot polovici javnih zavodov
vzgoje, izobraževanja in znano-
sti v Sloveniji, bodo 7. aprila
šolske klopi samevale. V sindi-
katu že zdaj pojasnjujejo, da bo
v vrtcih tudi v primeru opozo-
rilne stavke za varstvo najmlaj-
ših poskrbljeno, pedagoškega
programa po skupinah pa ne bo-
do izvajali. Pouka v primeru
stavke ne bo v osnovnih, sred-
njih in glasbenih šolah, vnaprej
pa so se stavki odrekli zaposle-
ni v zavodih, ki usposabljajo
otroke s posebnimi potrebami.
Stavka za vse
SVIZ je k opozorilni stavki
pozval vse zaposlene v vzgoji,
izobraževanju in znanosti, torej
tudi delavce v tistih zavodih,
kjer zaposleni niso večinsko
vključeni v njihov sindikat. Os-
nova za morebitno opozorilno
stavko paje žalostno dejstvo, da
je učiteljski in pedagoški poklic
v celoti v vse slabšem položa-
ju. Tako v sindikatu opozarja-
jo, daje plača učitelja začetni-
ka z visoko izobrazbo nižja od
povprečne slovenske plače, da
je najvišja možna plača profe-
sorice oziroma profesorja v pre-
duniverzitetnem izobraževanju
nižja od začetne sodniške pla-
če, rektor univerze paje za svo-
je delo manj plačan kot višji
sodnik.
Sindikat delavcev v vzgoji,
izobraževanju in znanosti pozi-
va vlado k takojšnjim pogaja-
njem o spremembah njihove ko-
lektivne pogodbe, zahteva pa tu-
di, da v državnem zboru nemu-
doma sprejmejo spremembe za-
kona o razmerjih plač in se pe-
dagoškim delavcem omogoči
napredovanje v višje plačilne
razrede, ne zgolj v nazive. V
omenjenem zakonu pa naj bi us-
trezno popravili tudi količnike
zaposlenih na obeh univerzah.
Odločitev glede opozorilne
stavke v torek, 7. maja, bo zna-
na v petek popoldne, ko bodo v
SVIZ zbrali odločitve posamez-
nih zavodov. O razmerah na
obeh univerzah ter položaju ra-
ziskovalcev, ki prav tako opo-
zarjajo na potrebne spremembe,
bo več znanega po SVIZ-ovi
sindikalni konferenci razisko-
valcev.
Kdaj obsežnejša
stavka?
v Cankarjevem domu se bo
21. maja zbralo okoli 250 zaup-
nikov SVIZ iz vse Slovenije, ki
se bodo na javnem zborovanju
odločili, ali bodo - v primeru,
da njihovim zahtevam vlada ne
bo prisluhnila - ob koncu tega
ali v začetku prihodnjega šol-
skega leta pripravili obsežnejšo
stavko. Že zdaj pa je jasno, da
bo to nekakšna »gibajoča se
stavka«, saj bi na določen dan
stavkala le posamezna območ-
ja. V SVIZ poudarjajo, da si ne
želijo stavke po vzoru zdravniš-
ke."
V opozorilo, ker niso bile upo-
števane dijaške zahteve glede
maturitetnih pogojev, so se
slovenski srednješolci v torek
odločili za kratko stavko. Ta-
koimenovan podaljšan od-
mor, ki so ga izvedli med 10.
in 11. uro, so pripravili tudi
učenci I. gimnazije v Celju (na
sliki), kjer se letos šola kar 860
bodočih maturantov. Letoš-
nja generacija maturantov, ki
vztraja, da bi pri opravljanju
maturitetnega preizkusa iz
znanja matematike lahko
uporabljala dodaten list s for-
mulami, pa na tej šoli šteje 195
učencev.
Njihove zahteve po ureditvi
položaja niso uperjene zoper ti-
ste, s katerimi in za katere dela-
jo - torej učence, dijake in štu-
dente, zato si bolj kot stavke že-
lijo odprtega dialoga z vlado. Iz
pedagoških krogov pa je bilo
neuradno že slišati, da se njiho-
vih upravičenih zahtev zaveda
tudi resorni minister dr. Slav-
ko Gaber, saj naj bi šolnike po-
zval, naj v primeru odločitve za
stavko, le-to napovejo konec
šolskega leta, izvedejo pa šele
v začetku prihodnjega šolskega
leta. Tako šolsko delo v najbolj
občutljivem času (zaključevanje
ocen, vpisi v srednje šole in na
fakultete ter obveznosti učencev
v zvezi s tem) ne bi bilo mote-
no, čas za pogajanja pa bi se po-
daljšal preko poletja.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Solčevani na volišča
v nedeljo, 28. aprila bodo odprli volišča v Solčavi, kjer
za 7-članski svet krajevne skupnosti kandidira 13 kandi-
datov.
Kot je znano, si Solčava še vedno prizadeva za status sa-
mostojne občine, vendar trenutno še sodi v občino Luče. Ker
so krajani občinske volitve bojkotirali, v občinskem svet Sol-
čevani nimajo predstavnikov.
Ker paje KS Solčava potekel status pravne osebe, so po-
trebne volitve novih organov.	US
Srečanje Cindi
Prejšnji petek je bil v okvi-
ru projekta Cindi v vrtcu Ani-
ce Černejeve v Celju 1. med-
narodno srečanje o krepitvi in
promociji zdravja v otroških
vrtcih.
»Namen srečanjaje bil pred-
staviti tuje programe promocije
zdravja v vrtcih, izmenjava iz-
kušenj, ustanovitev mednarod-
ne mreže »zdravih vrtcev« ter
utrditev mednarodnega sodelo-
vanja med vrtci, ki sodelujejo v
tem projektu,« je povedala rav-
nateljica vrtca Anice Černejeve,
Ana Četkovič Vodovnik, kije
vodja delovne skupine za med-
narodno sodelovanje v projek-
tu Cindi. Kot gostje so na sre-
čanju, katerega glavni del je po-
tekal v Hermanovem brlogu (v
celjskem Muzeju novejše zgo-
dovine), sodelovali predstavni-
ki Madžarske, Češke in Slovaš-
ke, ki so podrobneje predstavi-
li, kako se v projekt zdravih vrt-
cev vključujejo vrtci v teh dr-
žavah. Gostje iz tujine so si v
enoti Sonce vrtca Anice Černe-
jeve ogledali tudi specifično
ureditev igralnice, srečanje pa
so s strokovnim posvetom na te-
mo zdrav vrtec zaključili v enoti
Mavrica. »Na srečanju smo ugo-
tovili, da moramo na podlagi
svojih izkušenj oblikovati bolj
konkretne kriterije v zvezi s tem,
kaj zdrav vrtec sploh je,« je po-
vedalaAna Četkovič Vodovnik,
»saj so ravni zdravega vrtca za-
radi raznih zunanjih okoliščin,
ki na to vplivajo, lahko različ-
ne. V prihodnjem letu naj bi
vsak vrtec, ki sodeluje v projek-
tu, izdelal svoj program, v ka-
terem bo natančno opredeljeno,
kaj sodelovanje v mreži zdravih
vrtcev (v projekt je vključenih
že petintrideset slovenskih vrt-
cev) sploh pomeni. Predvsem
pa se moramo zavedati, da ce-
lotna dejavnost vodi k istemu ci-
lju - naš cilj paje otrok, ki mora
v procesu razvijanja odnosa do
lastnega zdravja sodelovati tu-
di kot subjekt,« je povedala Čet-
kovičeva.
NINA M. SEDLAR
Šentjurske koncesije
Park nogometašem, tržnico Dobrini
šentjurski občinski svet je
v ponedeljek podelil petletno
koncesijo za upravljanje do-
mačega športnega jjarka No-
gometnemu klubu Šentjur. To
so storili po dolgotrajni raz-
pravi, saj so imeli nekateri
svetniki pomisleke kako je s
pravicami drugih športnih
društev, pa tudi ali imajo no-
gometaši za potrebne naložbe
dovolj denarja.
Gre za dolgotrajni problem
razmerij ter vodenja v športnem
parku, ki je nastal z razmahom
šentjurskega športa. Zato se je
že bivša občinska skupščina de-
cembra 1994 odločila za razpis
koncesije za njegovo upravlja-
nje. Z odzivom niso bili zado-
voljni, zato so razpis maja lani
ponovili. Prejeli so še nekaj po-
nudb, ponudniki pa naj bi po-
trebnih pogojev ne izpolnjeva-
li. Občina je različne interese re-
ševala z dogovori med športni-
mi društvi. V začetku marca le-
tos so vsa športna društva pod-
pisala dogovor o medsebojnem
sodelovanju pri uporabi parka.
manjkal je le podpis Nogomet-
nega kluba Šentjur (Atletski
klub Trgohlad je podpisal nak-
nadno). V ponedeljek so se mo-
rali v občinskem svetu odločiti
med koncesijo ali upravljanjem.
Tako je z večino svetniških gla-
sov prišlo do omenjene podeli-
tve koncesije nogometašem.
Svetniki pa so se odločali še
o eni koncesiji, o upravljanju
občinskega dela v tržnici. Sled^
njo je predlani za deset let pri-
dobila domača komunala, ki pa
pri oživitvi ni bila uspešna. Za-
to je pridobila najemnika, trgov-
sko podjetje Dobrina. Svetniki
so se v ponedeljek odločili o no-
vem razpisu koncesije, do takrat
pa bo tržnico upravljala Dobri-
na.	BRANE JERANKO
V Šentjurju so dobili novega
podpredsednika občinskega
sveta. Po odstopu Cveta Er-
javca (ZL) so izvolili Rudija
Mestinška (SDS), svetnika iz
Slivnice.
Šentjurska občina bo z soglas-
jem občinskega sveta najela
kredit, za katerega je kandi-
dirala na državnem razpisu
ekološko razvojnega sklada.
Kredit je za čas petnajstih let,
Šentjurčani pa so dobili 17,4
milijona tolarjev za vodovod
med Hrastjem in Šentjurjem
ter 3,5 milijona za rastlinsko
čistilno napravo na Planini.
Bolj in manj živahno
Preteklo nedeljo so se na volišča podali krajani v obči-
nah Zreče in Slovenske Konjice, ki so volili predstavnike
v svete krajevnih skupnosti.
V	6 krajevnih skupnostih v občini Zreče so na splošno
beležili precej dobro volilno udeležbo. Največ volilnih upra-
vičencev je svoje glasove oddalo na voliščih v KS Gorenje
(81,08 odstotka), najmanj pa v KS Stranice (53,8 odstotka
volilnih upravičencev).
V	16 konjiških krajevnih skupnostih so volivci izvolili 100
predstavnikov, na celotnem področju občine Slovenske Ko-
njice paje bila volilna udeležba nekaj več kot 56-odstotna.
Največ volilnih upravičencev je na volitve prišlo v KS Do-
brava-Gabrovlje, kar 78,7 odstotka, najmanj volivcev paje
svoje glasove oddalo v KS Slovenske Konjice, kjer je bila
udeležba 45,8-odstotna.	B.Z.
O žaisifiii smeteii še danes
Celjski svetniki so v torek
razpravljali o tem, ali naj da-
jo soglasje za odlaganje od-
padkov z območja žalske ob-
čine na komunalno odlagališ-
če v Bukovžiaku. Čeprav di-
rektnega »ne« ni bilo slišati,
so glasovanje preložili na da-
našnje nadaljevanje seje, saj
so zahtevali na vpogled bese-
dili pogodb med celjsko in žal-
sko občino o skupnem ravna-
nju s komunalnimi odpadki in
zaščiti oziroma varovanju pit-
ne vode ter podtalnice.
Javno podjetje Javne napra-
ve odvaža komunalne odpadke
na odlagališče v Bukovžiaku iz
območja šentjurske, vojniške.
štorske in celjske občine, zdaj
pa naj bi se tem štirim pridruži-
la še žalska občina. V Celju so
že v letu 1993 sprejeli Strategi-
jo ravnanja z odpadki na svo-
jem območju, temeljni namen te
strategije paje bil zagotoviti us-
trezno veliko območje, primer-
nejši način zbiranja in obdela-
ve komunalnih odpadkov ter sa-
nacijo in rekultivacijo obstoje-
čega komunalnega odlagališča,
v kar sodi tudi izgradnja nove-
ga centra za ravnanje z odpadki
na območju Bukovžlaka.
V to strategijo so se vključili
tudi Žalčani, o obveznostih
obeh občin - na področju rav-
nanja s komunalnimi odpadki in
zaščiti pitne vode in podtalnice
- smo obširneje poročali že v
prejšnji številki. Celjski svetni-
ki so, preden bi dali dokončno
soglasje k podpisani medobčin-
ski pogodbi, zahtevali na vpo-
gled besedilo pogodb, še enkrat
pa so opozorili na problemati-
ko naselja Teharje in dodatno
obremenitev okolja v tem pre-
delu občine. Župan Mestne ob-
čine Celje Jože Zimšek je na
zahteve Teharčanov odgovoril s
pojasnilom, da bo priložnost za
obširnejši pogovor sredi maja,
ko bo sklicana javna razprava o
razvojnih perspektivah kraja.
IS
Dodatna zaščita
LJUBLJANA, 23. apr|.^
la (Delo) - Slovenija je že
pred leti poostrila nadzor
nad uy)zom živali, mesa in
mesnin izdelkov iz Velike
Britanije in v zadnjem, času
tudi iz drugih držav, kjer se
je »bolezen norih krav« že
pojavila. Predvidoma še ta
teden naj bi vlada sprejela
tudi uredbo o popolni pre-
povedi uvoza mesno-kostne
moke in njeni uporabi v pre-*
hrani prežvekovalcev. '
Epilog po dolgi
razpravi
LJUBLJANA, 23. apri-
la (Republika) - Poslanci
državnega zbora so v nada-
ljevanju 38. seje v prvi
obravnavi sprejeli predlogi
zakona o lastninskih in dru-.
gih stvarnih pravicah, ki je
predvsem zaradi določb t)
lastninskih pravicah tujcev
povzročil dolgo in polemič-'
no razpravo. DZ je vladi na-'
ložil, naj za drugo branje
predloži še nekatere zakon-
ske predloge o posebni zaš-
čiti oziroma omejitvah in
pogojih pridobivanja last-
ninske pravice na posamez-
nih območjih, ki jih je treba
zavarovati.
Solčava bo občina
LJUBLJANA, 23. apri-'
la (Delo) - Poslanci so v dru-'
gi obravnavi sprejeli predlog
zakona o postopku za usta-
novitev občin in za dolocf/-
tev njihovih območij. Tabo
nadomestil sedanji zakon o
referendumu za ustanovitev:
občin. Vlada je prejela 29,
predlogov za ustanovitev,
novih občin, v skladu z za-,
konom pa jih je mogoče us-
tanoviti deset, od tega dve
kot izjemi, to sta Jezersko in
Solčava.
Zapora dolga
skora|18ur
TIŠINA, 23. april (Delo)
- Ker prebivalci prekmur-
skih vasi Petanjci, Tišina in
Tropovci niso bili v celoti
zadovoljni s predlogom mi-
nistra za promet in zveze o
načinu, predvsem pa o rokih
sanacije magistralke Mari-
bor-Lendava v svoji občini,
so za skoraj 18 ur zaprli ce-
sto. Gre za eno najpromet-
nejših cest v državi, ki jo
vsak dan prevozi od petsto
do sedemsto tovornjakov v
mednarodnem prometu. Po
dogovoru z ministrom za
promet Igorjem Umkom so
zaporo umaknili.
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B.Poklič.
Urednica Petice: Tatjana Cvim
llredništvo: MaijelaAgrež, Iren3
Baša, Janja Intihar, Brane JeraiikO'
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Uršk^
Selišnik, Ivana Stamejčič, Željk"
Zule. Tehnični urednik: Franj"
Bogadi, pomočnika: Robert Koj'
terer, Igor Sarlah. Oblikovanj''
Minja Bajagič. Tajnica uredniS'
tva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Novi tednik^
Prešernova 19, Celje. Telefon
(063) 442-500, fax 441 -032. ^
Št. 17. . 25. april 1996
3
DOGODKI
NOVITEDNIK
S posojili do čislega okolja
Iglo letni občinski proračun	___
§ pomočjo posojil in fi-
iijti^n^ podpore države bo-
j^v Radečah še letos začeli
^gditi čistilno napravo, za
^jiero so že leta 1984 pričeli
^gditi kanalizacijo, vendar
gradnjo zaradi del na hi-
ji-oelektrarni Vrhovo zau-
j,gvili. Če bo občini uspelo
jjgotoviti vsa potrebna
jredstva tako kot načrtuje,
ho naprava začela obratovati
, začetku leta 1998.
Čistilna naprava bo stala
pasproti Ingradove betonarne
pa levem bregu Save, vrednost
jglotne naložbe pa znaša 288
piilijonov tolarjev, kar je več
|;ot trenutno znaša enoletni
proračun občine Radeče.
Gradnjo so zato razdelili na
(jve fazi. Najprej bodo od pr-
vega črpališča, ki so ga za čr-
panje meteorne vode že pred
leti zgradile Savske elektrarne,
položili cevovod do drugega
jrpališča, nato pa bodo posta-
vili še tlačni cevovod do same
fistilne naprave, ki bodo zgra-
dili v drugi fazi. Za prvo fazo
izgradnje potrebujejo v Rade-
čah ] 12 milijonov tolarjev, ki
pa jih občina še zdaleč ne mo-
re zagotoviti iz lastnih sred-
stev, zato bo denar poskušala
pridobiti s posojili in z nepo-
vratnimi republiškimi sredstvi.
Pri ekološkem razvojnem skla-
du so jim kot enim redkih že
odobrili 22,5 milijona tolarjev
posojila (prosili so za 40 mili-
jonov), pri ministrstvu za oko-
.Ije in prostor, kjer so v okviru
komunalnih investicij prosili
za 56 milijonov tolarjev nepo-
vratnih sredstev, pa so jim od-
govorili, da bodo denar najver-
jetneje dobili, vendar šele v
drugi fazi delitve sredstev. O
sofinanciranju prve faze iz-
gradnje čistilne naprave se Ra-
dečani dogovarjajo tudi s Sav-
skimi elektrarnami - gre za 20
do 22 milijonov tolarjev - ven-
dar za sedaj dokončnega dogo-
vora še niso sprejeli.
Radečani torej z zagotavlja-
njem denarja za čistilno napra-
vo, ki bo ena prvih v celjski re-
giji in edina v celotni posav-
ski dolini, ne bi smeli imeti ve-
likih težav. Nekoliko težje bo
z vračanjem posojil, ki so jih v
občini zavarovali z osnovnimi
sredstvi komunalnega podjet-
ja. Posojila so sicer ugodna, s
šest odstotno obrestno mero in
z rokom vračila 15 let, vendar
v občini za sedaj še ne vedo.
na kakšen način bodo zagotav-
ljali denar za plačilo letnih
anuitet. Ministrstvo za okolje
so že zaprosili, naj jim v času
gradnje čistilne naprave vrne
denar, ki ga pri njih zbere s ko-
munalnimi taksami, preostala
sredstva pa naj bi zagotovili iz
drugih virov.
J. INTIHAR
Burno o turistični taifsi
Ibere Jo P o a četrtek, porabili pa bi Jo naj vsi?
Po zaključnem računu
proračuna občine Podčetrtek
so lani zabeležili blizu 224 mi-
lijonov tolarjev prihodkov,
blizu dva milijona tolarjev
presežka pa prenašajo v le-
lošnjega. Na seji v prejšnjem
lednu so svetniki sprejeli tu-
di osnutek letošnjega občin-
skega proračuna, s skupnimi
prihodki v višini 285 milijo-
/lov tolarjev.
V osnutku namenjajo največ
[za družbene dejavnosti, prib-
ližno 39 odstotkov proračuna,
vendar 3 odstotke manj kot la-
ni. Med razpravo je nekaj svet-
nikov menilo, daje za družbe-
ne dejavnosti vseeno preveč
denarja, premalo pa za cestno
iiomunalne naložbe. Pojavili
so se tudi očitki, da se v ob-
tinskem središču preveč inve-
stira (vrtec, lekarna ter pripra-
ve na gradnjo občinskega po-
slopja), drugod pa spet prema-
lo, pri čemer je bilo po drugi
strani slišati, da gre za nalož-
be širšega pomena. Tudi pred-
stavniki kmetovalcev so pripo-
minjali, da je zanje namenje-
nih premalo sredstev, župan
Marjan Drofenik pa trdi, daje
premalo tudi potrebnih virov.
Osnutek proračuna so sicer
sprejeli, pri sestavljanju pred-
loga pa naj bi čimbolj upošte-
vali številne pripombe.
Najživahnejša pa je bila raz-
prava v zvezi s sprejemanjem
predloga odloka o krajevni tu-
ristični taksi. Svetniki so na-
mreč z večino glasov sprejeli
odločitev, da bi 80 odstotkov
zbranega uporabili po vsej ob-
čini, tudi v bistriškem in pri-
stavškem koncu, le 20 odstot-
kov pa v najbolj turističnem
kraju, v Podčetrtku. V Podče-
trtku jo namreč tudi zberejo,
gre pa za približno 25 milijo-
nov tolarjev letno. Županje za-
radi svetniške odločitve izra-
zil nestrinjanje in napovedal
veto, zato bodo svetniki, po
vsej verjetnosti, morali obrav-
navati sporno odločitev še en-
krat. Sedanja svetniška odlo-
čitev naj bila namreč pravno
sporna, meni župan.
Brez posebnih težav so spre-
jeli predloge o delitvi premo-
ženja bivše šmarske občine - o
načinu delitve premoženja
med nove občine, o delitvi pre-
moženja nekdanjega Zavoda
za izvajanje spremljevalnih de-
javnosti in o delitveni bilanci
Vzgojno varstvenega zavoda.
Zadnja predloga so v občini
Podčetrtek sprejeli tako rekoč
pogojno, saj se čutijo prikraj-
šane, pri tem pa še računajo na
enega od štirih apartmajev na
morju.
- BRANEJERANKO
Zdravilišče je
treba prodati
Kulturno društvo Slavko
Avsenik iz Rimskih Toplic je
občinskemu svetu Laško po-
slal pismo, v katerem med
drugim piše, da s svojimi ak-
tivnostmi za oživitev zdravi-
lišča Rimske Toplice ne na-
merava odnehati, vendar se
boji, da je vse prijazne nači-
ne že izčrpalo.
Pismo so v vednost dobili tu-
di predsednik vlade dr. Janez
Drnovšek, minister za obram-
bo Jelko Kacin in laški župan
Peter Hrastelj. Predstavniki
društva ugotavljajo, da vsa nji-
hova dosedanja prizadevanja -
dve javni tribuni in javna peti-
cija najvišjemu državnemu
vodstvu s 1845 podpisi kraja-
nov - niso obrodila sadov in da
je končna rešitev celo dlje kot
je bilo pričakovati. Zdraviliš-
če še naprej propada in je po-
stalo prava gospodarska in tu-
ristična sramota Slovenije in
občine Laško. Na zadnji javni
tribuni, ki je bila pred dobrim
mesecem, je bilo rečeno, daje
reševanje slovitega zdravilišča
zastalo zaradi privatizacije do-
brih slovenskih podjetij, ki naj
bi bila tudi poglavitni razlog,
da je zanimanje za vlaganje v
zdravilišče nekoliko upadlo. V
društvu menijo, da razlog za
manjše zanimanja ni lastninje-
nje, ampak predvsem dejstvo,
daje zdravilišče last države in
da ga upravlja vojska. Zato
predlagajo, naj se občina Laš-
ko takoj prične dogovarjati z
republiško vlado o možnostih
za prodajo zdravilišča ali pa za
oddajo v najem za 99 let.
JI
Samoprispevek
še na teiitnici
v vojniški občini bodo do
državnozborskih volitev še
krepko tehtali, kako zastavi-
ti in ob morebitni pritrdilni
odločitvi občanov izvesti sa-
moprispevek. Na nedeljskem
svetovalnem referendumu so
namreč naklonjenost samo-
prispevku pokazali v Novi
Cerkvi, Vojniku in na Fran-
kolovem, na Dobrni pa bi do-
datno zbiranje denarja pod-
prlo le okoli 34 odstotkov lju-
di.
Sočasno s krajevnimi voli-
tvami so namreč v vojniški ob-
čini v nedeljo izvedli tudi sve-
tovalni referendum, s katerim
so ugotavljali voljo občanov za
morebiten razpis samoprispev-
ka. Krajevnih volitev za svete
štirih vojniških krajevnih
skupnosti seje na posameznih
voliščih udeležilo različno šte-
vilo občanov, volilna udelež-
ba pa se giblje med 34 in 78
odstotki. Na Dobrni so zabe-
ležili 52 odstotno, v Novi
Cerkvi 50,5 odstotno, na Fran-
kolovem 44 odstotno in v Voj-
niku 46,7 odstotno udeležbo.
Novi sveti KS Dobrna, Fran-
kolovo in Nova Cerkev bodo
šteli 7 članov, v vojniškem sve-
tu KS pa bo 9 članov. Novoi-
zvoljeni sveti se bodo prvič se-
stali že v prvi polovici maja,
ko bodo na prvih zasedanjih iz
svojih vrst izvolili tudi pred-
sednike.
Za svetovalni referendum o
samoprispevku, ki naj bi ga ob
morebitni pozitivni odločitvi
občanov razpisali sočasno z dr-
žavnozborskimi volitvami, so
v vojniški občini pripravili kra-
jevne in skupni občinski refe-
rendumski program. Za razpis
samoprispevka pa bi se v Voj-
niku odločili le, če bi se na pos-
vetovalnem referendumu za
dodatno zbiranje denarja odlo-
čilo več kot 40 odstotkov vo-
livcev. Po prvih rezultatih so
v Novi Cerkvi (40,8 odstotka),
Vojniku (44,4 odstotka) in
Frankolovem (49 odstotkov) to
mejo presegli, na Dobrni pa je
dodatno zbiranje denarja vna-
prej podprlo le 34 odstotkov
volivcev.
V vojniški občini zdaj pra-
vijo, da se bodo glede samo-
prispevka v občini še dogovar-
jali, posebej bodo iskali reši-
tve z novoizvoljenim svetom
KS Dobrna. V primeru, da Do-
brnčani ne bodo za samopris-
pevek, pa bodo sočasno z dr-
žavnozborskimi volitvami raz-
pisali le krajevne referendume
v Novi Cerkvi, Vojniku in na
Frankolovem. V tem primeru
seveda odpade skupen občin-
ski program, ki predvideva so-
financiranje gradnje doma
upokojencev in kabelsko raz-
delilnega sistema.
1. STAMEJČIČ
Slovenija In NATO
Slovenija je na sedežu Na-
ta v l^ruslju začela indivi-
dualni dialog s to vojaško
organizacijo kot prva izmed
držav, podpisnic Natovega
programa Parnerstvo za
mir. Slovenija je tudi ena pr-
vih držav, ki so Severnoat-
lantski zvezi predložile svo-
ja izhodišča za individualni
dialog. Ta je namenjen
obravnavi specifičnih vpra-
šanj in so ga zunanji mini-
stri 16 držav, članic Nata, de-
cembra lani ponudili podpi-
snicam Partnerstva za mir.
Kot osnovo za individualni
dialog Nato uporablja študi-
jo o širitvi. V njej je sicer za-
pisano, kako in zakaj bi se
Nato moral širiti v vzhodno
in srednjo Evropo, ni pa do-
ločeno, katere države in v
kakšnem obdobju naj bi po-
stale njegove članice. Zato je
Nato partnerske države po-
vabil k individualnem dialo-
gu, ki je druga faza širitve
Severnoatlantske zveze. Slo-
venija pa je tako ena izmed
12 držav z območja srednje
in vzhodne Evrope, ki so že
izrazile zanimanje za polno-
pravno članstvo v Natu. Za-
to naj bi v prihodnjih mese-
cih s temi državami potekali
pogovori o konkretnih vidi-
kih sodelovanja z Natom, o
finančnem bremenu njegove
širitve, o doktrinarnih vidi-
kih in harmonizaciji.
Prepoved Jedrskih
poskusov
v Moskvi je bil sestanek
voditeljev sedmih najboga-
tejših držav sveta, tako ime-
novane skupine G-7 (ZDA,
Japonska, Francija, Nemčija,
Velika Britanija, Italija in
Kanada), na srečanju pa sta
sodelovali tudi Rusija in
Ukrajina ter predstavniki
EU. Srečanje je imelo na
dnevnem redu eno samo toč-
no - jedrsko varnost. Pred-
sedniki so sprejeli kar štiri
zelo pomembne dokumente.
Eden izmed njih je izjava o
Ukrajini, s katerim se Ukra-
jina zavezuje, da bo do leta
2000 zaprla jedrsko elektrar-
no v Černobilu, v zameno pa
naj bi ji bogate države nudi-
le 3 milijarde dolarjev pomo-
či. Voditelji držav, ki so ze-
lo bogate z jedrskim orož-
jem, so tudi sprejeli izjavo o
podpisu sporazuma o po-
polni prepovedi jedrskih
poskusov. Do podpisa naj bi
prišlo najkasneje do konca
septembra. Med sprejete do-
kumente sodi tudi deklara-
cija o jedrski varnosti. Gre
predvsem za spoštovanje os-
novnih jedrskih načel, npr.
odlaganje odpadkov. Rusija
naj bi še letos podpisala lon-
donsko konvencijo o prene-
hanju odlaganja jedrskih od-
padkov v morje in obenem
ratificirala dunajsko konven-
cijo o jedrski varnosti. Četr-
ti sprejeti dokument pa je
program boja proti neza-
konitemu trgovanju z jedr-
skim materialom. Tu gre
predvsem za problem vzhod-
ne Evrope, kjer je zabeleže-
nih največ primerov tihotap-
ljenja plutonija in drugih ne-
varnih jedrskih snovi.
Izrael Je šel
predaleč
s temi besedami po svetu
ocenjujejo zadnje izraelske
akcije na jugu Libanona.
Najbolj krvav napad po vno-
vičnem izbruhu sovražnosti
med Izraelom in I.ibano-
nom se je ta teden zgodil v
vasici Kana na jugu Libano-
na. Izrael je namreč z vso
močjo napadel oporišče
Združenih narodov, kamor
se je zateklo okoli 500 be-
guncev. V napadu je bilo
ubitih več kot 100 ljudi, v
glavnem žensk in otrok.
Izrael seje v svetu sicer že-
lel oprati krivde z besedami,
da so oporišče ZN zadeli po-
motoma, vendar ga je svet
spregledal. Prve izraelske
napade je sicer še bilo mo-
goče označiti za samoobram-
bo, iz bliskovite kaznovalne
akcije iz. I lezbolahove napa-
de pa je nastal vojni pohod
na jug Libanona. Tuji medi-
ji so si enotni: s krvavimi na-
padi na civiliste je Izrael iz-
gubil pravico, da v takšni ob-
liki nastopi proti Hezbolahu.
Izraelci so zato šli predaleč.
Ne bi namreč smel v beg pri-
siliti množice beguncev in
jih kasneje še napasti, pred-
vsem pa ne bi smeli kazno-
vati vso državo, ker so si na
njenem jugu nekateri skraj-
neži zgradili teroristična
oporišča. Če se Izrael ne bo
začel pogajati, bo edini kri-
vec v tem krvavem sporu.
Napad v Kairu
v Kairu se je pred hote-
lom Evropa zgodil pravi po-
kol, ko so štirje maskirani
moški z avtomatskim orož-
jem začeli streljati na skupi-
no grških turistov, kije iz ho-
tela prihajala proti avtobusu.
V napadu je bilo ubitih 18
ljudi, več kot 10 pa je bilo
ranjenih. Po besedah očivid-
cev so napadalci vzklikali
Bog je velik in so bili izred-
no nasilni, saj so po vsesplo-
šnem streljanju hladnokrvno
ubili vse žrtve, ki so se še
premikale. Odgovornost za
napad je prevzela skrajna
egiptovska organizacija
Džama al Islamija, kije si-
cer v Egiptu izvedla že več
napadov na tujce, vendar je
bil zadnji doslej najbolj kr-
vav. Organizacija je izredno
fundamentalistična in je z
napadi na turiste v prejšnjih
letih precej škodila državi.
Poznavalci menijo, daje na-
pad povezan z izraelskimi
akcijami na jugu Libanona,
saj so teroristi grške turiste
verjetno zamenjali z izrael-
skimi, ki so redni gostje ho-
tela Evropa.
Italijani volili
parlament
v Italiji so bile parlamen-
tarne volitve, na katerih je
skoraj 50 milijonov volilnih
upravičencev volilo 630 po-
slancev v poslansko zborni-
co ter 315 senatorjev, ki bo-
do državo vodili v novem
petletnem mandatu. Čeprav
sta bila oba bloka - levosre-
dinska koajicijaOljka in de-
snosredinski blok Kartel -
pred volitvami izenačena, so
volilci več glasov zaupali le-
vi koaliciji, ki bo zdaj zadol-
žena za sestavo 55. povojne
italijanske vlade. Ugibanj o
novem mandatarju je zaen-
krat še precej. To bi lahko
postal eden izmed treh po-
membnih mož, katerih stran-
ke tvorijo Oljko - ali sedanji
premier Dini, ki vodi Stran-
ko italijanske obnove ali
vodja celotne koalicije Pro-
di ali pa celo tretji vpliven
mož v koaliciji, vodja Demo-
kratične stranke levice
D'Alema. Zanj celo nasprot-
niki iz Pola svoboščin meni-
jo, da je pravi vodja Oljke,
velja pa za ostrega in cinič-
nega vodjo, ki mu je uspelo,
daje svojo stranko povzdig-
nil v najmočnejšo v državi.
DAMJAN KOŠEC, POPtv
Št. 17. . 25. april 1996
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
4
Eterna mora
Imeti prihodnost
»Usodne odločitve, poveza-
ne s prihodnostjo Ema Eter-
ne, se sprejemajo prav v teh
dneh, zato je težko povedati
karkoli drugega kot to, da v
Celju verjamemo v možnosti
za obstoj podjetja,« je prepri-
čan podžupan Mestne občine
Celje ing. Dušan Burnik.
V Celju se zavzemajo za
skupno iskanje rešitev s Skla-
dom RS za razvoj, ki ima za pri-
hodnost podjetja odločilno vlo-
go. »Prepričani smo, da je za
podjetje - kolikor vem, dve tret-
jini proizvodnje izvozi - prihod-
nost, kakšna pa bo, bomo vide-
li v prihodnjih dneh. Sam sem
za tvorno sodelovanje vseh stra-
ni, vodilna vloga paje na skla-
du. Prepričan sem, da je skla-
dov direktor Valter Nemec ti-
sti, ki mora določiti pravila ob-
našanja, vsi ostali pa lahko le
pomagamo,« pravi podžupan
Burnik, ki še dodaja, da se bo-
do najpomembnejše odločitve v
zvezi z Emo Eterno sprejemale
te dni. Včeraj, v sredo, so bili
namreč v Celju pogovori, kijih
je vodil Valter Nemec, danes pa
je v Celju na delovnem obisku
tudi Eternin ameriški kupec, ki
je za letos odkupil približno po-
lovico celotne proizvodnje. IS
Delavke impulsa
na Zavodu
Približno 30 delavk zaseb-
nega podjetja Impulse je pred
dnevi končno lahko prešlo na
celjsko enoto Zavoda za za-
poslovanje. Po devetih mese-
cih brez plač bodo delavke
poslej dobivale vsaj nadome-
stilo. Delovne knjižice in
obrazce za prijavo so jim mo-
rali izročiti v prostorih ob-
močnega sindikata, saj pod-
jetje Impulse v Celju sploh
nima več svojih prostorov.
IB
V svet s lialfovostjo
Poslovna skupnostza vinogradništvo tn vinarstvo v Cetju za dvig kulture p t tj a vina
»Radi bi, da bi bila Slovenija v sve-
tovni vinski konkurenci prepoznavna
kot proizvajalka kakovostnih vin. Ob
tem pa se srečujemo s problemom, da nas
niti kot državo ne poznajo. Zato na sej-
mih in predstavitvah poslovne skupno-
sti v tujini tudi promoviramo Slovenijo
in to na lastnih plečih,« pravi dipl. ing.
agr. Janez Vrečer, direktor Poslovne
skupnosti za vinogradništvo in vinars-
tvo Slovenije, ki ima sedež v Celju.
»Iz jugoslovanskih časov, ko je Slove-
nija vse vino prodala na jug in ga izvozila
le 100 do 200 tisoč litrov letno, seje sedaj
ta količina povzpela na 3 do 5 milijonov
litrov letno. Izvoz se torej povečuje, dela-
mo pa na dolgoročni prepoznavnosti Slo-
venije kot dežele proizvajalke kakovostnih
in vrhunskih vin. Uvrščamo se lahko le v
ozek tržni krog, to je 5 do 10 odstotkov
vinskega tržišča v posamezni deželi, ker
nimamo poceni vin,« pravi Janez Vrečer.
Poslovna skupnost združuje 43 družbe-
nikov, to so vse večje kleti v Sloveniji, ne-
kaj večjih zasebnikov, vse kmetijske šole,
obe fakulteti -Biotehniška in Fakulteta za
agronomijo ter trije zavodi: Kmetijski in-
štitut Slovenije in Kmetijska zavoda v Ma-
riboru ter Novi Gorici. Ti tudi zagotavlja-
jo več kot 90 odstotkov denarja za delo po-
slovne skupnosti in le manjši delež pred-
stavljajo sredstva na osnovi različnih dr-
žavnih razpisov za promocijo Slovenije in
podobno.
Sejmi doma in v svetu
Za družbenike organizira poslovna skup-
nost promocije in predstavitve na sejmih.
Lani so nastopili na 20 sejmih, od tega jih
je bilo 13 v tujini, letos jih bo 16, od tega 9
v tujini. Po nekajletnih nastopih ugotav-
ljajo, na katerih sejmih se morajo pojav-
ljati, če želijo ostati opaženi in priznani v
svetovni pridelavi in ponudbi, kjer sicer
predstavljamo le marginalni delež. Pomem-
bna pa je tudi povratna informacija s teh
sejmov, katero vino bi posamezni trgi spre-
jeli in kje so še naše možnosti. Žal je kon-
kurenca vse hujša, ugotavljajo, pri tem pa
je vse pomembnejša vloga dežel novega
sveta.
Domača prizadevanja poslovne skupno-
sti pa so usmerjena v dvig kulture pitja vi-
na. Janez Vrečer ocenjuje, da akcija daje
ugodne rezultate in da se vinska kultura v
Sloveniji širi. Hkrati si prizadevajo ohra-
niti tržni delež vina v potrošnji vseh pijač,
saj ta žal stagnira. Ne sicer tako kot v dru-
gih vinorodnih predelih v svetu, vendar tu-
di pri nas prednjačijo pivo in težke žgane
pijače, ki se skrivajo v sokove. Količina
popitega alkohola se sicer ne zmanjšuje.
spreminja pa se vrsta potrošnje, ugotavlja-
jo v poslovni skupnosti.
Obnova vinogradov
Pomembno je tudi delovanje poslovne
skupnosti za zaščito interesov panoge. Po
besedah Janeza Vrečerja gre za dokaj us-
pešno lobiranje v parlamentu in vladnih us-
tanovah, da kakšen predpis zrušijo ali obr-
nejo sebi v prid. Zadnji primer je spremem-
ba prometnega davka, kjer so ubranili po-
zicije vinarjev, pa tudi sprememba prora-
čuna v korist obnove vinogradov.
Da so v svetu slovenski vinarji opaženi,
pove podatek o priznanjih z letošnjega
mednarodnega ocenjevanja vin v Mon-
trealu v Kanadi. Slovenija je osvojila na-
grado žirije, eno srebrno in osem bro-
nastih medalj.
Stanje vinogradov v Sloveniji namreč ni
zadovoljivo, saj je od okrog 30 tisoč hek-
tarov absolutnih vinogradniških leg z vi-
nogradi zasejanih le 61 odstotkov. Od teh
pa je skoraj 7 tisoč hektarov vinogradov
starih več kot 20 let. V zadnjih petih letih
obnova nikoli ni presegla 600 hektarov let-
no, medtem ko bi morali za enostavno re-
produkcijo letno obnoviti 867 hektarov.
Pred vstopom v EU bi morali obnoviti čim
večje površine vinojgradov, menijo v po-
slovni skupnosti, saj potem širitev verjet-
no ne bo mogoča. Razpis Ministrstva za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za le-
tošnjo obnovo sicer izboljšuje pogoje, za-
radi nerešenih denacionalizacijskih zahtev-
kov paje obnova vprašljiva na večini ob-
stoječih kompleksov.	T. CVIRN
Denar za zaposiovanje
prelco javniii razpisov
Ministrstvo za deto obljublja več denarja za nova
delovna mesta - Pomoč tudi v Radeče papir?
Ministrstvo za delo, družino in social-
ne zadeve ter Republiški zavod za zapo-
slovanje sta v novem programu aktivne
politike zaposlovanja večjo pozornost
namenila odpiranju novih delovnih
mest. Letos je za zaposlovanje predvi-
denih 10,367 milijarde tolarjev, kar je
sicer za 2 milijardi manj kot lani, ven-
dar naj bi bil nov program učinkovitej-
ši.
Po novem bo ministrstvo razdeljevalo
denar za zaposlovanje preko javnih razpi-
sov, doslej pa so denar razdeljevali na os-
novi pravilnika. V teh dneh naj bi izšli pr-
vi razpisi za dajanje poroštev, za posojila
za odpiranje novih in ohranjanje starih de-
lovnih mest ter za subvencioniranje teh po-
sojil. Obenem so pripravljena tudi merila
za razdeljevanje sredstev za zaposlovanje.
Prednosti bodo imele družbe z visokimi
stroški dela, z večjim neto izvozom in več-
jim številom delavcev, ki so zaposleni za
nedoločen čas. Razpisov bo več, predvi-
doma bodo objavljeni vsake tri mesece.
Ohranjanju delovnih mest je po novem
programu namenjeno nekaj manj kot mili-
jardo tolarjev, več pozornosti, oziroma v
številkah 650 milijonov tolarjev, naj bi v
prihodnje namenjali odpiranju novih de-
lovnih mest, za prekvalifikacije in dokva-
lifikacije delavcev paje predvidenih 870
milijonov tolarjev.
Za podjetja v največjih težavah je vlada
imenovala posebno delovno skupino, ki bo
pomagala pri pripravi ukrepov zaposlova-
nja v posameznih podjetjih. Ta podjetja naj
bi se sama prijavila na razpis, zaenkrat je
takšna oblika pomoči predvidena tudi za
podjetje na našem območju in sicer Rade-
če papir.	IB
Slalia dediščina
V Kmetijski zadrugi Polzela vrsta sanacijskih ukrepov,
novi direktor Alojz Forštner
Kmetijska zadruga z.o.o. Polzela je
ena od zadružnih enot, ki je nastala po
razpadu Savinjske zadruge. Sestavlja jo
125 kmetov, članov iz krajevnih skup-
nosti Polzela in Andraž in dve trgovin-
ski enoti. Dosedanji direktor Josip Tan-
ko je dal odpoved, novi direktor pa je
Alojz Forštner, ing. organizacije, doma
iz Celja. Poleg vsega drugega je prevzel
tudi 22 milijonov poslovne izgube, us-
tvarjene do konca leta 1995.
Kako ocenjujete »dediščino«, ki ste jo
prejeli?
»Naša kmetijska zadruga se ukvarja s
kmetijsko proizvodnjo, živinorejo in trgo-
vino. Od osamosvojitve dalje je zadruga
vseskozi poslovala negativno, do konca le-
ta 1995 pridelala za 22 milijonov poslov-
ne izgube, poleg tega pa je obremenjena
še z drugimi obveznostmi, ki izhajajo iz
kreditov, zalog, obresti itd.«
Kaj nameravate ukreniti?
»Glede na stanje je treba narediti marsi-
kaj. Na področju financ moramo takoj ob-
noviti vse kredite, ki trenutno zapadajo, ta-
ko pri Hranilno kreditni službi kot Hme-
zad banki, dnevno spremljati finančna gi-
banja, ločeno po dejavnostih, kar najbolj
racionalno usmerjati finančna sredstva, da
ne bi nastajale nove obresti, čimprej reali-
zirati sklepe upravnega odbora o odproda-
ji premičnin in nepremičnin, kijih zadru-
ga ne koristi ali ne uporablja m sredstva
od prodaje nameniti tja, kjer bodo najbolj-
še naložena. Na področju komerciale pa
moramo vzpostaviti najugodnejše dobav-
ne poti za trgovsko blago in repromaterial,
zmanjšati ali odpisati zapadle zamudne
obresti, podaljšati neto plačilne roke za tr-
govsko blago, poiskati dobavitelje, ki so
pripravljeni nuditi blagovne kredite, ki bi
se lahko prenašali na kupce, poskrbeti za
ustrezno reklamo, zainteresirati lastne čla-
ne - kmete za nakupe v naši trgovini, uve-
sti kartico KZ Polzela, uskladiti prodajo z
nabavo in z vsakim kmetom skleniti po-
godbeni odnos in omogočiti najugodnejšo
prodajo pridelkov.«
Kmetje kooperantje KZ Polzela so lani
pridelali 50 ton hmelja, 10 ton pšenice,
67 ton svežega zelja, 10 ton kumar, od-
dali so 1,4 milijona litrov mleka, 135 ton
puranov,332 ton piščancev, 105 ton mla-
de pitane govedi, v manjših količinah pa
še drugega klavnega goveda, prašičev in
odojkov. Vzgojili so tudi več tisoč sadik
kumar in feferonov ter ostalega.
Kaj pa organizacija poslovanja in ra-
cionalizacija?
»Sprejeti moramo takšno sistematizaci-
jo delovnih mest, ki bo maksimalno učin-
kovita in racionalna, ukiniti vsa pogodbe-
na dela, delavce v trgovini stimulirati gle-
de na realizacijo, zmanjšati vse vrste stroš-
kov, na katere lahko vplivamo sami, zago-
toviti maksimalno izrabo delovnega časa,
itd.«
Kako gledate na razvoj?
»Glede na to, da so člani naše zadruge
kmetje, ki se ukvarjajo z živinorejo, hme-
ljarstvom, mlekarstvom, perutninarstvom,
zelenjavarstvom in še čem, je potrebno naj-
prej ugotoviti, o kolikšnih količinah se lah-
ko pogovarjamo. Vsako področje je treba
razdelati in razvojni program uskladiti s tr-
žiščem. Potem je potrebno programe us-
kladiti srednjeročno in dolgoročno ter vsa-
kemu posamezniku zagotoviti možnost
ugodnega kreditiranja.
TONE TAVČAR
Novi direktor Kmetijske zadruge Polzela
Alojz Forštner.
Anton Vrhovnik, direktor
Glina o položaju podjetja in
odnosu občine Nazarje: »Glin
je potreben še enega pranja in čiš-
čenja. To mora narediti Sklad za
razvoj, če ne, je možen tudi ste-
čaj. Hčerinska podjetja posluje-
jo pozitivno, kakšnega posebne-
ga glavobola Skladu ne povzro-
čamo. Letos nas čaka še temelji-
to in strpno delo, takšen odnos
pa moramo imeti tudi do Sklada
kot kreditodajalca in lastnika. La-
ni so imeli delavci plače v okvi-
ru kolektivne pogodbe, zaposle-
nost seje v primerjavi pred štiri-
mi leti zmanjšala za polovico, na
700 zaposlenih. Podjetje bi se
normalno vrtelo naprej, če bo
Sklad odpisal 3-4 milijone mark
kredita, za preostanek pa dal bolj
jasne pogoje. Če odpisa ne bo, bo
stečaj. Vendar je to najslabša
možnost tudi za upnika, zato
upam, da bo Sklad popustil. Vsi
pravijo, da so se pripravljeni po-
govarjati. Če v letu 1992 ne bi
šli na Sklad za razvoj in če ne bi
bilo leto kasneje prisilne porav-
nave, bi verjetno Glin že bil v ste-
čaju. Do konca letošnjega leta je
obvezno tudi lastninjenje, saj je
proizvodnja zelo izčrpana in bo
nujna še ena finančna injekcija.
Nekdaj seje občina Mozirje ze-
lo aktivno vključevala v proble-
matiko Glina. Tudi letos bi bilo
dobrodošlo, če bi občina Nazar-
je nadaljevala s to tradicijo.«
Letos že dvanajst
tisoč noviii
telefonov
v Telekomu Slovenije
načrtujejo, da bodo letos v
promet vključili več kot 50
tisoč novih telefonov. V pr-
vih treh mesecih je bilo
vključenih 12 tisoč novih
telefonskih priključkov,
kar je za 5 odstotkov več,
kot so načrtovali za to ob-
dobje. Glede na številne
poškodbe na telekomuni-
kacijskem omrežju, ki so
jih povzročile obilne snež-
ne padavine na začetku le-
ta in potrebno odpravljanje
napak, v Telekomu to oce-
njujejo kot izjemen uspeh.
Konec marca je bilo v Slo-
veniji že 627 tisoč telefon-
skih naročnikov oziroma
31,3 na 100 prebivalcev.
Največ novih telefonskih
naročnikov je bilo v tem
obdobju na območju
omrežne skupine 061 in si-
cer 3.758, v naši omrežni
skupini 063 pa 1.603.
Osemnajst
paiietov v
infondove sidade
Na zadnji dražbi Sklada
za razvoj so pooblaščene
investicijske družbe KBM
Infond kupile osemnajst
paketov delnic štirinajstih
podjetij v vrednosti približ-
no milijardo 600 tisoč to-
larjev. Povprečna nakupna
cena kupljenih paketov je
bila odstotek pod izklicno
ceno - 6 paketov so kup\V\
po ceni, nižji od izklicne,
dva pa po višji. Infondovi
skladi Infond Stolp, Infond
Center, Infond Zlat in In-
fond Areh so poleg ostalih
kupili tudi pakete delnic
podjetij s celjskega območ-
ja in sicer velenjskega M
cluba ter Obutve Celje.
Začeii graditi
daijnovod
Elektro Slovenije je za-
čel z deli pri gradnji dvosi-
stemskega 110 kV dajno-
voda Maribor-Slovenska
Bistrica-Slovenske Konjice
v dolžini 36 kilometrov. Z
letošnjim največjim tovrst-
nim projektom, ki bo stal
približno 2 milijardi tolar-
jev, bodo zamenjali obsto-
ječi popolnoma dotrajan in
preko 70 let star daljnovod.
Odoiireni
programi
Agencije
Agencija Republike Slo-
venije za prestrukturiranje
in privatizacijo je doslej
odobrila 1076 programov
lastninskega preoblikova-
nja. V zadnjem mesecu so
lastninske programe odo-
brili naslednjim podjetjem
s celjskega območja: Kovi-
nar Vitanje, veterinarskim
postajam v Mozirju, Šošta-
nju, Laškem, Slovenskih
Konjicah, Celju in Šentjur-
ju ter Vulkanizaciji Celje^
Drugo soglasjeAgencije pa
so dobili v celjskem Etolu-
Avto Celje, Bohor žaga in
furnirnica Šentjur, Dolina
Velenje, TP Moda Celje ter
Igea Nazarje.
Št. 17. . 25. april 1996
(5
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Ničesar nam ni
treba podariti
ur. Franc ŽeraIn Iz velenjskega rutin Ika o takšnem In
drugačnem poštenju
Hudnik lignita v Velenju je še vedno eden
i^j stebrov življenja Šaleške doline, hkrati pa
tudi eden izmed stebrov slovenskega elek-
ji-ogospodarstva. Vendar pa se v premogovni-
nenehno ubadajo s finančnimi težavami, za
|(iitere pa so prepričani, da niso sami krivi. Po
Ijnski izgubi 566 milijonov tolarjev se jim le-
(gs obeta precej višja izguba.
»O finančnem planu za letos so pretekli teden
razpravljali člani upravnega odbora, ki so ugo-
ijvljali, da bo prihajalo do zelo velikega razkora-
l^ained prihodki in odhodki. Prihodki so namreč
regulirani na osnovi tako imenovanih strokovnih
osnov za sklepanje kupoprodajnih pogodb, ki so
jih izdelali v Ministrstvu za gospodarske dejav-
nosti. V teh osnovah je predvidena cena premoga
v višini 5,68 mark za gigajoul, s tem daje tečaj
marke fiksiran za celo letošnje leto na višino 84,9
tolarjev,« je glavne težave označil v..d. direktorja
Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin.
Torej ostaja tečaj marke na ravni lanskega
oktobra. Kaj to konkretno pomeni za velenj-
ski rudnik?
' Tako postavljena izhodišča bodo povzroči la iz-
■gubo podjetja v višini 3,7 milijarde tolarjev, kar
predstavlja zelo velike probleme. Na eni strani so
ikvidnostni problemi, hkrati pa bo to vplivalo na
znižanje doseženega nivoja varstva pri delu in in-
vestiranja v opremo. Posredno se zmanjšuje tudi
Itapital podjetja, saj bo treba to izgubo sanirati.
Seveda smo Ministrstvo za gospodarske dejavno-
sti opozorili na vse te posledice, vendar ni nekega
uspešnega efekta.
Celoten sistem elektrogospo-
darstva in premogovništva je v
zelo hudem finančnem krču, kar
izhaja iz zaostajanja cene elek-
trične energije za inflacijo in
drugimi cenovnimi trendi. Tudi
lanska izguba izhaja iz zamrz-
'R:\ene cene premoga na tečaju
nurke 81,6 tolarjev.
I
Vlada ravna
nepošteno
Kljub temu ste potrdili fl-
nančni plan za letos?
Upravni odbor je sprejel fi-
nančni plan, ki smo ga v podjet-
ju izdelali lani decembra. Ta
plan vključuje tekoče obračuna-
vanje cene premoga v markah in
omogoča tudi neko normalno
poslovanje podjetja s predvide-
no višino amortizacije in neko
fastjo mase osebnih dohodkov.
Skratka, prihodkovna in odhod-
l^ovna stran sta veliko bolj urav-
noteženi.
Torej boste v bistvu začeli
delati po svoje?
Niti ne, ker bodo težave v \sa-
^em primeru enake. V osnovah
'"planu, kot jih predlaga vods-
podjetja, je neka vizija, ki bi
JO v firmi želeli speljati. Težko
Js delavcem napovedovati zgolj
'^gubo. Če to želi, mora vlada
postaviti vodstvo, ki bo ljudem
znalo razložiti takšno politiko in
JO tudi speljati. Likvidnostno bo-
''o problemi, pa če delamo po
'nem ali drugem planu, saj de-
narja ni kje vzeti.
. ^seh teh težavah se o ve-
'®"jskem premogovniku sliši-
jo samo dobra mnenja, ki pa
vam ne pomagajo dosti?
Prepričani smo, da je premo-
govnik dobra firma. To nam
priznavajo domači in tuji eko-
nomski in tehnični strokovnja-
ki. Zelo veliko dela smo vložili
v rast podjetja, produktivnosti,
stopnje varnosti zaposlenih...
Dosegli smo dovolj nizko ceno
premoga, ki je celo nižja od ce-
ne uvoženega premoga. Zato je
nepošteno, da na osnovi admi-
nistrativnih ukrepov vlada, kije
končno lastnik rudnika, bistve-
no slabša vse parametre. Nepo-
šteno je predvsem za tiste, ki bo-
do prišli za nami. Predvideva se
namreč, da bo premogovnik ži-
vel še dolga leta, torej se bo tu
zaposlilo še precej ljudi, zato ni-
mamo pravice zapraviti neke do-
volj dobre prihodnosti. Osebno
mislim, da bi se morala sloven-
ska država, ki ima tako zelo
majhne zaloge lastnih surovin,
do tega naravnega bogastva ob-
našati bolj zaščitniško.
Plačilo za pošteno
delo
Pretekli teden ste v Velenju
gostili tudi ministra za znanost
in tehnologijo dr. Andreja
Umka...
Ministru smo predstavili raz-
vojne programe, ki jih imamo
skupno s termoelektrarno in Eri-
com. Gre predvsem za ekologi-
jo, sanacijo proizvodnega proce-
sa in ustvarjanje novih delovnih
mest v dolini. Seveda smo pro-
sili tudi za pomoč pri realizaciji
teh programov. Minister je oce-
nil, da so izrazito vidni rezultati
dela in da so tudi novi programi
zastavljeni tako, da lahko priča-
kujemo dobre učinke. Ob tem
nam je tudi obljubil pomoč. Si-
cer smo že davno nehali živeti
od različnih obljub, saj se zave-
damo, da se moramo sami pre-
tolči. Že vrsto let delamo na ra-
cionalizaciji poslovanja. Želimo
le, da bi bila energija pošteno
plačana - ne preplačana, ne sub-
vencionirana, nič nočemo podar-
jenega. Toda za tisto, kar nare-
dimo, hočemo plačilo, ki ga na-
rekujejo ekonomske in tržne za-
konitosti. Predvsem želimo tr-
den odnos, korektnega partner-
ja, ne glede na lastnika si želi-
mo korektne pogovore o proble-
mu.
Kako pa je z lastninjenjem
premogovnika v tem trenut-
ku?
Smo v fazi pridobivanja prve-
ga soglasja, s tem daje tudi v tej
fazi še precej problemov. Vča-
sih se tudi sprašujemo, če bi
vztrajali na odločitvi delavske-
ga sveta, da bi delavci sami last-
ninili del premoženja. Država se
z dovolj mačehovsko cenovno
politiko vmešava tako, da us-
tvarja izgube. Vodstvo podjetja
ob takšnih državnih izhodiščih
ne more vplivati na usmeritev
osnovnih strateških ciljev pod-
jetja, na osnovi katerih so lju(^e
v hrambo vlagali certifikate. Če
se odnos države ne bo spreme-
nil, bo smiselno predlagati Mi-
nistrstvu za gospodarske dejav-
nosti, naj premogovnik lastnini
v celoti. Na osnovi takšne poli-
tike ni možno pričakovati ne di-
vidend ne kaj drugega.
URŠKA SELIŠNIK
Kmečka družba zadovoljna
z naifupi
Na peti dražbi Sklada za razvoj je Kmečka družba kupila
pakete delnic nekaterih zelo dobrih slovenskih podjetij. Med
desetimi kupljenimi paketi so Še posebej zadovoljni z naku-
pi paketov vinske kleti Jeruzalem Ormož, Dnevnika in Ra-
denske. Kmečka družba je tokrat kupila tudi pakete delnic
nekaterih podjetij s celjskega območja in sicer Celjskih me-
snin, Cetisa Celje ter žalske Minerve. Od vsega zbranega
certifikatskega kapitala je tako v deležih različnih podjetij
plasiranega približno 20 odstotkov kapitala kmečkih skla-
dov. Do septembra letos pa bo Kmečka družba zbirala certi-
fikate v Kmečki sklad 4.	IB
Tečaji deinic
padajo
Indeks SBI še vedno pada. V
torek je dosegel najnižjo vred-
nost v zadnjih osmih mesecih in
je znašal 1098 indeksnih točk.
Prometa z delnicami je na borzi
zelo malo. Na strani vlagateljev
ni interesa za nakupe, prav tako
tudi ni prodajalcev vrednostnih
papirjev za vsako ceno. Tako se
vsak dan sicer sklene nekaj po-
slov po vedno nižjih cenah, ven-
dar je največ aplikativnih po-
slov. Kot je bila včasih delnica
Dadasa »gonilna delnica« in je
njena rast dvignila tudi tečaje
drugih delnic, tako je sedaj pa-
dec tečaja te delnice potegnil za
seboj še ostale. Tečaj delnice
Dadasa je v torek padel kar za
33%, vse do 61.200,00 SIT. Ta-
ko nizek ni bil tečaj te delnice
niti lansko leto, ko seje indeks
SBI že nevarno približal 1.000
indeksnim točkam. Vzporedno
s tečajem te delnice padajo še
tečaji Primofina, Mladinske
knjige založbe, redne delnice
SKB banke. Na OTC trgu je naj-
več prometa z delnicami Mer-
catorja, ki pa niha od 3.800,00
do 5.500,00 SIT za delnico. Z
boni 3. in 4. izdaje se je promet
precej umiril. Pričakovali bi si-
cer obratno, kajti srednji tečaj
banke Slovenije za DEM še
vedno pada. Močno pa so v zad-
njem tednu padle redne in pred-
nostne delnice Rogaške Slatine.
V enem tednu je tečaj rednih
delnic zdrsnil od 1.000,00 SIT
na delnico na 556,00 SIT, ozi-
roma za 179%, prednostne pa
od 2.029,00 SIT za delnico na
1.211,00 SIT za delnico.
Počasi prihajajo na OTC del-
nice podjetij, ki so se lastninila
z javno prodajo. Vendar zahte-
vo za kotacijo niso dala podjet-
ja, temveč Agencija za trg vred-
nostnih papirjev. Ker je vedno
več trgovanja z delnicami pre-
ko časopisnih oglasov, se je
Agencija odločila, da se z del-
nicami, ki so vknjižene v cen-
tralnem registru KDD trguje na
OTC trgu. Problem pri tem je,
da za OTC trg izdajateljem del-
nic ni potrebno borznim hišam
pošiljati prospekta. Če bo Agen-
cija dosledna pri uvrščanju del-
nic na OTC trg, potem bo v krat-
kem prišlo do delniškega vala.
Bolje je namreč trgovati na OTC
trgu in imeti pregled nad trgo-
vanjem, kot pa trgovanje pod
mizo.
V torek seje ponovno začelo
trgovati z delnicami Salusa. Ker
naj bi bilo s prenosom sredstev
iz Salusa na Finso in lastninje-
nje Salusa d.d. nezakonito, je L
decembra 1995 Družbeni pra-
vobranilec Republike Sloveni-
je (DPRS) vložil tožbo zoper
Salusa d.d. in Finso p.o.,. 7.
marca 1996 je Salus d.d. vložil
odgovor na tožbo DPRS, v ka-
terem prereka tožbene navedbe.
Na izrecno zahtevo Ljubljanske
borze, naj Salus objavi možen
razvoj dogodkov v prihodnosti,
pravdah, se lastniška struktura
kapitala ne bo spremenila. Po
drugi varianti pa bi se kapital-
ski deleži sedanjih delničarjev
zmanjšali na 20% kapitala.
Imetnike delnic Pivovarne
Laško serije G ponovno obveš-
čamo, da lahko te delnice pro-
dajo preko CBH. Prav tako še
vedno odkupujemo amortizacij-
ske načrte, ki jih je izdala Pošta
Celje, sedaj Telecom Sloveni-
je. Začeli smo odkupovati del-
nice Kovinotehne serije G, U ter
Droge Portorož serije G.
Piše: Darja Oroiim
Informatika v Sloveniji
V Portorožu je bila prejšnji
teden od iorka do petka zdaj
že tradicionalna konferenca
Dnevi slovenske informatike.
Letos je ta konferenca vklju-
čevala tudi referate prej samo-
stojne konference DOK SIS
Multimediji, sistemi za uprav-
ljanje z dokumenti in Internet.
Dnevi slovenske informatike
so sedaj nedvomno najboljša
strokovna konferenca z referati
o informatiki pri nas (sejem
INFOS ima bolj komercialno us-
merjena predavanja). Število re-
ferentov seje letos povzpelo na
šestinšestdeset in zaradi tega je
bil čas za predstavitev posamez-
nih referatov omejen na petnajst
minut. Vzporedno so potekale še
predstavitve podjetij.
Preletimo zanimivejše refera-
te. V sekciji A Metodološki in
organizacijski vidiki bodo za
podjetja gotovo zanimivi naslo-
vi kot sta Konkurenčno podjetje
in Uvajanje sistemov za podpo-
ro skupinskega dela. Poudarek
vseh prispevkov v tej sekciji je
v prenovi poslovnih procesov (s
pomočjo informatike), katere
nujo počasi spoznavajo vsa slo-
venska podjetja. Bolj razgibana
je bila sekcija B o Internetu, in-
formacijski tehnologiji in infor-
matiki. Ste vedeli, da v Sloveni-
ji izpolnimo mesečno približno
dva milijona položnic (Peter
Tepina,Adyman d.o.o.)? Pogoj
za to je med drugim ta, da ste po
možnosti zaposleni. Mirjana
Ivanuša Bizjak (Asistent
d.o.o.) svetuje iskalcem zaposli-
tve in podjetjem, da pozorno
spremljajo novice s trga delov-
ne sile, kijih ponuja Internet.
Internet je bil zastopan tudi v
sekciji C Informacijski sistemi
in informacijske storitve, kjer je
mag. Ivan Pepelnjak (Nil
d.o.o.) povedal novosti pri var-
nosti v okolju odprtih informa-
cijskih sistemov, Mitja Tram-
puž (Zaslon d.o.o.) pa o trenut-
nem stanju elektronskega banč-
ništva pri nas. Za mala podjetja
z do največ tremi zaposlenimi
(največ je družb z omejeno od-
govornostjo) je izredno zanimiv
referat o informacijskem siste-
mu v takšnih podjetjih avtorjev
Janeza Usenika in Milana Ba-
tiste. Da malih, lokalnih časo-
pisov - v tujini - ni več pa je le-
po prikazal Brane Šalamon.
Sekciji D Psihosociološki vi-
diki in G Izobraževanje sta se
delno prepletali. Prva seje do-
taknila psihosocioloških vpra-
šanj pri izgradnji informacijskih
sistemov, sodelovanju zaposle-
nih in navidezni resničnosti,
druga pa je posvečala največ po-
zornosti programu Računalniš-
ko opismenjevanje Ministrstva
za šolstvo in šport oz. različnim
obstoječim in novim projektom
v okviru tega programa. Dokaj
presenetljivo je, da imajo vse vi-
soke šole in fakultete vsaj eno
računalniško učilnico, še zdaj pa
ni možno zagotoviti, da bi vsak
študent lahko delal s svojim ra-
čunalnikom, kar bi bilo idealno
(Bojan Peček, Anamarija Le-
ben, Visoka upravna šola, Uni-
verza v Ljubljani).
Med referati v preostalih dveh
sekcijah E Praktične izkušnje in
rešitve informacijskih sistemov
ter F Informatika in javni sektor
naj omenimo laboratorij dr. Iva-
na Rozmana (Fakulteta za
elektrotehniko in informatiko,
Univerza v Mariboru), ki vsa-
ko leto poskrbi za zanimive re-
ferate in pomaga pri uvajanju si-
stemov kakovosti ter objektne
tehnologije v slovenska podjet-
ja, pozornost pa je vzbudil Te-
lekom Slovenije, ki je predsta-
vil sistem za posredovanje infor-
macijskih storitev - Slovenija
Online.
Ta sistem naj ne bi bil konku-
renca drugim javnim informacij-
skim omrežjem kot sta Internet
in CompuServe, ampak je za-
mišljen kot univerzalno in »in-
teligentno« pristopno omrežje,
ki tako tudi olajšuje in vzpod-
buja njihovo uporabo. Telekom
je uporabil izkušnje uspešnih to-
vrstnih omrežij v Franciji, Ni-
zozemski in Danski. Slovenija
Online bo tako nudil tudi stori-
tvi Teleokna (poslovne aplika-
cije z možnostjo zaračunavanja
ter zaščito podatkov) ter Video-
teks (mednarodna storitev, npr.
nemški BTX, francoski Minitel
itd).
Na Slovenija Online se bodo
uporabniki lahko priključili s te-
lefonom in modemom v telefon-
skem omrežju, s terminalom v
ISDN ali omrežju SIPAX.25. Ne
glede na lokacijo bodo klicali
enotno klicno številko in plača-
li enako ceno. Podjetja pa se bo-
do v sistem lahko vključila tudi
kot ponudniki informacij s strež-
nikom, ki bo povezoval informa-
cijski sistem podjetja z omrež-
jem Slovenija Online ter z eno
od mnogih možnosti za fizično
povezavo strežnika s tem omrež-
jem (Sreta Maric, Telekom
Slovenije).
Precej novosti torej, informa-
tika pa se bo v naslednjih letih
specializirala še bolj in brez us-
posobljenih lastnih ali zunanjih
strokovnjakov za informatiko
nobeno podjetje ne bo več mo-
glo konkurenčno poslovati. Ko-
tizacija za udeležbo na Dnevih
slovenske informatike je bila
zmerna (malo manj kot
40.000,00 SIT) vendar bi orga-
nizatorji lahko razmislili tudi o
nižji ceni za študente, tako kot
je to navada v tujini, ki so bili
tudi med referenti, kar pa gre or-
ganizatorjem v dobro. Kdor se
konference ni udeležil in ga za-
nimajo referati, lahko poišče iz-
vod zbornika v knjižnici. Zbor-
nik je izšel v nakladi 450 izvo-
dov.	SERGEJ RINC
Dr. Franc Žerdin: »Letos predvidevamo, da bo-
mo prodali 3,9 milijona ton premoga, od tega
nekaj manj kot 3,6 milijone ton šoštanjski ter-
moelektrarni. Trenutno je v RLV zaposlenih 4
tisoč 40 delavcev, letos pa smo na novo zaposlili
76 štipendistov. Prepričan sem, da če se na ce-
novnem področju ne bi dogajalo to kar se, je pre-
mogovnik dolgoročno stabilno podjetje, ki bi lah-
ko poslovalo brez posebnih pretresov.«
Št. 17. . 25. april 1996
NOVI TEDNIK
TEMA TEDNA
6
Upor in shodi
Na Celjskem številne slovesnosti v počastitev ilneva upora proti okupatorju tn
traillclonalna prvomajska srečanja; Celjani nič več na ISrIček
v Mestni občini Celje so osrednjo
slovesnost v počastitev državnega
praznika dneva upora pripravili že
v torek zvečer, v veliki dvorani Na-
rodnega doma.
Proslavo so skupaj pripravili v celj-
skem društvu veteranov vojne 1991,
združenju veteranov »Sever«, združe-
nju borcev in udeležencev NOB ter
zvezi častnikov, v kulturnem progra-
mu pa so neistopili: Mešani pevski zbor
Zveze društev upokojencev Celje,
učenci Glasbene šole Celje, recitatorji
KUD Zarja Trnovlje in plesni studio
Igen. Slavnostni govornik je bil Miha
Butara, predsednik Zveze častnikov
Slovenije.
V Laškem bo osrednja proslava ob
dnevu upora proti okupatorju, ki jo ob
fmančni pomoči občine pripravlja Ob-
činska zveza borcev in udeležencev
NOV, nocoj ob 19.30 v Kulturnem cen-
tru. Slavnostni govornik bo poslanec v
državnem zboru Franc Lipoglavšek, v
kulturnem programu pa bodo nastopili
Rečiški vokalni kvartet, moški pevski
zbor Laško, učenci glasbene šole, pia-
nist Benjamin Govže in godba na pi-
hala Laško.
Osrednja proslava ob dnevu upora
proti okupatorju v Žalcu bo jutri, v pe-
tek, ob 18. uri v dvorani Doma 11. slo-
venskega tabora. Proslavo skupno or-
ganizirajo občina Žalec, občinsko zdru-
ženje borcev in udeležencev NOB Ža-
lec ter Zavod za kulturo. Slavnostni go-
vornik bo predsednik občinskega zdru-
ženja borcev in udeležencev NOB Jan-
ko CvikL V kulturnem programu bo-
do nastopili moški pevski zbor iz Bra-
slovč pod vodstvom pevovodje Mar-
ka Slokarja, folklorna skupina KUD
Šempeter, recitatorji osnovne šole iz
Petrovč ter plesna skupina osnovne šole
Žalec.
S pohodom na Bukovico, ki bo to so-
boto, 27. aprila ob 10. uri, bo državni
praznik in 25-letnico prve postojanke
počastilo tudi Planinsko društvo Žalec.
Slavnostni govornik na Bukovici bo
mag. Viktor Žakelj, podpredsednik Li-
beralne demokracije Slovenije, v pro-
gramu pa bodo sodelovali tudi učenci
Osnovne šole Peter Šprajc-Jur in god-
ba na pihala iz Zabukovice.
Jutri ob 19. uri bo proslava ob dnevu
upora tudi v dvorani Zdraviliškega do-
ma na Dobrni. V kulturnem programu
bodo sodelovali osnovnošolci iz Dobr-
ne, Frankolovega in Vojnika ter Meša-
ni pevski zbor Toplic z Dobrne, slav-
nostni govornik pa bo Peter Oprčkal.
V	Šentjurju bo v počastitev dneva
upora občinska Jurjeva revija pevskili
zborov in oktetov, ki bo v petek ob 20.
uri v kulturnem domu. Nastopilo bo
enajst zborov iz Šentvida pri Planini, s
Ponikve, z Žusma, Dolge Gore, s Pla-
nine, iz Jakoba, Dramelj ter Šentjurja.
V	Šmarju pri Jelšah bodo 27. april
in 1. maj počastili z razstavo likovnih
del Slavka in Petre Jerič i^ Rogaške
Slatine. Slovesno odprtje razstave, ki
bo v Domu kulture, bo jutri, v petek,
ob 20. uri, ob tej priložnosti pa bodo
nastopili Maja Slatinšek iz Šentvida pri
Grobelnem ter šmarski Stari prijatelji.
V	Kozjem bo 27. aprila zvečer peto
Srečanje kozjanskih f>evskih zborov iz
Podsrede, Zagorja, Bistrice, Planine,
Podčetrtka, S^entvida pri Planini in
Kozjega. Prireditev se bo pričela ob 19.
uri v gasilskem domu Kozje.
V	dvorani Doma kulture v Velenju
bo slovesnost ob državnem prazniku ju-
tri ob 18. uri. Slavnostni govornik bo
župan Mestne občine Velenje Srečko
Meh.
Dan upora proti okupatorju bodo na
poseben način obeležili tudi v Nazar-
jah. V petek, 26. aprila, se bo ob 18.
uri na igrišču Vrbovec pričeli tradicio-
nalni 24-urni maraton v malem nogo-
metu. Maraton se bo zaključil v sobo-
to, 27. aprila ob 18. uri, za zmagoval-
ce pa so predvidene lepe nagrade.
Novi časi, stare zahteve
Celjska območna organizacija svo-
bodnih sindikatov pripravlja tudi le-
tos prvomajska srečanja in shode na
tradicionalnih točkah po vsem ob-
močju. Vsa srečanja se bodo pričela
ob 11. uri, organizatorji pa bodo sku-
paj s planinskimi in gasilskimi druš-
tvi, godbami na pihala ter gostinci
pripravili krajši kulturni program
ter poskrbeli za prijetno druženje.
Zaradi zapletov pri pridobivanju so-
glasij za uporabo prostora bo prvomaj-
sko srečanje v Celju letos na Celjski
koči in ne na Gričku. Z lokalne avto-
busne postaje v Celju bo ob 8., 9. in
10.	uri organiziran brezplačni avtobu-
sni prevoz do Celjske koče (povratek
v Celje bo ob 16., 17. in 18. uri), ki bo
namenjen predvsem tistim, ki na me-
sto prireditve ne bodo mogli peš.
V sodelovanju z območno organiza-
cijo sindikatov Podravja bo največje
delavsko srečanje celjskega območja na
Boču, zbranim pa bo spregovoril sekre-
tar Zveze svobodnih sindikatov Raj ko
Lesjak. Na Resevni, kjer se bodo zbrali
delavci in občani Šentjurja, bo govoril
predsednik sindikata delavcev v vzgoj-
ni in izobraževalni dejavnosti Franc
Kiepej, v Šmiglovi zidanici bo slav-
nostni govornik Srečko Čater, pred-
sednik sindikata kmetijstva in živilske
industrije, na srečanjih na Šmohorju
in na konjiškem Starem gradu pa bo-
do letošnje prvomajske sindikalne zah-
teve, ki pa so, kot pravijo v sindikatih,
podobne zahtevam naših dedov in pra-
dedov, ki so se z demonstracijami in
na prepovedanih prvomajskih shodih
borili za boljši položaj delavstva, spo-
ročili predstavniki celjske območne or-
ganizacije sindikatov.
Za počastitev prazničnih dni so v Ša-
leški in Zgornji Savinjski dolini po-
skrbeli v Območni organizaciji Zveze
svobodnih sindikatov v Velenju. Tra-
dicionalno srečanje delavcev bo tudi le-
tos na Graški gori, pričelo pa se bo ob
11.	uri. Že zjutraj bodo v krajih Šaleš-
ke in Zgornje Savinjske doline člani
Rudarske godbe na pihala. Pihalne
godbe Šoštanj in Delavske godbe Na-
zarje poskrbeli za budnico. Kot je že v
navadi, so tudi letos organizatorji po-
skrbeli za avtobusne prevoze na Graš-
ko goro, slavnostni govornik na prire-
ditvi pa bo predsednik Sindikata ko-
vinske in elektro industrije Slovenije
Albert Vodovnik. Poleg kulturnega
programa bodo ob 11.30 položili cvet-
je k spomeniku Nošenje ranjencev, za-
čel se bo pohod z GraŠke gore na Jese-
njakov hrib, poleg tepa pa bodo pripra-
vili še športne igre m ples, ki bo za-
ključil tradicionalno srečanje na Graš-
ki gori ob 17. uri.
V	Številnih krajih celjskega območ-
ja seveda tudi letos ne bodo pozabili
na stalne spremljevalce prvomajske-
ga praznovanja. Na mnogih gričih
bodo na večer pred 1. majem zago-
reli kresovi, marsikje pa se bo jutro
pričelo z budnico.
Člani planinske sekcije Galicija, ki
delujejo v okviru planinskega društva
Žalec, bodo tudi letos organizirali tra-
dicionalno kresovanje in prvomajsko
srečanje na Šentjungerti. Na predve-
čer praznika bodo najprej pripravili
kresovanje, začelo se bo ob 20. uri, 1.
maja pa bo na Šentjungerti še osrednja
prvomajska slovesnost. Srečanje se bo
pričelo ob 10. uri.
Na večer pred 1. majem pripravljajo
kresovanje tudi na Lipi v Storah.
V	kulturnem programu bodo sode-
lovali člani folklorne skupine Kom{X)-
le in godba na pihala Štorskih železar-
jev, za zabavo pa bo poskrbel ansam-
bel Celjskih 5. Na sam praznik priprav-
ljajo štorski planinci tradicionalni pr-
vomajski shod na Svetini.
Člani planinskega društva Slovenske
Konjice bodo v soboto, 27. aprila, ure-
jali planinske p>oti do Stolpnika, naj-
višje točke v občini Slovenske Konji-
ce, in Skale. Zbrali se bodo ob 8. uri
na konjiškem gradu. V sredo, 1. maja,
pa se bodo podali na |x)mladanski po-
hod na Stolpnik in se po 12. uri vrnili
na družabno srečanje pri gradu.
Prvomajski kres bo v torek zvečer tu-
di na celjski Špici ob Savinji, ki v tem
tednu že tradicionalno odpira svoja vrata
(in šank). Celjski kajakaši vabijo na kre-
sovanje in obljubljajo, da bo za golaž,
zabavo in pijačo dobro poskrbljeno.
Za jutranje bujenje bo 1 .,maja v šent-
jurski občini poskrbel domači Pihalni
orkester. Od 5.30 naprej bo igral prvo-
majske budnice v Šentjurju, Dramljah,
Ponikvi, Slivnici in še v nekaterih dru-
gih krajih.
Jubilej domskega varstva
Minuli četrtek so na Polzeli praznovali štirideseto obletnico domskega varstva v
žalski občini
V kristalni dvorani grašči-
ne Doma upokojencev na Pol-
zeli je bila prejšnji petek slo-
vesnost, saj je 13. marca letos
minilo natanko štirideset let
od dne, ko je graščina Stra-
šnik (na Gomilskem) pod
okrilje sprejela prvega oskr-
bovanca.
Ob tej priložnosti so delavci
Doma upokojencev, v katerem
je danes 222 oskrbovancev,
pripravili kratek kulturni pro-
gram, zbrane je nagovoril žal-
ski župan Milan Dobnik, naj-
starejših oskrbovancev pa so se
zaposleni spomnili tudi s pri-
kupnimi darili.
Starejših, ki si prostor pod
soncem iščejo v domovih upo-
kojencev, je vedno več - pro-
stora v njih pa vedno manj. To
je, pravi Martina Jurjovec, di-
rektorica Doma upokojencev
na Polzeli, ki to delo opravlja
že štiriindvajset let, težava, ki
dobiva vedno večje razsežno-
sti.
Trinajstega marca 1956, ko
so zgradbo v Vojniku nameni-
li za potrebe nevropsihiatrije,
so prve oskrbovance iz žalske
občine naprej preselili v graš-
čino Strašnik na Gomilskem,
ker so bile potrebe po prostih
posteljah vse večje, pa so poz-
neje, v začetku sedemdesetih,
celotno dejavnost prestavili v
graščino Šenek na Polzeli. Od
takrat seje v polzelski graščini
marsikaj spremenilo. Leta 1977
je bil dokončan prizidek h graš-
čini, leta 1982 je bil odprt nov
negovalni oddelek, 87. leta pa
je bila končana obnova same
graščine. Tako danes v Domu
upokojencev na Polzeli živi
222 oskrbovancev, varstvo za-
nje pa je organizirano v treh
skupinah. »Sto postelj na nego-
valnem oddelku imamo samo
za ležeče oskrbovance; za tiste,
ki potrebujejo posebno nego,«
pravi Martina Jurjovec. »Za os-
krbovance doma skrbi dvaino-
semdeset zaposlenih, od kate-
rih je štiriinpetdeset delavcev
strokovno usposobljenih. Te-
žave so predvsem v premajh-
nih kapacitetah, vendar ni v in-
teresu republike, da bi kapaci-
tete povečali, zato mislim, da
bo potrebno začeti razvijati no-
ve, drugačne oblike varstva
upokojencev. Marsikdo bi si
rad plačal nadstandardno oskr-
bo, vendar jim tega ne more-
mo nuditi, saj je preveč potreb
tistih, ki prosto posteljo nujno
potrebujejo in ki naj bi k nam
prišli naravnost iz bolnice,«
pravi Martina Jurjovec, ki me-
ni, da bi morali domovi upo-
kojencev v vseh regijah nujno
imeti na razpolago vsaj nekaj
prostih postelj za nujne prime-
re. »Vendar to žal ni mogoče,«
pravi direktorica doma upoko-
jencev, v katerem trenutno re-
šujejo lanske prošnje za spre-
jem; trenutno na prosto poste-
ljo v tem domu namreč čaka
nad sto ljudi, potrebe pa, pravi
Martina Jurjovec, še narašča-
jo. Pri sprejemu v polzelski
dom imajo prednost žalski ob-
čani, prednost pa dajemo tudi
ljudem iz Mozirja, saj je tudi
ta občina sovlagala v obnavlja-
nje doma. Sicer pa jih kmalu
čaka nova naložba, saj je stre-
ha na graščini nujno potrebna
obnove.
Pržiznovanje je torej za nji-
mi; pred delavci Doma upoko-
jencev Polzela pa so nove na-
loge. Glavna je skušati oskrbo-
vancem polepšati in olajšati je-
sen življenja, kar jim, kljub te-
žavam, s katerimi se srečujejo
in občutljivosti dela, ki ga
opravljajo, očitno uspeva.
NINA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIČ
Martina Jurjovec, direktorica Doma upokojencev Polzela, na slovesnosti ob štirideseti obletni-
ci doma, sprejema darilo iz rok ialskega lupana, Milana Dobnika.
OŠ Frana
Kranjca praznuje
Osnovna šola Frana
Kranjca v Celju letos praz-
nuje štirideseto obletnico, de-
lavci in učenci šole pa so za
teden, v katerem bodo oblet-
nico proslavili, izbrali posled-
nji teden v aprilu.
Tako so v ponedeljek, 22.
aprila, pripravili predstavitev
različnih oblik dela in okroglo
mizo na temo Kakšno šolo že-
limo? Torek je bil namenjen
ekologiji; v okviru ekološkega
dneva so potekale razne delav-
nice, ekskurzije in pa terensko
delo. Najodmevnejši je bil vče-
rajšnji dan, sreda, ki so ga poi-
menovali Unescov dan. OŠ
Frana Kranjca namreč kot edi-
na šola iz celjske regije sode-
luje v Unescovem projektu in
ker med dejavnosti v okviru
projekta sodi tudi predstavitev
delovanja in ciljev Unesca šir-
ši javnosti, so k sodelovanju
povabili predstavnike petind-
vajsetih šol iz Slovenije, ki jim
bodo pomen delovanja Unes-
ca podrobneje predstavili. Da
bi to storili na čim bolj zani-
miv način, so se odločili za or-
ganizacijo dveh likovnih, mla-
dinskih, novinarskih in ekološ-
ke delavnice, v katerih bodo
gostje sodelovali.
Osrednja prireditev ob štiri-
deseti obletnici OŠ Frana
Kranjca pa bo danes, v četrtek,
v veliki dvorani Narečnega do-
ma v Celju, kjer se bo ob osem-
najstih pričela slavnostna pri-
reditev na kateri bo nastopil or-
kester Akord z dirigentom
Matjažem Brežnikom, zbra-
nim pa bo spregovoril tudi celj-
ski župan Jože Zimšek.
N.-M. SEDLAR
Protest ob odločitvi
o stečaju
MARIBOR, 17. aprila
(Delo) - Po nekajurnem pre-
pričevanju je Tamova upra-
va vendarle pripravila
sklep, s katerim predlaga
sodišču uvedbo stečaja za
delniško družbo Tam. De-
lavci so pričakali udeležen-
ce skupščine s protestom.
Kdaj b^do predlog za ste-
čaj vložili na sodišče, še ni
znano, saj se sklad za raz-
voj strinja z zahtevo, da mo-
rajo biti prej ustanovljena
nova podjetja. Po napove-
dih naj bi začela delovati po
prvem maju.
Dva meseca za
podpise
LJUBLJANA, 17. apri-
la (Delo) - Predsednik dr-
žavnega zbora Jožef Školč
je določil 60-dnevni rok za
zbiranje podpisov podpore
zahtevi za razpis zakono-
dajnega referenduma o
spremembah volilnega za-
kona (večinski sistem) in za
začetek postopka za spre-
membo tistega dela ustave,
ki zahteva odpoklic poslan-
cev. Rok je začel teči 23.
aprila in se bo končal 21 .ju-
nija. Školč se je tako odlo-
čil potem, ko so socialde-
mokrati odpravili formalne
pomanjkljivosti, ki sta jih
vsebovali pobudi.
Referendumsko
vprašanje
LJUBLJANA, 17. apri-
la (Delo) - Državni svet je
oblikoval referendumsko
vpraSanje, o katerem naj bi
se volivci izrekli na zako-
nodajnem referendumu o
spremembah veljavnega vo-
lilnega zakona. Po tem
predlogu naj bi se 44 po-
slancev volilo po proporcio-
nalnem sistemu in 44 po ve-
činskem. Državnemu svetu
v nasprotju s socialdemo-
krati ni treba zbirati podpi-
sov podpore, da se referen-
dum sp oh lahko razpiše,
saj je po ustavi obvezen, če
se državni svet tako odloči.
Brez potrebne
večine
LJUBLJANA, 18. apri-
la (Večer) - Koalicijski krš-
čanski in liberalni demokra-
ti so že pri prvem sklepa-
nju o predlogu zakona o
lastninskih in drugih stvar-
nih pravicah, ki naj bi do-
ločil tudi pravice za tujce,
ostali osamljeni in nemoč-
ni. Kljub večkratnim posku;
som niso mogli zagotoviti
večine 46 glasov, ki je nuj-
na za odločanje. Zato so
sklepanje o tem prestavili.
Vstopnice zastonj
LJUBLJANA, 18. apri-
la (Dnevnik) - Papežev
obisk naj bi Cerkev stal naj-
manj tri do štiri milijone
mark, denar pa bo dobila iz
različnih virov, je povedal
Janez G ril, vodja tiskovne-
ga urada Slovenske škofov-
ske konference. Vladajo
Cerkvi odobrila sto milijo-
nov tolarjev. Vstopnice za
prireditve bodo zžistonj, za-
to naj ljudje ne nasedajo
lažnim prodajalcem, orga-
nizirane prijave pa poteka-
jo po župniščih, nekaterih
trgovinah, občinah, druŠ'
tvih upokojencev...
Št. 17. . 25. april 1996
1
DOGODKI
NOVI TEDNIK
lHiartinovo - občinski praznik
Svetniki v občini ^Šmartno ob Paki na zadnji seji v po-
iifdeljek niso dokončno sprejeli občinskega proračuna, so
pa strinjali z zaključnim računom za lansko leto.
Sicer so šmarski svetniki poslušali poročilo gradbenega
j^bora za izgradnjo kanalizacije Šmartno ob Paki-Rečica,
ud se ukvarjajo z manjšimi problemi zaradi zemljišč, in
jprejeli predlog pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpad-
l^j S tem so postavili temelje za prehod na ločeno zbiranje
pjpadkov, kijih bodo s pomočjo Komunalnega podjetja Vc-
Ijnje začeli voziti na velenjska odlagališča. Poleg tega so
jvetniki v Šmartnem ob Paki sprejeli premoženjsko bilanco
(,ivše občine Velenje, o tej bilanci pa bodo v tem tednu raz-
pravljali tudi svetniki v Velenju in Šoštanju. Kakor kaže, bo
praznik občine Šmartno ob Paki 11. november, oziroma mar-
[jnovo, dokončno o prazniku in proračunu pa se bodo svetni-
l(i odločili na prihodnji seji.	US
irojniški proračun pod streho
VVojniku so minuli teden
v drugem branju občinski
jvetniki potrdili letošnji
predlog občinskega proraču-
iia. Vojniška občinska bla-
gajna bo letos uravnotežena,
prihodkovna in odhodkovna
itran pa se bosta izravnali na
466 milijonih 664 tisoč tolar-
ih.
V razpravi je bilo slišati več
nasprotujočih si mnenj svetni-
kov, vendar so v končnem od-
bčanju proračun potrdili, če-
|)rav bi si najbrž v vseh krajev-
nih skupnostih in vseh dejav-
nostih v občini želeli več de-
narja. Sicer pa bo od skupno
466 milijonov 664 tisoč tolar-
jev v vojniški občinski blagaj-
ni za družbene dejavnosti šlo
dobrih 237 milijonov tolarjev,
za komunalo, kot drugega naj-
večjega proračunskega porab-
nika, pa 121 milijonov tolar-
jev. Za kmetijstvo bodo v Voj-
niku odmerili 19,2 milijona,
turizem 11 milijonov in gospo-
darstvo 6 milijonov tolarjev,
stroški občinske uprave pa bo-
do Vojničane stali 59,5 mili-
jona tolarjev.
Vojniški svetniki so na zad-
njem zasedanju izbirali tudi
datum svojega občinskega
praznika in se med šestimi
predlogi večinsko odločili za
4. oktober. Na ta dan v letu
1994 je namreč Državni zbor
Republike Slovenije sprejel
Zakon o lokalni samoupravi in
s tem določil območje nove
vojniške občine. Edini pomi-
slek oziroma opozorilo, ki ga
je bilo na zasedanju občinske-
ga sveta slišati zoper 4. okto-
ber, je bilo dejstvo, da bo na ta
dan praznovalo najbrž več slo-
venskih občin. A dejstvo, daje
to za občane vendarle zelo po-
memben datum, je pretehtalo
v primerjavi z ostalimi pred-
logi, ki so segli v vojniško zgo-
dovino vse do leta 1306, ko se
je Vojnik prvič omenjal kot trg.
1. STAMEJČIČ
Informativni dan v ŠCC
V šolskem centru Celje (nekdanja Srednja tehniška šo-
la) je bil v soboto informativni dan za višješolski program
strojništva, ki ga, kot edini program strokovnega višjega
Šolstva, v prihodnjem Šolskem letu uvajajo na tej Soli.
Na šoli so bili z udeležbo bodočih študentov na informa-
tivnem dnevu zadovoljni. Iz ankete, ki sojo izpolnjevali ti-
sti, ki so se ga udeležili, je razvidno, da se za višješolski
'i tokovni študij zanimajo predvsem zato, ker je predmetnik
I /iravnan izrazito praktično. Sedemdeset prostih mest, kijih
v ŠCC razpisujejo za prvo leto tega študija, bo oktobra ver-
jetno torej zasedenih. To pa pomeni, da bo potrebno v Celju
rešiti tudi problem bivanja bodočih študentov - le slaba po-
lovica tistih, ki so se udeležili sobotnega informativnega dne,
je namreč s Celjskega; vsi ostali prihajajo iz drugih sloven-
skih regij.	N.-M. S.
Srednjeveške in novoveške študije
v Celju bo v kratkem zaživela Izpostava centra za srednje-
veške in novoveške študije Filozofske fakultete LJubljana.
V prostorih Mestne občine Celje bo jutri dopoldne podpis
listine o odprtju izpostave, v kateri naj bi združili interes za
Študij zgodovine Celjskih knezov, s posebnim poudarkom na
obravnavi pisne, arhitekturne in materialne dediščine Starega
gradu. Knežjega dvorca v Celju ter Žovneškega gradu.
IS
Najboijša šentjurska vina
. v Šentjurju so pred dnevi pripravili ocenjevanje vin iz Šent-
jurskega podokoliša. Znani štajerski enologi so ocenili 42
Vzorcev lanskega letnika, pri čemer Jih Je bilo 9 vrhunske
kakovosti.
Med vrhunskimi belimi sortnimi vini je prejel najvišjo oceno
^uvignon Jožeta Mastnaka iz Straže na gori, sledijo pa chardo-
^ Janka Zdolška iz Dolge gore, sauvignon Vinka Martinčiča
^ Imenske gorce ter kerner in sauvignon Janeza Čokla z Bele
§ore. Vrhunske ocene so si prislužili tudi vsi trije vzorci pozne
'fgatve, kerner Acija Urbajsa z Rifnika ter sauvignon in laški
'izling Rajka Pečnika iz Bučke gorce. Vrhunsko oceno je prav
prej el izbor Acij a Urbajsa, za chardonay z Rifnika.
Dobro so se izkazali tudi drugi vinogradniki, ki so prejeli
^svjlne diplome in priznanja. Ocenjevanje vina je pripravila
^"itjurska Kmetijsko svetovalna služba. Z najboljšimi vini so
^Šentjurski vinogradniki predstavili na mestnem j urjevanju.
BJ
Veselimo se življenja
^linuli petek so na OŠ Frana Roša v Celju pripravili Dan
Juncev. Učenci so se lahko preizkusili v dvaintridesetih raz-
'^lih »ustvarjalnicah«, kot so jih poimenovali.
Jako so se učenci seznanjali z delom skladatelja, pesnika,
Jkrivali so skrivnosti filmske umetnosti, oblikovali na glino
I Papir, slikali na steklo, tekmovali v športnih panogah, sode-
•^^ali v vrtnarski delavnici in počeli še marsikaj...
^ sodelovanju so, ob dijakih srednje gostinske in srednje vrt-
i^i^ske šole, ki so bili učencem OŠ Frana Roša v petek v stro-
pomoč, povabili tudi starše, ki so sodelovali pri pripravi
^pinjkov, bili v pomoč na kolesarskem izletu in pomagali v
ij^'^vnicah, ki so jih vodili učenci sami. Ob zaključku Dneva
pncev pa so otroci pripravili še razstavo, na kateri so staršem
h'kazali, kaj vse so v okviru Dneva učencev, ki je na OŠ Frana
^^^ postal tradicionalen, počeli.	N.-M. S.
Za več denarja
Cel Ju ¥ prvem branju p o trtli H tri o ti loke, s katerimi bi
zagotovili iloiJatnlh 108 milijonov v občinsko blagajno
Celjski svetniki so v prvem
branju z nekaj pripombami
in dopolnitvami potrdili vse
tri odloke, s katerimi bi letoš-
njo občinsko blagajno oboga-
tili za 108 milijonov tolarjev.
V razpravi so opozarjali, da
dodatnih obremenitev ljudje
ne bodo sprejeli z navduše-
njem, vseeno pa gre za nujno
potrebno odločitev.
Prispevek za investicijska
vlaganja na področju vodoo-
skrbe, odvajanja odpadnih vo-
da in ravnanja s komunalnimi
odpadki za Čeljane ni novost,
saj ga plačujejo že zdaj, sklad-
no z zakonom o javnih gospo-
darskih službah pa je bil spre-
jet za čas do letošnjega maja.
Ker gre za namensko zbiranje
in porabo denarja, so se v Ce-
lju odločili za njegovo ponov-
no uvedbo. Novost pa je, da
celjski svetniki zahtevajo ena-
ko višino prispevka za ravna-
nje s komunalnimi odpadki v
vseh občinah, ki so vezane na
komunalno odlagališče v Bu-
kovžlaku.
Povsem nova obremenitev
občanov in podjetij oziroma
ustanov je predlog odloka o
odškodnini za onesnaženje
okolja v Mestni občini Celje.
Gre za plačevanje odškodnin
za uporabo javnih površin za
prireditve na prostem, pripra-
vo prodajnih sejmov, vse loka-
le, ki imajo podaljšan obrato-
valni čas, opravljanje ^adbe-
nih del na javnih površinah ter
lastnike psov, ki naj bi za svo-
je štirinožne prijatelje prav ta-
ko plačevali letno odškodnino
za onesnaženje okolja. Zakon-
sko imajo občine sicer možnost
uvedbe ekoloških taks, vendar
prav zdaj teče ustavni spor, kdo
- občina ali država - naj bi v
tem primeru dobil denar. V
Celju zato menijo, daje zanes-
ljivejši način, da pridejo do do-
datnih 27,2 milijona tolarjev,
uvedba odškodnine za onesna-
ženje okolja.
Z davkom od premoženja so
v Mestni občini Celje lani
zbrali nekaj manj kot 17 mili-
jonov tolarjev, za letos pa naj
bi bila obremenitev občanov za
enkrat povečana, tako da bi se
v občinski blagajni zbralo ne-
kaj več kot 33 milijonov tolar-
jev. Davek od premoženja so
dolžni plačevati lastniki stano-
vanjskih površin, večjih od 160
kvadratnih metrov, stanovanj
oziroma stanovanjskih hiš, ki
jih sami oziroma njihovi ožji
družinski člani ne uporabljajo,
prostorov za počitek in rekrea-
cijo, poslovnih prostorov, kijih
sami ne uporabljajo, garaž ter
plovnih objektov. Povišanju
davka svetniki niso nasproto-
vali, bolj vprašljiva sta se jim
zdela podatka o številu stano-
vanj, ki jih lastniki ne uporab-
ljajo za svoje potrebe, ter šte-
vilu evidentiranih garaž, saj je
bilo slišati, da tukaj občina re-
snično ne pobere vsega denar-
ja, ki bi ga lahko.
I. STAMEJČIČ
Otroliom vsega sveta
Že najmlajši naj spoznajo svoje pravice
Ob SO-letnici Unicefa sta
Slovenski odbor za Unicef in
EPTA Založba naJiepSih sli-
kanic zasnovala projekt
Otrokom vsega sveta, ki ga
bodo skozi redno vzgojno in
izobraževalno delo v vrtcih,
osnovnih šolah in knjižnicah
približali že naJmlaJSim. De-
klaracija o otrokovih pravi-
cah, sprejeta pred tremi de-
setletji, bo živela le, če se bo-
do svojih pravic zavedali že
najmlajši.
Osnova celotnega projekta
je slikanica, v kateri 11 vrhun-
skih likovnih umetnikov otro-
kom skozi ilustracije približa
temeljne otrokove pravice, za-
pisane v deklaraciji. Slovenski
odbor za Unicef ter EPTA Za-
ložba najlepših slikanic sta k
sodelovanju pritegnila tudi ne-
katere slovenske občine - med
prvimi sta se v projekt vklju-
čili celjska in velenjska - po-
moč pa obljublja tudi ministrs-
tvo za šolstvo. Konec minule-
ga tedna so v Velenju in Celju
pripravili izobraževanje za vse,
ki bodo skušali otrokom poma-
gati pri spoznavanju in razu-
mevanju njihovih pravic, semi-
nar pa je vodila dr. Margare-
ta DolinSek Bubnič.
Najmlajši bodo svoje pravi-
ce spoznavali v okviru redne-
ga vrtčevskega, šolskega ozi-
roma knjižničnega dela, posa-
mezna področja pa naj bi s|X)z-
nali v 2-urnih zaokroženih de-
javnostih. Te so premišljeno
izbrane in otroka na njemu pri-
meren način seznanjajo z nje-
govimi pravicami, vključujejo
pa psihomotorične aktivnosti,
plesne, literarne, dramske in li-
kovne dejavnosti, ki bodo te-
meljile na doživljajskih, so-
cialnih in kognitivnih kompo-
nentah.
Projekt Otrokom vsega sve-
ta je novost v našem prostoru
ter otrokom in staršem na sim-
patičen, zanimiv in igriv način
posreduje teme, ki so najmlaj-
šim sicer tuje in abstraktne. V
njem knjiga oziroma slikanica
deluje kot možnost združeva-
nja med otroki in starši ter med
družino ter vzgojno izobraže-
valnimi delavci, hkrati pa bo
prenekateremu malčku poma-
gala tudi pri razvijanju bralne
kulture in pridobivanju bralnih
navad. Nosilci projekta priča-
kujejo, da bodo ob zaključku
dela lahko oblikovali tudi po-
seben priročnik, ki naj bi ga
kasneje uporabljali pri svojem
delu v vseh slovenskih vrtcih
in osnovnih šolah.
IS
Moje mesto zdravo mesto
V organizaciji projektne pisarne Celje zdravo mesto ter pod pokroviteljstvom Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje in štorskega podjetja Limit so v torek v Muzeju novejše zgodovi-
ne Celje odprli razstavo Moje mesto zdravo mesto.
Na razstavi, ki bo v razstavnih prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje na ogled do torka,
30. aprila, so predstavljeni likovni izdelki celjskih osnovnošolcev. V kulturnem programu ob
otvoritvi razstave je svoja literarna dela predstavilo nekaj celjskih srednješolcev, za glasbeni del
pa so poskrbeli dijaki 1. gimnazije v Celju pod vodstvom Gregorja Deleje.	IS, Foto: GK
Kazni za
gospodarske
prekrške
LJUBLJANA, 18. apri-
la (Republika) - Vlada je
sprejela predlog zakona o
prekrških. Med novostmi v
zakonu je zanimiva zlasti
možnost hitrega in učinko-
vitega kaznovanja s tako
imenovanim sklepom o pre-
kršku. Predlog zakona o
prekrških določa tudi denar-
ne kazni za gospodarske
prestopke, ki se gibljejo od
tisoč do 150 tisoč tolarjev za
posameznika, od sto tisoča-
kov do sto milijonov tolar-
jev za pravne osebe in od 25
tisočakov do 25 milijonov
tolarjev za samostojne pod-
jetnike.
Sporazum tudi
avstrijski interes
LJUBLJANA, 19. apri-
la (Delo) - Na enodnevnem
uradnem obisku v Sloveniji
je bil avstrijski podkancler
in zvezni minister za zuna-
nje zadeve dr. Wolfgang
Schussel. V pogovorih z
ministrom Zoranom Tha-
lerjem se je dotaknil vseh
pomembnih dvostranskih
tem, med njimi režima na
meji in manjšinske proble-
matike. Glede slovenskega
vključevanja v Evropsko
unijo pa je minister Schiis-
sel izrazil pričakovanje, da
bi morali ob tej pomembni
odločitvi v Evropski uniji
doseči zadovoljivo rešitev
in poudaril, daje vstop Slo-
venije tudi v avstrijskem in-
teresu.
Slovenski forum
LJUBLJANA, 22. apri-
la (Delo) - LJerka BizilJ,
neodvisna poslanka v dr-
žavnem zboru, bo skupaj s
še nekaterimi somišljeniki
ustanovila politično stranko
Slovenski forum. Ta bo po
njenih besedah neodvisna,
ideološko neopredeljena
stranka, ki bo usmerjena
predvsem v gospodarski
razcvet države in čim večjo
blaginjo vseh, ki v Sloveni-
ji živijo.
Prepoved kurjenja
LJUBLJANA, 22. apri-
la (Delo) - Republiška upra-
va za zaščito in reševanje je
najprej razglasila veliko po-
žarno nevarnost na Primor-
skem, nato pa je prepoved
kurjenja v naravi razširila na
vso Slovenijo. Konec tedna
je bilo namreč v državi kar
40 požarov, pogorelo je več
kot sto hektarov gozda,
ogenj pa je zahteval tudi pr-
vo življenje. Ker je vreme
suho, toplo in vetrovno, lah-
ko že najmanjša iskra pov-
zroči katastrofo.
Devet milijonov
ton odpadkov
LJUBLJANA, 22. apri-
la (Republika) - Ministrs-
tvo za okolje in prostor je
predstavilo strategijo ravna-
nja z odpadki v republiki.
Ta problematika sodi med
prioritetne okoljske naloge,
saj prevladuje zbiranje, od-
važanje in odlaganje odpad-
kov na bolj ali manj urejene
deponije, medtem ico je de-
lež reciklaže nizek. Letno
proizvedemo devet milijo-
nov ton odpadkov, med ci-
lji strategije pa je, da bi ko-
ličine odpadkov do leta
2010 na deponiji zmanjšali
približno za polovico.
Št. 17. . 25. april 1996
NOVI TEDNIK
850 LET KONJIC
8
Z Zdravljico in
Zalivaino pesmijo
Skupno slavje KonJIčanov ob 850-letnlcl prve omembe kraja
Konjičani se že od začet-
ka leta s številnimi prire-
ditvami spominjajo prve
omembe konjiške fare
daljnega leta 1146 v listi-
ni oglejskega patriarha Pe-
regrina. Ker je to tudi prvi
pisni vir, v katerem je za-
beležno ime kraja, ki je
pod Konjiško goro obsta-
jal seveda že prej, je praz-
novanje sedanje nadžupni-
je neločljivo povezano s
praznovanjem vseh Konji-
čanov. Takšne so bile tudi
prve večje slovesnosti, s
katerimi so obeležili visok
jubilej minuli konec tedna.
Praznovanju so se pridruiili tudi člani Aerokluba, ki so kar nekajkrat preleteli prireditveni pro-
stor in naposled v bliiini cerkve odvrgli šopek narcis. Zbrane občane je pozdravil tudi konjiški
iupan Janez Jazbec.
Konjiška cerkev svetega Jurija je bila v nedeljo popoldan nabita
polna. Kako tudi ne, saj so se slovesnega bogosluHja udeleM
mariborski škof doktor Franc Kramberger, ki je vodil somaSe.
vanje, beograjski nadškof Franc Perko, celjski opat FrideHi
Kolšek in drugi cerkveni dostojanstveniki.
Mnoiici iz cerkve pa se je v slavnostnem sprevodu skozi staro mestno jedro do ploščadi pred
kulturnim domom, pridružilo še več Konjičanov in okoličanov. Prišli so skavtje, gasilci, člani
ZŠAM, lovci, čebelarji, mladi pevci, folkloristi, pihalni orkester ter predstavniki še nekaterih
društev klubov in sekcij iz konjiške in sosednjih občin.
Trinajst apostolov
Nova grafična mapa Arpada Šalamona
Ob 850-letnici konjiške de-
kanije in prve omembe kraja
Slovenske Konjice, je slikar in
grafik Arpad Šalamon, ki
zadnja leta tudi živi in dela v
Slovenskih Konjicah, izdelal
grafično mapo linorezov s tri-
najstimi župnijskimi cerkva-
mi konjiške dekanije.
Grafična mapa je posebna
dragocenost, ki sojo predstavi-
li minulo soboto v hotelu Dra-
vinja na Klepetu ob osemnaj-
stih, priljubljenih družabnih sre-
čanjih, ki jih vodi Heda Vid-
mar s svojimi gosti. Tokrat so
bili gospe avtor grafične mape
Arpad Salamon, avtor tekstov-
nega dela mape z zgodovinskim
opisom upodobljenih cerkva
Jakob Zidanšek in publicist
Drago Medved, kije mapi pris-
peval uvodno misel. Organist
Frici Venko je izvajal odlično
orgelsko glasbo.
Prisrčno intonacijo je klepe-
tu prispeval madžarski velepo-
slanik v Sloveniji dr. Istvan
Balogh, ki je navzoče nagovo-
ril v slovenščini in izrazil zado-
voljstvo, da je avtor grafične
mape, s katero je počastil tako
častitljiv jubilej 850-letnice
Slovenskih Konjic, po rodu Ma-
džar. V klepet sta se vključila tu-
di umetnostna zgodovinarka
Milena Moškon in novinar TV
Slovenija Jože Hudeček in
vsak po svoje prispevala drago-
cene drobce k poznavanju ko-
njiške zgodovine oziroma gra-
fične tehnike. Arpad Šalamon je
v Modrem salonu konjiškega
hotela Dravinja razstavil tudi
materiale in orodja za izdelavo
linoreza.
Grafična mapa je sestavljena
tako, da uvodnemu besedilu, ki
predstavlja oba avtorja - Šala-
mona in Zidanška, sledi razmiš-
ljanje Draga Medveda z naslo-
vom Trinajst apostolov, ki go-
vori o umetnikovem pristopu do
upodobitev trinajstih župnih
cerkva konjiške dekanije. Pose-
ben uvod o cerkvah konjiške
dekanije je napisal tudi Jakob
Zidanšek, zatem pa sledi list z
miniaturami vseh upodobljenih
cerkva v mapi. Sledijo grafični
listi, linorezi z listi, na katerih
je spremni tekst k vsaki cerkvi
v naslednjem vrstnem redu: na-
džupnijska cerkev sv. Jurija i
Slovenskih Konjicah, cerkel
sv. Lovrenca na Stranicah, cer^
kev sv. Egidija v Zrečah, cer-
kev sv. Lamberta na Skomarju.
cerkev sv. Kunigunde na Gore-
nju nad Zrečami, cerkev sv. Ja-
neza Krstnika v Cadramu - Op-
lotnici, cerkev sv. Marjete na
Keblju, cerkev Marijinega vars-
tva v Prihovi, cerkev sv. Jerne-
ja v Jerneju, cerkev sv. Duha*
Ločah, cerkev sv. Petra v Žičati'
cerkev Marijinega obiskanja*
Špitaliču in cerkev sv. Janez«
Krstnika v žički kartuziji.
Arpad Šalamun je v pogovo'
ru številnim zbranim zaupal,
ima v načrtu še podobno izdaj"
podružničnih cerkva, ki so tudi
zelo primerne za grafično ma'i
po, morda v nekoliko manjšei"
formatu. Izdal je tudi skrivnost
da bi rad upodobil tudi star«
gradove na Madžarskem, ^
misli paje izredno pozorno pf
sluhnil tudi madžarski velep<''
slanik. Najbrž si ni mislil, da W
takšno idejo slišal ravno v Sif
veniji.
Slovenske Konjice so dobij'
z upodobitvijo trinajstih župmJ'
skih cerkva svoje dekanije dr^'
goceno pričevanje o delu s«'
kralne dediščine, pa tudi nO"
likovno stvaritev, ki ne bo b""'
gatila le častitljivega mesta
Konjiško goro.
Konjičanica in zbornilc
V petek pozno popoldan so v Sloven-
skih Konjicah odprli in blagoslovili "Ko-
njičanko", stavbo, ki je bila leta 1924
zgrajena kot dom Katoliškega prosvet-
nega društva v izmeri 10^25 m.
Ker je poznejši zakon v kraljevini Jugo-
slaviji prepovedal imetje cerkvenim druš-
tvom, je nadžupnija prepisala lastništvo
stavbe na Kmečko hranilnico, v pogodbi
pa sebi zadržala pravico do uporabe odra.
Po drugi svetovni vojni je bila stavba na-
cionalizirana in ker do danes ni nasledni-
ca omenjene hranilnice vložila denaciona-
lizacijskega zahtevka, je lastnica stavbe
konjiška občina. Zdaj so stavbo spet vrnili
v javno rabo, čeprav tudi prej ni bila zapr-
ta za javnost.
Po odprtju in blagoslovitvi prenovljene
dvorane, ki jo zdaj krasi tudi slika na steni
s prikazom vseh osrednjih konjiških kul-
turnozgodovinskih atributov, sliko je v sec-
co tehniki naslikal domačin, absolvent
ljubljanske Akademije za likovno umetnost
Milan Lamovec, so predstavili zbornik z
naslovom Konjiško - 850 let pražupnije.
Predstavitve so se udeležili tudi avtorji An-
drej Lapuh, Mojca Grabnar, Anton Ožin-
ger, arhidiakon Ivan Pajk (slednja sta zbor-
nik tudi uredila), Vinko Zdovc, Anton
Gričnik in Rok Metličar ter lektorica Ma-
rija Menih.
Zbornik je tehtna knjiga, kakršne v Slo-
venskih Konjicah po Stegenškovi izdaji
Konjiške dekanije leta 1909 ni bilo več.
Zato njen izid predstavlja zgodovinski,
verski in kulturni dogodek širšega pome-
na. Prispevki o zgodovini dekanije, geo-
grafskem orisu, o njeni podobi s prve vo-
jaške specialke iz let 1763-1787, o svetni
zemljiški gospodi, kartuziji Žiče, o oltar-
jih in prižnicah, o poslikanem stropu v žup-
nijski hiši, o šolstvu, o narodopisnih zani-
mivostih, o križih in kapelah ter o kapla-
nih, so opremljeni tudi z bogatim znans-
tvenim aparatom. Knjigo, ki jo je izdal Na-
džupnijski urad Slovenske Konjice s po-
močjo konjiške občine, je lektorirala Ma-
rija Menih, oblikoval jo je Borut Brumec,
tiskal pa konjiški tiskar Brane Petrič v na-
kladi 2 tisoč izvodov.
DRAGO MEDVED
Foto: MATEJ NAREKS
Konjičanka: veselje po uspešno opravljenem delu.
Št. 17. . 25. april 1996
9
VROČA TEMA
NOVI TEDNIK
Basilski spor zaradi klobas
mJJb otistopUa blagajnlčarka gasilskega a rušiva v Prožlnskl vasi? - PretlseUnlk društva odločno zavrača vse očitke
^jenka Ojsteršek je bila
j^in let blagajničarka Ca-
l^l^ega društva Prožinska
Danes ni več niti blagaj-
ur\i'i niti članica tega druš-
j^pors predsednikom Iva-
^ Stojanom pa se je začel
(id\ nekaj kilogramov klo-
is-
plienlli obtožb,
00	vprašanja
1	Zdenka Ojsteršek je pove-
ila svojo plat zgodbe. »Kot
agajničarka gasilskega druš-
Prožinska vas sem vedno
jtela imeti čiste račune in sem
fgsnici tudi opravljala svoje
lagajniško delo tako, da imam
inia pri sebi čisto vest. Do-
edno in pošteno. Do konflik-
je prišlo pravzaprav zaradi
,rih tri tisoč tolarjev. Lani po-
li smo imeli v Prožinski vasi
isilsko veselico in po tisti pri-
ditvi je ostalo nekaj kilogra-
ov klobas, ki so jih potem od-
upili nekateri člani društva,
enar, skupno je bilo to tri ti-
)č tolarjev, je predsednik ga-
Iskega društva dobil, ta denar
ibi seveda moral izročiti me-
,da bi lahko napravila obra-
ni. Res ne gre za velik denar,
idače hočeš svoje delo oprav-
iti tako kot je treba, moraš biti
itančen, blagajniška knjiga se
ora ujemati do stotina natanč-
). Dva meseca sem potem ča-
da, da bi mi predsednik izro-
1 denar ali vsaj kakšno potr-
lo, da je s tem denarjem na-
ipil kakšne stvari za potrebe
silskega društva. Denarja niti
rtrdila ni bilo, obračuna ni-
m mogla narediti, zato sem
i enem sestanku predsednika
ipasala, kje je tistih tri tisoč
)/arjev, ki jih moram knjižiti
ot dohodek v blagajniško
njigo. To moje vprašanje je
i^sednik takrat vzel kot ne-
ustrašnega. Predsednik Ivan
tojan je pač človek, ki nikoli
i dovolil, da bi kd«)rkoIi o
iem sploh rekel kakšno bese-
D. Pravilno je samo tisto, kar
fm reče ali počne. Skratka,
iegova beseda je bila zakon.
Namesto, da bi stvari spravili
v red, je predsednik potem me-
ni očital, da sem jaz njega ob-
dolžila kraje tistih treh tisoča-
kov. Govoril je, da ga žalim in
obljubil, da bo problem sprožil
na občnem zboru. Pa nisem sto-
rila nič drugega kot to, da sem
vprašala, kaj je s tistim denar-
jem,« je razlagala sogovornica.
Februarja je potem bil skli-
can občni zbor gasilskega druš-
tva. »Na tem zboru je predsed-
nik Stojan pred polno dvorano
spet trdil, kako sem ga obdol-
žila, da sije prisvojil tri tisoča-
ke. Povedal je, da je denar res
dobil, da gaje porabil za gasil-
sko društvo, ampak da papir-
jev nima oziroma da se sploh
ne spomni, zakaj je denar po-
rabil. Potem je na mizo položil
tri tisočake in dodal, da druš-
tvu daje denar iz lastnega žepa
in da njemu nihče ne bo očital
porabe gasilskega denarja v
lastne namene. Obenem je Sto-
jan pisno ponudil odstop, hkra-
ti z njim bi odstopila tudi nje-
gova žena, sicer tajnica gasil-
skega društva.«
Po besedah Zdenke Ojster-
šek je potem sledila razprava,
končalo se je tako, da je pred-
sednik bil pripravljen umakni-
ti svoj odstop, vendar samo v
primeru, če ga podpre 90 od-
stotkov članstva. »Seja je bila
potem prekinjena, sestali so se
člani upravnega ter nadzorne-
ga odbora. S tajnim glasova-
njem je predsednik zahtevano
podporo tudi dobil, tako da še
vedno ostaja predsednik druš-
tva. To se je zgodilo zato, da
so se v društvu izognili prob-
lemom, da so zaključili občni
zbor in da društvo dela naprej.
Gasilci v Prožirjski vasi ogrom-
no delajo prostovoljno, na zu-
naj je društvo idealno, tudi na
tekmovanjih so člani društva
izredno uspešni, med drugim
so sodelovali tudi na olimpiadi
v Nemčiji. Vendar ljudje, mlaj-
ši člani, preprosto nimajo ča-
sa, da bi opravljali predsedniš-
ko funkcijo, čeprav vsi vedo,
da je s tem predsednikom
izredno težko sodelovati,« pra-
vi Ojsterškova.
Zdenka Ojsteršek je z mesta
blagajničarke odstopila, v druš-
tvu ne sodeluje več niti sama
niti mož Karli, ki je prav tako
žrtvoval marsikatero uro za de-
lo v društvu. »Resnično sem
užaljena in prizadeta. Predsed-
nika nikoli nisem obdolžila, da
je kar koli ukradel, hotela sem
samo voditi blagajno tako, kot
zahtevajo predpisi. Teden dni
po občnem zboru sem predala
knjige, naredila bilanco za la-
ni, ker je to bila moja dolžnost.
Sedemnajst let sva z možem
delala v društvu, zdaj sva oba
izstopila, sem pa prepričana, da
ljudje vedo, da se mi je naredi-
la krivica. Zato zahtevam jav-
no opravičilo predsednika, kaj-
ti sicer imam vso pravico do za-
sebne tožbe,« je prepričana
Zdenka Ojsteršek.
Sodijo naj člani
društva
Za mnenje o teh očitkih smo
povprašali tudi predsednika ga-
silskega društva Prožinska vas
Ivana Stojana. Posredoval
nam je zapisnik občnega zbo-
ra, v katerem je med drugim za-
pisano: »Na veselici 29. julija
1995 je ostalo nekaj mesnih iz-
delkov, ki smo jih 30. julija po-
kupili v vrednosti 3 tisoč tolar-
jev. Ta denar sem v resnici
prevzel osebno, vendar sem ga
porabil za gasilske namene. Za-
kaj sem ga porabil, sem pove-
dal na naslednjem prvem se-
stanku, vendar se ne spomnim,
zakaj sem ga porabil, prav ta-
ko tudi nobeden od takrat pri-
sotnih. Zaradi tega sem osum-
ljen, da sem tistih 3 tisoč tolar-
jev dal v svoj žep in za tistih 3
tisoč tolarjev sem bil že večkrat
opomnjen. Zato dajem danes
tukaj 3 tisoč tolarjev iz svoje-
ga žepa, da bo zadoščeno pra-
vici. Kdor me pozna ve, da
imam hiško in sedem let star
avto, kar sva spravila skupaj z
ženo, vendar vse s poštenim de-
lom in hvala bogu, da nimam
več, kajti marsikdo bi si lahko
mislil, da sem poneverjal pri
gasilcih in gradil doma.«
V nadaljevanju zapisnika je
potem zapisan njegov predlog
o odstopu z mesta predsednika
društva, zapisnik pa se konču-
je z besedami Ivana Stojana:
»Velikokrat sem povedal, da
sam ne morem nič, s skupnimi
močmi pa se gasilsko društvo
da pripeljati iz anonimnosti do
poznanega in spoštovanega
društva v državi in še dlje. Ne
želim pa biti tisti, ki bi zaviral
delo in uspehe društva.«
Ivan Stojan je v pogovoru še
povedal, da društvu v Prožin-
ski vasi predseduje skoraj 20
let, v tem času je društvo po-
stalo zgled mnogim društvom
od blizu in daleč. »Nikoli ni-
sem odrekel pomoči, ko je bilo
treba pomagati ljudem, zaradi
gasilstva imam poškodovano
roko, a sem kljub temu vztra-
jal. Očitno pa nekateri želijo,
da se umaknem z mesta pred-
sednika. To sem nameraval sto-
riti, a so ljudje na občnem zbo-
ru odločili drugače.«
IRENA BAŠA
Foto: GREGOR KATIČ
»Vojna tajna«
se ni zgodovina
?s^n/esavln/čanl strnili vrste proti gratlnjl radarjev
, današnjem sestanku naj bi spre-
pji stališča, s katerimi bi v širšem zgor-
"Jesavinjskem prostoru še bolj strnili vr-
|'ein se skupno borili proti radarjem,«
''Začel sejo Kriznega štaba Menina
Predsednik Ivan Krefl. Na razširjeni seji
. Pi^etcklem tednu so poleg članov šta-
sodelovali tudi drugi Zgornjesavinj-
vključno s 4 župani, utemeljeno pa
''Manjkal nazarski župan Ivan Purnat.
i.^kupne ugotovitve na tem sestanku so
da so v Zgornji Savinjski dolini proti
^J^onji radarjev, tako vojaškega na Ščav-
.'^ah kot civilnega na Vivodniku. Ven-
rkot kaže, so v državi že začeli z neka-
^fimi postopki. Tako že teče upravni po-
za lokacijsko dokumentacijo za vo-
^^ radar, ki ga po besedah ministra za
Sof P'"ostor Pavleta Gantarja omo-
.^Ureditveni načrt bivše občine Mozirje
'iiid^if Seveda je to vzbudilo precej
U .besed, češ da se v demokraciji rav-
f po tajnih listih bivše JLA.
J-jj ^^Janec v državnem zboru dr. Franc
in je priporočil, naj občini Nazarje
Gornji Grad k sodelovanju pritegneta
pravnega strokovnjaka, saj obstaja mož-
nost, da bo prišlo do pravnega spora ali
celo spora na Ustavnem sodišču. V precej
burni razpravi so člani kriznega štaba izra-
žali bojazen, da bo poleg radarjev na Me-
nini stalo še marsikaj drugega. Precej be-
sed je bilo namenjenih tudi odnosu obči-
ne Nazarje.
Za konec so se na sestanku dogovorili,
da bodo Ministrstvo za obrambo pozvali,
naj prenehajo s helikopterskimi preleti Me-
nine in s tem zastraševanjem ljudi, občini
Nazarje in Gornji Grad pa sta kot stranki
v postopku odgovorni za radarje na Meni-
ni. Poleg tega bodo pozvali vse parlamen-
tarne stranke, naj izkristalizirajo stališča
glede grobega posega na Menini in mne-
nje o tajnih listih, kijih vsiljuje investitor.
Delegacija kriznega štaba se bo sestala s
svetniki občin Nazarje in Gornji Grad ter
obema županoma, hkrati pa krizni štab po-
ziva župane in predsednike svetov v vseh
občinah Zgornje Savinjske doline, naj v
najkrajšem času sprejmejo stališča glede
gradnje radarjev ter o tem seznanijo po-
slanca dr. Zagožna.
v sredo je bila v Gornjem Gradu
javna tribuna o radarjih na Mcni-
l\a L naj bi bila znana bolj jasna dejs-
luiL jc z gradnjo radarjev v tem tre-
Oro • 'cga pa bo verjetno 12. maja
Janiziran pohod na Menino, tu pa naj
(^'^'^Pravili tudi zgornjesavinjsko prosla-
- dnevu državnosti.
Okupator v demokraciji
Izjavi ministra Gantarja, da je bila lo-
kacija za vojaški radar določena že v le-
tu 1985 v prostorsko ureditvenem pla-
nu bivše občine Mozirje, je dvignila pre-
cej prahu. Na seji Kriznega štaba Meni-
na so o tem razmišljali:
Ivan Krefl, predsednik Kriznega štaba
Menina: »Kakšna pravna država smo, da
se uresničujejo tajni uradni vojaški listi iz
nekdanje Jugoslavije, kije bila v Sloveni-
ji okupator? »
Vane Gošnik, Zeleni Slovenije: »V Slo-
veniji, ki vstopa v Evropo, si ne moremo
privoščiti, da bi vojska odločala o tako po-
membnih zadevah. Če Italijani kradejo
prod, potem imajo prebivalci Zgornje Sa-
vinjske doline vso pravico, da zaščitijo
Menino planino.«
Jaka Presečnik, župan občine Mozir-
je: »Nisem še uspel dokazati, da bi bil ta
plan kdajkoli obravnavan. Vendar smo v
letu 1992 usklajevali dolgoročni in sred-
njeročni prostorski plan občine Mozirje s
soglasjem Ministrstva za okolje in prostor.
Takrat ni bilo pripomb, o radarju pa tudi
ni bilo govora. Še naprej se bom trudil,
vendar mi mora pri tem pomagati upravne
enota v Mozirju.«
Dr. Franc Zagožen, poslanec v držav-
nem zboru: »Poskušal bom dobiti te tajne
uradne liste iz leta 1985, ni pa sigurno, če
jih bom lahko dobil. Vlada se bo skliceva-
la na te dolo^e, verjetno so v tajnem urad-
nem listu. Zadeva je zrela za pravni spor.«
Franc BastI: »Gre za to, da poskušajo
najti formalne razlage, iščejo zgodovinske
vire. O vojaški dokumentih se v SFRJ ni
sklepalo na skupščinah. To je bilo skrito,
takšen dokument pa danes ne more biti ve-
rodostojen. Slovenija pa se z radarjem ne
bo zaščitila niti se ne more. Sledile bodo
raketne baze, s katerimi pa bo upravljal
Bruselj.«
URŠKA SELIŠNIK
Bolna krava je
razburila Slovenijo
Ifravo na Celjskem so ubili zaradi suma
stekline, ne bolezni norih krav_
Govorice, da naj bi v eni izmed okoliških vasi na Celj-
skem pred kratkim ubili kravo zaradi suma bolezni no-
rih krav, so se zaenkrat izkazale za neresnične. Res pa je,
da se je prodaja govedine ponekod prepolovila, zato so
strokovnjaki staknili glave in vladi predlagali vrsto ukre-
pov. Morda bo luč sveta ugledala tudi blagovna znamka
Slovensko meso.
Po informacijah Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Ce-
lje so v Ljubljano s celjskega območja na preiskavo poslali
kravo, ker so menili, da je morda zbolela za steklino, ne pa
zaradi suma bolezni norih krav. Preiskave zdaj že evtanazi-
rane krave so pokazale, da žival ni bila stekla, patološki iz-
vid pa je pokazal vnetje potrebušnice. Rutinski pregled za
ugotavljanje bolezni BSE bodo sicer opravili, vendar ne za-
radi suma na to bolezen temveč zato, ker je preiskava za to
bolezen postala standardna diagnostična metoda Veterinar-
skega inštituta Slovenije.
O bolezni norih kravje sicer na dolgo in široko v minulih
dneh razpravljalo tudi Združenje govedorejcev Slovenije. Na
tem srečanju so povedali, da v Sloveniji opravljamo diagno-
stiko bolezni BSE že od leta 1992, preiskave so letos postale
redne, doslej pa niso odkrili nobene okužene živali. Kljub
zagotovilom strokovnjakov je med ljudmi zavladala panika,
kar dokazuje podatek, da seje prodaja govejega mesa pone-
kod zmanjšala kar za 50 odstotkov.
Republiška veterinarska uprava je vladi zato že predlaga-
la določene ukrepe, konkretno spremljanje živali od rojstva
do smrti, oštevilčenje živali, prepoved uporabe kostne mo-
ke, izločitev notranjih organov goveda in postavitev krema-
torija. Pametna pa je tudi pobuda Zveze potrošnikov Slove-
nije, da naj bi vlada sprejela predpis, ki bi določal uporabo
potrdila o geografskem poreklu izdelka. Blagovna znamka
Slovensko meso bi konkretno vključevala poreklo, kakovost
in laboratorijski nadzor mesa oziroma izdelka. Takšna bla-
govna znamka bi bila zagotovo v prid rejcem, še bolj pa po-
trošnikom.
IB
Cestno podjetje Celje d.d.
Lava 42, Celje
zbira
ponudbe za nakup
stanovanjskih hiš in kmetij
zaradi potrebe po nadomestnih objektih pri grad-
nji avtoceste Vransko-Blagovica.
V poštev pridejo stanovanjske hiše in kmetije
na relaciji Šempeter v Savinjski dolini-Domža-
le.
Ponudbe pošljite na
Cestno podjetje Celje d.d.,
Lava 42, 3000 Celje.
Št. 17. . 25. april 1996
NOVI TEDNIK
KULTURA
10
V znamenju Slomška
Komorni moškizbor Izvedel noviteto De Marta VIrgIne
Letni koncert Komornega
moškega zbora iz Celja, ki ga
vodi dirigent prof. Ciril Ver-
tačnik, je vnesel v slovensko
glasbeno življenje noviteto.
Zbor je ob navzočnosti skla-
datelja Ambroža Čopija krst-
no izvedel cikel De Maria Vir-
gine, ki ga tvorita dve pesmi:
Totus tuus in Sub tuum prae-
sidium. Ker je pesem Totus
tuus moto papeža Janeza Pa-
vla IL, bo Komorni moški
zbor to pesem pel tudi v ma-
riborski stolnici ob papeže-
vem obisku maja letos.
Sicer pa so v prvem delu kon-
certa pevci zapeli Jacobusa de
Kerla Kyrie, Gallusovo Quam
pulchra es amica mea, Johans-
sonovo Gratia vobis, Gustava
Ipavca Dve utvi, Pavla Šivica
Cist noro pesm in Petra Jereba
O kresu.
Skladatelj Ambrož Čopi, di-
plomant ljubljanske Akademije
za glasbo (štipendist Zoisovega
sklada in lani skladatelj leta), le-
ta 1973 rojen Bovčan in učenec
prof. Daneta Škerla, je o sklad-
bi dejal: »To je skladba, kije ze-
lo primerna za moške glasove.
Ves Tvoj sem, Marija, že v tem
stavku je vse povedano. Komor-
nega moškega zbora iz Celja
prej nisem poznal. Šele ko sem
dobil pismo dirigenta Cirila
Vertačnika s prošnjo, da napi-
šem glasbo na staro renesančno
molitev Totus tuus, sem se po-
globil v delo, čeprav sem bese-
dilo molitve poznal že prej, pre-
den sem dobil pismo iz Celja.
Potem sem napisal glasbo, kije
v meni dozorevala. Skladba ozi-
roma pesem je bila na lanski Na-
ši pesmi v Mariboru ocenjena
kot najbolje izvedena noviteta.
Tega sem bil iskreno vesel in tu-
di z izvajanjem zbora sem zelo
zadovoljen. Dotlej sem v glav-
nem pisal za APZ Tone Tom-
šič. Za moški zbor je pisanje
glasbe specifično, biti mora več
tonalnosti zaradi nižjih leg. To-
tus tuus je pa skladba prav za
moške barve glasov. Zdaj sem
dokončal še drugi del Sub tuum
praesidium in cikel je zaključen.
Nocoj smo prvič slišali celoto
in zveni odlično. To ni ne-
skromnost, temveč navdušenje
nekoga, kije sodeloval pri rojs-
tvu slovenske glasbene novite-
te.«
V drugem delu koncerta so
pevci KMZ predstavili devet
Slomškovih pesmi iz obsežne-
ga repertoarja, ki so ga naštudi-
rali že lansko leto in posneli na
audio kaseti in laserski plošči.
Kaseta je že izšla, plošča pa bo
zagledala luč sveta po prvomaj-
skih praznikih. Tako smo čuli
Juternico, Predico, Večernico,
Urbanovo, Dobro voljo. Vinsko
trto, Napitnico, Veseli hribček
in Zdravico Slovencev. Za do-
datek SO" morali pe\ci zapeti še
pet pesmi.
Komorni moški zbor je tako
predstavil glasbeno ustvarjal-
nost slovenskega škofa Antona
Martina Slomška in se vključil
v obisk papeža Janeza Pavla II.,
ki bo maja prinesel o Slomšku
tudi veselo vest o njegovi bea-
tifikaciji.
DRAGO MEDVED
Mladi pevci
gostovali
v Nemčiji
Konec minulega tedna je
Mešani pevski zbor III. OŠ
Celje gostoval v Nemčiji,
mladi pevci pa so pod vods-
tvom zborovodkinje Sonje
Kasesnik nastopili v Gunz-
burgu in lllmu.
111. OŠ Celjeje tesne stike
z Maria Theresia Hauptschu-
le iz Gunzberga navezala že
pred leti, ko sta bili obe šoli
vključeni v mednarodno iz-
menjavo učiteljev, zdaj pa
prijateljske vezi tkejo še med
učenci. Šolski mešani pevski
zbor je v Nemčiji predstavil
slovensko umetno in ljudsko
pesem, ob tem pa še del fol-
klornega izročila. V šoli v
Gunzbergu pa so postavili tu-
di promocijsko razstavo o
Celju in mestnih znamenito-
stih.
Ob povratku so se mladi
pevci s priložnostnim kon-
certom za Zdomsko kultur-
no društvo Slovenija ustavi-
li še v Ulmu, kjer so zapeli v
tamkajšnji znameniti kate-
drali.	IS
Nastopilo 770 mladili pevcev
v Domu IL slovenskega tabora v Žajcu, je bila^v orga-
nizaciji Zveze kulturnih organizacij Žalec in OŠ Griže,
l^ubilejna - 50. revija pevskih zborov osnovnih šol občine
Žalec.
Jubilejni koncert je bil razdeljen na dva dela. V prvem so
nastopili otroški pevski zbori OŠ Vransko-Tabor, PrebolcL
Griže, Liboje in Braslovče ter mladinski pevski zbori iz OS
Prebold, Griže, Braslovče in Vransko. V drugem delu pa so
nastopili otroški pevski zbori OŠ Polzela, od tu sta dva, Ža-
lec, Šempeter in Gotovlje, mlajši mladinski pevski zbor OŠ
Žalec ter mladinski pevski zbori OŠ Polzela, Žalec in Šem-
peter.
Mlade pevce, njihove dirigentke in vse poslušalce, je poz-
dravil predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Žalec
Jože Jančič, ki je med drugim dejal, da imajo nekateri odra-
sli pevski zbori v občini že stoletno tradicijo, da pa jč mno-
žica skoraj osemstotih mladih pevcev najboljše jamstvo, da
se bo pelo še naslednjih sto let.	T. TAVČAR
Pregledna razstava
celjskih likovnikov
Od 16. do 19. aprila je bila
v občasnih razstavnih prosto-
rih Muzeja novejše zgodovi-
ne v Celju razstava, ki jo celj-
ski likovniki vsako leto pri-
pravijo kot pregled lastnega
enoletnega ustvarjanja.
Celjski likovniki, sekcija
DPD Svoboda Celje, imajo tre-
nutno 45 članov in nadaljujejo
tradicijo nekdanjega Društva li-
kovnikov amaterjev Celje, kije
bilo ustanovljeno leta 1975 in
ki seje kasneje preimenovalo v
Likovno sekcijo Februar pri
DPD Svoboda Celje, letos
spomladi pa so si nadeli ime
Celjski likovniki. Tako so lani
proslavili 20-letnico delovanja,
letos pa so izdali tudi reprezen-
tančni katalog, v katerem se
vsak član predstavlja s po eno
svojo reprodukcijo.
Na letošnji pregledni razsta-
vi je 30 članov predstavilo 60
likovnih del različnih tehnik in
motivov. Sicer pa člani redno
razstavljajo v kar nekaj razsta-
viščih v Celju: v hotelu Merx, v
zdravstvenem domu in bolnišni-
ci, v hotelu Evropa, butiku Ste-
klar in v tovarni Etol; izven Ce-
lja pa v zdravstvenem domu v
Sevmci, v Čateških toplicah,
občasno tudi v Moravskih topli-
cah in še kje. Udeležujejo se tu-
di številnih likovnih kolonij in
slikarskih ex-tempor, tako na
Polzeli, na Ravnah na Koroš-
kem, v Piranu, Trbovljah, Lju-
tomeru in Velenju. Redno so-
delujejo tudi s stanovskimi ko-
legi pri RELIK-u Trbovlje in
Koroškimi likovniki, obiskuje-
jo tudi seminarje, kijih organi-
zira Zveza kulturnih organiza-
cij Slovenije, pa tudi sami več-
krat organizirajo razne izobra-
ževalne seminarje.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
IV. Novačanova
gledališica srečanja
Na odru kulturnega doma
Trnovlje v Celju je v petek in
soboto potekal drugi pro-
gramski sklop letošnjih Nova-
čanovih gledaliških srečanj, ki
jih že četrto leto pripravljata
Zveza kulturnih organizacij
Celje in Kulturno umetniško
društvo »Zarja« Trnovlje Ce-
lje.
V petek Je gostovalo Gleda-
lišče BO Kulturnega društva
Anton Aškerc iz Šmarja pri Jel-
šah s svojo noviteto, odlično in
radoživo srednjeveško komedi-
jo Jeppe s hriba, ki jo je napisal
znameniti danski dramatik Lud-
vig Holdberg (1684-1754), v
njej pa seje ponorčeval iz svo-
jih sorojakov in njihovega slo-
vitega pijančevanja. Delo je na
oder režijsko postavil domači
režiser in župan občine Šmarje
Jože Čakš. V soboto pa je do-
mači amaterski gledališki an-
sambel KUD Zarja Trnovlje Ce-
lje ponovno zaigral JeanaAno-
uilha Škrjanček, zgodovinsko
pripoved o Devici Orleanski, v
režiji domačega režiserja Štefa-
na Žvižeja.
Občinstvo seje na predstavo
iz Šmarja dobro odzvalo in na-
polnilo dvorano, medtem ko pa
je bila sobotna predstava slabše
obiskana, kar pa je delno tudi
razumljivo, saj je tmoveljski an-
sambel to dramsko delo na do-
mačem odru že kar nekajkrat
zaigral.
Letošnje Novačanove gleda-
liške dneve bodo sklenili ob kra-
jevnem prazniku KS Trnovlje,
ko bo 10. maja ob 20. uri na tr-
noveljskem odru gostoval Tea-
ter brez... iz avstrijske Koroške
s predstavo Felixa Mitterera
Zdrahe v božji hiši, v režiji Mar-
jana Bevka, katere producent je
Slovenska prosvetna zveza iz
Celovca.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Plesalci s Celjskega sredi prostora
v organizaciji Zveze kul-
turnih organizacij Slovenije je
bilo minuli konec tedna v Se-
žani že osmo srečanje najbolj-
ših plesnih skupin iz vse Slo-
venije Sredi prostora 96. Sku-
pine je za nastop v Sežani iz-
brala selektorica Sinja Ož-
bolt.
Na prireditvi Sredi prostora
96 so iz našega območja sode-
lovali celjski plesni skupini Ple-
sni forum Celje in Harlekin Ce-
lje ter Plesni teater IN Velenje.
Plesni forum Celje se je pred-
stavil z več plesnimi točkami,
organizatorji pa so koreografi-
nji Gogi Stefanovič-Erjavec
čestitali za 20-letnico uspešne-
ga dela in ustvarjanja v sodob-
nem plesu. Plesni forum Celje
bo svojo obletnico proslavil 18.
maja v Narodnem domu v Ce-
lju, že ta konec tedna pa bodo s
Škratom Sanjavcem (plesna
skupina Packe) in Zgodbo o ple-
su (Forum) gostovali v Metliki
na Čicižuru, srečanju revije Ci-
ciban.
Sicer pa so bile skupine so-
dobnega plesa, ki so se predsta-
vile v Sežani, po svojem ustvar-
janju zelo različne in samosvo-
je v iskanju lastnega izraza. Iz-
stopale pa so predvsem skupi-
ne, pri katerih se vidi kontinui-
rano, dolgoletno delo in preprič-
ljivost izraza.	IS
Celjski Harlekin
v Mestnem gradu
Ponedeljkov, torkov in sredin večer so plesalci Harlekinove
šole za plesno vzgojo, klasičen balet in sodobni ples, skupin
Mali Harlekin in Akt, v Galeriji sodobne umetnosti v celjskem
Mestnem gradu in foyerju Slovenskega ljudskega gledališča
Celje prikazali svoje plesno znanje in ustvarjanje.
Plesne dneve celjskega Har-
lekina so odprli najmlajši ple-
salci s plesno premiero Televi-
zijski otroci (na sliki), drobci
plesno didaktičnih in rajalnih
igric ter dramatizacij, nastalih
po ogledu risank o mišku Fili-
pu in profesorju Baltazarju. Ple-
sna pedagoginja in koreografi-
nja Ana Vovk Pezdir Je pred-
stavitev dejavnosti svoje plesne
šole nadaljevala v torek z repri-
zo Štirih letnih časov, ki jo Je v
foyerju SLG Celje odplesala
mladinska skupina za sodobni
ples Akt.
V Galeriji sodobne umetno-
sti v Mestnem gradu so se v to-
rek in sredo zvečer predstavili
še s premierno uprizorjeno ple-
sno študijo Muze iz 5.d in ple-
sno glasbeno predstavo Teja v
Ozovi deželi ter ponovitvenim
nastopom plesno glasbene igri-
ce O žabicah v rdečih kapicah.
Žabice v rdečih kapicah so z
mladimi plesalkami od 1. do 4.
razreda osnovne šole živele 3 le-
ta, zdaj pa se s plesno predsta-
vo počasi poslavljajo, saj Je bi-
la sredina izvedba ena zadnjih.
IS; Foto: GK
Kikirikanje
za zlatom
Srečno se je iztekla še ena
zgodba. Dvaintrideset Zlatih
petelinov na lesenem pod-
stavku Je našlo svoje gospo-
darje, Zlata nota pa Je do-
končno postala del nič kaj
prijazne in bogate zgodovine
sodobne slovenske zabavne
glasbe, tn, hmm seveda, po-
dobnih prireditev si pravza-
prav ne gre predstavljati brez
takih ali drugačnih škandalov
in afer, brez raznoraznih ma-
dežev in pack, ki prireditev
nekako zaznamujejo, Ji tako-
rekoč vlijejo nekaj bencina,
da v tistem enem letu, ko bo
na vrsti naslednja podelitev,
najbrž kar repriza, če sogla-
šamo s tistim herojem, ki Je
neposredno za mojim hrbtom
vneto komentiral vso dogaja-
nje na letošnji zaključni pri-
reditvi v rokometni in »ple-
sno-maturantski« dvorani, ne
bo zarjavelo kolesja, ki vse
skupaj poganja... Seveda, le-
tos ni bilo nobenega dvobo-
ja, v preteklem zabavno glas-
benem letu, ni prišlo do nika-
kršnega hujšega pretresa sce-
ne... Ker kakšnega Domiclje-
vega Tomaža seveda tako in
tako ne gre Jemati resno.
J a. Zlati petelin Je letos mi-
nil v precej dolgočasnem to-
nu. Vse Je bilo nekako predo-
bro pripravljeno, organizira-
no, zrežirano... Zlati^petelin
Je letos kikirikal kar nekako
preveč mehanično. Nobenega
človeškega prizvoka ni bilo
čutiti. Zlati petelin se Je, če
smo čisto pošteni, prebil do
tiste točke, ko bo treba ugla-
šenost, to harmonijo, to na-
tančno organiziranost, neka-
ko zmotiti. Jo načrtno sesuti.
Povedano z drugimi beseda-
mi; če bo prireditev želela biti
zanimivejša, bo moral scena-
rist pripraviti kakšno vnaprej
zamišljeno in dobro režirano
organizacijsko napako. Da
bo Zlati petelin nekako bolj
živ. Da bo tisti kurnik vsaj ne-
kaj čebljal, če že kikirikati ne
more.
Hja, tako nekako, kot so na.
redili z Oskarji. Tisti fantjt
tam pri strani so svoj pos(\
obvladali že neznosno dohrt
in natančno; niti sekunda ti
minila, pa Je bil sedež, na ko.
terem Je sedela kakšna rves
da, ki se Je odpravila odločit,
na cigareto, na klepet, že za,
seden. Režiser Je tolikokra
zvadil s svojimi kamerman[
da kakšna napaka niti ni bik
možna, kaj šele, da bi se v re.
snici pripetila... Ja, in so «
organizatorji odločili, da raz.
krijejo, od kod Oskarjeve
ime. Da bo pri vsej stvari vsq
nekaj človeškega. Ker vsi li.
sti, ki se tam na odru eden zo
drugim razvrščajo, tako in ta-
ko niso ljudje. So le serijski,
Ja, točno to, serijski proizvo-\
di tovarne sanj brez dimni-
kov. Ja, Hollywood se Je od-
ločil, da razkrije svojo človeš-
ko podobo. Da Je Oskar svo-
je ime dobil leta 1931, ko jk
Margaret Herrick, knjižni
čarl^ Akademije, ugotovili,
da Je figurica na las podali
na njenemu stricu Oskarju, h
pa seveda tudi to, da Je kipa
vreden le ušivih stopetdese
dolarjev. In, da ne prinaši
nobene denarne nagrade. Di
so ga med letoma 1936 /)|
1939 dobitniki morali ce/o
odkupiti in, da so med drugo
svetovno vojno, namesto kip-
ca, podeljevali zgolj plakete.
Varčevanje, pač.
Zlati petelin žal svoje člo\
veške podobe še nima. Ce-
prav Je res, da so na odn\
celjsi^ dvorane Golovec, sta-
li in govorili ljudje. Naši
znanci, naši prijatelji. Res pa
Je tudi, da tudi tisti Petelin ni
vreden več kot ameriški Os-
kar. Govorim seveda zgolj o
realni vrednosti kipca. Hjo,
tista druga plat pa Je povsem
drugačna. Zaradi Zlatega pe-
telina, se kakšnim Letečini
potepuhom cena za njihov na-
stop ne bo nič kaj bistveno
dvignila ali še boljše, ostali
bo popolnoma ista, kakršnS,
Je do sedaj bila. In založbe si
za dobitnike petelinov ne bo-
do nič kaj bolj potegovali-
Hočem skratka povedati, df
Zlatemu petelinu manjkata š(
dve malenkosti, ki bi Jih
moč seveda odpraviti, če bi
taistega Zlatega petelina po-
deljevali kje drugje, kot rav-
no v Sloveniji. V petih letih p
bodo tako in tako dobili vsi
ki na tej sceni nekaj migajo
In vsem se cena za njihov na-
stop pač ne bo zvišala. Tržn'^
gospodarstvo, pač. Prepro-
sto.
PiSe: Tadej Čate^
Spomini na Celje
v Galeriji Keleia v Muzeju
novejše zgodovine Celje bod®
danes predstavili mapo vedu'
Spomini na Celje.
Izid mape - gre za 10 podo^
mesta ob Savinji med leti 181''
in 1979 - sovpada s 560-letnic"
poknežitve celjskih grofov. Ce-
lje se z njo uvršča med tista slo-
venska mesta, ki se zavedajo po*
mena premišljene promocije bo-
gastva svoje kulturne dedišči'^'^'
knežje mesto pa dobiva z map''
kulturni dokument mesta in p'^
gled v njegov razvoj.	''
Št. 17. . 25. april 1996
Ti
KULTURA
NOVI TEDNIK
golje samostojnost kot negotovost
^borza obujanje In ohranjanje ljudskega Izročila Iz Laškega se bo osamosvojil -
^ndl letos mnoge prireditve________________
jjtiTiAi reorganizacije Zve-
^ liulturnih organizacij in
l,{vilnih nejasnosti v zvezi s
se jc Odbor za obujanje,
^l,ranjanje in prikazovanje
j(,rih ljudskih šeg in delovnih
^pravil iz Laškega odločil, da
1,0 poslej deloval samostojno,
^jla bi namreč velika škoda,
le bi ugasnil skupaj z zvezo.
Odbor, ki deluje že 13 let in
jjna Slovenskem edina tovrst-
no organizirana oblika obujanja,
ohranjanja in prikazovanja ljud-
skega izročila, združuje več kot
|50 ljudi, članov kulturnih dru-
štev ter folklornih in etno sku-
pin iz Marija Gradca, Rečice,
frobnega Dola, Šentruperta,
l^eke, Sedraža, Lažiš in Jurklo-
i jtra. Vsa leta je bil pod okriljem
Zveze kulturnih organizacij in
se preko nje tudi financiral, ven-
dar je že septembra lani, ko mu
je zmanjkalo denarja za načrto-
vane dejavnosti in ko so se za-
jele razprave o tem, katera no-
va oblika povezovanja bo nado-
'mestila zvezo, začel razmišljati
, o svojem novem statusu. Ne le
I za laško občino in njeno okoli-
ico, tudi za Slovenijo bi bila ve-
lika škoda, če bi trinajst let tr-
dega in obsežnega dela, ki je do-
[slej poželo že marsikatero priz-
nanje doma in tudi v tujini, kar
tako izpuhtelo v nič. Člani od-
bora so pričakovali, da jim bo-
do odgovorni v občini jasno in
glasno povedali, ali bo Laško še
imelo zvezo, in če ne, na kak-
šen način se bo financirala nji-
hova dejavnost. Odgovora niso
dobili decembra lani in tudi mi-
nuli teden ne, saj povabljene
predstavnice občine zopet ni bi-
lo na njihovo sejo. Ker vsako
podaljševanje negotovosti o sta-
tusu odbora gotovo ne bi prine-
slo nič dobrega, so se člani od-
ločili, da bo poslej odbor zaži-
vel popolnoma samostojno. Bi-
lo je sicer nekaj pomislekov, da
bo morda Zveza kulturnih orga-
nizacij zopet pridobila nekdanjo
veljavo, ki jo v marsikaterem
društvu že močno pogrešajo, ali
pa, da bi bilo morda bolje, če bi
se priključili enemu od kultur-
nih društev, vendar je prevlada-
lo mnenje, da je odbor dovolj
močan in da bo zagotovo lahko
zaživel popolnoma sam.
Samostojnost bo odboru pri-
nesla tudi nekoliko več denar-
ja, saj bo poslej, oziroma od ta-
krat, ko bo registriran kot samo-
stojna pravna oseba, vsa sreds-
tva sponzorjev dobival nepo-
sredno na svoj račun in ne več
preko proračuna, kjer je, zaradi
zadolženosti občine, ostajalo 40
odstotkov pridobljenega denar-
ja. V odboru že sedaj upajo, da
jim bodo laška podjetja naklo-
njena tudi letos, saj so jim v pro-
računu zagotovili samo 443 ti-
soč tolarjev, kar je le polovica
denarja, ki ga bodo potrebovali
za svojo letošnjo dejavnost.
Po včerajšnjem tradicional-
nem jurjevanju po laških ulicah
v odboru že napovedujejo pri-
reditev, ki jo bodo skupaj s Kul-
turnim centrom in s skupino iz
Trobnega Dola pripravili konec
maja. Gre za prikaz življenja na
Kozjanskem pred nekaj deset-
letji, na prireditvi pa se bodo s
svojo ponudbo predstavile tudi
vse turistične kmetije v laški ob-
čini. Odbor bo v prihodnjih
dneh objavil tudi razpis za le-
tošnji par na ohceti po stari še-
gi, ki bo v času prireditve Pivo
in cvetje.	J. INTIHAR
Praznik šentjurske kulture
Pot stoleUa Ipavčevega moškega zbora na slovesnem koncertu
šentjurski Moški pevski zbor Skladateljev Ipavcev je la-
ni pripravil približno trideset nastopov, letos pa so se pri-
pravljali na praznovanje 50-letnice delovanja zbora. Po-
membno obletnico so obeležili na sobotni večerni gala pri-
reditvi v domačem kulturnem domu.
Izjemno slavje je privabilo v
dvorano številno občinstvo.
Slavnostni govornik, minister
za kulturo Janez Dular (pred
prireditvijo si je ogledal kraje
šentjurske občine), je poudaril,
da tudi v gospodarsko šibkem
kraju veliko storijo na kultur-
nem področju, po ljubiteljski
plati. Minister je tudi predse-
doval častnemu odboru za
praznovanje 50-letnice ugled-
nega zbora, med člani pa so bi-
li znani Šentjurčani, slikar Jo-
že Tisnikar iz Slovenj Gradca
ter glasbeniki iz avstrijske Ko-
roške ter z Madžarskega.
Pevci so v prvem delu zape-
li zahtevnejše skladbe, drugi
del programa pa je bil spomin-
sko obarvan. V Moškem pev-
skem zboru Skladateljev Ipav-
cev prepeva trenutno 35 pev-
cev, večinoma iz Šentjurja, pa
tudi iz Dramelj, Slivnice ter
Prožinske vasi. Med njimi so
ljudje najrazličnejših poklicev,
od zdravnikov do kmetov, ki
jih druži predvsem ljubezen do
zborovskega petja. Nekatere
celo že več kot tri desetletja.
Med desetimi častnimi člani,
dolgoletnimi pevci, sta Poldek
Hajnc ter Anton Šporer, ki sta
pela v zboru že od samega za-
četka. Zbor vodi Franci Plohi
iz Rogaške Slatine, v zadnjih
letih je bil krajši čas pod vods-
tvom Cirila Vertačnika, pred
njim pa dolga leta pod taktir-
ko Edvarda Goršiča.
Pevci so prejeli bronaste,
srebrne ter zlate Galllusove
značke, ki jih je podelil župan
in poslanec Jurij Malovrh,
predsednik zbora, Janez Čoki,
pa je izročil spominske srebr-
nike. Za sodelovanje z zborom
so jih prejeli člani častnega od-
bora, prijateljski zbori ter pred-
stavniki domače občine. Po
koncertu je zbor nadaljeval z
družabnim srečanjem, ki je tra-
jalo do jutranjih ur.
BRANE JERANKO
Pojo naj ljudje
Od prvega pomladanskega
idne se v Narodnem domu v
iCelju vrstijo pevski koncerti
lin druge prireditve s petjem.
NV«d drugimi, je bil minuli če-
l/tek, že dvanajstič zapored,
(udi letni koncert Mešanega
pevskega zbora iz Celja, pod
vodstvom Pavla Bukovca.
Poslušalci, večinoma prijate-
lji in zn^ci pevcev, so ob pol-
ni dvorani uživali pri izvedbi
pestrega programa pod naslov-
nim motom. Kot so ustanovite-
; Iji Mešanega komornega pev-
skega zbora Celje, pred trinaj-
stimi leti zapisali, da bo osnov-
na usmeritev zbora posredova-
nje slovenskih narodnih pesmi,
so tudi ta večer temu posvetili
največ časa. Zvrstile so se pri-
redbe narodnih pesmi iz vseh
koncev Slovenije, pa tudi sklad-
be na besedila naših največjih
poetov Franceta Prešerna, Sreč-
I ka Kosovela, Ivana Cankarja in
^Ifugih. Zapeli so tudi nekaj tu-
jih skladb, kot sta dva izbrana
iioteta (Bachov in Lukačičev)
"1 ob koncu prvega dela še črn-
i duhovno pesem v priredbi
' Pestnerja z gostjo zbora
f^^ajdo Petan. V drugem delu,
po koncu programa dvajsetih
jkladb, pa še dodatke rusko S.
^arova dvanajst razbojnikov in
j ^ei vokalne suite Ziljska ohcet:
^"trnica nevesti in Nevestina
Popotnica.
Zbor ima za seboj obsežno
bero, saj so pevci v teh trinaj-
stih letih naštudirali okoli 150
skladb in nastopili več kot 120-
krat. Ob koncu koncerta so pev-
ci izrekli za dolgoletno delo v
odboru, pri predsednikovanju in
tudi pri petju posebno prizna-
nje bivšemu članu Jožetu Bu-
čarju.
LEANDER LITERA
Razstava Rudija Trojnerja
v likovnem razstavišču
Laški dvorec je od prejšnjega
tedna postavljena slikarska
razstava Rudija Trojnerja iz
Maribora.
Slikar, rojen v začetku petde-
setih let, se z likovno dejavnost-
jo ukvarja ljubiteljsko. Profesio-
nalno je aktiven na področju
glasbe in sicer kot član medna-
rodno uveljavljene skupine Slo-
venski muzikantje.
Avtor izhaja predvsem iz kla-
sičnega realizma, za katerega je
značilno kar najbolj verno pre-
našanje motivov na slikarsko
površino. Vendar ne ostaja zgolj
pri tovrstnem načinu upodablja-
nja, temveč v dela vnaša tudi
razpoloženjsko noto, kar je še
posebej razvidno pri pejsažih. V
njih je prisotna dinamika, ki se
razprostira od vedrih sončnih
prizorov do takšnih, ki nosijo
dramatično vzdušje. To je us-
tvarjeno predvsem z izborom
barv, ki so bodisi svetle in zrač-
ne ali pa gre za temnejše tone
in bolj poudarjene kontraste, kar
stopnjuje napetost v kompozi-
ciji.
Krajine so ena najpriljublje-
nejših tem v slikarstvu Rudija
Trojnerja, motivi pa so običaj-
no povzeti iz domačega ambien-
ta, zato v njih prevladujejo goz-
dovi, gričevje, ki se vzpenja v
alpsko gorovje, idilične ravni-
ne s polji ter rekami, katere v
mehkem valovanju prepredajo
naslikano področje. Poleg slika-
nja iz oddaljene, standardne
perspektive, pri kateri je pejsaž
razdeljen v več pasov, od najb-
ližjega v prvem planu in do od-
daljenejših, ki se zaključujejo v
zgornjem delu kompozicije, se
slikar odloča pogosto tudi za
prikazovanje posameznih prizo-
rov od blizu. Tako so zanimivi
prizori iz gozda, s poudarkom
na prikazu drevesnih debel, ka-
terih vertikalne linije dajejo te-
meljni značaj likovnemu izrazu
slike. Pri tihožitjih s cvetjem mu
je blizu radikalnejši izrez, v ka-
terem rastline takorekoč v celo-
ti zapolnjujejo površino in iz te-
ga razloga je motiv mnogokrat
prikazan v izrezani formi.
Rudi Trojner je slikar, kate-
rega zanima predvsem narava v
svojih neskončno različnih in
mnogoterih podobah, njegovo
odkrivanje vezi z njo pa preliva
v slikarska platna in nam odkri-
va nove poglede na naše oko-
lje.
BORIS GORUPIČ
Jubilejni koncert zbora Društva upokojencev
2 jubilejnim koncertom so
^ torek, 9. aprila 1996 v dvo-
l^^ani Narodnega doma v Ce-
'JU pevci Mešanega pevskega
?"ora Zveze društev upoko-
jencev mestne občine Celje
Proslavili dva spoštljiva jubi-
35-letnico delovanja
in 40-letnico delovanja
'oorovodkinje Jožice Soko.
.Gostje večera so bile nekda-
^ pevke mladinskega pevske-
P 2bora I. osnovne šole Celje
lokalna skupina Kompolča-
u' pri klavirju je bil Hinko
Z vezno besedo je kon-
cert vedro in duhovito povezo-
val Borut Alujevič.
Pokrovitelj koncerta je bila
mestna občina Celje in v nje-
nem imenu je nastopajoče in
poslušalce pozdravil župan
mestne občine Celje Jože Zim-
šek. Slavnostni govornik na
koncertu je bil predsednik Zve-
ze kulturnih organizacij Mest-
ne občine Celje Milan Bred.
V sporedu umetnih in pri-
redb ljudskih pesmi je zbor
predstavil skladbe Foersterja,
Ipavca, Fleišmana, Venturini-
ja, Kernjaka, Adamiča, Krar-
nolca, Marolta, Leskovarja,
Pavčiča in Schvvaba. Pevce od-
likuje čista intonacija in dobra
zlitost glasov, iz tega pa izhaja
tudi ubran in prijeten zborov-
ski zvok. Z uporabo pestre di-
namike in smiselne agogike je
zborovodkinja uspešno obliko-
vala prepričljive interpretacije
skladb, med njimi tudi takih, ki
vztrajno tonejo oziroma jih ra-
di potiskamo v pozabo.
Izvajanje sta popestrila tudi
dva solista, tenorist Dušan Her-
cog in baritonist Roman Zapu-
šek.
Pestra življenjska in umet-
niška pot je vodila zborovod-
kinjo Jožico Soko od Prekmur-
ja in Ptuja do Celja in Berlina
in povsod so ostajale sledi nje-
nega dela. Tako so na jubilej-
nem koncertu zapele nekdanje
pevke mladinskega zbora I. os-
novne šole Celje in skupina
Kompolčani, katere umetniški
vodja je bila. S pesmijo so ju-
bilantko pozdravili tudi nekda-
nji člani mladinskega zbora, ki
je slovel daleč naokoli, iz Vid-
ma pri Ptuju. Pojočim dedkom
in babicam se je s pesmijo ob
zaključku koncerta v imenu
vseh vnukov zahvalil najmlaj-
ši pevec večera, Tibor Orač.
Za 40-letno ustvarjalno delo
na pevskem področju je Zveza
kulturnih organizacij Celje po-
delila zborovodkinji Jožici So-
ko zlato plaketo, Zveza kultur-
nih organizacij Slovenija pa
posebno priznanje. Prav tako je
številnim pevcem za večdeset-
letno prepevanje v različnih
zborih Zveza kulturnih organi-
zacij Celje podelila posebna
priznanja.
D. ŽVAR
V	Slovenskem ljudskem gle-
dališču Celje bodo danes ob
10.30, za Abonma Srednje tr-
govske šole 1 Celje, uprizorili
predstavo Smejči.
V	Kulturnem domu Vojnik
bodo jutri, v petek ob 20. uri,
člani Malega odre smeha KUD
Franceta Prešerna, uprizorili ko-
medijo-satiro z naslovom Rodil
seje oče.
V	Kulturnem centru Laško
bo v soboto, 27. aprila ob 19.30,
Pasijon - igra o Kristusovem
trpljenju, ki sojo pripravili čla-
ni Mešanega pevskega zbora
Gloria iz Laškega.
V	koncertni dvorani glasbe-
ne šole v Velenju bo drevi ob
19.30, koncert Komornega go-
dalnega orkestra Slovenske fil-
harmonije.
V	Narodnem domu v Celju
bo danes ob 17.30, koncert or-
kestra Akord, pod vodstvom
Matjaža Brežnika, ob 19.30, pa
redni letni koncert Mešanega
komornega zbora Celje, pod
vodstvom Pavla Bukovca. Jutri,
v petek ob 19.30, pa bo jubilej-
ni koncert ob 25-letnici delova-
nja ansambla VikijaAšiča iz Ce-
Ija.
V	Kristalni dvorani Zdra-
vilišča Rogaška Slatina bo da-
nes ob 20. uri, koncert učencev
klavirskega oddelka Glasbene
šole iz Rogaške Slatine.
V	glasbeni šoli v Celju bo
nocoj ob 19.30, četrti abonmaj-
ski koncert Zveze kulturnih or-
ganizacij Celje in sicer bo to
koncert solistov Celjskega go-
dalnega orkestra Celje.
V	Domu n. slovenskega ta-
bora v Žalcu bo jutri, v petek
ob 17. in 18.30 uri, revija pev-
skih zborov osnovnih šol, obči-
ne Žalec.
V	Kulturnem centru Laško,
bo jutri, v petek ob 19.30, umet-
niški večer šansonov in cabare-
tov Nike Vipotnik-Rampre.
V	paviljonu Tempel v zdra-
viliškem parku v Rogaški Sla-
tini bo v soboto ob 11. uri, pro-
menadni koncert Pihalnega or-
kestra Steklarne Boris Kidrič.
V	razstavišču Laški dvorec
je odprta razstava likovnih del
Rudija Trojnerja iz Maribora.
V	prodajalni Unicef v Ce-
lju je do jutri na ogled razstava
dvodnevne kiparske delavnice
za nadarjene učence osnovnih
šol celjske, vojniške in štorske
občine.
V	Likovnem salonu v Celju
je na ogled razstava likovnih del
celjskih otroških vrtcev.
V	Galeriji v Velenju je na
ogled razstava kiparskih del
Anamarije Šmajdek.
V	Muzeju novejše zgodovi-
ne si lahko do konca aprila og-
ledate razstavo izbranih likov-
nih del celjskih osnovnošolcev
na temo Moje mesto - zdravo
mesto, v spominski sobi Sta-
rega piskra pa razstavo Zatira-
ni, a nikdar poteptani.
Pokrajinski muzej Celje nu-
di v Stari groflji ogled razsta-
ve Od antičnega vrča do majol-
ke, v razstavišču Lapidarij raz-
stavo Sol invictus-sol iustitiae.
Krščanstvo na celinskem Hrvaš-
kem, v razstavišču Glavna dvo-
rana, pa razstavo risb Karle Bu-
lovec-Mrak, avtorice bronaste-
ga kipa Antona Martina Slomš-
ka.
V	avli hotela Dobrna je do
11. maja na ogled razstava Ro-
bert Rebernaka in Vitolta Ko-
širja iz Zagreba, ki jo je pripra-
vil Limit Store.
V	Osrednji knjižnici v Ce-
lju, si lahko v tamkajšnjem I.
nadstropju do 15. maja ogleda-
te razstavo Ex librisi, v II. nad-
stropju pa do 6. maja, razstavo
Prijetno s koristnim - literatura
za vrtnarjenje.
V	Zdravstvenem domu Ce-
lje si lahko do 30. aprila ogle-
date razstavo Vesne Kajtna.
V	hotelu Merx razstavlja do
konca aprila Vlado Geršak.
V	restavracijskih prostorih
celjske bolnišnice do 30. apri-
la razstavlja akvarele Karolina
Fajs.
V	knjižnici Gimnazije cen-
ter Celje do konca aprila raz-
stavlja fotografije Franci Hor-
vat.
Celje
Union od 25. do 29.4. ob 16.,
18.30 in 21. uri ameriški film
Dvanajst opic, od 30.4. naprej
pa ob 16.30, 18.30 in 20.30
ameriški film Jumanji; Mali
Union od 25. do 29.4. ob 20.
uri, ameriški film Holandov
opus, od 30.4. naprej pa ame-
riški film Osumljenih pet; Me-
tropol od 25. do 29.4. ob 16. in
17.30 risani film Svet igrač, ob
19. in 21. uri pa ameriški film
Osumljenih pet, od 30.4. do 2.5.
pa ob 16.30 risani film Svet
igrač, ob 18.30 in 21. uri pa
ameriški film Dvanaist ooic.
Kino Dobrna 27. ob 19. uri
in 28.4. ob 17. uri ameriški film
Desperado.
Kino Rogaška Slatina 27. in
28.4. ob 17. in 20. uri ameriški
film.
Kino Polzela 26. ob 20. uri
ameriški film Nesmrtno ljublje-
na in 28.4. ob 19. uri ameriški
film Jesenska pripoved.
Kino Vojnik 27.4. ob 18. uri
ameriški film Desperado.
V	Levstikovi sobi Osrednje
knjižnice v Celju bo v ponede-
ljek ob 17. uri, predavanje in po-
govor O zdravilnih zeliščih in
naravnem zdravljenju, magistra
farmacije Borisa Jagodiča.
V	dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri, v pe-
tek ob 20. uri, nastop folklorne
skupine KUD Dobrna.
Št. 17. . 25. april 1996
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
la
Z Dobrne za papeža
Knjigo mu bo Izročil Simon Muha
Na Dobrni mineva 150 let,
odkar je škof Slomšek posve-
til zgodovinsko župnijsko
cerkev. Ob pomembni oblet-
nici so izdali knjigo o Dobrni
od škofa A. M. Slomška do
papeža Janeza Pavla II., pri-
pravljajo pa tudi obnovo
cerkvene notranjščine.
Posebni izvod knjige, ki so
ga pokazali na petkovi tiskov-
ni konferenci v župnišču na
Dobrni, bodo prihodnji mesec
izročili papežu, ko bo prišel na
mariborsko letališče. Knjigo
mu bo izročil Simon Muha, ki
jo je uredil skupaj z Ivanom
Voršnikom, v njej pa so različ-
ni prispevki o pomenu Slomš-
ka ter pismih prijatelju Miklav-
žinu na Dobrno, pa o Dobrni
ter njenem šolstvu, še starejšem
od župnijske cerkve. Uvod je
napisal mariborski škof dr.
Franc Kramberger.
Slomšek je cerkev Marije
Vnebovzete posvetil kot prvo,
potem ko je postal škof, sicer
pa je bil pred tem duhovnik tu-
di v Novi Cerkvi, kjer je napi-
sal nekatere znane pesmi. Na
Dobrni si želijo ob letošnjih po-
membnih dogodkih obnoviti
notranjščino cerkve, v sodelo-
vanju z Zavodom za varstvo
naravne in kulturne dediščine.
Najprej se bodo lotili električ-
ne napeljave, obnovili pa bi tu-
di poškodovane ali morebiti na
novo odkrite freske. Izkupiček
od prodaje nove knjige bi zato
namenili za obnovo cerkvene
notranjščine.
Izid knjige je posebej podpr-
lo ministrstvo za kulturo, pa tu-
di Gorenjski tisk, Pošta Slove-
nije, občina Vojnik ter zdravi-
lišče na Dobrni.	B. J.
Slovesnosti v Stopniicu
Tudi na Vranskem niz prireditev ob obisku papeža Janeza
Pavla I L v Sloveniji
Predsednik Kulturnega
društva Vransko Ivan Bri-
šnik je v torek sklical novi-
narsko konferenco, na kate-
ri so podrobno predstavili
program slovesnosti v Stop-
niku. S prireditvami bodo v
Stopniku, ki se ponaša z naj-
starejšim zvonom na Sloven-
skem, počastili obisk papeža
Janeza Pavla II. v naši drža-
vi.
To nedeljo, 28. aprila, ob
16.uri bodo najprej blagoslovili
prenovljeno cerkev Svetega
Mohorja in Fortunata v Stop-
niku. Cerkev bo blagoslovil
mariborski škof dr. Franc
Kramberger.
V soboto, 11. maja, vabijo
organizatorji na koncert duhov-
nih pesmi. Obiskovalcem se bo
predstavila sopran i stka Andre-
ja Zakonjšek. Na klavirju jo
bo spremljala Irena Kralj,
koncert pa se bo pričel ob
20.uri.
Na dan prihoda svetega oče-
ta v Slovenijo, v petek 17. ma-
ja, se bo uro pred prihodom pa-
peža Janeza Pavla II. začela
molitvena ura za srečen potek
papeževega obiska, zatem pa
bo sledilo slovesno bogosluž-
je. Po končanem verskem obre-
du bo udeležencem spregovo-
ril žalski župan prof. Milan
Dobnik, prireditev pa bodo za-
ključili s slavnostnim koncer-
tom ansambla Robija Zupana
ter priložnostnim programom.
Prireditev bo povezoval Janez
Dolinar.
IB
Na zdravje Zapušifove mame
Najstarejša Laščanka Je praznovala stoprvi rojstni dan
Julijana Zapušek iz Šentru-
perta nad Laškim nas je v to-
rek, na svoj sto prvi rojstni
dan, pričakala nasmejana, le-
po opravljena in z novo pri-
česko.
»Mati je za praznovanje ho-
tela novo pričeska in je vztraja-
la, da jo zopet »nakravžlamo,«
je povedala hčerka Anica Her-
cog, pri kateri gospa Julka živi
že vrsto let. Prav nič se ni spre-
menila od lani, ko je za svoj stoti
rojstni dan veselo pozdravljala
svoje štiri hčere, sedemnajst
vnukov, več kot trideset prav-
nukov ter številne znance in pri-
jatelje, od blizu in daleč.
Letošnje praznovanje je bilo
skromnejše od lanskega, vendar
zato nič manj prisrčno. Hčerka
Anica pravi, daje gospa Julka
še vedno dobrega zdravja, ven-
dar iz leta v leto slabše sliši, ta-
ko da se z njo skoraj ne da več
pogovarjati. Večino časa prele-
ži v postelji in le redko se od-
pravi na dvorišče pred hišo. Ži-
vi v svojem svetu spominov, a
ji kljub temu ne uide prav nič.
kar se dogaja okoli nje. Ko^
jo ob rojstnem dnevu obiska
predstavniki laške občine, ob
činske in krajevne organizacij
Rdečega križa, krajevne skup
nosti, društva upokojencev ii
zveze borcev, je z veselim vzkii
kom sprejela darila in se pm
poznavalsko nastavila fotogral
skim aparatom in kameran
Dvignila je kozarec domačeg
vina in vsem zaželela še velih
trdnega zdravja. Tudi mi vai
želimo enako, gospa Julka!
JI; Foto: G|
Ko legenda oživi
Krajevna skupnost Špitalič in občina Slovenske Ko-
njice prirejata drugo tradicionalno prireditev z naslovom
Ko legenda oživi.
Spomin na slavno preteklost kartuzijanov v dolini svetega
Janeza bodo obudili v nedeljo, 28. aprila, v Žički kartuziji.
Prireditev se bo pričela ob 10. uri s tekmovanjem lokostrel-
cev. Člani sekcije konjiških likovnikov bodo ves dan upo-
dabljali motive iz okolice kartuzije in kasneje svoja dela raz-
stavili. Ob 15. uri se bo pričela slavnostna maša na prostem,
po njej bo zbrane pozdravil tudi konjiški župan Janez Jaz-
bec, organizatorji pa bodo predstavili zgodovino kartuzije in
kraja. Nastopili bodo harmonikar Domen Jevšenak, domači
osnovnošolci, pevci z Jerneja, folklorna skupina Slovenske
Konjice, ljudski pevci s Stranic, ansambel Ambicija in dru-
gi.	B.Z.
25 let novega upanja
Klub zdravljenih alkoholikov Aljažev hrib v Cel Ju Je
najstarejši na celjskem območju
Minulo soboto je bila v celjskem Na-
rodnem domu proslava in redni letni
občni zbor Kluba zdravljenih alkoholi-
kov Aljažev hrib iz Celja. Klub jo je pri-
pravil v čast svoje 25. obletnice uspešne-
ga delovanja. Klub zdravljenih alkoho-
likov Aljažev hrib iz Celja sodi med naj-
starejše tovrstne klube na Slovenskem
in je najstarejši na širšem celjskem ob-
močju.
Iz razprave kaže omeniti predvsem pris-
pevek terapevtke Milene Drakšič iz odse-
ka za alkoholizem in psihiatrijo Psihiatrije
Pohorski dvor pri Mariboru. Kaže, da so
se na Pohorskem dvoru v okviru zdravlje-
nja alkoholne odvisnosti še posebej uspe-
šno lotili preprečevanja recidivov tudi na
podlagi izkušenj različnih oblik samopo-
moči, ki so jih pred mnogimi desetletji za-
čeli v skupinah Anonimnih alkoholikov.
Spodbudno je spoznanje, da se tudi urad-
na strokovna psihoterapevtska stroka in
znanost skušata prilagoditi novim spozna-
njem in starim izJcušnjam teorije in prakse,
ki jo uspešno prakticirajo mnogi alkoholni
odvisneži, ki so zmogli stopiti na pot zdra-
vega in duhovno bogatega življenja sku-
paj s svojimi partnerji in družinami.
To so 25 let uspešno kljub stranpot«
alkohološke uradne medicine in stroke m
govali v Klubu zdravljenih alkoholikovAl
jažev hrib v Celju. V tem klubu samo ab
stinenca ni končni cilj nadaljevanja hospi
talnega zdravljenja, ampak jim gre za ce
lovito rast osebnosti posameznega člani
vključno s svojcem in družino.
V	zaključnem delu proslave 25-letni(
Kluba zdravljenih alkoholikov Aljažev hri
v Celju so podelili najzaslužnejšim članoi
priznanja za leta in mesece abstinence, n4
večjega pa je prejel najzaslužnejši med nji
mi - Ladislav Pajk, predsednik in du5
kluba.
V	kulturnem sporedu so k slavnostn«
mu razpoloženju pripomogli še mešai
pevski zbor Cetis iz Celja pod ^odstvoi
Jožeta Kinka, recitacijska skupina iz Tt
harij in ansambel Dori iz Rimskih Topli«
MITJA UMNIl
AINTON MARTIN SLOMSEK V CELJU
PISE: DRAGO MEDVED
3
Usodno darilo mesta ob Savinji
Kot že rečeno, Slomšek je bil
eden najboljših dijakov celjske
gimnazije. Za nekaj trenutkov se
pomudimo pri tej pomembni
celjski šolski ustanovi. Vseh se-
dem gimnazij, ki so že bile na
Slovenskem, so bile v rokah du-
hovščine. Pet so jih imeli jezui-
ti (Ljubljana, Trst, Gorica, Ce-
lovec in Maribor, frančiškani v
Novem mestu in piaristi v Ko-
pru). Jezuiti so hoteli ustanovi-
ti gimnazijo tudi v Celju, in si-
cer že v prvi polovici 18. sto-
letja, pa jim tega država ni do-
volila. Celjski sodnik dr. Niko-
laj Lipič je že od leta 1800 za-
čel z zbiranjem denarja za usta-
novitev gimnazije v Celju in je
do leta 1808 zbral 30 tisoč gol-
dinarjev. Sicer pa sije za usta-
novitev gimnazije v Celju naj-
bolj prizadevala lavantinska
škofija, zlasti pa prošt Janez Pa-
včl Ješenak, po rodu iz Slovenj
Gradca. Preden je nastopil služ-
bo v novomeškem kapitlju, je
bil duhovnik tudi v Olimju in
tam napisal knjigo za slovenske-
ga kmeta o umnejšem kmetova-
nju. Knjigo je natisnil celjski ti-
skar Jožef Bacho leta 1821. Za-
nimivo je tudi, daje Ješenak sta-
ra leta preživljal v Št. Andražu
in to tedaj, ko je tja prišel Slom-
šek za novega lavantinskega
škofa in seje rad spominjal pre-
nekaterega dobrega nasveta iz-
kušenega duhovnega moža.
Novembra leta 1808 so odprli
prvi razred celjske gimnazije v
hiši Tadeja Perka v današnji
Prešernovi ulici 4. Slomšek je
bil tedaj star osem let. Nasled-
nje leto so odprli drugi razred z
učilnico v minoritskem samo-
stanu, prišel pa je tudi učitelj iz
Ljubljane Ivan Zupančič, da bi
poučeval zemljepis, zgodovino
in matematiko. Do njegovega
prihoda je edini gimnazijski raz-
red poučeval, in sicer vse pred-
mete, J. Anger iz Linza.
Spomladi leta 1811 so polo-
žili temeljni kamen za novo
gimnazijsko stavbo. Jeseni leta
1812 je lahko sprejela pod svo-
jo streho pet razredov in stano-
vanje prefekta. Stavba stoji še
danes na Slomškovem trgu na
južni strani opatijske cerkve Sv.
Daniela in je služila svojemu na-
menu vse do leta 1919.
Glavni predmet je bila latinš-
čina, gimnazijski absolvent jo je
gladko govoril in pisal. Učenci
so imeli 18 ur pouka tedensko,
vsak četrtek pa je bil prost dan.
Gimnazija je z leti doživljala
razvoj in proti koncu stoletja
povzročila zaradi uvedbe slo-
venske paralelke celo padec
vvindischgrSzove vlade na Du-
naju. »Latinska šola«, kakor so
tedaj pravili celjski gimnaziji, je
izdajala tudi svoja letna poroči-
la in to dosledno v latinščini.
Celo imena krajev, v katerih so
bili doma učenci, so latinili;
Murus pons (Zidani Most), St.
Maria ad Lacum (Dobrna).
Gimnazija je bila deležna tudi
nekaj štipendij, kijih ni dajala
država, temveč zasebniki. Med
njimi je bil tudi Valentin Sigi-
smund Popovič, po rodu izArc-
lina pri Vojniku, kije bil na Du-
naju profesor, napisal pa je za
tisti čas znamenito knjigo Ra-
ziskave o morju in program du-
najske univerze.
A vrnimo se k Slomšku, ki se
spominja svojega dobrega pro-
fesorja Zupančiča, ki je sicer
imel dokaj velike nemške lite-
rarne ambicije: »Bilje izvrsten,
živahen pesnik... skrbno je zbi-
ral starinske spomine, rimske
ostanke in slovenske znameni-
ke nabiral, popisoval dogodivš-
čine domačih krajev... iz svojih
zakladov je svojim poslušate-
Ijem mnogotero pergodo lepoz-
nanja povedal... Sam verli go-
vornik nas je vsaki teden po dve
uri krasnorečja vadil, nam spo-
četka sam kazal, kako se mora
čisto izgovarjati... Bil je Zupan-
čič za tisto dobo iskren Slove-
nec, ki je pervi dramil svoje
učence, naj se lotijo materinega
jezika, ki je zapuščen v prahu
spal; on nam je dal pervi u peti
in šesti šoli čitati slovenske
Vodnikove in Jarnikove poezi-
je, katerih učenec in prijatelj je
bil.«
Te Slomškove besede o svo-
jem gimnazijskem učitelju Zu-
pančiču lahko razumemo kot
močno spodbudo Slomškovi si-
ceršnji usmeritvi k negovanju
slovenskega, »maternega jezi-
ka«, kakor je to sam rad pou-
darjal. Profesorje nanj vplival
tudi v ustvarjalnem smislu, saj
je Slomšek že v gimnaziji pisal
tudi svoje prve verze. Že kot
tretješolec je pisal v slovenšči-
ni, prevajal pa je tudi iz knjige
Filipa Hecqueta recepte za do-
mače zdravljenje. Kot višješo-
lec je ob profesorjevem godu
skupaj s sošolcema, ki sta mu
deklamirala latinske in nemške
verze, nastopil z deklamacijo
slovenske pesmi, ki jo je sesta-
vil za to priložnost.
Opusti kajenje -
zmagal
Smo sredi aktivnosti »Opu-
sti kajenje - zmagaj!« Zbrati
želimo čimveč tistih, ki se od-
ločajo za opuščanje kajenja.
Pogoji za vstop v kampanjo
so naslednji: kadilec v starosti
od 18 do 64 let, ki je kadil vsaj
eno leto obljubi, da ne bo kadil
od 2. do 30. maja 1996. Njego-
vo odločitev in vztrajanje pod-
pišeta dve priči, ena ne more biti
sorodnik. Ponovno želimo opo-
zoriti na možnost sodelovanja
vseh tistih, ki želijo opustiti ka-
jenje. Nekateri zbirajo moč, pre-
verjajo sebe, želijo narediti ne-
kaj zase. Pridružite se. V kam-
panji je prijavljenih 23 držav.
Že drugo leto se Slovenija
vključuje v mednarodno kampa-
njo programa SZO, ClNDl,
Evropa brez tobaka. Aktivnosti
usklajuje Finski nacionalni in-
štitut za zdravje, ki je razpisal
tudi glavno nagrado 5.000 do-
larjev. Žrebanje te nagrade bo
2. junija 1996 v Čeljabinsku v
Rusiji na srečanju direktorjev
ClNDl. Možnost za mednarod-
no žrebanje dobimo, ko zbere-
mo dovolj prijav.
Organizatorji kampanje si
pridržujejo pravico preverjanja
resničnosti izjav, da res niso ka-
dili, pred podelitvijo nagrad. Še
je čas za prijave. Pri žrebanju
bomo upoštevali vse prijave.
oddane do 30. aprila 1996.
Prijavnice dobite v zdravstvi
nih domovih, posvetovalnici
CINDI, v lekarnah, v dnevni
časopisih. Slovenija razpisuj
državne nagrade. Žrebanje t«
31. maja 1996.
Društvo
bolnilcov s
parkinsonizmoni
Bolnike s parkinsonizniot
ali distonijami vabimo, daj
pridružijo Društvu bolniM
s parkinsonizmom in drugi'
ekstrapiramidnimi motnja'''
Društvo želi povezati boljl
ke, organiziratr strokovna Pij
davanja o bolezni, obveščatij
novih odkritjih in zdravilihj
boriti ugodnejše delovne W
goje in bolnikom prijaznejšo^
konodajo. Posebej dobrodo'1
med člani so tudi sorodnik'!
prijatelji bolnikov ter vsi, kil
tovrstno človekoljubno delo^
nima. Dodatne informacije «
bite pri Društvu bolnikov s p"
kinsonizmom in drugimi eksO*
piramidnimi motnjami, InštjC
za klinično nevrofiziologiJlI
Klinični center. Zaloška
Ljubljana.
Št. 17. . 25. april 1996
13
NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDNIK
IZ bolnišnice
if zdravilišče
^ Ivi C a FHs Je v zdraviliški službi Atomskih topUc vkratkem
i^su veliko naredila - Dnevt med Podčetrtkom, LJubljano tn
^gNboroni_
i {vlama dr. Ivice Flis je bila
jlionomistka, oče je strojni in-
^fnii". Najprej se je odločil za
^(jravniški poklic brat Vojko,
njim še Ivica. Dr. Vojko
pjjs je pravzaprav želel posta-
pilot, dr. Ivico Flis, kije pre-
šivala in slikala na svilo,
ij; veselilo tudi oblikovanje.
Kot 14-letni deklici, ko je brat
zaključeval študij medicine,
'jima je zaradi nepravilnega
zdravljenja umrla mama.
Mjena odločitev za medicino
seje porodila iz omenjene oseb-
ne grenkobe, iz osebne prizade-
tosti, ko je prevladala želja po-
magati bolniku. Danes sta oba
i bratom priznana zdravnika.
Bratje specialist kirurgije, s
poudarkom na žilni kirurgiji ter
vodilni sodni izvedenec, sama
je od lani poleti vodja zdravs-
tva v Zdravilišču Atomske to-
plice.
Po njenem projektu v sode-
lovanju z upravo je omenjeno
zdravilišče zadnje mesece po
opremljenosti zdravstvenega
dela zavidanja vredno. »Če bi
rekla, da smo trenutno prvi med
slovenskimi zdravilišči, bi zve-
nelo prebahavo, gotovo pa smo
v samem vrhu,« pravi. Razpeta
je med Mariborom, kjer ima
pravi dom, najetim stanovanjem
v Podčetrtku ter Ljubljano, kjer
končuje specializacijo. Z misli-
mi je veliko tudi v Zagrebu, na
tamkajšnji univerzi, kjer mora
magisterij opraviti le še za-
Ijučni izpit. Trenutno je v
Atomskih toplicah od petkove-
ga do ponedeljkovega večera,
ko se oglasijo naročeni gosti, v
ponedeljek zvečer pa se odpe-
lje v Ljubljano, od koder se vr-
ne v petek zvečer. V Ljubljani
živi v hotelu, čim bližje Inštitu-
ta za rehabilitacijo invalidov.
Kadar le more, gre v domači
Maribor, kjer so njeni najbližji.
Tam je s partnerjem, Mičom, ki
je iz novinarskih krogov, za ko-
nec tedna pa sta skupaj v Pod-
četrtku.
»Tempo je hud, velikokrat pa-
dem naravnost v posteljo. Ven-
dar je hkrati prisotno osebno za-
dovoljstvo, da si pri tridesetih
nekaj naredil.« Je najmlajši vod-
ja zdraviliške zdravstvene služ-
be v Sloveniji, z upoštevanja
vrednimi izkušnjami.
Delo v bolnišnici
v Mariboru je obiskovala os-
novno šolo, nato gimnazijo. Ko
je prišla v Ljubljano, na medi-
cinsko fakulteto, se je novega
okolja sprva težko privadila. Za
posebno domotožje nima niko-
li časa, preveč obveznosti ima
vedno. Na fakulteti seje spomi-
njajo kot ene najboljših štu-
dentk, Titove štipendistke.
Ob študiranju seje veliko uk-
varjala s športom, največ z gim-
nastiko, veliko je tudi tekala.
Postala je medicinska strokov-
na sodelavka ženske košarkar-
ske ekipe iz Mengša. To je v njej
vzbudilo zanimanje za najraz-
ličnejše masaže, tako daje opra-
vila tečaje klasične, športne,
shiatsu masaže in shiatsu tera-
pije. Naučila seje tudi relaksa-
cijskih masaž, pa opravila teča-
je s področja kineziologije in ki-
nezioterapije. Med študijem si
je pomagala kot voditeljica ho-
stes v ljubljanskem Cankarje-
vem domu ter si na različnih pri-
reditvah širila splošno obzorje.
Pri delu v republiški Zvezi or-
ganizacij za tehnično kulturo se
je dobro spoznala z računalniš-
tvom, tudi pri reviji Zdravje je
delala, predvsem prevajala. Za
Zdravje še vedno piše, tako kot
tudi za revijo 7 D.
»Moja preteklost se nenehno
prepleta z mariborsko bolnišni-
co.« Med študijem v Ljubljani
seje, kadar je mogla, vračala do-
mov. V Mariboru je doma le od-
ložila potovalko ter ostajala na
kirurgiji, kjer je delal njen brat.
Po fakulteti je začela s stažira-
njem v mariborski bolnišnici,
kjer je že pred koncem staža na
lastno željo precej pomagala v
kirurških službah. Potem se je
usmerila na področje fizikalne
medicine in rehabilitacije, kar
dela še danes. Prva leta je v ma-
riborski bolnišnici delala popol-
dan na kirurgiji, ob tem pa pre-
cej dežurala. »Znano je, da je
zgodnja rehabilitacija precej po-
vezana s poškodbami, svežimi
travmami ali s stanji po opera-
tivnih posegih. Če želiš dobro
zrehabilitirati, moraš poznati tu-
di kirurgovo delo.«
Po strokovnem izpitu je v
Mariboru opravljala specializa-
cijo dve leti, zadnje leto pa mo-
ra biti v Ljubljani.
Najmlajša v državi
v Zdravilišču Atomske topli-
ce so lani zaključili precej no-
vih naložb, med njimi veliko na-
ložbo v prostore zdravstva. V
mariborski ambulanti je srečala
nekoga iz tukajšnje uprave, ki
jo je opozoril na tisoč kvadrat-
nih metrov praznih, novih po-
vršin za potrebe tukajšnjega
zdravstva. Zamikalo jo je, pri-
pravila je projekt za opremo.
»Veselje, da lahko delam, mi
veliko pomeni. To je nova mož-
nost, nov izziv.«
V novo službo, v Podčetrtek,
je prišla avgusta, ko so bili ve-
liki, novi prostori zdravstva v
četrti gradbeni fazi. »Moja na-
loga je bila, tako kot rečemo v
medicini, ciljano izbrati napra-
ve za fitnes, v celoti opremiti te-
rapijo ter ambulanto.« Malo
zdravniških kolegov je drugod
opremljalo tako celovito, od ti-
stih, ki jih pozna, le dr. Zmago
Turk iz mariborske bolnišnice,
vendar postopoma. Dr. Ivica
Flis je morala to opraviti naen-
krat, v razmeroma kratkem ča-
su. »Prav te mariborske izkuš-
nje so mi to omogočile.« Urad-
no odprtje v Podčetrtku je bilo
v prvi polovici novembra, ko so
pričakovali tudi predsednika dr-
žave, Milana Kučana, ki pa za-
radi državniškega pogreba v
Izraelu ni mogel priti.
Uresničevanje projekta ni mi-
nilo brez težav, predvsem z iz-
vajalci, se jih spominja. Zdaj je
zadovoljna. Terapevti, ki so prej
delali na površini treh hotelskih
sob, imajo na voljo prostore na
tisoč kvadratnih metrih. Števila
zaposlenih terapevtov, maserjev
in sester niso povečali, zato ima-
jo ti veliko več dela. Dr. Ivica
Flis je v Atomskih toplicah
uvedla tudi spirometrijo, EKG
in laboratorij, česar prej ni bilo.
Terapevti imajo veliko novih
aparatov, maserji nove, sodob-
ne masažne mize na elektriko,
ki so nadomestile hidravlične,
sestre so začele tudi s pedikuro.
Z optikom preverjajo v zdravi-
lišču celo vid, imajo prav tako
24-urno dežurstvo, stalno pri-
pravljenost. Po dvakrat na me-
sec lahko gost obišče tudi spe-
cialista kardiologa, načrtujejo
tudi obiske urologa in speciali-
sta za ožilje.
»Dvomim, daje v tujini kate-
ro zdravilišče tako opremljeno.«
Med številnimi možnostmi so
vodne kopeli z vvhirlpool masa-
žo, biserne kopeli, jakuzi kope-
li z zelišči in aromami ter pre-
cejšnja redkost, galvanske ko-
peli. Pri tem je mogoča galva-
nizacija telesa ob sočasni vodni
masaži ter z dodajanjem arome,
kar traja pol ure. Gosti koristijo
tudi tople obloge, tople blatne
obloge, hladne obloge (kriote-
rapijo). V veliki telovadnici so
blazine, klopi, gimnastične in fi-
zioterapevtske žoge, balanserji,
trenažerji, mize za različno raz-
gibavanje, tudi redka Bobath
miza za nevrofizioterapijo. Zra-
ven so, po njenem projektu, og-
ledala, da lahko bolnik sprem-
lja svoje gibe, držo in podobno.
Novi fitnes uporabljajo tudi za
terapijo, tam so aparati za vse
mišične skupine, z napravo za
merjenje obsega gibanja, kar je
pomembno za postopno zdrav-
ljenje po operaciji. Za potrebe
elektroterapije imajo najsodob-
nejše aparate za obsevanje, tam
je najsodobnejši ultrazvočni
aparat z dvema glavama, mož-
nost mio feed back terapije, dva
laserja... Novost je tudi magne-
toterapija, kar je tema magiste-
rija dr. Flisove, pa aromatera-
pija. Pri slednji dodajajo na ma-
sažni mizi običajnim oljem od-
govarjajoča eterična olja. Za ti-
stega, ki mu, na primer, v tele-
su zastaja voda, tako dodajajo
brinovo olje, ga masirajo nad
ledvicami ter po podplatih.
»Na svoj projekt sem pono-
sna. Tudi kadar direktor nego-
duje, imam občutek, daje to po-
sredno priznanje novim prido-
bitvam, saj so ljudje zadovolj-
ni.« Gre seveda za drago nalož-
bo zdravilišča, kar je treba fi-
nančno upravičiti.
Sožitje teiesa in duše
»v Atomskih toplicah želimo
ustvariti center zdravja in lepo-
te, predvsem pa gibanja. Vča-
sih so bili ljudje v gibanje pri-
morani, danes ko gaje prema-
lo, je veliko duševnih stisk, na-
petosti, nervoze. S pravilno re-
laksacijo smo prijetnejši ne le
zase, tudi za svojo okolico. V
človeku je veliko mišic, ki jih
je treba osmisliti. Mišice, ki na
nas visijo, je treba pognati, po-
tem bo duša v tem telesu zdra-
va, v sožitju s telesom in telo z
dušo.«
Z delom v Podčetrtku je za-
dovoljna, čeprav čuti da je po
organizacijski plati zahtevno.
Najrajši ima delo v ambulanti,
vendar je precej organizacijske-
ga dela, najnapornejši paje za-
njo redni tedenski kolegij. Tam
mora biti kot eden od šestih čla-
nov zdraviliške uprave. V zad-
njem času je v zdravilišču veli-
ko naših ter vse več tujih gostov,
Avstrijcev, Hrvatov, Italijanov,
Nizozemcev, Britancev in Gr-
kov. Opaža, da so Avstrijci, do
sebe špartanski ter prihajajo
vnaprej odločeni, Hrvati mora-
jo gledati na zdravje v okviru
svojih gospodarskih možnosti,
Italijani, Nizozemci in Grki pa
si najbolj privoščijo za svoje te-
lo in dušo, znajo ceniti samega
sebe. Dr. Flisova se lahko s tu-
jimi gosti sporazumeva v an-
gleščini in hrvaščini, nemščini
in francoščini, italijansko pa se
namerava še naučiti. Večinoma
prihajajo Slovenci. Med njimi
znani politiki, v zadnjem času
ministra Jelko Kacin in Igor
Umek ter Lojze Peterle, med
pevci se je napovedal njen pri-
jatelj Vlado Kreslin, med šport-
niki so bili tu slovenski plaval-
ci, Katja Koren in Iztok Božič,
pridejo tudi predstavniki najraz-
ličnejših pomembnih ustanov in
organizacij. Kot je znano, je bil
v začetku aprila v Atomskih to-
plicah tudi luksemburško-av-
strijski smučar Marc Girardelli.
Dr. Ivica Flis pozna vsa sloven-
ska in hrvaška zdravilišča, pre-
cej avstrijskih, ki se organiza-
cijsko od naših razlikujejo, pa
tudi nekaj britanskih. Meni, da
imajo Slovenci pri predstavlja-
nju domačega, kljub zanimanju
tujcev, še vedno premalo samo-
zavesti.
Mali Podčetrtek doživlja dru-
gače kot gosti. Živela je v veli-
kih mestih, ni vajena da si ne-
nehno na odru, opazovan ter vi-
den. Po drugi platiji je zelo všeč
lepa navada, ki se je spominja
iz otroštva, da se tukaj vsi poz-
dravljajo. Pozorna je tudi, da so
v tem kraju izredno pridni, de-
lavni ljudje.
Prostega časa trenutno prav-
zaprav sploh nima. Zmanjkuje
ji ga za kolesarjenje, tekanje,
potepe po naravi. Uživa na pri-
jetnih dopustih ob reki Kolpi, v
Osilnici, kjer tudi jezdi in igra
tenis. »Trenutno sanjam o tem
dopustu. To je motiv za moj
pospešeni študij.«
BRANE JERANKO
V zdravstveni službi sodeluje dr. Flisova (v sredini) tudi z (z leve) rekreatorjem Cirilom Drobni-
čem, fizioterapevtko Albino Strošek, s sestro Darjo Puhek in maserjem Boštjanom Puhkonu
Jaz Janez sem s liriba
»Jaz Janez sem s hriba« je
naslov zbirke pesmi, ki sta jih
napisala pokojna sorodnika in
soseda Janez Oblak in Jakob
■^cman iz Lepe Njive nad Mo-
zirjem. Pred kratkim so v kra-
jevni osnovni šoli brošurico
predstavili člani velike druži-
ne Oblak.
Zbirka pesmi je izšla pred
l^ratkim v sodelovanju z druži-
co Oblak ter prosvetnim druš-
•^om Nagelj iz Lepe Njive, pred-
stavitev paje bila prvovrstni do-
godek za občino Mozirje in za-
selke pod mozirskimi planinami.
O tem priča tudi nabito polna šo-
la ter ime scenarista recitala An-
tona Acmana, ki je nastopil na
prireditvi.
Med bratranci družine Oblak
je bilo na odru res prijetno in do-
mače. Nastopajoči so nekaj pe-
smi predstavili v preprosti
spremni besedi, nekaj pesmi pa
so tudi zapeli in zaigrali na do-
mače instrumente.
Jaz Janez sem s hriba je delo,
ki bo še odmevalo po obronkih
Savinjske in Šaleške doline.
Hkrati je dokaz, da lahko ljud-
je, ki so složni in nosijo kulturo
v srcu, veliko storijo tudi sami.
»Lahko rečemo, da živi med na-
šim preprostim ljudstvom kar
mnogo talentov in duhovitežev.
Prav je, da se njihova dela od-
krijejo, objavijo ter tako ohrani-
jo spominu,« je prireditev v Le-
pi Njivi zaključil AntonAcman.
JOŽE MIKLAVC
so vse bolj popularni na odrih Zgornjesavinjske doline.
V soboto
na Bulfovico
Planinsko društvo Žalec
bo tudi letos počastilo 27.
april s prazničnim srečanjem
na Bukovici. S prireditvijo,
ki se bo začela ob desetih,
bodo planinci obeležili tudi
25-letnico prve planinske
postojanke na Bukovici.
IB
Zopet v Nerezine
Predstavniki občine Laško
so se na nedavnem obisku v
prijateljskem mestu Vrbovec
na Hrvaškem dogovorili, da
bodo laški otroci lahko tudi
letos letovali v počitniškem
domu občine Vrbovec v Ne-
rezinah.
Na otoku Lošinju bo najprej
imelo šolo v naravi okrog 180
šolarjev, julija in avgusta pa bo-
do v Nerezinah v dveh izme-
nah letovali tudi predšolski
otroci. Račun, ki ga bo za leto-
vanje morala poravnati občina
(svoj delež bodo seveda mora-
li poravnati tudi starši), ni ve-
lik, in v Laškem so prepričani,
da bi težko kjerkoli drugje našli
ugodnejše cene. Občini Laško
in Vrbovec sta se še dogovori-
li, da bosta odslej več pozor-
nosti namenjali tudi sodelova-
nju na kulturnem področju. Kot
prvi bo v času prireditve Pivo
in cvetje gostoval v Laškem pi-
halni orkester iz Vrbovca.
JI
Št. 17. . 25. april 1996
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE

Agencija NT&RC tudi v Žalcu
Korak bUžJe zvestim bralcem Novega tednika In tednikove Petice ter poslušalcem Radia Cetje v Savinjski
doum
Včeraj je bil za našo časo-
pisno in radijsko hišo
NT&RC še en velik dan. Na
Šlandrovem trgu, v samem
središču Žalca, je namreč z
včerajšnjim dnem začela z
delom Agencija NT&RC.
S sodobno urejeno agenci-
jo se želimo predvsem pribli-
žati našim bralcem in poslu-
šalcem. Med več kot 20 tisoč
kupci in preko 100 tisoč bral-
ci Novega tednika in tedniko-
ve Petice ter 60 tisoč poslušal-
ci Radia Celje je zelo veliko
zvestih bralcev in poslušalcev
ravno iz Savinjske doline. Da
bi vam prihranili pot v Celje,
smo se odločili za odprtje
Agencije NT&RC v Žalcu,
kjer boste lahko poslej naro-
čali čestitke, osmrtnice in zah-
vale, male oglase in manjše
komercialne oglase. Prav tako
boste lahko v prostorih v ne-
posredni bližini slaščičarne
Vanilija naročili naš časopis
Novi tednik s tednikovo Peti-
co, poravnali naročnino in
opravili vse druge potrebne
storitve, poleg našega časopi-
sa pa boste v prostorih agen-
cije v Žalcu kupovali tudi ne-
katere druge časopise in revi-
je.
Daje približevanje bralcem
in poslušalcem prava pot, se
je doslej že izkazalo v nekate-
rih drugih krajih na Celjskem.
Pri zbiranju malih in manjših
komercialnih oglasov, čestitk,
osmrtnic in zahval pogodbe-
no že nekaj časa sodelujemo z
Novicami v Slovenskih Konji-
cah, v Šentjurju so naše stori-
tve bralcem in poslušalcem na
voljo v knjižnici Šentjur ter
Agenciji Mavrica, v Laškem
v prostorih Rdečega križa, kjer
sodelujenio z Vladom Marov-
tom ter v Šempetru v Turistič-
ni agenciji Dober dan.
Prepričani smo^ da bo Agen-
cija NT&RC v Žalcu dobro-
došla novost in da pomeni do-
datno priložnost za še tesnej-
še sodelovanje z ljudmi v Sa-
vinjski dolini.
Foto: GREGOR KATiČ
Agencija NT&RC Žalec je med delavniki odprta od 7. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Praznik harmonike
Kozjanci so znova dokazali, da so ljubitelji diatonične harmo-
nike. Več kot petsto se jih je zbralo v nabito polni dvorani Gasil-
skega doma v Kozjem, ko je domačin Franci Rajgl predstavil svojo
prvo kaseto. Prireditev je naslovil Kjer sta pesem in hannoniica
doma. Vodila jo je Smilja Baranja iz Murske Sobote, sicer tudi
voditeljica popularne TV oddaje Po domače. Franciju pa so po-
magali pri predstavitvi kasete tudi Lojze Slak, vokalni kvintet Ve-
seljaki, ženski vokalni tercet Domima ter harmonikarja Tanja Čret-
nik in Jernej Kočevar.	M. BRECL
Ulični nogomet
^ v soboto se s turnirjem v
Žalcu pričenja prvo prvens-
tvo Slovenije v uličnem nogo-
metu - Street cup '96.
Sledilo bo še deset predtek-
movalnih turnirjev (18. maja na
Ptuju, 25. majav Velenju, L ju-
nija v Trbovljah, 8. junija v Slo-
venj Gradcu, 29. junija v No-
vem mestu, 6. julija v Kranju,
27. julija v Portorožu ali Kopru,
3. avgusta v Murski Soboti, 10.
avgusta v Celju, 17. avgusta v
Mariboru in 20. septembra v
Ljubljani). Po prvi dve ekipi z
vsakega turnirja se bodo 21.
septembra pomerile v Ljublja-
ni v velikem finalu. Najboljša
ekipa bo za nagrado odpotova-
la v deželo aktualnih nogomet-
nih svetovnih prvakov Brazili-
jo.
Ulični nogomet, s pravili dru-
gačnimi od tistih, ki veljajo v
malem nogometu, ima koreni-
ne v Braziliji, največjo priljub-
ljenost v Evropi pa je dosegel v
Nemčiji. Aktualni prvak v mlaj-
ši starostni kategorij i je Avstri-
ja, v starejši pa Brazilija. In kdo
ima pravico nastopiti na Street
Cupu? Vsi igralci od 14 let na-
prej. Prepoved prijave velja le
za registrirane igralce prve slo-
venske nogometne lige. Ekipe
bodo razdeljene v skupine, ta-
ko da jim bo za prijavnino za-
gotovljenih več tekem. Ob za-
nimivih tekmali (pred finalnimi
obračuni se bodo pomerili tudi
novinarji, direktorji podjetij,
glasbeniki) in simbolični vstop-
nini, bodo za gledalce priprav-
ljene tudi številne nagradne
igre, tako da se nam do konca
septembra obeta veliko zanimi-
vih sobot.
Prijave: vsi, ki želijo sode-
lovati na žalskem turnirju, se
lahko še danes in jutri prijavijo
pri recepciji hotela Žalec, v tr-
govini Kroko v Žalcu in v trgo-
vini Brooklyn v Celju ter na
športnem oddelku blagovnice
Dravinjski dom. V soboto pa bo
prijava možna na samem prire-
ditvenem mestu.
Pravila
uličnega nogometa:
-Tekme se igrajo na igrišču
20x14 metrov, kije omejeno
z zaščitno ograjo (bando), vra-
ta so široka tri in visoka 1,40
metra. •
-Igra traja 2x10 minut, v prime-
ru neodločenega izida se igra
petminutni podaljšek, če še ta-
krat ni odločitve, sledijo ka-
zenski streli.
-Vsaka ekipa je sestavljena iz
šestih članov (štirje igralci v
polju, vratar in menjava).
-Vratar lahko v radiusu štirih
metrov (zeleni pas) pri obram-
bi posreduje z rokami, če pre-
stopi zeleno površino z žogo
v roki, se izvede kazenski strel.
-Kazenski strel se izvaja tako,
da igralec z žogo preteče igriš-
če do vratarja in ga poskusi
preigrati in doseči zadetek pred
zeleno površino gola.
-Dovoljene so leteče menjave z
rezervnim igralcem; v prime-
ru nepravilno izvedene menja-
ve sodnik dosodi kazenski strel
za nasprotnika.
-Sodnik ne spremlja in sodi tek-
me na igrišču, temveč svoje
delo opravlja sedeč na poviša-
nem stolu (icot pri tenisu in od-
bojki).
-Sodnik ne podeljuje rumenih
in rdečih kartonov, igra se po
načelu fair-playa.
-Tekma se začne s sodnikovim
metom žoge na sredini igrišča.
Cvetje In vrt
Pretekli teden je v nakupovalnem Centru Interspar v Celju minil v znamenju rož. Cvetličarna
Helena Novak, Srednja vrtnarska, kmetnska in gospodinjska šola in Vrtnarstvo Celje, Jana Gojtan
iz Šmarja, Cvetličarna Majda Mauer iz Šentjurja in Cvetličarsko vrtnarski center Sutima iz Vojnika
so v Centru Interspar pripravili Dneve cvetja, na katerih so predstavili različno cvetje, lončnice,
aranžmaje, suho cvetje, grmovnice... Poleg razstave so pripravili tudi akcijsko prodajo različnih
cvetlic in lončnic. Poleg tega so se minuli teden v Centru Interspar pripravljali na današnji četrtek,
ko bodo pred centrom v sodelovanju s podjetjem Induplati Jarše začeli s prodajo razširjene ponudbe
vrtnega programa. Ponudba bo vključevala tudi camping opremo, vse pa bo postavljeno v velikem
šotoru pred Centrom Interspar.	Foto: GREGOR KATIČ
Gališka olicet
Kulturno društvo Galj.
cija je po večletnem zatij.
ju ponovno zaživelo.
Že lani so organizirali vr-
sto prireditev in uredijj
knjižnico, tokrat pa se bo
prvič predstavila gledališ.
ka skupina z Ohcetnim pri.
kazom. Izvirno besedilo je
delno prirejeno gledališke-
mu izjazu, pripravila gaje
starejša Galičanka. V sku-
pini sodeluje preko 30 iz-
vajalcev, med njimi tudi
oktet iz Celja ter muzikant-
je. Izvajalci so imeli veliko
dela s sceno, kostumi in
ureditvijo odrskih luči,
Predsednik kulturnega
društva Ivo Lindič je zado-
voljen, prav tako vsi izva-
jalci, ki so se na premiere
pripravljali pod režijskim
vodstvom Jožice Ocvirk.
Premiera bo to soboto, 27.
aprila, ob 20. uri.
TT
Tečaj In
prvenstvo psov
Na vadbišču Kinološkega
društva Pluton Polzela, kiji
eno najmlajših in uspešnejših
društev v Sloveniji, poteka tt
čaj osnovnega šolanja psov,
Obiskuje ga 32 psov vseli
velikosti in pasem, z vodnil«
pa bodo 22. junija opravljali iz-
pite in tam pokazali, kaj so«
v tečaju naučili. Kinološko
društvo Pluton razen šolanji
organizira tudi druge kinoloJ
ke prireditve. Prva bo v sobo
to 27. aprila, ko bo na vadbiS-
ču društva tekma šolanih pso\
za državno prvenstvo.
T. TAVČAF
Cirkus v Celju
Izbrane artiste, akrobate in vse, kar sodi v cirkuško areno, je*
svojo režijo vpletla svetovno znana MOIRA ORFEL
Cirkus MONDIAL s svojo maskoto - triletnim dečkom, g^
stuje v Celju na prostem pri dvorani GOLOVEC od petka,
do nedelje, 28. aprila. Na ogled bo tudi največji potujoči živa'
ski vrt.
SCHIEDEL - GRADNJA d.d.
Latkova vas 82, Prebold
objavlja prosti delovni mesti
v enoti Izdelava modelov:
1.	modelar I.
-KV ključavničar, IV. stopnja strokovne izobrazbe
-obvladanje dela na stružnici
-pet let delovnih izkušenj
-trimesečno poskusno delo
2.	modelar II.
-obdelovalec kovin, 111. stopnja strokovne izobrazbe
-dve leti delovnih izkušenj
-dvomesečno poskusno delo
Kandidate prosimo, da ponudbe z dokazili o izpolnje-
vanju pogojev pošljejo do 6. 5. 1996 na gornji naslov.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s
polnim delovnim časom po uspešno opravljenem po-
skusnem delu.
Nastop dela je 1. 6. 1996.
Št. 17. . 25. april 1996
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDNIK
praznovanje radioamaterjev
preteklo soboto je radio-
jiib Rogaška Slatina pripra-
jl konferenco in llamTest
i\e/e radioamaterjev Slove-
jje. Prireditev v Kristalni
J,orani zdravilišča v Rogaš-
.j^liitini je minila predvsem
jbcicžju 5t), obletnice radi-
^^niatcrstva na Slovenskem.
Radioamaterji pravijo, da
jjtiova dejavnost ni le Ijubi-
ijljsko. nepoklicno ukvarjanje
^radiom oziroma radiotehni-
Je tudi aktivnost, gibanje,
^obraževanje, ljubezen in ce-
lo način življenja ter tehnične-
ga rnišljenja skoraj treh mili-
j,nov ljudi obeh spolov, raz-
jjnih starosti in poklicev v
skoraj vseh državah sveta. Po-
membne karakteristike radioa-
niaterstva so navdušenost, po-
žrtvovalnost, strast po ekspe-
rimentiranju, raziskovanje in
konstruktorstvp. Različne radi-
oamaterske aktivnosti niso le
tehnične narave, temveč so
pravo ambasadorstvo dobre
volje, prijateljstva in razume-
vanja med ljudmi vsega sveta.
Slovenska zveza radioama-
terjev je bila ustanovljena pred
.50 leti, decembra 1992 pa so
jo sprejeli v Mednarodno radi-
oamatersko organizacijo. Da-
nes združuje preko 6.500 ra-
dioamaterje v-operaterje v,
včlanjenih v 100 radioklubov
po vsej Sloveniji. Slovenski ra-
dioamaterji se uspešno vklju-
čujejo v vse mednarodne radi-
oamaterske aktivnosti, kjer do-
segajo lepe in odmevne rezul-
tate. Signali slovenskih ama-
terskih radiopostaj vsakodnev-
no segajo na vse kontinente.
kar ne pomeni le promocije,
temveč tudi stalno prisotnost
Slovenije v svetu.
Radioklub Rogaška Slatina,
organizator sobotnega sreča-
nja, je bil ustanovljen pred 30
leti, vendar je vmes za 15 let
prekinil z delom. Trenutno
združuje 68 članov, s svojimi
sredstvi in znanjem pa je vse
leto prisoten tudi na vseh po-
dročjih družbenih dejavnosti v
občini, posebej na področju
zaščite in reševanja človeških
življenj ob elementarnih nesre-
čah in drugih nevarnostih ter
obrambi Slovenije. Posebno
pozornost posvečajo izobraže-
vanju članov in novih opera-
terjev, vso dejavnost pa finan-
cirajo s članarino in prihodki,
kijih člani ustvarjajo s prosto-
voljnim delom.	US
Potočica zijaiica na razstavi
Pretekli teden so v Ljublja-
pjpripravili prvo javno pred-
stavitev projekta Potočka zi-
jalka, ki ga vodita dr. Katica
|[)robne iz Paleontološkega
i{nStituta Ivana Rakovca ZRC
jsAZU in publicist Peter Li-
iar.
Namen projekta je oživitev
zanimanja za arheološko in pa-
leontološko najdišče Potočka
zijalka, predvsem populariza-
cija vedenja o jami in paleoli-
tiku na Slovenskem. Po drugi
strani pa gre še za zaščito ja-
me in ohranitev kulturne dediš-
fino v njej za sistematične
znanstvene raziskave. Zamisel
o stalni razstavi o Potočki zi-
jalki je nastala v sodelovanju
z domačini, razstavo in zava-
rovanje vhoda pa je zasnoval
in ju nadzoruje dr. Ivan Turk
iz Arheološkega inštituta.
Prostore za postavitev stal-
ne razstave je odstopilo gostiš-
če Firšt pred Logarsko dolino,
njeno vzdrževanje pa bo prev-
zel Pokrajinski muzej Celje.
Ob odprtju razstave, ki bo
predvidoma zadnji teden v ma-
ju, bodo izšle različne publi-
kacije o Potočki zijalki, njene-
mu prvemu raziskovalcu Sreč-
ku Brodarju in raziskovanju
paleolitika v Sloveniji nasploh.
Poleg tega pa bodo predstavili
še številne artikle, ki naj bi
podprli turistično oživitev te-
ga predela.
Stalna razstava o Potočki zi-
jalki bo namenjena predvsem
šolajoči mladini in drugim izo-
brazbe željnim obiskovalcem.
Na njej bodo predstavljeni čas
odkritja jame, njenega prvega
raziskovalca, najdbe v njej, ob-
dobja, dodan pa ji bo še prikaz
razvoja človeške vrste. Po na-
povedih naj bi bila ekskurzija
v Logarsko dolino z ogledom
razstave in Potočke zijalke ob-
vezen del učnega programa.
V akcijo seje vključila tudi
osnovna šola v Lučah, kjer so
že pričeli z akcijo zbiranja
predmetov, kijih na svojih do-
movih hranijo domačini, ude-
leženci pri prvih raziskavah v
Potočki zijalki.	US
Nlet za visolfe goste
I Preurejeno gostišče P!anlnlta na Ljutrnem
Gostišče Planinka na Ljub-
nem je precej razburkalo do-
mače krajevne vode. Razlog
za nenehno prišepetavanje in
govorice je bil predvsem v
najeti tuji delovni sili, ki naj
bi, po splošnem prepričanju
Ljubencev, opravljala tudi
druge, ne samo gostinske de-
javnosti.
Pretekli petek so v Planinko
povabili gostince in tudi dru-
ge. ki so povezani s turizmom,
da bi jim predstavili novo po-
dobo in novo ponudbo gostiš-
'ia. »V družbi Šared, ki je po-
skrbela za prenovo, smo nare-
dili remek delo,« je prepričan
direktor družbe Stane Podse-
denšek, ki o vloženih sredstvih
^ obnovo ni želel govoriti.
fDružba je prevzela lokal v na-
jini, ohranilo seje ime Planin-
ca, čisto poslovanje paje v na-
biti rokah. Dejstvo je, da bi lo-
^al propadel, potreben paje bi-
'o Ogromno denarja za zaklju-
'itev prve faze, to je ureditev
pritličja.«
Tako so sedaj v Planinki ure-
slaščičarno in kavarno, to-
čilni pult in restavracijo.
"Skupno s Planinko bo na
Hubnem 13 gostiln, zato smo
odločili za specializiran
Ustnem program. Na splošno
v Zgornji Savinjski dolini
"^^l^aj sorazmerno dobrih go-
^'"ri. ki pa so še vedno gosti 1-
zato smo se odločili za vi-
^^l^i turizem in ustrezno po-
"udbo. Predvsem bi radi po-
slovnemu človeku ponudili
kar potrebuje za posle in
Pfostitev,« je ponudbo pred-
stavil Podsedenšek.
, v tem okviru nameravajo do
Jl^^ica maja urediti 4 kakovost-
ih apartmaje, če pa bi potre-
^^ali še več prenočišč, bodo
•^Uučili tudi Ljubno. Poleg te-
bodo uredili sobni kabinet
^semi potrebnimi pripomoč-
ki, od računalnika do interne-
ta.»V tem trenutku kraj ne že-
li sodelovati z nami, županje
Anke Rakun kljub vabilom še
ni bilo k nam. Vendar se bo tu-
rizem moral razvijati. Mi na-
meravamo pritegniti goste z
globljimi žepi, in prepričani
smo, da je treba na nas raču-
nati.«
Kar se delavcev tiče, so v
družbi Šared k delu poskušali
pritegniti vrhunske strokovnja-
ke, »zaradi pomanjkanja go-
stinskih kadrov v Zgornji Sa-
vinjski dolini pa si moramo po-
magati kakor vemo in znamo,«
pravi Podsedenšek, ki je pre-
pričan, da bo lokal služil raz-
voju turizma in tudi Ljubnega,
zato ne razume bojkota občin-
skih struktur.
US
Srečanje
siovensifiii
zobotelmilfov
v dvorani Glasbene šole v
Celju je bilo minulo soboto let-
no srečanje Združenja samo-
stojnih zobotehnikov in inže-
nirjev zobne protetike. Pokro-
vitelj srečanjaje bila Zlatarna
Aurodent, edini slovenski proi-
zvajalec dentalnih zlitin. Zdru-
ženje šteje že preko 100 čla-
nov, saj so vanj vključeni že
skoraj vsi samostojni zoboteh-
niki in inženirji zobne proteti-
ke v Sloveniji. Na srečanju v
Celju so člani združenja naj-
prej izvolili svoje novo vods-
tvo in se seznanili s progra-
mom združenja v novem man-
datu, drugi del srečanja pa so
namenili strokovnemu izobra-
ževanju in ogledu 1. slovenske
zobozdravstvene zbirke v Mu-
zeju novejše zgodovine. JI
Šmarsifi maičici na Poiiorju
Cicibani iz vrtca v Šmarju pri Jelšah so v tem mesecu preživeli po teden dni na pohorski
Glažuti. Zaradi velikega zanimanja so bili tam v dveh izmenah, med bivanjem pa so uživali na
snegu, v srečanjih z lovcem, planincem in čarodejem, za konec paje bil na vrsti planinski krst.
Med najprijetnejšimi doživetji sprostitvenega tedna so bile tudi večerne urice otroškega diska.
BJ
Pozdravljanje pomladi
Številne prireditve šentjurskega JurJevanJa
v večih krajih Slovenije so
v	preteklih dneh obeležili
pomladansko pričakovanje
zelenega Jurija, nikjer pa ta-
ko kot v Šentjurju. Tu so na-
mreč pripravili številne pri-
reditve, ki bodo trajale vse do
prvomajskega jutra. Vrhu-
nec je bil v nedeljo, s popol-
dansko Jurjevo povorko s
konji, ko seje zbralo tri tisoč
obiskbvalcev.
Po nekaterih prireditvah, ki
so se vrstile od 12. aprila, so z
jurjevanjem nadaljevali v pe-
tek, ko so v šoli Pranja Malga-
ja pripravili predstavitev pom-
ladanskih običajev, v Ipavče-
vi	hiši pa odprli razstavo kuli-
narike, cvetja, ročnih del ter
predstavitve dosedanjih jurje-
vanj. Zvečer je bila v Šentjur-
ju tudi prireditev Videomeh.
Jurjeva sobota je bila v zname-
nju slavnostne skupščine za
50-letnico delovanja šentjur-
ske Lovske družine, nato je bi-
la slavnostna lovska maša, v
Lovskem domu pa so odprli
lovsko razstavo. Zvečer je bil
gala koncert za 50-letnico
Moškega pevskega zbora Skla-
dateljev Ipavcev, v šentjurski
tržnici paje bil ves dan jurjev
sejem obrti in podjetništva.
Nedeljsko jurjevanje je bilo
v starinskem okolju šentjurske-
ga Zgornjega trga. Od jutra so
nastopale najrazličnejše kul-
turne skupine iz domače obči-
ne, kmečke ženske so ponudi-
le dobrote, vinogradniki pa
najboljša vina lanskega letni-
ka. V popoldanski povorki s
konji je bil tudi Zeleni Jurij,
prireditev paje bila množične-
ga značaja, z veliko zabave.
BRANE JERANKO
Foto: SHERPA
Za včeraj zvečer so v šentjur-
ski glasbeni šoli napovedali
koncert domače harmonikar-
ke .Vlojce Volavšek, ob klavir-
ski spremljavi Tajke Chiang
Cheung Lin. Jutri, v petek ob
20. uri, bo v kulturnem domu
Jurjeva revija pevskih zborov
in oktetov iz šentjurske obči-
ne. V soboto, 27. aprila, bo zno-
va velika Jurjeva veselica z an-
samblom Lojzeta Slaka.
Jurjevaii so marsikje, nikjer pa tako kot v Šentjurju.
Osrednje prireditve se je udeležilo približno tri tisoč obiskovalcev.
Prišei je, prišei
V Laškem je bilo včeraj dopoldne jurjevanje po mest-
nih ulicah, ki so ga skupaj z Odborom za obujanje, ohra-
njanje in prikazovanje starih ljudskih šeg in delovnih
opravili pripravili učenci in učitelji osnovne šole Primož
Trubar.
Po zapisih Ignacija in Frana Orožna segajo začetki jurje-
vanja v Laškem v sredino 19. stoletja. V začetku tega stolet-
ja je bil običaj, ki se v nekaterih podrobnostih razlikuje od
ostalih v Sloveniji, potisnjen v pozabo, vendar so ga nekaj
let pred drugo svetovno vojno po zaslugi takratnega ravnate-
lja Jurija Kisiingerja zopet obudili. Prikazovanje starega ljud-
skega običaja pa je bilo le kratkega daha, saj je po vojni
popolnoma zamrlo. Iz pozabe so ga iztrgali šele leta 1990 in
od takrat naprej se zeleni Jurij s svojim spremstvom vsako
leto napoti po mestnih ulicah. Letos je Jurjev sprevod dobro
uro opozarjal Laščane, daje prišla pomlad, otroci pa so se na
šolskem dvorišču lahko udeležili tudi rajalnih in pastirskih
iger in si iz pobranih darov pripravili pojedino - cvrtnjak.
Jurjevanje so lani obudili tudi v Rečici, kjer pa se običaj
nekoliko razlikuje od laškega. Prireditev, ki bo v petek ob
10. uri, pripravljajo učenci in učitelji podružnične šole.
JI
Št. 17. . 25. april 1996
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE

Slike otroštva
Škatčan Dolfe LIpnIk že po! stoletja
aktivno tleluje v ljubiteljski kulturi
Hotenje prihajajoče pom-
ladi se ujema s sliko otroštva
Dolfeta Lipnika iz Škal pri
Velenju. Iz izrazito rudarske-
ga kraja Dolfe razgrinja po-
dobo otroštva: »Doma je bi-
lo šestero otrok. Oče je ruda-
ril in še obdeloval krpo zem-
lje. Včasih je opravil samo 12
dnin v mesecu, saj je bilo
pred drugo svetovno vojno
lignit težje prodajati. Tako je
»fasunga« komaj zadoščala
za vsa lačna usta.«
Kljub težavam je bilo življe-
nje lepo. Zvečer so otroci po
celodnevnem delu zapeli pred
hišo, in vsa skrb, vse trpljenje
je bilo v trenutku izničeno. Oče
in mati sta bila cerkvena pev-
ca. »Mati mi je bila še posebej
draga. Putke so bile v moji ro-
sni mladosti tudi moje varo-
vanke in mati mi je, komaj ne-
kaj let staremu otroku, poma-
gala sestaviti pesem Moj pete-
linček,« se spominja Dolfe
Lipnik drobnih, intimnih do-
godkov otroštva, kije tudi vna-
prej ostalo svetla zora življe-
nja.
Dolfe je tistega davnega le-
ta 1946 pričel službo v velenj-
skem rudniku, že takrat pa je
bil aktiven v sindikalnem kul-
turnem društvu. Spominja se
prvih režij Glavnega dobitka in
Desetega brata, saj so ga zara-
di tega poslali v večmesečni te-
čaj za režiserje. »Zame oseb-
no je bil prvi veliki uspeh re-
žija Gobčeve operete Planin-
ska roža. Kar 12-krat smo jo
zaigrali v velenjskem Rudar-
skem domu.«
V pol stoletja ukvarjanja z
ljubiteljsko kulturo je Dolfe
Lipnik gotovo pustil svoj pe-
čat. Poleg tega je bil dolga le-
ta uspešen komercialist v Ko-
vinotehni Celje, kjer je spod-
budil ustanovitev okteta in me-
šanega pevskega zbora, »l.epo
pesem sem ljubil že od nek-
daj.« Vendar pa si je v tistih
letih želel vrniti v svoj rojstni
kraj, kjer se od leta 1984 zo-
pet razdaja vse dni in leta. Vsa-
ko leto v tem kraju naštudirajo
novo igro, Dolfe z ženo Vido
pripravlja polurni zabavni pro-
gram, s katerim razveseljujeta
tudi druge kraje v Šaleški do-
lini, poleg tega pa Miha poje
še v mešanem pevskem zboru
Škale in tamkajšnjem lovskem
oktetu.
Sedaj zelo aktivno upokoje-
nega Škalčana je začel ponov-
no mikati otroški svet. »Pet
otroških igric je za mano, vse-
lej s pomočjo gledališke igral-
ke Ljerke Belak,« pove čili
upokojenec, ki je na pleča obe-
sil že sedem križev, v njego-
vih očeh pa je še vedno moč
najti kanček nemira.
Mogoče se je ravno iz tega
nemira rodil pesniški prvenec
Sonce, sence in oblaki. »Son-
ce vedno posije. Tudi ko sko-
raj obupaš, zmaga sonce,« je
prepričan Dolfe Lipnik, ki so
ga v svet umetnosti, kot sam
pravi, spravili večeri otroštva
pred domačo hišo.
Načrtov je še veliko. Na za-
logi je ostalo veliko pesmi,
kmalu bo luč sveta ugledala
knjiga o prisilnih mobiliziran-
cih... »Mislim, daje sto let pre-
malo, če bi hotel izpolniti vse
svoje načrte,« pravi Skalčan, ki
tako rad prisluhne otroštvu.
Zaželimo mu lahko le, da bi še
dolgo v mladostni vnemi s pe-
smijo, igro in smehom osreče-
val krajane in vse, ki jim je nje-
govo delo blizu in všeč.
VINKO ŠMAJS
Dolfe Upnik iz Škal pri Velenju.
Pohod po Zerdonerjevi poti
Organizatorji pričakujejo utieležbo planincev Iz vse Slovenije
Celjsko planinsko društvo
Ojstrica prireja v soboto, 27.
aprila, prvi množični pohod
po Žerdonerjevi poti, poime-
novani po še vedno aktivnem
članu društva Ferdu Žerdo-
nerju. Na pohodu, ki je tudi
v koledarju planinskih akcij
Planinske zveze Slovenije,
pričakujejo udeležbo števil-
nih planincev in pohodnikov
iz vse Slovenije, predvsem pa
društev z širšega celjskega
območja. Pohod bo PD Oj-
strica organizirala vsako le-
to v drugem letnem času.
Pričetek poti je pri Žerdo-
nerjevi domačiji v Košnici in
od tam vodi do vrha Slomnika
(609 m), od tam naprej do do-
mačije Bobnič in nato do vrha
Homa (570 m) od koder je lep
razgled proti Celju, Anskem
vrhu in Celjski koči. Zaključek
poti bo pri Lovski koči, do ka-
tere sicer vodi asfaltna cesta,
po kateri se lahko napotimo
proti mestnemu parku v Celju
ali na začetek prehojene poti.
Prvi je pot prehodil 83-letni
Ferdo Zerdoner, še vedno ak-
tiven član PD Ojstrica Celje.
Predseduje častnemu sodišču
in se redno udeležuje njegovih
sestankov. Leta 1963 je usta-
novil sekcijo PD Aero, katere
predsednik je bil vrsto let. Iz-
kazal se je kot dober organi-
zator številnih izletov, poho-
dov in tudi vzponov, za kar je
dobil najvišja republiška in
društvena priznanja. Prehodil
je skoraj ves slovenski planin-
ski svet, večkrat seje sam po-
dal na posamezne domače in
tuje vrhove. Kot funkcionar in
član še vedno skrbi za uvelja-
vitev društva, vliva nov duh ter
goji poseben odnos do planins-
tva in planinskega okolja.
Ferdo Žerdoner je pot mar-
kiral že leta 1934 in jo vzdrže-
val vse do leta 1963, ko je
skrbstvo nad njo prevzelo PD
Celje - PD Zagrad. Leta 1990
je bila pot pod njegovim vods-
tvom obnovljena, izpopolnje-
na in na novo markirana. Od
leta 1995 zanjo skrbi in jo
vzdržuje PD Ojstrica Celje.
Kljub bližini mestnemu vrve-
žu, je Žerdonerjeva pot daleč
stran v planinski spokojnosti,
zato organizatorji pričakujejo,
dajo bodo v soboto razen pla-
nincev spoznali še številni dru-
gi ljubitelji narave.
Pričetek pohoda bo v sobo-
to, 27. aprila od 8. do 10. ure.
Vsak pohodnik plača 300 to-
larjev pristojbine, za kar prej-
me neprenosljiv kartonček in
malico ob zaključku poti, na
Lovski koči.
V nedeljo na
Sentjursici sejem
v krajevni skupnosti Tabor vrsta
prlreiJItev ob krajevnem prazniku -
Stoletnica organiziranega petja
Taborčani praznujejo svoj
krajevni praznik 23. aprila,
v spomin na kmečke upore
davnega leta 1635 pod gra-
dom Ojstrica v Lokah. Letos
bodo svoj praznik proslavili
z vrsto prireditev, ki bodo
trajale vse do 4. maja.
Slovesnosti bodo v Taboru
pričeli 27. aprila, ko bo TVD
Partizan Tabor organiziral
nočni tek Loke - Tabor. Začel
se bo ob 20.uri, tekmovali pa
bodo najmlajši, člani do 30
nad 30 let ter članice. Nede.
Ija, 28. aprila, bo v znamenju
tradicionalnega Šentjurskega
sejma. Petič zapored se bodo
obiskovalcem predstavili šig.
vilni razstavljavci, tako koi
vsako leto bodo pripravili bo.
gato kulinarično razstavo, se.
jem bodo popestrili Savinjski
rogisti in motorni zmajarji, prj.
reditev pa bodo zaključili z za.
bavnim srečanjem. 30. aprila
bo pri Domu krajanov kreso.
vanje, 3. maja ob 18. uri pa bo.
do odprli cesto med Kaplo in
Pondorjem.
Osrednja prireditev ob letoj.
njem krajevnem prazniku pa
bo 4. maja ob 19. uri, ko bodo
proslavili stoletnico organizj.
ranega petja v Taboru. Na slav.
nostnem koncertu se bodo obi-
skovalcem najprej predstavili
otroški pevski zbor, starejši
moški zbor ter mešani pevski
zbor Prosvetnega društva Slo-
venec iz Boršta pri Trstu, s ka-
terim Taborčani sodelujejo že
četrt stoletja. Udeležencem bo.
sta zatem spregovorila žalski
župan prof. Milan Dobnik ter
državni sekretar za kulturo,
sledila bo podelitev priznanj in
Gallusovih značk, vrhunec prj.
reditve pa bo slavnostni nastop
moškega in mešanega zbora
KD Ivan Cankar Tabor pod
vodstvom dirigenta Milana
Kasesnika.
Ob jubileju so izdali tudi po.
sebno brošuro, kjer je podrob-
no orisan stoletni razvoj orga-
niziranega petja v Taboru.
IB
Več kot 200 let
gostinske tradicije
Pri Metlvetlovlh za malo Uenarja veliko
muzike
Le kdo jih ne pozna. Med-
vedovih iz Škofje vasi? »Greš
na malico?« »Kam?« »K
Medved, v Škofjo vas, ven-
dar. Okusno je, poceni, pa ve-
like porcije!«
In vrček točenega laškega
piva se izvrstno prileze zra-
ven. Tudi temnega točijo in
gostje so nad njim navduše-
ni, pravi Silva Medved.
Več kot 200 let stoji ob ce-
sti, ki vodi iz Celja v Vojnik
gostilna Medvedovih. No, kak-
šnih 60 let bo, odkar jo imajo
Medvedovi, prej se je reklo
drugače, ker se je gostinska
tradicija iz roda v rod prena-
šala po ženski strani. Pročelje
gostilne je še vedno takšno, ka-
kršno je bilo pred 200 leti, le
obnovljeno je.
Najprej je bil to vinotoč, v
katerem so se radi okrepčali
furmani, šele leta 1980 so se
odločili, predvsem na prigo-
varjanje starejših hčerk, da
pričnejo pripravljati tudi ma-
lice. In odločitev je bila zade-
tek v polno. Kot bi mignil se
je glas o okusni in domači hra-
ni raznesel daleč naokoli in da-
nes je veliko celjskih usluž-
bencev, ki jim ni predaleč od-
peljati se na malico v Škofjo
vas.
Še posebej radi imajo gostje
rebrca, pečenice s kislim ze-
ljem, pa žgance, razne zrezke
in pražena telečja jetrca, tudi
kisle juhe, golaža in obare se
gostje ne branijo. Tudi veliko
kosil prodajo, še posebej kadar
je na jedilniku svinjska pečen-
ka. In pogosto zraven naročijo
vrček točenega laškega piva.
Petdesetlitrski sod piva dnev-
no se pri Medvedovih v Škofji
vasi prav gotovo stoči, zatrju-
je Silva Medved. Sicer pa Laš-
kega točijo pri njih že več de-
setletij. Silva se pravzaprav
sploh ne spomni kako dolgo
že.
Slovenci smo dobri potrošniki
piva. Neka raziskava je poka-
zala, da ga spijemo kar 97 li-
trov na prebivalca. In večina
prisega na laškega!
Pri Medvedovih so do leta
1990 delali le domači. Oče
Vojko, mama Silva in sin Voj-
ko so glavni v kuhinji. Hčerka
Silvaje glavna v gostilni, ki so
jo odprli v Novi vasi, dvojčici
Mojca in Lidija pa sta zelo za-
posleni v njihovi trgovini v
Skofji vasi. »Dokler smo dela-
li samo domači, je bilo prav-
zaprav še najlepše«, se nostal-
gično spominja Silva Medved.
Danes je zaposlenih skupno v
gostilnah v Novi vasi in v
Skolji vasi 40 delavcev.
Pri Medvedovih v Škoiji va-
si je najbolj živo dopoldne in
zvečer, od ponedeljka do pet-
ka, v soboto in nedeljo pa so
vrata gostilne zaprta. Sedaj, ko
so se pričeli sončni in topli
dnevi gostje radi posedijo na
njihovem vrtu, kjer je prostora
za okoli petdeset gostov, v go-
stilni pa še za sto več. In po
točenem laškem gre...ohoho!
Medvedovi nameravajo tra-
dicijo gostinstva nadaljevati in
pravijo, da če niso vrata gostil-
ne zaprli ne med prvo, ne med
drugo svetovno vojno in tudi
med osamosvojitveno ne, p"'
tem jih tudi v prihodnje ne
do. Na veliko veselje kop''^'
stalnih gostov, kajne? ^„
v
Slovenci sami o sebi mislitnO;
da smo vinski narod, in o svoji
deželi, da je vinska dežela, p'''
tem pa popijemo več piva k"'
vina. In čeprav ne pivo ne vino
nista na Slovenskem od včeraj'
nam do današnjih dni ni usp^'
lo razviti »kulture pitja«. Kf
kor se nemara pri vinu stanj'
vsaj v novejšem času popra^'
Ija, pa ostajamo pri pivu -
razliko od mnogih pivskih d'"
žel - na stopnji »žlampanja« a''
»nacejanja«. Glavni vzrok
to je, da o pivu, o njegovi ncž'
nosti in občutljivosti, živosti i"
muhavosti - skratka o njego^'
osebnosti - ne vemo nič ali sk";
raj nič. (Povzeto po brošur'
Kluba ljubiteljev laškega p'
va).
Št. 17. . 25. april 1996
17
ŠPORT
NOVI TEDNIK
grez orgazma
CeUsn! visoko tiobiii prvo iinaino tekmo končnice
^Hometnega prvenstva - Otiiočitev že stnoči?_
šaleški graščaki so v nede-
ljo s pomenljivim transpa-
rentom (Skupaj do orgazma
In naslova) ostali nepotešeni,
rokometni primat je ostal v
(^elju in sinoči je bilo v Go-
lovcu vse pripravljeno za
jlavje ob peti zvezdici. Ura
je bila sicer pozna, vendar je
5il diktat TV Slovenije neu-
jniiljen: ali ob 16.00 ali ob
20.45 uri.
»Pričakoval sem visoko
zmago, toda v rokometu je tak-
5en izraz zelo relativen pojem.
Osem golov je nekoliko pre-
več, domače smo z visokim rit-
mom igre dokončno zlomili še-
le v zadnjih petih minutah, to-
da v Celju bo morda še težje.
Gorenje v Golovcu vedno igra
boljše, a bi se tudi mi morali
posloviti v šampionskem slo-
gu,« je bil kratek Zovko, kije
že na začetku sezone opozoril
na velike potenciale šaleškega
moštva.
Za prvo finalno tekmo so bi-
le značilne serije golov na obeh
straneh, daljše in pogostejše pa
so bile celjske. Tudi zaradi iz-
jemno razpoloženega Perica,
ki je imel v 16. minuti že osem
obramb, Anžič le dve in raz-
merja ni bistveno spremenil ni-
ti vstop Lapajneta pri izidu
6:10. Zovko je že do odmora
zarotiral vse igralce (večinoma
za obrambo) in izčrpaval do-
mače, ki so bili krepko načeti
od maratona v Dobovi.
»Peric je bil znova ključni
mož in naši igralci že dobiva-
jo rahel kompleks. Nasprotne
napade smo prehitro zaključe-
vali, želja po uspehu je bila
prevelika in najbrž se tudi za-
to ekipa ni držala dogovora. Pri
obrambi 5-1 s Plaskanom na
Pucu je bila prevelika prazni-
na na sredini, Načinovič je us-
pešno pripravljal blokade in se
odkrival na črti, v napadu pa
sta Ilič in Semerdijev proti
močni obrambi težko prihaja-
la do čistih metov,« je razmiš-
ljal domači strateg Bojan Po-
žun, kije zaman čakal na seri-
jo obramb svojih vratarjev.
Preveliko velenjsko željo po
zmagi potrjuje tudi dogodek s
konca prvega polčasa, ko je
Lapajne odšel na klop, sedmi
igralec v polju pa ni oblekel
vratarskega dresa in po posre-
dovanju delegata Jegliča je bil
Cvetko izključen. Kot nalašč,
je Kimčenko z devetih metrov
mimo bloka zadel zgornji levi
kot Peričevih vrat, rahla nape-
tost pa se je z igrišča prenesla
tudi na tribune, kjer je bil naj-
bolj napet domači predsednik
Plaskan, ki seje v polfinalu kar
sredi tekme lotil svojega tre-
nerja Požuna.
»Celjani so dokazali, da so
boljši, da so najboljši v drža-
vi,« je bil jedrnat Beno Lapaj-
ne, kije vse bližje drugi vrni-
tvi v Golovec. Hazarderska
obramba se Velenjčanom v
zadnjem delu srečanju ni obre-
stovala, toda v končnici velja-
jo le zmage. Zovko je svoje
moštvo še v nedeljo opozoril,
daje osem golov nekoliko pre-
velika razlika, toda prvaki si
gotovo niso želeli pokvariti
slavja.
ŽELJKOZULE
Foto: GREGOR KATIČ
Vinko Kandija je bil za izklju-
čitev na Tmalu pokalu in od-
stranitev iz dvorane kaznovan
s prepovedjo vodenja ekipe na
petih tekmah (najvišja kazen),
vodja sodniške organizacije
Herbert Jeglič pa je v oceni
spornega obdobja do 20. mi-
nute opazil le tri napake sod-
niške dvojice Požežnik-Repen-
Sek: dve sta bili v škodo Slo-
vana, ena pa Celjanov.
Gorenie:Celje Pivovarna Laško 17:25 (10:11)
Rdeča dvorana, gledalcev 1000, sodnika Kalin in Korič (oba
Ljubljana).
GORENJE: Anžič, Lapajne, Čater, Krejan 1, Ocvirk, Ojster-
šek, Plaskan 3(1), Kimčenko 4, Meolic 1, Semerdijev 2, Ilič 4,
Cvetko 2.
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Perič, Strašek, Šafarič 1, Vu-
grinec 5 (3), Šerbec, Načinovič 3, Jeršič 1, Stefanovič 3 (1), Pun-
gartnik 4, Tomšič, Leve, Puc 8(1).
IZKLJUČITVE: Gorenje 6, Celje Pivovarna Laško 4.
SEDEMMETROVKE: Gorenje 6 (1), Celje Pivovarna Laško 7
(5). OBRAMBE: Anžič 2, Lapajne 7(1), Perič 18 (3).
GIBANJE REZULTATA 1:2 (5. minuta), 4:2 (9.), 4:7 (18.),
6:10 (24.), 10:11 (30.), 13:13 (36.), 13:71 (43.), 17:19 (52.).
Meti na gol - Gorenje (17:41): Čater 0:2, Krejan 1:1, OjsterSek 0:1, Plaskan 3:8, Kimčenko 4:8,
Meolic 1:3, Semerdijev 2:7, Ilič 4:9, Cvetko 2:2; Celje Pivovarna Laško (25:42): Šafarič 1:1,
Vugrinec 5:7, Šerbec 0:1, Načinovič 3:4, Jeršič 1:1, Stefanovič 3:7, Pungartnik 4:8, Puc 8:13.
Strelsko razpoloženi Puc je ob Kimčenku tudi odlično asistiral
^(ičinoviču.
»Fight« namesto imen
Novinci so Jetčič, Lubej, Papež, Šimon in morila Lapajne, otihajajo Jeršič, Leve,
Strašek in ivanillja - Avgusta v Golovcu evropski prvak?__
Najboljši evropski klubi
bodo v naslednji sezoni še
močnejši, saj so tudi v dru-
gih državah povečali kvoto
tujih igralcev. Prestopi se vr-
stijo že nekaj mesecev, okre-
pitve za sezono 1996/97 in od-
hode pa je sporočilo tudi
vodstvo Celja Pivovarne Laš-
ko, ki v nasprotju z nekateri-
mi napovedmi ostaja pri šti-
rih tujcih.
»Leve in Jeršič odhajata v
Prevent, prosta sta tudi Strašek
in Ivandija,« je začel Tone
Turnšek in nato odgrnil tan-
čico šestih okrepitev. »Okrepili
se bomo s hrvaškim reprezen-
tantom Jelčičem na levem kri-
lu, s povratnikom Lubejem na
črti. Papežem na desnem kri-
lu, Simonom na srednjem zu-
nanjem, Pajovič bo podpisal
profesionalno pogodbo, naša
želja pa je tudi vrnitev repre-
zentančnega vratarja Lapajne-
ta. Cilji ostajajo nespremenje-
ni: najprej uvrstitev v razširje-
no ligo prvakov ter nato v če-
trtfmale in polfinale, doma pa
znova osvojiti obe lovoriki.«
V letošnji sezoni seje v dru-
gih panogah že krepko zalomi-
lo velikim favoritom, Celje Pi-
vovarna Laško pa še naprej
vztraja na vrhu. Za nekatere sta
domači lovoriki premalo, toda
uprava je vseeno zadovoljna.
»Košarkarji Olimpije so se v
preteklosti srečevali s podob-
nimi težavami, tudi zanje je
slovenska liga preozka, a so ob
proračunu treh milijonov mark
bistveno manj prepričljivi. Mi
še ne izgubljamo z vaškimi
klubi in kljub zgodnjemu izpa-
du iz pokala prvakov, smo si
ustvarili evropsko ime,« je v
pričakovanju že desete držav-
ne lovorike ocenjeval Turnšek.
Devet (s Šimonom, Lapajne-
tom in Jelčičem dvanajst) re-
prezentantov bo konec tedna
že v svojih državnih selekci-
jah na pripravah za evropsko
prvenstvo in pravega počitka
ne bo niti za druge igralce.
»Sestavili bomo kombinirano
ekipo, v kateri bodo tudi naj-
bolj nadarjeni mladinci in ob
treningih igrali tekme. V na-
črtu imam 20 tekem, ki bodo
dobrodošle tudi za druge slo-
venske ekipe, saj je prekinitev
predolga. Po evropskem pr-
venstvu se bodo v klub vrnili
tudi reprezentanti, za konec se-
zone je že dogovorjena tekma
s praSko Duklo in poletni pre-
mor bo dolg največ mesec
dni,« načrtuje Zdravko Zov-
ko, ki bo tudi v naslednji se-
zoni na celjski klopi.
»Jeseni bo v ekipi nekaj manj
zvenečih imen, toda več bor-
cev. Pri nekaterih igralcih je
bilo v obrambi opaziti preveč
kalkuliranja in od mladih no-
vincev pričakujem, da bodo
prispevali k bolj trdi igri,« je
spremembe komentiral Zovko.
Strokovni team bo po Turnš-
kovih besedah ostal nespreme-
njen, uvod v novo sezono pa
naj bi bil spektakularen. Ob
50-letnici rokometa v Celju bo
osrednji dogodek predvidoma
24. avgusta z gostovanjem
evropskega prvaka, nato pa bo-
do Celjani skoraj dva tedna na
turneji po Franciji. Za ogreva-
nje na turnirju evropfske skup-
nosti v Strassbourgu in nato še
v Parizu na medcelinskem po-
kalu Georges Marrane. Moč-
nih tekem ne bo manjkalo, po
razširitvi lige prvakov na 16
klubov pa je najbolj aktualno
število nosilcev. EHF molči,
Slovenija (Celje Pivovarna
Laško) seje na lestvici pomak-
nila na 11. mesto (lani 12.), v
najboljši osmerici je Švica izri-
nila Dansko in trenutno bi bili
privilegirat* še prvaki Španije
(zaradi evropskega naslova
znova dva kluba). Hrvaške,
Nemčije, Portugalske, Franci-
je in Madžarske.
ŽELJKO ZULE
Požun je za EP določil 19 kan-
didatov: Deni^ Pušnik, Lapaj-
ne (vratarji), Šafarič, Kastelic
(levi krili). Glavač, Begovič,
Cvijič (levi zunanji), Ficko, Ši-
mon, Senčar (srednji zunanji),
Čop, Šerbec, Vugrinec, Soko-
lov (desni zunanji), Pungartnik
(desno krilo), Tomšič, Stojako-
vič, Makuc (krožni igralci).
Vrnitev odpisaniii
Žalske rokometašice s senzacionalno zmago natiKrimom v
končnico za naslov prvakinj - Začetek končnice 4. maja
Redni del rokometnega pr-
venstva za ženske se je kon-
čal s senzacionalno zmago
Žalca nad Krimom, v ligo če-
tverice pa sta se uvrstili še
ekipi Vegrada in Olimpije.
Najboljši kvartet je v sobot-
nem zadnjem krogu igral
med sabo, mini-liga za tri
prosta mesta v Evropi pa se
bo začela 4. maja.
Lani je Burja v sumljivih
okoliščinah doma izgubila z
Mlinotestom (in že naslednji
teden krepko premagala Aj-
dovke), s čimer je Zalčanke
prikrajšala za ligo vodilne če-
tverice. Savinjčanke so bile po
sredinem porazu v Izoli znova
že odpisane, toda z igro v tran-
su so preko velikega Krima le
uresničile cilj. »Za napredova-
nje bi bila dovolj že zmaga v
Izoli, toda srede nam očitno ne
odgovarjajo. Dekleta so v šo-
lah, pritiski in želje po zmagi
so bili prevelike, težave so tu-
di s slabšo formo vratark,« pra-
vi trener Tone Tiselj, ki naj bi
kmalu postal selektor ženske
reprezentance.
V uspeh proti Krimu so ver-
jele le igralke, Tiselj pa se je
že sprijaznil s sredinsko konč-
nico. »Pričakoval sem samo
dobro igro, toda bilo je super.
Vzdušje je bilo fantastično in
vsi smo bili v nekakšnem tran-
su, čeprav je manjkala Hude-
jeva. Dokončno seje vrnila Po-
povičeva, ki je tekmo odigrala
maestralno in na koncu nas je
spremljala tudi sreča,« ocenju-
je Tiselj, ki ima pri sestavi eki-
pe nekaj težav s poškodbami.
Drugi del prvenstva: Krim 18,
Vegrad, Olimpija 16, Žalec 15,
Izola 12, Piran 10, Mlinotcst 8,
Branik 7, Burja 4, Kočevje, Po-
Ije2._
Pol minute pred koncem so
Žalčanke še vodile s 27:26 in
imele napad, po izenačenju in
izključitvi Popovičeve pa je
Zidarjeva tri sekunde pred
koncem z levega krila dosegla
zmagoviti gol. Ljubljančanke
so nato zaradi slabe taktike go-
stiteljic še prišle do priložno-
sti za izenačenje, a vseeno do-
živele prvi letošnji poraz, s či-
mer so izgubile možnost za po-
novitev lanskega podviga Ce-
lja Pivovarne Laško.
»Naša uvrstitev v končnico
za naslov prvaka je zaslužena.
V drugem delu smo po odslo-
vitvi Silkove in Ermoline na-
nizali serijo zmag in nadome-
stili zaostanek osmih točk. Na
štartu se nam je maščevala mo-
ja odsotnost, ko sem bil z mla-
dinsko reprezentanco na SP v
Argentini, toda izteklo se je
dobro. Igralke so letos indivi-
dualno precej napredovale in
z Evropo se pred začetkom
končnice ne obremenjujem,
čeprav bi bilo slavje ob prvem
okroglem jubileju kluba še lep-
še,« napoveduje Tiselj, kije ob
največjem uspehu Žalca opo-
zoril na velik delež obeh nje-
govih predhodnikov Adij a Hu-
darina in Aleša Filipčiča.
Ž. Z.
Aleš Filipčič je bil v lanski se-
zoni še trener ŽalČank in je bil
po novici o zmagi njegovega
nekdanjega kluba presenečen:
»Saj to ni mogoče. Ne morem
verjeti. Kako?« Njegov Piran
je v zadnjem krogu pri Burji
še tri minute pred koncem iz-
gubljal s 17:21, a vseeno iztr-
žil remi (21:21), s katerim bi se
v primeru neuspeha Žalca uvr-
stil v ligo za prvakinje...
Stanovanjska zadruga
ATRIJ z.o.o. Celje
Lava 7. p.p.1045, 3001 CELJE
objavlja novi prosti delovni mesti:
1.	pomočnik direktorja
2.	predstavnik tehničnega področja
Efigoji:
Pod 1: strokovna izobrazba VII. stopnje tehnične ali
družboslovne smeri, 5 let delovnih izkušenj, znanje dela
2 računalnikom, aktivno znanje angleškega ali nemš-
kega jezika, vozniško dovoljenje B kategorije.
Pod 2: inženir gradbeništva, 3 leta delovnih izkušenj,
znanje dela z računalnikom, pasivno znanje angleške-
ga ali nemškega jezika, vozniško dovoljenje B katego-
rije.
[^ok za pisno prijavo z dokazili je 8 dni od objave. O
'zbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh po sprejemu
odločitve.
Št. 17. . 25. april 1996
NOVI TEDNIK
ŠPORT

Eksplozija zmag
šentjurski pohot! k nasiovu prvakov B iige - Po me d iem
začetku neporaženi kar štiri mesece
s fantastičnim razmerjem
zmag in porazov 18-1 je Šent-
jur dobil košarkarskega A-2
ligaša. Kemoplast je že pred
sezono veljal za favorita šte-
vilka ena, toda do eksplozije
visokih potencialov Madžar-
ca, llrbanije, Vega, trenerja
Jeriča, solidnega sponzorja
in drugih je prišlo šele v dru-
gem delu sezone, kije bil naj-
bolj pomemben.
»Na Startu smo imeli prob-
leme z motivacijo, ki so se zr-
calile v spremenljivi igri. Po-
treben je bil čas za vključitev
treh novih igralcev in z večjo
stopnjo uigranosti se je logič-
no začela serija zmag. Samo-
zavest je bila v ključnih obdob-
jih odlika Kemoplasta, ki je v
končnico štartal šele kot četrti
in z dvema zmagama zaostan-
ka, a je obakrat porazil dotlej
vodilno Radovljico. Nenehni
pritiski po zmagah niso načeli
homogenosti moštva in pora-
za niso okusili polne štiri me-
sece.
Pri izbiri okrepitev so Šent-
jurčani zadeli terno. Madžarac
je prevzel vodilno strelsko vlo-
go in se držal povprečja blizu
30 točk, racionalni IJrbanija je
bil s tradicionalno borbenost-
jo gonilna sila, Vego pa prvi
skakalec. Jerič je Kneza s pre-
mestitvijo z dvojko na playa
pridobil na raznovrstnosti in
pospešil igro, za še višje do-
mete pa se želijo okrepiti z bra-
nilcem in centrom, pri čemur
je prihod Bojan Sušina - lani
je z eno nogo že bil v Šentjur-
ju - praktično že realiziran.
»Določena igralska mesta
moramo podvojiti, saj za Kne-
za na playu nimamo ustrezne-
ga nadomestila. V prihodnje
veliko pričakujemo tudi od
mladinske ekipe. Maček, Po-
točnik, Kočar, Košak, Lapor-
nik in drugi bi se s trenerjem
Lukičem morali uvrstili v pr-
vo ligo,« pravi Jerič, medtem
ko načrti prvega moštva niso
povezani samo z obstankom v
A-2 ligi. »Sredina lestvice,
pravzaprav končnica za A-1,«
si želi predsednik Lapornik, ki
je v treh letih in štartu z ničle
po izključitvi Alposa (neodi-
gran drugi polčas z Laščani)
krepko preporodil šentjursko
košarko. ŽELJKO ZULE
Foto: GREGOR KATIČ
Kemoplast-P. Laško 104:80
(53:49); Madžarac 35, llrbani-
ja 13, Soster 9, Knez, Cerar,
Vego 8, Gajšek, Kočar 6, .Ma-
ček 5, Prezelj 4, Grajžl 2 za do-
mače, Vujovič 51, Starovasnik,
Blagotinšek 7, D. Čop 6, K. To-
mašič 4, Tovornik 3, M. Toma-
Šič2.
Moštvo, kije doseglo največji uspeh v zgodovini šentjurske košarke.
Rogla: končno!
Zrečani so bi i i v boju za B i igo dvakrat
prekratki ie za eno zmago, nove
priiožnosti pa s serijo 9-1 niso zamutliii
Prekletstvo ene zmage je
končno preseženo. Zreški ko-
šarkarji so bili zadnje tri se-
zone v boju za napredovanje
vsakič prekratki le za eno
zmago, letos pa so naslov
podprvakov C lige nadgradili
z uspehom v play-outu in v
naslednji sezoni bo Rogla
igrala v višji konkurenci.
»Med sezono nismo najbo-
lje trenirali, toda borbenost in
izkušnje so odtehtali vse po-
manjkljivosti. Stojan Šmid je
bil ključni mož in s pristopom
do treningov ter tekem je po-
konci držal celotno ekipo. Iz-
stopala sta tudi Tomaž Pučnik
in posojeni Primož Temnik, v
končnici pa 'štajerski Rod-
man' Miro Šrot, ki je na drugi
tekmi v Tolminu ujel 18 žog,«
pravi trener Gorazd Bokšan.
Zrečani so zdaj na prelom-
nici. Naslednja želja je vzpo-
stavitev dela z mladimi selek-
cijami, saj se jim konec leta
obeta selitev v novo dvorano
(45x28 m), v kateri bo prosto-
ra za tisoč ljudi. Dotok mladih
v prvo moštvo je bil doslej sti-
hijski in povezan s posojanjem
konjiškega kadra, glavnino
ekipe pa sestavljajo predvsem
nekdanji igralci Cometa.
Roman Matavž je bil približ-
no leto dni hkrati sekretar Co-
meta in Rogle, nekaj krogov
pred koncem sezone pa se je
odpovedal delu v konjiškem
klubu.
»Za začetek si v B ligi želi-
mo uvrstitve v sredino lestvi-
ce, toda načrti so še višji. Ve-
liko bo pomembno od okrepi-
tev, zanimajo nas tudi igralci
s prvoligaškimi izkušnjami in
predvsem si želimo pristno,
zdravo sodelovanje s Come-
tom,« je dodal Bokšan, kije na
klopi nasledil Jožeta Goloba in
bo tudi v prihodnje trener Ro-
gle.
ŽELJKO ZULE
Foto: MATEJ NAREKS
Gorazd Bokšan z glavnino moštva: Temnikom (15), Šrotom in Šmidom (skrajno desno).
Kadeti
in županov
sprejem
Polzela je bila še dru-
gič zapored prizorišče
kvalifikacijskega turnir-
ja kadetov za uvrstitev
na evropsko prvenstvo
in tudi tokrat so se slo-
venski upi uvrstili v dru-
gi krog, ki bo že avgusta.
Slovenija je po vrsti
premagala Slovaško z
69:50, Gruzijo z 78:54,
Nemčijo z 52:36 in Tur-
čijo z 71:66. Najboljši
strelec petdnevne priredi-
tve je bil domači repre-
zentant Sani Bečirovič
(Bistrica) in košarkarska
sezona se je na Polzeli
končala v vsesplošno za-
dovoljstvo. Za konec je
domače zmagovalce po-
kalnega tekmovanja spre-
jel žalski župan Milan
Dobnik in vsakemu za
spomin poklonil grafiko
akademskega slikarja Ru-
dija Španzia.
TONE TAVČAR
Predsedniif
KZS ie Šešoif
Skupščina Košarkar-
ske zveze Slovenije je za
novega predsednika iz-
brala Dušana Šešoka, v
novem izvršnem odboru
pa so tudi Aleš Antauer
(Pivovarna Laško) kot
predstavnik moških klu-
bov in Franc Ramšak
(Celje) kot predstavnik
ženskih klubov.
Skupščina je tudi potrdi-
la predlog sprememb tek-
movalnega sistema moške
A lige. Redni ligaški del bo
trajal od 20. septembra do
25. marca 1997, klubi pa
bodo lahko kadar koli za-
menjali tujca, vendar vsa-
kega največ dvakrat. V
končnici po sistemu »ura«
bodo sodelovala vsa moS»
tva, za prvaka pa na izpa-
danje nato najboljša četve-
rica. V nižjih ligaii se bodo
prvenstva začela oktobra in
bodo trajala do aprila.
Grenko zadovoljstvo
Košarkarji Piime iz Prebolda so bi i i v
treh tekmah končnice za A-2 iigo za
devet točk boijši od Slivnice (266.-259J,
toda izgubiti dve tekmi
»z uvrstitvijo v A-2 ligo bi
bili še bolj zadovoljni. Slivni-
ca je bila v play-outu bolj iz-
kušena, v B ligi pa je bil uso-
den edini domači poraz z Bo-
rovnico in nato še v Radov-
ljici. V krogu treh ekip smo
imeli najslabši količnik in edi-
ni ostali na sedanji ravni,« je
Matjaž Širše z rahlo grenko-
bo ocenil sezono košarkarjev
Plime.
Preboldčani so bili v zelo
nehvaležnem položaju. Teden
dni pred začetkom lige so os-
tali brez trenerja Dušana Vr-
hovca in ekipa je bila zelo red-
ko zbrana v popolni zasedbi.
Normalen ritem so kalile ob-
veznosti igralcev z dvojno re-
gistracijo in okrepitev z raznih
koncev, toda v seštevku so naj-
brž celo presegli pričakovanja.
»Moštvo smo stabilizirali in
pomemben dosežek je postop-
no vključevanje domačih upov
Tadeja Verka in Aljoše Triva-
na. Načrti so še nejasni, po-
membno besedo bo imel po-
krovitelj, a tudi okoliščine. Za-
gate so predvsem z dvorano, ki
72i A ligo ni primerna in smo
že na štartu omejeni,« pravi se-
kretar kluba Širše.
Tretja tekma končnice za A-2
ligo: Slivnica-Plima 84:75
(44:33); ŠtahI 23, Karlovčec
16, Gradin 12, Ivačič 11, Cen-
celj 7, J. Goltnik 4, P. Goltnik
2. Naprej Slivnica z 2:1 v zma-
gah^_
V Preboldu se zavedajo, da
bodo težko obdržali celotno
moštvo. Po drugi strani so v
minuli sezoni v večih pogledih
naredili velik napredek. V li-
gah so sodelovali z vsemi se-
lekcijami in se tako lahko po-
nosno primerjajo z bolj uve-
ljavljenimi klubi, ki imajo tu-
di širše zaledje. Zato je želja
po primerni dvorani toliko bolj
razumljiva, a še vedno preveč
oddaljena.	Ž. Z.
Evidentiranili 23 kandidatov
Tomaž Čopi in Mitja Mar-
gon (jadranje) sta bila na
zadnjem zasedanju odbora
za vrhunski šport sprejeta
kot evidentna kandidata za
olimpijske igre v Atlanti. Na
prednostnem seznamu je
zdaj 23 športnikov, naslednje
usklajevanje bo 30. aprila,
našo državo pa naj bi na
igrah predvidoma predstav-
ljalo okoli 40 športnikov.
G regor Cankarje na mitin-
gu v Ljubljani nastopil v teku
na 200 m in bil s časom 22,38
zadovoljen. Od ponedeljka je
že na novih pripravah v zna-
nem italijanskem središču For-
mio, kjer bo ostal deset dni.
Gre za zadnji večji sklop pos-
pešene vadbe, kajti za maj je
dogovorjena serija večih mitin-
gov, ko bo potrebno dokazati
vrhunsko raven forme in potr-
diti normo - 800 cm.
Miro Kocuvan je po vrnitvi
s priprav v Pulju včeraj v teku
na 300 m nastopil na otvoritve-
nem mitingu v Celju. »Prvi
pravi štart bo 18. maja na po-
kalu prvakov v Carigardu. Do
Atlante načrtujem vsaj deset
tekem in letos bi z zagotavlja-
njem moje udeležbe moralo bi-
ti lažje, saj je tek na 400 m z
ovirami v sporedu Grand pri-
xa,« pravi Kocuvan, ki se bo
naslednji teden znova odpravil
v Pulj.
Renata Strašek je bila prav
tako prijavljena za včerajšnji
miting. Po solidnem nastopu v
Johannesburgu je dobila urad-
no vabilo, da bi del naslednjij
priprav opravila v Južnoa%
ki republiki, vendar je naii|
trenerja Jože Kopitarja drug^,
čen. Zadnje dni je zaradi bo,
lezni trenirala v manjšem ob,
segu, kmalu pa za dober tedej
odh^a na reprezentančne prjj
prave v Pulj, kjer bo poudarej
že na tehniki meta kopja.
Helena Javornik po usp^,
šnem nastopu na maratonu n,
Dunaju in i^poljeni normi Jj,
ka na uradno potrditev rezul
tata s strani OKS in uvrstite*
med evidentne kandidate.
olimpijski maraton naj bi sež(
od 15. maja pripravljala)
ZDA, tri tedne pred začetkofl
iger bi štartala na uličnem
ku v Atlanti, vmes pa naj bi s(
za nekaj dni vrnila v E\rop|
in 29. junija v L.izboni teklain
pokalu Bruno Zauli.
Olimpijski komite Slovenj,
je pripravlja akcijo Pišite nj
šim olimpijcem. Pismo za k»
terega koli našega olimpijcj
(sedanjega ali bivšega) se n»
slovi na Olimpijski komiti
Slovenije - združenje športnil
zvez (OKS, 1000 Ljubljana
Celovška 25), ki bo zapis po
sredovalo naslovniku in posb
šalo dobiti odgovor. Med do
pisovalci bodo izžrebali nagr»
de, zato naj vsak v pismu n»
pove število slovenskih kolaji
v Atlanti.
ŽELJKO ZUU
Zlata puščica 96
Regijski tekmovanji strel
cev za zlato puščico sta bilii
Slovenskih Konjicah ii
Hrastniku.
Z zračno pištolo je zmag!
Ljubič (Konj) s 576 krog/ (i
predzadnjem ligaškem krogu)(
s 581 krogi postavil najboljš
rezultat sezone) pred Veterni
kom 570. Oba sta se neposred
no uvrstila v finale, naslednji
mesta pa so zasedli Štermai
560, Klančnik 560 (vsi Mrož;
in Tkalec (DP) 556. Z zračn(
puško so bili najboljši Trbo
veljčani, po rezultatu pa se v fi'
nale lahko uvrstijo Klovar 573
Hrovat (oba Juteks) 569 in Želj
(Ce) 567, ki so se uvrstili met
4. in 6. mestom.	T. J
Odbojkarice v
Evropo
Naslov državnih prvakinj'
odbojki so po treh letih zno\i
osvojile igralke Branika, ki s«
s tem Celju zagotovile nastof
v pokalu pokalnih zmagovait
Celjanke so v končnici za ob
stanek v prvi ligi prepričljiv'
zmagale, med najboljšimi pJ
bodo v prihodnje tekmovale tu;
di igralke Zgornje Savinjske
Veter v laseli
Sredi maja se bo začela vsf
slovenska akcija Veter v I®'
seh - s športom proti drogi'
Namenjena bo vsem mladiif'
ki si želijo zdrave zabave
organizatorji (Športna utiij'
Slovenije) bodo ponudili dr"'
gačen pogled na življenje:
sel, sproščen, dinamičei''
skratka: prevetren.
Cilj akcije je tudi raz^"!
športa pri vseh, še posebej P''
mladih, ki se vse pogosteje
tekajo k uživanju drog.
ključna prireditev bo 8. ju^J
ja v Velenju, regijska pa
23. do 25. maja v Celju. T^'
movalne discipline bodo košaf
ka (mešane ekipe trojk), odboj'
ka (mešane ekipe četverk). r'!'
lanje in likovno izražanje z f
sanjem s kredami po asfaj^
Kontaktni osebi: Lado Gobf^
(občina Celje, tel. 28-822)"
Metod Trebičnik (ŠD Gab^^
je, tel. 26-115).
Sodelujejo vsi kolesarji, ki jih veseli organizirano re-
kreativno kolesarjenje in se čutijo sposobne prevozi-
ti 75 km dolgo progo.
TRASA: Črnuče-Šmartno-Vodice-Valburga-Trboje-
Voklo-Šenčur-Velesovo-Cerklje-Komenda-Moste-
Kamnik-Radomlje-Domžale-Šentjakob-Črnuče.
PRIJAVE IN STARTNIMA na dan prireditve med 8.
in 10. uro na startu v Črnučah. Odrasli 1000 SIT, otro-
ci 500 SIT.
Št. 17. . 25. april 1996
19
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Zveza terja odgovore
u naslednjih tednih mora PuhUkum odpraviti pomanjkljivosti
flt Skalni kleti In Olimpu^ drugače hosta Igrišči zaprti____
Celje jeseni brez prvoligaS-
Itega nogometa? Po seriji
p^blikumovih porazov je nad
l^l^alno kletjo še dodatna te-
^jva: NZS s posebnim dopi-
jom zahteva opis dogajanj
okrog prodaje Olimpa, grad-
nje pomožnega igrišča ob so-
joJju Savinje in Voglajne ter
tribune za televizijske sne-
malce in novinarje.
Skalna klet doslej še ni bila
kritična, toda objekt še zdaleč
ni idealno urejen. Zveza je iz-
jenioma dovolila igranje član-
skih tekem brez posebej ureje-
nega mesta za televizijske sne-
malce in novinarje, vendar je
Iz jasno dala vedeti, da pred
jtartom v novo sezono ne bo
popuščala. Rešitev je bila že
pred časom predvidena s pokri-
to tribuno, toda vsi stanovalci
ob cesti Pod gradom niso pod-
pisali soglasja in projekt je ob-
stal na mrtvi točki.
Preureditev podstrešja nad
slačilnicami v dva ločena sklo-
pa bivalnih prostorov v skupni
izmeri okrog 300 kvadratnih
metrov in posodobitev igralne
površine (namakalni sistem) sta
v zadnjih tednih novi pridobi-
tvi Skalne kleti, kjer bodo v pri-
hodnje najbrž igrali tudi mla-
dinci in kadeti. Olimp že dol-
go ne zadovoljuje več kriteri-
jev NZS za tekme mlajših ekip
in zaradi pomanjkljivo urejenih
garderob mora Publikum ne-
nehno plačevati denarne kaz-
ni.
NZS je že napovedala, da v na-
slednji sezoni mladincem in ka-
detom ne bo dovolila igranja na
Olimpu, če igrišče in slačilnice
ne bodo sanirani v skladu s
predpisi.
»Položaj okrog Olimpa je
nedorečen in investicija v pre-
novo garderob je lahko tudi iz-
gubljen denar. Kdo nam bo v
primeru prodaje Olimpa vrnil
denar? Mirko Kranjc, ki v Emu
vodi celotno zadevo, mi je za-
gotovil, daje zanje sprejemlji-
va tudi zamenjava zemljišča.
Omenil je celo nekaj lokacij,
toda stvar se ni bistveno pre-
maknila. Emo je na razpis iz-
pred slabega meseca dni dobil
nekaj ponud, časa za rešitev
Olimpa je vedno manj in jese-
ni bomo vse aktivnosti morali
preseliti na Skalno klet,« meni
Publikumov predsednik Darko
Klarič.
Rošade v Uniorju
Po seriji spomladanskih po-
razov je odstopil Uniorjev tre-
ner Roman Frangeš in na klo-
pi tretjeligaša iz Zreč je zdaj
Drago Verhovšek. Do zame-
njave je prišlo tudi v upravi, saj
je namesto Bojana Zvera no-
vi predsednik kluba Filip Gor-
jup. Na skupščini je bilo med
drugim ugotovljeno, da so se
odnosi znotraj ekipe poslabša-
li, zato je bila udeležba na tre-
ningih skromna, nekateri igral-
ci pa so celo prenehali z igra-
njem.
Žalec nacionalni
center
■ Nogometno igrišče v Žalcu
bo odslej vselej na voljo slo-
venskim reprezentancam. Na-
menili naj bi ga predvsem
vzgoji mladih selekcij, vendar
bo igrišče uporabljala tudi član-
ska reprezentanca. Po besedah
direktorja nogometnih repre-
zentanc dr. Branka EIsnerja
je NZS o vseh podrobnostih
sklenila dogovor z občino Ža-
lec, kjer so kadeti v torek že
odigrali prvo prijateljsko tek-
mo. Nasprotnik je bila Hrvaš-
ŽELJKO ZULE
Foto: GREGOR KATIČ
Agencija UFA bo s TV Slove-
nija kmalu podpisala pogodbo
o neposrednih prenosih prve li-
ge, kamere pa bodo 4. maja v
Velenju na derbiju Rudar-Go-
rica.
Celjske teiave z igrišči so vsak dan večje, v nedeljo pa na pomebno tekmo za obstanek prihaja
Maribor, ki ga je minuli teden prevzel Bojan Prašnikar.
V pokalu oba naprej
Pokal Slovenije: v osmini-
finala Beltinci-Juventus 2:9
(2:3; Vidmar 3, Dolenc 2, Do-
bovičnik, Kovačič, Štraus, Ce-
puš po 1), Orkan-Markovci 8:3
(2:0; Svetelšek 5, Podgoršek 2,
Furman 1). V četrtfinalu (od 3.
do 5. maja) bodo igrali Klju-
tvaovci-Juventus, Carioce-Or-
Ica/j, Poetovio-Hlapi, Pavka-
Sarbek.
MNZ Celje: v 14. krogu Ga-
lero-Krošelj 5:6, Štraus-Ješo-
vec 1:0, Rola-Orkan 4:5, Op-
lotnica prosta; zaostala tekma:
Oplotnica-Galero 4:2. Končni
vrstni red: Krošelj 29, Oplot-
nica 27, Orkan 25, Štraus 15,
Rola 14, Galero, Ješovec 6.
Vrstni red pred začetkom
končnice (od 26. aprila do 17.
maja): Krošelj 4, Oplotnica 3,
Orkan 2, Rola 1.
Slovenske Konjice: v 14.
krogu Nirvana-DSV 3:0, Vita-
nje-D. vas 3:3, Unimont-Do-
brava 0:6, Bazar-Flonan 3:0,
Mineral-Konjice 3:3, Žiče-Lo-
če 1:7. Vrstni red: Vitanje 33,
Loče (-) 29, Dobrava 27, Žiče
24, Mineral (-) 23, D. vas 21,
DSV (-), Bazar 19, Nirvana 13,
Konjice (-) 10, Unimont 9,
Florjan 3.
Šentjur: vil. krogu Dram-
Ije-Loka 5:6, Maratonik-Sliv-
nica 5:3, Tratna-Makrokom
2:3, Vodruž-Jakob 4:2, Ahac-
Ronex 9:4. Vrstni red: Mara-
tonik 28, Ronex 24, Jakob 22,
Dramlje 17, Vodruž 16, Ma-
krokom, Slivnica 14, Loka 11,
Ahac 10, Tratna 3.
Šmarje: v 2. krogu K. vrh-
Rogatec 3:1, Janina-M. Pod-
sreda 2:1, Alatnica-V. Sv. Šte-
fan 1:1, Atom-Rebus 4:3, Do-
bovec-Haler 0:0. Vrstni red:
Sv. Štefan, Alatnica, Dobovec,
Atom 4, Podsreda, K. vrh, Ja-
nina 3, Haler 2, Rogatec, Re-
bus 0.
Razpadla športna zveza
V petek je tudi uradno razpadla Športna zveza Mozirje,
ki je pokrivala športno dejavnost na področju Zgornje Sa-
vinjske doline.
Po uvedbi lokalne samouprave in s tem ustanovitvijo no-
vih občin je Športna zveza prenehala z delom. V občinah Lu-
če, Gornji Grad, Ljubno in Nazarje so ustanovili odbore za
šport, medtem ko v občini Mozirje že deluje novoustanovlje-
na Športna zveza Možirje, včlanjena v OKS. Predsednik mo-
zirske zveze je Martin Aubrecht.	US
KragelJ znova visoko
Na drugi tekmi EP v motokrosu do 250 ccm je Banexov voz-
nik Sašo Kragelj na Portugalskem skupno zasedel 4. mesto, po-
tem ko je bil deseti in tretji. V seštevku dveh tekem je Kragelj na
6. mestu in za vodilnim Garcio (Špa) zaostaja za 13 točk.
Rim: na evropskem pokalu
za mladince v lokostrelstvu 4.
S. Emeršič in 6. G. Emeršič, v
Novem mestu paje bila druga
izbirna tekma za EP v com-
poundu. Med ženskami zma-
ga Emeršičeve s 301 krogom
pred Zemljakovo 299, med
moškimi deveti Perhač (vsi
Moz) 300.
Tolmin: na uvodni tekmi
DP v jadralnem padalstvu
zmaga Podbregarja (Vel), 23.
Čretnik, 51. Pilih, 52. Tanjšek
(vsi Ce). Tekmovali so vhi-
trostnem preletu s skupno dol-
žino 103,6 km.
Celje: v 10. krogu II. strel-
ske lige z zračno pištolo Ru-
še-D. Poženel 1496:1618,
Kamnik-Mrož 11 1663:1590.
Vrstni red: Kamnik 30, Pre-
doslje 28, Olimpija II, D. Po-
ženel II 26 itd.
Celje: v 10. krogu II. strel-
ske lige z zračno puško Šlan-
der-Juteks 1585:1702, Steklar-
Celje 1639:1687. Vrstni red:
29. oktober 30, Radgona 28,
Marok 24, FLV 22, Ormož, Ju-
teks, Celje 20 itd.
Celje: v 10. krogu 111. strel-
ske lige z zračno puško Konji-
ce-Impol 1600:1657, Žalec-D.
Poženel 1624:1581, Kovinar-
Braslovče 1645:1635. Vrstni
red: TSO 30, Elektro 28, Ko-
vinar 24, Žalec, Ruše 20 itd.
Sobota, 27.4,
Nogomet
Zreče: Unior-Kovinar, Ba-
kovci: Bakovci-Dravinja (20.
krog III. lige): Vransko: Vran-
sko-Krško, Šoštanj: Usnjar-
Odred, Šmarje: Šmarje-Breži-
ce, Hrastnik: Tim Laško-Ko-
vinar (13. krog MNZ Celje, vse
16.30).
Nedella. 28.4.
Nogomet
Celje: Publikum-Maribor,
Ljubljana: Olimpija-Rudar
(29. krog 1. lige); Šmartno ob
Paki: Era Šmartno-ŽelezniČar
(Lj), Koper: Koper-Šentjur
(24. krog II. lige). Rogaška
Slatina: Steklar-Dravograd
(20. krog 111. lige, vse 16.30).
Sreda. 1.5.
Nogomet
Prevalje: Korotan-Publi-
kum, Izola: Izola-Rudar (30.
krog I. lige);Turnišče: Tumiš-
če-Unior, Sladki Vrh: Palo-
ma-Dravinja (zaostali tekmi
14. kroga III. lige, vse 16.30).
Rokomet
I. liga
Ženske - 21. krog: Izola-Ža-
lec 28:27 (13:13); Hudej 10,
Popovič 6, Derčar 4, V. Dolar
3, Randl, Kline 2; Vegrad-Po-
Ije 36:19 (17:10); Bižiene,
Oder 7, Semerdijeva, Vujovič
6, Brelih, Raukovič, Kranjc,
Stevanovič 2, Rodič, Ibralič 1;
Kočevje-Olimpija 12:33, Mli-
notest-Branik 20:17, Krim-
Burja 31:20, Piran prost. 22.
krog: Žalec-Krim 28:27
(11:14); Popovič 10, Zidar 5,
Randl, V. Dolar 4, Kline 3,
Derčar 2; Vegrad-Olimpija
27:23 (12:13); Bižiene 8, Se-
merdijeva 6, Oder 4, Ibralič,
Vujovič 3, Stevanovič 2,
Kranjc 1; Burja-Piran 21:21,
Branik-Izola 20:23, Polje-Mli-
notest 22:23, Kočevje prosto.
Končni vrstni red: Krim 38,
Vegrad 34, Olimpija 30, Žalec
21, Piran 20, Mlinotest, Burja
18, Izola 17, Branik 16, Ko-
čevje 6, Polje 2.
Nogomet
I.	liga
28. krog: Rudar-Primorje
3:1 (2:1); Cvikl (26 - 1 Im, 69),
Dema (35); Beltinci-Publikum
2:1 (2:1); Ulaga(17); Gorica-
Mura 1:0, Olimpija-Izola 4:0,
Maribor-Korotan 1:0. Vrstni
red: Gorica 53, Olimpija 48,
Mura 44, Rudar, Beltinci 40,
Primorje 39, Maribor 38, Pub-
likum, Korotan 34, Izola 8.
II.	liga
20. krog: Šentjur-Železničar
(Mb) 5:4 (1:2); Drobne (45),
Pire (46), Romih (58), Radič
(61), Valek (89); Vevče-Era
Šmartno 1:0 (1:0); Železničar
(Lj)-Črnuče 3:2, Žagorje-Naf-
ta 0:2, Mengeš-Rudar (T) 1:2,
Piran-Koper 1:2, Drava-Naklo
1:1, Domžale proste. Vrstni
red: Železničar (Lj) 54, Nafta
50, Črnuče^ Šentjur 37, Koper
35, Piran, Železničar (Mb) 34,
Rudar (T) 33, Domžale 31, Na-
klo 26, Drava, Mengeš 24, Era
Šmartno 23, Vevče 22, Zagor-
je 18, Radeče 8.
III.	liga
19. kr(^: Dravinja-Unior
0:1 (0:0), Zurej (53); Beltrans-
SteklarO:l (0:0),Aluminij-Ba-
kovci 2:2, Kungota-Paloma
2:0, Dravograd-Turnišče 6:1,
Odranci-Pohorje 2:1, Kovinar
(Mb)-Bistrica 1:3. Zaostala
tekma: Steklar-Bistrica 0:0.
Vrstni red: Pohorje 41, Dra-
vograd 40, Bakovci 39, Dravi-
nja 31, Kovinar (Mb), Steklar
26, Odranci, Unior 24, Turniš-
če 22, Kungota, Bistrica 20,
Aluminij 18, Paloma 14, Bel-
trans 13.
MNZ Celje
12. krog: Krško-Usnjar 0:1,
Tim Laško-Šmarje 5:0, Breži-
ce-Vransko 1:2, Kovinar-
Odred 3:2. Vrstni red: Usnjar
31, Krško 24, Tim Laško 21,
Brežice 17, Vransko 15, Ko-
vinar 14, Odred 10, Šmarje 4.
Polfinale pokala: Krško-Era
Šmartno 1:2 (0:2), Šentjur
prost. Finale pokala za mladin-
ce: Gracer-Krško 7:1(1:0; Ho-
džar 3, Ahmičevič, Kos, Vo-
dopivec, Žnidar 1 za domače,
Talič za goste).
Odbojka
l.llga
Ženske: za obstanek - 10.
krog: Zg. Savinjska-Celje 1:3
(-6, 13, -5, -7), Ljutomer-Gori-
ca 3:0, Kočevje-Krim 1:3
Končni vrstni red: Celje 24
(6), Krim 16 (2), Zg. Savinjska
16 (4), Ljutomer 10 (0), Kočev-
je 6 (2), Gorica 2 (0). V okle-
paju so točke iz prvega dela.
Kegljanje
Območna liga
Končnica: 5. in 6. krog - za
prvaka: Strojkovina-Petrol
2:6, Kovinotehna-Izletnik 5:3,
Petrol-Kovinotehna 2:6, Izlet-
nik-Strojkovina 4:4. Končni
vrstni red: Kovinotehna 12,
Petrol 5, Izletnik 4, Strojkovi-
na 3. Od 5. do 8. mesta: Ko-
vinar-Rogaška 4:4, Konjice II-
P. Laško 6:2, Rogaška-Konji-
ce II 5:3, P. Laško-Kovinar
6:2. Končni vrstni red: Konji-
ce II, Rogaška 7, Kovinar 6, P.
Laško 4. Od 9. do 12. mesta:
Ljubno-Obrtnik 6:2, Kvit-Av-
to Celje 6:2, Obrtnik-Kvit 6:2,
Avto Celje-Ljubno 4:4. Konč-
ni vrstni red: Avto Celje 9,
Ljubno 7, Obrtnik, Kvit 4. Za
13. mesto: Demit 5, Komcel 3.
Območno prvenstvo
Moški - dvojice (Slovenske
Konjice, Celje): 1. Vodeb-Le-
šnik 3548, 2. Cenc-Salobir (vsi
Ce) 3453, 3. Hasičič-L. Fidej
3448, 4. Kramer-S. Fidej (vsi
Šoš) 3413, 5. Žnidarič-Fider-
šek (Konj) 3398, 6. Brglez-
Sivka (Ce) 3383, 7. Tašler-
Kompan 3362, 8. Rošer-Šrot
(vsi Konj) 3341, 9. Topič-Kli-
nar (Ce) 3247, 10. Vogrin-Ja-
kop (Konj) 3245 itd. Na final-
ni turnir sta se uvrstili dve dvo-
jici.
Streljanje
1. liga
10. krog - zračna pištola:
Olimpija-D. Poženel 1680:1660,
Celje-Kopačevina 1633:1638,
Konjice-Trzin 1672:1625,
Kranj-Mrož 1643:1669, Moris-
Ptuj 1654:1641, Olimpija (ž)-
Brežice 1641:1631. Vrstni red
pred zadnjim krogom: Olimpi-
ja 30, Mrož 28, D. Poženel 26,
Ptuj 22, Kopačevina 20, Moriš,
Konjice, Olimpija (ž) 18, Kranj,
Celje 16, Brežice, Trzin 14.
Št. 17. . 25. april 1996
NOVITEDNIK
REPORTAŽA
Babilonila za Babilon
Pa na ur Jeva gledališka preilsiava In Kogojeve skuIpture v Izjemnem umetniškem sožitju.
v Savinovi hiši v Žalcu, kjer je tudi galeri-
ja Oskarja Kogoja, priznanega slovenskega
in svetovnega likovnega umetnika-oblikoval-
ca, so minuli petek odprli razstavo Kogoje-
vih skuiptur pod naslovom Babilonija za Ba-
bilon. Nastajala je v povezavi z gledališko
predstavo Drame Slovenskega narodnega
gledališča v Mariboru, najnovejšo umetniš-
ko kreacijo iz ustvarjalnega opusa režiserja
Tomaža Pandurja, imenovano Babilon.
Iz tega Pandurjevega projekta je Oskar Kogoj
vrsto let črpal bogato simboliko ter sporočilnost
ter to vsebino likovno udejanil in opredmetil s
skulpturami, ki so zdaj na ogled v Žalcu.
V imenu občine Žalec, gostiteljice razstave,
je navzoče na petkovi otvoritvi pozdravil žal-
ski župan, prof. Milan Dobnik, kije ob tej pri-
ložnosti poudaril pomen umetnika Oskarja Ko-
goja za predstavitev in uveljavitev Slovenije v
svetu. O idejni in prostorski zasnovi postavitve
razstave Babilonija za Babilon, je govoril Mar-
ko Japelj, kije tudi scenograf gledališke pred-
stave Babilon, in ki je razstavo označil kot sin-
tezo dveh ustvarjalnih energij, Tomaža Pandurja
in Oskarja Kogoja, ki širom po svetu ves čas
opozarjata na to našo Slovenijo, na naš čas ter
naš ustvarjalni in umetniški prostor.
Razstavo je odprl Niko Kač, direktor Banke
Celje v vlogi glavnega sponzorja, in se zahva-
lil vsem, ki so omogočili ta izjemni kulturni do-
godek, ki se ga, kot je dejal, premalo zaveda-
mo. Poleg Banke Celje so razstavo omogočili
še pokrovitelji Savinjska-Borzno posredniška
družba iz Žalca, Termoelektrarna Šoštanj, Vi-
nogradništvo Ivan Batič ter NT&RC d.o.o. Ce-
lje. Za prijeten umetniški dodatek sta ob otvo-
ritvi poskrbela žalska glasbenika, violinistka
Tanja Miklavc in kitarist Srečko Lavbič.
Scenograf Marko Japelj je o žalski razstavi
povedal: »Tukajšnja postavitev izvira iz posta-
vitve v mariborskem gledališču, kjer je razsta-
va nastala, in ki je tesno povezana z odrskim
projektom Babilon Tomaža Pandurja. Vsi tu-
kajšnji eksponati so isti kot v Mariboru, le po-
stavitev je drugačna, ker je ta razstavni prostor
pač drugačen od tistega v Mariboru. Žalska po-
stavitev je zasnovana tako, da se nam med spre-
hodom skozi razstavo ves čas odpirajo nove osi
z novimi skulpturami, ki večinoma nastopajo v
parih: tu sta dve raci, dve golobici, dva peteli-
na, po dva konja, dva stola, dva goloba itd. S
tem je vzpostavljena nekakšna cesta, povezana
z Babilonom, ki ves čas ponazarja nasprotnost
leve in desne strani, ta parnost pa se zmeraj ste-
ka v točko na koncu neke osi, na kateri stoji
eksponat, ki to os vsebinsko in pomensko določa.«
Osrednja osebnost na otvoritvi razstave je bil
gotovo umetnik Oskar Kogoj, ki tudi sicer rad
pride v Žalec in se pomudi v Savinovi hiši ter
galeriji Oskar Kogoj Nature Design, ki jo vodi-
ta Marija in Borut Dolinar. V kratkem pogo-
voru z umetnikom Kogojem smo Izvedeli tole:
»Zakaj naslov Babilonija za Babilon: Babilo-
nija je to, kar je predstavljeno na tej razstavi,
ki je vezana na Pandurjev in mariborski gleda-
liški Babilon, na zadnjo stvaritev tega fanta-
stičnega teatra, ki govori o nekoč zelo razvitih
civilizacijah, ki pa so potem zatonile in pro-
padle. Ta razpad civilizacij se v zgodovini člo-
veštva vseskozi pojavlja. Tudi ta naša sedanja
civilizacija je že vprašljiva, če se človek ne bo
spametoval ter stopil po poti ljubezni in resni-
ce, v stiku z naravo in sočlovekom.
Vzporedno s Pandurjevo kreacijo so nastaja-
le te moje figure, ki so vezane na različne civi-
lizacije, od približno 10 tisoč let pred našim
štetjem dalje. Tem razvojnim fazam sem sle-
dil, ko sem obiskoval muzeje, uporabil pa sem
tudi znanje iz umetnostne zgodovine. Tako sem
razvijal posamezne predmete, ki spominjajo na
določene civilizacije. Pri tem me je vedno za-
nimalo, zakaj je prihajalo do propadanj in za-
tonov najbolj razvitih svetovnih civilizacij.«
Babilon za Babilonijo
Pričujoče skulpture, ki jih je Oskar Kogoj raz-
stavil v svoji galeriji v Žalcu oziroma v Savi-
novem razstavnem salonu, so nastale že pre-
den je prišlo do monumentalne gledališke pred-
stave Babilon v režiji Tomaža Pandurja v ma-
riborski Drami. Oskar Kogoj je te forme nosil
v sebi že dolgo pred tem, saj so le logično so-
sledje njegove življenjske filozofije v iskanju
pristnega stika z naravo in spoznanji starih ci-
vilizacij.
»Babilonija za Babilon, razstava, ki jo lahko
zdaj občudujemo v Žalcu, je prva postavitev po
mariborski otvoritvi v lanskem marcu. Obenem
je to prva razstava enega izmed opusov Oskar-
ja Kogoja v galeriji v Savinovi spominski hiši,
ki je zaenkrat edina Kogojeva galerija pri nas.
V veliko čast nam je, da imamo možnost raz-
stavljati in prodajati njegove izdelke iz kolek-
cije Nature Design, mislim pa, da Žalec te pred-
nosti ne zna dovolj dobro izkoristiti,« je pove-
dal Borut Dolinar, ki je s svojo ženo Marijo last-
nik Kogojeve galerije v Žalcu.
Že pred nastankom Venetskega konja (devet
jih »nastopa« tud' v mariborski uprizoritvi Ba-
bilona), so nastale oblike, ki jih je Oskar Kogoj
s preučevanjem izročila zemlje in kozmosa,
vnašal v svoje oblikovalske prvine. Tudi izbira
materialov nas opozarja na njegov odnos do na-
rave in povezanosti človeka z njo, saj se nikoli
ne loči od lesa. kamna in plemenitih kovin.
Razstava Kogojevih del, ki jo je v Savino-
vem razstavnem salonu v Žalcu postavil sce
nograf mariborske predstave Babilon Marko Ja
pelj, ki poučuje scenografijo na dunajski Aka
demiji za uporabno umetnost, nam ponuja pa
gled na prefinjene, čiste in izpovedno bogalj
linije številnih ptic, ki nosijo vsaka zase zgo-
vorno simboliko v odnosu do sveta. Tako pred-
stavlja prav duhovno področje, tu je jeruzaletHi
ska raca, ibis poje drobovje in zažge karmo, t«
so tudi egipčanska raca, beneška ptica, vuko-
varska golobica, ki je tudi žara, golob mira
Vsem pticam delajo družbo tudi stoli, ki so po;
vezani s Tutankamonovim izročilom, kitajski
in japonski meči, barka sonca, kije oblikovana
v dve brezkončni smeri, tu je tudi riba.
Oblikovanje babilonskega stolpa seje pri Os-
karju Kogoju začelo že leta 1972, saj gaje vzne-
mirjalo ptedvsem to, daje bila v Babilonu zhn
na tako rekoč vsa zgodovina človeštva, kar j«
navsezadnje navdihovalo tudi režiserja Toma-
ža Pandurja pri režiji Babilona. Prvič pa sta se
oba ustvarjalca osebno srečala v Mariboru v
Drami leta 1991, ko je nastajal Faust v sezoni
1990/91, torej v prvem letu delovanja Tomaža
Pandurja v tej gledališki hiši.
Posebnost razstave je brez dvoma Babilon-
sko kolo, narejeno iz pleksi stekla, v njem p>
so vitice, v katerih se pretaka živo srebro. P"
vrtenju Babilonsko kolo povzroča posebne šu-
me in žarči svojo energijo. Nikakor ne morem«'
tudi mimo elegantne skulpture človeške figu'
re, ki se vzpenja na piramidalni osnovi in pred-
Marko Japelj
Borut Dolinar
Umetnik ob svojem Babilonskem kolesu, ki med vrtenjem povzroča posebne šume in tarči svoji
energijo.
Eleganca in čistost oblik.
Podoba Venetskega konja, ena najbolj izraznih podob iz obdobja starega Halštata, ki mu /»^J
padamo tudi Slovenci. Ta konj je bil velikega simbolnega pomena za duhovno rast Slovenci
Št. 17. . 25. april 1996
REPORTAŽA
20,21
b med moškim in žensko. Vse
Bije izredna eleganca in čistost
lotranja energija izpolnjuje pro-
{a kotička.
hah so na pesku, ki je tudi »na-
in bil posebej pripravljen
bjfc figuralne aplikacije Kogo-
Fin nakita ter že znanih simbolov
inaprej. Toda vsebinsko se smi-
iceioto Babilonije, kakor se ime-
^vitev, saj so del neločljivega
oblikovanja Oskarja Kogoja,
ki bo v sredini maja od-
^^nito beneško galerijo Palacio
L ^oreninami skupne človeške
^ potovala zgoščena zgodo-
. Maribora preko Savinjske do-
spet se bosta srečala dva sve-
?^frazirano bi rekli, daje dala
^"fi.bčkov in tisočerih majhnih
.^"Tibolov skupne človeške ci-
svetu v Benetkah, ki bodo
»fg^j največji praznik, poroko z
L^a Benečani za to priložnost
^ njegove valove.
MARJELA AGREŽ
DRAGO MEDVED
Foto: GREGOR KATIČ
I je rodil leta 1942 v Mirnu pri
[Ljubljani je končal srednjo ob-
inavdih za oblikovanje in osno-
irsti pa je dobil že mnogo pred
Miko družil s svojim starim oče-
ftliki inovator in za tisti čas zelo
[Po srednji šoli je Oskar Kogoj
fjo in leta 1969 odšel v Benetke
ni na visoki šoli za industrijsko
(a tej šoli je nadaljeval delo kot
|f> kar je še danes. Ze zelo kmalu
pni, samostojni ustvarjalni poti
[ssvojstveno oblikovanimi indu-
na primer tistimi iz otroške-
'programa Ciciban v Mirnu, pa
počivalniki, ki jih je zasnoval za
'ovarni Meblo itd. Veliko več teh
['jkovalskih kreacij pa je spravil
lini, zlasti v Italiji. Za preživlja-
P« kot industrijski oblikovalec,
"Kvarja z umetniškim oblikova-
' 'akšnim, ki ima v sebi globoko
^^ izvira iz naših korenin. Tak-
njegovo sodobno pohištvo iz
katerega linije izhajajo iz sta-
pohištva, pa predmeti iz ste-
I
^'alno razstavlja v Muzeju mo-
v Vorku, v etnografskem
'''emu ter v galeriji v Benetkah,
••"ske in oblikovalske sledi je za-
V^jih študijskih potovanjih na
'"skem in v Združenih državah
kot umetnika dobro poznajo
Uke figure, ki predstavlja sklad-
am in lensko, med energetski-
1)7« in yang.
O polnih žepih in
praznih glavah
Zdenko Lednlk-Maks, ¥odJa Casablance, o časih, ko so se Celjani še znali zabavati
Trditev, da je Celje mrtvo
mesto, počasi izgublja pomen.
Tudi v Celju je namreč nekaj
zanesenjakov, ki se trudijo,
da bi se v mestu, ki ga včasih
kar premočno preveva duh
celjskih grofov, kaj dogajalo.
Vendar pa ideje, prireditve,
koncerti, žuri, niso dovolj.
Vse to namreč niso dogodki
za ljudi, če se dogajajo brez
občinstva. Problem torej ni v
tem, da bi se premalo doga-
jalo, temveč je vprašanje
predvsem, kako ljudi priteg-
niti, jih pripraviti do tega, da
se zabav udeležijo, se sprosti-
jo, uživajo... To pa je edini na-
čin, kako je mestu mogoče
vdahniti življenje.
Posebno poglavje, povezano
s tem, je zabava mladih. In ena
prvih, s katero je bilo v Celju
poskrbljeno za zabavo genera-
cije X, današnje mladine, je di-
skoteka Casablanca, ki so jo
pred osmimi leti odprli v dvo-
rani hale Golovec. Upravitelj te
diskoteke je Zdenko Lednik-
Maks, ki je za družabno življe-
nje Celjanov aktivno skrbel že
prej. Kot disc jockey je namreč
delal v dvorani Golovca, kjer
je bil vsak vikend tako imeno-
vani nočni klub, še prej je vrtel
glasbo v KLjUBU, sedaj pa
ima, ob upraviteljstvu Casab-
lance, kjer ni malo dela, še svoj
lokal v središču Celja, v kate-
rem preživi veliko časa. »Šef
mora živeti s tistim, kar počne,«
pravi. »Le tako lahko s tem ži-
vijo tudi drugi.«
Iz KLJUBA V Golovec
»že od malih nog sem si že-
lel, da bi se lahko ukvarjal z
glasbo. Ob koncu osnovne šo-
le smo že imeli ansambel, iz ka-
terega je pozneje nastal ansam-
bel Oliver Twist,« se spominja
Maks glasbenih začetkov. Po-
tem je, kmalu po osnovni šoli,
začel delati v mladinskem KL-
jUBu v Celju in ena od prire-
ditev, ki jo je takrat organiziral
v sodelovanju z dvema kolego-
ma, je bila Celjani Celjanom.
»Na prireditvi so nastopili sa-
mi znani Celjani - Mojmir in
Majda Sepe, New Svving Quar-
tet. Pepel in kri...« se spominja
Maks. »Vsi ti so takrat za Ce-
ljane nastopili zastonj, za na-
grado pa smo bili kot takratni
mladinci povabljeni na preda-
jo štafete v Beograd.«
Potem gaje Matjaž Jeršin, ta-
kratni upravitelj KLjUBA sez-
nanil z Emestom Margučem, ki
je bil direktor prireditev v dvo-
rani Golovec. Tako je Maks
prišel v dvorano Golovec, kjer
je kot tonski tehnik in disc joc-
key honorarno delal deset let.
V istem času, ko je Maks začel
delati v Golovcu, seje tam od-
prla tudi diskoteka - nočni klub
Golovec, predhodnik Casab-
lance, v katerem je kot DJ de-
set let vrtel glasbo.
Casablanca
»Diskoteko samo kot tako si
je že pred leti na tem mestu za-
mislil Ernest Marguč. Da Ca-
sablanca stoji, je predvsem nje-
gova zasluga, vendar ni bilo ni-
kogar, ki bi bil v ta projekt pri-
pravljen vlagati. Potem se je
pojavil Roman Jeretina. ki mu
je bil prostor všeč. Prinesel je
projekte, Marguč se je odločil
in potreben je bil le še nekdo,
ki bi vse skupaj spravil na pa-
pir. To je bil arhitekt Štefan
Sček iz Ljubljane, ki je po celi
Jugoslaviji, pa tudi po svetu,
naredil načrte za več kot tristo
diskotek. Nočni klub Golovec
so takrat zaprli in nastala je Ca-
sablanca.«
Tako se je pred osmimi leti
začelo Maksovo delo v Casab-
lanci, diskoteki, ki je na tem
področju v Sloveniji orala le-
dino. »Casablanca je bila takrat
najboljša diskoteka v Sloveni-
ji in kar štirideset odstotkov go-
stov je bilo od drugje - iz Ljub-
ljane, Maribora, celo iz Ko-
pra... Tudi populacija, ki je ta-
krat v diskoteko hodila, je bila
v povprečju vsaj deset let sta-
rejša kot je danes. Takrat so v
diskoteko hodili gospodje -
takšni, ki hodijo danes v ugled-
ne lokale, restavracije...
Danes je diskoteka nekaj
običajnega, kar nekaj jih je, in
vanjo lahko pride v bistvu
vsakdo. Takrat, pred osmimi
leti, pa si bil 'šef že, če si sploh
lahko prišel v disco,« se spo-
minja Maks, dobrih, starih ča-
sov. »Takrat smo si lahko pri-
voščili celo, da v diskoteko ni-
smo pustili nikogar v tenis co-
patah. Če nisi bil primerno ob-
lečen, pač ni bilo vstopa. Zato
so v disco takrat hodili le gos-
podje... In to je bilo dobro; tu-
di tisti, ki sicer nikoli v življe-
nju niso obuli čevljev, so jih ta-
krat kupili - le zato, da so lah-
ko vstopili v disco,« se spomi-
nja Maks.
Koncerti
Ne samo ljudje; tudi koncerti
so bili pred leti drugačni. Več
jih je bilo, zvezde, ki so priha-
jale, so računale manj, pa tudi
denarja je bilo dovolj. »V di-
skoteko smo povabili vse, kar
je bilo možno. Tudi celo jugo-
slovansko sceno - ki je takrat
pač še bila. In vse druge slo-
venske diskoteke so se zgledo-
vale po nas; veljalo je načelo,
da je tisto, kar se dogaja, kar
naredimo, v Casalbanci, prav
gotovo dobro, zato so tako na-
redili tudi ostali. Takrat so vsi
korakali za nami. Če sem po-
šten, danes mogoče mi koraka-
mo za kom. Ne, da bi mu sle-
dili, vendar so v Sloveniji da-
nes tudi še boljši in večji. V Ce-
lju pa smo kljub temu še ved-
no pri vrhu.«
Največji problem pri organi-
ziranju koncertov paje seveda
denar. Če je cena vstopnice vi-
soka, ljudje pač ne pridejo. Na-
stopajočim pa je potrebno pla-
čati, ne glede na število ljudi,
ki obiščejo koncert ali priredi-
tev.
»Včasih je bila diskoteka
polna vedno; ne glede na to.
koga si povabil ali kakšna je bi-
la cena vstopnice. Danes pa so
tisti, ki nastopajo, tako dragi,
da mora biti cena vstopnice na
dan koncerta vsaj tisoč ali ti-
soč petsto tolarjev. In ker toli-
ko denarja za koncert danes
nihče več ne da, so ansambli se-
daj 'out',« pravi Maks. »Vsa-
ke toliko časa pač povabiš ko-
ga, da ljudem nekaj daš. Pred
leti ni nikogar zanimalo, koli-
ko kaj stane. Danes pa je, tudi
pri nočnem in družabnem živ-
ljenju ljudi, glavni problem de-
nar in cena vstopnic, ki ljudi
odbija že sama po sebi. Zato
smo sedaj vstopnico ukinili,
pocenili pijačo in pokazalo se
je, da je to tisto pravo. Casab-
lanca je sedaj namreč spet pol-
na.
Incidenti
Casablanca je bila znana po
incidentih, ki so se dogajali v
diskoteki ali v okolici. Maks
pravi, daje tako zato, ker je ve-
liko več možnosti, da se kaj
zgodi v lokalu, kjer je tisoč lju-
di, kot v tistem, kjer jih je sto.
»Ljudje se čez teden drug dru-
gemu izogibajo, se ne vidijo,
potem pa se čez vikend sreča-
jo v diskoteki. Čeprav je sedaj
redarska služba dobro organi-
zirana, tako da se, tudi Če do
česa pride, stvar hitro umiri.
Drug problem so incidenti, ki
se dogajajo pred diskoteko,
vendar skušamo tudi tam inter-
venirati in vse skupaj pomiriti.
Ko sem bil jeseni gost v ra-
dijski oddaji, je klicala neka
mama in rekla: 'Moj sin se je
pa pri vas napil!' Vprašal sem
jo, koliko denarja je imel pri se-
bi in rekla je, daje imel petsto
tolarjev. Za petsto tolarjev pa
se je v diskoteki nemogoče na-
piti. Mislim, da je največji
problem v tem, da mladi hodi-
jo v trgovine in si prinesejo li-
ter cenene žgane pijače s seboj.
Mi te steklenice potem najde-
mo v stranišču... Tudi zato smo
sedaj pocenili pijače. Še ved-
no namreč mislim, da smo Šta-
jerci pivci vina ali piva. Ne zdi
se mi prav, da se ljudje zaradi
drage pijače podajajo v cenen
alkohol.«
»
Izbor glasbe
Ko je Casablanca pričela z
delom, v Celju ni bilo na izbi-
ro ravno veliko lokalov, kjer je
bilo mogoče preživeti petkovo
ali sobotno noč, in zato so lah-
ko takrat vrteli vse ZjVrsti glas-
be, pravi Maks. Danes pa je
drugače - odprlo se je kar ne-
kaj klubov, ki so specifični.
specializirani za določeno zvrst
glasbe in populacije. »Ko smo
bili brez konkurence, smo lah-
ko zajemali vse zvrsti glasbe in
ni bilo težko delati. Sedaj paje
v Celju v bistvu vsega dovolj -
so tako klubi, v katerih se vrti
samo ročk glasba, kot tudi ti-
sti, v katerih vrtijo staro glas-
bo... Občutek pa imam, da se
najbolj kvalitetna glasba trenut-
no vrti v Teatru, in tam se zbi-
ra mlada celjska inteligenca,
študenti. Stara glasba se vrti v
Evergreen clubu, ročk glasba v
Barflyu, ki zelo dobro dela. Tu-
di v KljUBU vrtijo specifično
glasbo... skratka, vsak vrti svo-
jo glasbo, glasbo za svojo po-
pulacijo. In ker je danes tudi
disco glasba že 'out' smo se pač
morali odločiti za nekaj svoje-
ga...«
Do pred kratkim smo imeli z
glasbo pravzaprav problem.
Imeli smo namreč zelo dobre-
ga DJ, Sandija Križaniča, ki je
bil v Casablanci vse od začet-
ka. Vendar je on šel s časom
prehitro naprej. Vrtel je glas-
bo, ki je postala popularna čez
pol leta. Vedno je videl, kateri
komad bo postal hit in vsi glas-
beni sladokusci so vedeli, da
bodo pri nas slišali glasbo, ki
jo bodo čez nekaj mesecev pre-
pevali in poslušali vsi...
Vendar se je to izkazalo kot
slabo; nekateri gostje so njegov
izbor znali ceniti, v glavnem pa
smo ljudje narejeni tako, da
uživamo v glasbi, ki jo pozna-
mo. Veliko lažje uživaš v glas-
bi, ki jo imaš že v kosteh kot v
komadu, ki ga slišiš prvič. Po-
sledica tega je bila, da so gost-
je odšli.
Sedaj smo koncept spreme-
nili. Ne popolnoma - v celoti
namreč ne moreš nečesa odre-
zati. Mislim pa, da nam je kar
dobro uspelo,« pravi Maks, ki
je tudi sam delal kot disc joc-
key. »Ko sem delal kot DJ, ni-
koli nisem imel neke dobre
opreme. Imel pa sem zelo veli-
ko srce za ljudi. Če hočeš biti
dober DJ, je najpomembnejše,
da tudi sam žuriraš. Če je DJ
človek, ki mu ni do žurke, tega
dela ne more opravljati dobro,
saj niti sam ne ve, česa si želi.
Sam sem žurer že celo življe-
nje, veliko sem se naučil tudi,
ko sem igral v ansamblu. Sicer
pa se marsikateri Celjan prav
gotovo spominja novoletnih
zabav v Golovcu, ki so bile ne-
pozabne.«
Občutel( Je važen...
Skratka, zabava v časih, ko
je kot disc jockey delal Maks,
ko diskoteke še ni bilo na vsa-
kem vogalu, ko ljudje še niso
bili zamorjeni in ko denar ni bil
takšen problem kot je danes, se
od današnjih žurov ločuje pred-
vsem po - duši. Duša diskote-
ke pa so, pravi Maks, DJ, glas-
ba in ljudje. Včasih so se ljud-
je znali prepustiti, z diskoteko
so živeli in diskoteka je živela
z njimi. Le tako lahko žuri tra-
jajo tudi po dva dni, ne da bi
bil ob koncu kdor koli utrujen.
Sicer pa je ena najpomem-
bnejših stvari pri delu disc joc-
kcya, pravi Maks, občutek, ka-
ko ljudi voditi. »Če jih vodiš
dobro, se dobro odzovejo, če
to počneš slabo, paje takšen tu-
di odziv. Najlepši je občutek,
če veš, da ljudje delajo tisto,
kar ti hočeš. Vendar moraš ob
tem ti vedeti, kaj hočejo ljudje.
Zdajle bi dal ne vem kaj... mo-
goče lokal, da bi lahko še en-
krat stal na odru in zaigral. Ne-
pozaben je občutek, ko vidiš,
kako ljudje reagirajo.«
To, da imajo ljudje manj de-
narja kot nekoč, da so bolj za-
držani in zaprti, bolj zamorje-
ni, seveda občutijo tudi tisti, ki
jih želijo razvedriti. »Če imaš
polne žepe denarja in glavo,
prazno težkih misli, se lažje za-
bavaš kot če te nekaj teži,« pra-
vi Maks in meni, da s Slovenci
pravzaprav niti ni tako hudo:
»Po eni strani smo res zaprt na-
rod, kar se tiče zabave in žurk.
Vendar pa: ko Slovenca zaku-
riš, ko mu daš gasa, ko se sveč-
ka prižge... takrat pa ni večje-
ga veseljaka kot je Slovenec. Se
posebej Štajerci smo znani po
tem.«
Lol(al zahteva šefa
Zase Maks pravi, da je bolj
sentimentalna duša in da mu je
všeč tudi takšna glasba. »To je
glasba, ki nekaj pove, ki lahko
nekaj da. In ko sem delal kot
DJ, sem se trudil, da sem vklju-
čil tudi takšno glasbo. Današ-
nji disc jockeyi si tega ne upa-
jo. Takrat pa si lahko zavrtel tu-
di inteligenten komad, pesem,
ki je nekaj povedala. Ljudem
je bilo vseeno - Če je bila glas-
ba dobra, so se zabavali.«
Tudi zato, ker je današnja
populacija mladine zelo zah-
tevna. »Danes hočejo mladi od
glasbe nekaj imeti. Zato je
opravljati to delo danes težje
kot je bilo včasih.«
Ob upravljanju diskoteke,
vodenju lokala, smučanju, s ka-
terim se rad ukvarja, mu še ved-
no ostaja dovolj časa za druži-
no. Žena in dva otroka; hči ho-
di v četrti, sin pa v prvi razred
osnovne šole, razumejo da ima
oče veliko dela. Trenutke, ko
so skupaj, pa znajo izkoristiti
v polni meri.
»Veliko časa preživim pred-
vsem v svojem lokalu, s tem,
kar imam, pa sem zelo zadovo-
ljen. Sicer smo ljudje takšni, da
ne smemo biti sami s seboj ni-
koli popolnoma zadovoljni in
moja prva želja v tem trenutku
je, da lokal, ki ga imam sedaj v
najemu, odkupim. Zaenkrat si
ne želim nič drugega,« pravi
skromno. In pove, da bo pri-
hodnji dan peljal družino na
smučanje. Izžareva toplino,
zaupanje in ne da bi to poudar-
jal, je čutiti, daje Maks človek,
ki ljubi svojo družino, delo, Ce-
lje. Da ima rad ljudi; tudi po-
maga vsakomur, ki mu lahko
pomaga. Ljudje to vedo in mar-
sikdo, ki je v stiski, se obrne
nanj. »Če je le mogoče, poma-
gam vsakomur. Pa ne gre za ni-
kakršno korist. Le včasih, ko je
kakšen mlad človek v težavah
in se obrne name, pomislim,
kako bi bilo, če bi bila kdaj, čez
nekaj let, v težavah moja hči,
in ji jaz ne bi mogel pomagati.
Veliko bi mi pomenilo, če bi
vedel, da ima nekoga, na koga
se lahko obrne. Če bo kdaj priš-
lo do tega. bo to zame najlepše
povračilo. Ljudje smo pač ta-
ko narejeni,« reče, se nasmeh-
ne in poslovi. Ko odhaja, iz-
mislim kako lepo bi bilo, če bi
nas bilo tako narejenih več.
NINA M. SEDLAR
Št. 17. . 25. april 1996
NOVITEDNIK
PISMA BRALCEV
23
Kajuhov dan v
Celju III.
Pritlikavost in neznanje
Mančkovega pisanja je tudi v
tem, da slabo pozna Kozjansko,
pokrajine vinogradov, kmečke-
ga turizma, preusmerjanja kme-
tij. Tudi ne ve, da obstoja žu-
semska kronika, stara petsto let
in tam je zapisano babno vino,
poimenovano po babnogorča-
nu. Grofje so tam imeli svoje vi-
nograde, prav tako v Grobelcah,
Tinskem, Virštanju. Že takrat so
imeli evropske sorte, visokoka-
kovostne. Kasneje je to upadlo.
Resda je bila tod šmarnica, to-
da danes je to redkost, prevla-
dujejo spet kakovostne sorte.
Vinarska zadruga v Imenem,
Amon, Štadler in drugi so do-
volj zgovoren dokaz. Petindvaj-
set let sem bil sodelavec Kmeč-
kega glasa in marsikaj pisal. Iz-
hajam iz kmečke sredine, saj
sem rojen na Babni gori, zato ta
kraj zelo dobro poznam, ne gle-
de, da živim in pišem v Mari-
boru.
Kozjansko vendarle premore
nekaj pesnikov in pisateljev -
Jože Šmid, Saša Vegri (Albina
Vodopivec), Ela Peroci, Bran-
ko Hofman, Iztok Kodrič, Mi-
lan Štancer, Milenko Strašek,
Anka Hvalica itn. Tudi Slom-
šek je bil ljudski pesnik, čigar
pesmi so ponarodele, predvsem
po zaslugi Ipavcev.
Katera generacija je bila z
menoj v petdesetih letih na celj-
ski gimnaziji, se ve, imena so
zelo poznana, z nekaterimi sem
se pogosto srečeval na pisatelj-
skih srečanjih na Štatenbergu.
Slovenski mediji so o tem po-
ročali, fotozapisi prepoznavni,
še posebej bo to prepoznavno v
letošnjem jubilejnem zborniku,
tridesetem srečanju pisateljev,
tokrat tudi publicistov, v Pekrah
pod Pohorjem v začetku okto-
bra. Organizator srečanja je po-
krajinsko Združenje pisateljev
Štajerske, Koroške in Pomurja
(Štatenberg je v obnavljanju).
Srečanje ima mednarodno obe-
ležje. To je prav vedeti, gospo-
da Manček in Lakner. Vajin pri-
mitivizem je tu odveč.
MILAN ŠTANCER,
Maribor
Nered na pošti
Lašifo
v Novem tedniku je bila 4.
aprila letos objavljena kratka
notica z naslovom Nered na po-
šti Laško, pod katero je podpi-
san Peter Grevolin iz Laškega.
Avtor kritičnega zapisa navaja,
da gredo pismonoše te pošte
pozno na dostavo ter »da dobi-
va skoraj vsak dan poslovno po-
što in da seje že zgodilo, daje
prispela prepozno«, ipd.
V poslovni enoti Pošte Slo-
venije v Celju, kije pristojna za
pošto 3270 Laško, so navedbe
preverili ter so ugotovili, da v
glavnem ne ustrezajo resnici.
Pismonoše te pošte odhajajo na
dostavo praviloma med 8. in
8.30 uro, le v primerih močneje
povečanega poštenega prometa
se ta čas izhoda pismonoš ne-
koliko pomakne. Pismonoše
imajo običajno pred odhodom
na dostavo tudi odmor z mali-
co, kar jim pripada po zakonu
in kolektivni pogodbi.
S piscem zapisa g. Grevoli-
nom so v PE Pošte želeli opra-
viti razgovor in preveriti njego-
ve navedbe, zlasti kdaj in kak-
šne pošiljke je prejel prepozno,
vendar je oseba s tem imenom
neznana tako delavcem pošte,
kot tudi v prijavnem uradu. Ta-
ko sumimo, da gre za anonim-
no pismo časopisu. Ne glede na
to vabimo pisca notice, da se og-
lasi Pošti Slovenije, 2001 Ma-
ribor, ali v PE v Celju, Krekov
trg 9 (p.p. 447, 3001 Celje), da
bomo lahko morebiten nespora-
zum ustrezno uredili.
Mag. ALFONZ
PODGORELEC,
direktor Pošte Slovenije
Žegnanje in
reifordi
Spoštovani g. Jure Krašovec!
Fantje iz Zavrha nad Dobrno,
ki smo letos za cvetno nedeljo
izdelali in odnesli k žegnu v
župnijsko cerkev v Dobrno za-
gotovo največjo in najdaljšo bu-
taro na svetu (dolga je bila
61,38 m in tehtala nekaj čez tri
tone), smo z veseljem prebrali
vaš komentar pod naslovom
»Žegnanje in rekordi«. Še zla-
sti smo bili pozorni na predzad-
nji odstavek, ko ste med drugim
zapisali: »In še na nekaj bi mo-
rali pomisliti. Tri in pol tone leš-
čevja, predvsem pa veliko red-
kega in počasi rastočega zimze-
lenja (kot sta pušpan in božji
les), je bilo letos v »vele-buta-
ri«. Če se bo tekma nadaljevala
in bodo v Zavrhu hoteli rekord
držati, se utegne zgoditi, da v
prihodnje v tem kraju ne bodo
imeli s čim kropit pokojnikov«.
Ni kaj, spoštovani gospod Ju-
re Krašovec. Pri izdelavi buta-
re ni šlo za nobeno tekmovanje,
pač pa za to, da smo fantje iz
Zavrha nad Dobrno sposobni
narediti »vele-butaro«. Pušpan
(Buxus sempervirens), s katerim
smo butaro okrasili, nismo tr-
gali tako, da ga v bodoče ne bi
imeli več in da z njim ne bi mo-
gli več kropiti pokojnikov, si ne
delajte prevelikih skrbi. Tudi mi
smo na vse to pomislili in s tem
nismo delali nobene škode, kajti
pušpan so nam prispevali tudi
sokrajani in tega so nam oblju-
bili že za prihodnje leto, če se
bomo odločili za izdelavo bu-
tare. Glede kropitve pokojnikov
(katerih naj bi bilo med nami
čim manj), pa lahko zato upo-
rabljamo tudi vejico rožmarina,
katerega na naših domovih ne
manjka. Tudi za bodiko - božji
les (Ilex aquifolium) s katerim
smo okrasili butaro vemo, da s
tem v naših krajih ne bo izumrl.
Na razpolago pa imamo seveda
še nekaj zimzelenja, a to je lah-
ko tudi bršljan in cipresa, ki
prav tako sodita za <ikras buta-
re.
Ko smo za »vele-butaro« se-
kali leščevje in podirali v goz-
du suhice kot osnovo za buta-
ro, pa smo zagotovo delali goz-
du korist. Če smo završki fant-
je z letošnjo butaro dosegli re-
kord, potem je nam vsem to v
veliko zadovoljstvo in v ponos.
In prisegamo, daje treba varo-
vati naravo.
IVAN ŽERJAV,
za fante iz Zavrha nad
Dobrno
Strpno do mačii v
mestili
Glede na žalostno in nadvse
zaskrbljujoče dejstvo, da je v
mestnih strnjenih naseljih veli-
ko brezdomih mačk, do katerih
imajo nekateri ljudje izredno ne-
human odnos ter jih preganjajo
na vse mogoče načine, se čuti-
mo sedaj, ko prihaja pomladan-
ski podmladek, dolžni občane
opozoriti na naslednje:
1.	Ne smemo pozabiti, da te-
mu pojavu, kot vedno, botruje
človek, med ostalim tudi s tem,
ko svojemu otroku prinese za
igračo mladega mucka. Mucek
sčasoma zrase v mačka, ki za
otroka ni več zanimiv, še manj
za odrasle, ki so si to brezsrč-
nost izmislili in uresničili. Zato
mora odrasel maček ali mačja
samica od hiše. Kam? Med blo-
ke in na cesto. Narava pa po-
skrbi tudi za to, da se ne množi-
jo samo ljudje, temveč tudi ži-
vali.
Te se pri tem ne ozirajo, ali
jim vsemogočni človek to do-
voli ali ne.
2.	S tem, dajih humani in srč-
ni ljudje, ki ne mislijo le nase
in na svoje materialno življenje,
kljub divjemu in že bolestnemu
odporu nekaterih stanovalcev,
hranijo in skrbijo za njih zdrav-
je, uresničujejo dve temeljni na-
čeli:
a) živa jpitja rešujejo pred trp-
ljenjem in trpinčenjem. Na te-
melju tega načela je UNESCO
1978. leta v Parizu sprejel De-
klaracijo o pravicah živali, ki
pravi in določa, da imajo vse ži-
vali od skotitve naprej enake
pravice do humanega odnosa;
b) redna hrana je pri zapuš-
čenih živalih, ki so povsem od-
visne od človeka, prvi pogoj za
zaščito pred boleznimi. Prav ti-
sti človek, ki se bolestno boji
okuženja, bi jih tembolj moral
hraniti, saj je splošno znana
ugotovitev: zdravje živali,
zdravje okolja, zdravje ljudi.
Povsem razumljivo je, da naj-
prej in najhuje zboli sestradana
in preganjana žival.
3. Vse mačke, kijih ljudje vi-
devajo v naseljih, pa le niso brez
lastnikov. Občasno so spušče-
ne na prosto, kjer se zbirajo v
skupine, saj so nadvse družab-
na bitja. Nikar ne pozabimo:
mačke so tudi koristne!
Vsako nasilje nad mačkami je
človeka nevredno in kaznivo
dejanje. Za posebno krutost pa
se šteje nasilje nad gravidnimi
in doječimi živalskimi samica-
mi.
Zato pozivamo vse občane,
da imajo do živali v stiski str-
pen odnos. Kdor ima s tem v
zvezi kakršenkoli problem, naj
se obrne na Veterinarsko posta-
jo v Celju ali pa na veterinar-
sko inšpekcijo.
Upamo, da bo naš poziv na-
letel na odziv pri vseh občanih
in pozdravljamo z geslom sve-
tovne zveze za varstvo živali:
»Ne le človek, tudi žival ima
svoje pravice!«
DRUŠTVO PROTI
MUČENJU ŽIVALI
Celje
Šentiursiia
sramota
Pišem vam v zvezi s tako ime-
novano športno dvorano v Hru-
ševcu, ki je zelo majhna, to pa
je lahko opazil širši avditorij, ko
je bila pred nekaj tedni košar-
karska tekma na TV Slovenija.
Prejšnji teden (14. aprila)
smo v Šentjurju dobili prvič v
zgodovini šentjurskega športa
državnega prvaka in to v malem
nogometu. Ker se prvenstvo v
malem nogometu odvija v dvo-
ranah in ker je hruševska dvo-
rana prekratka za 9 metrov, se
mora klub malega nogometa
Mila Juventus iz Šentjurja vo-
ziti v Celje (Golovec, Tehnična
šola), kjer pa nimajo veliko po-
sluha za njihove probleme tre-
ningov - tekem.
Osebno sem bil na treh tek-
mah Mile Juventusa in vam lah-
ko priznam, da so to pravi spek-
takli. Ker so tekme v Celju, vča-
sih tudi nisem seznanjen, kdaj
šentjurski Juventus igra svojo
domačo tekmo v Celju.
To je prvoržizredna šentjurska
sramota, da danes, ko proslav-
ljamo v Šentjurju prvega držav-
nega prvaka, nimamo za naše
fante primerne športne dvorane.
To, kar so »večni umetniki« iz
občine Šentjur naredili v Hru-
ševcu, je navadna šolska telo-
vadnica.
Kdo je za to kriv in odgovo-
ren, da telovadnica v Hruševcu
ni daljša za 9 metrov?
Vemo, da v Šentjurju leta in
leta še kako nujno potrebujemo
veliko vsenamensko športno
dvorano. Ali je kriv g. Anton
Rataj, predsednik športne zve-
ze Šentjur, prejšnji žiipan g. Gr-
dina ali današnji župan g. Jurij
Malovrh ali kdo, ki se skriva v
črnilu šentjurskega športa?
Takšni in podobni objdkti se
ne gradijo za danes, ampak za
30 let naprej, to pa bi prepamet-
ni vodilni možje na občini Šent-
jur morali vedeti. Naš denar, ki
ga vsi zaposleni v občini Šent-
jur zlivamo v večno prazen ob-
činski proračun, vodilni ljudje
neumno in nerazumljivo meče-
jo stran. Ali mi lahko kdo od-
govori, kolikšna škoda je, da
hruševska telovadnica ni daljša
za minimalnih 9 metrov? Kdo
bo plačal to šentjursko sramoto
- seveda davčni zavezanci, pred-
vsem pa mladi neuničljivi šam-
pionski Juventusovci.
IVAN ZUPANC,
Šentjur
Spominsica
prireditev
športnemu društvu Gaberje -
Celje in kolektivu NT&RC, ki
je bil pokrovitelj Frenkovega in
Božičevega memoriala 21. apri'
la v Celju, se iskreno zahvalj"'
jemo za lepo izvedbo spomi"'
ske slovesnosti in namiznoteniS^
ke prireditve, ki je potekala*
prisrčnem tonu, z namenom, ^
bi ob prijateljskem športnei"
druženju posvetili spomin poleJ
dr. Frenka Rebevška tudi n'
preminula brata Božič - najin'
soproga.
MARJETA ij
VALERIJA BOŽIJ
ter BOŽA REBEVŠEl'
z družinaifi
SKLAD ZA RAZVOJ KMETIJSTVA OBČINE
ŽALEC IN HMEZAD BANKE, d.d. ŽALEC
objavljata
JAVNI RAZPIS
za dodelitev posojil Sklada za namen razvoja
kmetijstva In kmečkega turizma v občini Žalec
L Razpisuje se 1. NATEČAJ ZA DODELITEV POSOJIL Za
POSPEŠEVANJE RAZVOJA KMETIJSTVA V OBČINI
ŽALEC V SKUPNEM ZNESKU 40.000.000,00 SIT
IL PREDMET RAZPISA
Predmet razpisa so sredstva za investicijska posojila v živi-
norejski prireji in rastlinski pridelavi ter predelavi in dodela-
vi kmetijskih pridelkov in drugih dopolnilnih dejavnosti na
kmetijah.
Sredstva bodo dodeljena za naslednje namene:
1.	Izgradnjo in obnovo hlevov oz. nakup hlevske opreme
za prirejo govejega mesa.
2.	Izgradnjo in obnovo hlevov oz. nakup hlevske opreme
za rejo govedi na območjih z omejenimi naravnimi de-
javniki za kmetijstvo.
3.	Izgradnja in obnova hlevov oz. nakup hlevske opreme
za vzrejo in pitanje prašičev.
4.	Izgradnja in obnova hlevov oz. nakup hlevske opreme
za rejo drobnice na območjih z omejenimi naravnimi de-
javniki za kmetijstvo.
5.	Izgradnja in obnova hlevov oz. nakup hlevske opreme
za rejo kuncev.
6.	Izgradnja in obnova hlevov oz. nakup hlevske opreme
za rejo plemenskih kobil, razen tistih, ki se uporabljajo v
športu in rekreaciji.
7.	Nakup mehanizacije za opravljanje storitev v strojnih
krožkih.
8.	Nakup specialne mehanizacije.
9.	Izgradnja, obnova, nakup objektov in naprav za skladiš-
čenje lastnih pridelkov, pripravo in dodelavo lastnih kme-
tijskih pridelkov in izdelkov za trg, predelavo in trženje
pri pridelovalcih oz. skupinah pridelovalcev, razen proi-
zvodov in opreme za dodelavo in skladiščenje svežega
konzumnega sadja.
lO.Obnova hmeljskih žičnic in naprav novih žičnic ter pro-
storov za sušenje hmelja.
11.Obnova sadovnjakov.
12.Podpora investicijam v semenarstvu.
13.Izgradnja in adaptacija rastlinjakov in plastenjakov za
rastlinsko pridelavo in nakup opreme za rastlinjake in
plastenjake.
14.Nakup	kmetijskega zemljišča, gozda in kmetije.
15.Nakup	plemenskih telic mesnih pasem za oblikovanje
matičnih čred.
16.Za	dopolnilno dejavnost na kmetijah - izgradnja in obno-
va objektov in naprav za dopolnilno dejavnost na kmeti-
jah, ki temeljijo na pridelavi lastnih kmetijskih pridelkov
ali lesa oz. povečujejo stopnjo izkoriščenosti osnovnih
zmogljivosti kmetije."
m. Posojila bodo dodeljena za najdaljšo dobo vračanja
5 let po obrestni meri T ali D+10%.
\\L POGOJI:
a. od zap. št. 1 do vključno 16. veljajo pogoji pod zap.
II. javnega razpisa za dodelitev sredstev za regresiranje
obrestne mere za najete investicijske kredite v živinorej-
ski prireji in rastlinski pridelavi ter predelavi in dodelavi
kmetijskih pridelkov in dopolnilnih dejavnosti na kmeti-
jah (Ur l. 20/96; Kmečki glas 10. april 96, stran 19).
V, VSEBINA ZAHTEVKA:
-investicijski program, pripravljen na obrazcu 1 (vloga za re-
gresiranje realne obrestne mere pri investicijskih kreditih -
obrazci so na razpolago pri kmetijski svetovalni službi);
-pri objektih mora investitor predložiti veljavno gradbeno do-
voljenje oz.
dovoljenje o priglasitvi del, če gre za obnovo objektov;
-potrdilo upravne enote o razvrstitvi kmetije v območje z ome-
jenimi dejavniki;
-dokument pri nakupu (račun, predračun) pri nabavi opreme
oz. pri mehanizaciji tudi prospekt, iz katerega je razvidna
vrsta stroja in njihov namen;
-zemljiško knjižni izpisek;
-dokazilo o obstoju strojnega krožka.
^ ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS
Rok za prijavo na javni razpis je 15. maj 1996. Vloge
oddajte na Hmezad banko Žalec, Hmeljarska ul.3,
(ga. Dolinšek, tel. 063/715-602 int. 132).
Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni naj-
kasneje v 30. dneh od roka za vložitev vlog.
Št. 17. . 25. april 1996
23
INOFRMACiJE
NOVI TEDNIK
Št. 17. . 25. april 1996
NOVI TEDNIK
KRONIKA
241
•	Patrulja je šla 19. aprila
popoldne posredovat pred
kino Union, kjer naj bi se
stepli celjski klošarji. O
kakšnem množičnem prete-
pu res ni bilo mogoče go-
voriti, seje pa javnost vzne-
mirila, ko je Ludvik K. z
berglo udaril po glavi Frica
L. in ga lažje ranil.
•	V sredo zvečer je pokli-
cal otrok in povedal, da nje-
gov oče pretepa mamo.
Zgodilo seje tako, da seje
Anton P. prepiral s svojo že-
no, potem pa jo porinil pre-
ko 3 metre globoke škarpe
v potok ter jo, ko je priple-
zala na površje, udaril z vi-
lami in jo poškodoval.
•	V nedeljo ob štirih zju-
traj sta bila v bloku na Ljub-
ljanski cesti glasna zakon-
ca, ki sta se obmetavala s
kuhinjskimi pripomočki.
Sosedje so bili zaradi tega
prikrajšani za praznični
spanec.
•	V nedeljo zvečer so bili
policisti obveščeni, daje v
neki hiši na Ljubečni kra-
val s pretepom. Patrulja se
je potem srečala s pijanim
moškim, ki za kakšen pogo-
vor sploh ni bil zavzet, je
pa policistoma očital, da sta
ga prikrajšala za spanec.
M.A.
Truplo v Sotli
v strugi reke Sotle, v kra-
ju Brezovec pri Rogatcu, so
v četrtek 18. aprila našli nez-
nano moško truplo, kije bilo
po oceni zdravnika v vodi že
dalj časa.
Naslednji dan so pri obduk-
ciji ugotovili, daje smrt nasto-
pila zaradi zadušitve pri uto-
pitvi. V sodelovanju s hrvaš-
kimi varnostnimi organi so po-
licisti in kriminalisti naknad-
no ugotovili, da gre za pogre-
šanega Čirila P., starega 28 let,
državljana R Hrvaške, doma iz
Brezna Gornjega.
Zavest, ki se na politiko ne ozira
Pripadniki posebnih enot se ne ozirajo na pozive svojega sindikata
v javnosti, zlasti pa v poli-
cijskih vrstah. Se vedno od-
meva aktivnost Policijskega
sindikata Slovenije, s katero
le-ta notranje ministrstvo po-
ziva k razrešitvi statusa pri-
padnikov posebnih policij-
skih enot, zlasti glede plačila
terenskega dodatka. pri-
meru neupoštevanja zahtev
je sindikat pozval pripadni-
ke posebnih enot k neposlu-
šnosti in k izstopu iz teh vrst
ter vrnitvi opreme. Sindikat
je celo zagrozil, da bo med-
narodno javnost in državo
Vatikan obvestil, češ da pa-
pež v času obiska v Sloveniji
ne bo varen.
Kako na vse to gledajo poli-
cisti v teh enotah in kako se na
pozive svojega sindikata odzi-
vajo? Prejšnji teden smo se sre-
čali s pripadniki posebne poli-
cijske enote UNZ Celje, ko si
bili na enem izmed rednih us-
posabljiuij v Pečovniku. Vaja
je potekala nemoteno, pozivu
na vajo so se odzvali skoraj vsi
pripadniki enote, ki sicer to de-
lo opravljajo prostovoljno, iz-
ven rednega policijskega dela.
In kakšne so njihove naloge v
okviru posebne enote? Ti po-
licisti skrbijo predvsem za
vzdrževanje in vzpostavljanje
javnega reda in miru, zlasti v
primerih, ko je to področje var-
nosti resneje ogroženo, pokli-
čejo jih tudi takrat, ko je treba
zavarovati večje prireditve:
športna tekmovanja, javne sho-
de ter druge javne prireditve
ipd.
Za mnenje v zvezi s policij-
sko sindikalno akcijo smo pov-
prašali Daniela Dobrška, po-
veljnika posebne enote UNZ
Celje: »Moje stališče in stališ-
če pripadnikov enote, kiji po-
veljujem je, da naš status v re-
snici ni definiran, v zvezi z na-
šim delom je vrsta nedoreče-
nosti: kaj je usposabljanje in
kaj izobraževanje ter kakšno je
sploh delo te enote. Po zdajš-
nji zakonodaji si je vse to mo-
goče tolmačiti tako, kot komu
ustreza. Seveda pa zaradi te
nedorečenosti nihče ne bojko-
tira dela in nalog v enoti, tudi
danes smo se, kljub pozivom
sindikata, zbrali v polnem šte-
vilu. Nas politika ne zanima.«
Srečko Gradišnik, pripad-
nik posebne enote UNZ Celje
pa pravi: »Podpiramo akcijo
sindikata, da se naše delo sta-
tusno uredi, prav tako podpi-
ramo konkretno zahtevo v zve-
zi s plačevanjem terenskega
dodatka, ki je bil z novim za-
konom leta 1994 ukinjen. Me-
nim, da to naše delo ni vred-
noteno tako, kot bi moralo bi-
ti, moram pa reči, da ima naše
policijsko vodstvo veliko po-
sluha za te naše probleme in
dovolj pripravljenosti za to, da
se položaj pripadnikov poseb-
ne policijske enote izboljša in
uredi. Ne glede na vse to in na
pozive našega sindikata, bomo
še vnaprej delali vse tisto, kar
se v tej enoti od nas zahteva in
pričakuje.«
Mag.Vinko Gorenak, dr-
žavni podsekretar v MNZ in
direktor Uprave za kadre in
izobraževanje, je tudi pooblaš-
čenec ministra za notranje za-
deve za stike s Policijskim sin-
dikatom Slovenije. O akciji in
pozivih sindikata takole raz-
mišlja: »Sindikat se res zavze-
ma za statusno ureditev pri-
padnikov posebnih policijskih
enot, v zvezi s tem pa zahteva
tudi terenski dodatek v času
izobraževanja in sploh za viš-
je plače. V zvezi s temi zahte-
vami moram povedati, da te-
renski dodatek za čas dela v tej
enoti ni bil nikoli vprašljiv in
bo tudi vnaprej redno izplačan,
to so vse opravljene ure in tu-
di nadure. Glede statusne ure-
ditve posebnih policijskih enot
pa tole: V okviru obstoječe za-
konodaje ni možne rešitve za
nikogar, se pa nakazujejo mož-
nosti, če bo sprejet nov zakon
o policiji, kije zdaj v fazi dru-
gega branja. Pri vsej zadevi je
po mojem sporno to, da sindi-
kat zahteva plačilo terenskega
dodatka tudi za čas usposab-
ljanja v Gotenici, ko imajo vsi
delavci zagotovljene tri brez-
plačne obroke hrane in bre2.|
plačno bivanje, torej jim v mj.
nistrstvu terenskega dodatka
ne moremo izplačevati. Za čaj
izobraževanja zahteva sindikat
izplačane vse ure, tudi nadure
v času, ko je policist na poti
svojega kraja bivališča v Go-
tenico in nazaj domov. lV|j'
priznavamo le 8 ur dela in v^
tem je problem, ki ga naglaša
sindikat. Pri vsej zadevi pa se
mi zdi najbolj kočljivo to, da
sindikat poziva k izstopu
vrst posebnih enot in k nepo-
slušnosti. Takšen poziv so v
ponedeljek dobili v roke vsj
pripadniki teh enot, pa vendar,
le ni nikjer zaslediti odpora ali
bojkota. Povsod po Sloveniji
poteka nemoteno usposablja-
nje, ti ljudje še vnaprej vestno
opravljajo svoje naloge in s
tem najbolje izražajo nestrinja-
nje s pozivi in grožnjami, ki so
se porodile v nekaj glavah po-
licijskega sindikalnega vods-
tva. Policija pa ima svojo gla-
vo, ki jim govori svoje.«
MARJELA AGREŽ
Foto: SHERPA
Mag. Vinko Gorenak
Daniel Dobršek
Srečko Gradišnik
Na četrtkovi strelski vaji kakšnega bojkota ni bilo čutiti.
Ukradeni,
najdeni Opei
v torek, 16. aprila med 11.
in 14.30 uro, je neznani stori-
lec ukradel osebni avtomobil
Opel kadet Ida, last Aleša G. iz
Slovenskih Konjic, ki je bil
parkiran na Aškerčevi ulici v
Celju. Že naslednji dan so to
vozilo našli na območju Vrh-
nike, tatvine pa je osumljen 18-
letni J.B., gojenec radeškega
Prevzgojnega doma, kije bil na
begu iz bolnišnice v Vojniku.
Agregat z dvorišča
v času od 5. do 16. aprila je
bil na dvorišču podjetja Ingrad
VNG Mehanizacija na Lavi v
Celju ukraden sklop mostne
konstrukcije, hidravlični agre-
gat, vreden okoli 100 tisoč to-
larjev.
Vino in teievizor
v času od 14. do 16. aprila
je nekdo vlomil v vikend hišo
v Dreveniku, last Albina K. iz
Rogaške Slatine. Lastnik po-
greša manjši črnobel televizij-
ski sprejemnik grundig in bu-
teljko arhivskega vina. Skup-
na škoda znaša približno 60 ti-
soč tolarjev.
Uničevalec
v dneh od 10. do 15. aprila
je neznani storilec vstopil v od-
prto garažo na Teharski cesti v
Celju. Na čolnu, ki je bil na-
meščen na prikolico, je razre-
zal cerado in usnjene sedeže.
Kaj je imel od tega, lahko le
ugibamo, dejstvo pa je, da je
lastniku, podjetju Biro Das,
povzročil za okoli 450 tisoč to-
larjev gmotne škode.
Roparje prijeii
v torek 16. aprila ponoči, sta
dva neznana moška potrkala na
vrata stanovanjske hiše v Le-
sičnem, kjer živi 71 let stara
Marija J. Pred vrati staji rekla,
da sta žejna in jo prosila za ko-
zarec vode. Ko jima je ženska
odprla in jima postregla z vo-
do, sta jo porinila v vežo, kjer
jo je eden držal, drugi pa je is-
kal in brskal po dnevni sobi.
Tam je našel okoli 100 tisoč to-
larjev gotovine, pred odhodom
pa sta roparja ženski zavezala
oči in odšla neznano kam.
Še isto noč so bili, na osnovi
podatkov policistov in krimina-
listov UNZ Celje, v Ljubljani
prijeti 18-letni Robert K., 22-
letni Robert R. in 29-letni Uroš
K., ki so osumljeni roparske ta-
tvine v Lesičnem.
Pištoia za pasom
v gostinskem lokalu na av-
tobusni postaji v Velenju je po-
licijska patrulja v torek 16.
aprila zjutraj legitimirala 38-
letnega Hajrudina P. iz Vele-
nja. Med postopkom sta poli-
cista ugotovila, da ima za pa-
som plinsko pištolo kalibra 8
mm. Hajrudin P. jima je poja-
snil, da za to orožje nima do-
voljenja, ima pa ga pri sebi za
obrambo. V cev pištole je bil
vstavljen naboj, v nabojniku pa
je bilo še 6 nabojev. Orožje in
strelivo so mu zasegli.
Prstan in tianiiovec
Neznani storilec je v sredo,
17. aprila zvečer, vlomil v sta-
novanje na Aškerčevi ulici v
Žalcu, last Milene P. Ukradel
je ženski zlat prstan z rumeno-
zelenim kamnom in bankovec
za tisoč nemških mark. Lastni-
ca je oškodovana za približno
100 tisoč tolarjev.
Oborožena roparja
Minuli četrtek zvečer sta dva
zamaskirana moška prišla v
stanovanje 34-letnega Danije-
la Z. v Migojnicah pri Žalcu.
Brez oklevanja sta ga zvezala,
potem pa mu grozila s pištolo
in ga, medtem ko sta iskala de-
nar, tudi fizično maltretirala.
Ker denarja nista našla, sta mu
z vratu strgala masivnejšo zla-
to verižico, vredno okoli 60 ti-
soč tolarjev, in odšla neznano
kam.
Kradei orodje
v noči na 18. april je nezna-
ni storilec vlomil v stanovanj-
sko zgradbo na Starem trgu v
Velenju, ki je v fazi prenove.
V notranjosti si je izbral kotno
brusilko in električni vrtalni
stroj znamke black&decker,
baterijsko svetilko, ročno na-
pravo za rezanje keramičnih
ploščic in radio kasetofon.
Lastnik je oškodovan za okoli
50 tisoč tolarjev.
Radie bui(ve
Neznani storilec je v sredo,
17. april^ v gozdu Cvetka Z. v
Kranjčici pri Šentjurju, posekal
osem bukovih dreves v skupni
izmeri okoli 15 kubičnih me-
trov. Bukve je posekal, ni jih
pa uspel odpeljati, ker jih je
lastnik še pravočasno našel. S
posekom pa mu je neznanec
povzročil za okoli 200 tisoč to-
larjev škode.
V pravem trenuti(u
Prejšnji četrtek popoldne sta
v prodajalno Fit media na Be-
žigrajski cesti v Celju vstopila
dva mlajša moška, ki sta izko-
ristila gnečo in kratkotrajno od-
sotnost prodajalke ter s police
ukradla dva prenosna telefon-
ska aparata znamke panasonic.
Potem sta se umaknila nezna-
no kam. Lastnika sta oškodo-
vala za 103.176 tolarjev.
Oiiradeni »Poiigon«
v noči na 19. april je bilo
vlomljeno v gostinski lokal Po-
ligon na Ljubečni, last ZŠAM
Celje. Lastnik pogreša meso-
reznico, radio kasetofon in mi-
krovalovno pečico v skupni
vrednosti okoli 200 tisoč tolar-
jev.
Kratiia vožnja
Na vikendu v kraju Ljubija
na Mozirskem se je v noči na
minulo nedeljo zadrževala sku-
pina prijateljev. Okoli 1.30 ure
je mladoletni M.K. iz Mozirja
zapustil vikend in se odpeljal z
osebnim avtomobilom zastava
750, v katerem je lastnik Gre-
gor O. iz Ljubnega ob Savinji
pustil kontaktne ključe. Zaradi
neizkušenosti pa je fant kar
kmalu zapeljal z vozišča in pri
tem vozilo poškodoval ter se
vrnil nazaj v družbo. Lastniku
vozila je povzročil za okoli 70
tisoč tolarjev škode.
UI(radeni goif
v času od 1. do 21. aprila je
nekdo vlomil v garažo v kraju
Boletina, ki je prizidana k sta-
novanjski hiši in kije last Aloj-
za M. iz Lutarij. Iz garaže je od-
peljal osebno vozilo VW golf,
črne barve, letnik 1981, vreden
okoli 300 tisoč tolarjev.
Porisani BiVIW
v noči na 21. april se je nek-
do risarsko izživljal na oseb-
nem avtomobilu BMW 316, ki
je bil parkiran pred stanovanj-
skim blokom v Vitanju. Po ka-
roseriji (levi bok, pokrov mo-
torja) je z neznanim predme-
tom naredil več ostrih risov, s
tem pa lastnika vozila, Vladi-
mirja Č., oškodoval za okoli
120 tisoč tolarjev.
Zaseg mamii
Dva policista Policijske po-
staje Celje sta 20. aprila pono-
či opravila nadzor v enem iz-
med celjskih lokalov. Pri tem
sta pri P.D. (22) iz Lenarta naš-
la in mu zasegla 50 tabletk ma-
mila extasy, kije bilo namenje-
no obiskovalcem tega lokala.
Pri G.B. (21) iz Maribora sta
našla 1 tabletko extasyja, v ju-
tranjih urah naslednjega dne pa
sta pri M.T. (23) iz Ljubljane
odkrila in zasegla 15 tabletk is-
tega mamila, pivnik, prepojen
z mamilom LSD in 5 gramov
marihuane ter 28 do zdaj še ne-
poznanih tabletk. Zoper osum-
ljene so vložili kazensko ovad-
bo in predlog sodniku za pre-
krške.
Prstani
v ponedeljek med 9. in I?
uro je neznani storilec vlomi'
v stanovanje Bogomila P. n®
Tomšičevi ulici v Žalcu. P'
vztrajnem iskanju je našel if
odnesel štiri ženske prstane
vredne okoli 75 tisoč tolarjev
Odpeijai pando
v noči na 22. april je nežna'
ni storilec ukradel osebno vo'
žilo Fiat panda, bele barve. •
reg. št. CE L2-905. Vozilo/
bilo parkirano na ograjetiei®
prostoru Komunalnega podje''
ja v Laškem.
Za zabavo
Dva mladoletnika in trij*
otroci iz Velenja so si v ned?
Ijo zvečer zaželeli vožnje. Vti'
hotapili so se v ograjeni pf"!
stor podjetja Vegrad v Selu f'
Velenju in v odklenjene^J
osebnem avtomobilu jugo
Ii ključe ter se veselo vozili p'
dvorišču. Potem jih je zarnil'*
Še tovornjak, ki so ga prav
ko spravili v pogon in nadaij^
vali z zabavo. Nenadoma pa^
jim vse pokvarili policisti '
treba je bilo bežati. Beg je t"
sila kratek.
Št. 17. . 25. april 1996

KRONIKA
NOVI TEDNIK
neprevidno v iirlžišče
Ljubljanski cesti v Ce-
$e je. v sredo 17. aprila do-
' iJne pripetila nezgoda, v
'jieri je ena oseba utrpela
^^je telesne poškodbe.
Lotna škoda znaša približ-
aj 200 tisoč tolarjev,
"gtanislav E. (58) iz Celja je
jj^il osebni avtomobil po
Lvčevi ulici proti križišču z
iLbljansko cesto. Na pred-
Ltno cesto je zavijal levo v
„enutku, ko seje iz smeri Gre-
-čičeve ulice pripeljal voznik
Lbnega avtomobila, 39-letni
Ijjpez B. iz Brstnika. Ta je ho-
Ijlpo levi strani obvoziti pred
ujini vozeči osebni avtomobil,
j-ije v križišču zavijal desno v
jlpavčevo ulico. Med vozilom
ttanislava E. in vozilom Jane-
za B. je prišlo do tako silovite-
ga trčenja, da se je vozilo Sta-
nislava E. prevrnilo na bok. Pri
Ijni se je hudo telesno poško-
dovala sopotnica v avtomobi-
lu Stanislava E., 54-letna Fran-
čiška E. iz Celja.
trčii v avtobus
ISa lokalni cesti zunaj nase-
lja v kraju Zgornje Ravne pri
Šoštanju se je v soboto 20.
iprila okoli 2. ure zjutraj pri-
petila nezgoda, v kateri sta bi-
li dve osebi huje telesno poš-
kodovani, gmotna škoda na
vozilih pa znaša okoli 500 ti-
soč tolarjev.
Sašo T. (20) iz Gaberk je vo-
zil osebni avtomobil iz smeri
gostišča Cigler proti lokalni ce-
sti Gaberke-Škale. Pri hiši Rav-
ne št. 97d je zapeljal desno z
vozišča in s sprednjim delom
vozila silovito trčil v zadnji del
Izletnikovega avtobusa, ki je
bil parkiran vzdolž ceste. V ne-
sreči sta bila hudo ranjena voz-
nik in njegov sopotnik, 20-let-
ni Simon M. z Raven.
Ranjeni sopotnii<
Na lokalni cesti v Gotovljah
se je v ponedeljek 22. aprila
ponoči pripetila nezgoda, v
kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe.
Aleksander J. (23) iz Ložni-
ce pri Žalcu je vozil osebni av-
tomobil po lokalni cesti iz sme-
ri Podloga proti središču nase-
lja Gotovlje. V ostrem desnem
nepreglednem ovinku gaje za-
neslo na levo, kjer je zapeljal
čez levi rob vozišča. Najprej je
trčil v živo mejo, nato pa še v
dve parkirani vozili na dvoriš-
ču stanovanjske hiše. Voznik je
bil lažje ranjen, sopotnik, 23-
letni Bogdan G. iz Žalca, pa je
utrpel hude telesne poškodbe.
M.A.
Goreia novogradnja
v sredo 17. aprila popoldne
e prišlo do požara na novo-
gradnji stanovanjske hiše v Pri-
možu pri Ljubnem. V dopol-
lanskem času je mati oškodo-
lanca v bližini gradbišča kuri-
asuho listje in dračje, zaradi
ictra pa se je ogenj razširil na
Hižnje deske, od tam pa na os-
teVje novogradnje, ki je v če-
ki pogorelo. Gasili so gasilci
IZ Ljubnega, Radmirja, Gomje-
Iga Grada in Okonine. Nastala
ibda znaša okoli 2 milijona
tolarjev.
Požar v Giinu
Prejšnji četrtek popoldne je
izbruhnil požar na napravi za
sušenje iverja v Glin pohištvo
do.o. Nazarje. Ogenj je ožgal
ohišje ventilatorja ciklona,
električno napeljavo in druge
dele sušilne naprave. Gmotna
Skoda na sušilnici znaša okoli
SOO tisoč tolarjev, še več ško-
(ie pa je zaradi izpada proi-
zvodnje. Požar je nastal zaradi
prisotnosti kovinskega delca,
''ije pri visoki temperaturi pov-
zročil vžig prahu in lesnih del-
cev. Požar sta pogasila dva de-
lavca.
(lorei gozd
Minuli četrtek je prišlo do
požara v kraju Selo pri Vran-
l^^em, ko je Jožefa H. na njivi
Wizu gozda sekala in sežigala
^uznico. Ogenj se je razširil
|gozd in zajel približno 5 hek-
^fjev površine. Zgorela je po-
"''sst in nekaj manjših dreves,
^ prvih ocenah pa je nastalo
Ja okoli 500 tisoč tolarjev ško-
Požar je, ob pomoči obča-
Jj®^, pogasilo 76 gasilcev iz
panajstih društev. Zoper Jože-
° H. bodo napisali kazensko
®^adbo zaradi suma kaznivega
"^Janja povzročitve splošne ne-
"arnosti.
^favnišlii požari
j ^ sredo 17. aprila popoldne
pL)amjan K. iz Prapreč grabil
^'^'je, vejevje in podrastje na
y°jem travniku v Jeronimu.
I to suhljad je spravil na kup
? ga okoli 17.30 ure zažgal.
^aradi vetra seje ogenj razširil
Q oližnjo podrast in jo uničil,
getij je pogasil sam, pomagali
t?^ mu tudi sosedje.
Prejšnji petek popoldne je
požar v Pletovarju, ob hi-
. '^^sti. Posredovali so celjski
rMicni gasilci in gasilci iz
■^Ijurja in Dramelj. Zgorel je
okoli hektar travnate površine
in nekaj manjših dreves. Vzrok
tega požara ni znan.
V	soboto so gasilci Železar-
ne Štore gasili v naselju Lipa
nad Štorami, kjer se je vnela
podrast na površini okoli 50
kvadratnih metrov. Vzrok po-
žara še ni znan.
Gasilci iz Prevorja so v so-
boto popoldne gasili travniški
požar, ki ga je v kraju Žegar z
zažiganjem suhe trave povzro-
čila Mihaela M. Zgorela je su-
ha trava in grmičevje na povr-
šini okoli 300 kvadratnih me-
trov.
V	soboto popoldne je zago-
relo tudi v Podgorju pod Čeri-
nom. Goreti je pričelo na trav-
niku Franca K., policisti pa še
ugotavljajo, kdo je povzročil
požar. Gasili so poklicni gasil-
ci in Celja in gasilci iz Vojni-
ka.
Rozi F. iz Velenja se v po-
nedeljek ni zmenila za veter, ki
je močno pihal. V kraju Kavče
je zažgala suho travo, ogenj pa
seje potem hitro razširil in za-
jel gozd, kjer je na večji povr-
šini zgorela podrast. Na srečo
je na kraj hitro prispelo 110 ga-
silcev iz Velenja, Saleka, Pes-
jega, Šentilja in Rudnika, ki so
pogasili požar.
Pozabijeno oije
v soboto je nastal požar v
kuhinji stanovanja Jožice P. v
Šoštanju. Do požara je prišlo,
ker seje vnelo olje v ponvi, po-
stavljeni na štedilniku. Ogenj
se je razširil na kuhinjske ele-
mente in jih uničil. Nastala
gmotna škoda znaša okoli 40
tisoč tolarjev, Jožica P. pa je v
požaru utrpela lažje telesne
poškodbe. Gasili so gasilci iz
Šoštanja.
M.A.
Nezgoda na gradbišču
Na gradbišču poslovnega objekta podjetja Oplast v Tepa-
nju, se je 20. aprila dopoldne pripetila delovna nezgoda, v
kateri je delavec podjetja kamen, 31-letni Marjan R. iz Ce-
lja, utrpel posebno hude telesne poškodbe.
Marjan R. je tega dne opravljal dela na fasadi. Stal je na mon-
tažnem aluminijastem delovnem odru na višini 6 metrov, zara-
di neustrezno postavljenega odra paje, skupaj s prečno ploščo,
padel na tla in pri tem r glavo udaril ob rob betonske škarpe.
Celjski duo tretji
Jiu-jits klub Nindja je minulo soboto v Črnomlju pripravil
II. državno prvenstvo, prikaz tehnik v tim. duo sistemu. Pr-
venstva seje udeležila tudi ekipa Policijskega kluba boril-
nih veščin iz Celja s šestimi pari, ki so nastopili v različnih
kategorijah. V močni konkurenci sta člana celjskega kluba
(Škerlak-Leskovšek) v kategoriji do 15 let (moški) osvojila
tretje mesto.
Odvrženi Icuza
Bilo je 16. aprila okrog de-
vete dopoldne. Po cesti, ki iz
Vojnika vodi k Šmartinske-
mu jezeru, se je počasi pre-
mikal bel golf s celjsko (vi-
tanjsko) registracijo in se na
odcepu ceste v bližini gozda
ustavil. V vozilu je bil voznik,
njegova žena in dva majhna
otroka. Moški je izstopil, od-
prl prtljažnik in nekaj odvr-
gel za cesto ter peljal dalje.
To je od daleč opazil poli-
cist PP Celje Milan Petrovič,
ki je tudi lovec. Zanimalo ga
je, kaj je moški pustil za cesto.
Ko se je pripeljal do odcepa,
je na makadamski cesti našel
mlado psičko ovčarske pasme.
Obrnil je avto, se peljal za gol-
fom ter ga dohitel in v križiš-
ču voznika ustavil. Na opozo-
rilo, kaj je storil, je moški za-
trdil, da pes ni njegov. Policist
pa bi ne bil pravi policist, če
ne bi vso zadevo dobro preve-
ril. Kmalu seje ugotovilo, kdo
je ta voznik, pa tudi to, da je
bil odvrženi pes res njegov.
Psička je stara okoli 6 mese-
cev, ime ji je Suzi, policist Pe-
trovič pa jo je, potem ko je za-
man opozoril lastnika, pobral
na cesti in jo vzel k sebi ter v
nekaj dneh zanjo našel nove-
ga lastnika in topel dom.
Zgodba skorajda ne potrebu-
je komentarja, zlasti ne ob
dejstvu, da sta bila v golfu dva
otroka, ki sta opazovala brez-
čutno početje svojega očeta. In
ko se sprašujemo, zakaj se oko-
li nas potika toliko psov, ki jim
pravimo, da so potepuški, ima-
mo na voljo tudi tak odgovor:
da so to psi, ki so nekoč imeli
lastnika, ta pa je bil brez srca
in brez vesti. Pes bi svojemu
gospodarju nikoli ne storil kaj
takega.
MARJELA AGREŽ
Padla s Ifonja
Na območju konjeniš-
kega kluba v Velenju se je
20. aprila popoldne huje
telesno poškodovala 20-
letna Lotka M. iz Velenja.
Pri ogledu nezgode so
ugotovili, daje s konjem ga-
lopirala proti klubskim hle-
vom, ko je konj nenadoma
samovoljno krenil v levo,
pri tem paje ženska padla s
konja na makadamsko po-
vršino.
Novinarji
so ogroženi
Svetovna novinarska orga-
nizacija Reporterji brez me-
ja opozarja, da časopise vse
bolj nadzoruje maflja in bo-
disi pobije tiste novinarje, ki
se ji zdijo preveč radodarni,
ali pa kar sama prevzame
medijska podjetja, predvsem
zato, da lahko še bolj nepo-
sredno vpliva na javno mne-
nje.
Ta tendenca je še posebej
očitna v Latinski Ameriki, za-
sledili pa sojo tudi na stari ce-
lini. V Rusiji je, na primer, na-
silna smrt priljubljenega repor-
terja Dmitrija Holodova, sode-
lavca časopisa Moskovski
komsomolec jasno nakazala,
da obstaja tajni dogovor med
mafijo in med nekaterimi ru-
skimi državnimi ustanovami.
Od leta 1993 dalje je omenje-
na novinarska organizacija na-
štela že več kot sto umorov no-
vinarjev, od tega tri četrtine v
Afriki.(Sled)
V	času od 17. do 19. aprila
je nekdo vlomil v osebni avto-
mobil zastava jugo, ki je stal
pred zdraviliščem v Laškem. V
vozilu je demontiral avtoradio
kasetofon mtc in s tem lastni-
ka Janeza Š. iz Ljubljane oš-
kodoval za približno 20 tisoč
tolarjev.
V	noči na 21. april je nez-
nani storilec vlomil v osebni
avtomobil zastava jugo, ki je
bil parkiran pred zdraviliščem
v Laškem. V vozilu je odmon-
tiral avtoradio kasetofon gold-
star in s tem lastnika Roberta
O. iz Lahomška oškodoval za
okoli 30 tisoč tolarjev.
V noči na 21. april je nekdo
vlomil v osebni avtomobil R4,
parkiran na Opekarniški ulici
v Celju. Ukradel je avtoradio
kasetofon clarion in lastnika
Roka V. iz Celja oškodoval za
okoli 32 tisoč tolarjev.
M.A.
KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA,
VOLITVE, IMENOVANJA, PRIZNANJA IN
NAGRADE MESTNE OBČINE CELJE
razpisuje
na osnovi 41. člena Zakona o uresničevanju javnega inte-
resa na področju kulture (Ur. list RS, št. 75/94) prosta dela
in naloge
1.	RAVNATELJA ZGODOVINSKEGA
ARHIVA CELJE
-visoka izobrazba humanistične ali družboslovne smeri (VII.
stopnja zahtevnosti)
-poznavanje problematike varovanja arhivskega gradiva
-najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki
-predložitev koncepta o načinu izvedbe razvojnega progra-
ma zavoda in opredelitev lastne vloge pri tem
2.	DIREKTORJA OSREDNJE
KNJIŽNICE CELJE
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-visoka strokovna izobrazba (VII. stopnja strokovne zah-
tevnosti) ustrezne smeri
-predhodni rezultati morajo kazati kandidatovo ustvarjal-
nost in organizacijske sposobnosti ter sposobnost za tim-
sko delo
-5 let prakse v knjižničarski ali sorodni dejavnosti
-predložitev koncepta razvojnega programa knjižnice in
opredelitev lastne vloge pri njegovi realizaciji
3.	DIREKTORJA ZAVODA
ZA KULTURNE PRIREDITVE CELJE
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-visoka strokovna izobrazba umetnostne smeri (VII. stop-
nja)
-poznavanje kulturno-umetniške problematike ter posebej
likovne in glasbene dejavnosti
-3 leta ustreznih delovnih izkušenj
-predložitev koncepta razvojnega programa zavoda z last-
no opredelitvijo
4.	RAVNATELJA ZAVODA ZA
VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE
DEDIŠČINE CELJE
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-visoka strokovna izobrazba s področja dejavnosti zavoda
-sposobnost organiziranja in vodenja
-5 let ustreznih delovnih izkušenj
-predložitev koncepta o načinu realizacije razvojnega pro-
grama zavoda ter opredelitev lastne naloge pri realizaciji
Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s krat-
kim življenjepisom sprejema KOMISIJA ZA MAN-DATNA
VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA, PRIZNANJA IN
NAGRADE MESTNE OBČINE CELJE, Trg Celjskih kne-
zov 9, 3000 Celje, in sicer v 10. dneh po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidate obvestili po obravnavi na seji Ob-
činskega sveta Mestne občine Celje.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priz-
nanja in nagrade.
Št. 17. . 25. april 1996
NOVI TEDNIK
GLASBA

Pljuni, splakni, naslednji
Zlati petelin - nagrada za posebne glasbene dosežke
Najbolj odmevna priredi-
tev letošnjega 3. Mednarod-
nega glasbenega sejma v Ce-
lju je bila podelitev nagrad /.a
posebne glasbene dosežke
Zlati petelin.
Dolge priprave, zelo resno
delo, neprimerljiva medijska
pokritost, dobro sodelovanje s
slovensko televizijo - vse to je
bilo porok za odmevno sobot-
no prireditev, ki je za sloven-
ske razmere celo zelo lepo us-
pela. V dveh urah jim je uspe-
lo podeliti kar 30 zlatih peteli-
nov in poslušati prav toliko
zahvalnih govorov po sistemu
zobozdravnika »spljuni, splak-
ni, naslednji« (Miša Molk).
Verjetno ničesar o zlatih pe-
telinih ni več skrivnost. Po tri-
krat so zakikirikali I.etečI po-
tepuhi (še enkrat z Adijem
Smolarjem), Anja Rupel in
Mia Žnidarič ter Ansambel
Lojzeta Slaka. Najboljša pop
skupina so Čuki, ročk skupina
Šank ročk, narodnozabavna
skupina pa Ansambel Lojzeta
Slaka. Najboljši pop pevec je
Oto Pestner, pop pevka Dar-
ja Švajger, ročk pevec pa Zo-
ran Predin. Zlatega petelina za
petje narodno zabavne glasbe
sta odnesla med moškimi Oto
Pestner, med ženskami pa
Stanka Kovačič. Najboljši pop
album je Odpri oči Anje Ru-
pel, v narodnozabavni glasbi je
album Čebelar Ansambla Loj-
zeta Slaka, (naslovna skladba
je tudi naj narodnozabavna pe-
sem), naj ročk album pa jeZgu-
ba časa in denarja Letečih po-
tepuhov.
Leteči potepuhi so tudi naj-
boljši debitanti, ponašajo se z
najboljšo ročk pesmijo (BicikI)
skupaj z Adijem Smolarjem
za najboljši folk&etno album
Bog ne daj, da bi crknu tele-
vizor. Najboljša pop pesem je
Prisluhni mi Darje Svajger,
najboljši folk&etno izvajalec je
Slovenski oktet, najboljši
kompilacijski album je Na vr-
hu nebotičnika in z njim Jure
Robežnik, najboljša priredba
pa je V Ljubljano in z njo An-
ja Rupel ter Aleš Klinar.
Kajergorija jazz je pripadala
Mii Žnidarič. Zlatega petelina
je prejela kot najboljša izvajal-
ka, posnela pa je tudi najboljši
album Hold my hand, ki je tu-
di najboljši album v tujem je-
ziku. Priznanj je bil deležen tu-
di Rok Golob, ki je zmagal v
kategoriji instrumentalne,
scenske in filmske glasbe, dru-
gega petelina pa je prejel sku-
paj z Robijem Bevcem za ton-
sko realizacijo albuma Ro-
kland. Najboljši videospot je
Odšla bom še to noč v režiji
Saša Podgorška in izvedbi An-
je Rupel, oblikovalca najbolj-
šega ovitka (Quatebriga Vol.
I) sta Boštjan Botas Kenda in
Saba Skaberne ter fotograf Bo-
jan Brecelj. Urban Koder je
prejel petelina za najboljši al-
bum instrumentalne,scenske in
filmske glasbe Cvetje v jese-
ni, najboljši izvajalec glasbe za
otroke je Davor Božič, najbolj-
ši album za otroke so njegove
Pravljice pod klobukom (pro-
ducent Tomaž Kozlevčar), naj-
boljša pesem za otroke pa je
Kaličopko Janija Lipičnika.
To so torej nagrajenci letoš-
njega leta, ki so skoraj družno
ugotavljali tisto o petelinu, ki
da nese zlata jajca. Očitno je bi-
lo, da samo na Celjskem še ni-
mamo takšnega petelina (čast-
na izjema v pozitivnem smislu
je seveda Oto Pestner). Nekaj
je bilo tudi kikirikanj, na splo-
šno pa je sobotna prireditev v
hali Golovec minila brez škan-
dala, kar se nekaterim zdi še
najmanj verjetno. Odličen vo-
diteljski par Mojca Mavec in
Ivan Lotrič sta po svoje pope-
strila dogajanje, nominirance
(v vsaki kategoriji po 3) in zma-
govalce pa so po tujih vzorih
bolj ali manj posrečeno razgla-
šali pari Miša Molk-Igor Vid-
mar, Judita Zidar-Jurij Reya,
Tanja Ribič-Janko Ropret,
.Majda in Mojmir Sepe, Vita
Mavrič-Rafko Irgolič ter No-
rina Radovan-Stane Mancini.
Recimo še to, da nihče ne bi
bil nejevoljen, če bi bilo na pri-
reditvi malo manj imen ter ma-
lo več namena, torej glasbe.
Drugače je bilo moč opaziti v
celjskem Golovcu skoraj vse
živo kar leze in gre v slovenski
glasbi ter tudi na različnih te-
levizijskih družbah, hrane in
pijače na banketu je bilo dovolj
za vse, z izjemno strogim van
nostnim sistemom pa so posb
beli, da prireditve ni videl nih-
če brez belega ali modrega va.
bila. Sicer se je mogoče kdo
obregnil ob dejstvo, da so bil
nekateri od nominirancev in tih
di nagrajenih v 111 glavi stroi
kovni žiriji in celo v priprav-
ljalnem odboru prireditve, am-
pak temu je menda kriva sloJ
venska majhnost.
Vzoren organizator sobotn
prireditve je agencija Ovum, t
pa ni mogla preprečiti nekale
rih oblačilnih izpadov in \'m,
kih pet, ki niso bile v prid naj
boljšemu ravnotežju. Ampal
brez tega, brez fovšije in bre
nekaterih prezrtih, pa takšiu
prireditev itak ne more miniji
URŠKA SELIŠNII
Foto: SHERPi
Oto Pestner, najboljši slovenski pevec: »Vesel sem, ker sem
oba petelina prejel v Celju.«
Leteči potepuhi, 3-krat nagrajeni: »Ko smo glih prvi, lahko zakikirikamo.«
Anja Rupel, 3-krat nagrajena: »Pol petelina pripada Alešu Kli-
narju. Se sreča, da stanujeva skupaj.«
Ansambel Lojzeta Slaka, 3-krat nagrajeni: »Kdor se dolgo ukvarja s kakšno pametno stvarjo
ali neumno, kot se mi...«
Šank ročk, najboljša ročk skupina. »Nismo več velenjski, smo internacionalni«
Odsukana zgoščenka
V torek so zaprli vrata 3. Mednarodnega glasbenega sejma
Na sejmišču Celjskega sej-
ma se je od sobote do torka
»odigral« 3. Mednarodni
glasbeni sejem. Edina tovrst-
na slovenska prireditev je v
Celje privabila mnogo emi-
nentnih gostov na področju
glasbenega ustvarjanja, se-
jemski utrip pa je bil letos
precej živahen in pester.
Sicer so nekateri pogrešali
strokovne posvete in razčišče-
vanje dilem, ki jih poraja slo-
vensko glasbeno ustvarjanje,
vendar pa so organizatorji po-
skrbeli za obilo skupin in po-
sameznih nastopajočih, ki so
jih na sejem pripeljali njihove
založbe. Slišali smo ogromno
nastopajočih, nekatere pred-
stavljene skladbe pa si bomo
verjetno požvižgavali tudi v
prihodnje. Tako se je v torek
odvrtel program ročka, pone-
deljek je bil namenjen novo-
stim v pop glasbi, nedelja pa je
minila v znamenju narodno za-
bavne glasbe. Poleg tega so
obiskovalci lahko uživali še v
standardnih in latinskoameriš-
kih plesih ter v reviji DJ-jev z
mednarodno udeležbo.
Sejem je v soboto uradno od-
prl minister za kulturo dr. Ja-
nez Dular, ki je med drugim
poudaril pomen sejma tako za
mesto Celje kot za Slovenijo in
hkrati izrazil upanje, da se bo
sejem v prihodnjih letih še bolj
razrasel. Dular je menil, da je
sejem priložnost za domače
proizvajalce, da se srečajo s
konkurenco in navežejo stike
tudi s tujimi poslovnimi part
nerji. Obenem je izrazil upanje
da Glasbeni sejem ne bo le ka
mercialen dogodek, ampak lx
pripomogel tudi k dvigu glas
bene kulture na Slovenskem.
Obisk na letošnjem glasbenei
sejmu je bil nekoliko manjši
kot so pričakovali. Sejem sif
ogledalo približno 8 tisoč obi
skovalcev, zato organizator]
razmišljajo, da bi bil nasled
nji sejem od četrtka do nedt
Ije. Na splošno so ocene o prt
reditvi precej različne, še naj
več pripomb pa je bilo zarafl
prevelikega hrupa v dvoraj
D, zato naj bi bile prihodnj
leto obvezne zaprte kabin^
Sicer se je na letošnjem sd
mu predstavilo 158 razstavljaj
cev, ki so zastopali 90 podj*
tij. Glasbena prireditev, postaj
Ijena na 5 tisoč kvadratnih n"
trih, je bila namenjena pr^i
vsem predstavitvi slovenske"
svetovne glasbene industrij'
Tako so se predstavile glasW
ne založbe, organizatorji z'
bavnih prireditev doma in v ti
jini, radijske in televizijske W
še, proizvajalci in prodaja'^
studijske opreme, glasbil,
vočenj, svetlobnih efekto"
opreme za diskoteke in ples®
dvorane, posebej pa še pro''
jalci in proizvajalci akustiči
glasbil. Letos je nekaterim raj
stavljavcem uspelo s posebi
mi komorami malce ubla^J:
glasnost in trušč, nekaj tega P
k tovrstni glasbeni zgoščei
itak sodi.
Št. 17. . 25. april 1996

GLASBA
NOVI TEDNIK
Irska zvezdnica DOLORES 0'RI0RDAN ( The Cranberries)
je lani zaslužila kar 3,25 mio angleških funtov in tako rekoč
iez noč postala najbolje plačana Britanka. Omenjena vsota je
že zamikala tudi razne nepridiprave, ki 0'Riordanovi na veliko
pošiljajo grozilna pisma - prejšnji teden so detektivi angleške-
ga Scotland Varda aretirali računalniškega hackerja, ki je po
Internetu z grozilnimi sporočili od Dolores zahteval 24.000 do-
larjev.
Plavolasi najstnici SHA-
POO sta po lanskem naskoku
na vrh angleških lestvic s svo-
jim debitantskim LP »We Are
Shapoo« in singli »Trouble«,
»Viva La Megababes« in »De-
licious«, letos navdušili še Ja-
ponce. Londončanki sta v pr-
Hih treh mesecih prodali več
kot milijon plošč in s prvega
mestajaponske lestvice izrinili
liverpoolske legende The Beat-
les in njihovo ploščo »Anto-
logy 2«.
Robert Pilatus, nekdanji
član z grammvem nagrajenih
pop uspešnežev MILLI VA-
NILLI, seje znašel za zapahi.
Tja gaje za tri mesece spravil
znani hollywoodski sodnik Joe
Beck, ki je Pilatusa zaradi na-
silnega obnašanja že večkrat
obsodil na pogojno kazen, to-
krat pa mu je naložil še dodat-
nih 6 mesecev zdravljenja od-
visnosti od drog. Nič kaj bolj
zanimiva pomlad se ne obeta
niti legendarnemu soul pevcu
VVILSONll PICKETTU. Tu-
di ta je pod vplivom mamil v
zadnjem času redno ustrahoval
svojo bližnjo okolico, newyer-
seyski sodnik pa mu je še po-
sebej zameril rally, ki gaje Pic-
ket s svojo limuzino uprizoril
na županovem travniku.
TOMMV LEE, bobnar
ameriških pop-metalcev Mot-
ley Crue, je na californijsko vr-
hovno sodišče vložil tožbo pro-
ti kralju porno filmov Bobu
Guccioneu. Njegovi pomaga-
či so iz Leejevega šefa ukradli
videokaseto s posnetkom, na
katerem Tommy seksa s svojo
ženo Pamelo Anderson, jo raz-
množili in jo lansirali na izred-
no donosen ameriški porno trg.
Znani britanski heavy-me-
talci ALMIGin Y so se tik
pred začetkom britanske turne-
je iz do sedaj še nepojasnjenih
vzrokov razšli. Vest so člani
benda objavili kar na odru v
Nottinghamu, kjer so nastopi-
li skupaj s skupino Paradise
Lost.
»Sem delirično srečna« je
prejšnji teden i/javila ameriš-
ka superzvezdnica MADO-
NNA, ko je Liz Rosenberg,
njena predstavnica za tisk, ob-
javila vest, da je ta 35-letna
pevka in igralka končno le no-
seča. Oče njenega prvega otro-
ka je Carlos Leon, ki zadnje le-
to in pol skrbi za Madonnino
telesno kondicijo.
Štajerski alter-rockerji
SLEAZ^S' SNAILS so se po
petih letih skupnega dela konč-
no le dokopali do svojega pr-
vega samostojnega nosilca
zvoka. Gre za istoimensko CD
ploščo, na kateri se je znašlo
deset povprečnih alter-rockov-
skih šlagerjev, obelodanila pa
jih je mariborska založba Co-
nan, ki je sicer v lasti l.ačnih
Franzov. Pri taisti založbi naj
bi kmalu izšla tudi prva kom-
paktna plošča celjske skupine
KLADIN O KONJ IN \ODA,
tej pa naj bi sledil še debitant-
ski album mariborske raperske
skupine DANDROIIGII.
Režiser Sašo Podgoršek,
avtor odličnega videospota
»The Model« skupine Demo-
lition Group, je skupaj s firmo
Ancel režiral in produciral spot
za angleško post-Kraftwerkov-
sko skupino KOMPUTER.
Slednja je pred dnevi objavila
svoj prvi EP, na njem paje tu-
di skladba z videospota »Va-
lentina«, posvečena prvi žen-
ski v vesolju, Rusinji Valenti-
ni Tereškovi.
Po prijetni in dobro obiska-
ni januarski klubski zabavi »Iz-
štekani« v ljubljanski Dakoti,
koncertna agencija Dal las in
Radio Študent danes , v četr-
tek 25. aprila, na istem prizo-
rišču spet pripravljata priredi-
tev »Izštekani pred publiko
2«. Na koncertu, ki se bo za-
čel ob 21. uri bodo nastopili
prekmurski hrupneži Psyco
Path, ljubljanski raperji Garba-
ge Enemy, ciganski Kontra-
bant, Jani Kovačič s skupino
Tretje uho in hrvaški rockerji
Let 3.
STANE ŠPEGEL
Dimitrij Rupel - župan za 1. maj
Japonski pregovor pravi, da je dan pred praznikom lepši
od praznika. Torej uživajte predpraznične dni, čeprav tudi
prosti praznični dnevi niso slabi...
V predpraznično oddajo smo povabili bivšega zunanjega ministra
in sedanjega ljubljanskega župana dr. Dimitrija Rupla. Vse, ki
bodo prišli na Rožnik na tradicionalni prvomajski shod, bo nagovo-
ril župan, ki pa pravi, da bodo letošnje budnice mnogo bolj diskret-
ne kot pred dvajsetimi, tridesetimi leti.
Ljubljanskega župana sem vprašala, komu ne bi dovolil prepevati
pred Prešernovim spomenikom. Rupel:
»Če smo prenesli karaoke, potem ni razloga, da ne bi tam igral
kdorkoli hoče, če bo seveda dobil vsa dovoljenja.« Simona HjO
Jubilej Vilfija Ašiča
Harmoniko igra že 45 let, z
uradnimi nastopi na televiziji
in festivalih pa je začel pred
petindvajsetimi leti. To je Vi-
ki Ašič iz Celja, prav gotovo
danes med najbolj poznanimi
in cenjenimi harmonikarji v
Sloveniji, ki svoj instrument ne
samo tehnično obvladajo, am-
pak igranje napolnijo tudi s sr-
cem in dušo. Viki Ašič je za-
čel sam, nadaljeval s prijate-
lji, dolgo žel uspehe s kvinte-
tom, zdaj pa ima trio, ki nasto-
pa samostojno ali spremlja vo-
kalno skupino Studenčeic.
Viki Ašič je prve prave us-
pehe požel na ptujskem festi-
valu, to pa mu je odprlo pot v
Slovenijo in svet. Napisal je
preko 130 skladb. Danes na-
stopa manj, v veliko veselje pa
mu je igranje s sinom Vikijem
ter poučevanje harmonike.
Vikijeva glasbena pot je te-
sno povezana tudi z Novim
tednikom in Radiom Celje, saj
je zraven od vsega začetka pri
akciji izlet 100 kmečkih žensk
na morje in tudi pri novolet-
nem obisku v celjski porodni-
šnici. Bilje pogost gost na raz-
nih naših, predvsem humani-
tarnih prireditvah.
Viki Ašič pripravlja jubilej-
ni koncert v petek, 26. aprila,
ob 20. uri v Narodnem domu,
povabil paje sina Vikija s sku-
pino, s katero nastopa v Švici,
oktet Studenček in člane tria
ter bivšega kvinteta. Viki je ob
koncertu povedal: »Vse življe-
nje sem igral za ljudi, ki so me
povsod radi in lepo sprejeli.
Zato jim moj jubilejni koncert
tudi poklanjam, kar pomeni, da
je vstop prost. Vljudno vablje-
ni, bo lepo in prijetno.«
TONE VRABL
Št. 17. . 25. april 1996
NOVI TEDNIK
ZA AVTOMOBILISTE
2?
Premiere za slovenski prostor
Za nedavni I. sejem gospo-
darskih vozil in spremljajoče
industrije, ki je skupaj s celj-
skim sejmom Avto in vzdrže-
vanje bolj ali manj zaključil
koledar tovrstnih letošnjih
prireditev na Slovenskem, bi
lahko rekli, da je slovenskim
kupcem ponudil nekaj novih
gospodarskih in tudi drugih
vozil.
To paje bila - če zanemari-
mo nekaj posvetov, ki so bili na-
menjeni predvsem strokovni
publiki - tudi najpomembnejša
značilnost sejma, na katerem je
večina razstavljavcev ob raz-
stavljenih vozilih predstavila še
svoje letošnje načrte.
Mercedes Benz je skupaj z
AC Intercarom, ki v Sloveniji
zastopa njegove barve, predsta-
vil vita. To je vozilo, ki bo tudi
pri nas naprodaj vsaj v dveh iz-
vedenkah (kot različica z zapr-
tim tovornim prostorom in z ok-
ni, pri čemer bo to namenjeno
prevozu ljudi). Z vitom, ki spa-
da po klasifikaciji Mercedes
Benza med gospodarska vozi-
la, bo AC Intercar skušal dose-
či letošnji prodajni načrt, saj
upa, da bo letos prodal kakšnih
1200 osebnih in gospodarskih
vozil iz Stuttgarta. Zanimivo pa
je tudi sodelovanje Mercedes
Benza oziroma AC Intercar in
ljubljanske Avtomontaže Bus,
ki sta predstavila tudi skupen iz-
delek, to je primestni avtobus
MB O 405 P. Za to vozilo do-
bavlja Mercedes Benz šasijo s
podvozjem in motorjem, ljub-
ljansko podjetje pa izdeluje
nadgradnje. Letos naj bi izde-
lali kakšnih 30 avtobusov, kar
je v okoliščinah, ki so bolj ali
manj zneuie, lep dosežek.
Slovensko premiero je doži-
vela tudi škoda felicia pick up,
ki jo poganja dolgo časa priča-
kovani in napovedovani Volks-
wagnov dizelski motor z gibno
prostornino 1,9-litra in močjo
64 KM. Serijsko je avtomobil
opremljen tudi z volanskim ser-
voojačevalnikom, nadgradnjo
pa izdeluje velenjski Veplas.
Večinoma se za takšna vozila
navdušujejo tisti, ki državi od-
štejejo zgolj petodstotni pro-
metni davek, zato je cena za av-
to brez nadgradnje in s tem dav-
kom 1.353.000, z nadgradnjo
pa 1.500.000 tolarjev. Pri tem
vozilu pa si je mogoče omisliti
tudi znani 1,3-litrski Škodin
motor z močjo 54 ali 68 KM.
Sicer pa pri Avtoimpexu, ki pri
nas zastopa Škodo računajo, da
bodo letos prodali kakšnih 5000
avtomobilov, od tega 300 feli-
cij pick up, kar med drugim po-
meni, da bo Slovenija znova
eden najpomembnejših kupcev.
Na sejmu so predstavili tudi
en avtomobil v več izvedenkah
in z več različnimi imeni. Kon-
cema PSA (Citroen in Peu-
geot) ter Fiat sodelujeta tudi pri
izdelavi gospodarskih vozil (ta-
ko kot pri limuzinskih kombi-
jih), tako da pod eno streho na-
staja lahko gospodarsko vozilo,
ki se pri Peugeotu imenuje ex-
pert. Ta bo pri nas na voljo sep-
tembra, ko se bodo končali ko-
lektivni dopusti v tovarni, na
voljo bo v štirih izvedenkah, po-
ganjali pa ga bodo trije motorji.
AH Claas, ki pri nas zastopa
Peugeot, se lahko ob tem poh-
vali še z ugodno prodajo kom-
bija boxer (doslej že skoraj
1000 vozil).
Med vozila, kijih nikakor ne
moremo šteti h gospodarskim
so na sejmu vendarle doživela
slovensko promocijo,je bila tu-
di Seatova alhambra. To je v
bistvu španska izvedenka limu-
zinskega kombija, ki ga pri
Volksvvagnu poznajo pod ime-
nom sharan, pri Fordu pa kot ga-
laxy. Seat alhambra bo pri nas
naprodaj v drugi polovici leta,
si pa koncem Volksvvagen, ki
združuje še Audija in Škodo (ob
samem Volksvvagnu in Seatu),
veliko obeta tudi od lahkih gos-
podarskih vozil kot sta seat in-
ca in VW caddy.
BMW Z3 In M3 kabriolet
Na slovenski trg prihajata
ali se vozita dva avtomobila
iz iste avtomobilske hiše, ven-
dar ne bosta zelo pogosta v
slovenskih garažah.
Tako je pri Tehnounionu Av-
to že stekla prodaja Z3, road-
sterja, ki ga nemška avtomobil-
ska tovarna izdeluje v ZDA
(Južna Karolina). Na voljo sta
dve motorni izvedenki in sicer
z 1,8-litrskim in 1,9-litrskim
motorjem. V obeh primerih gre
za štirivaljnika, razlika je le v
moči, kajti prvi ponuja 115, dru-
gi pa 140 KM. Po trditvah ljub-
ljanskega zastopnika je interes
z£L Z3, avto, ki ga je v svojem
zadnjem filmu vozil tudi slovi-
ti agent 007, veliko, zato so se
dobavni roki zavlekli daleč proti
jeseni ali celo tja do zime. Za
prvo izvedenko je treba odšteti
drobnoprodajnili 48.355 DEM
za drugo pa 58.011 DEM. Dru-
ga pomembna, pa še veliko bolj
vroča novost je M3 kabriolet.
Bolj ali manj je znano, da je
BMW lani poleti v dirkaško se-
rijo z oznako M3 vgradil novi
šestvaljnik, sedaj paje ta motor
na voljo tudi v kabrioletu serije
3 oziroma v M3. Kabriolet M3
poganja Šestvaljnik s po štirimi
ventili na valj in močjo 236 kW/
321 KM. To med drugim po-
meni, da zmore avto največ 250
km/h (kar je zakonsko omejena
najvišja hitrost), do 100 km/h
pa pospeši v 5,6 sekunde, kaf
je komaj kaj slabše od kupejev-
ske izvedenke, kije sicer za 120
kilogramov lažja, vendar pospe-
ši do 100 km/h v 5,5 sekunde.
M3 kabriolet ima seveda po-
vsem drugačno ceno kot Z3,
kajti pri Tehnounionu Avto ho-
čejo zanj 116 tisoč mark. Am-
pak treba je dodati: tudi vožnja
z M3 kabriolet je občutno dru-
gačna kot z Z3. Na sliki: BMW
Z3.
Češka škoda tudi v Rusiji
češka Škoda, sicer v večinski lasti nemškega Volksvvagna,
se pripravlja na začetek izdelave avtomobilov v Rusiji. To je
zanimiva novost, kajti v zadnjih letih seje češka avtomobilska
hiša ukvarjala predvsem z domačim in zahodnoevropskimi trgi,
sedaj paje očitno, da se znova (kot nekoč) ozira na vzhod. Tako
naj bi v drugi polovici tega leta začeli v Rusiji sestavljati felicie,
avtomobil, ki se dobro prodaja tako doma kot tudi v Evropi.
Ruski partner bo Smolensk Auto Russia, pri čemer Čehi računa-
jo, da naj bi v Rusiji že letos naredili kar 200 tisoč avtomobilov,
kar se zdi izjemno ambiciozna številka. Hkrati namerava Ško-
da letos na Poljskem izdelati nekako 7000 avtomobilov.
Na sejennu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bi
na prodaj 790 avtomobilov. Prodanih je bilo 19 vo^ji
organizatorji pa so izdali tudi 80 kompletov kupoprodajni^
pogodb. Obiskovalcev na sejmu je bilo 1800.
Št. 17. . 25. april 1996
99
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Renault obnovil clia
genault clio je eden dveh re-
^aultov, ki nastajala v novomeš-
Revozu. Tako lahko to vo-
dilo nižjega srednjega razreda
štejemo za slovensko, čeprav je
^s. da bodo konec leta v No-
^.fiTi mestu nastajal zgolj le še
j,|jo, medtem, ko se bo R5 do-
l-ončno odpeljal v pokoj. Clia
5q prvič postavili na cesto leta
1990 in sedaj je jasno, da bo to
j£jen najuspešnejših avtomobi-
lov francoske avtomobilske hi-
jf. Toda čas je neusmiljen tudi
2 avtomobili in zato je Renault
malenkostno obnovil ter spre-
i^enil dosedanji clio. Ta je že
pa voljo slovenskim kupcem, ki
morda vseh sprememb na prvi
pogled niti ne bodo opazili, a
drži, daje avtomobil sodobnej-
ši in bolj prilagojen sedanjim
okoliščinam. Clio je dobil no-
ve odbijače, drugačen je pokrov
motorja, spremenjeni so pred-
nji ž^ometi, nekoliko drugač-
ni so tudi kolesni pokrovi, lotili
pa so se še notranjosti. Tako je
oblazinjenje sedežev spreme-
njeno, drugačen je tudi volan,
ki so ga enkrat prevzeli iz lagu-
ne šport, drugič pa iz lagune
RN. Po novem je karoserija trd-
nejša, kar pripomore k večj i var-
nosti, volan pa je izdelan iz ma-
terialov, ki ob morebitnem tr-
čenju absorbirajo večjo količi-
no uničevalne in s tem nevarne
energije. Za doplačilo si je mo-
goče pri cliu tretje faze (kar je
tovarniška oznaka) omisliti še
vzglavnike na zadnji sedežni
klopi, drugačen oziroma nov pa
je tudi zavorni sistem. Zaradi
vseh teh sprememb je avtomo-
bil tišji, po novem pa so servi-
sni pregledi redkejši oziroma na
v.sakih 15 tisoč prevoženih ki-
lometrov. Bistveno drugačen od
prejšnjega in sedaj znanega pa
je 1,2-litrski bencinski motor.
Ta ima enako gibno prostorni-
no, pa spremenjeno kompresij-
sko razmerje (9,25:1), doseže
enako moč kot prej (60 KM),
vendar pri nižjih vrtljajih, po-
leg tega pa je ugodnej^ tudi kri-
vulja navora (sicer 93 Nm), saj
je 90 odstotkov navora na vo-
ljo v širokem območju od 1500
do 4750 vrtljajev v minuti. Tu-
di sedanji clio je naprodaj v
dveh karoserijskih variantali (tri
in petvratna kombilimuzina), z
dvema motorjema (1,2 in 1,4-
litrskim) in tremi vrstami opre-
me (be pop, RN in RT). Clio
ima po novem na zadku tudi
tretjo zavomo luč, konec leta pa
bodo ponudili še izvedenko s
samodejno sklopko. Na sliki:
obnovljeni renault clio.
Mercedes benz E razreda tudi kot karavan
Leta 1977 je stuttgartski Mercedes Benz
predstavil prvo karavansko izvedenko teda-
njega E razreda z oznako T, ki je na trgu do-
živela ustrezen odziv. Sedaj je na voljo povsem
nova karoserijska različica lani obnovljene-
ga avtomobila razreda E.
To med drugim pomeni, da je avtomobila v
^fclžino za 4816 milimetrov, kar je za 21 mili-
metrov več kot meri limuzinska različica, med-
tem. ko so druge dimenzije (tudi medosna raz-
dalja) ostale bolj ali manj enake. Navzven je no-
va karoserijska različica E razreda dovolj elegant-
na in toliko prepoznavna, da ne bo dvoma o av-
tomobilu s trikrako zvezdo na nosu. Bistven je
seveda zadek oziroma njegova prtljažniška raz-
sežnost. Oblikovno je zadeva uspela, kajti ni ka-
roserijske nasilnosti, hkrati pa je novi karavan v
primerjavi s starim tudi prtljažniško razsežnejši.
V osnovni izvedenki je v zadku prostora za kar
dovolj orjaških 600 litrov, v najboljšem prime-
ko je zadnja sedežna klop podrta, pa uporab-
nih 1825 litrov. Motorji so štirje, skoraj vsi zna-
ni iz limuzinske izvedenke. Najšibkejši je ben-
cinski štirivaljnik z oznako 200, pa z 2,0-litrskim
motorjem, ki zmore največ 136 KM. Drugi v tej
vrsti je E 230. Znova je v nosu in s prenosom na
zadnji kolesni par bencinski štirivaljnik, ki pa po-
nuja ob gibni prostornini 2,3-litrabolj prepričlji-
vih 150 KM. Za sedaj je najmočnejši E 420, kar
pomeni, da gre za V8 motor s po štirimi ventili
na valj in zelo prepričljivimi 279 KM pri 5700
vrtljajih v minuti. Dizelski agregat je ta hip sa-
mo eden in sicer 2,9-litrski petvaljnik z močjo
129 KM pri 4000 vrtljajih v minuti. Prihodnje
leto naj bi ponudili še izvedenko s šestvaljnikom,
pa tudi štirikolesni pogon, ki ga bo za nemško
avtomobilsko hišo i^elal avstrijski Steyer Daim-
ler Pauch. Karavanska izvedenka mercedes ben-
za E razreda se tako pridružuje letos predstav-
ljeni karavanski različici C razreda. T^o z eno
kot drugo imajo pri Mercedes Benzu kar ambi-
ciozne načrte, saj upajo, da se jim bo v letu dni
posrečilo prodati kakšnih 70 tisoč avtomobilov.
Pri IjubljanskemAC Intercar, uradnem predstav-
niku Mercedes Benza pri nas, bodo prvi avto-
mobili karavanskega E razreda na voljo avgusta
ali septembra. Na sliki: nova karavanska različi-
ca E razreda.
Vamahln
moto sejem
Do 1. maja je Delta
Team iz Krškega v svo-
jem 300 m^ velikem raz-
stavno prodajnem salonu
organiziral teden odprtih
vrat za vse ljubitelje dvo-
kolesnikov.
Predstavljeni bodo vsi
premierni modeli motoci-
klov za leto '96 od YZF
1000 Thunder Ace, 600
Thunder Cat, SZR 660, TRX
in TDM 850, max\ skuter YP
250 Majesy, skuterja SPY in
BW 50 Next Generation,
hard endura TT 600, do su-
per chopperja XVZ 1300
Royal Star. Skupaj bo raz-
stavljenih preko 40 Vamahi-
nih motociklov, kompleten
motoristični zaščitni pro-
gram Dainese, ostala dodat-
na oprema in tudi vodni Ya-
mahin program izvenkrmnih
motorjev in Ski Jetov. Za
vstopnino ne bo poskrblje-
no, ker je ne bo!
Odslej tudi opel astra eco
Opel je tudi za slovenski trg pripravil posebno izvedenko
astre z oznako eco (na sliki).
To je petvratna kombilimuzina z 1,4-lilrskim bencinskim mo-
torjem, po tretjini deljivo ali v celoti prevračljivo zadnjo sedežno
klopjo, z zračno blazino za voznika, blokado motorja oziroma
vžiga, kar onemogoča ali vsaj bistveno otežkoča krajo avtomobi-
la, termometrom zunanje temperature ipd.
Prve astre v izvedenki eco so že naprodaj ali pa bodo te dni, v
drobnoprodaji pa bodo zanjo zahtevali 22.950 mark.
Št. 17. . 25. april 1996
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
30
il. 17. . as. april IM«
31
NASVETI
NOVI TEDNIK
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
To soboto, na praznični
piin upora, bomo na modnih
,jlovih Radia Celje znova go-
jorili o tistem uporniškem ča-
ju, ki je z glasbo Beatlov in
^vljenjsko filozofijo hipijev v
^0. in 70. letih "potegnil" za
jjbo tudi modo.
Unisei^s, floNver-povver, the
3eatles looi<.... so pojmi, ki so
obeležili takratno modo obeh
spolov. Letos se modni trendi z
nostalgijo vračajo trideset in več
let nazaj in tudi modno osveš-
čeni moški si je nadel podobo,
lii vizuelno spominja na to ob-
dobje. V našem sobotnem mod-
nem dmženju bomo zalo doma-
io in tujo modno sceno osvetli-
li še z moške strani.
V skladu z izbrano vsebino
je izbran tudi gost pred radij-
skim mikrofonom. Vsi, ki vsaj
od daleč spremljate domače
modno dogajanje, gotovo poz-
nate ime Milan Cačanovič.
Priznan modni strt)kovnjak - vi-
zažist, ki daje marsikateri dobri
modni prireditvi ali estetski po-
dobi modnega časopisa tisto,
včasih usodno piko na i. Le kak-
šne bi bile manekenke in foto-
modeli brez ustrezjiega makeu-
pa? "Kot neposlikaiio platno, ki
ne izžareva ničesar," pravi Mi-
lan GaČanoviČ, ki ga boste kfjub
osrednji moški modni temi ven-
darle lahko poklicale tudi pred-
stavnice nežnega spola in pov-
prašale kaj v vezi z oblačenjem
oziroma Učenjem.
Ali vas zanima, zakaj se moš-
ki nočejo ličiti? Ce hočete torej
izvedeti kakšno zanimivost, re-
snico in polresnico o fenome-
nu moškega modnega oblačenja
in vsega, kar spada zraven, ne
zamudite naše oddaje V mod-
nem vrtincu, to soboto ob 10.30.
/'oslovna eleganca po moško
o novodobnih Beatlih in hi-
pijih oziroma njihovem razigra-
aem stilu oblačenja smo v zad-
njih "vrtincih" natrosili nekaj
misli, danes pa bodimo malce
bij "poslovni" in slovesno za-
držani.
Letošnji modno oblečeni po-
slovnež seveda še zxialeč ni kon-
zervativen dolgočasnež s sivo
obleko in demodirano kravato.
To je uglajen gospod v po meri
ukrojeni obleki s poudarkom na
krojaški perfekciji in izbranem
materialu. V službo se odpelje
s tvidastim suknjičem, visoko
zapetim telovnikom z žepki,
Mačah z eno gubico na vsaki
strani, ki se znova zapenjajo z
gumbi in vozličasto tkano kra-
vato.
Poleg fine česane volne v mi-
niaturnem vzorcu principe-de-
gaules, je moden še diskretno
črtast popelin, vodilne barve za
dnevne priložnosti pa so: tem-
no modra, temno zelena, bež in
bordo rdeča.
Nekaj narcisoidnih detajlov,
ki izvirajo iz ženskega modne-
ga sveta (čipka, cvetje) si bo naš
poslovnež privoščil le za večer-
ni sprejem, ogled opere ali last-
no poroko.
Letošnja slavnostna moška
moda je namreč prijazen izlet v
zgodovino oblačenja, včasih ce-
lo tja do 1 S.stoletja. Svileni ža-
kardni sateni za obleke, dopol-
njene s satenastimi ruticami in
čipkastimi ovratniki, cvet v
gumbnici po vzoru Jamesa Bon-
da... to so osnovne značilnosti
modne pomladi 96,
Pa še na klobuk - borsalino
ne smemo pozabiti! Po dolgih
letih odrinjenosti si ga modni
oblikovalci letos želijo videti na
moških glavah od jutra do no-
či!
Aprilsko anketno nagradno vprašanje:
Kateri zjutraj doma pozabljeni modni
Dodatek vam lahko najbolj zagreni dan?
5) nakit, ura ali ličila,
''j ročna torbica,
klobuk oziroma pokrivalo,
d) dežnik.
Klninovec
Kininovec (Chinchona pu-
bescens VahI) spada v druži-
no brošnic. Ta družina obse-
ga približno 400 rodov s ka-
kimi 5000 vrstami predvsem
tropskih rastlin. Pri nas v
hladnejših krajih so njeni
predstavniki večinoma zeliš-
ča, v tropskih krajih pa so
predvsem lesne rastline - več-
ji ali manjši grmi in redko tu-
di orjaška drevesa.
Tudi rod kininovcev zajema
pet vrst, iz katerih so s križa-
njem vzgojili drevesa, ki daje-
jo veliko več kinina.
Kininovec je do 30 metrov
visoko drevo s tankim deblom
in košato, okroglo krošnjo.
Pecljati listi so veliki in jajča-
sti, celorobi in nasprotno sto-
ječi. Na koncu vej se.stavljajo
drobni rožnati ali rumenkasti
cvetovi latasta socvetja. Iz njih
se razvijejo številna"krilata se-
mena.
Domovina kininovca so An-
di, ker raste na višini od 1500
do 2500 metrov od Venezuele
do Peruja. Zaradi velikih kori-
sti pa so drevo nasadili tudi na
Javi, v Indiji in v tropski Afri-
ki. Je zdravilna rastlina južnoa-
meriških Indijancev in zgodo-
vina pravi, da je nek indijski
vrač s klininovčevo skorjo poz-
dravil ženo španskega podkra-
lja de Chinchon, ki je zbolela
za malarijo. Kontesa je spra-
vila v Evropo ogromno količi-
no kininovčeve skorje in iz nje
so napravili praške, s katerimi
so v Rimu uspešno zdravili
osebe, ki so zbolele za malari-
jo. Prav jezuiti so tedaj močno
razširili to zdravilo in seje te-
daj imenovalo kar "jezuitski
prašek".
Danes pridobivajo lubje go-
jenih dreves tako, da napravi-
jo v deblo obročaste zareze, ki
jih povežejo z navpičnimi re-
zi. Nato lubje ločijo od debla
in ga najprej sušijo na soncu,
polem pa pri 80 stopinjah Cel-
zija v posebnih sušilnikih.
Kininovčeva skorja vsebuje
alkaloide kinolinske skupine
kot soli kina kisline, kina čre-
slove kisline in najpomem-
bnejši med njimi so kinin, ki-
nidin, kinhonin in kinhonidin.
Poleg teh vsebuje skorja še raz-
na barvila, čreslovine, smole in
eterično olje v sledovih.
Čisti kinin je bel prašek in
je zelo grenkega okusa. Z nje-
govo uporabo seje omejila in
zavrla strahotna bolezen trop-
skih in močvirnih krajev - ma-
larija, ki jo z vbodom prenaša
komar anofeles. Malarija je hu-
da bolezen z značilnimi ponav-
ljajočimi napadi zvišane tem-
perature, z Otekanjem vranice
ter hude krvne šisonte v rdečih
krvničkah in tudi preprečuje
napade vročine in mrzlice.
Vendar ima kinin tudi strupe-
ne stranske učinke, ki se jav-
ljajo kot hud glavobol, omoti-
ca, šumenje v ušesih, bolniki
pa so lahko tudi oglušeli in os-
lepeli. Poleg tega povzroča ki-
nin alergične spremembe na
koži, slabost, bruhanje, padec
krvnega tlaka, krče in blokado
dihalnega centra. V malih ko-
ličinah pa kinin spodbuja za-
radi svojega grenkega okusa
apetit in pomaga bolnikom, ki
so preboleli pljučnico, hud
bronhitis ali kakšno drugo hu-
do bolezen.
Kinin pa deluje na srce in
preprečuje srčno aritimijo.
Piše: Boris Jagodič
Šifra: Victoria
Holt
Spet vam pišem in upam, da
ne boste mislili, da sem še ena
najstnica, ki teatralično opisu-
je svoje težave. Zanima me,
kako se bodo obrnile stvari na
področju čustev in šole, ter ka-
ko bo v mojih odnosih s starši.
Kako naj se izkopljem iz sla-
bega počutja in težav?
Astrologinja: Ker sem tvoj
horoskop nekoč že pogledala,
je sedaj prišel čas za tarot ana-
lizo tvoje situacije. Vidi se, da
se trenutno miselno preveč
obremenjuješ z raznimi ite bi,
in kako bi bilo, če... Ne delaj
tega, to je izguba energije. Ra-
je se skoncentriraj na prija-
teljstva, na komuniciranje z
osebami, ki so ti všeč. Tako
boš premagala neugodno ob-
dobje. Kajti stara modrost
pravi, da je vsaka slaba stvar
tudi za nekaj dobra. In to je
glavno vedeti v življenju. Mal-
ce kritičen je tvoj odnos s star-
ši, vendar pa poišči vir energi-
je pri drugih ljudeh. Uspešna
boš, nikar se ne boj! Vse kar si
želiš glede čustev, se ti bo v
kratkem tudi uresničilo, pa če-
prav se ti zdi še tako sanjsko!
Na bolje se bo premaknilo tudi
v šoli, vendar se ne uči v zad-
njem trenutku, previdna bodi
ob koncu šole, da ti ne bo osta-
lo preveč snovi v maju in juni-
ju. Mislim, da se ti bo s prvimi
pomladnimi sončnimi žarki
počutje premaknilo na bolje.
In zapomni si, kadar na nekem
področju ne gre, se vrzi na delo
ali v kakšno drugo aktivnost,
pri čemer prisluhni svojim
globljim željam. Najslabše je
obmirovati v apatiji, zato bodi
aktivna! In vedi, da nihče na
tej zemlji nima idealnega živ-
ljenja, vsak pa si ga lahko iz-
boljša. In to naj bo tvoja glav-
na domača naloga. Pozdrav-
ljam te v prepričanju, da jo boš
odlično opravila.
Grafično, fotografsko in trgovsko podjetje
FOTOLIK CELJE
Teharska cesta 4, 3000 Celje
objavlja prosto delovno mesto
komercialnega predstavnika
na terenu
Pogpji:
-srednja izobrazba ekonomsko-komercialne ali grafič-
ne smeri
-tri leta delovnih izkušenj
-vozniški izpit B kategorije in osebni avto
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s tri-
mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev in kratkim življenjepisom pošljejo v 8. dneh na
naslov: Fotolik Celje, Teharska cesta 4.
Št. 17. . 25. april 1996
NOVI TEDNIK
FELJTON - ROMAN
32
Trdnjava je kljub temu, da
niso delovali vsi vodometi, da
dvorane niso nosile vse opre-
me in okrasja nekdanjih dni,
pričarala razkošje tistih časov.
Sprehod skozi parke; ogled bi-
serne mošeje, številnih palač,
srkanje vonjav s cvetličnih po-
ljan je bil balzam za mojo du-
šo. V določenem trenutku sem
se zavedel miru in tišine. Hrup
mestnih ulic je bil kljub števil-
nim obiskovalcem le še odda-
ljen šelest. Za trenutek sem po-
mislil, daje bila težka gmota
ljudi v mestu le neprijeten pri-
vid.
Pomota. Pogled z roba ob-
zidja je razkrival vročično de-
javnost človeškega mravljišča.
Na peščenih suhih tleh, med
trdnjavskim zidom in cesto se
je odvijala trgovina. Vozovi,
cize, rikše, so postali prilož-
nostne stojnice. Raznobarvne
rute, kosi svile, bombaža in
najlona so se ponujali z vrvi,
ki so bile napete med redkimi
drevesi. Pod njimi so na tleh
ugledni kovčki samsonite de-
lali družbo številnim čevljem,
sandalom, natikačem... Cenen
nakit seje šopiril na deski, ki
seje mimogrede spremenila v
lično polico. Med vso to kra-
mo so gomazeli ljudje. V pi-
sanem neredu se z višine zidu
ni dalo ugotoviti, kdo pravza-
prav kupuje in kdo prodaja. Po-
samezni stebrički dima so ne-
mo pričali, da je za lačne po-
skrbljeno. Prav pod menoj se
je šopirila javna latrina sestav-
ljena iz številnih rovov, skopa-
nih v zemljo. Nadnje so brez
sramu počepali ljudje in se
praznili. Na desetine stranišč
je pomanjkljivo pregrajevala
ograja iz vrečevine. Vse bolj
sem razumel mogulske vladar-
je, ki so se držali svojih rajskih
vrtov in palač. Te so bile gra-
jene na nasprotjih. Na tej stra-
ni rajski vrt, spodaj pusta iz-
sušena zemlja. Zgoraj mir in
blagostanje, spodaj nepopisna
množica in revščina. Zgoraj...
Prav ta črnobela slika je dela-
la črno še bolj Črno in belo še
bolj belo.
Mošeja Jami ima tri velike
vhode, štiri oglate stebre na vo-
galih obzidja in dva vitka 40
metrov visoka minareta. ki ju
od vrha do tal krasijo menjajo-
če proge rdečega kamna in be-
lega marmorja. Na eni strani
je prostrana zračna molilnica,
prekrita s tremi kupolami iz si-
vobelega marmorja, vse osta-
lo pa je ogromno dvorišče, ki
lahko sprejme 25.000 ljudi.
Prevladujoča barva stavbe je
rdeča barva peščenca. S son-
cem v obraz sem jo zaznal kot
veliko razgibano sivo senco na
platnu trepetajočega, razbelje-
nega zraka že z obzidja trdnja-
ve. Najbolj pa se mi je vtisnila
v spomin sama pot do nje.
Vse ulice okrog mošeje so
ena sama velika tržnica, ki po-
nuja vse od tehničnih izdelkov,
izdelkov vrhunske indijske
obrti, nakita, pa do tistih naj-
manjših drobnarij, kijih potre-
buje gospodinja v hiši. To je
pripoved o iznajdljivosti indij-
skega človeka in njegovem bo-
ju za obstanek. Opazen je nje-
gov vzpon od začetne prodaje
s tal, pokritih s kosom tkanine
ali plastike, preko preproste
police, mize, do ograjenega
prodajnega prostora. Komolč-
kanje za prostor pod soncem,
ki skoraj neopazno traja leta in
leta. Ponudba blaga in slika ba-
zarja se je z bližino mošeje
spreminjala. Vse več je bilo
ljudskih zdravnikov, ki so če-
pe na bencinskih kuhalnikih
pripravljali vsemogočne zvar-
ke iz posušenih kuščarjev, kač
in zeli. Bili so deležni nemega
občudovanja kupcev, ki so jih
pestile različne težave, od na-
vadnih telesnih pa vse do lju-
bezenskih. Korak naprej je se-
del starec, ogrnjen z oranžnim
ogrinjalom zamaknjen nad sli-
kami hindujskih bogov polože-
nih na tla in okrašenih s kita-
mi cvetja. Njegova kositrna po-
sodica za podarjeno hrano in
temna čokoladna polt sta go-
vorili, da je sveti mož popot-
nik nekje z juga države. Nekaj
korakov naprej je skupina go-
lih, pohabljenih jogijev nepre-
mično vztrajala stoje na glavi
in rokah. V senci drevesa si je
fakir z dolgimi iglami preba-
dal jezik in lica. Med glasove
množice, ki je drla proti mo-
šeji, seje priplazil zvok pišča-
li krotilca kač. Med vso to zbir-
ko mazačev in mistikov pa je
hodila beda v osebah gobavcev
in vsakovrstnih pohabljencev.
Prišli so, da bi sprejeli od Ala-
ha zapovedano miloščino.
Del lepote Delhija je za ved-
no ujet v nagrobnih spomeni-
kih muslimanskih vladarjev.
Grobnice so pravzaprav
ogromne zračne palače, naj-
večkrat postavljene na prostra-
nih terasah. Visoke stavbe, ki
v notranjosti skrivajo sarkofa-
ge, krasijo številni oboki, ni-
še, kupole in stolpiči. Ker so
praviloma obdane s prostrani-
mi vrtovi, z bazeni in vodometi
in niso omejene z obzidjem,
delujejo pogosto lepše, bolj
zračno kot bivališča za časa
življenja vladarjev. Iz njih še
danes veje tista obupna želja
smrtnika po nesmrtnosti. Po-
sebno zanimivi sta dve grob-
nici. Grobnica šaha Mohame-
da iz dinastije Lodijev, kije bi-
la vzornica za kasnejšo grob-
nico Humajuna, vladarja iz
dinastije Velikih Mogulov.
Humajun je bil sin Baburja,
vendar ni bil eden uspešnejših
vladarjev. Po prvih uspehih ga
je s prestola pregnal afgani-
stanski vladar Ser šah. Nanj se
je lahko Humajun iz perzijske-
ga pregnanstva vrnil šele po ša-
hovi smrti. Prav tako kot je ne-
srečno živel, je tudi nesrečno
umrl. Padel je v svoji knjižni-
ci in si zlomil vrat. Njegova že-
na mu je postavila čudovito
grobnico v rdeče beli kombi-
naciji. Tudi samapočiva v njej.
Arhitekti grobnice so pokopa-
ni v petih sarkofagih na levi
strani glavnega stopnišča. Sta-
ra gospa je hvaležnost gradi-
teljem pokazala na čudaški, re-
dek in neprijeten način. Huma-
junova grobnica je pomembna
postaja na poti mogulskega
gradbeništva proti svojemu vr-
huncu. Vrh doseže s čudovi-
tim indijskim draguljem v
Agri. Danes ga uvrščamo med
čudesa sveta.
Eden najlepših delhijevskih biserov - Rdeča trdnjava.
Pripovedoval ji Je o pismu, ki Je bilo naslovljeno na sina, pa
ga Je pomotoma odprl on sam. Gospa Rakova ga Je poslušala^
napeto in z največjim zanimanjem. Njena prva skrb Je bila: "Ali
Je Emanuel o tem kaj izvedel? "
"Ne, on ne ve ničesar o tem pismu. "
"Hvala Bogu. " Čez nekaj časa pa se Je mati prisrčno zasme-
Jala in rekla:
"Ubogi revež misli, da Je Ita tu najbolj varno spravljena. Pač
pa se, sodeč po vsebini pisma, ki ga Je mladi mož pisal Francu,
tudi Ita do nJega ne obnaša drugače; ta pride prav tako malo
naprej kot Emanuel. Potemtakem tu ni nevarnosti. Pred mano
se vedeta oba zelo zadržano. Bala pa sem se, če Je to drugače,
kadar sta sama. Sicer pazim, kolikor morem, da ne prideta sa-
ma skupaj. Če Jo povabi na sprehod, grem navadno zraven ali
pa pošljem Anči. Včasih se pa le zgodi, da sta sama, in to na
pošti ali pa se sprehajata tu pred hišo. Zdaj pa ne gledam stvari
več tako črno, sicer ne bi bil pisal sinu. "
"Pusti to, Ana! To so otročarije. Malo Jlirta mora imeti mla-
dost, in če gospa Schwarzer ve, da Je deklica oddana, potem Je
to povedala tudi svojemu sinu. Seveda Je čudno, da se Je s svo-
jim priznanjem obrnil na Franca. Naj bo že kakorkoli, zadeva
je v mojih očeh povsem nedolžna. "
"In kaj mu Je sin odpisal? "
"Ta se Je iz nJega norčeval, če mu Je sploh odgovoril. "
Ernest Je štel dneve do svojega dopusta. Še petnajst dni! Mi-
slil Je na dom in lepoto pomladanske narave. Mama mu Je rav-
no danes pisala, da že vse pričenja cveteti. Omenila Je tudi da Je
gospod Rak na dopustu in ostane preko velike noči v Koprivni-
ci.
"Škoda, spet se bova zgrešila, "Je mislil. "Da se res nikoli ne
moreva srečati, ne z nJim ne s Francem. Zelo rad bi spoznal
Itinega očeta. " Kar mu Je prišlo na misel, da gre praporščak
Riedl na dopust, medtem pa ga on nadomešča.
"Kako bi bilo, če bi zamenjala dopust? "
Medtem Je postal Ernest poročnik in poveljnik stotnije. Riedl
Je spadal v njegovo stotnijo in Je pravkar stopil v zaklonišče.
Ernest Je še držal pismo svoje matere v rokah in premišljeval,
kaj naj stori. Kar Je odločno vstal in vprašal:
"Riedl, ali želite brezpogojno Jutri na dopust? "
"Zakaj pa? " ga Je ta vprašal zelo začuden. "Ali se mi bo črtal
dopust? "
"Ne, hotel sem vas samo vprašati, če bi hoteli zamenjati svoj
dopust z mojim, seveda, če bi vam ta zamenjava datuma ne de-
lala nobenih težav. V nasprotnem primeru ostane seveda vse
tako, kot Je bilo določeno. Zelo ljubo bi mi bilo, če bi bil sedaj
doma, in čeprav samo za tri dni. "
Riedl Je malo pomislil, nato pa ves vesel dejal: "Nasprotno,
tudi meni bi bilo ljubše, da bi bil šele po veliki noči doma, ker
pride tah'at tudi moj brat. Na sodniji imamo določen dan zara-
di zapuščine. Zelo bi mi bilo všeč, če bi se Je mogel udeležiti. Če
se zamenjava da napraviti, Jo prav rad sprejmem. "
"Mislim, da bo šlo. Tu vlada trenutno mir Z naslednjimi na-
padi lahko računamo šele julija. Če vam Je prav, greva k stotni-
ku in se pogovorimo o tej stvari. "
Stotnik Je takoj soglašal. Raztrgal Je dovolilnico za dopust, ki
Je bila že napisana za Riedla, in napisal drugo za poročnika
Schwarzerja. Ta Je v stotnikovi navzočnosti prijel tovariša za
roke in Jih krepko stisnil:
"Riedl, niti ne slutite, kako sem vam hvaležen, "Je rekel, pre-
den Je zapustil prostor. "Daj Bog, da bi šlo tudi doma vse tako
po želji kot pravkar tu. "
"Imate doma kaj prav posebnega, da vam Je toliko do te za-
menjave?" Je vprašal tovariš.
S tem mi Je omogočeno, da spoznam očeta svoje deklice,
kateremu se hočem predstaviti. "
"Potem sem pa še posebno vesel, da sem vam mogel poma-
gati. Želim vam prav lep dopust ter mnogo sreče in uspeha. "
To leto Je bila pomlad zelo zgodnja. Ze aprila so bili prav
topli sončni dnevi. Na vrtovih so se pokazali že prvi cvetovi,
drevje pa Je začelo brsteti. Travniki in gozdovi so ozeleneli, sa-
mo vrhovi višjih gora so bili še pokriti s snegom. Kar čez noč se
je narava odela v prekrasno obleko.
Gospod Rak in Ita sta slonela na oknu ter opazovala prelepo
naravo. Nedaleč od tod Je žuborel potok in drevje, rastoče na
obrežju, Je tiho šumelo v pomladanskem vetru.
"Pogled v naravo Je prekrasen, "Je prekinil oče molčanje.
"Prekrasno! V naravi se pač ne bi mogla nikoli dolgočasiti.
Kako nedoumljivo Je stvarstvo. Kamor prideš, kamor pogledaš,
povsod ti nudi drugo sliko. Na vsem velikem svetu si nista dva
kosa narave enaka. Lahko sta si podobna, toda enaka nikdar.
Potem ta velikanska nasprotja. Morja s svojimi globinami, s
svojimi čudovitimi živimi bitji, kakšno nasprotje z gorami, z nji-
hovo višino in..."
...hitri, žvenketajoči koraki, ki so se zaslišali iz veže, so pretr-
gali razgovor. Ita Je prebledela. Ali ne zveni to kot ostroge?
Predobro Je poznala ta korak, toda saj vendar ni mogoče. V
včerajšnji kartici Ji Je pisal, da pride šele čez dva tedna. Ni več
imela časa za premišljevanje, kajti že Je potrkalo na vrata. Z
enim samim slakom Je bila tam ter Jih na stežaj odprla.
Oče Jo Je začudeno gledal. "Kaj jo Je pičilo, da Je s tako vihro
skočila k vratom?"
"MoJ Bog, gospod Ernest, vi?!" Vsa prebledela Je segla z
roko na utripajoče srce in že v naslednjem trenutku so Ji lica
zažarela.
"Ita, ali sem vas zelo prestrašil? " Je vprašal ves v skrbeh
mladi mož, ki Je stal med vrati in držal v rokah krasen šopek
španskega bezga.
"Mislila sem... " Besede so Ji zamrle, ko Je zagledala prekra-
sno cvetje. To so bili izredni lepi cvetovi dvojnega španskega
bezga, ki ga Ita še nikdar ni videla.
"Prvi pomladanski pozdrav za vas, ljuba Ita. Drevo sem pred
leti sam zasadil, "Je rekel, ko Ji Je izročil cvetje ter Ji spoštljivo
poljubil roko.
"Oh, čudovito lep Je, hvala lepa, "Je rekla boječe. Tudi gos-
pod Rak Je bil nemalo začuden ob nenadnem obisku mladega
moža. Stoječ pri oknu. Je bil priča prisrčnemu pozdravu.
Smehljaje Je stopil nekaj korakov bliže in od nog do glave
premo trii mladega moža. "To Je torej mladi vitez, o katerem se
Je toliko govorilo. Zares lep moški. " Videl ga Je sicer že na sliki,
toda v resnici se mu Je zdel še mnogo lepši. Njegov nastop, nje-
govo vedenje in predvsem njegov prijetni glas so ga ugodno
iznenadili.
Vojaško, vendar povsem neprisiljeno se Je Ernest predstavil
gospodu Raku. Tudi nanj Je stasita pojava gospoda Raka na-
pravila ugoden vtis.
"Prav vesel sem, gospod Schwarzer! Veliko sem že slišal o
vas in veseli me, da vas lahko osebno pozdravim. Sedite, pro-
sim!"
"Hvala! Zadovoljstvo Je predvsem na moji strani, gospod Rak!
Veseli me, da vam nisem popolnoma neznan. Gotovo vam Je Ita
pra\'ila o meni."
"Ita pravzaprav ne. " Pri tem sta oba pogledala Ito, kije de-
vala cvetje v vazo. Ni Jima ušlo, da Je do las zardela.
"Slišal sem o vas od vaše matere, moje žene in Francita. "
"A tako. Kako gre Francitu? Škoda, da ne moreva vsaj enega
dopusta preživeti skupaj. Zelo rad bi se sestal z nJim. Ko smo
bili zadnjikrat skupaj, smo bili še otroci. "
Gospod Rak Je vzel iz svoje listnice nekaj slik. "To Je njegova
zadnja slika. " Pokazal Je še več slik, med katerimi Je bila tudi
Itina. Ta Je mladega moža najbolj zanimala. Deklica Je stopila
k očetu in ga objela okrog vratu, česar pri strogi materi ne bi
nikdar storila. Bilo Je prvič, da Je videl Ernest pri njej pravo
zaupljivost. Njegove lepe temne oči so kar žarele ob pogledu na
toliko prisrčnost. Znova Je pogledal sliko, ki Jo Je držal v roki
ter Jo primerjal z originalom. "Nobena slika te ne more pred-
staviti tako mikavne, kot si v resnici, "Je ugotovil z očmi ljube-
čega. "Kdaj in kje Je bila ta slika narejena?"
"V Zagrebu, ko Je bil oče na dopustu. "
Št. 17. . 25. april 1996
33
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Št. 17. . 25. april 1996
NOVITEDNIK
INFORMACIJE
34]
Št. 17. . 25. april 1996
fs
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Št. 17. . 25. april 1996
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE
3«
Št. 17. . 25. april 1996

MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Št. 17. . 25. april 1996
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI ■ INFORMACIJE
3«
Št. 17. . 25. april 1996
39
MALI OGLASI • INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Št. 17. . 25. april 1996
NOVI TEDNIK
RUMENA STRAN
M
Pivovarna
naJugleHneJša
Po raziskavi med pred-
stavniki finančne ja\'nosti so
na sejmu Kapitail ugotovili,
da je najuglednejše sloven-
sko podjetje Pivovarna Laš-
ko. Med osemnajstimi ugled-
neži je to žal edino podjetje
s sedežem na celjskem ob-
močju. Včasih so rekli, da
ena lastovka še ne prinese
pomladi, to pa potrjujejo tu-
di regijske gospodarske raz-
mere.
Dama le povedala
šentjurska občina nima
denarja za izgradnjo podvo-
za v Hruševcu, kar mimogre-
de pa posodi 20 milijonov to-
larjev znanemu aferašu iz
Slovingatea in njegovemu
šentjurskemu partnerju.
Šentjurčani so imeli očitno
kar prav, ko niso izglasovali
samoprispevka.
Na zatožnlklopl
župani in županja štirih
občin v Zgornji Savinjski do-
lini so se pred kratkim znaš-
li pred hudimi sodniki. Vsaj
tako je izzvenela razprava na
seji Kriznega štaba Menina,
kjer so župani komaj dopo-
vedal i članom, da niso za po-
stavitev radarjev.
Črna obletnica
Stopetdesetletnico prvega
vlaka v Celju, enega prvih na
svetu, praznujemo v času, ko
smo na vožnjo po železni ce-
sti skoraj pozabili. Slovenci
pač nismo tako revni kot re-
cimo Švicarji, Nemci in Av-
strijci, ki ga veliko uporab-
ljajo. Pa še boljše ceste in
varnejše avtoceste imajo za
nameček!
Shoti Z dodatkom
letošnje prvomajsko praz-
novanje Celjanov bodo pri-
pravili na Celjski koči in ne
na tradicionalnem Gričku.
Vse, ki so zaradi tega žalost-
ni, naj potolažimo, da se jim
bo obisk Celjske koče dvoj-
no obrestoval Izlet si bodo
lahko popestrili z ogledom
lokalne znamenitosti - viken-
da presvetlega celjskega žu-
pana na Svetini in tako zdru-
žili prijetno s koristnim.
Neverjetna spodbuda
Velenjska občina se je ak-
tivno vključila v praznovanje
23. aprila, 1. dneva sloven-
ske knjige. V imenu občinske
uprave je Peter Kovač pove-
dal, da ne bodo ovirali tistih,
ki bi se slučajno odločili za
prodajo knjig po polovični
ceni ali pa bi jih delili za-
stonj. Pomoč pa taka!
Celjska pošta Je
ževEU
Kar ni dosegla slovenska
vlada, je dosegla celjska po-
šta. Na prenovljeni fasadi sta
dva grba, na desni grb po-
šte, na levi pa, namesto celj-
skega kar grb Evropske uni-
je. Na temno modrem polju
so tri rumene peterokrake
zvezde. Pošta je torej preu-
redila celjski grb v znak EU.
To domislico bi lahko upo-
rabila tudi celjska občina in
spremenila celjski grb tak,
da bi šesterokrake zvezi
postale peterokrake, ozac
pa iz svetlo v temno modt
Število zvezd bi postopon
povečevali in že bi se z ei
nogo znašli v EU.
Kolegi po domače
Predsednik Kriznega šti
ba Menina Ivan Krefl je ž\
pana občine Luče Mirka
mernika imenoval kar kol
ga. Sedaj ne vemo, če Kn
izenačuje predsedniški poh
žaj alipamisli kandidirati r
prihodnjih občinskih vol
tvah.
PeteHnčkasta prošnja
Mag. Franc Pangerl: "Bog daj, da bi crknu televizor... Da bi v Golovec prišlo kaj V(
obiskovalcev..."
Sttkt Z Javnostmi
Publikumov predstavnik za stike z javnostmi Robert Gor-
janc ima zadnje čase vse več dela. Publikumove zadnje tek-
me so bile tako "uspešne", daje o dosežkih komaj uspel
pravočasno obveščati javnosti. Se sreča, da mu je pri tem v
pomoč stenčas sredi mesta. Poleg tega se menda vse pogo-
steje mudi v knjigarnah in išče specialke, na katerih bi gos-
pod Klarič našel mesta, v katerih bodo jeseni tekme drugo-
ligaškega prvenstva.
Bolj kot muzejski
vlak je pri nas očitna -j
»muzejska pamet«
Tanek led na Blej-
skem jezeru močno
spominja - na obljube
o Sloveniji kot »dru^
Švici«	i
i
Ali lahko uspeh naših
smučarjev pojasnim^
z dejstvom, da je gi*
banje pri smučanju
podobno - gospodar-
skemu?	.
Nekateri se oblačijo
in frizirajo — kot da bi
Pust trajal celo leto
Tiste ženske, ki iščejo
»princa iz sanj« nai
pazijo - da se »princ^
ne spremeni v »kro^
nanega osla«
MARJAN BRADA<!
Slave je oni dan zamišljeno stal na av-
tobusni postaji in tuhtal: "Ne morem se
spomniti, ali sem se zmenil z eno žensko ob
treh, ali s tremi ob enih. " Šele nekateri ko-
legi iz stranke so ga spomnili, da potuje
tisti dan skupaj z njimi samo na nagradni
izlet v Benetke, od koder so se menda
družno vrnili dobre volje in polni lepih vti-
sov.
V prejšnji številki je Jože Mandelc iz Žal-
ca "obiral" Primorce in ker se radi smejemo
na tuj račun, kar predvidevamo tudi po pre-
jetih glasovnicah, je bila prav njegova šala
marsikomu najbolj všeč. Na ta račun se je
verjetno smejala tudi Ana Kisovec iz Ceste
na Dobrovo 83, Celje, zato smo za oba po-
dali predlog komisiji za "prekrške", ki Jima
nalaga kazen v obliki nagradnega izleta.
Šala tedna
Primorska
Primorec klofuta ženo. V trenutku , ko
pride mimo sosed, ki se mu ženšče smili,
reče:
"No, sosed, kaj pa jo tepeste po glavi,
po rit jo dejte, po rit!"
"To pa ne, ona je v riti dobra, v glavi
ni, v glavi... "mu odgovori mož.
PrvoaprUska
Janezek prihiti ves razburjen iz kleti, ka-
mor ga je poslala mama po solato:
"Mami, mami, oči se je v kleti obesil!"
Mama se zelo prestraši in odhiti z Janez-
kom v klet. V kleti išče očeta, toda nikjer ga
ne najde, zato vpraša:
"Janezek, saj tu ni nikjer očeta!"
"1. april, na podstrešju se je obesil... "re-
če mali nagajivec.
Pes Je glavni
"A veš, da so sosedipovozdi psa? "je re-
kel Si ovc svoji "tast ar i".
"Njenega ljubljenca? To bo žalostna. Ne
smeš ji tega naravnost povedati. "
"Saj ne bom. Najprej ji bom povedal, da
so ji povozili moža. "
Očka
Očka pride iz službe. Že na vratih mu zač-
ne sinko pripovedovati: "Danes smo imeli
srečo. Mamica bi šla kmalu v nebesa. "
" V nebesa? Saj je zdrava, kot riba!"
"Že, že, a zjutraj je ležala v postelji na
hrbtu in stokala: 'prihajam, o nebesa, ne-
besa. ' Še sreča, da je na njej ležal poštar in
jo obdržal na zemlji. "
Vktnu
Miš sedi v kinu. Komaj se film začne, pri-
de slon in se usede pred miš, ki je zaradi
tega vsa besna. Čez nekaj časa se presede
na prosto mesto pred slona, se obrne in jez-
no reče: "Zdaj pa vidiš, kako je, če se kdo
usede pred tebe!"
Policijska
Policist v knjigarni naroča prodajalki:
"Dajte mi, prosim, dva zvezka z okroglim
karom za peti razred. "
Prodajalka ga začudeno gleda in mu od-
vrne, da takšnih zvezkov žal nima. Za njim
je na vrsti komandir, ki prodajalki zašepe-
ta, da ni vedel, da so tudi takšni butVni v
policiji, nato pa ruiroči:
"Meni pa dajte, prosim, radirko za četrti
razred in globus Slovenije. '■'
Predstavljanje
Tarzan in Hasan predstavljata svoji dru-
žini:
"Jaz Tarzan."
"Ja Hasan."
"Moja žena Jane."
"Moja žena Fatima."
"Moja opica Čita."
"Moj sin ne čita. "
Bojter
Policista srečata župnika z obvezano
glavo.
"Dober dan, gospod, kaj se vam je pa zgo-
dilo, da imate vso glavo v povojih? "
"Eh, kaj bi! Bojler mi je padel na glavo!"
Župnik gre naprej, prvi policist pa se obr-
ne k drugemu in vpraša:
"Ej, kaj pa je to bojler? "
"Kaj sprašuješ mene, saj veš, da ne ho-
dim v cerkev!"
Šale so prispevali: Liljana ČOŽ iz Celja,
Stane ŠUMEJ iz Šentjurja, Irena ŠPIN-
GLER iz Celja, Lidija TOPLIŠEK iz Laš-
kega, Zlatka BUDNA iz Dobja, Štefka
KRAJNC iz Kozjega, Uroš SAGER iz Go-
milskega in Bojan KOKOL iz Griž.
Št. 17. . 25. april 1996