GLASILO SLOVENSKIH GOSPODINJ IN DEKLET
Stev. 4.
V Ljubljani, dne 25. aprila 1912.
Leto III.
Grdo ravnanje innretepanje otrok.
Žalostne besede in vendar igrajo v ! življenju otrok veliko vlogo. Neverjetna so skoraj včasih poročila, ki nam jih prinašajo časopisi o grdem ravnati ju z otroci. Vzbudi se nam sočutje za mala nesrečna bitja, včasih nam celo vzkipi jeza nad brezsrčnim ravnanjem I neusmiljenih vzgojiteljev; misel, da je [ takih slučajev le malo, nas zopet poto-| laži. Toda popolnoma napačno je mnenje, da je le malo otrok, s katerimi se [ grdo ravna. Število teh revčkov je veliko, v dnu duše zaboli človeka, ako pomisli, koliko bedo nakopiči brezsrčno ravnanje mlademu svetu.
Radost se navadno vzbuja v človeku, ko premišlja otročja leta, ki jih je vodila skrbna roka roditeljev. To so spomini na najlepša leta, na čas brezskrbnega nedolžnega veselja. In vendar je na stotisoče otrok, ki niso nikdar vživali sladkosti otročjih let, solze, bridkost, beda jih je spremljevala in jim zatrla veseli otročji smeh. Gotovo vodijo tudi otročje steze v temne solzne doline, kjer je doma beda in pomanjkanje, najžalostnejše za otroka pa je neusmiljeno brezsrčno ravnanje ž njim. Odrasli človek prenese junaško bolest, lahko se ji postavi s svojo močjo in pametjo v bran, on tudi ve, da mora enkrat končati; drugače je pri otroku, tu stoji brez pomoči, zato občuti bolečine tembolj. Jean Paul pravi: »Žalostnega moža prenesem, a žalostnega otroka ne.«
Vzroki grdega ravnanja z otroci so različni. Kakor zavzema po navadi, kjer je kaj slabega, alkohol prvo mesto, tako mu gre tudi tukaj prvenstvo. Pijača oropa vzgojitelju vso razsodnost, v jezi in pijanosti pretepava ubo-
zega otroka brez pomisleka, kam bo padel udarec. Kako velik sovražnik je alkohol otroku in njegovi sreči, se kaže tudi v tem, da nekateri stariši le opijanjem grdo ravnajo in pretepavajo svoje otroke, medtem ko so trezni najboljši vzgojitelji, ki pozneje obžalujejo svoje nepremišljeno ravnanje.
Reveži so mnogokrat nezakonski otroci in otroci, ki nimajo ali očeta ali matere. Že samo pogled na tako nesrečno bitje vzbuja včasih v nezakonski materi srd in neprijetne spomine na dogodke, ki bi bili rajši pozabljeni; ona smatra edinole otroka za svojo sramoto, medtem ko opraviči popolno sama sebe, in grdo ravnanje z otrokom je njeno maščevanje.
Otrok, ki je zgubil pravega očeta ali pravo mater, je zgubil pravo ljubezen. Že pravljica nam opisuje mačeho kot zlo ženo, ki sovraži svoje pastorke.
Mnogo boljše se ne godi rejencem; tuja žena jih redi le za groše, ki jih dobi za hrano, tu manjka vsaka notranja vez in navadno tudi vsaka ljubezen. V vrsto nesrečnih otrok prištevamo tudi one, ki jih narava ni oblagodarila z duševnimi zmožnostmi. Pri najboljši volji oni tega ne morejo spolniti, kakor oni, ki so popolnoma razviti. In vendar je mnogo starišev, ki tega ne spoznajo, ne upoštevajo, in ako spoznajo, jim manjka potrpežljivosti, katero potrebujejo ravno taki otroci v tem večji meri. Z grdim ravnanjem in pretepavanjem hočejo ukrotiti navidezno trmo ali lenobo.
Pravica tepsti otroka pripada edino le starišem. A le malo jih je, ki imajo razsodnost, kedaj zasluži otrok telesno kazen. One naj se rabijo le redko kedaj, in v najresnejših slučajih. Toda, ako pomislite, kako hitro zgrabite oče ali mati za palico in pretepate
svoje otroke, vaše udarce ne vodi ljubezen, pač pa jeza in strast. Kolikokrat se udari v naglici, kjer bi zadostovala le beseda ali kaka druga manjša kazen in v prvi razburjenosti padajo udarci bolj močno, kakor so bili namenjeni. Starši, varujte se palice, posebno v prvi jezi, ona je prinesla otrokom že marsikatero krivico, jih storila gluhe za druge opomine in večkrat tudi sne-sposobne za delo.
Veliko trpe otroci tudi vsled slabega gospodarstva. Zelo žalostno je videti otroka, ko mora že v zgodnji mladosti delati za majhen denar od ranega jutra do poznega večera, da pomaga svojim vzgojiteljem služiti vsakdanji kruh. Otroku, ki dela cel dan v tovarni, pač ostane skrito solnce otročje sreče. V Ameriki dela 1,700.000 otrok pod 15 let v tovarnah, delavnicah, rudnikih in na polju. Okrog 80.000 majhnih deklic pomaga 12 do 14 ur na dan pri bombaževi obrti, v Zedinjenih državah samo je 40.000 otrok, ki delajo v rudnikih in kako majhna je njih plača! V evropskih deželah je za otroke skrbljeno nekoliko bolje, a vendar najdemo še nešteto revčkov, katerim jemlje pretežko delo telesne moči v prezgodnji mladosti.
Poleg telesnih udarcev, ki jih morajo pretrpeti otroci, moramo upoštevati tudi duševne bolesti in razna ponižanja, katerim so izpostavljeni taki otroci. Koliko morajo nekateri pretrpeti na strahu, ki se jim vcepuje tako po nepotrebnem itd.
Napake v vzgoji in grdo ravnanje z otroci izvira iz napačnega naziranja pravic, ki jih imajo vzgojitelji do otrok in nasprotno otroci do vzgojiteljev, iz nevednosti, iz pomanjkljivega spoznanja otročjih napak in v brezbrižnosti in brezsrčnosti do svojih in tujih otrok. Mnogo je staršev, ki se ne zavedajo,
kako velikega pomena so dolžnosti, ki jih imajo do otrok. Tu ne mislim samo na nižje sloje, isto velja vzgojiteljem višjih slojev, ki prepuste svoje otroke tujim plačanim osebam.
Grdo ravnanje z otroci je velikega pomena včasih za posameznika kakor tudi za ves človeški rod. Srce otroka, s katerim se je slabo ravnalo, polagoma odreveni zoper lastno kakor tujo bolečino in kdo nam je porok, da ne bo enkrat, ko mu bo dana moč, enako postopal s svojim mučiteljem in s svojim bližnjim. Tudi tu se pokaže zastrupljen sad, surovost rodi surovost in povzroča celo vrsto novega zla.
Koliko otrok se z grdim ravnanjem In pretepavanjem uniči telesno in duševno, koliko se jih zapelje na polzki pot raznih hudobij. Že marsikateri otrok je postal vsled palice revni pohabljenec celo življenje, tudi se je že pre-mnogokrat dogodilo, da je duševno popolnoma razvit otrok po nesrečnem udarcu postal slaboumen. Neki Ame-rikanec piše o otročjem delu: »Obrt, ki prekuje življensko moč otroka v dobiček in zapusti svetu skrb za ostali izrabljeni pohabljeni život, uropa deželi nekaj, kar ji nikdar vrniti ne more.« Grdo ravnanje in pretepavanje uniči nenadomestljive vrednosti, otroku se prepreči naravni razvoj značaja, jemlje se mu moč skrbeti za svoje življenje, s tem se sekajo hude rane celemu narodu. Vedno ponavljajoči samoumori otrok slone večinoma na zgoraj navedenih vzrokih. Kako globoko morajo zadeti, udarci mlado življenje, da stori tako nenaraven korak in si v brezup-nosti sbm Vžame svoje življenje.
Kaj pa je storiti, da se temu opomore. Prvič je treba, da spoznajo vzgojitelji dolžnosti, ki jih imajo do svojih otrok. Na eni strani se otroci razvadijo, zmehkužijo, so gospodarji cele hiše, na drugi strani pa se teptajo njih naravne pravice. Oba načina sta popolnoma napačna. Stoletje otroka je vzbudilo zanimanje za marsikatero vprašanje in upajmo, da se tu stori tudi nekaj koristnega za otroka.
nnnnn; ir ir~inr ir ir—ir—ir—ir—if—in
nt- ir inr si-it-inr-ir-Tir^^mr-inn
Kako lepe so utice, lope, verande in tudi stene, poraščene s cvetočimi lepo zelenimi plezalkami. Prvenstvo zaslužijo gotovo radi bogatega dišečega cvetja tako imenovane Crimson Rambler. Rožnato cvetje je živo rdeče ali belo. Kadar cveto, so prekrasne; bela stena, temnozeleno listje in pa šopi, kakor veliki grozdi rdečega, belega ali rožnatega cvetja. Njih pravi dom je Severna Amerika, Vzhodna Azija in Afrika. Pri nas se dobe pri vrtnarjih. Prvi dve leti rasto zelo počasi, potem pa hitreje. Strežbe ne potrebujejo veliko. Spomladi se porežejo in pritrdijo na steno, na kole ali pa na močno žico. Razmnožiš jih pozneje lahko tudi sa-101
ma na sledeči način: Spomladi, ko jih povezuješ, odreži precej močan vrh, vtakni in pritrdi ga v zemljo, tako da bodo tri do štiri kolenca v zemlji. Pridno zalivaj in videla boš, da ti bo vspelo delo. Prezime na prostem brez zavetja.
Posebno lep je tudi pipovec (Pfei-fenstrauch). Njegovo srčasto listje je do 25 cm široko. Med velikimi listi se prikaže meseca junija in julija rujavozele-no, pipam podobno cvetje, ki cvete potem skoraj celo poletje. Ta plezalka je doma v Severni Ameriki. Prezimi na prostem in je zato zelo pripravna za naše kraje.
Tudi takozvani »kurji parkeljci« je lepa plezalka. Cvete vse poletje do pozne jeseni. Na solnčni strani se kaj lepo poda vistaria (Glycina); Njeno svetlo-modro cvetje je od 20 do 25 cm dolgo. Cvete meseca maja in junija in razširja prijeten duh okoli sebe. Lepo je cvetje s svojim nežnim tanko zrezanim listjem. Po zimi jo ni treba pokrivati.
Srebotnjak ali divja trta je najstarejši in najnavadnejši ovijač. Raste zelo hitro in bohotno. V malo letih ti pokrije cele velike in široke stene. V jeseni je posebno lepa, ko pordeči njeno živo zeleno listje. Strežbe ne potrebuje druge, kakor da ji pomagaš pri ovijanju na zelo trdih, s cementa ali kamna zidanih stenah. Pomagaš ji na ta način, da ji omrežiš steno z žico. Po plotovih in lesenih utah tega ni treba, ker se sama trdo oprime.
Fuksija. Med najbolj udomačene in tudi zelo hvaležne cvetlice lončnice smemo po vsej pravici prištevati fuk-sijo. Pozimi, če si jo imela v kleti, ji je odpadlo listje, pa že se prikazuje novo življenje, novo zelenje. Poreži vse slabotne izrastke in tudi močneje vejice tako, da bo imela cvetica lepo lice. Pri vrhu poreži več kot pri spodnjem delu. Za presajanje vzameš lahko peščeno kompostnico. Najboljša je zmes iz prsti tople grede, listnata in težja ruša, pomešana z drobnim peskom in drobno roženino, ki se dobi pri kovačih in pri izdelovalcih glavnikov. Za pognojitev so najboljši golobji odpadki, drobno stolčeni in pomešani s prstjo. Lonci naj ne bodo preveliki. Po presaditvi postavi lonce na zmerno gorkoto na okno. Šele koncem maja jih lahko presadiš na prosto.
Majaron. Med najbolj priljubljene kuhinjske dišave prištevamo majaron. Rabi se za različne omake, mesovja in obare. Rabijo ga posebno izdelovalci klobas. Tovarne, ki izdelujejo klobase, ga dobivajo v velikih množinah iz Nemškega.
Njegovo pridelovanje ne dela velikih težav. Vlažna, gorka, dobro gnojena peščena zemlja je najboljša zanj. Glavni pogoj je solnčna lega. Seje se na prosto od srede do konca aprila. V tople grede se seje od srede do konca marca. Koncem maja se presadi na prosto. Ker je seme zelo drobno, ga pomešaj s peskom in enakomerno posej. Prostor, kamor si nasejala, pokrij z desko in pohodi. Pridno zalivaj in zasenči gre-
dico pri prevročem solncu prve dni ko kali. Ko ti začne cveteti, ga poreži, po< veži v šopke in posuši.
Hren. Vsakdo ga pozna. A vendau se pri nas veliko premalo goji. Navad* no pridelujemo divji hren, ki je dro' ban, lesnat in zelo rezek. Negovan pa zraste debel, gladek, sočnat in je milej-i šega okusa. Solze, ki jih boš pretakalal pri hrenu, ki si mu dobro stregla, sa manj pekoče, ko pri ostrem divjem< Zemlja za hren mora biti prav dobro gnojena s preležanim gnojem. Prejar-čena 60 cm globoko. Najboljše je, če žel v jeseni napraviš in odločiš prostor. Na« kopiji starih korenin in jim poreži vsa stranske korenine. Le-te nasadi v pri« pravljeno zemljo 30 cm vsaksebi, tako da pride gornji konec tri do štiri prste pod zemljo. Močnejši koreni spomladi nasajenih sadik so že v jeseni za rabo, slabše pa pusti v zemlji do druge jeJ seni. Debelejše korenine shrani čez zi« mo v pesek, stranske pa tudi zagrni s peskom in jih posadi spomladi, kakor zgoraj omenjeno.
Hrana.
Uporaba dišav ali začimb. Začimbe ali dišave nam dajejo večinoma le rast^ line. Imamo dve vrsti začimb, domaČe in tuje. Tuje začimbe so se začele uva^ žati šele v 15. stoletju. Poper na primei je bil v istem času silno drag, madome-stovali so ga s kumno. 2e zgodaj se je začel rabiti cimet, in sicer največ pri sušenju mesa. Nekatere začimbe rabimo radi prijetnega duha, druge radi močnega okusa. Oboje vpliva na preba« vila, ker jih draži in s tem pospešuje prebavljanje. Jedila postanejo okusnej-* ša, nekatera se celo brez dišav zoper-stavijo, da jih ne moremo vživati, dasii ravno so drugače skrbno pripravljena. Ker le ona jedila, katera radi jemo, teknejo in porabijo vso redilno snov, zato je potrebno devati v jed začimbe. A treba jih je previdno rabiti; prevelika' množina škoduje zdravju in pokvari jed. S pridevanjem začimb jed ne sme zgubiti svojega prvotnega okusa, iz-vzemši jedila, ki imajo okus le po začimbi, kakor peteršiljeva juhia, drob-njakova omaka itd. Kadar rabimo dišave ali začimbe, moramo upoštevati v prvi vrsti domače, one so milejše. K do< mačim dišavam prištevamo: peteršilj; zelena, čebula, češenj, majaron, rožmarin, šatraj, materina dušica, krebuljca, janež, kumna, pražiljka, vinska rutica, gorčica, korjander, lavorjev list in la-vorjeve jagode, paprika, brinje in tudi hmelj, ki se rabi pri varenju piva, pri^; števamo k začimbam. Tuje diševa so: črn poper (nezrel sad), bel poper (zrel sad), klinčki, muškatov cvet in muškatov oreh, vanilija, cimet, ingver in druge. V prodajalnah lahko kupimo že zmešaine dišave; te so drage in premno-gokrat so jim primešane druge tvarine. Najbolj znana začimha v.steklenicah je
tMaggijeva«, ki jo rabimo za juho in •azne omake, v kuhinji je velike vred-tosti. K začimbam lahko prištevamo udi kis (jesih), limonov sok, sol in iladkor. Mnogo je jedil, ki postanejo le >otem okusna, ako jim pridamo par tapljic kisa. S pomočjo kisa se hitreje aztopi beljakovina in škrob spremeni v sladkor. V večji množini škoduje, ker fcri preveč razredči. Enak vpliv na hrano ima limonova kislina, ki se rabi kot pridatek raznim jedilom in posebno tu-fii pri hrani za bolnike. Limonov sok ne pusti nikdar vreti, okisaj jedila, ko so le popolnoma gotova, drugače postane-|o grenka.
оапппаапаапааааад
01-J^T"-ID
VIBS3	D
o_ _□
Madeže od sadja ali zelenjave najprej spraviš iz rok, ako jih zmivaš s pi-njencem.
V novejšem času rabimo kot mazila za črevlje razne kreme, ki se kaj rade izsuše, posebno če zaklopnice (škatlji-ce) vselej ne zapiramo trdo. Pokapaj izsušeni krem s ti*pentinovim cvetom, pomešaj in lahko boš zopet mazala črevlje.
Palme ali druge cvetlice s širokimi listi, ki jih gojimo v sobi, se silno hitro zapraše; navadno jim zbrišemo prah z mokro gobico, lepše in čistejše se osna-žijo z zajčjo tačico.
Šivanje zaponk na temne obleke. Tu si lahko olajšaš delo in prihraniš merjenje, ako prišiješ naj prvo zaponke z glavicami. Ko si jih prišila, namaži vse glavice s kredo, potem položi nanj drugi del blaga, bele pikice ti kažejo, kam imaš prišiti ostalo zaponko, da se oba blaga lepo vležeta.
Kuhana jajca, ki jih hočeš rabiti za ozaljševanje solate ali mesa, postanejo modrikasta, če stoje dalje časa. Pokapaj jih z limonovo kislino in ostanejo ti popolnoma bela.
čiščenje zlatnine in srebrnine. Prstani, zapestnice, verižice in razni na-kiti iz zlata ali srebra se lepo očistijo na sledeči način: Nareži v toplo vodo nekoliko marzeljskega ali beneškega mila. Položi v to milnico stvari, ki jih misliš očistiti in pusti jih četrt ure notri. Potem vzemi mehko krtačico in jih dobro izčisti. Ako so stvari zelo zaprašene in zamazane, prilij tej vodi par kapljic salmijaka in nekoliko nastrgane krede. Nikdar pa ne smeš rabiti za čiščenje dišečega mila, ki vsebuje dostikrat prav mnogo žveplenih snovi, katere provzročajo, da postane zlatnina motna. Nato izplakni zlatnino še v mrzli vodi. Potem jo položi med dve platneni ruti ter previdno in skrbno zbriši in obesi ali položi k topli peči, da se popolnoma v vseh delih posuši. Od vlage motna zlatnina se da lepo očistiti tudi s čebulo, katero se prereže in ž njo ob-drgne zlato. Namazano se pusti kaki dve uri, potem se pa zbriše z mehko volneno krpo ali jelenovo kožico.
Pranje barvastih vezenin. Vezenino na oblekah, blazinah, odejah, prtih itd. je zelo kočljivo očistiti, ker je malo barv pristnih in se skoro vse, ako jih močimo, več ali manj razlezejo po blagu. Treba je torej pri čiščenju potrpežljivosti in previdnosti. Najbolj varno se očistijo tako-le: Na dva litra vode raz-stopi en gram marzeljskega mila, v to milnico omoči nekoliko pšeničnih otrobov, ki pa ne smejo biti tako mokri, da voda iz njih teče, temveč samo vlažni. Z otrobi obloži vezenino 1 cm na debelo in tako pusti kakih deset minut. Potem jih odstrani. Ako je vezenina še umazana, se pranje še enkrat ponovi. Slednjič se vezenino narahlo s suhimi otrobi zbriše. Na ta način se lepo očistijo in osvežijo najbolj kočljive in fine barve brez najmanjše škode. Nikakor pa se ne sme rabiti za tako čiščenje milo, čigar snovi so večjidel iz sode, katera obledi barve, jim vzame vso svitlobo in izraz. Svetuje se torej malo vode in milo brez sode.
□□□паацпдааааппад
D -„ - - - -|Q
g_Kuhinja g
дапапппапаааппппа
Novojednica. Spet sem za eno izkušnjo bogatejša. Ravnokar sem prišla z Dunaja, kjer sem si ogledala kuharsko razstavo, ki je bila te dni odprta.
Starokopitnlca. Z Dunaja? Hentej, ta je pa dobra. Ali hočete dobiti službo pri samem cesarju na Dunaju? Do-zdaj ste v »Naši gospodinji« priporočali torte, kaj ne, zdaj boste pa same cesarske jedi. Botra, botra, vaše misli gredo previsoko; zdi se mi, da bodo vaše jedi prismojene.
Novojednica. Motite se soseda, če mislite, da je bila razstava za cesarske jedi; ravno nasprotno: dunajski župan je obljubil posebno plačilo tistemu kuharju ali kuharici, ki bo sestavil najcenejšo in najtečnejšo jed za manj premožne ljudi. Razni kuharji so tekmovali in se skušali, nazadnje je posebna komisija prisodila častno darilo za to-le jed:
Namakaj 16 dekagramov fižola v mrzli vodi 24 ur; drugi dan ga zavri in mu odlij prvo vodo ter nanovo zalij z dvema litroma vode, osoli ga in kuhaj skoro do mehkega; deni v kozo 3 dkg masti, v razgreto deni polovico bolj drobne čebule, zrezane na rezance; ko se čebula zarumeni, prideni %kg mehkega govejega, koštrunovega ali svinjskega mesa; meso mora biti na kocke zr.ezano. Ko se nekaj minut duši, mu prideni 16 dkg opranega riža in kuhani fižol z vodo vred; dodaj še pe-resce lovorjevega lista in vejico maje-rona, še malo osoli in kuhaj počasi, kake pol ure. To bi bil tečen obed za 3 osebe. Na Dunaju stane ta jed 91 vinarjev, pri nas 70—80 vin.
Riževa juha z mavrahi. Mavrahe osnaži, operi in zreži na male kocke. Nato razgrej v kozi žlico masti, prideni
ji zrezanega zelenega peteršilja in čebulje ter* dve pesti pripravljenih mav-rahov. Ko se nekoliko zarumene, jim prideni šest pesti opranega riža ter čez nekaj časa dolij dva. in pol litra mesne juhe ali juhe iz kosti. Vse skupaj kuhaj še četrt ure. Končno zbrodi v skledi en rumenjak in stresi vanj vročo juho. Zadostuje za šest oseb.
Ragu juha. Razbeli za jajce surovega masla ali masti, primešaj žlico moke in drobno zrezanega zelenega peteršilja in čebulje. Ko se je moka bledo zarumenila, prilij 1 in pol litra juhe (dobra je juha, ki si v njej prevrela kosti). Posebej kuhaj v pol litru vode pest zelenega graha in eno malo kar-fijolo, ki jo razreži na male rožice, tudi deblo olupi in zreži na rezance. Ko je kuhano, vse skupaj stresi v juho. Prideni kuhano na rezance narezano korenje in zeleno kolerabo. Prideneš tudi lahko pest dušenih gob in drobovino od kuretine ali priželjc ali kaj od telečje glave, seveda mora biti to vse skuhano in zrezano na rezance. Ko vse skupaj še par minut vre, stresi v skledo in povrhu natresi na listke narezanega opečenega kruha ali močnati pon-vičnik.
Laška juha z makaroni in rižem.
Najprej deni v skledo 8 dkg drobnih makaronov (vrvic), popari jih in skuhaj v slani vodi, (20 minut). Posebej v loncu kuhaj 8 dkg opranega riža v poldrugem litru juhe. (Juha je dobra od kosti, ali od suhega mesa.) Ko se riž že četrt ure kuha, mu prideni kuhane in odcejene makarone in redkega pre-žganja iz žlice masti in .poL žlice moke. Če imaš, pridaj eno žlico pretlaičenih paradižnikov. Pusti da vse skupaj prevre še par minut. Daj juho na mizo in posebej nastrganega parmezanskega sira.
Ocvlrkovi štruklji za v juho. Napravi vlečeno testo iz pol litra moke, drobnega jajca, malo soli in pičlo 1 mlačne vode. V kozi razgrej za dve jajci ocvirkov, v razgrete pridaj 6 žlic kruhovih drobtin. Posebej pa vmešaj 2 rumenjaka, prideni z 2 beljakov sneg. Testo razvaljaj in izvleci, namaži s pripravljenimi jajci in potresi z drobtina-mi in ocvirki. Položi na pomazan pleh, pomaži z raztepenim jajcem ter speci. Pečenega zreži na poševne, prst debele kose, stresi jih v juho, in daj takoj na mizo.
Praženi vampi. Zreži na rezance % kg očiščenih in skuhanih vampov, ravno tako zreži en debel olupljen krompir in polovico stare žemlje. V kozi razgrej žlico masti, v razgreto deni drobno sesekanega zelenega peteršilja, strok česna, košček čebule in 1 dkg suhega špeha; ko se to malo pre-cvre, prideni vampe, kruh, krompir, velik ščep popra, soli in par žlic juhe. Pokrij in dtlši, večkrat premešaj, da se ti ne prismodi, prilij še kako žlico juhe; ko je krompir mehak, narahlo premešaj, stresi v skledo in potresi po vrhu s parmazanskim sirom.
Skuha. Skuhaj dve pesti kislega zelja. V drugi posodi skuhaj 3 srednje
111
debele olupljene in za prst debele kose zrezanega krompirja, v tretji posodi pa kuhaj Ve litra čez noč namočenega fižola. Vsako osoli po okusu. Ko je kuhano, napravi v kozi prav bledo pre-žganje iz žlice olja ali masti in žlice moke. V to prežganje stresi najprej zelje z zeljnico vred (če ni prekisla), če je zeljmica prekisla, pa stresi fižol in krompir z vodo vred. Ko vse to par minut vre, daj na mizo kot samostojno jed ali kot prikuho.
Goveje meso v hrenovki. Pol kg navadno kuhanega govejega mesa zreži na ploščnate kose, ki jih naloži na krožnik. Posebej deni v kozo dve žlici kisle smetane, pičlo žlico moke, eno žlico naribanega hrena, ščip popra, malo žlico kisa in J/4 litra juhe ter par zrn soli, pristavi kozo na ognjišče, da vsebina par minut vre, potem pa na hladno, da se omaka shladi. Ohlajeni primešaj en rumenjak ter jo zlij na zre-zano meso. Tega potresi še z žlico krušnih drobtin, z žlico parmazanskega sira in polij z žlico razpuščenega surovega masla. Meso postavi za 10 minut v pečico, potem ga pa obloži s krušnimi cmoki in daj na mizo.
Močnati ponvičnik za v juho. Napravi iz dveh beljakov sneg. Prideni mu dva rumenjaka, par zrn soli, dve žlici mrzlega mleka in dve polni žlici moke, vse skupaj na rahlo zamešaj in deni na pomazano in z moko potreseno pekačo peč. Pečenega zreži na poševne kocke in stresi v juho.
Pomarančni kipnik. Pol obribane in v mleko namočene žemlje deni v kožico, v^k&teri si. razgrela 2 dkg surovega masla. Prideni ji sok pol pomaranče, vse skupaj malo popraži in postavi na hladno. Hladnemu primešaj eno žlico sladkorja, 2 rumenjaka, drobne zrezane lupine pol pomaranče, to vse skupaj mešaj četrt ure. Potem primešaj sneg od dveh beljakov, dve žlici kruhovih drobtin in dve žlici drobno zrezanih mandeljev; vse skupaj narahlo zmešaj in deni v dobro pomazan model ter peci pičle pol ure v srednje vroči pečici. Pečenega stresi na krožnik, potresi s sladkorjem ali ga polij z odcedkom ali z zgoščenim vinom.
Mavrahova jajčna jed. Deni v kozo za pol jajca surovega masla, ko se segreje, deni vanj drobno zrezane čebule in peteršilja ter dve pesti očejenih, opranih in na kocke zrezanih mavro-hov in eno žlico vina. Ko se malo du-Sijo (četrt ure), jih potresi z žlico moke in zalij z osminko litra juhe, ko par minut vro, jim prideni ščep popra, malo soli in žlico kisle smetane. Ko še enkrat prevro, deni jih v skledo, v sredo pa dva zakrknjena jajca (za dve osebi.)
Krompirjevi štruklji. Skuhaj, olupi in pretlači ali zribaj 8 srednje debelih krompirjev, deni jih na desko, malo osoli, dodaj eno žlico kisle smetane in sno jajce, z nožem testo stlači in pogneti z % litrom moke. V ponvi pa razgrej 4 dkg masla ali masti in zarumeni v njej 3 pesti kruhovih drobtin. Testo razvaljaj na z moko potresenem prtiču za nožev rob debelo in potresi po vsem 12t
testu z ocvrtimi drobtinami. Testo zvij in ga daj v moker prtič, poveži z nitjo in ga v vreli slani vodi kuhaj 20 do 25 minut. Kuhane štruklje odvij in zreži na dva prsta široke poševne kose, naloži jih na krožnik ter zabeli z vročo mastjo, v kateri si zarumenila žlico drobtin. Na mizo jih postavi kot samostojno jed, ali kot prikuho s kislim zeljem, s praženimi jabolki, ali s kako omako.
Krompirjevi štruklji s šunko. Napravi vse, kakor zgoraj, samo kadar potreseš drobtine, potresi še pest drobno zrezanega suhega mesa.
Krompirjevi štruklji drugače. Skuhaj dva bolj debela olupljena krompirja. Kuhana odcedi in pretlači skozi ce-dilko, prideni % litra moke, malo soli, žlico kisle smetane in pol jajca, stresi na desko in napravi iz tega testo. V ponvi pa razgrej 2 dkg masti in zarumeni v njej pest kruhovih drobtin. Testo razvaljaj na z moko potresenem prtiču za nožev rob debelo in potresi z ocvrtimi drobtinami. Testo zvij v zvitek in ga deni v moker prtič, poveži z nitjo in ga v vreli slani vodi kuhaj 20 do 25 minut. Kuhane štruklje odvij in zreži na dva prsta široke poševne kose, naloži jih na krožnik ter zabeli z vročo mastjo, v kateri si zarumenila žlico drobtin. Na mizo jih postavi kot samostojno jed ali kot prikuho s kislim zeljem, s praženimi jabolki, ali s kako omako.
Žemeljni cmoki s svinjino. Zreži na male kocke 3 stare ne presuhe žemlje. Razgrej za jajčno velikost masti, v razbeljeno mast stresi polovico žemelj-nih kock, ko se nekoliko zarufnene, jih poberi iz masti ter jih prideni v skledo k ostalim kockam. Potem razmotaj v lončku eno jajce in Ve litra mrzlega mleka, s tem polij kocke, prideni jim žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja in pest drobno zrezanega suhega mesa; vse dobro zmešaj in pokrij za kake pol ure, da se žemlje napoje. Potem jim primešaj eno žlico moke, zmešaj in napravi iz tega 8 do 9 enako velikih cmokov. Zakuhaj jih v vrelo juho in pusti počasi vreti četrt ure. (Kadar delaš cmoke, pomoči roke pri vsakem cmoku v vodo.)
Zeliščna polivka. Razgrej v kožici za oreh surovega masla; prideni pol žlice moke, in ko se moka bledo zarumeni, prideni eno polno žlico drobno zrezanega drobnjaka, peteršilja, krebuljce in pehtrana; vse dobro premešaj in duši eno minuto, zalij s pičlo osminko litra juhe; ko par minut vre, pridaj še žlico kisle smetane in pusti še enkrat pre-vreti. Polivko daj 11a mizo k mesu ali h kruhovim cmokom.
Zdravilni šartelj št. I. Vmešaj najprej 10 dkg surovega masla, primešaj polagoma 12 dkg sladkorja, 3 rumenjake, drobno zrezane lupine četrt limone, a/4 litra mrzlega mleka in žlico ruma. Nato napravi iz 3 beljakov sneg, stresi ga v prejšnjo zmes, prideni še 30 dkg moke in 1 dkg pecilnega praška. Ko vse na rahlo zmešaš, stresi testo v pomazan ter z drobtinami potresen mo-
del (pripraven je lončen s cevjo na sreJ di), ki pa sme biti le do polovice na< polnjen, ker se testo pri peki precej пач raste. Postavi ga takoj v peč, kjer naj se pri srednji vročini peče eno uro. Kt je šartelj pečen, ga stresi na desko tei še gorkega potresi s sladkorjem. Na mi-zo ga postavi šele, ko se do dobra shladi.
Zdravilni šartelj z rozinami št. II.
Napravi vse prav tako kakor št. I., sa-mo preden ga daš v pečico, mu primešaj eno veliko pest zbranih in opranih! rozin.
Pečeni češpljevi krofi (z vkuhani-mi češpljami.) Nalij najprej v lonček 3 žlice mlačnega mleka, prideni mu kepico sladkorja in 2 do 3 dkg kvasa, to zmešaj in postavi na gorko, da vzide. Potem zmešaj v skledi litra toplega' mleka, eno žlico sladkorja, eno jajce, en rumenjak in 4 žlice raztopljenega surovega masla ter pripravljeni kvas, osoli in zasuj s % kg moke. Nato vse skupaj s kuhalnico stepaj četrt ure. Stepeno potresi povrh z moko, pokrij s prti čem in pusti na gorkem vshajati. Vshajano stresi na z moko potresena desko; razvaljaj mezinec na debelo in izreži z velikim obodcem krofe. Na vsak krof deni na sredo eno odtečeno češpljo in zapogni testo čez češpljo, ob kraju testo skupaj stisni, da izgledajo kakor polumesci. Pokladaj jih na dobro pomazano pekačo dva prsta vsaksebi in postavi za četrt ure na gorko, da vzidejo. Pomaži jih z raztepenim jajcem in peci v srednje vroči pečici 20 minut.
Orehovi hlebčki. Napravi iz 3 beljakov sneg, zamešaj vanj 15 dkg drobno zrezanih orehov in 15 dkg stol-čenega sladkorja, z drobno zrezanimi limoninimi olupki. Napravi na pekačo z žlico majhne okrogle hlebčke, na vsalc hlebček položi na sredo polovico oreha in jih speci v ne prevroči pečici. Ali v peči po kruhu. (Pekačo pomaži in potresi z moko.)
Navaden mlečen kruh. Deni v skledo tri litre moke, napravi v sredi jamico in postavi na toplo; v lonček pa deni 3 dkg kvasa, 2 koščka sladkorja, гА liti-a mlačnega mleka in štiri žlice moke. Zamešaj dobro in postavi na gorko, da vzide. Moko osoli (1% žlice), prilij ji % litra gorkega mleka, pol žli-čice drobno stolčenega janeža in zmešaj mleko z moko (le malo jo piusti zač pognetanje), prideni vshajani kvas, vse dobro premešaj in vgneti, da bo testo gladko. Potem ga pokrij s prtičem in postavi skledo na gorko, da vzide. Vzhajanega zopet pogneti in napravi po-dolgasto štruco, ki jo deni v košarico a prtičem pokrito in z moko potreseno iti sicer tako, da bo gladka stran spodaj. Testo pusti, da zopet vzide. Vzšlo štruco deni na z moko potreseno pekačo, jo pomaži z raztepenim jajcem in peci v precej vroči pečici eno uro. (Če zamesiš kruh zvečer, da celo noč vzhaja, zadostuje polovico kvasa.)
Maslen kruh. Mešaj v skledi 7 dkg sladkorja, dva rumenjaka, eno žlico ruma, ko si četrt ure mešala, prideni iz dveh beljakov sneg, 7 dkg moke in 5
dkg raztopljenega surovega masla. Namaži, ako imaš, pekačo za srnjin hrbet z maslom, potresi jo z moko, deni notri vmešano testo, da ga je polovico pekače in peci počasi 20 do 25 minut v srednje vroči pečici. Pečenega in hladnega zreži na kose, mezinec debele.
Vinski kolač. Zreži navadno deset-vinarsko štruco ali 3 žemlje, ali kruh na mezinec debele rezine (šnite), ocvri jih naglo v maslu in deni na krožnik. V lončku zavri četrt litra črnega vina z dišavami, limonino lupino in 5 dkg sladkorja; s tem polij ocvrte rezine ter pusti, da se dobro napoje in narastejo. Olupi šest srednje debelih jabolk ter jih zreži na rezine. Testo napravi ta-ko-le: deni na desko 20 dkg moke, 3 žlice vode, par zrn soli, žlico kisle smetane, 1 drobno jajce »л 5 dkg surov, masla ali margarina; testo narahlo pog-neti, deni ga v stran, pokrij ga in ko je vsaj pol ure počivalo, ga razvaljaj pol mazinca na debelo. Pomaži pekačo in jo obloži s testom, da okrog in okrog dva prsta čez visi. Položi po testu eno vrsto jabolk, na jabolka pa pripravljene rezine, semintja kak kupček omake in na rezine zopet jabolka, ko si vse porabila, potresi malo s sladkorjem in za-pogni testo od vseh strani, da je ves nadev pokrit. Pomaži po vrhu z jajcem in peci v srednje vroči pečici pol ure. Pečeno zreži na kose, potresi s sladkorjem.
Lešnikova 'orla s kavinim nadevom. Stepaj v kotliču najprej na gor-kem in potem na hladnem, da se naraste šest jajc, 18 dkg sladkorja in nekoliko drobno zrezane limonine lupine ter prideni 15 dkg moke in 4 dkg drobno zrezanih lešnikov. Zmes stresi v po-mazan, z moko potresen model in jo peci v srednje vroči pečici 20 do 30 minut. Shlajeni kolač prereži ploskoma, da nastaneta dve plošči. Sedaj napravi nadev. Razmotaj v lončku na ognjišču 4 rumenjake, 14 dkg sladkorja in 1 osminko litra močne črne kave; nato mešaj še nekoliko časa na hladnem, da se prav dobro naraste, potem dobro vmešaj še 20 dkg surovega masla, prideni mu shlajeni krem in namaži s tem nadevom mazinec debelo na eno ploščo (tam, kjer si jo prerezala), drugo pa pritisni na vrh. Po vrhu jo vso pomaži z nadevom in tudi ob kraju, da se testo nič ne vidi in potresi jo z drobno zrezanimi lešniki. Postavi jo, če hočeš, takoj na mizo. (Lešnike zreži s krivim nožem in presejaj na ribežnu.)
Efičsa dela.
Šivanje.
Čim bolj se kdo razume in spozna v svoji stroki, tem bolj jo ljubi in s toliko večjim veseljem se poda na delo. Dober uspeh daje nov pogum.
Stroka, v kateri naj bi se temeljito razumela vsaka gospodinja, je med drugim tudi šivanje. Koliko je treba
šivati in krpati, o tem bi nam zlasti mati lahko povedala! Kolikokrat pridno šiva in krpa še pozno v noč oblekce svojih ljubljenčkov, medtem ko oni že sladko sanjajo! Prav ima, kajti s staro zakrpano obleko se prihrani nova!
Krpanje pa ne drži vedno in če je kak kos perila ali obleke le že preveč raztrgan, treba je misliti, da se ga nadomesti z novim. Novo šivanje je prijetnejše, in gospodinja, ki marljivo krpa staro obleko, bo vesela, če bo znala prikrojiti in sešiti tudi kaj novega sama, brez pomoči šivilje.
Da vstrežemo v tem oziru želji pridnih gospodinj, skusili bomo s pomočjo risanih krojev in z natančno razlago njih sestavljanja vpeljati uka-željno ženstvo do samostojnosti v izdelovanju najpotrebnejšega perila in v risanju krojev.
Tu podamo najprvo predpasnik iz dvakratne dolgosti.
Dve stranski poli.
Predpasnik merimo od pasa navzdol, približno 10 cm krajši nego je zgornje krilo; vsaki teh dolgosti pri-denemo še 2 cm za rob.
Za predno polo prepognemo blago po celi dolgosti na dve enaki polovici. (Prepognjeno blago označili smo na
kroju z drobnimi pikicami.) Potem odmerimo zgoraj pri a na desni strani, ki ima krajce, 15 cm za klin in si zaznamujemo to točko s črko b; od b potegnemo napeto poševno črto v spodnji kot c. Ker je treba predno polo pri predpasniku zgoraj nekoliko izpod-rezati, si od a navzdol odmerimo 2 42cm do točke e; nato zvežemo črki b in « z rahlo zaokroženo črto, na katero si zarišemo dva po 3 cm globoka in 6 do 8 cm dolga klina, enakomerno oddaljena drug od drugega.
Dolgost predpasnika med črkama d in / prenesemo na črto bc in si jo zaznamujemo s črko g\ od g proti / potegnemo rahlo zaokroženo črto. Nato vrežemo predno polo, ki leži med črkami e, b, f in g.
Kline med črkami a, b in c uporabimo lahko za trakove pri predpasniku, ker imajo na eni strani krajec, jih torej na tej strani ni treba nič za-robiti.
Za stranski poli vzamemo drugo dolgost blaga in ga prepognemo na dve enaki polovici, ravno tako, kakor pri predni poli. Klin odmerimo na prepognjeni strani med Črkama a in i zopet 15 cm širok. S tem, da smo odrezali ta klin abc, dobili smo dve stranski poli. Dolgost na strani d/ prenesemo na črto bc in si jo zaznamujemo s črko g\ od g proti / potegnemo rahlo zaokroženo črto in po tej črti režemo. Zgoraj med b in d si zarišemo tri črtice za gube.
Predpasnik sešijemo s francoskim šivom in sicer tako, da pride poševno posneta stran predne pole spojena s poševno črto stranske pole. Krajec naj bo zunaj.
Francosko šivo narediš, ako položiš dve krpi blaga drugo vrh druge in jih sešiješ na pravi strani 1/3 cm od roba; nato obe poli obrneš tako, da pridejo strani, ki so bile poprej naznotraj, ven, šivo pa, ki si ga šivala, ti leži med njimi. Nato šivaj še enkrat celo progo 1/2cm od roba, ki ti je nastal pri obračanju blaga.
Ko je predpasnik sešit, zarobi ga spodaj z l^l2cm visokim robom.
Pas dobiš iz klina stranskih pol; visok naj bo 3 cm, širok po potrebi. Blago zanj naj bo podvojeno. Sredo pasa si pritrdi na sredo predne pole, konce pasa na konce stranskih pol. Širjavo blaga razdeliš na dolgost pasa s tem, da položiš gubice, oziroma vši-ješ kline.
Na pas pritrdi lepo izdelane trakove, ki si jih dobila iz klinov predne pole.
za moške in volneno za ženske obleke zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslov. razpošiljalna R. STERMECKI v Celju št. 305.
Vzorci na zahtevo poštn. prosto.
122
Dobra stvar se sama hvali
—	pravi naš pregovor. In prav ima. Dobre stvari ni treba še posebej priporočati. Vsakdo, ki dobro stvar pozna, je njen prijatelj. Ki jo pozna! Tu je pa nekaj, kar je treba posebej omeniti. Dobre stvari namreč ne pozna vsak. In tu je treba poseči vmes. Dolžnost tistega, ki dobro stvar pozna, je ta, da mora z dobro stvarjo seznaniti tudi one, ki je še ne poznajo.
Taka je stvar na pr. tudi s Kolinsko kavno primesjo v korist obmejnim Slovencem. Kdor to kavno primes primes pozna, temu je ni treba še posebej priporočati, kajti on dobro ve, da ni boljše kavne primesi. On ve tudi, da s tem, da kupuje Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem, podpira zaslužno delo naše „Slovenske Straže". On z eno besedo ve, da s tem, da kupuje Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem, kupuje najboljše blago in obenem vrši svojo narodno dolžnost.
Mnogo pa je še vedno ljudi, posebno naših gospodinj, ki Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem še vedno ne poznajo in je zato tudi ne rabijo. Te naj pouče prijatelji Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem. Naj jim povedo, da je kava, kateri je pridejana ta kavna primes, v resnici najboljša, ker ima izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo. Naj jim povedo, da kava, kateri je pridejana ta kavna primes, porabi dosti manj sladkorja, kar je posebno zdaj, ko je sladkor od dne do dne vedno dražji, prav velikega pomena. Tudi to naj jim povedo, da je ta kavna primes najizdatnejša, in da zato zadostuje že razmeroma majhen del te kavne primesi, da se dosežejo omenjeni ugodni učinki. Pa naj dajo tudi pokusit kave, ki ji je pridejana ta kavna primes, da se vsak lahko sam prepriča, kako je izvrstna.
Dalje naj ne pozabijo omeniti, da je ta kavna primes pristno domače blago in — kar je prav posebno važno
—	na prodaj v korist obmejnim Slovencem, kakor že njeno ime samo kaže. Da bi kdo ne poznal naše dične „Slovenske Straže", o tem nam menda ni treba dvomiti. Delo „Slovenske Straže" za obmejne Slovence si je pridobilo na vseh straneh globoko spoštovanje. To plemenito delo za obmejne Slovence podpirati je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, vsake zavedne Slovenke. Podpiramo pa to delo najlažje s tem, da kupiljemo blago, ki je na prodaj v korist obmejnim Slovencem — in tu stoji v prvi vrsti ravno Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem.
Katerakoli slovenska gospodinja torej še ne ve za Kolinsko kavno primes, nji priporočamo ta kavni pridatek, ki je najizbornejše, najizdatnejše in pristno domače blago, na prodaj v korist obmejnim Slovencem. Opozarjamo samo na to, da je prava samo ona, ki ima napis „v korist obmejnim Slovencem" in na vsaki škatljici pritisnjen pečat „Slov. Straže".
Slovenske gospodinje! Kupujte Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem, agitirajte zanjo pri svojih znankah in prijateljicah. Nobene slovenske družine ne sme več biti, kjer bi se ne rabila ta izborna domača kavna primes!
ku-min.
Proda se pritlična hiša
i vrtom za zelenjavo ln sadjem. Hiša obstoji iz 3 sob in nlnje, stoji ob okrajni cesti in je oddaljena od kolodvora 201 Dd župne cerkve In Sole pa 20 min. Vodnjak pri hiši. Ceno pove lastnik Franc Hu)an, Zg. Kašel) št. 86, pošta D. M. 1186	v Polju pri Ljubljani,
Langen&VVolf
DUNAJ X, LaxenburQ6rstrassB 531. Zastopnik Gabrlel Brinšek,
Ljubljana, Bleiweisova c.16
Original „0П0" motorji
na bencin, benzol, petrolin, surovo olje, sesalni plin.
; ali brez strehe
Stroji za obdelavanje lesa.
Kompletna naprava za žage in mizarske delavnice. Naprava ledenic in hladilnic.
Obisk inženirjev, nabava proračunov, prospekti £26, A. B. Z. br zplačno.
Zavod sv. Marte
v Trstu, ulica S. Francesco d Asslsi 15,1, nadstr.
sprejema brezposelna dekleta pod streho
in posreduje službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. — Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza „Marijin d»m".
Najboljša češka tvrdka.
Ceno posteljno perje!
1 lig sivega, dobrega skublje-nega 2 K : boljšega 2 K 40; prima polbelega 2 K 80; belega 4 K; belega puha 5 K 10; i kq Izredno Finega, snežno-belega, skubljenega 6 K 40, 8 K; i kg puha 6 K, 7 K; belega puha 10 K; najfinejši prsni' puh 12 K. — Pri 5 kg se pošlje franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz zelo gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nanking-biaga, I pernica 180 cm dolga, 120 cm široka z 2 blazinama, vsaKa 80 cm dolga. 6' cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K; s polpuhom 2i K; e puhom 24 K; posamezne pernice tu K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 5C, 4 K; pernice 200 cm dolqe, 140 cm šireke, K 13, 14 K 70, 17 K a , 21 K: blazine 90 cm dolge, 70 cm široke, 4 K 50, 6 K 20, 5 K 70; spodnje pernice iz motnega, pasastega gradla 1F0 cm dolqe, 116 cm široke, 12 K 80, 14 K 80. Pošilja proti povzetju od K 12 višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj.
Cenik zastonj in franko.	2410
S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko.
Tovarni šteoilnik.v H. Kdoseus, Wels, Zg. Avstrijsko.
Po dobroti ln kakovosti nepre-kosljiv železni, emajlirani, porcelanasti štedilniKi kakor tudi iz majolike za gospodii jstvo, hotele, restavracije i d Načrti za kuhinje na paro. plinove štedilnike, irske peči za trajno kurjavo. Dobijo se v vsaki železni trgovini, kjer ne, se pošiljajo naravnost
Zahtevajte „Izvirne Ko-loseus - šte-dilnike"inz -
vrnite slabejše Izdelke 3973 Ceniki zastonj
V boju proti alkoholu so brezalkoholne šumete limonade
ki se napravijo z
Maršnerjevimi šumečimi limonadnimi bonboni fjt
najbolj preiskušena sredstvo. Samo pravi, - če je s to varstveno znamko

katero Ima tudi vsaka vrečica, kakor tudi vsaka pastila. Vsakoletna poraba več kot 60.000.400 kosov. Edina izdelovalnlca i
Prva češka akcijska družba za oriental. sladkorne in čokoladne izdelke, Kralj.Vinohrady, Dunaj VI., Tlieobaldgasse 4