sank »j protect M'6 ' rA e of ventil nday , j." IS kille's-ha« t, th!i ■e oi *j >m K )ckne for and i . AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN N IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 13, 1939 i Hh posije svojo armado v Francijo v slučaju M® vojne, Trdna zaveznica Francije wltb Next Vojni taj-' 'Je povedal začude- L tO na^e from ads 1 lK: ( Ste ffl 213-;eries 152 142 , 151 LETO XLII. — VOL. XL1I. diy tož v!1Zw' v°jaštva, .ali 300,000 'rajini^ v v parlamentu, da Pripravljena poslati Hv ,ancijo> ako bo slednja °befte^0 da sta prodajala 3kers; MM^ v°3aške tajnosti "tuje. Vele«ilam. Krivim sta Hafis Salich in rin. t f On 0 jp pa j, .Ari da so se-zedini-^la' sjVvCle vohunov. Ko sta S\il-S ^ala obsodbo porote, P^ti in bila videti ze- 91)" ti i>. no A w k #i K fl 'ek 7 • - --—o_____ if! Si!JUtrai ob 9:30 iz Jos. iA \ M sni? t'* »t tfa f4. LcP bila Nataša izmed vohu-so zborovali sa- lo vznemirjena. Oba vohuna sta bila spoznana krivim v treh obtoženih točkah in jima preti najvišja kazen — 42 let zapora. Oba sta pod varščino, ki znaša $25,000. za vsakega, in ki je bila postavljena od ruskega poslaništva v Washingtonu. Močno se sumi, da sta oba obsojena vohuna delovala v sporazumu z ruskim poslaništvom. R uski poslanik Trojanovski j e odpotoval iz Zedinjenih držkv takoj potem, ko sta bila oba vohuna prijeta. H -o— >to °v grob z3utraj je po dolgi b |0lezni preminul v !>«kol šrrid poznafni Mar-58 let, stanujoč me» Ave. Tu zaPu" % ; soprogo Mary, hčer S In' m'atar Ano, v Spring-^ in a Pa dve sestri, Mary ;«&><> Mar vi. Ranjki'je Repče vasi, fara je bil 33 let in je a Naprej št. 5 S. greb pokojnega sevr- iz Tu j^š tv. Pogrebnega zavo-Si 152nd St. in ob 10. '•Sk ^arije Vneb°vzete. 'Hi Xremu ohranjen blag iskreno sožalje hbot^a kosa ,Zjutraj je v Glenville 2 p0 kr i i'f.v -atki bolezni pre-r J*.,L'^iia J°SePhiCa m°Ža Jos'epha in V Krushal, stara ,ca na 1260 E. 59th ter dva brata 'eM^lKZ^s Sestak. Pokoj-m s Jena v — >I\ S \ rJJer>a v Samoboru pri s0}. , zapušča brata m vNlaSke- V Clevelandu , W ^ let. Pogreb se vr- v'6 in Poldne ob 1:30 iz a F ^ fiv5novi Pogrebnega Vst Cle St Clair Ave-s^heVeland pokopališče. Ikv Sor°dnikom! ^N^nske prošnje \ 1 u Pišemo vsako ^ iiUre Popolne naprej ' p''|'Ve ali druge držav- C ,rje- Sleherni naj c »liki V Drj s seboj in money Potrudite se, da asno svoje papirje, 50. Ha??6 ne zadenejo še fif., ice k* 22350 Pazite na denar Državni tajnik države Arizone nam sporoča glede "Unida Gold Mining Co.", ki je bila svo-ječasno inkorporirana v državi Arizoni in v katero je tudi precej mnogo naših rojakov vložilo svoje denarje. Na državnega tajnika se je naše uredništvo obrnilo, ker nas je na to pozoril neki naš rojak, ki se nahaja že nad 25 let v domovini in nas je naprosil, da poizvemo za njega kako in kaj. Državni tajnik sporoča, da je omenjena kompanija postavno mrtva, kajti že zadnjih 25 let ni plačala svoje pristojbine državi, niti ni državi poslala kakega sporočila. Predsednik in tajnik omenjene kompanije je bil neki Geo. Margaretič, kot nam sporoča državni tajnik, še danes je živih tudi.v Clevelandu nekaj rojakov, ki so zgubili pri tej kompaniji tisoče dolarjev. Volnivni stroji Volivni odbor je priporočil okrajnim komisarjem, da na vsak način nabavijo za letošnje novemberske volitve v o 1 i v n e stroje, da se odpravijo neredno-sti, ki se dogajajo pri volitvah, pri katerih se glasuje z glasovnicami in svinčnikom. Najem vo-livnih strojev bi veljal $150,000 na leto, toda okrajni komisarji bi prihranili letno $125,000, ker bi bilo potrebno manj uradnikov in volivnih prostorov. Ga ne bo The City Club v Clevelandu je povabil angleškega ministerske-ga predsednika Chamberlaina na svojo zabavo, ki se vrši v Clevelandu 18. marca. Eden izmed tajnikov angleškega premierja je odgovoril, da mu je žal, ker mora sporočiti, da je angleški premier preveč zaposlen, da bi prišel ta teden v Cleveland — na zabavo. * 100 oseb je te dni umrlo za Msnico farian Soso, Je bila odpeljana vi ošpicami v glavnem mestu Mehi- NC^ieo, kjer se je ke, ker niso dobile zdravniške po-reci operaciji. strežbe. Volitev za nove šole in popravo starih Pri volitvah 22. marca bo volivcem med drugimi predlogi predloženo tudi vprašanje, če dovolijo gotovo svoto, nekaj manj kot pet milijonov dolarjev, da se postavijo v Clevelandu tri nove šole in se popravi mnogo starih šol. Ako volivci to odobrijo, te-j daj je zvezna vlada takoj pripravljena prispevati nad dva milijona dolarjev šolskemu odboru v Clevelandu, da se njegov program uresniči. Te šslske bonde moramo popolnoma razlikovati od mestnih bondov, ki jih zahteva uprava sedanjega župana Burtona. Nobene opozicije ni proti šolskim bondom in se pričakuje, da bodo z veliko večino odobreni. Prvotno je nameraval šolski odbor prositi za osem milijonov dolarjev, toda upoštevajoč današnje razmere se je končno zadovoljil z manj kot petimi milijoni dolarji. Brez vprašanja je, da so nove šole potrebne in zahteva varnost otrok, da se popravi več starih šol, da ne pride zopet do katastrofe, ko je n. pr. začelo goreti v nekdanji Memorial šoli v Clevelandu in je pri požar ju zgubilo življenje tudi nad sto slovenskih otrok. Ko boste volili proti izdaji mestnih bondov 22. marca, boste pa gotovo volili za izdajo šolskih bondov, ker so šole v resnici potrebne. NAJNOVEJšEVESTI za preprečenje avtomobil- Nagla smrt V soboto popoldne okoli 3. ure se je zgrudil na cestnem tlaku dobro poznani pionir v naselbini Frank Debevc, 6022 Glass Ave., kjer stanuje družina že nad 20 let. Smrt ga je dohitela, ko je prihajal od jezera proti domu. Bil je na sprehodu. Sodi se, da ga je zadela kap. Padel je s tako silo na tlak, da si je prebil čelo nad desnim očesom. Poprej se je vedno zdravega počutil. Bil je star 56 let, doma iz žerovnice pri Cerknici. V Ameriko je dospel pred 30. leti. Bil je vzoren in značajen mož, eden najbolj delavnih faranov pri fari sv. Vida. Pred 10. leti je umrla njagova soproga. Pred 8. leti se je ranj-ki poročil z Julijo Marolt, doma iz Ipave. Poleg soproge zapušča pokojni tu hčer Frances, poročeno Z ust in tri sinove: Frank, Ernest in Edward. Sin Viktor je umrl leta 1924. Zapušča tudi brata Antona Debevca, ki je poznani slovenski farmar v Madisonu in brata Louisa v Collinwoodu, v domovini zapušča brata Matijo in Janeza in sestri Ivana Svet in Marija Urbas. Pokojni je bil član društva Dvor Baraga, št. 1319 C. O. F., društva sv. Vida št. 25 KSKJ in društva sv. Antona Pad. ter društva Presv. Srca Jezusovega. Pogreb se vrši iz kapele A. Grdina in Sinovi v sredo ob 9. uri v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče. Vsem prizadetim naše globoko sožalje. Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin! Trije sodniki Pet dni so na Common Pleas sodni j i izbirali porotnike, ki bi naj sodili tri zamorce, ki so ubili mestnega policista. Goggina. Toda porotnike niso mogli izbrati, dasi so poklicali 250 državljanov, da izberejo izmed njih 12 porotnikov. Končno so se zagovorniki obtoženih zadovoljili s tem, da sodijo namesto porotnikov trije sodniki obtožene zamorce. Izbrani so bili sodnik Frank J. Lausche, sodnik Frank Day in sodnik Harrison Ewing. 000 oseb. * Praga. — Med Nemci in Čehi je prišlo v nedeljo popoldne do spopadov v mestu Brnu, v bližini bivše avstrijske meje. Tri osebe so bile ranjene. Homer Martin, predsednik unije avtnih delavcev, je bil izključen "za vse čase" iz omenjene organizacije. -o—- Burton v politiki Pretekli petek večer se je vršilo zborovanje v avditoriju Cleveland College, kjer sta imela glavno besedo župan Burton in A. E. Stevenson, tajjinik Delavske nestrankarske lige. Debata se je vršila radi volitev za davke. Volitev se vrši 22. marca. Stevenson je ostro prijemal župana Burtona, o katerem je dejal, da pač skrbi za svoje politične pristaše, toda na delavske interese je popolnoma pozabil. Odgovarjal je župan Burton, ki je trdil, da Delavska nestrankarska liga žrtvuje delavske interese v osebnem prizadevanju, da napada osebo, ki je slučajno clevelandski župan. Burton je povedal in skušal dokazati, da če bi bil Stevenson clevelandski župan, da bi prisilil .ljudi, da bi glase&aH ne za 8 milijonov novih davkov, pač pa za dvakrat tako visoko svoto. župan Burton je indirektno namignil tekom svojega govora, da imamo v Ameriki ječo za ljudi, ki namigujejo nekaj, kar ni resnica. Rim. — V nedeljo je bil v Ri- j " neSreČ mu kronan novi papež Pij XII.! Policija v Clevelandu nam spo-Slovesnostim je pristvovalo 350,-1 roča: Cleveland je dobil v pre- tečenem letu sloves, da je imel, kar se tiče večjih mest, primeroma najmanj avtomobilskih nesreč. Za ta sloves se imamo do dobrega zahvaliti prometnemu oddelku mestne policije, ki je v resnici na vrhuncu svojega delovanja in zmožen v vseh ozirih. Gotovo je, da so se avtomobilske nezgode pojavljale in se bodo še v bodoče, toda policija slutša, da prepreči s poukom potom časopisja in s posebno pažnjo na ulicah, da so enake nesreče kolikor mogoče maloštevilne., Eden največjih vzrokov za avtne nesreče je, ker se ljudje, tako pešci kot avtomobilisti ne zmenijo za obstoječe prometne postave. Ti so navadno žrtve vseh avtomobilskih nesreč. Pazite na prometne luči, pazite na avtomobile, na ulične kare, pazite na pota, zlasti na križiščih cest. Nekoliko previdnosti zna preprečiti mai\sikatero nesrečo. Pomnite, da je bilo lani 37,000 oseb ubitih od avtomobilov v Ameriki. 360,000 jih je bilo pohabljenih za vse življenje. Pazite, da ne boste tudi med njimi. Spoštujte postavo in pazite svojo varnost. -o- Gen. Franco Irdi, da bo zasedel Madrid kakor je zasedel Barcelono. Popustil ne bo nikjer Listnica uredništva F. L. — žal-, da kongres doti-čne postave lansko leto ni sprejel, torej sedaj ni nič gotovega. Letos, predno kongres zaključi zborovanje se bo skušalo prinesti na dan ponovno dotični predlog. — A. K. Ako ne morete vedeti s katerim parnikom ste dospeli v Ameriko in ste prišli sem pred 29. junijem, 1906, tedaj morate izpolniti posebno prošnjo, kakoršnjo dobite v The Citizens Bureau, 3. nadstropje, Marshall Bldg. na Public Square. V gotovih slučajih je dobra izjava tudi dveh ameriških državljanov, ki sta vas poznala vse od vašega prihoda v Ameriko. Bodo tožili vlado Te dni se je zbralo v Clevelandu kakih 50 bivših uslužbencev v državnih trgovinah za prodajo opojne pijače, ki so bili odslovlje-ni od sedanje republikanske administracije. Sklenili so najeti odvetnike in tožiti do najvišje državne sodnije, da slednja prisili republikansko administracijo, da ponovno sprejme na delo odpuščene uslužbence. Tozadevno bodo odslovljeni uslužbenci imeli še eno zborovanje. Dva kontrolirata Pred senatnim preiskovalnim odsekom glede monopolov se je pričalo včeraj te dni, da kontrolirata v Zedinjenih državah dva moška ceno mleka. Eden narekuje koliko se za mleko plača odjemalcem, drugi narekuje, koliko naj farmarji dobivajo za mleko. Imena dotičnih oseb niso bila imenovana. Ako bi kompanije plačevale farmarjem dovolj visoko ceno ?a mleko bi imeli v Ameriki 12,000,000 več zadovoljnih družin in vrnila bi se prosperite-ta, je dejal poročevalec pred senatnim odsekom. Pionirka umrla Po dolgi bolezni je preminula splošno .poznana Mrs. Josephine Fink, rojena Godec, stara 59 let. Doma je bila iz vasi Laze, fara Krka in je prišla v Ameriko pred 40. leti. Bila je članica društva Mir št. 10 SDZ, društva sv. Ane št. 150 KSKJ, podružnice št. 15 SŽZ in društva sv. Rešnjega Telesa. Poleg žalujočega soproga Antona zapušča sedem hčera: Josephine Hočevar, sestra Joseph Marie, reda sv. Dominika v Detroitu, Rose Plut, Angela Pa-kosh, Emma Morley, Matilda Cook in Imelda. Zapušča tifdi-sinove Anton, Louis in Frank, nadalje dve sestri Terezija Glavič in Antonija čerček, v domovini pa sestri Marija Globokar in Angelo ter brata Leopolda. Pogreb blage pokojne se vrši iz hiše žalosti na 9914 Elizabeth Ave. v torek zjutraj ob 8:30 pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Bodi ranjki dobri materi ohranjen časten spomin. Vsem prizadetim naše globoko sožalje! Bodoče WPA delo Edward Conner, pomožni WPA direktor WPA del za vzhodni del Zedinjenih držav, je včeraj izjavil, da če bo preveč lenuhov in "naslanjalcev na lopate" pri WPA delih, da WPA dela nimajo nobene bodočnosti, pač pa bodo v kratkem vkinjena. Ako pa bodo WPA delavci pošteni, zmožni za delo in bodo radi opravljali dela, tedaj se bo WPA nadaljevala z mnogimi novimi projekti," je dejal Connor. Državni pravdnik Senator Otto Bartunek je vložil v državni postavodaji predlog, da se zviša plača državnega pravdnika v Clevelandu od $5,-500 na leto na $12,000 letno. Državni pravdnik je v resnici najslabše plačan državni uradnik v Clevelandu. Pod seboj ima 22 pomožnih državnih pravdnikov, ki so skoro vsi boljša plačani kot pa državni pravdnik sam, ki mora biti odgovoren za vse. Iz bolnišnice Iz bolnišnice se je vrnila tajnica društva Friendship Grove št. 125 W. C., Mrs. C. Pirnat. Prijateljice jo lahko obiščejo na njenem domu. Burgos, Španija, 12. marca. Gen. Franco ne potrebuje nobene tujezemske intervencije niti pomoči od kake države, da osvoji Madrid, glavno mesto. Madrid se bo moral podati kot se je podala Valencija. Ta novica se je danes uradno naznanila v glavnem taboru gen. Franca. Gen. Franco se točasno nahaja v bližini francoske meje, kjer nadzira vračanje španskih beguncev, ki so svoječasno po>-begnili v Francijo. Gen. Franco ne bo ničesar popustil v nobenem oziru napram lojalistom, zlasti ne, kar se tiče komunistov, ki so danes edini krivci, da se španska civilna vojna ni zaključila že pred enim mesecem. Komunisti so povzročili samo v Madridu, da je bilo ubitih na-daljnih 5,000 mož, dasi je bilo to prelivanje krvi popolnoma brez potrebe. To je vzrok, da zahteva gen. Franco predajo komunističnih voditeljev, predno podpiše premirje. Nadalje se naznanja, da živijo komunistični in drugi levičarski voditelji v varnih zavetjih po deželi, odkoder oddajajo povelja svojim pristašem. Dočim imajo voditelji vse ugodnosti na razpolago, strada komunistična armade. Malin obtožuje sovražnike Rusije, da huj-skajo Nemce in Japonce na vojno z Rusijo Moskva, 12. marca. Joseph Stalin, diktator Rusije, je javno obtožil nasprotnike Rusije enako v Evropi kot one v Ameriki, da si prizadevajo, da pride do vojne med Rusijo in med Nemčijo. Vsa Evropa se čudi, da je Stalin v tem času izjavil dobro besedo za totalitarno Nemčijo, dočim se je splošno mislilo, da Nemčija j komaj čaka trenutka, ko bo lahko padla v zvezi z Japonsko pO Rusiji. "Odcepitev Sudetov od čeho-slovaške republike,' 'je dejal Sta-1 ---o- lin, "je bil začetek vojne propagande, kakor jo vršijo tujezem-ski interesi. Tako Francija kot Anglija sta dovolili, da se odcepijo Sudeti od češke, kot nekaka nagrada Nemčiji, da začne Nemčija vojno proti Rusiji." Stalin je'tudi izjavil, da je navadna izmišljotina evropskih po-litikarjev trditev, da nameravajo Nemci Rusiji odvzeti Ukrajino. "Seveda je dosti norcev na Svetu," je dejal Stalin, "ki v resnici mislijo na to, toda dejstva govore popolnoma drugače." Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev po Številnih naših naselbinah Milwaukee, Wis. — Rojak John Kopušar, ki je brez dela in sredstev, se je dal sam zapreti v poboljšeValnico, da bo vsaj na gorkem} dokler se ne odpre njegovo delo na jezerskih ladjah. Sprožil je alarm za ogenj in ko so ga prjieli in privedli pred sodnika, mu je sodnik uslišal prošnjo in ga poslal za dva meseca v zapor, ker je motil javni mir. V Sheboyganu, Wis., sta pretekli teden umrla Lovrenc Vr-hovnjk, star 62 let in John želez-nik, star 82 let. Drugih podrobnosti o teh rojakih nimamo na razpolago. Pretekle dni je v bolnišnici v Alamedi, Calif., umrl Louis Vi-zovšek ml., za poškodbami, ki jih je dobil 10. februarja, ko je vozeč se na motornem kolesu treščil ob neki avto. Fant je obležal z zlomljenima nogama in rokama in še drugače poškodovan, tako da je bila vsaka pomoč zaman. Vizovšek je bil star 19 let in je bil rojen v Burgesu, Mo. Njegov dom je bil v Rock Springsu, Wyo., kjer zapušča starše, dva brata in štiri sestre. Fant je izvršil tu vse šole in ker je imel veliko veselje do letalstva, je odšel lansko leto v zrako-plovno šolo v Oaklandu, Cal., kjer ga je dohitela nasilna smrt. Truplo je bilo pokopano v Rock Springsu. V Bon Jtir, Pa., se je ponesrečil pri delu rojak Frank Korber. Izgubil je tri prste na dlani leve roke. V Veroni, Pa., so našli rojaka John Babnika obešenega v njegovem stanovanju. Pokojni je bil star okoli 60 let in doma nekod od Ljubljane. Po poklicu je bil krojač. Nekaj časa je delal pri WPA, toda pred kratkim je bil odslovijen, ker ni bil državljan. To ga je tako potrlo, da je šel prostovoljno v smrt. V Ameriki nima sorodnikov, toda v domovini zapušča sine in hčere in tudi posestvo. Avto žrtve V soboto 11. marca je poteklo 13 dni, ko ni bil nihče v Clevelandu ubit od avtomobila, število avtnih žrtev znaša letos samo 18, dočim jih je bilo lansko leto ob tem času že 23, in lansko leto je bilo izredno "ugodno" tozadevno, kajti v letu 1937 smo imeli od 1. januarja pa do 10. marca že 53 avtnih žrtev. Sinček umrl Staršem Andrew in Geraldine Fabris, 5510 Ira Ave., blizu Pearl Rd., je umrl 7 mesecev star sinček John, eden izmed dvojčkov v družini. Družina prihaja iz otoka Korčula, Dalmacija. Pogreb se vrši danes popoldne ob 1. uri iz hiše žalosti na Calvary pokopališče pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Influenca ponehuje Zdravstveni 'urad v Columbusu poroča, da je influenca v državi Ohio začela ponehavati. Nekatera mesta so se je že popolnoma iznebila. Tudi v državi New York je influenca močno odnehala. Volitev delegating Podružnica št. 25 S. ž. Z. ima nocoj večer važno sejo in volitev delegatinj za konvencijo. Pridite na sejo! Iz bolnišnice Mrs. Kristina Pirnat, 1188 E. 167th St., se je vrnila iz bolnišnice in jo prijateljice lahko obiščejo. * Kanadska vlacla je dala dovoljenje 3,000 Čehom iz Sudetov, da se naselijo v Kanadi. I i* "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 4 8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ____Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta <3.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c Maribor, središče obmejnih Slovencev JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 59, Hon., March 13, 1939 Tunis in Francija Zadnje dneve ste mnogo čitali v časopisju o koloniji Tuniziji, ki se nahaja v severni Afriki, in katero si je zaželel Mussolini. Ta kolonija je pod francosko upravo, a vladar v njej je domačin. Ker smo prepričani, da se bo o Tuniziji še pisalo in se zna mogoče kaj izrednega pripetiti ravno radi te francoske kolonije, je umestno, da podamo čitateljem nekaj političnih iri drugih podatkov o tej koloniji, katero bi Mussolini danes najraje spravil v žep. Francija je v Tuniziji vedno postopala na prav miroljuben način; kolonija ni bila nikdar po vojaštvu zasedena, Francija je dovolila, da je ostal kot vladar province domačin, ni se vtikala v pravice domačinov in njih starodavne šege in običaje. S tem je Francija pokazala, da je dobra upravitelji-ca kolonij in da zna spoštovati pravice ljudi, ki živijo v takih kolonijah. Pravzaprav Tunis ni francoska kolonija, pač pa nekak protektorat, ki obstoji glasom dogovorov sklenjenih med vladarjem Tunizije in francosko vlado. Ta pogodba je bila narejena v letu 1881. Toda prijateljski odnošaji med tuniškim bejem in med Francijo so precej starejši od te pogodbe. Prvič so Francozi prišli v Tunis izza vlade francoskega kralja Ludvika Svetega, ki je v Tunizu tudi umrl. Kralj Henrik lil. je poslal v Tunis svojega konzula, a Ludvik XIV. je imel v Tunizu celo svojega poslanika. Vsi kristijani v Tunizu, ki ie sicer mohamedanska zemlja, so stoletja uživali vse pravice in nihče jih ni nadlegoval. Ko je leta 1830 francoska armada osvojila Algir, potem ko je zdrobila moč morskih razbojnikov, je tuniški bej iskreno čestital francoskemu kralju. Od tedaj je Francija dobivala mnoge prošnje, da prevzame protektorat, ali nekako varstvo nad Tunizijo. Poleg tega so znali prebivalci Tunisa, da se mnogo boljše živi pod francoskimi postavami kot pod domačimi, ki so tozadevno mnogo bolj stroge. Tunizija je bila svoječasno silno bogata dežela, toda radi vpada Vanda-lov in drugih divjih narodov, je postala skoro popolnoma zapuščena Faktično je Francija v Tunizu ustvarila gospodarsko prosperiteto. Obenem je tam nastal red in mir. Le Francija je mogla to narediti, ker razven Anglije, ni imela nobena država na razpolago potrebna sredstva. Poleg zgodovinskih pravic do Tunisa pa Francozi tudi radi poudarjajo geografsko lego protektorata, trdeč, da je Tunis samo podaljšanje province Algir, ki tvori danes sestavni del Francije. V Tunizu je danes nekako 110,000 Francozov, 90,000 Italijanov, dočim tvorijo ostalo prebivalstvo domačini. Francija je od nekdaj skrbela za Tunis, kot bi bil ta protektorat njih lastna domača zemlja. Zlasti v slabih časih so Francozi vselej prišli na pomoč Tunisu. Ko so Francozi postali nekaki gospodarji Tunisa je bila Italija še slabotna državica, ki seveda nikdar ne bi! mogla vršiti iste naloge kot jo je vršila Francija. Ko je pa Italija pod Mussolinijem, a tudi od svetovne vojne sem, ko je dobila po sklenjenem miru precej ozemlja, ki sicer ni bilo italijansko, je začela Italija gledati na bogato provinco Tunis. Italija, prenapolnjena s prebivalstvom, je potrebovala ekspanzije, novega sveta, nove zemlje, da pridobi hrano za svoje ljudi. V tem oziru bi Tunis prišel sijajno v laški proračun. Pred par meseci je začel Mussolini trditi, da obstoji iz leta 1933 nekaka pogodba, glasom katere so Italijani upravičeni do posesti Tunisa. Francija je odločno zanikala obstoj take pogodbe in izjavila, da ne prepusti Italijanom niti enega palca svoje zemlje ali svojih kolonij. Franciji se je pridružila tudi Anglija in Mussolini je moral za nekaj časa utihniti, toda izjavil, da zadeva s Tunisom še ni rešena. j Računa se, da bi Mussolini že začel grabiti Tunis, če bi imel na razpolago moralno in drugo pomoč Hitlerja. Toda Hitlerje bolj premišljen kot Mussolini. Hitlerju ni mar, da bi segal za Italijo v žrjavico. To je tudi eden izmed vzrokov, da se je zadnje čase Mussolini ohladil. Če pa bo le silil na-orej, bo pa ravno protektorat Tunis oni usodepolni udarec za Mussolinija, ki zna za vselej uničiti oblast in tiranstvo laškega diktatorja. Kaj pravite! Ata župan vpijejo, da bo zapel v mestu boben, če davkoplačevalci ne bodo dovolili 22. marca $8,800,000 novih davkov. O, da, boben bo že pel, pa ne mestu, ampak politikašem po plečih, ki bodo morali izhajati z denarjem, ki je na razpolago in ne z novimi davki. * * * Ata župan pravijo, da mesto neobhodno potrebuje $8,800,000. Toda nihče pa še ni videl proračuna za lansko leto, kam je šel lanski denar. Tudi teh devet milijonov ne vemo kam bo šlo. Se reče, vemo približno, da jih bodo raznesli, kot so še vse, pa nič v kake svrhe, potrebne ali nepotrebne. Lahko jim meščani dovolijo teh devet milijonov dolarjev, lahko jim dajo sto milijonov, vse jim bo prav prišlo in prav nič ne bo ostalo. Gotovo ni slučaj, da je bistrovidni škof Slomšek sedež lavantinske škofije iz manj pomembnega kraja slovenskega obmejnega ozemlja predstavil v Maribor in mu s tem odločil vlogo slovenskega središča na severni meji. Ce je Slomšek znal ceniti važnost Maribora v življenju Slovencev v časih, ko je nekoliko severno od njega potekala - le narodnostna meja, kolikšne važnosti je Maribor sedaj, ko se je narodnostni meji pridružila še državna, nekoliko južneje potekajoča od prve! Bivša Avstrija se zaradi geografske lege Maribora ni mogla odločiti, da bi Gradcu na ljubo Maribor povsem pritisnila ob tla. Morala mu je dati železniško križišče, železniške delavnice in ga priznati za prom&tni vozel, ki ga ni prezreti, v vseh drugih ozirih pa mu ni dala posebnega življenja. Ali je to storila zgolj zato, da bi dvignila deželno prestolnico, ali pa se je zavedala, kako se utegne razvijati narodnostno vprašanje Štajerske, če bi se poleg nemškega središča razvilo z Mariborom še novo slovensko središče, je težko povedati. Dejstvo pa je, da je vse gospodarske in kulturne poti speljala v Gradec, Maribor pa v tem oziru prepustila bednemu životarjenju. Cim se je Maribor s prevratom iznebil graške konkurence in postal mesto z vlogo gospodarskega in kulturnega vodstva s e vernega slovenskega ozemlja, je Maribor moral pričeti borbo proti oviram, ki sd1 bile nekdaj napravljene v zaščito Gradca. Žal, da še danes po 20 letih teh pregraj med seboj in obmejnim zaledjem ni mogel povsem odstraniti in dobiti to, kar mu kot pomembnemu slovenskemu centrumu v gospodarskem in kulturnem pogledu gre. Mnogokrat je že bilo poudarjeno, da Maribor s severno mejo ni s cestami toliko povezan, kakor bi bilo potrebno. Zlasti .velja to za Kozjak in nekatere kraje Slovenskih goric, ki imajo še danes po 20 letih prevrata še vedno boljše cestne zveze z Gradcem, kakor pa z Mariborom, svojim političnim, kulturnim in naravnim središčem. Kako porazno je tako pomanjkanje promet nih žil za naše celotno gospodarstvo, narodno in kulturno življenje, menda ni treba posebej podčrtavati. Zlasti zanemarjen je v tem oziru Kozjak, katerega se razen cestnega odbora ni spomnil noben drug javen faktor. S skromnimi finančnimi sredstvi, s katerimi razpolaga cestni odbor pa seveda ni bilo mogoče napraviti vsega, kar bi zahtevala pametna narodna politika. Največ je še bilo -storjenega v Slovenskih goricah, pa zopet le s sredstvi cestnega odbora, država se za nje ni brigala. In tako se je zgodilo, da po 20 letih narodnostno najbolj izpostavljeni kraji niso povezani s svojim središčem in da jim je še vedno lažja pot v tujo državo, kakor pa do svojega narodnega in kulturnega ležišča. Za Maribor in njegovo zaledje je prav tako važno vprašanje kakor dobre cestne zveze z mejo, je tudi nova železniška zveza skozi Slovenske gorice, o kateri so glasovi kmalu potem, ko so se pojavili, zopet utihnili, menda zato, ker so prihajali bolj iz vrst tehničnih strokovnjakov, kakor pa iz gospodarskih in političnih vrst. Utihnili so, čeprav je šlo zato, kako že od nekdaj ogrožene Slovenske gorice čim močneje prikleniti na Maribor in jim tako olajšati gospodarsko in kulturno življenje, in če-' prav je šlo po prevratu zato, da se z novo železnico Prek-murje še tesneje uvede v skupno slovensko življenje. Tudi če bi se cestne zveze s Slovenskimi goricami in s Prekmu-rjem bistveno izboljšale, ne bi smeli pozabiti na to novo železnico, katere pomen še tako dobra cesta ne bo mogla zmanjšati ali ji pa celo povsem vzeti vrednost. Gre za naše ogroženo zaledje, ki ga je treba gospodarsko in kulturno okrepiti. K taki okrepitvi pa bo nova železnica faktor. Zadnja leta so nam dovolj jasno izpričala, kako pereče je ob naši meji socialno vprašanje, z njim zvezano kmetijsko Vprašanje in brezposelnost. Slednja na meji ne pomeni le težkega skrbstvenega vprašanja, ampak tudi in predvsem narodnostno vprašanje. Zemlja našega severnega ozemlja ni tolikšna in toliko bogata, da bi mogla preživljati vedno naraščajoče število prebivalstva, med katerega poleg tega še zemlja ni tako razdeljena, zlasti v Slovenskih goricah, da bi mogla zagotoviti znosno gospodarsko življenje tistemu, ki jo obdeluj e. Pomanjkanje zemlje in naraščajoče prebivalstvo ter z vsem tem zvezana kriza, v kateri živi naš kmet, nam narekuje čim močnejšo industrializacijo, zlasti ko spričo gospodarske politike malone vseh držav, ni mogoče več v toliki meri misliti na ugodno trgovinsko^ izmenjavo. Prirastka našega kmetijskega prebivalstva je vedno več, zemlje pa vedno enako veliko, industrializacija kmetijstva pa ne more dati neomenjenih napredkov. Zato je treba bolj misliti na zaposlitev našega prirastka ne več na zemlji, ki ne prenese ne toliko delavcev, še manj pa toliko konzumentov, kolikor jih je danes zbranih in stlačenih na njej. Danes rešite^ našega kmetijskega in sploh socialnega vprašanja ne more biti več zgolj v neposrednem pospeševanju kmetijstva in v zakonodaji, ki bi to panogo našega gospodarstva ščitila marveč je treba iti po drugi poti. Ta pot pa je industrializacija. Pospešiti > moramo razvoj mest, kjer bo naš naravni prirastek dobil v povečani industriji zaposlitev in kmet v tem mestu zaposlenem naravnem prirastku stalnega konzu-menta. Z industrializacijo bo istočasno pomagano današnjemu brezposelnemu podeželanu, ki zaenkrat še zamanj išče v mestu dela, in kmetu, ki vkljub izboljšani in povečani produkciji ne najde primernega kupca. Z industrializacijo in povečanjem mest - bo odpomaga-no velikemu "povpraševanju po delu in v krizi se nahajajoče-mu kmetu. Vse to velja tudi za Maribor, za kmeta in za dela iščočega brezposelnega iz njegovega zaledja. Zato pa je tudi vsakemu Mariborčanu in okoličanu tesno, če se spomni, kako so na delu sile, ki delajo industrializaciji Slovenije in Maribora in njegove ožje okolice, ovire, namesto da bi s pospeševanjem industirje pomagale pri reševanju našega socialnega vprašanja. Na eni strani se danes z merodajne 'strani mnogo govori o rešitvi krize kmečkega stanu, na drugi strani pa se z zaviranjem industrializacije onemogočuje resnična in kolikor toliko trajna rešitev kmeta. Mogoče pa gre pri vsem le zato, da se slovenski naravni prirastek odvede v druge pokrajine in na ta način oslabi naša narodna ,in politična moč! Danes se tako meščan kakor kmet zavedata, da sta v njunem gospodarskem življenju tesno drug na drugega navezana, kmet pa še poleg ve, da mu mesto more postati vrata v svet, skozi katera za domač konzum od višine produkte mo- re spravljati na svetovni trg. Slovenija ni žitnica, zato tudi pomembnega centralnega tržišča za( žito ne more imeti. Les gre predvsem v južne države, zato Maribor ne prihaja v po-štev kot lesno tržišče. Pač pa Mariboru produkcijske možnosti njegove široke okolice narekujejo, da poskrbi zato, da bo mogel postati osrednje tržišče za vino in sadje, zlasti tržišče za sadje, ki ga je danes z lahkoto spraviti v inozemstvo, ki vedno bolj in bolj sega po fiašem štajerskem sadju. Žal je danes Maribor doslej kot sadno tržišče napredoval le toliko, da se je v njem zbralo lepo število sadnih trgovcev, ki se pa za svoj posel niso toliko pripravili, da bi tudi pri dobri volji, ki je pa le često primanjkuje, kmetu mogli zagotoviti primerno ceno njihovim produktom. Med slovenske štajerske sadjarje je že prodrla vest, da se nekatera faktorji v Belgra-du bavijo z mislijo, da bi gradili velike sadne silose. Te vesti pravijo, da bodo v Srbiji take silose (skladišča) gradili, da pa je tudi možnost, da se v Mariboru zgradi tako sadno skladišče, ki bi olajšalo posel naši sadni trgovini in kmetske-mu prodajnemu zadružništvu dala možnost, da kmeta osvobodi vezi odvisnosti od sadnih prekupčevalcev in ga reši odvisnosti od trenutne situacije na sadnem trgu. Baš v pretekli sadni kampanji so naši kmetje imeli priliko spoznati, kako velike važnosti je za dobro ceno sadju veliko in moderno urejeno sadno skladišče, v katerem more sadje čakati na ugodnejšo situacijo v trgovini, ki jo slabijo ali trenutno manjše povpraševanje ali pa kake druge ovire, tako n. pr. letos ovire v prometu, ki so nastopile zaradi kočljivega zunanjega političnega položaja. Naš sadni producent je zato z veseljem pozdravil možnost zgraditve takega velikega sadnega skladišča, ki bi moglo v svojih prostorih shraniti nekaj stotin vagonov sadja, ki bi ga nato bilo mogoče spraviti na trg v trenutku, ko bi bil položaj v trgovini najbolj ugoden in tako ne bi bili več prisiljeni pod vsakim pogojem in pri vsaki ceni oddati svoje dragoceno blago. V vrstah naših sadjarjev gotovo ne manjka misla za tak načrt, za katerega izvedbo se tudi ne bodo branili eventuelno potrebnih ptev, treba bo le, da se bodo tudi drugi faktorji in mesto samo zavzeli za to ustanovo, ki bi Maribor dvignila v še važnejše trgovsko in gospodarsko središče svojega zaledja. Tudi v kulturnem življenju Maribor se ni zaigral tiste vloge, ki bi jo po svojem položaju in pomenu moral. Po prevratu si je sicer dobil dokaj srednjega in strokovnega šolstva ter znanstvenih in kulturnih institucij vendar so vse te institucije takega značaja, da služijo bolj mestnemu kulturnemu delavcu, neposredno svoji okolici pa v mnogo manjši meri. Poglejmo si le mariborske centralne prosvetne organizacije, ki vodijo ali bi vsaj morale voditi vse ljudsko izobraževalno delo na našem podeželju! Prvič je o teh osrednjih organizacijah treba predvsem reči, da v kar veliki Večini izobraženstva zanje ni dovolj smisla, zato se pa s takim delom ubijajo le maloštevilne skupine izobražencev, večina njih pa stoji ob strani in zabavlja čez neuspehe tistih, ki se trudijo. Pomanjkanje prosvetnih delavcev je brez dvoma madež, ki ga Maribor nosi kot kulturno središče severnih obmejnih Slovencev! Še slabši je položaj mariborskih prosvetnih central, kar se tiče ©jihovih društvenih prostorov. Ce se le malo ozre- PEHANJE ZA SRNAMI James Debevec kraju poginile. Po pet jih je ležalo nakupu, globokem snegu omagale1 žalostno poginile. S Ferdotom sva prijelaj vsak za eno nogo in j° > doli k poti. Bila je zdaj liko lažja, ker sva jo 0 za precej funtov, ko svaJ1 la drobovje ven, toda še^ je bilo treba precej P°te^ Pa se ni Ferdotu to vla&f vlak nič dopadlo. Kar pem mi je službo odpove^ odpel pas, ga privezal s^ vrat in si ga del čez je sam ložje peljal kot PreJ skupaj. Požrtvovalne^11 ( najdljivemu rojaku se"1, skal in ga hvalil za nji^M ker sem se bal, da bi j umanjkal. Pa se ni- poti je privlekel srno. ^ Tam sva potem čaka'® druge naše fante. Sli®" j kako je pokalo gori za "J vedela sva, po strelih je vsak deseti zadel, J li svojo kvoto. Kmalu P J nama Mandel, ki pove. / le' | 5« "Kakšen lovec pa si!" godrnja Marolt, "da nimaš nobene potrebne stvari s seboj. Je prav čudno, da nisi pozabil puške doma." Potem pa izvleče iz svojega žepa dolgo vrv. Kak pedanj je bo treba odrezati, pa s čim, ko nimava noža. Pa je Marolt hudo kunšten človek, vzame vžigalico in vrvico pre-žge. Vidite, v gozdu si mora znati človek pomagati, če hoče kam priti. Privežem etiketo srni na noge in zdaj pa lahko pride v vi-zite vsa postavodaja države Pennsylvanije, če hoče. Videl pa sem, da je bil Marolt v teh zadevah zelo natančen, kar je značilo, da ima spoštovanje do obstoječih lovskih postav. Morajo biti že stroge, sicer bi se ne bal tako. Seve, red pa mora biti povsod in ker država veliko zasluži vsako leto z lovom, je razumljivo, da pazno zasledujejo kršilce postave. Grešnik ne plača globe pet ali deset dolarjev, ampak je kar $200 in pa še gakega pol leta gre na ješprenj. Potem primeva srno vsak za eno nogo in jo vlečeva po snegu doli k poti. čeprav sva vlekla po snegu, sva vseeno težko vozila in sva morala večkrat počivati. Že blizu glavne ceste reče Marok, da bo šel doli k poti in od tam poslal koga na pomoč. Pustil me je_samega s srno. Vsedel sem se na bližnji parobek in ogledoval lepo žival. Vesel sem bil svoje lovske sreče, menda j a. Kmalu prisopiha proti meni Ferdo Jazbec, na katerega je naletel Marolt in ga poslal meni na pomoč. Ferdo je imel pri ;~e"bi nožiček in kot vešč mesar se je lotil srne in izvlekel iz nje drob. Zelo debela je bila in videlo se je, da do takrat ni bilo srnam še nič hudega. Seve, kadar 'pa zapade po pet in več f____________________ _ čevljev snega, takrat jim pa k njemu naš Mandel slaba prede, ker ne morejo do- govori kar po slovenj ?|! biti izpod snega trave in pra- "Kam pa greste, proti. V hudi zimi jih pogine na tisoče. V krajih oktog Em-poriuma, kjer smo lovili pred štirimi leti, je bilo tisto leto v januarju zapadlo toliko snega, da so skoro vse srne v tistem jo, vštevši mojo črno, torej dovolj oziroma "g preveč, ker smo imeliv ^ že tri, tukaj pa štin-Jj pa najmanjšo dali °s ^ Johnu, ker več kot 2aVp lovca po eno ne smeI110 na avtih. V pogovorih o tem in ičk* vidimo starega možic- .. krevsa počasi in udobij sti proti nam. Sem Pa . J malo zane.slo, kar 9eTaL pisoval ledeni poti, jji sam zjutraj videl. ^ J prišel prav do nas, se^i del, da so možička z^j j cesti notranje razmer®' J je privoščil doli v She1 Ko nas zagleda, «aS J ogleduje. Pa je bil tako navajen videti l°v J rekel nič, ampak je ^J tako mimo nas. TedaJ "A mo okoli po svojih sosedih, nam bo vzbudilo pozornost dejstvo, da si prizadevajo zlasti v svojih obmejnih važnih postojankah ustvarjati čim bolj smotrno urejene kulturne prosvetne in narodno obrambne domove, iz katerih potem tečejo niti do poslednjih najmanjših krajev ter jih vežejo v strnjeno enoto z vsem narod- nim življenjem. Takih domov in ustanov Maribor nima, če- prav se je potreba po njih že premnogokrat izkazala. Maribor zaradi takega pomanjkanja osrednjih domov izgublja v očeh okoličanov na ugledu, podeželje pa trpi škodo, ker ne more dobivati potrebnih pobud za svoje kulturno in narodnostno udejstvovanje. V zvezi s tem se moramo dotakniti že tolikokrat načetega vprašanja mariborske radijske postaje. Naš veliki severni sosed se ni ob priliki, ko je oja-čil svoje obmejne radijske postaje, nič obotavljal poudariti, da je ojačenje teh postaj važno za njegove sonarodnjake, ki živijo onstran meje, mi pa ga še do danes, ko je spoznanje o pomembnosti radiofonije že do kaja prodrlo, nismo toliko povzdignili, da bi spoznali našo nujno narodno potrebo, da si v Mariboru postavimo radijsko postajo, s kzftero bi bilo Mariboru omogočeno vršiti vse naloge in dolžnosti, ki jo kot kulturno, narodno in gospodarsko središče severnega slovenskega in državnega ozemlja ima. Mož »nas začudeno sa ogleduje, potem Pa n«" P* 'Nazaj v kempo- J i" bi' "Kje ste pa bili več zvedel Mandel. __ d "Eh, v soboto sem & J Sheffield po opravkih, P ^ nekaj zamotil, da ^^A nes nazaj." Torej mal° ^ en teden si je možice^/ počitnic in drugega, zraven. ^i' "Kaj delale v gozda1" J pi?" ga vpraša napreJ A "Veste, žužek ima S J kempo in pri njem cej Krajncev. Dela je J ča je pa bolj slaba' j0 tji Mene je zelo va^A prav rad bi si bi šel J slovensko gozdarsko Vi'l nisem še nobene vi('e ' jil lo časa. Radi bi bi'1 . zvedeli od moža, pa l1l0J\j sti govoriti, ali pa ni j lo je zaslužil, pa je naJ , v'-bote do četrtka služek zadnjega leta- - .j zopet trdo delal in ^ imel nekaj nabranega zopet na počitnice. (Dalje prihodih IZ DOMOVji lovi^A —V Devici Mariji umrla Marija Prime- —V Sodražici je "J '^rl ja v visoki starosti v Gospodu zaspala »ti pica roj. štrbenk, jnj nika Josipa Stu-pfc» j^J nju. Pokojnica je bl < ^ J matere nepozabne?9 Ev. Kreka, Marije r0^/ ki je bila rojena v ts;i ^ Sodražici št. 9 dne 1843 ter je se 2°' ji^ 1865 poročila v sose«1 pri Sv. Gregorju * j«1 Valentinom Krekon la v Selcih 9. marca pet u, kftf aga 3rijel» n j«v zdaj «ramnmmmt»ttremtmtmmt?t»;n:tm»tn»:n:mmnmnmg WINNET0U Po nemškem izvirnika K. Maya «nmm»m«mtK»ttt.<:{ž>»»»twtnt»»»»n!»i»»»n»»»»» «1 *baribala—? Kaj še! Ba- Ram Hawkens?" , ».fobrodufino in mirolju ^ ^nče, nogavice plesti in !'gri ]Pati ga lahko nauču--j° olll|i ia of misbm, sivega med- )svajir^alr-la še' nega gorovja. Ker ste brali' ste gotovo tudi < 5'3U že brali?" , Pot Kar»' ibet] J Pa bodite veseli, da še ipov^ kje * lste videli! če se zra- zal* »itn" dva čevlJa višji ko vi, z ra^ igi4v 1111111 Popadom vam zme- [Ot Prei ali bi!V ,kašo 111 če &a napade-. —II i» L.. KOrkoli rnrrlvaSi+o no hn nem" ^ '^val ? * razdražite, ne bo » --------- njim«1 .'Ali ' sein ler vas ne raztrga in p vaša .lm' sPet govori iz ko p Veiika lahkomiselnost! akal»f •^err!?iVv.g°VOrite ° 8tmŠ" Slišal5 " kakor f slvem med' za^ "^iheti racoonu, ki ih so«1 ' "Ne ni čisto nič neva- hon"' N , P^' Sli) podcenJ«iem ga. Ne-a i1 Si Pa ni> kakor Povite. )Ve'-rJ > tudl- °Parica ni nepremaglji- 5(\,!tetudi tO brali?" eli ;tll-1trt; vr,- se mi> da so vaše oS^|iih brJfi krive knjige, ki ^ Sot'"1 pameten človek, če j »li kJ111' ^i bi še nad grisly i" :nad bizona " ičk»' Siisj za Sa-i ste sicer"čisto , • nevf,Uga ne Pomagalo, za-b* "^os?;Uga lle pomagalo ži-- , ob«0 , L, mL—o— I jei*»alt ČlovJ mislite s tem? ^ ^Pom si lahko kako dru- P ! «h aga če hoče/ jfl «4 U, Sy *t^P0be8ne, mislite, če *e?, Pet*n —? To mislite, "V X' h J '"'slei ° strahopetnosti pri iaS J '>• t0 U- pred grislyjem be-0 J % , strahopetnost, — !oV<:.irot'^omor,premišlj en sa Usa, kdor ga napa- e l1 el 10 k it«1 Poskll v bi V* 'm > da- na j ini nazori čisto gi Sam! če me grisly *! 111 časa za keg, se '' S tri §e lotl m°je2a to" / \ .^u moram prihiteti na i 6!l sluč?.t0reJ napasti. V teh ne bom pobegnil h^iti,,yJem 111 tudi ne smem n, P", j ■ da ^ 'fa si čisto lahko miren5 sf' . "sil'P°gumni westman jlo K \>! 8ivim medvedom tujek ^ ^ m,?0' da meri z njim Jca'" "SVoj° izurjenost , j ,'1 r0 01 tako nevarno zveri-^T1' da j,jric°. in povrh pa še ' P°skrbi izreden uži- a K ^ »tiedS medvedjega steg-V- a^dje šape." Se? jšlJiv človek ste in V ?°3im za vas! Zahvali- iSuo? 110 b°dete nikdar v >WSili medvedjih šap!" \ T tem pa seveda ne - H L • cta d*r- ■ej e / c0t P in^ ni a, 1)0' el ^ ^o ^ ni večjega uži- l ^lef^^d^edje^ šape eka5. zemlia sega. Ta uži- V^celo naj sočne j šo bi- V " ^nkoj, rtid !t»i f-^k' da se vam zaenkrat ' ^h ? ^ Za mene- Sa-i v te ra^1 K^j nikdar ne pride?" ^iKl Grisly je doma v X^f^ovju, tO je res. Pa jijic' ^ tU(li tuje in ni redko, da ' k'ki n J,Prerijo. Gorje nje-^ n?leti! RajŠi ne iV c0ft'SVa.v tabor, u PrjWud-fe Je 8 svojimi ljudmi Mi^saJ: pokazati je hotel, brez mene kaj na-i, 't£l Vj' Premerili so precej i 0r Sfi je premaknil za \\ Proti dolini- kj'er Seb je prišlo krojni timrhga yapeia Pijct XI. jo sv. Petra v Rimu. Prizor je na trgu pred cerkvi- —Mesto Trst, ki je v vsej svoji zgodovini igralo tako važno vlogo v vsakem oziru, se je v zadnjih desetih letih še prav posebno lepo razvilo in dokaj olepšalo. Hitro raste tudi število prebivalstva v Trstu. Na dan 1. januarja letošnjega leta so v Trstu našteli 258,612 ljudi, kar bi se z drugimi besedami reklo, dober četrt milijona. Po številu prebivalstva je zdaj Trst med italijanskimi mesti na desetem mestu. Toda pri Trstu je treba upoštevati tudi dejstvo, da v zadnjih desetih letih ni bila priključena k njemu nobena okoliška občina, da bi na ta način mesto pridobilo na številu prebivalstva, kakor je bil to primer r '» stopnice za skupna cl1 .^fi ^ Vida: Cecilia Skerbec. lce . Marija Tekavec. Zast^Jf;> \y| goslovanski kulturni vrt- t(r, nik, Mary Stanonik - " Klub društev SND tfaV ' dr-r, Zdravniki: dr. Seliškar, ^ 0 Perko, dr. M. F. Oma« ' Društvo zboruje vsako ,dI,j, ^ v mesecu ob 2. uri # šoli sv. Vida. članice < v društvo samo do 40^/ m P?' SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave., podpredsednik Mike Kle-menčič, tajnik Rud. Otoničar, 1110 E. 66th St., zapisnikar John Speh, blagajnik John Brodnik Jr. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Lawrence Bandi in Miss Mamie Perse. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali 3 ali več zastopnikov in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah. sv. Vida. SLOV. KAT. PEVSKAJ .•-.•cdcednik Frank f L, lJt,ic.- Ave., pcdpreds^V; * ..cvršnik, 6127 St. Cl»» ^ 8*, k va Cerar, 5819 Bonn^n ^ .lik Anten Hren, 971 K, £ ^ zornice: Josephine u\oK.i Jaklič in Sophie Lah- v Cerar, 5819 Bonna A ^ « pri skupnih društvih ^erj Agnes Klemenčič in % cel j. Pevovodja - Pevske vaje vsak tor j diugi torek v mesecu^/ .< - tor Kline, Jack Sel^V'® pan, Frank Kastrevc, ^ Marko Vclcanšek, Fra" ^ je se vršijo vsako ce dvorani št. 1 SND. _ SAM. PODP. DR- Predsednik''' Andrew ^ mpire Ave,, podiPr<^ j Kostanjšek, tajnik J bi<#v . 10012 Mohawk Ave.. p^j Markovič, zapisnikar * ' m3 f, zorniki: Frank Kul^' jj. J-stanjšek, Jakob Bran' neša Martin Kostanj« , t ? za SND in Klub dn>® itf rant; za skupna drus ^ da Mike Klemenčič-F. J. Kern, dr. Oma"' J, Društvo zboruje vS ,0p]uJ/ mesecu v starem posi^-^ , --—' (!. * DR. SV. NEŽE, ŠT- & Predsednica Mary' ^ a) sednica Frances !' tajnica Jennie M. ye' V^Jp, St., zapisnikarica Lom ^tly ■ 71st St., blagajničarka 0< riuuces rvasuu"" — jg • Pcrme. Društvo zboruj v sredo v mesecu ob