Ste?. 107. POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. >' Oradnlitvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čez dvori&če nad tiskarno). t, urednikom je mogoče govoriti le od 10.—12. ure dopoldne. Vtokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. > Uredniškega telefona štev. 74. V Iijubljatii, v sredo, 11. maja 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po posti prejeman: za cele leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. UpravnlStvo je v Kopitarjevih ulicah štev. i. Vsprejema naroinlno, Inaerate In reklamacij«. — I n a e r a 11 se računalo enostopna petitvrsta (dolilna 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat 9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsla M b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. Upravni&kegH telefona iter. 188. Avstrijski meščanski zakonik. Kadar se bo avstrijska državna zborniea toliko pozdravila, da bo mogla priti do rednega parlamentarnega dela, bo morala pri stopiti k važnim zakonom, kmed vseh najvažnejši pa bo meščanski zakcnik, katerega nameravajo zdaj nekoliko prenarediti. Avstrijski meščanski makonik izvira še iz 1. 1811., a je nastajal v drugi polovici osemnajstega stoletja. Splošno se mu pri-anava, da je iiborno izdelan in v kratkih, jedrnatih določilih služi lahko za vzor zakonika. A v teku stoletja se vrše tudi izpre membe v gospodarskem in splcšno socialnem položaju, katere dopuščajo tuintam kako izpremembo v zakoniku. A meščanski zakonik obsega tudi določila, katera so vsžna za ves nravni in verski red v državi, in ta določila je treba varovati pred razjedajočim in razdirajočim duhom liberalizma. Meščanski zakonik obsega tudi zakonsko pravo in razne postave, ki so v ozki zvezi s kano-ničnim pravom. Sedanji meščanski zakonik avstrijski je nastal v dobj, ko še ni liberalizem segal s svojo bcgoskrunsko roko v svetišče domačega življenja in ko je država še spoštovala zakramentalni Enačaj zakonske zveze. Žito so pa v Avstriji še zdaj dolo-iiia državna in cerkvena glede zakonsko zveze v bistvenih točkah popolnoma t soglasju Ko pride zakonik iznova pred zbornico, pa je nevarnost, da ne bi liberalni elementi, katerih ne msnjka v našem nesrečnem državnem zboru, ravno to razdirali, kar je dobrega v sedanjem zakoniku. Ministrski predsednik dr. pl. Koerber je ie imenoval komisijo, ki naj predela posamezne dele avstrijskega meščanskega zakonika. V tej komisiji so predsednik državnega sodišča dr. Unger, drugi predsednik najvišjega sodnega dvor« dr Emil Stein-baoh, prejšnji pravosodni minister R. pl. Madejski, sekcijski načelnik dr. Fr. Klein in vseučiliška profesorja Randa iz Prage in Schey na Dunaju. Ta komisija naj najprej določi meje, v katerih se naj zakonik izprgv minja, potem se predloži načrt večjemu>ap<-stopstvu industrijcev, trgovcev, obrtnikov, odvetnikov, sodnikov in drugih stanov, da ga presodijo s praktične strani. Koerber pravi, da ho javnost vedno po časopisju iz vedela za te revizijske priprave, in da bode vse izpremembe v soglasju z javnim mnenjem. Gotovo je, da bodo posamezne izpremembe v gospodarskem delu dobro vplivale. Ali pa zasluži ta komisija zaupanje katoliškega prebivalstva? To je drugo vprašanje. Vsi člani te komisije so liberalnega mišljenja, — razen morda Poljaka Madejskega. Dr. Unger je svoje nasprotstvo do krščanstva s tem pokazal, da je 1. 1899. javno in demonstrativno oddal pri občinskih volitvah svojo glasovnico za socialnega demokrata. Ker je glavno delo te komisije v njegovih rokah, si lahko mislimo, kake izpremembe bo ta mož predlagal. Izmed šestih članov komisije so štirje judovskega rodu. Liberalno časopisje že sedaj opozarja na pomen tega dela. Po pravici, kajti razmerje med cerkvijo in državo se bo temeljito izpremenilo, ako prodrd liberalna načela v našem zakoniku. Liberalci bodo vse storili, da Avstrijo pahnejo v — m a -ž a r s k e razmere! Civilne matrike, civilni zakon, razveljavljenje zakonske zveze itd. — to si bo sledilo po vrsti, ako katoličani ne store o pravem času svoje dolžnosti. In iz mažarskih razmer pridemo tem potom prej ali slej tudi v — francoske razmere. To je namen liberalcev. Ko se vrše v parlamentu hrupni prizori, se torej na tihem pripravlja tvarina za vse drugačne boje. Treba je, da se že sedaj zbornica organizira tudi za to odločilno borbo. In za to je treba —: Kristjani vkup! Va banque. Dunaj, 10. maja. Danes se je zopet iztekla ura drž. zbora in utegne počivati do pozne jeseni. Črno žolto zastavo, ki danes še vihra pred zbornično palačo, zavijejo v rusko platno in po Ringu bode na bergljah kolovratila znana kljukasta prikazen § 14. Srečna država, ki se izvije iz češke obstrukcije in z enim samim paragrafom brani svoj obstanek in Bvoje najpotrebnejše gospodarsko koristi! Srečna pa tudi vlada, ki je že ob svojem rojstvu ob zibeli našla kljuko 14! Tako vsaj vriska »Montags Revue«, kateri polnijo predale vladni podajači. Ko se hudobno in škodoželjno ponorčuje iz čeških poslancev, nadaljuje samozavestno: »Predno p). Korber parlament izroči zgodovini, mora šo sestaviti svoje račune, kr.tere mora predložiti novemu parlamentu Tega danes še ne more storiti, vč pa dobro, da uživa zaupanje vseh nemških strank od skrajnega levega krila do konservativnega središča. To zaupanje si je pridobil z odločnostjo, s katero se ustavlja poskusom, ki namera va'o razrahljati državo (?) in ustavo. Dovolj slmbo, da je vsled obstrukcije (?) postala ustava le mrtra črka. Vendar pa je ustsva še zastava za vojaka, ki jo brani s svojim telesom, četudi so žo padli vsi tovariši okrog. Tesno spojenje nemških strank z min. pred sodnikom, da vzdrže red, je vesalo dejstvo, da opozicija ne more prodreti, čeravno je tako močna, kakor nemške stranke. In ko bi se opoziciji pridružili tudi Poljaki ter ustvarili slovansko večino v zbornici, moral bi se razbiti vsak napad ob nemškem nasipu Ako ao Nemci združeni, kdo jih mere prezirati ?« Nihče, to je tudi naš odgovor, a vladni težak izpovedal je na vsa usta to, kar smo trdili že dve leti, da je namreč dr. pl. Korber vjetnik nemških strank. In navzlic temu dejstvu danes 'ie z Diogenovo svetilko iščejo nzazela, ki naj nosi vse grehe »grozne« obstrukcije? Tako otroci love slepe miši, ne pa resni možje političnega kozla. Stališče vseh slovanskih poslancev je brez dvoma to, da imajo Nemci po svoji zgodovini, številu, duševnih in gmotnih silah v Avstriji vso pravico biti prvi med ravnopravnimi narodi avstrijskimi. A pr svajajo si neome jer.o hegemonijo navzlic hvalisani, slovesno v ustavi zajamčeni ravnopravnosti, in vlada jim vzdržuje to nenaravno oblast vsepovsod, dočim ostali narodi izvzemši Poljake ob durih preže na drobtine, ki padajo z državne mize. Če se torej rahljajo vezi države, če se majejo tla in šibe stebri, temu niso krivi ne Čehi ne Jugoslovani, tudi ne češka obstrukcija, marveč le oni, ki so pustili ali morda hoteli, da ustava ostane za nenemške narode le mrtva črka, ki uporabljajo parlamentarizem le za krinko absolutizmu, ki vzdržujejo stari zistem in stari volilni red. Obstrukcija je le izraz dolgo pritajene nevolje in ogorčenosti, splošne nezadovoljnosti ravno onih narodov, ki hočejo močno Avstrijo, mogočno državo, a tudi pravice ravnopravnih državljanov, a ne preziranja tlačenih podanikov. Naravno, da tako ustave, ki se izraža le Se v kvotni deputaciji in avstrijski delegaciji, nenemški narodi ne branijo s svojimi telesi, marveč prepuščajo zastavo s § 14 nemškim strankam in njihovemu poveljniku. Ali pa sme avstrijski državnik mirno gledati ter roke križem držati, ako se v istini majejo stebri in tla državi? Ali ni po doben zadolženemu posestniku, ki prodsja kos za kosom svoje zemlje, ki uničuie za slepo cono svoje gozdove, dočim mu hiša že rebra kaže? To pa se godi sadaj v Av-striji, ko je treba sklepati nagodbo z Ogrsko in trgovinske pogodbe. In s čim se hoče in more vlada braniti proti Ogrom in vnanjim državam? Preostajo ji le § 14, avstrijska potrpežljivost in na kosca razdrobljeni parlament. In posledica temu? Da bodo Ogri svojevoljno narekavali nove pogoje za še alabšo nagodbo in vnanje države carinske tarifa, ki njim ugajajo. Tako piše peštanski »N. P. I.« : »Da ogrsko poljedelstvo in ogrska trgovina ne zgubita nemškega trga, osobito za ječmen, živino in živinsue pridelke, treba bode znižati carino, in sicer za razne nemške industrijske izdelke. Brez ie konessije nemška vlada ne bi mogla pred svojim državnim zborom zagovarjati trgovinske pogodbe z našo državo. Zato bode ogrska vlada tudi v najugodnejšem slučaju, ako namreč nemška vlada dovoli ozusflene koncesije, imela še hud boj s avstrijsko vlado, ki mora dovoliti znižano carino za železo, železno izdelke itd., katero zahteva Nemčija. Ako tudi avstrijski in ogrski državni LISTEK. Soc.-demokraški fiasko na Japonskem. Vae socialno demokraško časopisje in socialno-demokraški voditelji od krivonoaega dr. A d 1 e r j a na Dunaju in sedanjega socialno demokraSkega „papeža", bivšega strugarskega mojstra v Berolicu B e b 1 n a do napuhnjenega Korlčka Linharta v Trstu po svojih listih navdušujejo zveste so-druge za Japonce. Ne povedo jim ps, da je £e pred več ko tisoč leti na Japonskem bila nrejena drža?a po popolnoma socialistiških načelih, a je propadla in zginila kakor lepe sanje, ko se človek prebudi iz spanja. Neki japonski cesar je že 1. 648. p. K. odpravil stari družabni rod in izdal novo državno in gospodarsko postavo. Cesar je postal kot zastopnik državo lastnik vsega zemljišča m posestva. Odpravili so zasebno last in po načelih enakosti so med državljane razdelili zemljišča. Gospodarsko enoto je tvorila družinska hiša (ko) in po številu družinskih "članov so jim nakazali posamezno deie zemljišča, in sicer sta bila vsakemu moškemu, ki je dovršil 5. leto, odločena 2 tana (16 5 ara) in 11 arov za vsako žensko družinsko članico. Zaradi rodbinskih izprememb so po preteku 6 let na novo razdelili zemljišča. Ker je bila odpravljena zasebna last, je bilo odpravljeno tudi dedno pravo. Pri manj vrednem zem ljišču so 'dobile posamezne »ko« po dva, mesto enega dela. V bolj obljudenih krajih so pa znižali tudi to običajno merilo. 5 družinskih hiš »koov« je tvorilo »goho« (davčno občino). Davčna občina je izročila državi predpisane poljske pridelke, ki jih je potrebovala za vzdržavanje državne, verske in vojaške uprave. „Goho" je morala skrbeti, da bo bili preskrbljeni ubogi, sirote in onemogli člani občine. Deset »goho« je tvorilo občinsko zvezo, ki je morala skrbeti za višjo komunalno enotno upravo, katero je vodil posebni župan. Vse je bilo vpeljano prekrasno. Uvedena je bila matematiško izračunjena enakost po- sameznih članov japonske družbe po spolu in po rodbinah. Komunistiška občina je morala z delom vseh svojih »občanov« skrbeti za posameznika. Lepše socialistiške idile si niti misliti ne moremo, kakršna je bila uve dena na cvetličnih in rodovitnih japonskih otokih. Vsi predpogoji so bili dani, da se bode vzdržala po socialistiških načelih urejena japonska država. A žal, ni šlo in ni šlo. Komunistiška država je pri grešnih Adamovih potomoih nemogoča, ker ljudje niso angeli. — Že v začetku, ko so uvedli novo postavo, so nastale težkoče. Dovolili so razpečavanje vrtov, na katerih bo smeli saditi le murbe in šo nekatera drevesa. Pozneje so dovolili svobodno oddajati tudi živino. Ni še preteklo sto let, in socialistiški red je bil prevotljen na vseh konoih in krajih. Zemljišča so vedno bolj neredno delili in 1. 801. so jih delili že vsakih 12 let. In rušila se je naprava za napravo I Začela se je razvijati celo zasebna last. Začetkoma bo bile le nedolžne izjeme zlaBti v krajih, kjer se je množilo prebivalstvo. — > Potrebno je bilo, da so pričeli obdelovati pustinje in gozdove. A prebivalci niso imeli veselja za to težko delo, češ : zakaj bi morali ravno mi tako težko delati, ko našim enakim sodržavljanom ni potrebno tako težko delo! Da bi dobili večje veselje, so jim dali mnogo predpravic, in jela so je razvijati zasebna last. Ko bo pa vodilni krogi izprevi-deli, da je s tem enakost vseh državljanov v nevarnosti, so določili, da ostane pridobljena rodovitna zemlja le skozi 3 rodove last »koa", ki je prvi iz puste zemlje naredil rodovitna tla. Posledica je bila ta, da so na-selniki na vso moč izkoriščali zemljo. In ko je prešla zopet v državno last, jo bila brez vsake cene. Zato je prepovedal cesar Sotoku naseljevanje v še neobdelanih krajih. Prepoved se pa izpeljati ni mogla, ker je bila sila močnojia od socialne teorije. Zlasti je pa napredovala zasebna last, ker so posamezno državljane za zasluge nagradili z zemljišči. Razvilo se je veleposestvo in plemstvo, ki je bilo oproščeno davkov. V enajstem stoletju že ni bilo ne duha ne sluha več o socialiSkih uvedbah. zbor ustavno odobrita avtonomni carinski tarif, vendar ga bode morala skupna vlada predrugačiti da more Hkleniti trgov, zvezo z Nemčijo, Čim večjo zaslombo pa ima ogrska vlada v svojem parlamentu, tem odločneje se bode ustavljala nemški in a v atrijski vladi. Ako ima ogrska vlada v rokah orožje za obrambo ogrske trgovine in produkcije, more dežela pričakovati in zahtevati ugodne uspehe. Opozicija ima svoje pravo, katerega ji vlada noče kratiti, toda sedaj naj vladi ne dela težav.« Z drugimi besedami: Ogri hočejo izrabiti onemoglost avstrijskega parlamenta. To nam tuli pojasni, zakaj avstrijska vlada paragrafa 14. ne izpusti iz rok. Ali pa je avstrijski parlament sam kriv svoje onernog losti ? To ie »punctum saliens« v sedanjih razmerah. Mesto da bi vlada odstranila povod obstrukcije ter parlamentu pomagala na noge, pusti ga v mrzlični bolezni brez pomoči. Ovirala je poljsko psmredovanje, ovirala premembo poslovnika, ovirala koalicijsko vlado, ki se je snovala za kulisami, si dala zvezati roke od nemških strank, kate rim je hegemonija prva državna potreb ščina. Danes ne velja vprašanje, ali se državni zbor odgodi ali razpusti, marveč vprašanje je: Ali hočejo merodajni krogi, da »e naša .država po svojih naravnih močeh razvija ali da polagoma hira in propada. Ker narodni prepiri že desetletja ovirajo vsak razvoj ter izrabljajo najboljše politične in gospodarske moči, pridemo do logičnega zaključka : Re Šite narodno vprašanje in dajte vsakemu svoje. Staro načelo »divide et impera« pa je igra — va banque. Konec. Državni sbor. Jetičen človek do zadnjega vzdiha ne zgubi upanja, da šo ozdravi. Kakor lojeva sveča brli v temni noči, dokler stenj ne do gori do konca. Tako je danes ob 3. uri državni zbor končal svoje rev^o življenje, ki je poiemalo in ugašalo od 19. aprila. Začetkom današnje seje je dr. pl. Korber prečital še odgovore na razne interpe lacije, nato pa bežal iz zbornioe, da ne vidi in sliši zadnjih vzdihov političnega mrliča. Ali se mu je smilil, ali ne, to povedo jutri razni nekrclogi. Zapisnikarji so prečitali še zadnje strani politične oporoke, ob 3. uri pa vstane predsednik grof Vetter ter izjavi: Končano je njegovo truiapolno življenje. Mnogi poslanci so biii iznenadeni, ko tudi grof Vetter smukne skozi visoka vr»ta brez slovesa in brez običajnega voščila : Že lina vesele počitnice. Tako se morda ni še končalo nobeno zasedanje. Vladi se niti vredno ni zdelo, da bi ona odgodila državni zbor; to nalogo je prepustila zapisnikarju, ki je bil slučajno poleg predsednika. Mi pa rečemo: Parlament je mrtev, živio parlament! Vladna oporoka. V smislu zakona z dne 6. junija 1901 je vlada dobila za leto 1901 do konca 1905 skupnega kredita 487,038 000 K, da zgradi železnico od solnograške meje do Trsta skozi Bohinj in štiri druge manjše železnice. Do konca mirulega leta je vlada porabila 187,449.712 kron. Ker je vlada dve manjši železnici na Štajerskem in Češkem, za ka teri je bilo v gorenjem računu vštetih 13,040 000 kron, oddala potom koncesije, ima vlada za leti 1904 in 1905 na razpolago se 286,548.287 kron. Velika večina zemljišč in posestev se je že nahajalo v rokah veleposestnikov, in prejšnji svobodni kmetje so postali podnajemniki ve-leposeatev. Gospodarska premoč veleposestnikov je povzročila, da so cesarjevi namestniki do bili tako moč, da so ponižali cesarja, in Ja ponska je postala fevdalna država, v kateri je bil cesar brez oblaBti, takorekoč le mitološka oseba, s katero so plemiči strašili usužnjeno ljudstvo. In kakor so se ponesrečili socialistiški poizkusi na Japonskem, tako se bodo ponesrečili tudi drugcd, kakor so se doslej še vselej, morebitni poizkusi preustrojiti človeško diužbo v eocialiatiškem smislu. Kolikor ljudi, toliko misli. Pametnejši, bolj ego-istiški in zvitejši ljudje bodo, vedno nadvladah manj nadarjene. Kakor so propadli taki poizkusi v že davno minulih vekih v Perziji, na Kitajskem in Japonskem, tako so propadli v Teksasu, v Nev Harmony in drugod v naših časih. Zato je pa prihodnja so-•ialistiška država le pesek v oči zaslepljenim delavskim množicam, ki s svojim krvavo prisluženim denarjem omogočujejo lahko in prijetno eksistenco —brezvestnim in po največ židovskim agitatorjem 1 Danes pa je vlada zbornici predložila načrt zakona, s katerim zahteva za označena dela še 159,574.000 K, oziroma samo za drugo železnično zvezo s Trstom več okroglo 147 milijonov kron. Po prvotnem proračunu so za stavbno dobo do konca 1905 znašali troški za železnico skozi Ture 19 5 milijona, skozi Karavanke do Trsta 1036 milijona in za Pyhrnsko železnico 11,878.000, skupaj torej 135 milijonov. Ker je bilo za nadaljno stavbno dobo do konca 1908 določenih še 55 milijonov in sedaj vlada za vso stavbno dobo zahteva še 147 milijonov, so se torej inženerji in tehniki zmotili samo za 92 milijonov. Višji troški za železnico skozi Ture znašajo po današnji vladni predlogi 19,200.000, za črto od Celovca skozi Behinj in Gerico do Trsta 61,600.000, za Pyhrnsko železnico 8,691.000 kron. Torej se zvišajo troški sploh za 45 %, oziroma za behinjsko železnico cel6 za 70%. Predno bode železnica gotova, utegnejo se troški zvišati še za nekaj milijonov. Ko so 1. 1884. gradili veliko arelsko železnico, so se zmotili za 16%, ožiroma za 16% prekoračili dovoljeni kredit. In bilo je tedaj mnogo krika, da je vlada morala sklicati posebno komisijo, ki je proučila in pregledala vse račune. Sedaj pa se nihče ne gane, ker parlament je mrtva stvar, ne sliši nič, ne vidi nič. Ko je dr. pl. Korber 1. 1900 razpustil državni zbor, hotel je novo zbornico izne-naditi z raznimi gospodarskimi načrti. Takoj začetkom 1. 1901. je v državnem zboru razvil obsežen gospodarski načrt za vse stanove in dežele. Temu načrtu je dodal mnogo socialnega kvasu, da bi vzhajal v velikansko pogačo, od katere bi vsakteri dobil svoj kos. Severnim deŽBlam je obljubil za 750 milijonov vodnih cest, planinskim deželam železnic za četrt milijarde. Tudi ostalim de želam so bili pripravljeni lepi Miklavževi da rovi. Milijoni so kar dežili po raznih pokrajinah ter se, žal. večinoma stekali nazaj v blagajne državnih upnikov. Vsi ti darovi so bili namenjeni v to svrho, da parlament pozabi večnih narodnih prepirov in z ribniško žlico zajema iz bogate vladne sklede. In res, skoraj dve leti je bil za silo mir v zbornici, ki je 1. 1902. rešila celo državni proračun. Toda vodnih cest še vedno ni in za nemško železnično zvezo s Trstom je sredi stavbne dobe zmanjkalo kar 92 milijonov. In s to neve-selo vestjo iznenadi vlada zbornico v tro notku, ko ima že pooblastilo v rokah, da razpodi pcslanee na vae štiri strani. Kaj namerava vlada s to predlogo ob zadnji uri ? Brez namena ni, ker s § 14. menda vendar ne bode delala državnih dolgov. Bržčas hoče vlada opominjati zbornico, da se ali spokori ali pa zbere k nespckorjenim grešn kcm v političnem muzeju. Rusko-japonska vojska. Razna mnenja o vojski Mnenja o japonskih uspehih ir. ruskih izgubah so jako razdeljena. Eni trdijo, da Rusi niso zadostno pripravlieni, drugi pa so mnenja, da so vsi ruski neuspehi navidezni, ker hočejo Ruai, četudi z mnogimi žrtvami, Japonce izvabiti v Mandžurijo. V ruskih načrt h je bilo baje določeno umikanje proti severu. »Neue Freie Prcese" pravi z ozirom na izkreavanje Japoncev na poluotoku Liaotun : „Kakor je bilo pričakovati, se Rusi niso upirali. Zdi se torej, da se tu točneje izvajajo instrukcije generala Kuropatkina, nego so se ob Jalu.« K temu je pristaviti, da so Rusi sploh sami že prej pravili, da se mora Port Atlur ssm braniti, dočim ni pozabiti, da so ob Jalu vendarle ob-Ijubovali Japoncem prve poraze. V »Reichsvvehr* primerja avktor vele-zanimivega članka sedanji položaj Port Arturja z onim v letu 1894. povodom japon-sko-kitajske vojake. Kitajska posadka 1. 1894. je znašala 3000 mož, sedanja šteje šestkrat toliko: 18.000 mož Pred začetkom sedanje vojne je bila trdnjava oborožena s 400 topovi, a po začetku vojne bilo je dovedeno v trdnjavo vse polno težke artilerije. Posebno važen moment pa je, da v 1. 1894. niso bili Japonci navezani na nikak termin, do kdaj morajo zavzeti Port Artur. Sedaj pa so vezani ns določen termin Morajo ga zavzeti vsaj do začetka junija. Kajti v tem času začenja silno deževje, ki traja do konca julija. V tej dobi je nemožna veaka izdatna opera cija. Do konca julija pa bo že v japonskih vodah baltiška flota, ki bo štela 48 ladij, med tr-mi 6 bojnih oklopnjač največje kategorije. Čim se to zgodi, ne bo več govora o japon skem nadvladju na morja, a s tem bo temeljito spremenjen tudi položaj vojne na — kopnem. V ^Politiki« pa priobčuje neki štabni oficir članek pod naslovom »Tri mesece vojne«. Iz naslova že je razvidno, da podaja avktor pregled dosedanjih dogodkov in ozna-čenje vojevanja Japoncev. Člankar pride do zaključka, da je sodba o dosedanjem postopanju vodstva japonske vojne skrajno neugodna, a perspektiva na bodoče in za ključne dogodke v teh krvavih dogodkih je povsem ugodna za Rusijo. Vodilna misel izvajanjem je, da so Japonci s svojim omah ljivim in nedoločnim nastopanjem zapravili tri mesece dragocenega časa, in da to, kar je zamujenega se ne da več popraviti. Rusi so najizdatneje pomnožili svoje čete v Mandžuriji (?) in koncentracija ruske sile pri Liaojanu odgovarja najbolje vojnim od nošajem. Rusi so imeli časa, da so tako po množili svojo vojsko in tako utrdili svoja oporišča, da ni misliti več na kon čni uspeh Japoncev! Včeraj došla .Neue Freie Presse« pa piše : Dosedanji boii na suhem, zlasti japon ska zmaga pri Kuilienčenu in po Rusih ne ovirano izkroevanie japonskih čet pri Pičevu, Kinčovu, Fuču, Kaičou in Takušanu je dokazalo, da Rusi še sedaj niso močni dovolj se uspešno ustaviti Japoncem. Zato ao že zapustili Fenvančen in zapuščajo že tudi — Niučvan. Vsled pomanjkanja vojakov ni nikakor verjetno, da bode general Kuropatkin branil gorovje med Fenvančeaom, Haičenom in Liaojanomin motienlifiki gorski prelaz. Poluotok Liaotun so že, izvzemši Port Arturja zasedli Japonci in v kratkem bode velik del južne Mandžurije v oblasti Japoncev, osobito če bode Kuropatkin zapustil motienski gor ski prelaz in Hajčen in morebiti še oelo rusko postojanko ob reki Taitse pri Liao jangu in se z vsimi četami umaknil v Mukden ali Harbin. Trdi se, da je v sedanjih razmerah to najbolj pametno. Dokler bodo imeli Japonci veliko več vojakov kakor jih imajo Rusi na bojišču, toliko časa je za Ruse malo upanja, da se bode vojna sreča obrnila na njihovo korist V doglednem času pa bodo Rusi v vzhodni Aziji imeli komaj dovelj moči, da bi mogli z uspehom nastopiti proti Japoncem. Zelo čudno je, da se je ruski generalni štab šele po krvavem porazu odločil zapovedati mobilizacijo moskovskega in harkovskega armadnega kora. 14 dni bode trajalo, predno bodo te čete, ki štejejo 50 do 60 tisoč mož, pripravljene na pot. Predno bodo prišle na bojišče, preteklo bode celih šest tednov. Gotovo je, da pred dvema mesecema ne pridejo v Harbin. To število bode pa komaj zadostovalo, da bodo nadomeščene izgube, katere bodo povzročili boji, napori in bolezni v vrstah vzhodno - sibirske in mandžurijske ruske armade. Nekateri listi ugibljejo, Rennkampf, ki je pred tedni _____7 _ sedaj dolgo časa ne bo slišalo o njem. Kako bo sedaj SkrydIov potoval v vzhodno Azijo, so različna mnenja. Nekateri so mnenja, da pojde sedaj v Vladivostok, kar pa nikakor ni gotovo, ker ondi bi pač ne imel mnogo dela. Japonska vest, daje Kuropatkin svoje glavno taborišče prestavil i z L i a o j a n a v Mukden, nek visoki ruski dostojanstvenik d e -m e n t i r a ter pravi, „da Kuropatkin nikdar ni imel tega namena". Verjetno je, da bode Kuropatkin do skrajnosti branil Liaojan, ako ima na razpolago zadostno vojaštva, ako pa nima zadostno vojaštva, tedaj je res najpametneje tudi za „ slovansko stvar", da se tudi v Mandžuriji — umika. kje je izjavil, sedaj da se Stališče Kitajske v rusko japonski vojski. Kitajska a r ni a d a s e o b o r o-ž.uje in čete se pomikajo od juga proti severu. Ko so četo odhajale iz Ildpeia v Pečili, jih je nagovoril guverner Taanfan sledeče: »Vojaki, ki sto prišli iz nojih čanpečaienskih šol, ste po vaših častnikih v vseh vojaških strokah iz urjeni tako, da ne morete biti bolje. Vaše orožje ni prav nič slabša od orožja drug h velevlastij. Nisem atedii z denarjem in tudi se nišam ustrašil truda, da sto postali dobra vojaška četa, na katero se lahko zanesem. Sedaj vas čaka na severu delo in zato po šiljam vas častnike in vojake levega ;n des nega krila mojih čet v Pekin, da bodete čuvali cesarja. Sedai je prišel za \ub čas, da čuvate dižato in si priborite slavo. IIu psjski vojaki ste bili vedno na glasu, da spadate med najboljše kitajsko vojake. Priliko imate sedaj izkazati se in čuvajte čast naše armade. Po vaših delih bede solil svet tudi ostale vaše tovariše. Vsak čas bodite pripravlieni na boi, nobenemu ni znana prihodnost in ne bojte se tudi smrti! Vi tvorite državno moč in opazovali bodo vas in vaša dela tudi drugi narodi. Z mirnim srcem se lahko poslovim od vas, če bodete vsi, od generala do zadnjega vojaka, ravnali tako, kekor sem vam govoril! — Pred nekaj dnevi je bil v pekinški cesar ski palači sprejet neki višji japonski častnik in od takrat se trdi z vedno večjo gotovost^, da se hoče kitajska zvezati z Japonoi, da napade najhujšega kitajskega sovražnika — Ruse. S svojimi prvimi zmagami so si Japonci pridobili popolno zaupanje Kitajcev. Poročila o japonskih zmagah se hitro razširijo in voli-vajo na navdušenje Kitijcev za vojsko. Pekinška vlada se sicer prizadeva na vso moč, da bi navdušenje do vojske ne preseglo meje, a dvomiti je, da bi si ji posrečilo po miriti že do skrajnosti razburjene in za vojsko proti Ru-iocn fat z rane Kitajca. Poročila c bojiiča. Došle so velevažne vesti, po katerih se sodi, dajaponsko obkoljenje Port Arturja ni popolno in sploh ne tako, da bi onemogočilo že sedaj Rusom vsako zvezo s Port Arturjem, katero baje Rusi ne mislijo opustiti kar tebi nič, meni nič, sicer bi ne popravljali železnice v Port Artur. Tudi Dalnji, odkoder dobivajo Rusi električno luč v Port Artur, baje Japonci še nimajo v rokah. Došle brzojavke se glase: Petrograd, 10. maja. Poročevalea ruske brzojavne agenture javlja danes iz Mukdena, da poročilo, da bi bili Japonoi vzeli Dalnji, ni resnično. Petrograd, 10. maja. Posebni poročevalec ruske brzojavne agenture poroča iz Mukdena danes ob 7 uri zvečer: Železniška zveza mej Mukdenom in Port Arturjem je bila preteklo noč zopet popravljena. Ruska brzojavna agentura pravi, da o tem še nima nikakega uradnega potrdila. Petrograd, 10. maja. (Uradno.) Brzojavka generala Aleksejeva na carja Nikolaja se glasi: Po noči od včeraj na danes smo zopet popravili železniško zvezo s Port Arturjem. Sedaj se popravlja brzojavna zveza. London, 10. maja. „Daily Chronicle" poroča iz Tokia: 15.0 00 Rusov prodira iz Niučvana proti Liaojanu. Pariz, 10. maja. Iz Soula poročajo: Japonske čete so dobro jim znano gorsko pot preko Motienskega gorskega sedla zasedle ter se pojavile pred Liaojanom. Brez dvoma so to najprej poizvedovalne čete, ki imajo namen informirati se o obrambnem stališču Rusov. General Saharov hiti graditi utrdbe okolu Lia-ojana. To dejstvo se ne strinja s poročilom, da se Rusi hočejo prostovoljno še dalje umakniti. Največjo pozornost posvečuje general Kuropatkin zahodno od Liaojana stoječim kitajskim četam. Njegov položaj bi bil mnogo boljši, ako bi se diplomaciji posrečilo izposlovati v Pekinu, da bi kitajske čete se nastanile v drugih garnizijah. Kitajska vlada pa stoji na stališču, da je treba z ozirom na bitko med Kuropatkinom in Ku-rokijem imeti mejo močno zasedeno. London, 10. maja. Iz Niučvana poročajo: Neki poročevalec je našel mesto v velikem razburjenju. Večina ruskih čet je mesto zapustila. Mej zaostalimi tujci vlada panika. Kitajci se vesele. Težko bo preprečiti ropanje mesta. Šanhaivan 10. maja. Sem so došla poročila, da je prvi japonski kor zasledoval od Jalu se umikajoče Ruse ter jih došel 20 milj južno od Liaojana. Razvil se je hud boj. Japonci so privlekli svoje topove na neko višino, katero se je smatralo doslej za nedostopno.(I) Rusi so nadaljevali umikanje daljeproti severu. Ena divizija prvega japonskega kora se bliža Niučvanu, kjer se nahaja le malo število Rusov. Japonske prednje straže se je videlo že v daljavi 6 milj pred mestom. Iz Niučvana došle ženske potrjujejo, da so Rusi zapustili to mesto. Petrograd, 9. maja. Včeraj so poslali pionirje in tehnišne čete, da postavijo trdnjavske baterije na obrežju pri Kronstadtu (I) Petrograd, 9. maja. V vojnih krogih ne dvomijo, da je Port Artur ža o tale g a n i n vhod v pristanišče re a m a š e n s potopljenimi ladjami. Knez C ril je prišel včeraj zvečer v Petrograd. Aleksejev z shranjuje časnikarjem dostop na bojišče. Berolin, 10 maja. Tu so mnenja, da bo Aleksejev prestavil svoj glavni etan v Harbin. Kuropatkin bo sedaj počakal sovražnika v Liaojanu. Tokio, 10. maja. Korejci, ki so naklonjeni Rusiji, so prerezali žice vojaškega brzojava proti Hamhunu. Rusko vladivostoško brodovje. London, 10 maja. »Da:ly Telegr.« poroča iz Soula, da del brodovja admirala Jessena ni mrgel več priti v Vladivostok ter križa v Japonskem morju, odkoder hoče uiti japonskim bojnim ladjam. Rasna poročila. Pariz, 10. maja. »Figaro« poroča, da se do sedaj še ni posrečilo vzdign.ti nove ruske oklopnice »Orel«, ki je na poti v Braševo zadela ob skalo in obtičala. Pariz, 10 maja. »Petit Parisien« poroča, da je bil veliki knez Boris poklican nazaj v Petrograd in je že 5 t. m. odpotoval iz Mukdena. Charkov, 9. maja. Danes se je začela mobilizaoija vojaških čet v Charkovu in okrožju. Priloga 1. štev. »Slovenca*« dn6 9. maja 1904, Lvov, 1<$. maja. Poljski dijaki na teh niki so odposlali japonskemu poslaniku na Dunaju brzojavko, v kateri čestitajo Japoncem zaradi zmag ob Jalu in prosijo, naj Ja ponci z ujetimi poljskimi vojaki ravnajo milo, ker se ti proti svoji volji bore pod ruskimi tasta vami. Petrograd, 10. maja. Ruska vlada namerava razpisati nagrado na japonske ogle duhe, ker se boji, da bi se ne prigodilo tudi v drugih ruskih meoiih kaj stičnega, kakor v Braševu. (Kronstadt.) Pazi«, 10. maja. Iz Petrograda se brzojavlja: Aleksejevi pristaši pravijo, da je znak njegove bistroumnosti, da je že prejšnje leto zahteval, naj se napravita v Harbinu in Port Arturju večja stalna vojna tabora, čemur je pa Kuropatkin odločno nasprotoval ter tudi preprečil. London, 10. maju. »Times" poroča iz Tokia, da se je za službo na onih osem parnikib, ki so imeli zapreti vbod v portartursko pristanišče, naznanilo 20.000 prosto voljcev. Japonoka mornarica, ki se je izkrcala na Liaotuna, sestoji iz dveh bataljonov, ki sta stala že od 27. aprila pripravljena na ladjah. Takoj, ko so se čete izkrcale, odrinil je eden oddelek proti P u -1 a n t i e n ter pregnal 250 tamkaj taborečih Rusov, dočim je drugi oddelek prodiral ob obali ter zasedel P i č e v o. Belgrad, 10. maja. Kralj Peter je dobil iz Petrograda obvestilo, da se je princ Arzen Karagjorgjevič, polkovnik brigade generala M i 8 č e n • skega, zelo odlikoval v bitki ob Jalu. Berolin, 10. maja. Ii Petrograda poročajo: V bitki ob Jalu je padlo tudi več časnikarskih poročevalcev. Več časopisov ne \e, ali so njihovi poroče valci še živi. Proračun za mornarico. Dunaj, 10. maja. Za vojno mornarico so bode zahtevalo za leto 1905. m i -lijon kron več, kakor se je zahte valo za leto 1904. V letu 1904. se je mornarici dovolilo 50,271.000 kron. Ne namerava se napraviti novih velikih bojnih ladij. Iz zahtevane svote se bodo pokrili estanki stroškov za nove bojne ladje, ki so v dela, nadalje za obnovljenje starih ladij in za nove torpedovke. Z malimi izjemami so avstrijske torpedovke že stare iz 8. desetletja pretek lega Btoletja. Uprava vojne mornarice bi rada dala zgraditi šest novih torpedovk. Izjava nemških strank v zadevi češke obstrukcije je izšla. Vso krivdo nedelavnosti parlamenta zvrača na Čehe, češ, »da niso hoteli odstopiti od svojih zahtev«. Stranke sa izjavljajo proti temu, da bi ee ogrska nagodba rešila s § 14., a pravijo, da ako se v kratkem ne urede par. lamentarne razmere, so utegnejo urediti iz-venparlamentarnim potom z drugo močjo. Tako Nemci. Ker so bile češke zahteve upravičene, pada vsa odgovornost na nemško trmo in nemško nasilstvo. Nemški katoliški centrum, ki ni v skup nem nemškem odboru, je na to izjavo od govoril, d« jo uspešno delo mogoče le, če se sporazumejo Čehi in Nemci in če upoštevajo pravice nenemških narodov. Vsenemci se niso udeležili seje, v kateri je bila sklenjena izjava nemških strank in izdajo svojo izjavo. Mladočehi odgovore na to izjavo danes ter skličejo v Prugi konferenco vseh svojih državnih in deželnih poslancev in prirede potem tudi sestanek vseh svojih zaupnikov. Nemčija proti Poljakom. B e r o 1 i n , 10. maja. Na dnevnem redu pruske zbornice je posvetovanje zakonskega načrta o novih naselbinah v vzhodni in za hodni Prusiji, Brandenburgu, Pomorskem,-Pozenju, v Sleiiji, na Saksonskem in Vest-falskem. Kdor se bode hotel v teh krajih naseliti, bode moral imeti potrdilo vladnega predsednika. Poslanec Roeren (katoliški centrum) izjavi, da bi zbornica morala ta predlog soglasno odkloniti ker zadene Poljake v dno srca. Minister pl. Hammerstein izjavi, da se ne namerava preprečiti poljskih naselbin. Poljske naselbine naj bi bile postavljene pod nadzorstvo. Poljakom bi se prepovedalo na-Beljevanje le v onih krajih, kjer bi bila nevarnost za nemštvo. Starzynsky (Poljak) izjavi, da se s to postavo hoče dati posebne ugodnosti nemškim naseljencem. Poljskega kmeta se pa hoče spoditi z zemljišča, na katerem je tekla njegova zibelka. Poljaki in vlada. Dunaj, 10. maja. Poljaki so razburjeni uradi odgodenja državnega zbora, ker ■e je z odgodenjem preprečilo vprašanje o premembi poslovnika in o zopetnem sklicanju državnega zbora. Načelnik poljskega kluba, pl. Javvorski, je imel danes popoldne daljši razgovor o tem z ministrskim predsednikom Ktirberjem. K5rber se ni hotel iz- javiti določno in je rekel, da zopetnemu sklicanju državnega zbora po dokončanem zasedanju ne nasprotuje, če se ne bode zopet čas tratil z imenskimi glasovanji. Ogrski državni »bor. V včerajšnji seji ogrskega državnega zbora je finančni minister Lukacs predložil ogrski državni proračun za 1. 1 9 0 4 Redni Btroški so proračunjeni na 1024,562,180 kron; dohodki pa na 1081 376.795 kron. Prebitek je torej prora-Čunan na 56,814 615 krnn. Izvanredui stroški so proračunani na 165 522 444 kron, iz-vanredni dohodki pa na 109 305.150 kron; nrimanjkljaj toraj znaša 56,217 291 kron'. Redni in iz»anre'tni proračun znaša skuono : dohodki 1190 681945 kron, stroški 1190,084.621 kron. Snupni prebitek je pro-računan na 597 324 kron. Srbija. Belgrad, 10. maja Vlada bode pustila podreti stari konak, v katerem sta bila umorjena kralj Aleksander in kraljica Draga. — 80 gojencev podčastniške šole. ki so turški in črnogorski podaniki, bo na željo dotičnih vlad iz šolo nenadoma odpustili. — Izgnan ie dopisnik dunajskih časopisov Steinhardt. Državna zveza na Nemškem proti socialnim demokratom se je 9. t. m. ustanovila v Berolinu. Namen zveze je; vse Nemce, ki so zvesti državi in cesarju ne glede na versko in politiško eta lišče posameznika združiti v boju proti sccialni dermkraciji, ki je sovražna monarhiji in ima prekucijske težnje. Kupčijska pogodba z Italijo. Dunaj, 10. maja. Kupčijska pogodba z Italijo be bode sklepala na tak način, kakor so se vršila tozadevna pogajanja z Nemčijo. V avstrijskih zahtevah se vprašanje o eolnini za tino ne bode omenilo, ker je vlada mnenja, da naj Italija stavi primerne predloge. Občinske volitve na Francoskem so končane. Pred volitvami so bile v 230 občinah veMne sedanjega ministrstva, v 131 občinah protiministrske, v 18 dvomljive. Sadaj ima ministrstvo večino v 260 občinah, nasprotniki ministrstva imajo večino v 102 občinah, večina v 17 občinah pa je dvomljiva. kar j a in Berksa k ministrskemu predsedniku dr. pl. Koerberju radi zidanja mostu čez Savo in Krko na državni cesti Novo mesto—Zagreb. Prosila je namreč, naj se državni prispevki zvišajo od 100.000 K na 120 000 K. Ministrski predsednik je obljubil deputaciji, da bo storil, kolikor bo v njegovi moči. š Vojaška vest. C. in kr. majorjem pri I. bosansko herceg. pešpolku na Dunaju je imenovan naš vrli slovenski rojak, gospod Andrej Plaveč, rodom Malone-deljčan. š Divjega petelina je ustrelil dne 2. maja t. 1. na Planini v Pohorju gospod dr. med. Jožef Goričar. Koroške novice. k Slovensko krščansko socialno delavsko društvo sa Celovec in oko lico priredi v sebote, dne 14. t. m. svoj prvi občni zbor ob 8 uri zvečer v gostilni »pri zlatem studencu«, Lidmanski-jeve ulic«, v sobi slovenskega kluba po sledečem vsporedu: 1. Pozdrav; 2 poročilo taj nika in bl»gajnik»; 3. volitev računskih pre gledovalcav in 4 razni govori in nasveti. K obilni udeležbi vabijo se tudi oni somišljeniki, kateri posebnega vabila niso prejeli. Po zborovanju prosta zabava, pri kateri sodeluje tamburaški in pevski zbor »Bisernica«. izvrstno posluje. Znano je, da je pred par leti g. Korel tudi poskušal z ustanovitvijo posojilnice, pa ni šlo, ker imajo ljudje do g. Korelna in njegovega očeta premalo zaupanja. Umevno je, da g. nadučitelj sedaj novo posojilnico gleda s kritičnim očesom, in da bo šele po preteku par let izrekel svojo sodbo o njenem blagostanju. Kdor je v redni hiši videl konkurz, kakor g. Korel, tak postane nezaupen tudi napram najbolj solidnim gospodarskim podjetjem. Zdi se tudi, da je nova posojilnica zmanjšala vpliv g. Korelna na knežaško občino, in da g. Korel že sam resno premišljuje, ali ne kaže že naprej se zahvaliti za župansko čast, katera je zanj pri novih volitvah sigurno izgubljena. Sicer pa za takim županom, v čegar hiši se toči veliko čez postavno uro, ni treba nikomur biti žal. Ali bo gospod Korel ostal tudi še nadalje nadučitelj v Knežaku, to pa bodo določile pristojne šolske oblasti, katere bodo imele v kratkem priliko preiskati, če so resnične g&vorice, ki se razširjajo po Knežaku o njegovem ravnanji do podrejenega mu učiteljskega osobja. Več na tem mestu ne bomo pisali, pa upamo, da bodo že te vrstice imele tak vpliv, da se „Anton Fabec, z brado, z osličkom in vergelnom" v Narodu ne bo več oglasil. Ako se pa bo, mu ne bomo ostali dolžni bolj natančnega odgovora. Štajerske novice. š Prvi maj brei likih nemškutarjev. Prvo nedeljo t m. aranžirali so »Nemci« iz Brežic veliki majniški izlet na prijazen hrib ček Sv. Vida nad Čatežem ob Savi. Ta imeniten izlet, ki naj bi bil izvabil sosednim Kranjcem občudovanje nemčurske naobraže nosti, dokazal je neovrgljivo vso nadutost teh ljudi. Pričakovati bi bilo, da se to „nobel" ljudstvo vede dostomo vpričo priprostega pa poštenega naroda. Toda nič tega. Naloživši jedil in pijač na vozove vzdigovali so se že v nedeljo dopoiudne številni tropi k S r. Vidu Bkozi Čatež, pa ne na božjo pot, marveč pit, razsajat in izzivat Gromelo je krog Sv. Vida vernemu ljudstvu na ušesa tevtonskih pesni a la »"VVachtam Rhein« in druge nem ške šare med krikom »Sieg und Heil«. Mirni ljudje imeli so te šalobarde za norce ali pijance. Tuljenje in heilanje teh ljudi se je dokaj časa hladnokrvno prenašalo. A ker pa nemškutarji le niso hoteli ponehati s svojim tuljenjem in vpitjem, bilo je domačinom le odveč. Vzbudila bo je mladeničem zavest dostojnosti in nevolje opominjajoč nemškutarje, da s heilanjem nehajo izzivati. Toda pametni opomini niso nič izdali, zato so jih pa fantje nagnali od Sv. Vida v divji beg. Teh bežečih junakov in junakinj bilo je gc to vo nad 200 oseb, med njimi ognjegasci, ki bo pred par fanti morali teči med »Heil und S.eg« doli po bregu čez Savo domov. V velikem strahu pozabili so »Nemci« jedi in pijače, čaše in poBode. Tevtonkam starim in mladim se je vrlo mudilo. Prebito so se kislo držali ti nemškutarji! Skoraj so se jokali. Napolnjeni jeze in sramu zvali so orožnike za brambo in tolažbo. A ko so bili nemški junaki na varnem, so jeli kazati Catežanom osle. Od likovalo se je osobito neko »Tele« s svojo inteligenco", katero si natika rado tevton ski zvonec na svoj vrat. Tako so dali brežiški nemškutarji čast nemškemu imenu in nemški kulturi pričo poštenega slovenskega naroda. Citateljem se pa gotovo vriva dvom, da bi bili ti pognani junaki priBtni potomci naroda »von StahI und Eisen ?« Iz vsega pa brezpogojno sledi, kako krvavo potrebujejo ti ljudje »Deutsches Heim« v Brežicah in pa gotovo tudi nemških šol, da jih pri-ufe temeljnih pojmov dostojnosti in poštenega vedenja v slovenski javnosti. š Most pri Brežioah. Deputacija brežiškega okrajnega zastopa je došla 10. t. m. pod vodstvom poslancev M o s c o n a, Ž i č- ftart.'/ris t. Be rlz/1. Sh Sedanje bojišče v južni Mandžuriji. k Razne novice. Celovška požarna bramba obhaja letos 4 0 1 e t -nico svojega obstanka. — Novo cerkev bodo zidali v Porečah ob iezeru. Stavbinska dela so razpisana do dne 20 maja. — N a g I o m a je umrl na postaji v Glandorfu dne 7 t. m. A. Windbacher, sprevodnik državnih železnic. Nakrat je začel pljuvati kri in kmalu nato je izdihnil. — Olepševalno društvo nameravajo ustanoviti v Podkloštru. — Utopil se je M. Zarza, posestnik v Vajdeku Ko je vozil gnoj, je pustil stati konja in skočil v jezerce, kjer jo utonil. — Hude nevihte so imeli zadnji teden na več krajih in na gorah je padel nov sneg. Od več strani okrog Nemškega Grebinja poročajo, da je udarila strela v poslopja in jih vpepelila. — V Bistrici ob Dravi je v potoku utonil 21eten otrok, ker se je igral ob potoku, ne da bi kdo pazil nanj. Notranjske novice. Anton Fabeo z brado, z osličkom in „vergelnom" je bil podpisan pri nekem dopisu 7. Notranjskega v „Slov. Narodu.* Ker je Fabec skoraj popolnoma slep, in tudi sicer nezmožen kovati dopise v „Narod," zato njemu ne bomo odgovarjali, ampak du hevnemu očetu tega dopisa, namreč cenjenemu gospodu Dragotinu Češniku, dosedaj nadučitelju, trgovcu, posestniku in županu v Knežaku, po domače gospodu Korelnu. Dopisnik se jezi nad g. kaplanom Andrejem Magajna, da skuša zasejati prepir v ondotno občino. Prepira g. Andrej dosedaj ni nič za-sejal, pač pa je ustanovil posojilnico, katera Loške novice. 1 Socialni demokrat kot obrtni nadzornik. Socialni demokratje so vrgli svoje oči na Skofjo Loko. Ker jih drugod ne marajo in jim povsod vrata kažejo, hočejo v Loki poskusiti svojo srečo. Zastaviti hočejo pri kamnosekih v Kamnitniku in pri rokodelskih pomočnikih, ki delajo pri raznih mojstrih. Tu sem so že poslali svojega oglednika, nekega čevljarja iz Ljubljane, ki pa ni nastopil kot tak in tudi ne kot mo-kraški ogleduh, marveč kot obrtni nadzornik. Hodil je od mojstra do mojstra in se povsod predstavil kot obrtni nadzornik ter zahteval v pregled delavske knjižice in tudi sicer zahteval pojasnila po razmerah v delavnici, po plači itd. Ker so mojstri mislili, da imajo res pravega nadzornika pred seboj, seveda so dali vsa pojasnila. Ali koliko je bilo začudenje, ko so zvedeli, da so padli v roke mokraču! Ker se je izvedelo za ime mokrača in se je stvar naznanila gosposki, gotovo dobi zasluženo plačilo. Pozor pred sleparji! 1 Skladišče na loški postaji je na vsak način premajhno, to vidi vsakdo, to skušajo in radi tega trpe posebno trgovci. Posebno sedaj, ko se vse potrebščine za Podbrdo izkladajo in nakladajo na loški postaji, večkrat blago tudi čez noč zunaj skladišča ostane, ker notri ni prostora, ker je vse prenapolnjeno. Tudi ni dovolj težakov za nakladanje blaga. To je nekaj navadnega, da čakaš par ur, predno se tvoje blago najde in se more naložiti. Pa še tu moraš večkrat sam naložiti, sicer kdo ve kedaj prideš na vrsto. Zgodile so se radi tega tudi tatvine na pr. pri vinu. Nujno potrebno je tedaj bilo, da je občinski odbor škofjeloški vložil na prometno vodstvo v Beljaku prošnjo, da se skladišče poveča in število nakladal-cev pomnoži in tudi tako ukrene, da bo dotični uradnik ne glede na mimoidoče vlake mogel oddati blago. In odgovor? V zadnji odborovi seji ga je gospod župan prebral. Vsi so dobili vtis, da se prometno vodstvo šali. Ko je bilo že toliko pritožb, ono še zdaj ne vidi nobene potrebe, da bi se kaj ukrenilo. Skladišče mu je dovolj veliko, uslužbencev je tudi dovolj, red pri oddaji blaga je najvzglednejši in končno pravi naj se počaka železnice v z,eleznike. Lepa tolažba! Sklenilo se je obrniti se na državne poslance in ž njihovo pomočjo beljaško obratno vodstvo prisiliti, da izpolni najpri-mitivnejše zahteve. Ko bi bila Loka kje med Nemci, bilo bi brez dvoma drugače. A Slovence imajo povsod za pastorke. 1 Klavnica. Prostor za klavnico je kupljen, načrti izdelani, a z delom se najbrže še ne bo kmalu začelo, ker zdravstveni svet tam doli v Ljubljani še ni potrdil načrtov in kdo ve kdaj ga bo. Malo veče urnosti bi bilo želeti! 1 Kavarna na spodnjem trgu se je prejšnjo nedeljo slovesno otvorila z godbo. Lastnici Mariji Šink se podeli tudi pravica prodajati pivo v steklenicah. Občinski odbor je bil mnenja, kar je enemu dovoljeno, se drugemu ne sme kratiti. Dnevne novice. V Ljubljani, 11. maja »Lumparija, infamnost, sleparstvo i. t. d." — to so izrazi, a katerimi napada »Slov. Narod" tri tisoč poštenih zborovavoev, ki ho na Savi pri Je-senicah v nedeljo tako jasno, odkrito in pošteno povedali svojo misel. — L st, ki se je politično prodal kapitalistom, da napada in razdira delavsko gibanje, zdaj tako sramoti poštene ljudi, kateri stoje previsoko, da bi se spuščali v razgovor s takimi ljudmi, kakor so plačani uslužbenci liberalne proti-ljudske zveze. Ti ljudje lažejo, da se kar kadi. O delavcih na Savi laže list liberalne stranke : »Savski in javomiški delavci, kar jih je klerikalnih, so skoro izključno kmečki ljudje, reveži, ki nimajo toliko zdrave pameti, da bi mogli spoznati klerikalne nagibe in namene, duševni ubožci, ki slepo verjamejo duhovnikom in njihovim agentom in niso zmožni spoznati, kaj je resnica in kaj la ž.« — To si zapomnite, delavci! Tako pišejo o vas ljudje, ki so vajeni od ljudskih žuljev živeti! O ljubljanskem škofu pravi, da ravna s svojimi ljudmi »po šintarsko". Mi pa priporočamo liberalcem, d3 naj se gredo od škofa učit, kako se milo in pravično ravna s podlož-niki! Škof še ni nikomur pritrgal pravičnega zaslužka, a »šintarji« so liberalci, ki izmozgavajo svoje uslužbenca in jih mečejo na cesto, kadar so jih izrabili. O dr. Sust9r-šiču pravijo, da ima že čez pol milijona kron. Mi bi mu jih privoščili,- če bi jih imel, a res vemo, odkod bi jih vzel. »Narod« pravi: ne »Če bo prilika, bomo enkrat odprli knjigo, v kateri imamo zabeleženo, kako so različni ljudski prijatelji postali kapitalisti in zasmrdelo bo do oblakov.« Prilika je tukaj: Kar odprite tisto knjigo! Smrdelo bo, a smrad bo prihajal od liberalcev. Mi le pomilujemo gospode kapitaliste, da so si najeli tako sirove in nerodne zagovornike, ki jih le kompromitirajo pred svetom s svojimi psovkami! Pogreb Šandora pl. Bresztyen- sckega bo, kakor se nam poroča iz Zagreba, jutri ob 9. uri dopoldne od njegovega posestva v Plesu. V Zagreb pride sprevod ob 3. uri popoldne. Za izvršitelja svoje oporoke je imenoval svojega prijatelja č. gosp. Z a g o r c a. Ves imetek okolu 40.000 kron je zapustil hrvaškemu vseučilišču za dijaške ustanove. Svojim volivcem je priporočil, naj volijo v sabor po njegovi smrti namestu njega č. g. župnika Z a g o r c a. — Novice z Vrhnike. Pred kratkim bo minule volitve v okrajno bolniško blagajno. V upravni odbor so izvoljene same mlade socialne moči. Za predsednika je izvoljen g. Fr. T r š a r ml. — Gospod župan in Lenaršič sta odpotovala v nedeljo na Dunaj. Ljudem je dalo to povod, da pravijo, da sta se odpeljala zaradi podaljšanja železnice proti Idriji. — Trgovsko društvo »M e r k u r« nas je obiskalo v nedeljo. Sestanka »pri črnem orlu« pa se je udeležil eden sam naS trgovec. Tu se vidi, da je trgovatvo pri nas še jako malo orga- nizirano, vidi pa se to tudi po tem, da so prodajalne odprte od 6 ure zjutraj do 9 ure zvečer, in to monda — zaradi žuDanove tra-fue. — Generalni štab. D »o 4. t. m. je bil ves trg v zastavah. Generalni štab se je na svojem potovanju pomudil nekoliko tudi pri nas Ni kolodvoru je bil slovesen sprejem. Razna društva se sprejema niso hotela udeležiti. G. župana spomnimo le na občinsko sejo predlanskega leta ob prihodu presvitlega krezoškcfa na Vihniko — Vodovod se napeljuje po zgornjem delu trga — po »Hribu«. Delo silno počasi napreduje, zakaj vrtati je treba večinoma živo Bkalo. — Ribniška novica —-z Vrhnike Kočevski noviča- je pisal, da učitelj Kette nima denarja. Že mogoče. Grudnov denar nima teka. — O vodovodu v Planini se nam poroča, da je sedaj že v dobrem redu, treba mu je bilo le neke malenkostne poprave. — Slovensko delavstvo v Trstu. V nedeljo, 15. maja, bo občni zbor slovenskega »Delavskega podpornega društva" v Trstu. V teku upravnega leta 1903. je pristopilo društvu 378 moških in 42 ženskih, skupaj 420 novih članov, izbrisalo se jih je pa, oziroma izstopilo je 341 moških, 45 ženskih, skupaj 386 članov. Umrlo je 10 članov. Bolnikov je bilo 551. Bolniški stroški, bolnišnica in zdravila so znašali K 26.62042; podpor se je izplačalo kron 22.17632. Skupni dohodki so znašali K 44.400-42, skupni stroški pa K 42.498 60, skupni promet K 86.89902 ali K 9385 96 več, kakor v prejšnjem letu. Društvo je štelo 2 častna uda, 9 ustanovnikov in 14 podpornikov. Od teh zadnjih je torej odpadlo 7. Žalostno je, če se pomisli, da je v Trstu obilo imovitih Slovencev, kateri bi zamogli podpirati naše društvo. Skupnega števila rednih članov poročilo ne pove. — Duhovnik, ki se udeleži romanja v Lurd z dunajskim vlakom dne 6. junija, išče za pot tovariša. Vozi se v drugem razredu. Ime pove uredništvo »Slovenca". Zadnji čas zglasitve do 15. maja. — Iz cerkniške okolice. Prijeli so tovariša na Rakesu umorjenega Italijana, ker ga sumijo umora. Orožniki so ga zasledili blizu St. Petra v nekem gozdu in ga odvedli v cerkniške zapore. — Umrla je žena mesarja Pintarja na Rakeku. Mož je umrl pred pol letom. Zapuščata štiri nepreskrbljene otročiče. — Poročila se bo hčerka c. kr. poštarja v Begunjah, gosp. B o n a č a , z računskim svetnikom v Sarajevu. g. Premrovom. — Tri nesreče. Iz Starega trga pri Ložu se nam pise : Redek in obenem pretresljiv slučaj smo doživeli v naši župniji minule dni. Imeli smo kar tri nesreče na enkrat. V četrtek, t. j. 5. t. m., proti večeru je utonil v neki luži Anton O vBec starejši, kovač iz Pudoba. Od žganja omamljen se je vračal omenjenega dne iz Viševka čez nek jarek v Pudcb, spodrsnil je s kamnov, vo-dečih čez vodo, padel in se deloma ubil, deloma utopil. Žalosten konec! — Drugi dan, 6. t. m., je d končal svoje mlado življenje Fianc Ovsec, Zakrajškov hlapec, z Vrhnike. Na Hrvaškem, onkraj Prezida, je nalagal krelje. Na poti proti domu se je voz nanj prevrnil ter ga na mestu ubil. Pokopan je bil v Prezidu. In — v tretje gre rado. Ravno isti dan ob pol devetih zvečer se je ubil v Starem trgu star pijanček, Zulo po domače. Od Dan Be vračajoč domov je od alkohola prevzet na Mandrgah precej nesrečno padel. Z glavo je zadel na skalo, dobil težko rano, in kmalu nato je umrl. Ker smo imeli isti dan še tri druge mrliče, ki so pa po daljšem bolehanju vsi srečno v Gospodu za-Bpali, počivalo je kar v par urah šeBt mrtvih obenem na mrtvaških odrih. — Brez dvoma pretresljiv prizor za vsakega! Bog daj vsem večni mir in pokoj! — Kamniško kopališče. Vodno zdravilišče v Kamniku se letos odpre dnč 15. maja. Sezona traja do 15. oktobra. Vsi napisi so letos dvojezični, jedilne karte in postrežba v zdravilišču bodo tudi slovenska. Restavracijo je prevzel g. Vevar, rojen Korošec. Njegova žena je izvrstna kuharica. Kopalni prostori so se letOB vsi prenovili in bodo zelo prostorni, svetli in v vsakem oziru zadovoljivi. Zdravilo se bode z vodo, elek triko, parom in vročim zrakom po najmodernejših zdravstvenih izkustvih. Diieta bo vrejena po dr. Lahmannov.h predpisih, kjer je zdravnik Raabe letos po zimi bival več tednov v svrho študij (Sanatorij »weisser Hirsch« pri Draždanih, svetovno znani zavod). Torej podpirajmo domaJe naprave, mesto da bi denar nosili v tujino! Zdravilo se bode zlasti tudi po Kneippovem načinu, seveda pod zdravniškim nadzorstvom. — Za trebanjsko dekanijo bo konferenca ss. C. I. sodalitatis na Trebelnem dne 16. maja. — Slovenskim pravnikom ! O Bin-koštih se bo vršil, kakor znano, v Pragi prvi znanstveni shod čeških pravnikov, na katerega so tudi povabljeni drugi slovanski pravniki. Odbor drušUa »Pravnika" v Ljubljani je v zadnji seji sklenil, da se shoda udeleži po deputaciji. Jako bi bilo želeti, da se tej d3putac;ji pridružijo še drugi slovenski pravniki. Osobito velja to za slovenske odvetnike, ker bo iste dni v Pragi tudi prvi shod čeških odvetnikov, na katerega so slovenski odvetniki do bili posebna vabila. Kdor želi podrobnih pojasnil, naj se izvoli obrniti do g- dr. D M a-j a r o n a v L ubljani, ki sploh prosi, da naj mu se priiaviio udeležniki, to pa čim preje. — 251etnioa državnega šolskega zakona bo dne 14. t m. — Srečo v loteriji je imel neki hlapec v Zagorju ob Savi. Papagaj nekega Laha mu je potegnil številke, katere je stavil na Gradec. Zadel ie 3600 K. —■ Nov delavski red je dobila tovarna v Trbovljah. — Ubeglega prisiljenca Franca Da-niela so prijeli tu oudali zopet v prisilno delavnico. — Izseljevanje Brzoparnik »La Lor raine" ..francoske prekomorsfce družbe", (nastop potovaina p sarna Ei S narda v L ubljani), je odplu' iz H»vra 30. aprila in srečno dospel v Niw Yjrk 7. maja. Vozil je 6 dni in 6 ur. — Učenci — stavkajo. Učenci kmetijske šote v Križevc h na Hrvaikem stavkajo. UJenci trdijo, da so predavanja prof. Kerna nezadostna ter jih zato ne obiskujejo. Ravnateljstvo jih je ooomnilo na posledice njihovega ravnanja. USenoi so odpotovali v Zagreb, da se pritožilo pri banu Otrok umrl vsled opeklin. Otrok želežniškega delavca Jožefa Ranta, Pod Gradom, župnija Marija Devica v Polju, se je tako opekel, da je danes umrl. Ljubljanske novice. Krščanska ženska zveza ima prihodnji petek v pritličju knez. šstfijske palače ob 4 popoldne javno predavanje. Predaval bode č g. dr. Evgen Lampe o Parizu K najobilneji udeležbi vabi odbor. Socialno - demokratiški shod zidarjev. »Sedaj je ugoden čas! Če hočete zidarji kaj doseči, pridite vsi v soboto na shod ob 7. uri zvečer v dvorano puntigamske pivnice!" Tako so se glasila socialno-demo-kraška vabila. In res, ob 7. uri v soboto je bilo že 7 zidarjev na shodu. Agitatorji so začeli frčati v bližnje gostilne in stanovanja zidarjev in ob 8. uri, ko se je shod pričel, našteli smo 109 udeležnikov, in sicer z Linhartom, Spongijem, z dvema krščan skima socialcema, enim tiskarjem, dvema uslužbencema okrajne bolniške blagajne, Kordeličem, staro socialno demokraško korenino, z g. komisarjem Robido in z dvema mag. detektivoma vred. Položaj je bil ves drug, kakor 1. 1902. pred veliko po socialnih demokratih povzročeno stavko, v kateri so dobre živeli soc.-demokraški voditelji, a slabo stavkujoče delavstvo. Shod je otvoril predsednik soc.-dem. strok, društva za zidarje, bivši zidar, sedaj uslužbenec okrajne bolniške blagajne ljubljanske, v slabi slovenščini in še slabši laščini, sodrug Vičič. Prvi govornik je bil Linhart. Govoril je o potrebi močne soc.-dem. strok, organizacije in povdarjal, da tako slabo niso zidarji nikjer organizirani, kakor so ravno v Ljubljani. Ljubljansko delavstvo je bilo vedno ^ indi-ferentno in ljubljanska megla povzroči, da postanejo tudi tuji delavci, če pridejo v Ljubljano, indiferentni. Pozabavljal je čez stavbene podjetnike: Od »ponosnega Supan-čiča do Accettov nimajo srca za vas." Pred leti ste zidarji povzročili štrajk, a štrajk ni imel tistega uspeha, kakor je bilo pričakovati. Štrajk bi se bil posrečil, če bi bili imeli zidarji svoj fond in organizacijo. Brez organizacije ste pričeli štrajk. S t raj k vašje imel namen, biti šola, d a b i bili vi spoznali pomen organizacije vašega društva in da se brez organizacije ne d d doseči ničesar. Res ste se vi začetkom oklenili vašega društva, toda pozabili ste ga. S težkim trudom smo soc. demokratje upri zorili vašo strok, organ. (Seveda sestaviti vlogo, dolgo 10 vrst, in ji priložiti 5 eks. pravil, to je Linhartu težek trud!) Naddje je govoril, da so le soc demokratje prijatelji delavstva in drugi ne. Ko je Linhart končal, je Vičič pozval, naj se slov. delavci sedaj vpišejo v društvo in plačajo prispevke. Odstranilo se jih je nekaj, a koliko se jih je vpisalo, ne vemo. Vemo le, da jih ni bilo nazaj. Sodrug Spoughi je govoril laško. Ponavljal je bistveno Linhartov govor, samo govoril je bolj stvarno, bolj fino in z boliš m govorniškim vznosom, kakor je govcrilLin hart, pa preti klerikalcem ni zabavljal nič. Po njegovem govoru je Vičič pozval laške zidarje, naj se vpišejo v druStvo, a laški zidarji bo razumeli ta poziv tako, da so šli domov. A kar jih je še ostalo, so pa čuli se n o r č e v a 1 i: »Si Ba, ai soci no gheremo niente« in slične izraze smo iz ust laških zidarjev. Končno besedo je imel Linhart. Povedal je, da se zadnji čas opaža neko gibanje med slov. delavci. A čez to gibanje je Linhart zabavljal, ker je pri tem gibanju tudi dr. Krek. Lepa duša Linhartova se je slednjič izlila v zabavljanje čez »farje«. Vidi se mu, da — fantič — te bolje ugane, kakor pa delavsko organizaoijo. Značilno je, da je Linhart priznal, da bo ladnjo stavko zidarjev soo. demokratje pro-vzročili le, da bi vjeli kaj zase. To so mislili storiti tudi letos, kar je bilo iz vabil očitno: Ker pa zidarji ne marajo svojih grošev dajati soc. demokr. agitatorjem, ter se raditega v ogromni večini shoda niso udeležili, je socialno demokraškim voditeljem up, da bi se mastili ob štrajku splaval po vodi. Podraženje mesa in živil. Poroča se nam: Ko so pred dvema letoma v Gradcu mesarji cene mesu s takim izgovorom kakor zdaj v Ljubljani zvišali, so se iz vseh krogov konsumentov oglasili Ijudie s protesti in zahtevo na občinski svet. da to samooblastno podraženje prepove. In res je mestni svet stopil mesarjem energično na prste in jih prisilil, da so ostali pri starih cenah. In v Ljubljani? Kdo se br> v Ljubljani za kon-sumente ? Pri volitvah in pri davku! Zgradba II. drž. gimnazije Na stavbišču za to uoslopje bodo pred začetkom zgradbe dali odpeljati ves materijal, kar ga sega nad cestni ni\o, t. j. nad 1 m. visoko. Na Del Cottovem svetu je vila lastnice že ometana, zgradba Lončarjeve in Lenarčičeve vile precej naglo napreduje. Ograja ob E'izabetni cesti odpade in dobi otročja bolnica okrog svojega sveta novo ograjo — na kameniti podlagi. Umrli v Ljubljani Dne 7. maja: Ana Pire, voznikova hči, 21 mesecev stara. Pred škcfi,o 18, pljučna tuberkuloza; Marija Kovač, delavka, Radeckega cesta U, 73 let, Marasmus Paraiysis cordis. — Dne 8. maja: Marija PffZJlj, šolskega sluge hči, 13 mesecev, Rasljeva cesta št. 10, Meningitis baoilaris. Vdeželni bolnišnici: Dne 6 maja: Marjana Štrukelj, delavka, 60 let, Gangrae-napedum, Paralyais cordis; Josip Fiegar, dninar, 36 let, jetika. — Dne 7. maja: Alojzij Javorek, zasebnik. 68 let, pljučnica. Slov. tamb. društvo »Triglav" priredi v nedeljo, dne 15. t. m. izlet na ljublj barje (gostilna K o z 1 e r.) Vspored: 1 Ob 2. uri odhod z vozmi. Zbirališče sv. Jakoba trg. 2. Tamburanje, prosta zabava, šaljiva pošta in kerjandoli korzo. V«topnina z vožnjo vred 60 vin., brez vožnje 30 vin. Vstopnica se prodajajo v trafiki pri g. K a 1 i š u, Jurčičev trg št. 3. Izgubila je prošli ponedeljek zvečer gospa Alojzija Kocijančič iz Radovljice zlato žen«ko uro na poti od šenklaveke cerkve do UJ-mata. Pošten najditelj naj jo odda proti primerni nagradi v uredništvu »Slovenca". Tudi ie izgubilo mnogo oseb v mestu nekaj stvari. Sezoamek priobčimo pr hodnjič. Poveljnik 3. voja, vitez Succovaty p 1. V e z z a , se pripelje jutri, 12. maja, z brzovlakom v Ljubljano nadzorovat tukajšnjo posadko. Koroško vojaštvo je ie nadzoroval. Koštrun v zaporu nahaja se v jetniških prostorih garnizijskega zapora v šentpeterski vojašnici v Ljubljani, tam, kjer zapirajo vojake. Občinstvo, ki hodi mimo, čuje meke-tanje, postaja in se — čudi. Posledica žganjepitja. Dne 9. t m. prišel je na orožno vajo mož po imenu Ada-movec iz Sele na Gorenjskem. Napil se je lil gotovo žganja in Be je naposled začel tresti in odskakavati od tal. Pokazali so se na njem znaki delirija. Kakor pa je že pri vojakih navada, zaprli so nesrečnika čez noč, dasi jebesnel, mesto da bi ga dalivbolniš-n i c o. To se je zgodilo šele naslednji dan. Izseljevanja. Dne 10. t. mes. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 29 Slovencev, 8 Dalmatincev in 7 Hrvatov. — V Hrušico k železniškemu predoru se je odpeljalo 22 Hrvatov, 13 Hrvatov pa na Nemško. Tatvina. Hlapec Mihael Škorjanec je dne 10. t. mts. vlomil v kovček M haela Šusteršiča na Martinovi cesti št. 24 in mu ukradel 8 kron denarja, šušteršič je imel vkov-čeku še nadaljnih 86 kron, katera svota pa se je zdela Skerjancu previsoka, zato jo je pustil v miru. Policija je dala Skerjanca pod ključ. Mladi tatovi. Zadnje dni so hodili mladi fantje po raznih gostilnah in se ponujali za postavljalce kegljev. Ondi, kjer so bili sprejeti, se niso zadovoljili s samim zaslužkom ampak so se tudi prisvojili raznih pijač. V Latermanovem drevoredu so pa kradli slaščice. Policija je ptičke polovila in jih zaprla. Ti tatovi so imeli tudi ključe, s katerimi so odpirali izložbe. I. mestna deška šola je priredila danes dopoldan majniški izlet na Rožnik. Ob 7. je daroval sv. mašo g. katehet Čadež. Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v LJubljani v mesecu aprilu. V primeri z lanskim letom jednacega meseca je došlo v tem mesecu znatno več oglasil, tako pri moškem, kakor pri ženskem delu. Istotako je v primeri s prejšnjim mesecem posredovalno delovanje v tem mesecu dokaj ugodneje. V splošnem pa je primanjkovalo delojemalcev, v dokaz, da je došlo več delodajalcev, kakor delojemalcev, osobito pri ženskem delu, dočim je pri moškem delu raz- mer je oatalo ugodneje. Pomanjkanje zlasti priprostih ženskih poslov povsročuje zlasti začetek stavbne sezije, kakor tudi druga dela, pri katerih je plačilo na dan. Poslov za kmečko delo pa sploh ni bilo dobiti. — Ugodno je bilo posredovanje m o fi k e m delu za vrtne delavce, trgovsko pomožno osobje in prometne uslužbence. Pri ženskem delu pa za gostilniško osobje, prodajalke in hifine posle. Pri drugih po klicih je bilo mogoče naročila le v posameznih slučajih reševati. — Posredovanje z vajenci in stanovanji ni imelo uspeha. Pr vih jako primanjkuje, a stanovanj, zlasti malih in srednjih, ni dobiti. Stavka prevoznikov. Stavkujoči prevozniki so včeraj imeli zopet shod v restavraciji pri »levu." Sklenili so, da stavkajo naprej. Električna razsvetljava že več dni ne funkcionira v Vodmatu. Več luči. Brivec Jerič, ki je bil obsojen radi obre kovanja, ker je trdil, da se je na magistratu po dvakrat moralo plačevati kazen in je radi tega moral tudi presedeti kazen 13 mesecev, je sedaj vložil pritožbo pri ministrstvu ter se obrnil z vlogo tudi na o e • s a r i a. Preprečeni vlom. Mestna policija je za sačila due 9. t. m. ob 4 uri zjutraj brezposelnega natakarja Ivana Ferleia iz Hojdne pri Ptuju, ravno ko je hotel vlomiti v kavarniške prostore »pri Evropi«. Ferlež je poskušal odpreti vrata pri verandi. Ker pa teh ni mogel odpreti, spravil se je nad okna ob Marije Tereziie cesti. V bližini sluibc-joči stražnik ie Ferleža opazoval in ga potem prijel. Med potjo je hotel Ferlež popihati, toda stražnik je bil hitrejši in ga je vjel. Pri njem se je našlo dleto, s katerim bi bil odpiral. I uročili so ga deželnemu sodišču Radi kokoši obsojen na 6 let- Iz ljubljanske prisilne delavnice lani odpuščeni prisiljenec 47 let stari Martin Janež je bil pred celovškimi porotniki radi tatvine kokoši obsojen na 6 let težke ječe. Po prestani kazni bo moral zopet v prisilno delavnico. Selitev. V tem terminu se je preselilo okoli 60 družin in nad 110 posameznih strank. Malih stanovanj manjka. Čujejo se pritožbe, da nekateri gospodarji najemščino zvišujejo, v hišah pa ne dajo niti najpotrebnejšega popraviti. Darilo. Pevsko društvo »blavec" nam poroča: Pevskemu društvu „S 1 a v e c" je vposlal č. g. IvanGovedič, župnik v Šoštanju, svoto 25 K, spominjajoč se veselih ur, prežitih v krogu pevskega zbora, z geslom „Slavcu": „Le prepevaj še med nami — Miloglasne pesmice — Brate nam neverne drami — Budi slavske nam sestre." Obolel je lastnik tiskarne g. Adolf Klein. Danes so ga obhajali. V domovino se vrnil slep. Včeraj je prišlo iz Amerike v Ljubljano pet oseb. Rojak Poč, doma iz Metlike, se je vrnil slep. Bil je 20 let s svojo soprogo v Ameriki. Oči si je v Ameriki pokvaril v apnenici. Prihranil si je malo svoto za stara leta. Iz brzojavk. Zagreb. Potovanje haaa Pajačevict je v zvezi s finančno nagodbo. b^daj so Čuje, da ako bi tudi nova pogajanja regni-kolarne deputacije se izjalovila, bi ban ne odstopil, ampak vlada bi se v tem slučaju poslužila svojega neomejenega kredita pri davčnih uradih in počakala bi volitve nove regnikolarne deputacije in njenih novih ob ravnav. Draždane, 10 maja. Iz Sikson skega so izgnali vse mormone. — V Košici so prijeli župana Estiga, ker je poneveril 27 000 mark. N e w Y o r k , 10. maja. »New York Heraldu« poročajo iz Rio de Janeiro, da je bila pri reki c-hondles bitka med Bra-zilijanciinPeruanci. V bitki so bili Peruanci popolnoma poraženi. Sofija. Ker se je vprašanje o makedonskih beguncih med Turčijo in Bolgarijo uredilo, bo bolgarska vlada brzojavno pozvala begunce, naj se vrnejo v svoja prejšnja bivališča, O J 14, maja dalje jim bolgarska vlada ne bo dala nobenih podpor več. London, 10. maja. Poročevalec »Daily Maila« poroča iz verodostojnih virov, da angleška ekspedicija v Tibetu ne ostane v Gyantse, ampak takoj odrine protiLhassi, g 1 a v a e m u mestu Dalaj-Lame. Brezdvombno bo ta sklep angleško-indijske vlade vzbudil v Petrogradu veliko pozornost in nezadovoljnost. Marijini vari. Razven cesarja Franca Jožefa in kralja Edvarda obiščeta tukajšnje kopališče tudi predsednik Loubet in italijanska kraljica Helena. Dunaj. Mladočehi so včeraj v drž. zboru interpelirali radi zboljšanja položaja avstrijskih železničarjev. Književnost in umetnost. # »Glasbena Matica" v Ljubljani. Vabilo. V soboto, dne 14. maja 1. 1904. v zgornji veliki dvorani .Narodnega Doma" ob 8. uri zvečer koncert pod vodstvom koncertnega vodje gospoda M. H u b a d a. Na korist penzijskemu fondu. Sodelujejo: gdč. Ana K i 1 a r, gdč. Vida Pretesni k, gosp. dr. G v i d o Sernec, Niko Š t r i t o v, šolški dekliški zbor »Glasbene Matice", pomnožen z oddelkom ženskega zbora »Glasbene Matice", dijaški zbor »Glasb. Matice" in orkester c. in kr. pešpolka št. 27. vzpored: 1. Dr. Anton Dvorak: Slovanski ples št. 4. (D-dur). Svira orkester; 2. a) Fr. Liszt: N o 11 u r n o št. 3, b) V. Novak: Slovaška suita št 3. na klavir svira gdč. Vida Prelesnik. 3 J. B. Viotti: Koncert za violino št. 23. s spremljevanjem klavirja. Svira Niko Štritof. 4. Fr. Schubert: Simfonija v h-molu. I. stavek: Allegro moderato, II. stavek: Andante con moto, svira orkester. 5. a) K. Lmve: D i v, nordiška balada, b) Iv. pl. Zaje: Domovini i ljuba v i, poje g. dr. Gvido Sernec. 6. L. van Beethoven: Sonata za klavir v c-duru. (Grofu Waldsteinu posvečena) Prvi stavek, svira gdč. Ana Kilar. 7. Dr. Anton Dvorak: Slavnostni spev, za mešan zbor in orkester. Op. 113. Zadnja skladateljeva kon certna skladba za zbor in orkester. Poje mešan zbor s spremljevanjem orkestra. NB. V orkestru sodeluje poleg nekaterih gospodov članov »Glasbene Matice" tudi nastopni gojenci »Glasbene Matice": I. violina: Ivan Karlin, Niko Štritof, Mihael Ro-žanc, Josip Tavčar, Milan Trošt, Stanko Novak; II. violina: L j ud mil a Novak, Josip Pfeifer, Božidar Romih, Vinko M a j d i č, Leopold Kovač, Fran Bizjak; viola: Miroslav Dežel«. Začetek točno ob 8. uri. Cene prostorom: Sedeži po 3 i n 2 K. stojišča po 1 K. dijaške vstopnice se dobivajo v trgovini gospoda J. L o z a r j a na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni. ®Zanimiva knjiga. Da bi slovenski narod natančneje spoznal velikega učenjaka in junaka Vego, založila je posojilnica in hranilnica v Moravčah brošuro »Jurij Vega" (predaval Fridolin Kaučič v izobraževalnem, zabavnem in podpornem društvu »Zvezda" na Dunaju dne 6 marca 1904.) Cena komadu 20 vinarjev. Čisti dobiček je namenjen Vegovemu spomeniku v Ljubljani. Naročila sprejema: Anton Učakar v Moravčah. *Musioa saera V stolni cerkvi v četrtek 12. maja pontifikalna maša ob 10. uri: Inštrumentalno mašo v D-dur zložil Karol Greith; alleluja zl. dr. Franc Witt s koralnima verzoma; ofertorij „Ascendit Deus" zložil Anton Foerster. Izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Nevarno pretil. Nikolaj Spolja-rič, delavec iz Bukovacs, je v času, ko se je nahajal v kazenskem z'.poru v Ilir. Bi strici, pisal Mariji Rbsrič pismo, v katerem navaja, da ga je ona spravila v zapor, da tega ne bode nikoli pozabil, dokler bode živ, da bo dobro poznala nož, katerega bode on za njo prinesel, da br.de pomnila, kaj je Ličen. Dne 1. aprila je pa nasproti sojetniku zapreti), da če bo še eden prijel v njegovo celico, ne bo prišel živ iz nje. Ponoči na 1. aprila t I. je odtrgal nogo od železnega kavaleta in razkopal zid, da bi bil mogel pcb gniti iz zapora, kar se mu pa ni posrečilo. Sodni dver ga je ob«odil na štiri najst mesecev težke ječe. — Otroka v postelji zadušila je Marjet« Bjlha, krojača žena na Družici, v ntči 2 marca t. I. Obdolženka pravi, da je v spanju ne hote odejo potegnila čez otroka in da ie le to bilo poved, da se je dojenček zadušil. Sodišče je vsled tega M. Balbo oprostilo.— Na korajžo klical. Na piaznik sv. Štefana m. 1. zvečer eta posestnika sin Karol Celarc in delavec Karol Zalaznik v bližini Petkovčkovega heva »a Drenovemgriču druge fante klicala na korajžo. To se je pa Francetu Jelovšeku, posestnika sinu le malo preveč zdelo; »daril je Zalaznika z lopato po levih nadleklih in nad levim kolkom ter ga nevarno poškodoval. Obsojen je bil na 3 mesece ječe. — Živinski potni list je prenaredil Anton Žitnik, posest nika sin na Grosupljem. S:dišče ga je ob sodilo zaradi t?ga na 4 tedne ječe. — Konkurz. Jakob R e c k o iz Slivnica pri bmarji na Stajarskem doma, prevzel je dne 1. februarja 1903 v Ribjih Lazah trgovino s špecerijskim blagom. Tekom dobrega pol leta postal je že tako pasiven, da ni mogel več izplačevati svojih upnikov. Deficit znaša 1069 K. Obsojen je bil na 14 dni OBtrega zapora. ■■■■■■■■■■MHaMH^BIIHI^Hi^^lMIHHH^bBHHHBHBBHIBIHBHH^HHMHMi^B Društva. (Društvo »Vesna") priredi svoj 3. redni občni zbor 11. maja 1904. v restav- raciji R'chter, Dunaj III, Rtnnvveg št. 1, ob 8 uri zvečer. Dnevni red: 1. Čitanie zapisnika zadniega občnega zbera; 2. Odborovo poročilo; 3 Nekrolog Lenbachu in Verešča-einu. Predava tov. Gaber; 4 Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli! (Prostovoljno gasilno dru štvo v Domžalah) priredi dne 1 5. m a j a t. 1. v prostorih Antona Milerja »pri P hlerju« v Stobu veselico, h kateri vabi najuljudneje častito občinstvo in slavna društva. Zunanja druStva in častito občinstvo imajo jako lepo priliko udeležiti se te veselice, ker vlak prihaja v Domžale ob tričetrt na tri in odhaja ob 9. uri 10 min. nazaj v Ljubljano. Pri veselici sodeluje sl. domžalska društvena godba. Na vsporedu je tudi loterija z lepimi dobitki in šaljiva pošta (»Slovenska Matica") bo imela CXXXV. odborovo sejo^v sredo, dne 18 velikega travna ob petih popoldne v društveni pisarni. Vspored: 1. Naznanila predsedništva. 2. Potrditev zapisnika o 134 odborovi seji. 3. Poročilo o računih za 1. 1903. 4 Poročilo o pripravah 7.a redni občni zbor. 5. Taj nikovo prročilo. 6 E^entualis. sta ženskega spola, kar je zelo merodajno za tamkajšno javno življenje. Skoro vsa uradniška in trgovska mesta so v ženskih rokah. Kopalci zakladov na Martinlque. Iz New Yorka poročajo: Zsdnu čas se je na otoku Martin q ie izcimii stan kopalcev zakladov. Otočam so se namreč prepričali, da se sedaj ni bati Mont Pelečjevih izbru-kov ter prav pridno kopljejo po razvalinah Saint Pierreja, iskajoč dragocenosti, posebno dragih kamnov. Baje so že izkopali zelo veliko dragocenosti, čemur pa se ni čuditi, ker je v razrušenem mestu zelo cvetela trgovin*. Ognjenik sedaj zopet miruje. Na kraj nesreče dohaja vedno veliko hribo-lazce - flaHMMaMMVMtiNM!*'«* ».-^^raiuMipiHMnnn Zavarovanja zoper škodo po toči sprejema po najnižjih cenah Glavni zastop v Ljubljani Mestni trg štev. 25 ogrsko-francoske zavarovalnice „F^nco Jlongroise" (ustanovljena 1. 1879) 848 i-i Zavarovalnica je izplačala od svojega obstoja sem svojim zavarovancem nad 155 milijonov kron odškodnine. Škode se kulantno likvidujejo in točno plačujejo. Iščejo se spretni in marljivi zastopniki in potovalci. 667 l-l t "iKD^iK '>1K 0 JK1'»JE i> Št. 33. Razglas. . 842 2-1 Okrajni cestni odbor v Mokronogu oddal , bode v sredo, dnč 18. f. m., pofom rlzmanjševalnejdražbe J j v. zgradbo novega železnega mostu čez Mirno v Pijavcah pri Mokronogu. Gradba je cenjena na 8569 K 31 v. Pri dražbi vložiti je 10°|o izklicne svote kot vadij. v Crtež in stroškovnik sta v občinski pisarni v Mokronogu na vpogled razgrnjena. Dražba se vrši ob 11. uri dopoludne na lici mesta (v Pijavcah pri Mokronoga). Okrajno cestni odbor v Mokronogu, dnč 9. maja 1904. Franc Zupančič, načelnik. Parna žaga v „Rogu" (Hornwald) 1W išče več dobrih "Tpf konjskih hlapcev m >.y. M ==^s- Darila za birmo! Največja zaloga zlatih, srebrnih, tula-, jeklenih in nikelnastih ur za gospode in dame, katere se vsled velike množine po znatno znižanih cenah in pod garancijo od danes naprej razprodajajo pri 838 4—i Friderik Hoffmannu v Ljubljani, Dunajska cesta 12. Priporoča tudi najboljše francoske stenske, namizne in budilne ure najnovejše sestave in oblike. Popravila se solidno in točno izvrše. >.V. CJ (J C/5 o .SP '53 u c/l re C/3 S — c re c • N 53 e Q teiO 2 C/5 ■2 CJ *s >■ SS t--o o o oŠ • mmm CJ • mmm OS bC o> J* >22 'E > ctf "O N O -O o N ° > « > m O - ™ cn cd q ® o = ~ a O. " L ^ rt m > i-js > .—, o 1 s :§ S s -3 a o r C qj S 'S T3 5 O re N «/5 ■O Ž •r-. C/3 S T3 m D re t/3 3 . 2. C > re O >—< r~t « S a« s C ® i re > -a o 'S a o o > —' O C/2 13 "57 w — ju _re "53 c ® >0(3 CD > o O o. F J3 O >00 > a *.—i O 4) > re o -a c cT « S S o N o. O v n a O) •S S £ g. tn O <* 3 Š 05 —i o ce rt C\| s a Is O. P M (X) t/3 — « 'S •2. 3 57 o >N M ut re > «-« O C > re J3 O "S, E tn o ^ i 1> >os ** O L- ^ S. = -a -M _re .5 3 g re >o "n 'S .C > d) a i—i T3 O C6 o ce d •r* -d O -a o 3 CN O *a ON -a o Razglas. Primerna birmska darila!) V mestu Kamniku se potrebuje nujno ali dnes m^arjo. Dotični, kateri reflektuje na to, naj se nemudoma oglasi pri mestnem županstvu, kjer dobi nadaljna navodila. 8i0 2-i JY{e5tnG župan5ti>c I BR. NOVAKOVIČ t lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem Primorju v DALMACIJI. LJUBLJANA, Stari trg št. 15. Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in olja na drobno in na debelo. * ANTON SCHUSTER Ljubljana Špitalske ulice št. 7. priporoča = n©u©$ti = v konfekciji za dame in C deklice; bluze, deške obleke, modno blago za dame in gospode, Voile, Satin, Le-vantin, preproge, najboljše platno, perilo za gospode - In kravate. ===== J Solidno blago! x Nizke cene! Vzorci na zahtevanje poštnine prosti. 470 12—11 3 Hiša v večjem trgu na Gorenjskem, v kateri se j nahaja trgovina z mešanim blagom, s pri- I pravnimi prostori in stanovanji, se odda za ' več let v najem zakadi družinskih razmer, eventuelno se tudi pfoda. Ponudbe sprejme pod šifro „Trgovina" upravništvo „Slovenca". 802 3—3 Cene stanovanj do 1. junija in od l.sep-tembra 25% pod tarifom. Zdravilišče KTr0apta; Sezona od 1. maja do u v« konca oktobra. na Hrvaškem Obiskalo je v 1. 1903 4737 oseb. Od postaje Zabok-Krapina - Toplice Zagorijske železnice eno in od postaje Rogatec, lokalne železnice Grobelno-Rogatec dve uri z vozom oddaljeno. Od 1. maja vsakdanja »veza z omnibusi v Zabok-Krapina-Toplice k vsakemu vlaku in Rogatcem k dopoldanskim vlakom. 30 do 35" R (37' — 43so C) tople akrato-kopeli so izborno zdravilo proti trganju, revmi v okostju in njenih nasledkih, ischias, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kron. brightovi bolezni, ohromelosti, dalje pri raznih ženskih boleznih. Veliki bazeni, posebne kopelji v marmornatih in lesenih banjah in tuši. Izborno urejeni sudariji (potilnice) masaža, elektrotehniška Šved zdrav, gimnastika. Bogato urejena stanovanja, dobre in cene restavracije, stalna zdraviliška godba. Prostrana senčna sprehajališča, igrišča i. t. d. Kopališčni zdravnik dr. Mai. — Prospekti v ▼seh knjigarnah, pojasnila daje 701 3—3 kopališko ravnateljstvo. Organist in cerkvenik, ki je ztnož-n sore)rt< tudi službo občinske ga tajnika, ee takoj sprejme. — Plača nekaj nad 600 kron, presto stanovanje. Župnijski urad Sv. Marije v Dobju. (P. Planina, Stajtrsfce, dre 7. mm« 1904. 2 Jernej Vurkelc, župnik. Preselitev gostilne 1 ****** i i "*' "*" i • -i"*-i i "*HI*~i. —1'IJ^VM_nij Slavnemu občinstvu dovoljujem si uljudno naznanjati, da sem dosedaj obstoječo gostilno „?od s^alco" 13 testnega trga štev. U premestila v Jfrijevnii/^e ulice }tev. J (hiša gospe j-amšefave), k>er jo bodem nadaljevala mesto pod prvotnim imenom „Pod skalco" 3 majhno i^premeno „?od skalo". Cenjeni moji dosedanji obiskovalci blagovoli naj upoštevati to premestitev ter me počaščati še v bodoče 3 dragim mi obiskom. tfoja prva naloga bode vedno, da postrežem svoje goste s pristnimi domačimi in drugimi vini ter bodem skušala tudi v kuhinjski 3adevi 3adovoljiti svoje goste vsestransko. Zahvaljujoč se vsem p. n. gostom 30 dosedanji poset gostilne, priporočam se jim i v nadalje; istotako blagovole naj se tudi v bližini stanujoči o3irati na novo prev3etje gostilne. f mt Pijte -wc Klauerjev »Triglav" najzdravejši vseh likerjev. 544 150-18 i Velespoštovanjem 797 8-2 Antonija rfovač. 35 20 POZOR! Amerikanci!!! Ali' rigth! Pri meni 80 fl. Konkurenca sam® 70 fl. i?? V najem se odda takoj kovačija « z orodjem in stanovanjem na Jezici pri Ljubljani. Kovačita et:ji sredi v»si polt g Dunuj 'be Cisti 59 Stjer 83 tudi več poi/^č. Trgovci, obrtniki >.> za sebniki, kateri h '6t'jo • meti = prahu proste = prodajalniene prostore, pisarne, skladišča in druge prostore, n^j uptrahhaio ^o dolgotrajnih preizkušnjah pr rei^no m kot, n.Mjbol še sredstvo %■„ prepreče-nje nadležnega prahu priznano olje proti prahu. Cena kilogramu 80 vinarjev. AdolfHauptmann 189 25-2-2 v LJubljani. Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Karol Rebek od c. kr. vlade potrjeni zastopnik „pro$e rudeče zvezde', Ljubljana, Kolodvorske ulice 41. Fotografični atelije D. Rovšek, Ljubljana se priporoča za vsa v fotografsko stroko spadajoča deia, kakor tudi za napravo krasnih, po najnovejšem slogu izvedenih v barvah aii svetlotisku po najnižjih cenah. Vsak kraj pridem pri naročitvi razglednic folografirati 732 4-4 Td t mm p 1 a. a n, o« Cerkvena glasba OFFRTfMIf za naJvečje in večje VI 1,111 1/111J1 praznike celega leta, Zložil za mešan zbor Ign. Hladnik. Op. 48. 1 7VF7FIT- VNEBOHOD, BINKOŠTI in PONDELJEK, Sv, 1. LILLLR.. R. TELO, Sv, PETER in PAVEL, Vel.ŠMARR, Ofertoriji so zloženi v istem slogu ko$ op. 36. Moteti za sv. R. Telo (Lauda Sion). Cena 1-05 K. Dobi se v Kat. Bukvami, pri Schwentnerju v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu, Dolenjsko. 815 2-3 tmm. if, v...... 8i6 3-2 Dobro izvežbane STOLARSKE POMOČNIKE vsprejmem takoj v službovanje. Plača po dogovoru. Fran Švigelj, tovarna stolov na Bregu pri Borovnici Zahtevajte ppi nakupu 671 60-7 chicht-ovo štedilno milo Ono je zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. 2» znamko „jelen". Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko »JELEN". Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini. Varstvena znamka. Dobiva se povsod! lidajatelj in. odgovorni nreduik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljaoi.