Ameriška Domovi ima AHl/lER AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY SLOV6NIAN MORNING NGWSPAPGR NO. 235 CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, NOVEMBER 30, 1953 LETO Lm — VOL. mi RDECE GROZOTE PRED Z. M. Ameriški delegat bo zahteval danes pred Z. N. sprejem resolucije o ko-ttiunitičnih grozodejstvih. združeni narodi, n. y,— ^ sobici o so Združene države predložile Združenim narodom ^korde o grozotah, ki so jh po-^njali komunisti v Koreji, — O smrtnih pohodih, množičnih sežiganjih ljudi, o mukah in pre-iepanju ve jakov Združenih na-r°dov in korejskih civilistov. ^ni, ki so te grozote preživeli, povedali med drugim tudi kako so bili ujetniki, ki so čaka-1 na svojo hrano, neusmiljeno k°streljani od komunistov, ka-eri so smatrali vso zadevo kot ^elik cirkus. Dalje so prežive-1 ljudje te groze povedali, ka- 0 so komunisti morili ujetnike z vbrizganjem neke misteri-CiZne solucije. Ambasador Henry C. Lodge, r-> je kopije tega poročila raz-^ekl med člane Združenih na-rodov, da okrepi ameriške ob-iožbe, da so komunisti s takimi Nečloveškimi in neusmiljenimi N^todami pomorili 29,815 vioja-k°v Združenih narodov in ko-re,jskih civilistov. Nanes pa bo ambasador Lodge Nastopil pred Združenimi naro- 1 2 eno uro trajajočim govorom V katreem bo zahteval sprejem r. nuobritev resolucije, v kate- so navedena ta grozodejstva, osolucijo so sponzorirali dele-^tje Velike Britanije, Francije, Určije in Avstralije. glavni tajnik Dulles i® odklonil zahtevo fenalorja Jennerja ^®kel da ne bo apeliral na *ado Kanade, da bi se Klelo objaviti vse, kar bo P°vedal Igor Gouzenko o ^hunih, taj- SHINGTON. — Državni Dulles je v soboto odklo-^ktevo, senatorja Jennerja, T} kanca iz Indiane, da bi Nad U^es. apeliral na vlado Ka-Valci smej° senatui preisko-vedal°^aviti vse> kar jim bo po-j&‘ *gor Gouzenko. VarJ^er> ki je predsednik sen. ipo^ ’° ^Uega pododbora, hoče senatne predstavnike v bivga^°> kjer naj bi zaslišali uradnika sovjetskega lg^an^tva Gouzenka, ki je leta kko’ ^ak°r znano, razkril ve- V > Sovj etsko vohunsko zaroto ^aNadi. dov^sk. vlada je le nerada 1 a ameriškemu sen. pod-da j Fu’ da zasliši Gouzenka, to-ra navedla kot pogoj, da mo-id končno Kanada zadnjo Se krilno besedo pri tem, kaj iz 02;.a objaviti in kaj ne, in to a na javno varnost. Vremenski prerok V V pran: lačn^65 Puuoči večinoma ob-Ao mrzlo. Novi grobovi . Julia Brezovar V nedeljo zvečer (snoči) ob 8:50 je umrla Mrs. Julia Brezovar, rojena Bojc, na svojem domu na 1173 E. 60 St. Bila je stara 71 let in dobro poznana po svojih društvenih aktivnostih. Bila je članica Maccabees Carniola Hive 493, kjer je bila 40 let tajnica, društva Sv. Ane št. 4 SDZ, kjer je bila 35 let predsednica, društ. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Jutranje zvezde št. 137 ABZ, St. Clair Grove 98 WC, Slovenske ženske zveze št. 25, Srca Marije in Oltarnega društva pri sv. Vidu. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Zakrajškovegfa pogrebnega zavoda. Podrobnosti jutri. John Papeš Na Zahvalni dan je nenado-umrl John Papeš, Learnagle Rd., Elyria, Ohio. Sosed ga je bil povabil na puranovo južino, pri mizi pa se je nenadoma zrudil mrtev, in sicer ob 2:30 popoldne. Bil je doma iz vasi Lopata pri Hinjah na Dolenjskem. Star je bil 78 let in je prišel v Ameriko leta 1899. K društvu ni spadal nobenemu. Pogreb ima v oskrbi Sudro-Curtis Funeral Home v Elyriji. Pogreb bo jutri’ v torek, ih to radi tega, če se kak sorodnik oglasi, ker se ne ve če jih je kaj zapustil. Po cerkvenih o-oredih v cerkvi sv. Petra bo truplo pokopano na Elyria pokopališče. John Papeš je. bil dolgoletni naročnik Ameriške Domovine.. Pogreb Stanonika Glede pogreba Antona Stanonika nam poročajo, da se je vršil danes zjutraj ob devetih iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda. Dekliško ime njegove žene je bilo Stimac; imel je tudi hčer Rose Lach, katere mož je bil pokopan, zadnjo sredo, ime druge naj starejše hčere pa je Mary Komorowski. John Wirby John Wirby, ki je umrl snoči v Polyclinic bolnišnici, je bil 35 let zavijalec časopisov tukaj In v Chicagu. Kot tak je delal tudi pri odpošiljanju Ameriške Domovine. — Živil je 35 let v Clevelandu in je kot mlad mož odšel v Chicago, kjer je bil 25 let, nakar se je vrnil v Cleveland. Živel je na 6202 Superior Ave. Zapušča ženo Aldono, ki vodi Wilkelis pogrebni zavod na 6202 Superior Ave., mater Antanina Wirbickas, sestro Ano Karpius in brata Anthony. —• Pogreb bo iz Wilkelis pogrebnega zavoda v sredo ob dne. Karl Blatnik V soboto zjutraj je umrl v Milwaukee, Wis., Karl Blatnik, star 66 let in doma iz okraja Straže pri Zidanem mostu. V Clevelandu ima baje dve sestri, brata, eno sestro pa v stari do- Ali človeštvo res ljubi verige in spone? Tatvina za pogreb namenjenega denarja v želetovem pogr. zavodu CLEVELAND. — V pogrebnem zavodu Jos. Žele in sinovi na 452 E. 152 St., je bila v soboto zvečer ukradena denarnica Ctziroma listnica, v kateri je bilo $1,100, kateri denar je bil namenjen za pokop 78-letne Mrs. Josephine Gurda, ki je umrla in katere pogreb ima v oskrbi gori omenjeni pogrebni zavod. Denar je bil lastnina Irene, hčere Mrs. Gurda, pri kateri je umrla živela na 14118 Hale Ave. Miss Gurda je šla zvečer s svojim bratom Gene iz pogrebnega zavoda domov k večerji ter je pustila denar v predalu pisalne mize v pogrebnem zavodu. Ko sta se vrnila, je opazila, da je zmanjkal denar. Uslužbenci pogrebnega zavoda so izjavili, da so videli nekega tujega človeka, ki je stekel iz zavoda malo prej, preden je bila tatvina odkrita. Denar je bil namenjen za pogrebne stroške in za nakup “lota” na pokopališču v Milwaukee kamor je bito poslano truplo pokojne, ki je umrla šest mesecev .po smrti svojega moža,, kateri je bil ubit od nekega avtomobila. Miss Gurda je zaposlena pri Picker X-ray Corp. njen brat pa je risar za oglaševanje. ----—o——— Slavka je ustavila izhajanje šestih listov v New Yorku Slovenska pisarna Sl 16 Glasa Ave., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717 NOVI BEGUNSKI ZAKON. Formularji za sponzorske prijave so že tiskani in bodo kmalu razposlani. Ko dospejo, objavimo tudi na tem mestu. VOŽNJO (tudi tisto čez morje) bodo novi begunci morali sami plačati. Vendar bo ameriška vlada (preko NCWC) vsakemu beguncu pomogla z brezobrestnim posojilom, ki ga bo begunec lahko v daljši dobi odplačeval. GRAMOFONSKE PLOŠČE (lep album s petimi ploščami) z božičnimi in velikonočnimi pesmimi se dobe samo v naši pisarni. Stanejo $6. Lepo božično darilo. Dosedaj smo razposlali nad 600 albumov. KONCERT pevskega zbora Lira bo v nedeljo 13. decembra v SND na St. Clairju. Čisti dobiček za nove zvonove pri Sv. Vidu. Vstopnice se dobe tudi v naši pisarni ($1). PAKETI za stari kraj preko katoliške Lige. Danes zvečer je naša pisarna odprta, da lahko naročite pakete tudi če čez dan ne morete priti naročit. / Stavkujoče uslužbence je solidarno podprlo tudi vse ostalo osebje listov. NEW YORK. — Tukaj so za-stavkali foto-rezbarji časnikov (ki gravirajo bakrene plošče za slike), katere so podprli tudi o-stali uslužbenci listov in tiska-ren, tako da je prenehalo z izhajanjem šest naj večjih časopisov v Newyorku. Zaradi tega je začasno brez dela 20,000 ljudi. Tiskarne, ki so običajno slične uljnjakom, so tihe in prazne. Po stavki so prizadeti sledeči listi: Journal — American, World Telegram and Sun, Post, Times, News in Miror. Ti listi imajo-skupno nad 5 milijonov naročnikov. Herald — Tribune je edini ve-1 popol- lik časopis, ki ni bil prizadet po1 tej stavki. Rezbarji so- zapustili delo, ker se ni moglo doseči sporazuma, da bi se jim povišala njihova plača za $15 na teden. Postavili so pred tiskarne in uredniš-stva listov stavkovne straže (pi- Zračna nesreča v Franciji PARIZ. — V bližini nekega tukajšnjega pokopa:.šča je strmoglavilo v nedeljo na žemljo neko ameriško tovidrno letalo, ki se je vnel-o in zgorelo, pri čemer je izgubilo življenje vseh pet mož, ki so bili v letalu. NAJNOVEJŠEVESTI JAJCE, Bosna. — Predsednik Tito, ki je v nedeljo tukaj govoril, je pozval na skupen odpoklic jugoslovanskih in italijanskih čet od meje tržaške A zone, kar naj bi bila miroljubna gesta za poravnavo spornega tržaškega vprašanja. Izčrpki iz govora senatorja McGarthyja, ki je v mnogih ozirih zadel “žebelj na glavo”. Vojna, v kateri se danes borimo, je stara že 105 let in napovedal nam jo je Karl Marks, za njim pa so jo odobrili vsi rdeči diktatorji, je rekel senator McCarthy. WASHINGTON.—Ko je pred uničena. dnevi senator McCarthy odgovarjal na televiziji in radiu bivšemu predsedniku Trumanu, je med drugim dejal: “Torej pojdimo do korenine te zadeve. Niti najmanjšega razloga ni, da bi postal ta boj — razkrinkanje in odstavljen j e komunistov ter izdajalcev z odgovornih vladnih položajev — boj med našima dvema velikima političnima strankama. Prav gotovo je, da milijone lojalnih a-meriških demokratov prav tako- ljubi Ameriko in zaničuje ko-munističčne vohune in saboterje, kakor jih zaničujejo republikanci. Dalje je gotovo, da ni najmanjše politične predelitve med očečti, materami in ženami 140,000 ameriških žrtev, ki se i-majo zahvaliti za svojo usodo trikom in izdajstvu administracije, katere zunanjo politiko, so: tako skrbno zasnovali in izoblikovali Algerji Hissi, Harry Dexter Whiteji, Owen Lattimori, D. Achesoni in podobni. Vojna nam je bila napovedana pred 105 leti Nikakor ne smemo pozabiti, da se nahajamo danes v vojni, Dalje ne smemo pozabiti, da ko so nam komunisti prvič napovedali vojno pred 105 leti, tedaj bi lahko prešteli aktivne komunistične voditelje na prstih obeh rok. Ko je predsednik Truman prevzel v svoje roke oblast te dežele, je znašalo število ljudi, ki so bili pod komunistično nadvlado,, 180,000,000 duš. Od tedaj se je to število zvišalo od 180,000,000 na 800,000,000 duš. To število^ predstavlja naj večjo zmago, brutalne diktature, ki jo pozna svet. Ali so nam res verige ljubše od svobode? Zakaj? Ali zato, ker je komunistična sužnost bolj privlačujoča kakor sveži zrak svobode? Prav gotovo ne! Ali morda zato, ker človeški rod ljubi verige ter okove? Ne! Torej zakaj? Vzorec komun, zavojevanja je bil povsod enak, kjer koli je zagrnila svet komun. noč. Povsod najprej infiltracija ključnih vladnih položajev po komun, izdajalcih, potem pa plazeča se paraliza in strah, da bi se javno iz-pregovorilo in rzgalilo izdajalce. Ta strah v vseh državah, ki so ki nam je bila napovedana pred j h prevzeli komunisti v svojo. ckets), skozi katere niso hoteli' movini.. Kristina Kolar iz West na delo tudi ostali usužbenci — Allisa poroča, da se nahaja njegovo truplo v Ermenčevem pogrebnem zavodu v Milwaukee. Poročilo je prejel Grdinov pogr. zavod. časnikarji, stavci, tiskarji in raz-važalci časopisja. Izboljšana plača južnokorej. vojaštva SEOUL, Koreja. — Južnokorej sko obrambno ministrstvo je v nedeljo: naznanilo, da je izboljšalo za trinajstkratno višino plače korejskega vojaštva. Po novi lestvici bo prejemal poslej navaden južnidkorejski vojak plačo, ki bo odgovarjala 50 centom na mesec. General s štirimi zvezdami pa bo prejemal $80 mesečne plače. Letalo treščilo ob most GREENVILLE, Miss. Tukaj je treščilo ob most, ki je razpet preko Mississippi reke jet letalo, pri čemer je prelomilo neko plinsko cev, radi česar je nastal ogenj. Letalčeva usoda je neznana. Trije otroci zgoreli v Ohio EAST LIVERPOOL, O. — V nedeljo so zgoreli tukaj trije otroci, ko je nastal ogenj v hiši, v kateri so stanovali. Kako je o-genj nastal, poročilo ne omenja., 105 leti po Karlu Marksu, ponovno napovedana leta. 1914 po1 Leninu, ponovno in ponovno potrjena po Stalinu in odobrena komaj pred dvema tednoma po visokih komun, uradnikih v Kremlju. To je vojna komunistov prbti svobodnemu človeštvu. Vprašanj, za katera se bije ta vojna, ni ustvaril McCarthy. Ta vprašanja so bila z nami dolgo pred tem, preden sem jaz pri- MOUNT SHASTA, Cal. — Pri šel v Washington. In ta vpraša-plezanju na vrh 14,161 čevljev Inja ostanejo z nami vse dotlej, visoke gore Mount Shasta se dokler bo naša civilizacija izvo-je ubil neki izkušen švicarski! jevala to vojno ali pa bila v njej plezalec. Planince je vodil Jon Lindbergh, sin slavnega letalca Lindbergha.. STOCKHOLM, Švedska. — Tukajšnji časopis Evpressen je objavil vest, da je Ho Chi IMinh, v Moskvi izšolan predsednik Vietminha, pripravljen za razgovore, da se konča sedemletna vojna v Indokini.. MAIZURU, Japonska. — Danes bo prispelo semkaj 811 Japoncev, ki jih je izpustila Sovjetska zveza iz vojnega ujetništva, kjer jih je držala nad osem let.. WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower in njegova žena sta se vrnila v Washington snoči po šestdnevnih počitnicah v Augusti,, Ga. oblast, ni bil vzdrževan samo po komunistih, temveč tudi po zmešanih, zapeljanih in bebastih liberalcih, ki smatrajo razgaljenje ali kritiziranje kakega komunista za smrtni greh. Seveda, popolnoma pravilno pa je, če komunisti kričijo in o-brizgavajo s strupom vsakogar, kdor škoduje komunistični stvari. To je slika, ki se nam nudi v Madžarski, češkoslovaški, Romuniji in ostalih deželah, ki jih je zagrnila s svojim plaščem črna smrt komunizma. To so hoteli doseči tudi v naši deželi.” Višinski namiguje, da ima Sovjetska zveza atomska orožja, kakršnih nima Zapad Vsi predlogi Sovjetske zveze so bili pred glavnim političnim odborom Združenih narodov z ogromno večino poraženi. ZDRUŽENI NARODI, N. Y.— Pozornost Združenih narodov ja bila v soboto osredotočena na nov sovjetski migljaj, da utegnejo Sovjeti imeti atomska In vodikova orožja, ki so neznana zapadnemu svetu. Tozadevni migljaj je podal gl. političnemu odboru Zdr. narodov Andrej Višinski, ki je dejal da je njegova dežela enaka Za-padu v atomskih in hidrogenskih SEOUL, Koreja. — Predsednik orožjih in da ima “morda” orožja, Rhee, ki se je pravkar vrnil s'kakršnih nima nobena druga tridnevnega obiska pri Čang-' dežela. kajšeku na Formozi, je pred J To izjavo je podal tekom sov-odhodom s Formoze dejal: — jetskega “mirovnega predloga”, “Borimo se dalje! Komunistov ki je bil v celoti poražen. ne morete ustaviti z govorjenjem!” — Predsednika Rhee-ja je Čangkajšek osebno spremil na letališče na Formozi. SEOUL, Koreja. — General Maxwell Taylor, poveljnik zavez. čet v Koreji, je veče-raj izjavil: “Mi imamo v redu načrte za vse, vključno za slučaj, če bi komunisti končali premirje.” Višinski je podal svojo izjavo o atomskem otožju kot v odgovor v debati z britanskim delegatom Selwyn Lloydom, ki je dejal, da želi Sovjetija eliminirati atomsko orožje zato, ker zaostaja v njem daleč za Zapadom. Ideja o superiornosti pravljica in bajka,” je rekel Višinski. “Kako se more danes govoriti o superiornosti, ko ima vendar Sovjetska zveza atomsko in vodikovo bombo in celo atomska; orožja, kakršnih druge države morda nimajo?” Izid glasovanja Glasovanje o sovjetskem mirovnem predlogu je izpadlo takole: ZAHTEVA po brezpogojni prepovedi uporabe atomskega in bidrogenskega orožja poražena z 32 glasovi proti petim; 14 držav se je vzdržalo glasovanja. ZAHTEVA po encrtret j inski okrnitvi oborožitve petih velesil tekom enega leta, poražena: z 32 glasovi proti petim; 14 držav ni glasovalo. IZJAVA, da vzdrževanje inozemskih vojaških oporišč povečuje nevarnost Vojne — poražena z 29 glasovi proti 12; devet Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Letna seja— Carniola Hive 493 TM ima v sredo, 2. dec. ob 7.30 zvečer v Slov. nar. domu na St. Clair Ave letno sejo. Na dnevnem redu je volitev novega odbora. Po seji domača zabava. Iz bolnišnice— Mr. Rudy Gregorič, zastopnik Life Insurance of Virginia, se je vrnil iz bolnišnice, kjer je prestal operacijo, na svoj dom na 18108 Rosecliff Rd. in se vsem prijateljem in znancem zahvaljuje za obiske in karte. Deseta obletnica— V sredo 2. dec. ob 8:15 bo v cer-1 kvi sv. Kristine sv. maša za pok. Franka Majer v spomin 10. obletnice njegove smrti. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala niccoj med 6 in 7 uro ase-smena v šoli sv. Vida. Na razpolago so tudi Jednotini koledarji. Zanimivo— V East 185th Bowling Center na 784 E. 185 St., si lahko ogledate popolnoma avtomatični postavi] ač kegljev. Otvoritev kegljišča bo 4. decembra Več v oglasu. V bolnišnici;— V St. Alexis bolnišnico je bila odpeljana Jožica Petelin, 1012 E. 64 St. Mladi rojakinji želimo skorajšnjega okrevanja. V bolnišnici:— Mr. Frank Kovach, ki vodi znano čistilnico oblek Collin-wood Dry Cleaning na Saranac Rd., se nahaja v Huron Rd. bolnišnici, kjer se je moral podvreči težki operaciji. Leži v sobi št. 406. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. SPET PRVI-PRI ZADNJIH LONDON. — Dne 23. novembra je naznanil moskovski radio: Sovjetska televizija je že prekosila ameriško televizijo”. Radio je nato ugotovil, da ima večina sovjetskih lastnikov že zdaj aparate z 12 do 14-palčno mrežo (screen ali ploskev, na kateri se kažejo televizijske slike), da so se pa v laboratorijih že obnesli poizkusi izdelovanja ploskev, “ki bodo merile 16 palcev.” — “Pa tudi produkcija aparatov dobro napreduje,” je dalje oznanil radio. “Leta 1956 bo izdelanih že en milijon televizij.” Hm. . . pa še enkrat — hm. . . Kakor znano, izdelajo Združene države šest milijonov televizij na leto, v Ameriki pa je že danes nad dvajset milijonov lastnikov televizijskih aparatov, katerih večina ima ploskve, ki merijo 20, 21 in celo 27 palcev. . . “Ideja o superiornosti, ki jiol držav se je vzdržalo glasovanja, imajo baje nekatere dežele na ZAHTEVA po odpravi ino-tem polju, ni nič drugega kot zemskih vojaških oporišč pora- Amerika bo obdarila za praznike Avstrijce VB B|B Z ZIVHI DUNAJ. — Tukaj je bito na-znanjno, da bodo Združene države razdelile potrebnim Avstrijcem kot božično darilo 3600 ton hrane, kakor so nedavno* delile Nemcem “Eisenhowerje-ve pakete”. Brezposelnim, beguncem in ostalim potrebnim ljudem b;o darovanih 400,000 paketov, katerih vsak bo tehtal 16 funtov. Paketi bodo vsebovali meso, sir, slakor, mast; posušeno sadje, zelenjavo, med, riž in kondenzirano mleko. žena z 32 glasovi proti sedmim; 12 držav ni glasovalo. Ameriška Domovina /VfVt I l%J—MOJViS •117 Clair Ave. UEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays ziralo, posebno pa bo važno to radi skupne borbe proti komunizmu, ki se skuša ustaliti v Južni Ameriki. M. CXJ CXXXXXX. General Manager and Editor: Maiy Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per vear; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Mnenja in vesli IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA Piše Andrej ček Bodite vse lepo pozdravljene in na veselo svidenje! Mary Strukel, predsednica. -----o------ Koncert zbora “Slovan” Entered as second class matter January (jth, 1908 at the Post Office ut Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 235 Mon., Nov. 30, 1953 Združene države in Argentina Pred par meseci smo mogli še skoro vsak dan čitati v ameriških časopisih ostre napade na Peronovo “diktaturo” v Argentini. Nič ni pomagalo, da so bile zadnje volitve v tej državi popolnoma svobodne in da je Peron s svojo stranko na njih zmagal. Ameriško časopisje ga je še, vedno napadalo kot diktatorja. Isti ameriški veliki listi, ki so priobčevali slavospeve diktatorju in krvniku Titu, so Perona proglašali za nasilnika in Argentino za deželo, kjer ni svobode. Da, časopisje ga kaj pogosto pošteno polomi. Svoj čas smo vedno čitali napade na “diktatorja” Franka, ki je kriv, da v Španiji ni svobode. Istočasno pa so slavili Stalina in Tita kot junake in demokrate. Časi so se spremenili. Ko bi danes veliki ameriški listi ponatisnili to, kar so nekdaj pisali o Stalinu, Titu in drugih komunističnih veličinah in pa kako so pisali o Franku in Peronu, bi jih bilo najbrž zelo sram. Danes so napadi na Perona skoro utihnili v vsem ameriškem časopisju. Kje je temu vzrok? Predsednik Eisenhower je napravil zelo modro politično potezo, ko je julija meseca poslal v Argentino svojega lastnega brata dr. Miltona Eisenhowerja, ki je s Peronom razčistil večino vprašanj in napetosti med Združenimi državami in Peronovo vlado. Velike zasluge, da se je odstranilo napeto razmerje med našo državo in Argentino, si je stekel tudi pomožni državni tajnik John M. Cabot, referent za latinsko Ameriko, ki je tudi prišel do prepričanja, da napetost med Združenimi državami in Peronovo vlado dejansko nima nobenega razloga. Cabot se je odločno izjavil, da se naša država ne bo vtikala v notranje zadeve južno-ameriških držav, kar je v vseh latinskih državah Južne Amerike: napravilo zelo ugoden utis. Na prijazne geste in besede je tudi argentinski predsednik Peron dal prijazen odgovor. Dne 17. oktobra je izjavil odločno, da so vsa nasprotovanja in vse razlike med Argentino in Združenimi državami prijateljsko rešene, 28. oktobra je Peron izjavil, da je pripravljen zopet dovoliti prihod ameriškim magazinom v Argentino, kar je bilo dotlej prepovedano. Doslej je argentinski predsednik vedno ponavljal, da hoče biti njegova država popolnoma neodvisna od tujih vplivov, zlasti pa od tujega kapitala, že 14. julija pa je izjavil, da bo pozdravljal vsako investicijo tujega kapitala, dne 21. avgusta je bil tam celo sprejet poseben zakon, ki olajšuje naložbo tujih kapitalov v Argentini. To je gotovo vabilo ameriškemu kapitalu, naj se udejstvuje s svojimi investicijami v Argentini, ki je dosedaj vedno povdarjala svoj nacionalni ekonomski značaj. Najbolj značilno za ves preobrat je dejstvo, da so pri čeli sedaj komunisti zelo napadati Perona in njegovo vlado, dočim so prej vedno podpirali njegov program in zlasti njegovo sovražno stališče napram Združenim državam. Zakaj je Peron izpremenil svojo politiko napram Združenim državam? Vse kaže, da dosedanja naša zunanja politika napram Argentini ni imela srečne roke. Bila je še vedno močno pod vplivom onih sil, ki so odločale pod Rooseveltom. Franka in Perona je naše časopisje pošiljalo na dno pekla, komunistične diktatorje je pa kaj rado hvalilo. Španci so zelo občutljivi in ponosni. Kot se zdi, jih je to najbolj odbijalo, da se je naše časopisje in tu in tam celo vladni krogi s svojimi izjavami vtikali v notranje zadeve Argentine. Dočim smo vedno poudarjali, da se v notranje zadeve komunističnih držav nočemo vtikati, da naj ima vsak narod tak režim', ki ga sam izbere, te pravice Argentini naše časopisje ni pifstilo. Do spremembe medsebojnih odnosov je torej prišlo predvsem radi tega, ker se je izpremenila smer naše zunanje politike. Da je tudi Peron pričel udarjati na prijaznejše strune napram Ameriki, je to le odgovor na naše prijazne geste. To bi se bilo lahko zgodilo že davno prej, če bi pri nas ne vplivali na smer zunanje politike ljudje, ki jim je bil komu nizem bliže kot pa katoliške države ali njih režimi, ki sicer res niso bili vedno ravno idealno demokratični. Nekateri mislijo, da je Peron izpremenil svojo politiko napram Združenim državam vsled gospodarske krize. Toda to ne bo držalo. Ko bi se bil ta preobrat izvršil lansko leto, bi bil tak sum opravičen, letos pa se je gospodarski položaj Argentine izboljšal. Danes je državno gospodarstvo Argentine primeroma zdravo, letina je bila zelo dobra, trgovska bilanca izkazuje prebitek, cene živilom so pričele padati, od letošnjega februarja dalje. Razmere so se na vsak način zelo popravile in tako je to gotovo, da Peron ni bil radi kake gospodarske krize primoran, da izpremeni svojo politiko proti Združenim državam. Peron je sedaj pač prepričan, da se naša vlada ne bo vtikala v argentinske zadeve, da bodo Združene države podpirale gospodarski napredek Argentine, kratko; da vlada sedaj v Združenih državah napram Argentini drug, prijateljski duh. Prijateljsko razmerje med obema državama bo vsekakor v veliko korist obema, vplivalo bo kolikor toliko, da se bo življenje v Argentini samo po sebi vedno bolj demokrati- Duluth, Minn. — Naši ameriški farmarji, ki se pečajo z živinorejo, sio zadnje mesece postali precej vzrujeni nad padanjem cen klavni živini in nekaterim drugim farmarskim produktom. Well, nihče jih ne more obsojati radi tega. Nihče ni rad prikrajšan na dohodkih in farmarji so toi občutili prvi v par zadnjih mesecih. Kakor znano se je v oktobru podala v Washington posebna deputacija farmarjev, menda kakih 300 po številu. Šli so tja, da so predočili tajniku poljedelskega departmenta Mr. Bensonu, da farmarji zadnje čase delajo zgubo pri živinoreji. Preje so dobivali farmarji za slučaj, da so izkazali zgubo, doplačilo od vlade. To doplačava-, nje, ali vladno podpiranje farmarjev je bilo ukinjeno že pred meseci. Pri tem, ko so se na ta način farmarjem dohodki znižali, so se pa stvari, ki jih morajo nabavljati farmarji znatno zvišile v cenah in to povzroča, da farmarji nazadujejo v gospodarstvu. Radi tega ugovarjajo in se obračajo na Washington, da vlada naj nekaj ukrene, da se temu odpoimore. Poljedelski tajnik Mr. Benson, je došlo deputacijo slabo potola- moral biti razlog in podlaga tudi vsakega posameznika, ki ljubi svobodo, posebno pa še vsakega, ki veruje v Boga.” — Tako dostavlja h kritiki komentator Lewis. Senator Wiley pa pravi v svoji izjavi v tisti knjižici to-le: “Največje zlo sedanjega časa je fanatična totalitarska vera komunizem, nova vera brezverstva in brezhoštva. Cilj in namera tega zla je doseči zavojevanje nad svetom in totalno iztrebljenje vsega, kar mu nasprotuje. Spretnost tega zla je sestavljenim v svojem bistvu z vsemi ma-kevilističnimi zamislimi, ki so jih kedaj uporabijali oblasti lačni zelotje tekom vse zgodovine. Le, da je komunizem te načine in spretnosti še po,ostril in prekalil v še bolj krute in trde lastnosti, s katerimi naj bi dosegel zaželjeno zmago nad svetom • Materialni uspeh te zloglasne komi^nističčne vere je na žalost velik in ga potrjuje fakt, da ima, bcrnunizem v svojem objemu okrog 800 milijonov ljudi. To je cela tretjina prebivalstva vsega sveta, ki poseda več, kakor četrtino zemeljske oble. Dalje, debeli naslovi v tisku dan za dnem pripovedujejo o a 1 a r mantnih žil. Navajal je, da sma zdaj le v uspehih notranje in zunanje kam- neki dobi, ko se spreminja sistem, itd. Farmarji se s tem pojasne-vanjem in troštanjem ne strinjajo. Hudomušneži, zlasti demokrati jih pa pikajo, češ: fantje, spremembo ste zahtevali in hoteli, zdaj jo pa imate! Najbolj so prizadeti farmarji iz držav kot Oklahoma, Texas, Kansas, Colorado, Nebraska, Wyoming in Utah. Demokratski senator Bob Kerr, o katerem pravijo, da zelo rad sv. pismo citira v svojih govorih pred senatom, je tisto farmarsko skupino ali deputacijo spremljal po ulicah Washingtona in ko jo je pospremil na kolodvor in se od nje posloyil, je imel vrnivši se v zbornico nagovor in v tem je izjavil tudi to le: “Moj prijatelj iz Oklahoma City, mi je povedal, da je šel v mesto na zborovanje Zadruge. Seboj je vzel dva teleta, da jih bo prodal, da bi dobil tak denar za pot. Tukaj imam račune, ki kažejo, kaj je dobil za teleti. En račun kaže, da je dobil za eno tele $1, drugo tele pa je bilo prodano za 75c. Po odbitku provizije in drugih stroškov pri prot-daji je ta moj znanec dobil čistega le samo 85c. Ta moj prijatelj in znanec mi je povedal, da je dobil teh 85c. na “račun” — in pri tem se je senator iz Oklahome široko zasmejal ter ponovil: “na račun namreč, za to, ker je volil za Eisenhowera!” Tako se gospodje politi kar ji v Washingtonu po svoje zabavajo. Ljubljančani bi rekli: “Štenkajo se!” Nič novega, to je med po-litikarji že stara “bolezen”. . . — Zvezni senator Aleksander Wiley iz Wisconsina, ki predseduje odboru za tujezemske zadeve, povdarja v knjižici, ki jo bo izdal omenjeni odbcr v nekaj dneh pod imenom “Internal Security Manual,” kako se komunizem trudi in prizadeva, da bi zavkjeval svet. Znani komentator Fulton Lewis, ki je objavil kratko kritiko tiste knjižice pa pravi o komunizmu to-le: “Komunizem je fanatizem naperjen proti Bogu, njegov cilj je ustanoviti svojo lastno ateistično vero totalitarstva, ki naj za- panje komunizma za zavojevan j e sveta. Komunizem je neprestano v ofenzivi. Dve fronti ima: notranjo in zunanjo. Znotraj vodi neprestano borbo miselno, da razširja komunistične ideje in pridobiva na vse mogoče načine ljudi za svojo miselnost. Na zunaj spletkari za kulisami, ščuva narode proti narodom, jih obo-rožuje, podpira in sam se grozno pripravlja.- Zelo opasna jel nevarnost odkar Sovjetija poseduje atomsko in vodikovo bom-bo:. Do tega je prišla s svojo kampanjo, ki jo vodi na znotraj s špijonstvom, vohunstvom, itd., po vsem svetu.” Tako senator Willey. Besede tega opozorila niso prazne, ampak zelo pomenljive' so,. Ko bi jih le vsak Amerika-nec temeljito premislil in pretehtal! Fantje, to je velik svarilni krik, ki mogočno doni: gori, gori, vse na okrog! In vi vsi, ki čujete to svarilo, kaj mislite k temu? Cleveland, O. — Zimsk čas, ki se nam naglo približuje ,je kot. nalašč zato, da se zberemo po naših narodnih domovih, ki so topli in prijetni. Res je, da ima narava svoje čare, toda tudi v zaprtem prostoru, v naših dvoranah, je lahko prijetno.:, posebno če se malo zavrtimo ob zvokih Johan, Grabnarjevega orkestra. Dne 6. decembra bo imel pevski zbor Slovan v A. J. C. svoj jesenski pevski nastop, že zdaj vljudno vabimo vse naše prijatelje, posebno tiste, ki so nam vedno naklicftijeni in radi pridejo: med nas, da nas tudi tokrat pridejo poslušat. Prepričan sem, da vam bo petje Slovana seglo do srca, da se boste z nami poveselili in preživeli prijetno popoldne. Nedavno tega je naš zbor nastopil na televiziji. Vsi, ki so' nas gledali in poslušali, so. bili z nami nadvse zadovoljni. Ne samo naši rojaki, tudi pripadniki drugih narodnosti so nas pohvalili. Pridite nas poslušat tudi 6. decembra. Vstopnice so že v predprodaji pri članih našega pevsega zbora. Kar vprašajte za nje in dobili jih boste. Spored je skrbno sestavljen, pesmi, ki smo: jih izbrali so lepe. Zbor bo vodil g. Anton Šu-belj, ki se že zdaj trudi, da bo koncert lepo uspel. Za vse ostalo pa bo tudi najboljše preskrbljeno. Frank Rupert. Jfcultuma gromka “Revček Andr e j ček” v Collinwoodu Cleveland, O. — Dramatsko društvo Lilija je pričelo svojo sezono preteklo nedeljo z igro Revček Andrej ček. Gotovo je to igra, ki je šla neštetokrat preko slovenskih odrov, čeprav v njej ni iskati umetnine. Ima pa v sebi globoko življenjsko jedro, s katerim biča staro gruntarsko navado, ko so očetje sklepali zakone hčera in so pri tem srce trdo odrivali. Igro samo je režiser skrajšal za eno dejanje. Posebne škode za-voljo tega ni bilo, le oseba gos- Podražnica št« 14 SŽZ Cleveland, O. — Leto se bliža, koncu. Kot menda vsako društvo, bo imelo tudi naše št. 14 S. ž. Z. dne 1. decembra svojo letno ali glavno sejo. Letna seja je od vseh sej najbolj važna, treba je marsikaj spremeniti ali urediti, zato je dobro, če je udeležba pri tej seji. številna. Vabim vse članice naše podružnice na to sejo. Upam, da ni veliko takih, ki bi jih bolezen za^ drževala. Pričetek letne seje bo ob 7. uri in ne ob 8. uri kot navadno. Po seji pa se bomo lepo zabavale, priredile bomo namreč takozvani Christmas party. Prosim, da prinese vsaka s seboj $1 vredno darilo. Ta darila bomo med seboj izmenjale. Vsako, leto je pri tej izmenjvi veliko zabave in smeha in kar je glavno, nobena ne odide domov praznih rok. Slavile bomo tudi godove tistih članic, ki so jih obhajale v zadnjih šestih mesecih. Se nas je že kar precej nabralo! Oddale bomo tudi laskaj izžrebanih daril srečnim članicam. Da le- pega petja ne bo manjkalo, je vlada svetu. Izvajanje tega cilja razumljivo. Kar se pa tiče jedi je razlog in podlaga za svetovno opozicijo Katoliške cerkve proti vsemu kar j.e komunističnega. To; je tudi podlaga za enako opozicijo drugih verstev in cerkva proti komunizmu. Je tudi podlaga in razlog za mojo lastno opozicijo proti komunizmu. To bi in pijače, bomo tudi najboljše preskrbele. Krofe, potice in druge dobrote bomo nudile; vsega bo dosti za vse. Zato vas še enkrat prisrčno vabim na našo letno sejo v torek, dne 1. decembra, ob 7. uri zvečer. lo, da jim je oder prevelik, dal imajo težave z rokami in da jim glas kar koj uide v deklamacijo. Zapišem to zavoljo tega, ker bi rad, da bi vsak svoje napake popravil in pa zavoljo tega, da bi povdaril misel, da le vaja dela mojstra. Zelo dober je bil župan Hrastar. že po svoji koščeni postavi je krepko postavil na oder močnega in trdega gruntarja. Glas ima lep in izbrušen, nastop odločen in siguren, ni v zadregi zavoljo prostora. Giblje se res prosto, kar je vsakemu gledalcu v veliko olajšanje. Mislim, da je bil med najboljšimi na odru. Morda bi omenil, da včasih rad zakroži geste preveč proti tlom. Nekoliko višje geste bi mu ne bile v škodlol Krepak je bil tudi revček. Morda je bil včasih le malo preveč deklamatorski. Je pa v igri paškega lovca Doma, ki je Ma- samj precej deklamatorskega rički prizadel veliko bolečine, je ostala skrita. Igralci so' bili na splošno vsi dobri, le začetnikom se je pozna- Premalo resnosti! Katoliški kot progresivno-na-predni tabor med ameriškimi Slovenci sta v zadnjih letih ponovno opozarjala merodajne kroge v Ameriki na slovenske težnje na Svobodnem tržaškem ozemlju. Večkrat je mogoče slišati pritožbe češ, Amerikanci položaja v Trstu ne poznajo. Iz pisanja angleško pisanih ameriških časopisov bi bilo to mogoče sklepati. Koncem koncev se Ameri-kancem in Angležem še ni toliko čuditi, če jim podrobnosti takihle vprašanj niso znane, je pa čisto druga stvar, če so ta vprašanja španska vas urednikom slovenskih časopisov v Ameriki. Poglejmo malo, kaj pišejo o Trstu in Svobodnem tržaškem ozemlju naši progresivci. V “Prosveti” sla zapisali 17. nov. takole: “Vse sporno ozemlje STO obsega 285 kv. milj. Od teh jih odpade na mesto 86 kv. milj ...” — Ker meri celotna: cona. A samo 94 kv. milj in je Tito že izjavil, da je pripravljen Trst prepustiti Italiji, bi izgle- cit v letih 1919-20 ponovno predlagala, Italija pa odločno odklanjala. Ko je Italijan omenil Dan-tejevia postavitev meje Italije pri Poli in Rasi, bi ga bil slovenski zastopnik lahko povprašal, zakaj se Italija 1. 1920 ni držala Danteja, ko ji je vendar tako drag, posebno še ker se je za italijansko-jugoslovansko mejo ob Rasi potegoval tudi predsednik Združenih držav W. Wilslom. Tedaj se Italijani niso morali ustaviti ob Rasi, ampak so zavzeli celo Reko . . . Ko sem poslušal ta razgovor na radio in se spomnil pisanja slovenskih časopisov, sem začel premišljevati o tem, kako je mogc-če, da se ljudje, ki bi bili gotovo1 užaljeni, če bi jih kdo smatral za neresne, lotijo javnega razpravljanja o pomembnih narodnih vprašanjih tako malo pripravIje-;ni. Primorec. Ledenik kobilic “Ledenik kobilic” je edinstvena velikanska ledena grobnica nekaj tisoč kobilic, 'ki leži 3400 metrov visoko v gorah države Montana. Znanstvenikom pomeni velikanski naravni muzej, kjer lahko proučujejo mrtve, a izvrstno ohranjene kobilice, pticam in ribam pa velik “hladilnik,” ki je poln njihove najljubše hrane. Znanstveniki so prej mislili, da je spodnja plast tamkajšnjega ledenika stara vsaj nekaj tisoč let. Ko so proučili nekaj primerkov kobilic, pa so ugotovili, da so te stare le kakih 300 J let. Tei so izračunali z uporabo dalo, da se Italija in Jugoslavija ■ radiaktivnega ogljika. prepirata dejansko Je za borih 10 kv. milj. V resnici pa je čisto drugače. Tržaške: mesto obsega morda komaj desetino tega, kar so napisali v “Prosveti,” ostalo-je pa pet do deset milj širok pas slovenske obale med Trstom in Devinom na severu, in med Trstom in Miljami na jugu. “Enakopravnost je 24. nov. napisala: “Ko gcivorimo o zoni “B,” ne smemo misliti na Istro kot celoto, marveč le za ozemlje okrog mesta Kopra z italijanskim imenom Capodistria.” — Koper in njegova okolica ne predstavljata niti dobre desetine zone “B”, ki zavzema v resnici ves se- Entomologi menijo, da so priletele kobilice do ledenika, je postal njihova grobnica, po dolgem 'potovanju, ki se je vleklo mogoče več sto kilometrov daleč. Velika uganka pa je vzrok, ki je prisilil ta oblak letečih žuželk, da so se spustile na led. Najverjetneje se zdi, da sta kobilice prisilili k zasilnemu pristanku nagla atmosferska izpre-mem-ba ali pa velika 'oblačnost. Dosedaj so znanstveniki, ki proučujejo zmrznjene žuželke, ugotovili šele za eno vrsto ko- na in se je bilo- težki o. ogniti nevarni pasti. Dober je bil v maski, v kretnjah, glas mu je bil zelo prijeten. Po vlogi je bil protiutež Janezonu, ki pa je bil na odru preveč mrtev. Igralec bi moral poskušati, da bi svojcu igro približal Andrej čkovi in ob njej ustvaril tisto nasprotje, ki ga igra zahteva. Pri Janezonu bi zlasti rad opozoril na to, da se igralec še močno bori s prostorom. To mu tudi jemlje tisti zamah, ki je igralcu, potreben. Prav isto je bilo opaziti v Francetovi igri. Igralec ima dobro postavo, za oderski nastop. Treba je samo več ognja v govorjenje, znebiti se monotonosti, paziti na naglase in na geste in prepričan sem, da bo še dober igralec. Ima prijeten glas in prijazen nastop. . Krepka postava je bil Anže. V igri zelo dober, v posnemanju bebčka imeniten, le škoda, da je proti koncu (krivda je bila tudi na publiki) prešel na dialekt-Neposrečeno je bilo, da je prišel preko dvorane. Igra, ki je v bistvu bila drama, ne prenese takega vložka, ker se celota obrne v smešno smer. Iskanj e Maričke po odru bi bilo bolj učinkoivite-Gotovo pa je, da je Anže s svojo1 igro veliko pripomogel, da je igra! tekla tako gladko. Redka so bila mesta, da se je pokazala pi'a' znina v znanju. Marička, Hrastarjeva Iicerka* je imela težko vlogo. Priznati moram, da se jo je dobro lotil91 in dobro izpeljala. Da je tu i9 tam zašla v deklamacijo, je v veliki meri kriv tekst sam. Prevec poln je bil učenja. Igralka i*1"' zelo prijazen nastop in če bi P0' skušala igrati še bolj domače, bolj naivno bi ji ni bilo kaj očitati. Tudi v majhnih vlogah s° igralci naredili vse. Nekaterim se je pač poznalo, da so odra v9 jeni, drugim, da se ga navajaj0’ Vsi pa so poskušali, da bi napna vili lepo in učinkovito celoto. Naj omenim, da je bil v maski Riglar, ki bi mu jaz dal krepkej šo vlogo.. Ne smem prezreti ^Pei ! Igralko dobiti je težko. Pa se m1 zdi, da se bo iz Špele naredi^ Po postavi dobra in krepka, » zvačen, le več domačnosti in na ravnosti. , jriaskah-zel° Ob koncu še besedo o Vse so bile dcibre, nekatere verozahodni Mirne. del Istre do reke ZA RAZVEDRILO Mati je prvega v mesecu vpra- di velikanske škode, povzročene: Nekdo izmed naprednih ured- pridelkom v letih 1870 in 1890. nikov je pa vključil pred časom v cono “B” vso Istro z glavnim mestom Puljem. če omenim še nedavni razgo-jšala svoje tri sinčke, kaj naj jim vor urednika slov. naprednega kupi za priboljšek, časopisa in italijanskega konzu-j Otroci soi začeli naštevati vse la na radio, kjer mu je bila naj- mogoče tako glasno, da jih ni bilo močnejša karta za slovenstvo mogoče pomiriti. Po daljšem STO citat iz Mazzinija, na Itali-bilo mogoče pomiriti. Po daljšem janicvo pripovedovanje, da je hrupu je bilo slišati mamico: stavil Rim predlog za plebiscit, “želela bi imeti tri dobre, je pa govoril nekaj o Južni Tirol- pridne in poslušne otroke.” ski, namesto da bi ga spomnil naj “Oho, je rekel najstarejši, po-to, da je Jugoslavija tak plebis- .tem nas bo kar šest.” bilic v ledu točne podatke. Prepoznali so tako imenovano “me-j dobre, če posebej lanoplus mexicanus”, ki jo v starjevo. Revček ra. Ameriki še dobro pomnimo žara-'moral biti bolj siv, ker sam 1 vi, da je že čisto osivel. Anže omenim Andrej ček 0 Učin- je imel pretirano dolg nos. ^ ^ koval je sicer smešno, vendar mi zdi, da bi tudi krajši nOS,S.j0. ril isto. In bolj naravno bi * Dvorana je bila nabito Le malo prevroče je bilo-pričara sem, da so gledalci oc sli najboljši vtis. Lilija je ^ ' dobrim ^ sezono letvorila z svo- hom in želim samo, da bi ^.jei ji poti vztrajala in tako o s^.va strani pripomogla, da bo ^ slovenska govorica na inl6 dolgo živela. Mauser. ^r' Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda Škof Janez Tavčar. - Politične razmere po smrti nadvojvoda Karola. - Vizitacija akvilejskega patriarha. Naslednji cilj mojega potov a -1 obiskal samostan Žiče in Studenice. V prvem nisem našel zna- je bilo Celje, kjer je bila Nekdaj rimska kolonija, kakor bičajo kamni in drugi starinski °stanki. Tu so bili mestni svet ^aj mesecev preje na ukaz ^advoj vodov luteranov očistili. risU so mi nasproti z izrazom' danosti in trdili, da jim je a-Postolski sedež rabo keliha naj- menja redovnega življenja, kakor le to, da menihi nosijo redovno haljo in tonzuro. Opata ali priorja ni bilo nobenega. Bratje so jedli meso in se ustavljali moji vizitaciji., Dasiravno sem jim dal navodila, se zdi, da jih ne nameravajo spolnovati in Prej dovolil, pozneje pa prekli- se sklicujejo na privilegije svo-Poučil sem jih, da je za- j ega samostana. ,eva keliha pogubna, sveti ve-'^sprotna in dokazal, da ob-laPio pod obema podobama ni Potrebno, ker se je že za časa aP°stolov delilo pod eno podobo. . tem se je mestni svet pomiril ludi vsa pokrajina ni več vz-jrajala na tej zahtevi. — V Češem našel minoritski samo-h brez discipline in redov-življenja. Cerkev, ki je ° lepo zidana, je služila, iz-glavno kapelo, za skla-škce Mnogoterih stvari; svetni-® podobe, altarji in grobne .^°sče so bile pokrite s prahom Vi'fUlnaZane' sem Vse sPra' ^ . Proč, cerkev postaviti v ^ Jsnji stan in zažugal meni-j, 0.111 hude kazfni,, ako bi zoper krivili tak nered. iskal sem potem vse bližja.6 Mpnije in šel proti Ptuju, ->^0ii ob Dravi. Na poti sem jeste, boljše izgledate SE BOLJŠE POČUTITE 1V5 Vam treba biti slabotni in “doli med — izmečki” vsled na. vatln^ zaprtnice in ~ njenih simptonov! Vi \\ ste lahko ravno tako ^ pametni kot tisoče drugih, ki že od leta xstvajo 1887 poznajo in "dva ja)n,i° . avno želodčno-toniko, Crenko Vi^^ieno, Trinerjevo Je ra znanstvena formula ^'"'avnili ir*ena. *s posebno zbranih ''Vetja n ;0renin, zelišč in raznega f°tovo D • ja plilazn°5 gladko in kov v p P11 . “Uanitvi raznih zaostan- Tritie-- evesJn- Nabavite si steklenico "i prest;. ■83 Grenkega Vina še danes *ajni, cnSlte njegove čudovite dobrote 'klali r jl0,1'ba: ako vam ni mogoče lllodai-it!.I-rierlcvega vina v vaši blinžnji lotu v v b tedaj pošljite $1.50 z našlo-Tfirter r8a Pr°tlajalca, na naslov: Jos. S?8o, j« °1?"’ 4035 W. Fillmore, Chi- rtitierja Vasa ^ oz" velika steklenica Ptosto) ’ Vain ho odposlana poštnine T • * Minerjevo ^enko Vino l\ * fk J ^ _ "A a a r' blag spomin °hLETNICE SMRTI NAŠE LJUBE MATERE %ry Jančigar C. Ulnrla 30. nov. 1948. leta o cj k J,0 le že pet let dni, Spon,- od nas odšli ste Vi. Pa naš na Vas živi do konca dni. J* žive, bo v kral*11 8rpbu sladko spite, in r,, u večnega miru, •v ta,n dh5? P°zabite 4aiui “ ljubemu Bogu! Amt, ERNEST, in ALBERT, c, 'AARv • -sinovi 'Cveland ln HERMINA, hčerke ’ Ghio, 30. nov. 1953. V Studenicah sem našel naj-lepši red. Nune so večinoma mlade, plemenitega rodu, uživajo v vsej okolici*najboljši sloves in so zglednega življenja. Spodbujal sem jih, da naj tako nadaljujejo, dal nekatera navodila in duhovne pripomočke, ki so jih sprejele z naj večjo zadovoljnostjo. Ko je bila vizitacija na Štajerskem dovršena, sem zbral vse duhovnike v Celju. Bilo jih je zelo mnogo. Tu sem objavil konstitucije (odredbe) kakor na Kranjskem, in poskrbel za posamezne cerkve, kakor je bilo treba. Daljna pot me je pripeljala na Koroško in sicer najpreje v Dobrlovas, kjer je proštija redovnih kanonikov, ustanovljena od mojih prednikov, akvilej-stkih patriarhov. Bila je nekdaj znamenita vsled sijajnega zgleda vernosti in pobožnosti, sedaj pa propadla vsled slabega življenja predstojnikov, ki so jo obremenili z dolgovi, ki znašajo več kot 20,000 goldinarjev. Svetno upravo je prevzel pod prejšnjim patriarhom škof ljubljanski in že poplačal polovico dolgov. S pametnim gospodarstvom se bode vsota gotovo popolnoma poplačala in dohodki proštije bi se potem lahko porabili za ustanovitev jezuitskega kelgija v Gorici. Župnije, ki pripadajo samostanu, sem našel v zelo slabem stanu, tako glede na bogoslužje, kakor na upravo. Nič boljše mi z drugimi cerkvami v tej deželi. V Dobrlivasi sem tretjič zbral duhovščino in ji dal potrebne ukaze. Nadaljeval sem potem svojo pot preko Beljaka v Ziljsko dolino, ki je najbolj okužena od krivoverstva in tudi najbolj potrebuje pomoči. Pisal sem takoj vicedomu bamberškega škofa, čegar oblasti je podložen velik del pokrajine, naj pride določenega dne v Beljak, kjer se hočem z njim sniti. Mudil se je takrat v Volšpergu, par dni hoda od Beljaka. Zato sem šel med tem v Strasiburg, kjer navadno biva krški škof. Sprejel me je kar najuljudneje in z vsemi častmi. Prišel je ravno z vizitacije pokrajin onstran Drave, ki bode gotovo zelo u-spešna, ker je ta škof tako dobrosrčen, da ga celo luterani ljubijo in spoštujejo. Ostal sem v Štrasburgu le en dan in se vrnil proti Beljaku, kjer sem u-pal dobiti bamberškega vicedo-ma. Ker pa ni bilo niti tega niti koga drugega, ki bi me poučil o razmerah, zato nisem ostal-v Beljaku,. temveč sem šel deset milj dalje v opatijo Podklošter (Arnoldstein), kjer sem hotel počakati sporočila od vicedo-ma. Tu sem dobil od njega pismo, v katerem se je opravičeval, da nima od škofa nikake-ga naročila in zelo obžaloval, da ne more nič storiti za izboljšanje žalostnih razmer v teh krajih. To me je tembolj bolelo, ker sem izvedel, da se grof Orteniburški, ki je najbolj vnet branitelj katoliške vere in vse luterane teh pokrajin drži v strahu, še ni vrnil iz Burgundije. Upal sem s pomočjo tega gospoda kaj uspešnega storiti v teh obmejnih krajih. 1953 DEC. 1953 Sa[M< m 21 Tu-lff* lij fr! Sa JU HtLis ir M 19 mmm HHlOil]; _o KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV DECEMBER 6. — Pevski zbor “Slovan” ima koncert v AJC na Recher Ave. 6. — Sv. Pavel št. 10 Hrvatske kat. zajednice priredi letni obed v cerkveni dvorani sv. Pavla ob eni popoldne. Po obedu zanimiva filmska predstava. 31. — Hrvatski kulturni klub in ženski klub priredita na Sil- vestrov večer ples v Hrvaškem domu na Waterloo Rd. * FEBRUAR 6.—Dr. France Prešeren št. 17 SDZ priredi za svojo 40-letni-co ples v SND na St. Clair Ave. Igra Pecon in Trebar or. kester. 27. — Društvo sv. Ciirila in Metoda št. 18 SDZ priredi ples v proslavo 40-letnice v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pravi tudi, da so nekatera podjetja v septembru izplačala le 55 do 70 ddstotkov plače. Tako se je zgodilo v Črnomeljskem gradbenem podjetju, v premogovniku Kanižarici, v opekarni v Gra-dacu in nič drugače ni v preostalih podjetjih. V tovarni učil v Črnomlju soi na primer skozi 18 mesecev prejemali uslužbenci le 80 odstotkov od svojih, plač. Ta tovarna učil mora biti res poglavje zase: Dela kakor bi bila edina tovrstna tovarna v nika Matijo Tomca, znanega slo venskega skladatelj a. Organi UDBE so ob njegovi aretaciji izvršili preiskavo v vseh prostorih domžalskega župnišča. — Premetali so vse stvari, župnika Tomca so-komunisti odvedli v ljubljanske zapore. Istočasno kot Tomca so Titovi komunisti zaprli še več. katoliških duhovnikov v ljubljanski o-kolici. “ZAVEDNI ČLANI Soc. zveze delovnega ljudstva ne smejo svetu. Razvoja sorodnih pod-j dopustiti, da bi prevladali na jetij v tujini ne zasleduje, pa zborih volilcev od delovnih mno- VEST! A* r a - - rt m/ Bela krajina v “začaranem krogu’51 Dva člana predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo sta sredi septembra potovala po Beli Krajini. Spremljal ju je tudi eden od sotrudni-kov Ijb. “Slov. Poročevalca,” ki je nato v tem listu popisal svoje vtise s tega potovanja. Med drugim pravi, da je “belokranj- sko gospodarstvo v znamenju sa-| nacij, ali v začaranem krogu, v krogu, ki je že tako zarisan od najrazličnejših ukrepov, tuhtanj, predlogov in mnenj, da skoraj ni mogoče več videti, kako; bi se bilo mogoče izkopati iz gospodarske zaostalosti.” Ugotavlja, da v Beli Krajini manjka stroko wijakov ter da je do nedavna bil v Beli Krajini samo tehnik. Pričnite i božično hranilno vlogo sedaj Naj bo vaše kupovanje prihodnje leto lažje . . . bolj veselo. Prihranite $1 ali več vsak teden. Savings-Loan Co. 813 E. 185th ST. IV 1-7800 6235 ST. CLAIR HE 1-5670 tudi nima stika s profesorji gimnazij, učiteljišč, univerze in Tehnične visoke šole za sestavljanje proizvodnih načrtov in prototipov. Naslednja tovarna, ki predeluje belokranjsko sadje in med drugim, izdeluje tudi originalno žgano pijačo “Zeleni Ju-rnij”, ima sicer dobre etikete, nima pa komercialista. Tako i-ma tovarna že od lani v zalogi “nekaj sto ton .surovin, to je sadne pulpe” in je zaradi tega letos odkupovala samo malenkostne količine sadja. Najbolj žalostno stanje je pa v premogovniku Kanižarica. — V njem je zaposlenih kakih 120 rudarjev. Od teh jih je pravih rudarjev nekaj desetin, vsi ostali so pa okoličani, ki imajo pri rudniku postranski zaslužek. — Rudnik ima trenutno deponiranega premoga okoli 900 ton, ki ga ne more prodati, ker je predrag. Med tem ko stane premog iz št. Janža 1,100 dinarjev, stane premog iz premogovnika v Kanižarici 4,000 dinarjev. Pravi rudarji so tu kar odkrito izjavili “da je bilo poprej pod direkcijo' bolje.” “Antifašističnih žena” ni več Koncem septembra so zborovale v Beogradu “Antifašistične žene” Jugoslavije in prišle do spoznanja, da so svoje delo opravile in da je najboljše, da svojo organizacijo ukinejo, kot je pred njimi storila • to “Osvobodilna fronta.” Seveda pa s tem še ni rečeno, da bodo žene in dekleta pustili zdaj komunisti pri miru. Nikakor ne. Ustanovili so Zvezo ženskih društev, ki bo skrbela v bodoče za “politično vzgojo žena.” PO ZANESLJIVIH poročilih so organi kom. tajne policije a-retirali tudi domžalskega žup- Uradna otvoritev 4-5-61 decembra I V \ # m ZA REZERVACIJE kiičile IV 14864 Vabljeni ste, da vidite kako deluje i / severno-vzhodni clevelandski prvi popolnoma avtomatični postavljač kegljev če verjamete al’ pa ned Ta mehanični mož POBERE KEGLJE - POŠLJE NAZAJ ŽOGO - POSTAVI KEGLJE itd. i EAST 185TH BOWLING CENTER 784 E. 185 St, TONY ŠKUFCA - JOHN E. LOKAR lastnika žic ločeni elementi samo zato, ker so organizacije SZDL ostale pasivne. Treba se je torejj dobro pripraviti za kandidacijsko kampanjo ter se boriti tako zoper birokratske tendence vsiljevanja kandidatov od .zgoraj, kakor tudi proti poizkusom reakcionarnih elementov in karakterističnih špekulantov, da se afirmirajo.” Taka navodila daje Kardelj komunistom in of ar jem za postavljanje kandidatov za poslanske volitve dne 22. novembra v svojem govoru na glavnem odboru SZDL. PODJETJA, katerih zgradbe stoje na zemljišču med železniškim tirom Ljubljana — Zalog, Šmartinsko cesto, in civilnim letališčem, so ustanovila združe-je matičnega tira v Mostah. — Združenje si je zastavilo nalogo, da bo s prispevki vseh prizadetih podjetij zgradilo tretji tir med Ljubljano in Zalogom, ki bo imel 9 priključnih tirov k posameznim podjetjem. Omenjena podjetja bedo tretji tir med Ljubljano in Zalogom zgradila zaradi tega, ker železniška uprava nima za to potrebnih kreditov, da bodo potem lahko hitreje dobivala vagone in jih nato-vprjene z blagom lahko tudi ta-kot Gdpremljala dalje. OF ARJI V METLIKI so i-meli občinsko konferenco. Na njej so se pritoževali zoper nekatere občinske odbornike, ki “da ne polagajo volilcem obračuna o svojem delu”. Kritizirali soi krivično odmero davkov in ugotovili, “da ima nedelavnost organizacij Soc. zveze delovnega ljudstva za posledico, da v nekaterih vaseh še vedno reakcionarna duhovščina ustvarja javno mnenje.” Porcičevalec v ljubljanskem kom. dnevniku tudi navaja, da so na isti konferenci ofarji tudi “obsodili izzivanje prošta Lekšana v Metliki,” za katerega pravi, da “ob vsaki priložnosti blati ljudsko oblast in našo ljudsko armado.” V VRBJEM pri Žalcu so ustanovili kmetijsko šolo za hmeljarje. Pouk na šoli bo trajal 2 leti. OFARSKE ORGANIZACIJE v slovenjgraškem okraju so imele v zadnjem času več sestankov, na katerih so prali umazano perilo svojih članov. Buren sestanek je bil v Črni. Na njem so govoril o nepravilnostih v krajevni kmetijski zadrugi. Člani upravnega odbora te zadruge so namreč dobiček zadruge razdelili na čuden način. Vse članstvo zadruge so namreč razdelili med “aktivne in zavedne” in “nezavedne”.* Prvi, med katere so bili všteti seveda tudi vsi uslužbenci zadruge, so dobili po 30,000 dinarjev, drugi, to Je ‘nezavedni” pa po 19,000 dinarjev. Med razpravo je prišlo tudi na dan, da so uslužbenci te zadruge lansko leto, dobili 15 plač. Ob koncu leta so prodali tudi avtomobilsko prikolico za' 200,000 dinarjev ter si ta znesek razdelili med seboj kot novoletno, nagrado. Ob tej priliki so se nekateri tudi vpraševali, kako je mogla krajevna mesarija napraviti v šestih tednih 300,000 dinarjev dobička, vpraševali s;i se pa tudi,, kdo bo plačal škodo 300,000 din. za cigarete, ki so se pokvarile v mestnem trgovskem podjetju. Na sestanku v Radljah so se pa ofarji spravili na domačega župnika Dobšo. Zanj so ugotovili, da je v neštetih primerih pokazal svoj c “protiljudsko nastrojenost”. Napadali so tudi mariborskega škofa df. Držečnika, kateremu so očitali, da je “letošnja birmovanja izkoriščal za protiljudsko delovanje.” Hudo mu zamerijo, da je v Ravnah in Vuhredu in drugod birmance pozival “v boj za vero” ter da je v Šentilju obiskal župnika Bohanca, ki je šele pred kratkim prišel iz zaporov. Mottl dobijo Mo SHEET METAL MEN potrebujemo Sheet Metal mehanike Delavce izvežbane v izdelovanju kovinske posode in opreme Za kafeterije. Redna plača. Bonus in nadurna plača. 52 tednov v letu garantirano! THE MONARCH EQUIPMENT 5200 Euclid Ave. UT 1-7900 (243) Ženske dobijo delo PERSONAL FINANCE CO. Delo dobi prijazno dekle, ki je graduirala z višje šole, ki je imela nekaj izkušnje v uradu ali pa ne, če je izvrstna v tipkanju. 5 dni na teden. Dobra plača in redno povišanje. Plačane počitnice. Poseben hranilni načrt in prosta zavarovalnina. Kličitei Mr. Legan, VU 3-4339 za sestanek. 5484 Broadway nov.30,dec.2,4) MALI OGLASI Soba se odda Starejša ženska dobi opremljeno sobo v najem na 17101 Waterloo Rd. 236) Stanovanje se odda Odda se 4 neopremljene soje s kopalnico. $55 na mesec. Odraslim ljudem. Na 1332 E. 84 St., zgoraj. RA 1-5385 po 4:30 pop. (235) NA PRODAJ TRGOVINA Z ŽIVILI — C2 na 1209 Norwood Rd. — Veliko skladišče, moderna oprema, čez $1200, —, čiste zaloge stvari, klet, dvojna garaža, $85, — najemnine vključno kurjava, zelo'pogodno za supermarket ali delikatesno trgovino. Postoji že čez 40 let. Lastnik prodaja vse to za $3,800.— Pokličite KE 1-1934 (235) Gostilna naprodaj VINO in PIVO blizu E. 55. ceste in St. Clair Ave. Dobro upeljana, popolna oprema za bar in restaura-cijo. — Dl in D2 dovoljenje. Cena $8,000.00. • • ENODRUŽINSKA HIŠA NAPRODAJ na Lucknow Ave., blizu E. 156. ceste; 6 sob, kopalnica na 1. nadstropju, umivalnica na 2. nadstropju, beneški zastori, dvojna garaža. Cena $10,900. Za podrobnosti se obrnite na Kovač Realty 960 East 185 Street KE 1-5030 (235) Al Kalcic’s Hauling Service Pobiramo smeti in pepel, čistimo kleti in dvorišča. Kličite vnaprej: MU 1-9455 PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin« First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. «8 94. CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 JOHAN BOJERi IZSELJENCI £ r ROMAN Dvorana vsa oživi od barv. Zdi se, kakor da bi bila poslala Sogn in Haddanger svoja najlepša dekleta semkaj, in iz Telemarka in Gudbrandsdala so prišli fantje s srebrnimi gumbi na telvnfku. In zdaj se vse vrti. Fantje dvigajo dekleta in jih vrtijo po zraku. Tolfko klenjene življenjske sile je njih, ki si zdaj more dati duška, maščujejo se nad večno ravnino, spominjajo se belih snežnih vrhov ob solčnem vzhodu, gozdov in slapov, pravljično svet lih noči in morja v tišini in viharju. Vse to si hoče dati v plesu duška. Hej, ali slišiš kako ta človek igra! Ola pa je sedel tam z zaprti mi očmi im šel z lokom preko strun. Nihče se ni vpraševal kaj je ta večer gledal v svoji notranjosti, ko je tako začaral vse te ljudi. Nekateri so mu. ponujali kozarček žganja, am pak on ga je odklonil. Vendar pritisk, notranji pritisk se nocoj spet pojavil. Kar vrelo je v njem. Tako mu je ibilo, kakor da je globoko v svoji duši snel pokrov z nečesa, tiho! Ko ljudje le vedeli, da znova preživlja nekaj svetlih dni in noči in beg skozi gozdove in preko gričev, med pokanjem pušk in vjitjem vojakov in lensmana! Izvabi jih v jamo in oni ne vedlo, da je že zdavnaj pobegnil pri drugem izhodu, dalje in dalje. Lov traja dan in noč tedne in tedne. Kaj niso bili ti spomini, ki so neprestano igrali v njem vsta ta leta? In včasih so si morali dati duška — pa ga vprašajte, ali bi jih hotel prodati za en milijon? Ali ni trepetal tudi zdaj, ko jih je poskušal izkričati na vi-jolini, tako da so morali ljudje-drveti, divje drveti preko vseh klancev? Njegov dvanajstletni fant, Lorene, materin ljubljenec, ki je imel očetovo gibčno telo in goste zlatorjave lase, je stal tam in gledal očeta. Da, le glej, fant, mekoč so živeli drugačni ljudje. Kaj se je nocoj godilo z ljudmi? Zdaj je prijelo tudi starejše. Bergitta je sedela tam vsa bleda, vendar z bleščečimi se očmi. Seveda ni šlo, da bi jo ti tuji fantje prosili za ples. Vendar ali naj ves večer samo sedi? Ne, končno je prišel Morten ponjo. Ali se je bil vendar spomnil, da ima ženo, ki še ni bila sto let stara. Že mogoče, da je bila včeraj slabe volje in da se je sinoči jokala. Ampak zdaj tega ni utegnila, zdaj je bil ples. Pridi vendar, dolgočas-neš. In zdaj se je Morten zavrtel s svbjo ženo. Ali je končno vendar prišlo tudi vanj življenje? Učitelj Berg ni znal plesati, GRDINOVI KOLEDARJI Večje ali manjše Grdinove koledarje dobite lahko sedaj v vseh Grdinovih prostorih. Kdor stanuje bolj daleč, lahko vzame koledarje tudi za sosede. Oni naši odjemalci, ki stanujejo bolj daleč in ne morejo priti sami po koledar, naj to sporočijo, in jim ga bomo poslali po pošti. ANTON GRDINA in SINOVI 1053 E. 62 St. HE 1-2088 Cleveland 3, Ohio vsaj ne dovolj dobro — in razen tega — moral bi objeti žensko okrog pasu, in tega ni maral. Ampak šel je k župniku in rekel: “Hudiča, da ne znam napisati nobene pesmi.” “Pst, uččitelj ne sme preklinjati.” “Da, da, ampak zdaj vem, zakaj je treba ljudi z gora in morja, da premagajo prerijo. Ti i-majo torbo in dušo polno divje prirode iz domovine. Od nje živijo tukaj v samoti pozimi in poleti. Gore in morje so prišle ravnini na pomoč, vraga, kakšna pesem bi to bila.” “Napiši jo vendar!” “Ko bi jo mogel. Jaz ne morem ničesar, kar bi hotel.” Zdaj plešejo renski ples. Na mah je plesišče polno. Anton Noreng poskakuje s svojo rdečelaso ženo. Prav tako slabo ji gre kakor z jezikom in vero. Ona tega plesa ne zna, njeno dolgo telo se upira in noče poskakovati kakor zajec. Nazadnje morata prenehati in vsa o-znojena in divja zbeži od njega tja k starim ženam. "Pojdi, Ana!” Morten jo je povabil nfa ples, sedela je za mizo, kjer so točili kavo, še zmeraj lepa s svojim ovalnim zlatorjavim obrazom pod temnimi lasmi. Ali je mislila na nekdanje čase? Ali na Per a? Plesati, ne ne, zmajala je z glavo. “Kar pojdi, Ana, nocoj smo vsi mladi.” In — ali ni bila sramota — res jo je pripravil, da je zaplesala z njim. Ah, bilo je petnajst let, kar je zadnjikrat plesala. Zdaj pa pozabi vse, kar se je zgodilo v tem času, pozabi na to, kje je, vidi domovino, planine, domačije, jezera, spominja se sinjega binkoštnega večera, s kresovi na hribih, z mladino, 'ki se igra na zelenem travniku. Pleše svoje lastne spomine, nekoč je bila naj lepše dekle v nedeljo pred cerkvijo— da, nekoč. Ali pa mislite, da je Karen Skaret mogla sedeti pri miru? Ne, njenega lastnega moža, Kala, je obsedel vrag. Prišel je, neroden in okoren, šop las pod brado mu je popolnoma osivel, ampak kljub temu je hotel plesati in se izpostaviti zasmehu. “Za nobeno ceno, izpusti me, saj si nor!” “Kar pojdi.” Stari dedec je prav res znorel. Ni odnehal. “Kar pojdi, žena, kar pojdi, dolgo je, kar vsa zadnjikrat plesala.” “Bodi vendar tiho. Anders naju vidi!” “Pojdi vendar, satan naj te vzame! Da ali pa grem in vzamem Ano!” Karen se preplašeno ozre na Ano, ne, z njo prav res ne sme pričeti, rajši se odloči . . In še preden se zave, jo Kal potegne seboj v vrtinec. Na glavi ima črno ruto, stari šal s pikami i-ma navzkriž, preko prsi in spetega na hrbtu. Stara je in kriva, vseh trideset let, odkar je poročila, ni plesala. Zdaj pa, Bog ji odpusti greh., poskakuje Kalom, prav gotovo se je opil! Če bo ostala živa, se ji bo samo Bogu zahvaliti. Plešeta. Zdaj ji zdrsi ruta na tilnik, pokaže se glava s sivimi lasmi, hvala Bogu, da si jih je včeraj umila. Da, da, marsikaj sta pretrpela, odkar sta po-slednjikrat plesala. Zdaj pa se spominja njunih mladih let in prve lepe dobe, ki sta jo preživela na malem posestvu pod skalami. Da, jutri mu mora skuhati nekaj dobrega, na vsak način morata iti kmalu skupaj k obhajilu. Končano! Puh. Tedaj zakliče Ola: “Ali ne more nihče zaigrati enega plesa, da bi se tudi jaz malo zavrtel.” Pristopil je neki mož iz Sater-sdala, vzel vijolino, jo nežno stisnil pod brado, uglašal, šel z lokom preko strun. Nazadnje je sedel in njegove oči so bile vse divje, ko je igral. Poskočni ples! Zdaj se ozirajo vsi na Elzo in Ola — onadva plešeta. Prav gotovo jo je začaral, kakor v viharju se vrtita po dvorani. Zasuče jo z roko krog im krog, o-rumenela svilena obleka frfota, nato jo spusti, zaploska z rokami, napravi kolo, da mu noge visoko švignejo po zraku, se divje zavrti na eni sami peti, pograbi spet Elzo' in se zasuče z njo po veliki dvorani, da morajo drugi prenehati in se umikati. Ali je ni učil ljudskih plesov, tistikrat ko je bil še pastir na Dyrendalu. Seveda, o-na se še vsega spominja. Ne, kako se vrtita v plesu, čeprav nista več tako zelo mlada. Tamkaj ob steni pa sedi dekle, s katero ves večer mi še nihče plesal. Pavlina iz Skareta je. Ne, lepa res da ni bila, i-mela je nekaj grobega, nekaj moškega na sebi, lasje so bili kakor predivo, obraz širok s štrlečimi očmi. Delala je kakor mož na polju in kakor žena doma v koči, ta leta, kar so prišli v prerijo. ON NAPRAVI IZPOSOJEVANJE PRIJAZEN POSEL Frank S. Legan To je slivenski “YES MANager” poslovodja lokalne Personal Finance Company. On je mnenja, da ni dobro brezpotrebno izposojevanje. Ampak kadar bi pa posojilo bilo v korist osebe, potem pa hitro preskrbi potrebni denar. On napravi izposojevanje preprosti, prijateljski posel. Da posojila zaposlenim moškim ali ženskam, poročenim ali samskim. On uredi pri-ložna mesečna naplačila. Če se odločite, da bi posojilo bilo v vašo korist, pridite k Personal poslovodju danes in se pogovorite po slovensko. loans $25 to $900 or more COMPANYffl temama i Signature, Furniture or Auto THAT LIKI! TO SAY YtS" FINANCE CO. 5484 Broadway (2. nadstropje nad Kaase’s Bakery Doering Bldg., Cleveland 27, Ohio Telephone VU 3-4339 Frank S. Legan, “Yes Mgr.’ 1953 JVaznanilo in ^aht)ala Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš dragi soprog, ljubi oče in stari oče ter brat Štefan Štefančič Previden s sv. zakramenti je zatisnil svoje trudne oči dne 28. oktobra 1953. leta. 1 t.,. t Rojen je bil 12. septembra 1881 v vasi Malo polje pri Colu na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1912. Pogreb se je vršil 31. oktobra 195 3 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer je za pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih obredih je njegovo truplo bilo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno k zemeljskemu P’očitku v družinsko grobnico. V dolžnost si štejemo, da se s tem prav iskreno zahvalimo Father Matiji Jagru za darovano sv. mašo, za molitve ob krsti pokojnega, ko je ležal na mrtvaškem odru ter za spremstvo na pokopališče. Fathera Cimperman in Rupar pa naj sprejmeta našo toplo zahvalo za obiske pokojnega med njegovo boleznijo na domu in v bolnici, za podaritev sv. zakramentov ter za asistenco pri sv. maši. Lepo se zahvalimo vsem, ki so ob krsto p-okojnika položili tako lepe vence cvetja ter mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Iskrena zahvala vsem;, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Toplo se zahvalimo vsem, ki so pokojnega prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom in članicam društev, ki jim je pokojnik pripadal: sv. Jožefa št. 169 KSKJ, št. 1640 Katoliških Borštnarjev, Najsvetejšega Imena pri fari Marije Vne- bovzete in društva Mir št. 142 SNPJ za molitve ob krsti, in za lepu slovo od svojega umrlega sobrata. Ravno tako se toplo zahvalimo kadetinjam društva sv. Jožefa za častno stražo ob umrlem. Naša iskrena zahvala bodi izrečena g. Martinu Rakarju in ujegove-mu pevskemu zboru za lepe žalostin-ke, ki so jih zapeli ob mrtvaškem odru pokojnika. Topla zahvala pogrebcem - članom društev, ki so nosili krsto umrlega. Hvala vsem, ki so na dan pogreba dali brezplačno na razpolago svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče. Najlep'se se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam ob času bolezni in smrti našega dragega umrlega stali ob strani s svojo pomočjo in naklonjenostjo. Hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Dragi soprog, ljubi oče in stari oče ter brat, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji! Tvoji duši pa daj Bog večni mir in pokoj! Dolgo in veliko si trpel v tem življenju; potrpežljivo si prenašal težave in bolečine bolezni, vdan v božjo voljo in trdno up-ajoč, da Te bo dragi Bog nekoč nagradil s svojo ljubeznijo in nebeškimi, radostmi v novem življenju. Mi, ki smo ostali tukaj v tej solzni dolini, se Te bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjali v naših mislih in molitvah, dokler nas božja milost ne združi v nebeškem carstvu — nad zvezdami ! Žalujoči ostali: ANA, soproga ŠTEFAN in EMIL, sinova ANA por. GRABOWSKI, in DOROTHY por. BROZINA, hčere VNUKI in VNUKINJE FRANK in LEO, brata OSTALO SORODSTVO V starem kraju zapušča brata EMILA in mnogo sorodnikov Cleveland, O., 30. novembra 1953. ZDAJ JE (AS ZA PRIJAVO POTOVANJA V STARI KRAJ! Jugoslavija je zaradi svojih posebnih političnih in gospodarskih razmer postala središče vsesplošnega zanimanja. Amerikanci, Angleži, Francozi in razni drugi narodi iz vsega sveta hodijo tja. Kako ne bi šli tja mi, ki smo sami ali pa naši starši preživeli tam svojo mladost! Naj nam je tamkajšnja vlada všeč ali ne, lepote dežele bodo budile v nas prijetne spomine in ponos, ugodno podnebje bo okrepilo naše zdravje. Zaradi velikega navala potnikov je sedaj najboljši čas za prijavo. ZDAJ SE LAHKO DOBI MESTA ZA KATERIKOLI MESEC, KASNEJE BO TREBA VZETI, KAR BO OSTALO. Ne odlašajte torej, ampak pohitite! Obrnite se na znano potniško pisarno August Kollander, ki Vam bo v najkrajšem času oskrbela vse potrebno. Letos pravijo poročila, da je bila v Jugoslaviji dobra letina in da kruha ne bo manjkalo. Morda, morda tudi ne, vsekakor pa je še vedno zelo trda z'a blago kot je kava, kAkao, poper, riž, olje in drugo, kar mora Jugoslavija uvažati. Sorodniki in prijatelji bodo veseli, če se jih boste spomnili. Tvrdka A. Kollander POŠILJA PAKETE po naročilu, odpošilja pa tudi tiste, ki ste jih sestavili sami, če jih prinesete v pisarno. Zaslužek v Jugoslaviji je v primeri z našim majhen, blago pa še vedno precej drago, zato ljudem primanjkuje denarja, če je to že pri onih, ki so zaposleni, kako je šele s starčki, ženami in nedoraslimi otroci? Država skrbi za nje, kolikor more, toda to pokrije komaj najnujnejše. Kašo vam bodo domači, prijatelji in znanci hvaležni za vsak dolar, ki ga jim boste poslali. Tvrdka A. Kollander pošilja denar v vse kraje Slovenije in Jugoslavije PO NAJBOLJŠEM MENJALNEM TEČAJU. AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. HEnderson 1-4148 Cleveland 3, Ohio «.«*■****; *•*.«»***»« r Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski splošno misijonski mesečnik "KATOLIŠKI MISIJONI" V mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tridesetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na 680 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tiskani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva poročila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke, strahovito borbo člove-štva za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo, široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, globoko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega branja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v izseljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi. Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina. Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri-ločo “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa $1 več. Pišite na naslov: REV. CHARLES WOLBANG, C.M. SCO/ East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. U.S.A. BARAGOVA PRATIKA U LETO 1954 ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi. Slane ’ 1.25 s poštnino, kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na: BARAGOVA PRATIKA 6519 W. 34th St. Berwyn, HI* P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte CXXXXX**** FRANCE GORŠE AKADEMSKI KIPAR Izvršuje vsa dela cerkvene in liturffj^jj umetnosti po lastnih izvirnih načrtih, postaje križevega pota v bakru, inavcU jj. v žgani glini. Izvršuje tudi načrte za ^ kana okna, paramente, prapore, keIljjggg monstrance. 6519 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Naročite se ha dnevnik “Ameriška Domovina